Embed Size (px)
DESCRIPTION
Slovenija - Zelena. Aktivna. Zdrava.
Citation preview
1
SKRIVNOSTNI KRAS
SLOVENIJAZelena. Aktivna. Zdrava.
www.slovenia.info
#ifeelsLOVEnia
2
V RAZLIČNOSTI!Združuje Alpe, Kras, Mediteran in Panonsko nižino.
NA KRASUPojdi globlje, prav do srca!
V LJUBLJANITu so še zmaji zaljubljeni.
V ALPAHObišči Zlatoroga!
NA MEDITERANUKjer je ljubezen slana.
V ZDRAVILIŠČIHPoskrbi zase!
ZA MIZOPrisedi! Dobro je.
MED LJUDMIDrzni si pričakovati več.
V NARAVIV objemu dreves.
ODKRIJ LJUBEZEN
Spoznajte Slovenijo s pomočjo digitalnega kataloga.
www.slovenia.info/eSlovenia
Na voljo na:
3
Postojnska jamaLepotica svetovnega slovesa
Predjamski gradMogočen simbol kljubovanja
Park Škocjanske jameUnescova svetovna naravna in kulturna dediščina
Kobilarna LipicaZibelka lipicanca od leta 1580
Naravne znamenitostiKlasični kras
Kulturna dediščinaKlasični kras
DobroteBrkinov, Krasa, Notranjske
Pomembnejše prireditveDoživljanje krasa s tradicijo in druženjem
IzletiBrkini, Kras, Notranjska
InformacijeBrkini, Kras, Notranjska
Turistične jame SlovenijePodzemni svet za radovedne in pogumne
Zemljevid klasičnega krasaBrkini, Kras, Notranjska
Zemljevid Slovenije Turistične jame
VSEBINA
4
8
12
22
38
6
10
20
27
16
24
42
44
Kras sta kamen in voda. Vodotopni apnenec je
osnova, voda pa dejavnik, ki ga oblikuje. Voda,
bodisi deževnica ali pa iz potokov, ki pritekajo
iz okoliškega neprepustnega sveta na apnenec,
še posebej, če je obogatena z ogljikovim dio-
ksidom iz zraka ali iz prsti, razjeda apnenec na
površju, in ker je ta razpokan, tudi v njegovi
notranjosti, pod zemljo. Tako nastajajo najra-
zličnejše površinske in podzemeljske oblike,
od najmanjših žlebičev preko škrapelj, vrtač in
uval do kraških polj, ki so lahko zelo velika, tudi
nekaj sto kvadratnih kilometrov. Enako velja
za podzemeljske oblike, to je od majhnih lukenj
do več tisoč metrov globokih brezen in stotine
kilometrov dolgih jam. Tudi brezna na Kaninu
spadajo med najgloblja na svetu, Postojnska
in Križna jama ter Škocjanske jame pa so
med najlepšimi, najmogočnejšimi in najbolj
obiskanimi. Kraški vodni pojavi so posebnost,
ki jih drugje ni: ponikve, požiralniki, ponorne
jame, ki lahko požirajo cele reke naenkrat, in
kraški izviri, kjer lahko pritekajo ogromne ko-
ličine vode iz velikih globin. Po imenu planote
Kras je nastal mednarodni strokovni izraz –
vsako ozemlje na Zemlji, ki je na apnencu, je
»kraško«. Tudi domače ime s Krasa, dolina, je
postalo mednarodni termin za vrtačo.
Akademik dr. Andrej Kranjc, univ. prof., Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC, SAZU
NA KRASUPojdi globlje, prav do srca!
Na naslovnici: Postojnska jamaavtor: Iztok Medja, vir: Postojnska jama d.d.
44
Kamen in voda sta na krasu s svojo
igro vztrajnosti in nežne moči priča-
rala pravljični svet, v katerega je do-
brodošel vsak občudovalec narave in
iskalec lepega. V Sloveniji je voda v pod-
zemlje izklesala več kot 11.000 jam,
katerih kraljica je Postojnska jama.
Raziskovalci jame so do sedaj odkrili
in raziskali že 24 kilometrov jamskega
sistema, a so prepričani, da jama skriva še
neraziskane dele.
Postojnska jama, največja in najbolj obi-
skana evropska jama, s svojimi edinstve-
nimi čari že več kot 200 let navdušuje
svoje obiskovalce iz celega sveta. Od nje-
nega odkritja pa do leta 1818 je turistom
POSTOJNSKA JAMA
sramežljivo razkrivala le 300 metrov svo-
jih lepot, danes pa z veseljem kaže pogle-
dom občudovalcev raznolike kraške poja-
ve na več kot 5 kilometrov dolgi poti po
turistično opremljenih rovih.
Celo leto je v jami enaka temperatura med
8 °C in 10 °C. Poleti jama turiste ohladi,
pozimi pogreje. V globinah zemlje je tudi
LEPOTICA SVETOVNEGA SLOVESA
Postojnska jama
55
tisočletja ustvarjanja narave
podzemni paradiž med kapniki
več kot 200 let tradicije
turističnih ogledov
skoraj 37 milijonov
obiskovalcev, med njimi več
kot 150 cesarjev, kraljev ter
predsednikov držav in vlad
jamska železnica že od leta 1872
električna razsvetljava v jami že
od leta 1883
turistična pot po jami brez težjih
vzponov in ene same stopnice
najstarejši poštni urad v jami na
svetu, zgrajen leta 1899
redni in doživljajski ogledi
obiskovalci lahko vidijo
človeško ribico
www.postojnska-jama.eu
najtrša tema, ki jo za hip obiskovalci ob-
čutijo, ko vodiči na poti po jami za nekaj
sekund ugasnejo luči. Več kot 36 milijo-
nov gostov se je že spustilo v vznemirljivo
jamsko dogodivščino. Vrsto let so si jamo
ogledovali le peš. Od leta 1872 so obisko-
valce po tirnicah na dvosedežnih vozičkih
porivali vodniki, danes pa obiskovalce
po jami vozi znameniti električni vlakec.
Postojnska jama je tako edina jama na
svetu z dvotirno železniško progo.
Jamska dogodivščina se začne s
3,7 kilometra dolgo vožnjo z vlakcem. Pus-
tolovščina se nadaljuje med pestrimi in
raznolikimi kraškimi pojavi – stalagmiti,
stalaktiti, stebri, zavesami –, ko se obi-
skovalci peš podajajo občudovat ustvar-
jalno moč narave po mnogih rovih, gale-
rijah in različnih dvoranah. Pot pelje tudi
mimo Briljanta, najlepšega stalagmita
jame. Ta 5 metrov visok kapnik, ki osupne
občudovalce s svojo bleščečo belino, meh-
ko obliko in krhko mogočnostjo, je že
desetletja simbol Postojnske jame in
slovenskega krasa.
Na svoji pustolovščini v pravljičnem sve-
tu lahko obiskovalci srečajo čisto pravega
zmajevega mladiča - človeško ribico
(Proteus anguinus). Prav posebna žival-
ca podzemnega sveta v svoji odrasli dobi
ohrani večino telesnih značilnosti mladič-
ka, kar jo uvršča med neotenične živali.
Čeprav ima pljuča, diha s škrgami. Živi 100
let in je še danes povsem enaka kot njen
pradavni dedek, zato ji rečemo živi fosil.
Poleg človeške ribice v jami prebiva več
kot 150 živalskih vrst, kar tudi daje
jami sloves po biotski raznovrstnosti
najbogatejšega podzemlja.
Postojnska jama tako velja za zibelko spe-
leobiologije in najzanimivejše primerke
jamskih živali lahko podrobneje spozna-
te v Proteusovi jami z vivarijem.Briljant, simbol Postojnske jame
6
Fiženca
Stara jama
Velikadvorana
Blatni rov
Glavni rovKonjski hlev
Zmajeva luknja
Erazmov rov
Stara jama
Velikadvorana
Blatni rov
Glavni rovKonjski hlev
Zmajeva luknja
100m100m
6
PREDJAMSKI GRAD
9 km oddaljen od Postojnske jame
slikovit, mogočen, izzivalen,
skrivnosten in neosvojljiv
že več kot osemsto let stoji
sredi navpične stene, visoke
stotriindvajset metrov
največji jamski grad na svetu,
vpisan v Guinnessovo knjigo
rekordov
kot edini popolnoma ohranjeni
jamski grad v Evropi ponuja edin-
stven vpogled v gradbene tehnike
in iznajdljivost srednjeveških ljudi,
ki so iskali in našli varno zatočišče
tik ob vhodu v jamo
privlačna in navdihujoča legenda
o pogumnem premetenem
vitezu Erazmu, ki je ostal
nepremagan, dokler ga ni izdal
eden njegovih služabnikov
preplet sistema jamskih rovov
pod, za in nad gradom
Jama pod gradom je druga naj-
daljša turistična jama v Sloveniji
v Jami pod gradom živi več
vrst netopirjev, velja pa tudi za
pomembno arheološko najdišče
MOGOČEN SIMBOL KLJUBOVANJA
Predjamski grad
Jama pod Predjamskim gradom
77
PREDJAMSKI GRADMogočen Predjamski grad, največji
jamski grad na svetu, je umeščen v 123
metrov visoko skalno steno, v ustje
jame, katere podzemni rovi se raztezajo
pod, za in nad gradom. Že dolga stole-
tja buri domišljijo, ki jo plemeniti tudi
njegova več kot 800 let dolga razbur-
ljiva zgodovina. Za obiskovalce najbolj
zanimiv prebivalec gradu je bil Erazem
Predjamski, ki se je med obleganjem
svojega gradu oskrboval preko skrivnega
rova, zaradi česar je bil nepremagljiv. S
prižgano svečo na oknu njegove sobe ga
je izdal eden njegovih mož in s tem oble-
govalcem gradu omogočil, da so Erazma
zasuli s kamnitimi kroglami.
JAMA POD GRADOMDrugo najdaljšo turistično jamo v
Sloveniji je s svojo prodornostjo ustvarila
ponikalnica Lokva. Jama ponuja domo-
vanje številnim kolonijam netopirjev,
vse svoje zaklade pa razkazuje številnim
obiskovalcem.
OTOŠKA JAMAOtoška jama je suha vodoravna jama z
mnogimi kapniki, ki jo z drugimi jamami
povezujejo rovi podzemne reke Pivke. Za-
radi edinstvene lepote je bila v preteklosti
večkrat prizorišče snemanja igranih
fi lmov.
PIVKA JAMA Razgledišče ob vhodu v Pivko jamo
ponuja čudovit pogled na petinšestdeset
metrov globoko udorno brezno, pot po
jami pa teče ob toku reke Pivke navzgor in
je vklesana v rečni breg.
ČRNA JAMAS Pivko jamo jo povezuje umetni rov.
Črna jama je pred več kot dvesto leti prva
razkrila ljudem človeško ribico.
PLANINSKA JAMAPlaninska jama je ponudila svoje domo-
vanje sotočju rek Pivke in Raka, ki sta
najprej vsaka zase in nato skupaj ustvarili
njene lepote.
Pivka jama
Planinska jama
Črna jamaOtoška jama
8
Mahorčičeva jama, Park Škocjanske jame
99
Na matičnem Krasu, ob stiku kraškega
in nekraškega sveta, ob ponoru Reke, je
narava ustvarila veličasten naravni spo-
menik – Park Škocjanske jame. Škocjan-
ske jame so že od leta 1986 vpisane na
UNESCO-v seznam svetovne kulturne
in naravne dediščine, od leta 1999 so
vključene tudi v seznam Ramsarske
konvencije mednarodno pomembnih
mokrišč kot prvo podzemno mokrišče in
kot eno najdaljših podzemnih mokrišč v
Evropi. Park Škocjanske jame je leta 1996
ustanovila Vlada Republike Slovenije
kot Regijski park Škocjanske jame.
Od leta 2004 je park kot Biosferno
območje Kras del svetovne mreže bios-
fernih območij v sklopu UNESCO-vega
programa MAB – Človek in biosfera.
Jame je ustvarila reka Reka, ki teče po
površju okoli 50 kilometrov in nato prav
na tem mestu izgine v kraško podzemlje.
S svojo igrivostjo in vztrajnostjo je v pod-
zemlju ustvarila prečudovit svet jam, ro-
vov, udornic, naravnih mostov in pono-
rov, ki ga imenujemo splet Škocjanskih
jam. Reka v jami doseže več kot 200 m
globine, nadaljuje svojo skrivnostno pot
kakšnih 30 km v smeri proti severozaho-
du ter ponovno priteče na površje v izvi-
rih Timave ob Tržaškem zalivu.
Ogled znamenitih Škocjanskih
jam skozi podzemni kanjon v
spremstvu izkušenih vodnikov; pot
je speljana skozi s kapniki bogato
Tiho jamo in vodi skozi del enega
največjih podzemnih kanjonov v
Evropi, zaključi se v Veliki dolini
Ogled ob Reki v podzemlje:
turistična pot vodi po površju
parka, se spusti v Mahorčičevo in
Mariničevo jamo, ki se nahaja pod
vasjo Škocjan in vodi skozi Malo
dolino do naravnega mostu ter po
Veliki dolini na površje
Ogled obnovljenega kulturnega
spomenika Promocijsko –
kongresni center Pr' Nanetovh
Ogled muzejskih zbirk: etnološke
zbirke v J'kopinovem skednju;
biološke, geološke in arheološke
zbirke na Delezovi domačiji ter
zbirko, posvečeno raziskovanju
jam v sprejemnem centru parka
www.park-skocjanske-jame.si
PARK ŠKOCJANSKE JAMEUNESCOVA SVETOVNA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Velika dolina
J'kopinov skedenj Ponvice
Cerkvenikov most Slap v oknu
10
Naložite si mobilno aplikacijo
Vodnik po Lipici na vašo mobilno
napravo še pred obiskom Lipice!
Mobilna aplikacija vam je brezplačno
na voljo v spletnih trgovinah
Google Play in App Store!
Lipicanski žrebci vedno znova navdušijo s spektakularnimi fi gurami šole nad zemljo.
1111
Bele lipicanske kobile in njihova temna
žrebeta, predstava Lipiške šole klasične-
ga jahanja, romantična vožnja s kočijo po
najlepših drevoredih in prijeten sprehod
do najstarejšega hleva - Velbance. To
so doživetja, ki vsako leto pritegnejo na
tisoče obiskovalcev v Kobilarno Lipica.
Obenem je Lipica še veliko več! Je izvir-
na kobilarna lipicanske pasme konj, ene
najstarejših kulturnih pasem konj na sve-
tu. S svojo več kot 435-letno tradicijo
je tudi ena najstarejših kobilarn na svetu.
Njena zgodba se je začela leta 1580, ko
je habsburški nadvojvoda Karel II., sin
cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil
lipiško posestvo. Kmalu potem so zače-
li kraške konje plemenititi s križanjem
s španskimi, italijanskimi in arabskimi
konji ter v edinstvenem okolju Lipice v
dvesto letih ustvarili novo, lipicansko pa-
smo konj.
Danes je Kobilarna Lipica dom več kot
350 čudovitih lipicancev in eden naj-
lepših kulturno-zgodovinskih spomeni-
kov Republike Slovenije. V mnogih pogle-
dih je ekskluzivna in izjemna destinacija
v svetovnem merilu, zato je v postopku
vpisa na UNESCO-v seznam svetovne
kulturne dediščine.
Njen največji dragulj so beli lipicanski
žrebci, ki obiskovalce s svojo lepoto, ele-
ganco in plemenitostjo navdušijo ob ogle-
du predstave Lipiške šole klasičnega
jahanja. Dragocene trenutke šolanja,
med katerimi se spletajo vezi zaupanja
med belimi žrebci in njihovimi jahači, pa
lahko doživijo med ogledom uradnega
treninga.
Kobilarna Lipica vas vabi, da jo obiščete.
Odprta je vse dni v letu, letos pa je svoje
posestvo in zgodovinske drevorede tudi
v celoti odprla za obiskovalce ter postala
edina zgodovinska kobilarna na svetu, ki
si jo lahko vsak v celoti ogleda z mobilno
aplikacijo.
vodeni ogled kobilarne ali
samostojni ogled z mobilno
aplikacijo Vodnik po Lipici
ogled predstave Lipiške šole
klasičnega jahanja
ogled uradnega treninga
Lipiške šole klasičnega jahanja
ogled Lipikuma - muzeja
lipicanca, Muzeja kočij in
Kulinaričnega muzeja z
degustacijami kraških jedi in vin
vožnje s kočijo po posestvu
Lipice
programi turističnega jahanja
otroški programi in programi
za družine
www.lipica.org
KOBILARNA LIPICAZIBELKA LIPICANCA OD LETA 1580
Lipicanci
12
NARAVNE ZNAMENITOSTIKLASIČNI KRAS
Domišljijo in radovednost buri
Cerkniško jezero med raziskovalci, do-
mačini, naključnimi popotniki in obisko-
valci že od nekdaj. Presihajoče jezero se
nahaja na največjem slovenskem kraškem
polju. Jeseni in spomladi je polno vode,
v poletnem času se navadno popolno-
ma osuši in pod debelo plastjo jezerskih
naplavin pokaže globoke požiralnike
ter obsežno travnato košenino. Voda v
jezero priteka iz površinskih dotokov in iz
različnih smeri skozi podzemni svet. Obi-
skovalce privabi nenavadnost pojava po-
nikanja vode, prav tako pa bogastvo žival-
skega življenja. Na področju jezera gnezdi
94 različnih vrst ptic, na tem območju
pa so opazili več kot 230 različnih vrst
ptic. Iz jezera voda izginja skozi požiral-
nike. Voda svojo pot med Cerkniškim in
Planinskim poljem nadaljuje pod zemljo
do Rakovega Škocjana, kraške doline,
po kateri teče reka Rak.
Križna jama se nahaja na meji občin
Cerknice, Loške doline in Blok.Rakov Škocjan
Križna jamaFotolov v Loški dolini in na Mašunu
Cerkniško jezero Cerkniško jezero
13
Posebnost ene najlepših evropskih vod-
nih jam so podzemna jezera s sigasti-
mi pregradami. Jama v sebi skriva tudi
najdišče kosti jamskih medvedov. Na
tem območju niso zanimiva le podzemna
jezera. Eno izmed površinskih jezer tega
območja je Bloško jezero. Domačini so
uredili okolico jezera, tako ponuja jezero
obiskovalcem v poletnem času ohladitev
s kopanjem v njegovi topli vodi, pozimi
pa možnost drsanja na njegovi površi-
ni. Mnogo obiskovalcev in domačinov z
veseljem v jezeru namaka ribiške palice,
saj v njem prebivajo krapi, postrvi in
rdečeperke.
Ena krajših rek v Sloveniji je s svojimi 30
kilometri reka Iška. Ima mnogo izvirov,
njen tok pa je izrazito premočrten. Ve-
čina vode izvira izpod Bloške planote in
Menešije, reka pa se izliva v Ljubljanico.
Tipično kraško polje je s svojimi značil-
nostmi Loška dolina, ki pa se po svoji
legi, obliki ter vodnih razmerah močno
razlikuje od sosednjih kraških polj. Po-
leg znamenitosti, povezanih z vodami,
je tu kraški naravni svet odprt in dokaj
raven. Travniki, njive in gozdovi se raz-
potegujejo na nadmorski višini med 570
in 590 metri. Po dolini se pretakajo le
visoke vode, ki ne morejo odteči po pod-
zemeljskih rovih mimo polja. Jeseni to
povzroča ob močnejšem deževju veliko
poplav. Kulturna posebnost tega dela kra-
sa pa so ostrnice na poljih Loške doline.
Začasno naloženo seno okrog okleščene-
ga vrha iglastih dreves, predvsem smreke
in hoje, so ostrnice, ki so preplet narave
in pridnih človeških rok.
Dolina Iške
Bloško jezero
Ostrnice v Loški dolini
14
Reka Pivka na svoji poti od izvira večkrat
ponikne in spremeni ime. Pivško območje
je posebno zaradi številnih presihajočih
jezer. Vsako jezero je svojevrstno in se
po lastnostih loči od drugih. Največje od
jezer je Palško jezero. Zanj je značilno,
da presiha vsako leto malo drugače. V
jezeru je voda približno četrt leta, odvis-
no od radodarnosti oblakov z deževjem.
Posebnost tega območja so metulji, saj
jih na tem območju živi več kot polovica
vseh v Sloveniji opaženih vrst. Za obisko-
valce je zelo zanimivo tudi Petelinjsko
jezero, drugo največje presihajoče jezero.
Njegova površina se ob najvišjem vodo-
staju razprostira na 55 hektarih, globina
pa doseže med 5 in 7 metrov. Od vseh je-
zer je to jezero najdalj polno vode, saj v
njem ostaja voda tudi do pol leta. To jeze-
ro ponuja več posebnosti za obiskovalce.
Ena posebnost je njegova nepovezanost
z drugimi vodami, zaradi česar v njem ni
rib. Obiskovalci z dobrimi očmi pa lahko
kot drugo posebnost opazujejo 5 milime-
trov velikega rakca, ki ga nikjer drugje na
svetu ni mogoče videti.
Kanjon Glinščice, ki ga je narava na nje-
govi 2 in pol kilometrski dolžini obdari-
la z zakladnico zanimivosti in naravnih
lepot, obiskovalcu jemlje sapo. Prepa-
dne stene kanjona so na nekaterih delih
višje od 300 metrov. Izvir reke Glinščice
je v Sloveniji, reka pa se izliva v morje
v Italiji. Svet kanjona je tako poseben
s svojimi kamnitimi prepadnimi stena-
mi, da obiskovalci nimajo občutka, da so
pravzaprav tik ob Jadranskem morju.
Reka Reka od izvira do izliva preteče
tri države. Izvira na Hrvaškem južno od
Snežnika, v Sloveniji teče malo po površ-
ju, malo pod njim, izliva pa se v Italiji. V
Sloveniji se je s svojo vodo v podzemlju
igrala s kamnom in s tem ustvarila mar-
Glinščica Ribarjenje v reki Reki
Petelinjsko jezero
15
sikatero prelepo jamo. Na površju pa je
reka pravi raj za vse strastne in ljubi-
teljske ribiče, ki svoj prosti čas preživljajo
ob njenih lepotah.
Na višini 1796 metrov je Veliki Snežnik,
najvišji vrh Snežniške planote. Na obmo-
čju Snežnika rastejo številne ogrožene
in endemične rastlinske vrste ter živijo
redke in endemične živalske vrste. To je
območje klasičnega nahajališča živali in
edinstvenih gnezdišč v Sloveniji.
Sredi Sežane domuje Botanični vrt
Sežana. Park so osnovali leta 1848
kot vrt vile Mirasasso. Z leti so vrt širili
in na njem sadili in sejali različne sadike
ter semena iz celega sveta. Na njem lahko
danes obiskovalec občuduje stoletje in pol
stare cedre, rondoje, cvetoče pergole
in skoraj 200 vrst rastlin.
Tri prav posebne jame zaokrožujejo
naravno bogastvo krasa.
Jama Dimnice se nahaja na stiku kra-
škega in nekraškega sveta. V njej lahko
občudujemo "šolsko zbirko" kraških poja-
vov. Jama je s svojimi kraškimi votlinami
in kapniškimi tvorbami primerna za vpis
v Guinnessovo knjigo rekordov.
Jama Vilenica se obiskovalcem razka-
zuje od leta 1633 in velja za prvo tu-
ristično kraško jamo v Evropi. Poleg
prečudovite narave in osvežujočega zraka
je jama danes znana po Mednarodnem
literarnem festivalu Vilenica, ki se
vsako leto odvija v jami.
Divaška jama je dolga okoli 700 m, od
katerih si jih lahko obiskovalec ogleda
500. Največje bogastvo jame je Zaklad-
nica z belo-rdečimi zavesami, helek-
titnimi izrastki in velikimi kristali.
Jama Dimnice Jama Vilenica Divaška jama
Snežnik, 1796 m
Botanični vrt, Sežana
16
KULTURNA DEDIŠČINAKLASIČNI KRAS
Pravljičnost pokrajine obiskovalcem ved-
no pričarajo majhni in veliki gradovi. Gra-
dovi in cerkve so bolj pomembne stavbe
kulturne dediščine krasa. Kulturna de-
diščina v Sloveniji je zajeta v Register
nepremične kulturne dediščine. V različ-
nih stavbah po celotnem območju krasa
se nahajajo tudi zelo različni muzeji.
Grad Snežnik je najlepši in najbolj znan
grad v Loški dolini. Grad stoji pod goro
Snežnik in vsakega obiskovalca očara s
svojo mogočnostjo in belino. Sam svojo
podobo opazuje v jezercu, ki se razpro-
stira pred njim. Grad stoji na tem mestu
že od 11. stoletja, prvič pa se v arhivih
omenja leta 1269 v povezavi z gospodi
Snežniškimi. Stavba je bila v svoji dolgi
zgodovini večkrat predelana, tako da
ima srednjeveško zasnovo ter rene-
sančne in baročne stilne prvine. Ob
zanimivi arhitekturi obiskovalce očara
tudi s svojo notranjostjo, saj je v njem
ohranjena originalna oprema zadnje
knežje družine izpred druge svetovne
vonje. Notranjost je muzej bivanjske
kulture 19. stoletja, prav tako pa obi-
skovalci v grajski pristavi lahko obiščejo
lovsko-polharski muzej.
Na griču ob vasi Zelše na obronku
Cerkniškega polja se bohoti cerkev sv.
Grad Snežnik
Cerkev sv. Volbenka, Zelše Grad Prem
17
Volbenka. Tloris cerkve je trolistna
deteljica, zvonik je iz obdobja visoke-
ga baroka. Cerkev je uvrščena v Register
nepremične kulturne dediščine.
Na hribu nad vasjo Prem se bohoti grad
Prem. Na tem mestu se obiskovalcem in
mimoidočim razkazuje že od leta 1213.
Dvonadstropna grajska stavba ima tlo-
ris v obliki črke L. Romansko jedro gra-
du ima prizidek in manjše z zidom za-
ščiteno dvorišče. Zunanje renesančno
obzidje in valjasti stolpi so varovali vas
pred morebitnimi napadalci. Notranje
dvorišče je okrašeno z renesančnimi ar-
kadami, na sredini se nahaja manjši vod-
njak. V grajskih prostorih domuje boga-
ta muzejska razstava, ki obiskovalcem
ponudi na ogled zgodovino doline
reke Reke od prazgodovine do obdobja
srednjeveških gradov.
Na krasu je veliko kamna, a prsti in vode
za življenje pa premalo. Igro vode in kam-
na je narava usmerila v ustvarjanje preču-
dovite pokrajine, človek pa je od nekdaj
znal uporabiti kamen in z njim ustvarjati
prava čudesa. S tem da je kras obdeloval
in ga spreminjal v kmetijsko, gozdnato
in bivalno okolje, je človek na tem delu
sveta sploh lahko preživel. Kar se zdi lju-
dem pomembno, čarobno in posebno, na
ogled postavijo v muzeju. Kras ima svoj
Muzej krasa v Notranjskem muzeju
Postojna, kjer se obiskovalcem prikazuje
bogastvo narave in umetnost človekove
iznajdljivosti življenja na krasu.
Na razglednem grebenu nad vasjo
Šilentabor je cerkev sv. Martina, v kateri
je prezbiterij z gotskimi rebri in freske iz
leta 1464. V bližini cerkve so danes vidni
ostanki nekoč največjega protiturškega
kompleksa na Slovenskem.
Ob cesti, ki zapusti Pivko in je namenjena
proti Ilirski Bistrici, privablja obiskovalce
Park vojaške zgodovine. Muzejsko-tu-
ristično središče je umeščeno v kompleks
starih pivških vojašnic. Z bogato vsebino
tankovske, artilerijske in letalske zbirke
ter z novo razstavo o nastanku slovenske
države in vojni za njeno samostojnost
leta 1991 je Park vojaške zgodovine danes
največji muzejski kompleks v Republiki
Sloveniji in največji vojaškozgodovinski
kompleks v tem delu Evrope.
Park vojaške zgodovine, Pivka Park vojaške zgodovine, Pivka, leseni tank
Cerkev sv. Martina, Šilentabor
Notranjski muzej Postojna
Stalna razstava Muzej krasa
18
Ob vsej barvitosti narave je na krasu
posebna tudi estetska povezava sobiva-
nja človeka z okoljem. Človek, kamen in
narava so tu tako prepleteni, da človeške
kamnite stvaritve delujejo pisano, na-
ravno in igrivo. Barvna paleta vseh od-
tenkov sive preko rdeče prehaja v rjavo
in nato v zeleno.
Štanjel se nahaja na vrhu 363-metrskega
hriba Turn. Obiskovalce očarajo ostanki
rimskega obrambnega stolpa, dih pa jim
vzame Grad Štanjel tako s svojo zuna-
njostjo kot notranjostjo. V notranjosti
se obiskovalcem na ogled postavlja stal-
na razstava v galeriji Lojzeta Spacala.
Ozke uličice s kamnitimi hišami k pra-
vljičnosti samo še pripomorejo. Kraška
hiša, ki ji domačini pravijo tudi »roman-
ska« hiša, je pravi spomenik zgodovine.
Je najstarejša ohranjena stavba z
arhitekturnimi značilnostmi prvotnih
kraških hiš. V hiši obiskovalce preseneti
bogatost etnološke razstave.
Kraj Sveto je ponosen na svojo cerkev sv.
Tilna. Cerkev so zgradili v 16. stoletju,
a so jo kasneje mnogokrat dograjevali.
Štanjel
Kraška hiša, Štanjel
Cerkev sv. Tilna, Sveto Gradišče Debela griža, Volčji Grad
19
Svojo renesančno obliko je tako počasi
spreminjala v baročno. Notranjost krasi
osmerokotna ladja, nad katero se boči
lesen strop, podprt s sredinskim stebrom
z vklesano letnico 1682. Strop je največja
posebnost te cerkve.
Naselje Volčji Grad je poznano po
prazgodovinskem halštatskem gradišču
Debela griža, ki ga obdaja dobro oh-
ranjeno 8 do 15 metrov široko in 2 do
4 metre visoko kamnito obzidje.
V kraju Divača domuje Muzej slovenskih
fi lmskih igralcev. Dom si je našel v
Škrateljnovi domačiji, najstarejši ohra-
njeni kraški domačiji, ki tu stoji že od
17. stoletja. Obiskovalcem razkrije zani-
mivosti in posebnosti zgodovine fi lma in
fi lmskih igralcev na Slovenskem, še pose-
bej pa predstavi prvo slovensko fi lmsko
zvezdo Ito Rino. V muzeju deluje tudi
letni kino, ki svojo dvorano včasih posodi
tudi drugim prireditvam in druženju.
Iz kamna so ljudje od nekdaj zidali od
pastirskih hišk do vojaških objektov. Skri-
to v naravi, v okolju, kjer je bilo za čredo
najboljše, lahko obiskovalci pokukajo v
pastirsko hiško. Z malo domišljije si
lahko pričarajo zgodbo o sobivanju člove-
ka z naravo že od pradavnine. Vas Lokev,
največja vas na Krasu, obiskovalcem raz-
kaže tudi v Guinnessovo knjigo vpisan
urejen Vojaški muzej Tabor, ki se naha-
ja v obrambnem stolpu.
Obcestni kraj Senožeče, ki se v pisnih
virih omenja od 12. stoletja dalje, se
postavi obiskovalcem v občudovanje z
mitnico. Mitnica stoji na tem mestu že
od 13. stoletja, ko je tu potekal živahen
promet na razcepu dveh cest v smeri pro-
ti Tržaškemu zalivu in so raznovrstni la-
stniki v zgodovini pobirali pristojbine za
tovorjeno blago.
Vojaški muzej Tabor, Lokev Mitnica, Senožeče
Stalna razstava Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev
Muzejski kompleks na Škrateljnovi domačiji, Divača
Pastirska hiška na Krasu
20
DOBROTEBRKINOV, KRASA, NOTRANJSKE
Obiščite KRAS na sončni strani Alp s pogledom proti morju.
Domačini, Kraševci, Notranjci in Brkinci, smo od nekdaj bili
v stiku s prebivalci srednje Evrope, ki so trgovali s Trstom in
Beneško republiko. Pojdite po vinski cesti in povabili Vas bomo
v vinske kleti. Okusili boste znamenito rdeče vino teran. Okus
terana po jagodah, iskriva svežina, vsebnost mlečne kisline in
železa mu dajeta blagodejni zdravilni učinek, ki krepi ožilje,
srce in ohranja dober spomin.
Posebnost na Krasu so osmice, kjer vinogradnik na svoji kme-
tiji prodaja na drobno neustekleničeno vino z geografskim
poreklom. Ugodno podnebje, izkušnje, znanje in tradicijo smo
izkoristili za proizvodnjo kraškega pršuta, kraške pancete in
kraškega zašinka. Suh postopek soljenja z morsko soljo, dolgo-
trajno sušenje in zorenje jih uvršča med kulinarične specialite-
te z zaščiteno geografsko oznako.
Po ogledu naravne in kulturne dediščine si vzemite čas in
pustite se zapeljati vonjavam in okusom naših jedi. Sočno meso Tradicionalni kuhani štruklji
Na brkinski sadni cesti okusite češpove njoke
Ognjišče, kjer so nekoč kuhali na živem ognju Teran za zdravje in moč Domačini Vam bodo postregli z ročno narezanim pršutom
21
jevih in koruznih žgancih. Postregli Vam
bomo z govejo juho z domačimi rezanci, z
mesom iz juhe, biftekom z jajcem, telečjo
obaro, telečjo rulado, dušeno govedino s
kuhanim testom, furmanskim golažem
in vampi. V gostilnah še posebej zadiši,
kadar pripravljamo divjačinske jedi z ime-
nitno ajdovo polento.
Okolica Cerkniškega jezera vabi na poku-
šino jedi iz sušenih rib. Zelo okusno prip-
ravijo postrvi, ščuke, krape in linje.
Jeseni imamo na mizi Brkinsko jabolko,
sušeno sadje in sladice iz kostanja, ore-
hov in kakija. Za boljše počutje in dobro
prebavo Vam bomo ponudili kozarček
borovničevega likerja, Brkinskega sli-
vovca in Kraškega brinjevca. Kraški bri-
njevec je poznan kot domače zdravilo s
širokim blagodejnim delovanjem. Delček
Krasa lahko odnesete tudi s seboj: izdel-
ke kamnoseških mojstrov, rezine pršuta,
stekleničke terana, brinjevca ali slivovca,
Kraški med in šopek dišavnic.
Doc. dr. Stanislav Renčelj
jagnjetine ponujamo z mlinci in tako oh-
ranjamo spomin na toplino krušne peči.
Skrbno sledimo tudi pripravi prazničnih
jedi. Ob veliki noči je zelo cenjen kuhan
ali v testu pečen pršut, ponujen z nariba-
nim hrenom, pirhi in orehovo potico.
Pomladno prebujanje oznanjajo zeliščne
frtalje iz sočnih delov divjih špargljev,
melise, žajblja, cvetov bezga in akacije.
Naši predniki so si vedno vzeli čas za
počitek in uživanje hrane. Ob zaključku
velikih del na polju ali doma si privošči-
mo kuhane štruklje z bogatim skutnim
in orehovim nadevom in nasitne češpove
njoke. Jesen je bogata s pridelki krompir-
ja, fi žola, ječmena, repe, zelja, kolerabe,
ohrovta in zelene.
Znamenito joto skuhamo iz repe ali zelja,
fi žola in krompirja. Vsako sestavino mo-
ramo skuhati posebej in nato zložiti sku-
paj. Pri kuhanju minešter vedno dodamo
kos sušene svinjine.
Na Notranjskem skuhajo znano trojko iz
kolerabe, fi žola in krompirja. Iz kolerabe
pripravijo celo vrsto zanimivih in izvirnih
jedi ob spremljavi mesa. V Brkinih se po-
našajo s kolerabno in ohrovtovo kremno
juho. Gospodinje pripravijo slastne krva-
vice in jetrne klobase. Zelo pogosto sku-
hajo ječmenove jedi ter proseno kašo. Zelo
poznani so po nasitnih ajdovih, krompir-
Krompir v zevenci z jetrno klobasoOkusna gobova mineštra
Kraški med med tisoči cvetov
Osvežilni teranov toč s pršutom in polento
Nasitni ajdovi žganci s piščančjo obaro Praznična orehova potica
Zdravilni Kraški brinjevec in Brkinski slivovec morata biti vedno pri roki
22
BLOKE
CERKNICA DIVAČA HRPELJE - KOZINA
www.zelenikras.si
www.zelenikras.si www.visitkras.info www.visitkras.info
POMEMBNEJŠE PRIREDITVEDOŽIVLJANJE KRASA S TRADICIJO IN DRUŽENJEM
BLOŠKI TEKI
Nova vas na Blokah, februar
POHOD PO KRPANOVI POTI
Nova vas na Blokah, april
MIHAELOV SEJEM
Nova vas na Blokah, september
TEK PO BLOKAH
september
TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL
Cerknica, februar
DAN NOTRANJSKEGA PARKA
Cerkniško jezero, maj
TEK OB CERKNIŠKEM JEZERU
Dolenje Jezero, junij
POLETNI VEČER Z
GODBO CERKNICA
Cerknica, junij
TRADICIONALNI POHOD OB
PONORU REKE REKE
Škocjan, april
DAN PARKA ŠKOCJANSKE JAME
Belajtnga, Škocjan, maj
ŠKOCJANSKI FESTIVAL
Škocjan, junij–julij
PASTIRSKE IGRE
Senožeče, julij–avgust
TRADICIONALNI POHOD
Odprta meja, Beka–Botač,
marec
KONCERT V TINJELOVI PEČINI
Tinjelova pečina pri Materiji,
avgust
KOSTANJEV PRAZNIK
Rodik, oktober
PRAZNIK JABOLK
Tatre, oktober
Jaslice v Postojnski jami
23
ILIRSKA BISTRICA KOMEN LOŠKA DOLINA
PIVKA POSTOJNA SEŽANA
www.zelenikras.si www.visitkras.info www.zelenikras.si
www.zelenikras.si www.zelenikras.si www.visitkras.info
PUST JE PRŠU
Ilirska Bistrica, februar
PRIMORSKA POJE
Ilirska Bistrica, marec
KMETIJSKA TRŽNICA
Ilirska Bistrica, september
ETNOLOŠKA PRIREDITEV
ŠTEFANOVO
Harije, december
BR’STOVSKA ŠPARGLJADA
Brestovica, april
FESTIVAL SIVKE NA KRASU
Ivanji Grad, junij
POHOD PO SLEDEH SOŠKE FRONTE
Brestovica, oktober
MARTINOVANJE NA KRASU
Kras, november
ŠTANJELSKI TEK
Štanjel, december
KONCERTNI VEČERI IN RAZSTAVE
Grad Snežnik, maj–oktober
V DEŽELI OSTRNIC
PLAVAJOČI GRAD
Loška dolina, maj/julij
POLHARSKA NOČ
Pri gradu Snežnik, oktober
POHOD PO POTI DEDIŠČINE
LOŠKE DOLINE
Lož, oktober
POHOD MED PIVŠKIMI
PRESIHAJOČIMI JEZERI
Krajinski park Pivških presihajočih
jezer, april/september
PETELINJSKI TEK, Petelinje, maj
FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE
Park vojaške zgodovine Pivka,
september
OKUSI PIVŠKIH JEZER
Krajinski park Pivških presihajočih
jezer, oktober
MEDNARODNI GLASBENI
FESTIVAL MLADIH
Postojna, junij–september
FURMANSKI PRAZNIK
Park Postojnske jame, julij
ZMAJ ‘MA MLADE
Postojna, avgust
JASLICE V POSTOJNSKI JAMI
december
MALI KRAŠKI MARATON
Sežana, marec
PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA
Dutovlje, avgust
DAN KOBILARNE LIPICA
Lipica, september
MESEC KRAŠKE KUHINJE
Kras, oktober/november
24
IZLETI
Z VLAKCEM PO POSTOJNSKI JAMIIN OBISK PREDJAMSKEGA GRADUPOSTOJNA obisk Postojnske jame in razstave EXPO jama kras
KOSILO Restavracija Proteus
PREDJAMA obisk Predjamskega gradu
IZLET V SKRIVNOSTNI SVET NOTRANJSKECERKNIŠKO JEZERO obisk Muzeja Cerkniškega jezera,
vožnja z lojtrnikom ob Cerkniškem jezeru
KOSILO Turistična kmetija Levar, Dolenje Jezero
KRIŽNA JAMA vožnja s čolnom po prvem jezeru
KOZARIŠČE V LOŠKI DOLINI obisk gradu Snežnik in
Polharskega muzeja
JAMSKI TREKING INPODZEMNE PUSTOLOVŠČINEPOSTOJNSKA, PIVKA IN ČRNA JAMA treking Po poteh
Luke Čeča
OTOŠKA JAMA ogled Otoške jame s karbidovko
VEČERJA tematska večerja v Jamskem dvorcu
Z MARTINOM KRPANOMPO PIVŠKI KOTLINIPIVKA ogled Parka vojaške zgodovine in utrdb na Primožu,
ogled Šobčeve domačije na Kalu
KOSILO Pri Andrejevih, Narin
PIVŠKA KOTLINA sprehod po Krajinskem parku Pivških
presihajočih jezer z ogledom Ekomuzeja
IZLET PO BRKINSKI SADNI CESTIILIRSKA BISTRICA ogled Hodnikovega mlina in
sprehod do parka
PREM ogled gradu Prem in Kettejeve spominske sobe
KOSILO Turistična kmetija Ivankotovi, Prem
HARIJE ogled žganjekuhe in pokušina brkinske slivovke
ter domačih dobrot
BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA
25
KRAS S KOLESOMSEŽANA obisk Botaničnega vrta
ŠTANJEL ogled vasi in Ferrarijevega vrta
KOSILO turistična kmetija, Štanjel
VOLČJI GRAD ogled prazgodovinskega gradišča Debela griža
PLISKOVICA obisk kraške domačije - Hostel Pliskovica
DUTOVLJE doživetje Pepinega kraškega vrta in Pepine zgodbe
OD ČAROBNEGA PODZEMLJADO BELEGA LIPICANCADIVAČA ogled Škrateljnove domačije in
Muzeja fi lmskih igralcev
PARK ŠKOCJANSKE JAME ogled parka in jam
KOSILO kraška gostilna, Lokev
KOBILARNA LIPICA ogled kobilarne in muzeja Lipikum
SEŽANA degustacija vin v 150 let stari vinski kleti
PO POTEH SPODNJEGA KRASABRESTOVICA PRI KOMNU pohod po sledeh soške fronte
GORJANSKO ogled vojaškega pokopališča iz 1. sv. vojne
DEGUSTACIJA vina teran in kosilo na kraški domačiji
OPATJE SELO sprehod po poti miru na Krasu, ogled Pomnika
braniteljev slovenske zemlje na Cerju in Jama Pečinka
PO POTEH V OSRČJU KRASASEŽANA ogled Kosovelove spominske sobe, Botaničnega vrta
Sežana, najstarejše trte na Krasu in degustacija kraških vin
KRAS v spremstvu vodnika spoznavanje Živega muzeja Krasa
KOSILO gostilna, Štorje
VRHOVLJE dediščina kamnoseštva in kamnarstva
LOKEV ogled Jame Vilenica
PREPLET DOŽIVETIJ KRASAIN BRKINOVVREMŠČICA degustacija ovčjih sirov
DIVAČA ogled Divaške jame
SLIVJE Jama Dimnice in cerkev s poslikavami Toneta
Kralja, degustacija kraškega brinjevca in brkinskega slivovca
RODIK obisk mitskega parka Rodik
DOLINA GLINŠČICE pohod po poti prijateljstva Beka–Botač
Enodnevni izleti se lahko združijo v večdnevne.
Za organizacijo izletov in dodatne informacije se obrnite na Turistične informacijske centre.
26
Ročno rezan pršut
27
PENZIONPenzion Slamar
Nova vas 45, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 81 52
HOSTELHostel 24 Bloke
Nova vas 29, 1385 Nova vas
Tel.: 040 780 036
www.hostel24.si
KAMPKamp Idila
Bloško jezero, 1385 Nova vas
Tel.: 041 847 821
APARTMAJI, ZASEBNE SOBE Prenočišča Lastovka
Nova vas 48, 1385 Nova vas
Tel.: 041 259 597
Apartmaji Lavrič
Nova vas 46b, 1385 Nova vas
Tel.: 040 424 535
www.apartamaji-lavric.si
TURISTIČNA KMETIJAKmetija Knavs
Runarsko 6, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 88 82, 041 564 193
GOSTILNA, OKREPČEVALNICEGostilna Miklavčič
Velike Bloke 14, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 80 40, 041 505 209
Okrepčevalnica pri Dominu
Nova vas 5, 1385 Nova vas
Tel.: 051 612 351
Okrepčevalnica Lovec
Andrejčje 2, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 80 09, 041 847 821
Brunarica ob Bloškem jezeru
Andrejčje 2, 1385 Nova vas
Tel.: 01 709 87 87, 041 847 821
MUZEJI - ZBIRKEBloški smučar -
stalna muzejska razstava
Nova vas 4a, 1385 Bloke
Tel.: 031 326 158
www.bloke.si
KONJENIŠTVORanč Bloke
Nova vas 48, 1385 Nova vas
Tel.: 031 318 881, 041 771 952
www.ranc-bloke.com
DRUGOZavod Symbiosis
Metulje 9, 1385 Nova vas
Tel.: 031 502 566
TIC BLOKE
Nova vas 46a,
1385 Nova vas
Tel.: 031 326 158
www.bloke.siBLOKE
INFORMACIJEBRKINI, KRAS, NOTRANJSKA
28
GOSTIŠČI Gostišče En Krajcar
Podskrajnik 24, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 36 16, 031 789 074
www.enkrajcar.si
Gostišče Furman
Partizanska 1, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 11 24
www.gostiscefurman.si
APARTMAJI, ZASEBNE SOBEApartmaji Knap
Hacetova ulica 16, 1380 Cerknica
Tel.: 041 345 160
www.ekoknap.si
Sobe v Cerknici
Bračičeva ul. 5, 1380 Cerknica
Tel.: 031 835 080, 041 692 469
www.sobe-cerknica.si
Apartmaji Vrdjan
Dolenje Jezero 13, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 66 29, 040 154 380
www.apartmaji-vrdjan.si
Prenočišča Telico
Berestova 9, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 70 90, 041 711 088
www.telico.info
Prenočišča Miškar
Žerovnica 66, 1384 Grahovo
Tel.: 081 602 284, 040 637 852
www.miskar.si
Prenočišča Mavko
Žerovnica 61, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 34 72
Prenočišča Jezero
Gorenje Jezero 18a, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 14 74, 041 572 143
www.apartmentcerknica.si
Apartma Jezerka
Dolenje Jezero 50, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 19 32, 051 208 595
www.marijaleskovec.wordpress.com
Počitniška hiša Vaščanka
Laze pri Gorenjem Jezeru 4,
1384 Grahovo
Tel.: 031 335 504
Hiša na Purgi
Sveti Vid 12, 1380 Cerknica
Tel.: 051 249 549
www.hisanapurgi.si
CŠOD Rak
Rakov Škocjan 2, 1381 Rakek
Tel.: 01 709 34 61, 031 607 579
www.csod.si/dom/rakov-skocjan
TURISTIČNE KMETIJEEkološka kmetija Logar
Žerovnica 16, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 20 71, 031 784 232
www.turisticnakmetijalogar.si
Turistična kmetija Pri Ujčevih
Osredek 6, 1380 Cerknica
Tel.: 01 705 40 26, 051 399 647
Turistična kmetija Žnidarjevi
Kožljek 1, 1382 Begunje pri Cerknici
Tel.: 01 705 63 59, 031 317 607
www.žnidarjevi.si
Kmetija z nastanitvijo
»Tekavča ograda«
Lipsenj 32, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 21 91, 051 261 322
www.tekavca-ograda.com
Turistična kmetija Levar
Dolenje Jezero 33, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 19 14, 041 504 375
Kmetija T'dolenj
Laze pri Gorenjem Jezeru 1,
1384 Grahovo
Tel.: 041 363 421
Turistična kmetija Kontrabantar
Dolenja vas 72, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 22 53
www.danijela.si
Oštirjeva kmetija
Kamna Gorica 9, 1380 Cerknica
Tel.: 040 190 910, 040 550 371
www.ostirjeva-kmetija.com
GOSTILNEGostilna Pav
Ul. Rakovške čete 6, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 25 63
www.pav.si
Gostilna in picerija Portus
Unec 19, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 14 42, 031 251 020
Gostilna Herblan
Gorenje Jezero 9, 1384 Grahovo
Tel.: 051 625 334, 041 625 334
Uršulin dom
Unec 19a, 1381 Rakek
Tel.: 01 705 12 59, 041 981 865
Gostilna in picerija
Pri Stani
Žerovnica 3, 1384 Grahovo
Tel.: 01 709 13 00, 041 733 340
www.gostilna-pristani.si
Okrepčevalnica Glaž'k
Partizanska 17, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 33 44, 031 328 283
www.glazk.si
Okrepčevalnica
Valvasorjev hram
Partizanska 1, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 37 88
NARAVNE ZNAMENITOSTI, DRUGOKrižna jama
Društvo ljubiteljev Križne jame
Bloška Polica 7, 1384 Grahovo
Tel.: 041 632 153
www.krizna-jama.si
Cerkniško jezero
Rakov Škocjan
Notranjski regijski park
Tabor 42, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 06 36, 01 709 36 36
www.notranjski-park.si
Muzej Cerkniškega jezera
Dolenje Jezero 1e, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 40 53, 041 561 870
www.jezerski-hram.si
Hiša izročila
Dolenja vas 70c, 1380 Cerknica
Tel.: 01 709 63 10, 041 430 224
www.hisaizrocila.si
TIC CERKNICA
Tabor 42,
1380 Cerknica
Tel.: 01 709 36 36
www.notranjski-park.siCERKNICA
29
RAZVOJNI CENTER DIVAČA
Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača
Tel.: 05 731 09 41
www.tic-divaca.si
HOTEL Hotel Malovec
Kraška c. 30a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 33 33, 040 873 119
Faks.: 05 763 33 34
www.hotel-malovec.si
KAMPDujčeva domačija
Škofl je 33, 6217 Vremski Britof
Tel.: 041 597 988, 031 786 125
www.dujceva.si
GOSTIŠČAGostišče Risnik
Kraška 34, 6215 Divača
Tel.: 05 763 00 08
Gostilna Malovec s prenočišči
Kraška 30a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 12 25, 040 413 313
www.hotel-malovec.si
Gostišče Stari grad
Senožeče 5, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 53 40, 05 765 53 48
www.4m-senozece.si
APARTMAJI, ZASEBNE SOBEApartmaji Žnidarčič
Matavun 8a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 81 03, 041 420 919
Domačija Pr'Vncki
Matavun 10, 6215 Divača
Tel.: 040 697 827, 041 719 466
Apartmaji Zenja
Dolenje Ležeče 19, 6215 Divača
Tel.: 040 303 578
www.hisa-energij.si
Apartmaji Pr'Flcaji
Škocjan 1, 6215 Divača
Tel.: 041 958 466
Apartmaji
Turist-Domačija Lojtrnik
Laže 15, 6224 Senožeče
Tel.: 031 632 432, 041 707 610
Devan Gombač, s. p.
Dane pri Divači 24, 6215 Divača
Tel.: 040 508 811
www.naplaninci.si
Domačija Jankovi
Vremski Britof 11,
6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 60 01, 031 335 166
www.kmetija-jankovi.com
TURISTIČNE KMETIJEKmetija Grželj
Dolenja vas 46, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 54 74
Dujčeva domačija
Škofl je 33, 6217 Vremski Britof
Tel.: 041 597 988, 031 786 125
www.dujceva.si
Turistična kmetija Vrbin
Kačiče – Pared 25, 6215 Divača
Tel.: 041 473 905
www.vrbin.si
Turistična kmetija Pr' Betanci,
Betanja 2, 6215 Divača
Tel.: 05 763 30 06, 041 345 877
www.prbetanci.si
Izletniška turistična kmetija
Benčič
Vareje 15, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 01 76, 041 624 271
Turistična kmetija Ambrožič
Barka 28, 6217 Vremski Britof
Tel.: 041 707 343
www.ambrozic.si
GOSTILNE, OKREPČEVALNICEGostilna Mahnič
Matavun 12, 6215 Divača
Tel.: 05 763 29 60, 041 316 600
[email protected], www.mahnic.si
Gostilna Na Ravni
Senožeče 2, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 61 30
Gostilna Pri mlinu
Dolenja vas 5, 6224 Senožeče
Tel.: 05 765 61 20
Gostilna pri Čotniku
Dolnje Ležeče 22, 6215 Divača
Tel.: 05 763 80 43
Gostilna Godina
Kačiče – Pared 6, 6215 Divača
Tel.: 05 763 01 09
Domačija Pr'Vncki
Matavun 10, 6215 Divača
Tel.: 040 697 827, 041 719 466
Ošterija na Planinci
Dane pri Divači, 24, 6215 Divača
Tel.: 040 508 811
www.naplaninci.si
Okrepčevalnica Vremščica
Barka 35, 6217 Vremski Britof
Tel.: 041 269 912
Pivnica in picerija Orient Express
Kraška c. 67, 6215 Divača
Tel.: 05 763 30 10
[email protected], www.krastour.si
Picerija Pri B'zku
Dolnje Ležeče 51, 6215 Divača
Tel.: 05 763 11 90
Picerija Etna
Kolodvorska 3a, 6215 Divača
Tel.: 05 763 00 52, 031 727 568
www.etna.si
NARAVNE ZNAMENITOSTIJavni zavod
Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, 6215 Divača
Tel.: 05 708 21 10, 05 708 21 00
Faks.: 05 708 21 05
www.park-skocjanske-jame.si
Divaška jama
Jamarsko društvo
Gregor Žiberna Divača
Trg 15. aprila 13, 6215 Divača
Tel.: 041 498 103, 031 522 785
www.divaska-jama.info
KULTURNA ZANIMIVOSTMuzej slovenskih fi lmskih
igralcev v Divači
Kraška c. 26, 6215 Divača
Tel.: 05 731 09 49, 041 550 044
Faks.: 05 731 09 48
msfi @kinoteka.si
www.muzejdivaca.si
ŠPORTNO LETALIŠČE Letališče Divača
Klub KLC Divača
Kraška c. 67, 6215 Divača
Tel.: 041 706 380
www.letaliscedivaca.si
ZELIŠČARSTVOBelajeva domačija
Kačiče – Pared 13, 6215 Divača
Tel.: 041 697 737
www.belajevi.si
DIVAČA
30
HOTEL, MOTELA Hotel&Casino Resort »Admiral«
Bazoviška 23, 6240 Kozina
Tel.: 05 689 07 00
www.admiral.si
Motel in restavracija Jadranka
Ulica Dragomirja Benčiča Brkina 1
Hrpelje, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 04 50
www.motel-jadranka.si
Motel, restavracija in pivovarna
Finida
Obrov 76, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 60 51
info@fi nida.net
www.fi nida.net
HOSTLA Hostel Kozina
Istrska ul. 2, 6240 Kozina
Hostel »Ociski raj«
Ocizla 1c, 6240 Kozina
Tel.: 040 874 745
www.hostel-ocizla.si
ZASEBNE SOBEGodina
Materija 2a, 6242 Materija
Tel.: 05 687 40 52, 031 343 707
Robert Višnjevec
Obrtniška ul. 1, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 09 01, 041 818 714
Faks.: 05 680 09 90
Anja Stopar Pangerc, s. p.
Vrhpolje 20, 6240 Kozina
Tel.: 070 844 883
Rooms Hrpelje
Jana Jurič, s. p.
Reška cesta 43, 6240 Kozina
Tel.: 040 874 745
www.rooms-hrpelje.si
TURISTIČNE KMETIJETuristična kmetija pri Filetu
Slope 20a, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 20 16
t.k.-fi [email protected]
www.tk-fi le.si
Turistična kmetija pri Damjanu
Slope 12, 6240 Kozina
Tel.: 041 753 218
www.damjan-slope.si
Izletniška kmetija pri Čukovih
Mihele 14, 6240 Kozina
Tel.: 041 504 456
Turistična kmetija Babuder
Velike Loče 3, 6240 Kozina
Tel.: 040 847 617
Turistična kmetija pri Cepčovih
Golac 4, 6243 Obrov
Tel.: 040 364 473
www.golac.si
Izletniška kmetija »Pr'Birtovih«
Prešnica 39, 6240 Kozina
Tel.: 041 437 104
www.pr-birtovih.si
Turistična kmetija Pri Friščevih
Rodik 40, 6240 Kozina
Tel.: 051 637 890
www.turizem-race-rodik.si
GOSTILNEPivovarna in gostilna Mahnič
Kolodvorska 4, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 01 00, 041 692 211
Faks.: 05 680 01 04
Gostilna Amfora
Reška 31, Hrpelje, 6240 Kozina
Tel.: 040 794 061
»Na burji« gostinstvo, d. o. o.
Istrska ul. 38, 6240 Kozina
Tel.: 051 646 333
Pivovarna in pivnica Flora
Krvavi potok 19, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 20 09
info@pivnica-fl ora.si
www.pivnica-fl ora.si
Gostilna Mahorčič
Rodik 51, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 04 00, 041 679 588
www.gostilnamahorcic.wordpress.com
Gostilna Trost
Rodik 97, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 12 00
Dobra hiša zdravja Čičarija
Golac 83, 6243 Obrov
Tel.: 05 991 71 46
Gostilna Juriševič
Gradišče pri Materiji 3, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 80 17
Gostilna in picerija Ž2
Obrov 54, 6243 Obrov
Tel.: 05 688 88 88, 031 649 265
Gostilna Baša
Markovščina 36, 6242 Materija
Tel.: 05 687 41 03, 051 309 103
Posestvo Brgod
Prešnica 69 (Brgod), 6240 Kozina
Tel.: 041 784 679
www.brgod.si
Picerija in oštarija Tonca
Bazoviška cesta 20, 6240 Kozina
Tel.: 031 322 884
Picerija Amico
Bač pri Materiji 4, 6242 Materija
Tel.: 05 687 41 03, 051 210 543
jaric [email protected]
Porky's
Sodobna ameriška restavracija
Krvavi potok 30, 6240 Kozina
Tel.: 031 777 788
Gostilna »Pri Križmanu«
Tublje pri Hrpeljah 24, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 07 00
www.prikrizmanu.si
NARAVNE ZNAMENITOSTIJama Dimnice
Sveta jama
Jamarsko društvo Dimnice
p. p. 74, 6001 Koper
Tel.: 05 652 60 36, 041 693 014
Krajinski park doline Glinščice
Bazoviška 16a, 6240 Kozina
Tel.: 05 680 01 50, 051 677 752
www.hrpelje-kozina.si
TIC HRPELJE – KOZINA
Bazoviška 16a,
6240 Kozina
Tel.: 05 680 01 50, 051 677 752
www.visitbrkini.comHRPELJE – KOZINA
31
TIC ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 2,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 996 62 78, 030 345 221
www.ilirska-bistrica.si
PENZIONPension Patrik
Hrušica 100, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 60 60, 041 651 212
www.pensionpatrik.com
ZASEBNE SOBEPenzion Isabela
Podgrad 9, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 50 35
Kovačič Antonija
Jasen 2e, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 13 68
Posestvo Rečou
Zajelšje 10, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 040 453 649,041 590 759
www.recou.si
Cek Silvo
Hrušica 1, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 54 98
Zasebne sobe Trebec
Bazoviška 20, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 031 558 019
Udovič Karmen
Dolenje 18, 6254 Jelšane
Tel.: 031 556 583
Sobe Kranjec
Mereče 6, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 041 235 908
Merkantil Simenta, d. o. o.
Knežak 3, 6253 Knežak
Tel.: 05 788 20 64, 031 344 738
www.merkantil.si
Saje Avrora Zora
Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 13 68
Zemonska vaga
Dolnji Zemon 87,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 60 18, 041 286 712
www.zemonska-vaga.si
GOSTIŠČAGostišče Mašun
Mašun 1, 6253 Knežak
Tel.: 071 661 611
www.masun.si
Gostišče Grill Danilo
Bazoviška 46, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 15 17, 040 908 222
Gostilna Potok
Dolenje 64, 6254 Jelšane
Tel.: 05 714 26 48, 041 747 657
Gostilna in picerija Triglav
Cankarjeva 26,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 00 22
Gostišče Kambra
Topolc 8a, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 15 40
Gostilna pri Matetu
Vilharjeva c. 2, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 12 07, 041 424 974
Kočanija
Trpčane 41,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 031 373 699
www.kocanija.si
TURISTIČNE KMETIJEDomačija Boštjančič
Brce 8, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 12 17, 041 768 744
Kmečki turizem Jenezinovi
Ratečevo Brdo 1, 6255 Prem
Tel.: 05 714 71 28, 031 851 399
www.jenezinovi-sp.si
Turistična kmetija Ivankotovi
Prem 65, 6255 Prem
Tel.: 05 714 74 30, 040 573 003
Ekološko turistična kmetija
Peternelj
Brce 10a, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 041 584 193, 041 622 359
www.turisticnakmetijapeternelj.si
Turistična kmetija Pri Požarju
Bač 19, 6253 Knežak
Tel.: 041 733 640, 041 333 421
www.tk-pozar.si
GOSTILNE, OKREPČEVALNICEGostilna in picerija Škorpion
Rečica 1a, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 13 32
www.skorpion.si
Gostilna Erna
Račice 4, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 55 65
Gostilna pri Sotlarju
Podgrad 4c, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 56 30
Gostilna in pivnica Pek
Dolenje 2, 6254 Jelšane
Tel.: 05 788 50 29
Okrepčevalnica Zala
Knežak 209, 6253 Knežak
Tel.: 05 788 01 84
Picerija Cocolo
Podgrad 12, 6244 Podgrad
Tel.: 05 783 51 20
Okrepčevalnica Zemonska vaga
Dolnji Zemon 87, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 60 18, 041 286 712
www.zemonska-vaga.si
Picerija Park Mikoza
Bazoviška 15, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 51 44
Picerija Kudra
Vrbovo 22, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 710 07 10, 041 548 690
Picerija Park Seventeen
Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 041 850 400, 041 654 846
www.park-seventeen.com
KULTURNE ZANIMIVOSTIGrad Prem
Kettejeva spominska soba
Prem 44, 6255 Prem
Tel.: 05 998 50 11, 051 674 352
www.ilirska-bistrica.si
Muzejska zbirka Hodnikov mlin
Trg maršala Tita 6,
6250 Ilirska Bistrica
Tel.:031 585 602
Brkinski škoromati -
etnološka muzejska zbirka
Podgrad 12, 6244 Podgrad
Tel.: 05 998 50 11
www.ilirska-bistrica.si
Novakov mlin
Topolc 75c, 6250 Ilirska Bistrica
Tel.: 05 714 59 87, 051 332 973
INFORMACIJETIC grad Prem
Prem 44, 6255 Prem
Tel.: 05 998 50 11
www.ilirska-bistrica.si
ILIRSKA BISTRICA
32
APARTMAJI, ZASEBNE SOBEApartmaji in sobe Fratnik
Kobdilj 5c, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 16
www.fratnik.si
Apartmaji in sobe
Marija Jera Švagelj
Štanjel 6a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 00 18, 031 522 188
www.apartments-stanjel.si
Apartmaji Stanarjevi
Štanjel 29, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 10 07, 031 389 621
www.stanarjevi.com
Apartmaji Valetovi
Štanjel 20, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 97, 031 257 937
Mali raj pod kostanji
Kobdilj 37, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 02 06, 041 378 645
www.marapoko.com
Apartmaji Paradiso
Komen 98, 6223 Komen
Tel.: 05 766 01 90, 040 322 069
www.apartmajikras.si
Hiša Pri Ovčičevih
Gabrovica pri Komnu 6,
6223 Komen
Tel.: 031 548 785
www.esctoslovenia.com
Apartmaji Štanjelski razgledi
Štanjel 6, 6222 Štanjel
Tel.: 031 385 281
Pepini apartmaji
Škrbina 45a, 6223 Komen
Tel.: 031 267 529
Holiday house Luin
Coljava 12, 6223 Komen
Tel.: 031 451 367
Apartmaji Kralj
Kobdilj 22, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 60, 041 695 677
Prenočišča pri Davidu in Martini
Volčji Grad 54, 6223 Komen
Tel.: 041 712 650
TURISTIČNE KMETIJETuristična kmetija
Pri Tavčarjevih
Hruševica 44, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 36, 041 500 054
Turistična kmetija Abram-Žerjal
Sveto 69, 6223 Komen
Tel.: 05 766 82 23
www.kmetija-abram-zerjal.si
Turistična kmetija
Ostrouška Pelicon
Coljava 5, 6223 Komen
Tel.: 05 766 80 61, 031 303 523
www.ostrouska-pelicon.com
Turistična kmetija Grča
Hruševica 6, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 02 24, 031 743 491
www.grca.si
Turistična kmetija
Frankič-Peloz
Brje pri Komnu 24a, 6223 Komen
Tel.: 05 766 87 71, 031 204 493
www.frankic-peloz.si
Turistična kmetija
Hiša posebne sorte
Kodreti 15, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 00 00, 041 728 619
www.sorta.si
Turistična kmetija K'ntina Čotar
Gorjansko 84c, 6223 Komen
Tel.: 05 766 81 94, 031 309 119
www.cotar.si
Biodinamična kmetija
Pri Kamnarjevih
Volčji Grad 40, 6223 Komen
Tel.: 040 644 121
GOSTILNEGostilna s prenočišči
Špacapanova hiša
Komen 85, 6223 Komen
Tel.: 05 766 04 00, 041 297 829
www.spacapan.si
Gostilna Kobjeglava, Restaurant
Kobjeglava 63a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 731 00 80, 031 356 138
www.q-komel.com
Gostilna Jota
Gorjansko 102, 6223 Komen
Tel.: 051 810 865
PRŠUTARNIPršutarna Ščuka
Kobjeglava 60, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 10 12, 031 719 306
www.prsutarnascuka.com
Q-Komel, Selection pršut
Kobjeglava 63a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 731 00 80, 031 356 138
www.q-komel.com
OSMICEOsmica Abram-Žerjal
Sveto 69, 6223 Komen
Tel.: 05 766 82 23
www.tk-abram.si
Osmica pri Vidu in Dušanu
Brestovica pri Komnu 32,
6223 Komen
Tel.: 05 766 43 39, 041 238 569
www.vinorebula.si
Osmica na kmetiji Kosmina
Brje pri Komnu 15a, 6223 Komen
Tel.: 051 242 071, 031 893 704
KULTURNE ZANIMIVOSTIGrad Štanjel
Štanjel 1a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 97
Kraška hiša, Ferrarijev vrt
Štanjel 1a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 97
Galerija Lojzeta Spacala
Štanjel 1a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 97
Stalna razstava
arhitekta Maksa Fabijanija
Štanjel 1a, 6222 Štanjel
Tel.: 05 769 01 97
Gradišče Debela Griža –
Volčji Grad
Društvo Debela griža
Volčji Grad 24, 6223 Komen
www.volcjigrad.com
TIC ŠTANJEL
Štanjel 1a,
6222 Štanjel
Tel.: 05 769 00 56, 041 383 986
www.stanjel.euKOMEN
33
GOSTIŠČA Gostilna in picerija Herman
Kolodvorska 39, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 95
www.pizzeria-herman.com
Kantina Pivka
Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 11 90
www.parkvojaskezgodovine.si
Gostilna s prenočišči
Pri Zotlarju
Buje 3a, 6217 Vremski Britof
Tel.: 05 762 10 20
www.prizotlarju.si
Gostilna s prenočišči Špelca
Gornja Košana 4, 6256 Košana
Tel.: 05 753 04 13
www.gostilna-spelca.si
Gostišče s prenočišči
B&B Trnje
Trnje 86, 6257 Pivka
Tel.: 041 519 270
www.bbtrnje.si
PROSTOR ZA AVTODOMEPark vojaške zgodovine Pivka
Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka
Tel.: 031 775 002
www.parkvojaskezgodovine.si
TURISTIČNE KMETIJEPri Andrejevih
Narin 107, 6257 Pivka
Tel.: 05 753 20 70, 041 536 094
www.andrejevi.com
Kmetija Na meji
Trnje 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 993 37 16, 041 648 960
www.kmetija-nameji.si
TIC PIVKA
Kolodvorska cesta 51,
6257 Pivka
Tel.: 031 775 002
www.zelenikras.siPIVKA
GOSTIŠČEGostišče Mlakar
Dodatna ponudba fotolov
Markovec 15a,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 86 86, 041 582 081
www.slovenianbears.com
APARTMAJI, ZASEBNE SOBEPrenočišča Ars Palada
Markovec 3, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 89 50, 041 799 771
www.prenociscaarspalada.si
Apartma Steles
Iga vas 41a,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 041 612 088
Prenočišča Amalija Kandare
Rožnik 13,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 031 760 949
Youth hostel ArsViva
Podcerkev 24,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 05 991 50 58, 041 741 750
TURISTIČNI KMETIJITurizem Jure
Dolenje Poljane 3,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 76 06, 041 810 596
Posestvo Bajer
Viševek 40,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 031 516 724, 031 333 407
GOSTILNAGostilna in picerija Škriban
Cesta Notranjskega odreda 17
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 70 90, 031 306 854
KULTURNE ZANIMIVOSTIGrad Snežnik
Narodni muzej Slovenije
Kozarišče 67,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 78 14
www.nms.si
Zavod Rihtarjeva domačija
Babno Polje 67,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 041 260 985
www.rihtarjeva-domacija.si
Lovska zbirka in polharski muzej
Kozarišče 70,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 75 16, 031 288 470
KONJENIŠTVOJanez Kandare
Iga vas 28,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 01 705 76 45, 041 507 153
FOTOLOVLovska družina Lož, Stari trg
Rožnik 4, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 041 364 595, 081 602 853
www.loskadolina.si
Lovska družina Iga vas
Pudob 45, 1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 041 225 015, 081 602 853
www.loskadolina.si
TIC LOŽ
Cesta 19. oktobra 49,
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: 081 602 853
www.loskadolina.siLOŠKA DOLINA
34
HOTELIHotel Jama
Jamska cesta 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 00, 05 700 01 03
www.postojnska-jama.eu
Hotel Kras
Tržaška c. 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 23 00
www.hotel-kras.si
Hotel Sport
Kolodvorska ul. 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 22 44, 051 601 302
www.sport-hotel.si
Hotel Epicenter
Kazarje 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 22 00, 051 680 573
www.hotel-epicenter.si
HOSTELYouth hostel Proteus
Tržaška c. 36, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 52 91, 051 630 781
KAMPI, AVTODOMI, BUNGALOVIKamp Pivka jama
Veliki Otok 50, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 53 82, 041 991 214
www.venus-trade.si
Kamp Mirjam Pavlin
Razdrto 19, 6225 Hruševje
Tel.: 041 684 988, 041 750 716
www.mirjam.si
Avtodom park Postojnska jama
Jamska cesta 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 00, 05 700 01 03
wwww.postojnska-jama.eu
APARTMAJIApartmaji Restavracija Proteus
Titov trg 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 03, 081 610 300
wwww.postojnska-jama.eu
Grad Prestranek
Na Gradu 9, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 05 95, 051 311 211
www.prestranek.com
Apartma Ivica Grmek
Pod Jelovico 7, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 55 00, 051 259 680
Penzion Lipizzaner Lodge
Landol 17, 6230 Postojna
Tel.: 040 470 239, 040 378 037
www.lipizzanerlodge.com
Apartma Leni
Malo Ubeljsko 4, 6225 Hruševje
Tel.: 041 616 925
Anton Šefi c
Liplje 2, 6232 Planina
Tel.: 05 756 51 75, 031 218 204
apartmasefi [email protected]
Iztok Jager
Predjama 6, 6230 Postojna
Tel.: 041 648 082
ZASEBNE SOBEAntončič Bojan
Globočnikova 8a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 59 11, 051 396 309
Bizjak Vida
Reška c. 11, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 25 39
Čič Edvin
Zagon 3a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 26 28
Gostilna Požar
Predjama 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 751 52 52, 041 323 727
TIC POSTOJNA
Turistično društvo Postojna
Jamska cesta 9,6230 Postojna
Tel.: 05 7201 610
www.tdpostojna.si
Francinovi-Volkovi
Narin 76, 6257 Pivka
Tel.: 05 753 05 42, 041 316 881
GOSTILNE, OKREPČEVALNICEGostilna Marta
Vilharjeva 1, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 13
Gostilna KA-RA
Radohovska pot 5, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 24 84, 041 589 403
Gostilna Sušelj
Postojnska 20, 6257 Pivka
Tel.: 05 757 10 39
Gostilna in picerija
Morski konjiček
Mala Pristava 10, 6257 Pivka
Tel.: 05 753 20 55, 041 523 325
Okrepčevalnica in
picerija Milena
Dolnja Košana 48, 6256 Košana
Tel.: 05 753 05 51, 041 343 802
Domača gostilna Valenčič
Ribnica 5, 6256 Košana
Tel.: 05 753 01 75
MUZEJI – ZBIRKE Park vojaške zgodovine Pivka
Kolodvorska 51, 6257 Pivka
Tel.: 031 775 002
www.parkvojaskezgodovine.si
DRUGOPodzemna utrdba Alpskega zidu
na Primožu
Kolodvorska 51, 6257 Pivka
Tel.: 031 775 002
www.parkvojaskezgodovine.si
Ekomuzej Pivških
presihajočih jezer
Slovenska vas 10, 6257 Pivka
Tel.: 031 775 002
www.pivskajezera.si
Šobčeva domačija
Kal 18, 6257 Pivka
Tel.: 031 380 372
www.sobceva-domacija.si
Etnološka zbirka Pri Zgonarjevih
Stara Sušica 20, 6257 Pivka
Tel.: 040 377 167
Kmetija Pri Petrovih
Narin 38, 6257 Pivka
Tel.: 05 753 05 19, 041 741 282
www.petrovi.si
Domačija Žagar
Buje 1, 6217 Vremski Britof
Tel.: 031 470 496
www.zagar.buje.net
KONJENIŠTVOIslandski konji Trnje
Trnje 68, 6257 Pivka
Tel.: 041 519 270, 041 739 956
www.islandski-konji-trnje.com
POSTOJNA
35
Jurca Amalija
Kajuhova 20, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 13 62
Kapelj Vladimira
Reška c. 2, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 23 98, 041 961 363
Logar Dragica
Ivana Vadnjala 8, 6258 Prestranek
Tel.: 031 251 410
Posega Irena
Landol 21b, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 54 06, 041 465 865
Prenočišča Brne
Ljubljanska cesta 32,
6230 Postojna
Tel.: 031 715 175
Prenočišča Ana K.
Reška c. 3, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 22 97, 041 354 279
www.anak-postojna.net
Ribnikar Štefka Prenočišča
Rožna c. 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 27 21, 051 341 482
Sajovic Silva
Kosovelova 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 55 02
Sanabor Darko
Reška c. 3a, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 24 93, 041 814 512
Sobe Mira Gril
Globočnikova ulica 6,
6230 Postojna
Tel.: 05 726 11 06, 031 603 154
Sobe Klikshop
Tržaška cesta 50a, 6230 Postojna
Tel.: 031 766 800
Sobe Požar
Bukovje 13, 6230 Postojna
Tel.: 040 989 337
Sobe Čehovin
Jamska c. 21, 6230 Postojna
Tel.: 031 534 276
www.postojna-rooms.cehovin.si
Guesthouse Mondina
Log 2a, 6230 Postojna
Tel.: 031 777 995
TURISTIČNE KMETIJETuristična kmetija Hudičevec
Razdrto 1, 6225 Hruševje
Tel.: 05 703 03 00, 041 626 990
www.hudicevec.si
Turistična kmetija Dolenčevi
Sajevče 8, 6225 Hruševje
Tel.: 05 756 20 22
www.dolencevi.si
Pri Malnarjevih
Slavina 36, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 24 57, 031 552 937
www.primalnarjevih.blogspot.si
Turistična kmetija Mihevšč
Mali Otok 9, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 52 27
Smrekarjeva domačija
Grobišče 11, 6230 Postojna
Tel.: 041 740 574
RESTAVRACIJEJamski dvorec
Jamska c. 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 81, 05 700 01 60
www.postojnska-jama.eu
Restavracija Erasmus
Kazarje 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 22 88
Restavracija Proteus
Titov trg 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 03
www.postojnska-jama.eu
Restavracija Pivka jama
Veliki Otok 50, 6230 Postojna
Tel.: 05 762 53 82
www.venus-trade.si
GOSTILNEGostilna Ob kaminu
Tržaška c. 88, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 15 01, 031 851 371
Gostilna in picerija Čuk
Pot k Pivki 4, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 13 00, 041 696 350
www.pizza-cuk.si
Gostilna in picerija Minutka
Ljubljanska 14, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 36 25, 031 851 371
Gostilna Bar Bor
Tržaška c. 2a, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 42 30, 051 326 967
Štorja pod stopnicami
Ulica 1. maja 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 992 78 98
www.storja.si
Gostilna Hruševje
Hruševje 4, 6225 Hruševje
Tel.: 05 756 10 63
www.gostilna-hrusevje.si
Gostilna Požar
Predjama 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 751 52 52, 041 323 727
Picerija Studenec
Studenec 4, 6230 Postojna
Tel.: 05 753 52 79
Picerija Avio pub
Rakitnik 1a, 6258 Prestranek
Tel.: 05 720 13 10, 041 740 531
Gostilnica Grad Prestranek
Na Gradu 9, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 05 95, 051 311 211
www.prestranek.com
Gostilna Na mostu
Reška c. 18, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 23 80
www.na-mostu.si
Gostilna Nika
Slavinje 14, 6225 Hruševje
Tel.: 041 958 120
www.gostilna-nika.si
NARAVNE ZNAMENITOSTIPostojnska jama
Jamska c. 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 03, 05 700 01 00
www.postojnska-jama.eu
Gornji naslov tudi za jame: Pivka
in Črna jama, Otoška jama, Jama
pod Predjamskim gradom.
Planinska jama
Jamarsko društvo Planina
Planina 2, 6232 Planina
Tel.: 05 756 52 42, 041 338 696
www.planina.si
INŠTITUTInštitut za raziskovanje krasa
ZRC – SAZU
Titov trg 2, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 19 00
www.kras.zrc-sazu.si
KULTURNE ZANIMIVOSTIPredjamski grad
Predjama 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 03, 05 751 60 15
www.postojnska-jama.eu
Notranjski muzej Postojna
Kolodvorska ul. 3, 6230 Postojna
Tel.: 05 721 10 90
www.notranjski-muzej.si
EXPO Postojnska jama kras
Jamska cesta 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 00
www.postojnska-jama.eu
Muzej Stara dama, d. o. o.
Predjama 13, 6230 Postojna
Tel.: 041 730 690
36
HOTELIHotel Tabor
Kolodvorska 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 15 51
www.hotelitabor-kozina.si
Hotel Maestoso
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 15 80
www.lipica.org
Hotel Grahor
Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 20 60, 041 684 143
Faks.: 05 731 20 63
www.hotelgrahor.com
HOSTEL Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 02 50, 041 947 327
Faks.: 05 764 02 51
www.hostelkras.com
APARTMAJIPočitniška hiša Rozina
Pliskovica 59, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 677 98 90, 041 567 720
www.rozinahouse.com
Prenočišča pri Mihelovih
Povir 2, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 16 70
www.prenocisca.rmstok.si
Domačija Muha
Lokev 138, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 00 55, 031 231 251
www.domacija-muha.si
Muzar Danijela Brcar
Prelože pri Lokvi 16, 6219 Lokev
Tel.: 041 336 435
www.moj-apartma.si
Vila Dane
Dane pri Sežani 33, 6210 Sežana
Tel.: 040 293 802
www.viladane.com
TURISTIČNE KMETIJETuristična kmetija Bezek
Šepulje 7, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 20 96, 041 592 660
www.kmeckiturizembezek.si
Turistična kmetija Škerlj
Tomaj 53, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 06 73, 031 306 919
www.tk-skerlj.si
Domačija Šajna
Šepulje 4, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 10 96, 041 879 385
Faks.: 05 764 10 97
www.sajna.si
Turistična kmetija Pri Živcovih
Skopo 24, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 10 66, 031 385 511
www.pri-zivcovih.com
Turistična kmetija Benčič
Filipčje Brdo 4, 6210 Sežana
Tel.: 031 321 226, 041 886 382
Turistična kmetija Francinovi
Avber 21, 6210 Sežana
Tel.: 05 768 51 20, 041 730 698
www.ukmar.si
Turistična kmetija
Petelin-Durcik
Pliskovica 93, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 00 28, 041 519 253
www.petelon-durcik.si
Turistična kmetija Brajda
Štorje 5, 6210 Sežana
Tel.: 031 666 842
RESTAVRACIJERestavracija in pivnica HS
Partizanska c. 69a, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 45 02, 041 353 832
www.pivnica-hs.si
Restavracija Carat
Hotel Safi r
Partizanska c. 149, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 44 44
rastavracija@safi r.si
www.safi r.si
Restavracija Royal
Grand Casino Lipica
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 06 00, 05 731 06 06
www.casino-lipica.si
GOSTILNE, OKREPČEVALNICEGostilna Grgič
Orleška 8, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 16 50
www.grgic.si
Gostilna Gombač
Lokev 165, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 04 66, 041 970 555
KONJENIŠTVO Grad Prestranek
Na Gradu 9, 6258 Prestranek
Tel.: 05 754 05 95
www.gradprestranek.si
BOWLINGBowling Epicenter
Kazarje 10, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 22 99, 051 680 574
ŠPORTNO LETALIŠČE Letališče Rakitnik pri Postojni
Rakitnik 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 672 25 45
www.lipicanaer.com
JAMARSTVOTrekingi v Postojnskem podzemlju
Jamska c. 30, 6230 Postojna
Tel.: 05 700 01 00, 05 700 01 03
KOLESARJENJEMTB Park Notranjska
Kolodvorska ulica 1, 6230 Postojna
Tel.: 05 720 22 44
Faks: 05 720 22 40
www.sport-hotel.si
INFORMACIJETIC Galerija
Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna
Tel.: 064 179 970
TIC Postojna
Zavod znanje Postojna
Tržaška cesta, 6230 Postojna
Tel.: 064 179 972
TIC Predjama
Predjama, 6230 Postojna
Tel.: 051 394 405
TIC SEŽANA
Partizanska cesta 4,
6210 Sežana
Tel.: 05 731 01 28
www.visitkras.infoSEŽANA
37
Gostilna Obersnel
Lokev 173, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 05 01
Gostilna Muha
Lokev 138, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 00 55, 031 231 251
www.domacija-muha.si
Gostilna - picerija Sila
Lokev 7a, 6219 Lokev
Tel.: 041 361 729
www.gostilnasila.si
Gostilna s prenočišči Grahor
Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 20 60, 031 329 585
www.hotelgrahor.com
Gostilna s prenočišči Skok
Štorje 27, 6210 Sežana
Tel.: 05 768 54 09, 031 556 564
www.gostilna-skok.com
Gostilna Tomaj
Tomaj 12, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 18 58, 040 601 088
Gostilna Ravbar
Dol pri Vogljah 5, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 734 61 80
Gostilna Ukmar
Dutovlje 61, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 990 08 82, 041 249 332
Gostilna Pri Hribu
Povir 66a, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 62 22, 041 793 204
Gostilna Spark
Partizanska c. 82, 6210 Sežana
Tel.: 05 734 12 11
www.gostilna-spark.com
Okrepčevalnica Ruj
Dol pri Vogljah 16, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 734 17 20, 040 743 043
PRŠUTARNE Pršutarna Lokev na Krasu
Lokev 9, 6219 Lokev
Tel.: 05 731 81 20, 041 646 162
www.prsutarna-lokev.si
KRAS, d. o. o.
Šepulje 31, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 03 00
www.kras.si
Mesarija in gostilna Prunk
Lokev 166b, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 11 02, 041 635 645
www.mesarija-prunk.si
Oštirjeva kmetija
Voglje 15, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 734 61 82, 041 653 583
www.ostirjevi.si
Pršutarna Mevlja
Lokev 190 c, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 00 27, 041 635 296
Kmetija Živec
Veliki Dol 19, 6221 Dutovlje
Tel.: 041 429 670
www.zivec.eu
VINSKA KLETVinakras, z. o. o., Sežana
Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 34 44
Faks.: 05 731 34 45
www.vinakras.si
OSMICIKmetija Mahnič
Grahovo Brdo 1, 6210 Sežana
Tel.: 05 764 05 96, 041 863 986
www.kmetija-mahnic.si
Kmetija Tohnovi
Vrabče 25, 6210 Sežana
Tel.: 05 769 52 29, 041 377 814
www.osmica.biz
NARAVNI ZNAMENITOSTIJama Vilenica
Jamarsko društvo Sežana
Bazoviška 9, 6210 Sežana
Tel.: 051 648 711
www.vilenica.com
Botanični vrt Sežana
Partizanska 2, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 12 00, 05 731 12 43
www.ksp-sezana.si
KULTURNE ZANIMIVOSTIKobilarna Lipica
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 16 96
Faks.: 05 739 17 30
www.lipica.org
Muzej Lipikum
Galerija Avgusta Černigoja
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 16 96
Faks.: 05 739 17 30
www.lipica.org
Kosovelova spominska soba
Ljudska univerza Sežana
Bazoviška 9, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 13 01
www.lu-sezana.si
Kosovelova domačija
Tomaj 39, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 21 08
Vojaški muzej Tabor
Lokev, 6219 Lokev
Tel.: 05 767 05 81, 041 516 586
www.vojaskimuzejtabor.eu
KONJENIŠTVOKobilarna Lipica
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 16 96
Faks.: 05 739 17 30
www.lipica.org
IGRALNICAGrand Casino Lipica
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 731 06 00, 731 06 06
www.casino.si
GOLFLipica turizem, d. o. o.
Lipica 5, 6210 Sežana
Tel.: 05 739 17 24
Faks.: 05 739 17 25
www.lipica.org
KOLESARJENJEAstraea Tours
Lipica 23a, 6210 Sežana
Tel.: 05 730 07 67
www.krasnadlani.si
INFORMACIJETIC Dutovlje
Dutovlje 65, 6221 Dutovlje
Tel.: 05 764 15 49
TIC Lokev
Lokev 139, 6219 Lokev
Tel.: 05 762 10 17
Turistična kmetija Hudičevec, Razdrto, Postojna
38
TURISTIČNE JAME SLOVENIJEPODZEMNI SVET ZA RADOVEDNE IN POGUMNE
V središču Idrije edinstvena stavba skriva
vhod v podzemni Antonijev rov, ki vodi
v enega največjih rudnikov živega srebra
na svetu. Obiskovalci podoživijo 500 let
staro zgodovino rudnika, občutijo življe-
nje, delo in navade idrijskega rudarja ter
spoznajo cinabaritno rudo in živo srebro.
Lahko pa vstopijo tudi v podzemno kape-
lo, ki je del rudnika.
TURISTIČNI RUDNIK
ŽIVEGA SREBRA IDRIJA
ANTONIJEV ROV
Kosovelova 3,
5280 Idrija
Tel.: 031 810 194
ANTONIJEV ROV
www.antonijevrov.si
Podzemlje Pece, Turistični rudnik in muzej
• WO
RLD
HERITAGE • PATRIMOIN
E M
ON
DIA
L •
SV
ETOVNA DEDIŠC INA
vpisana na Seznam svetovne
39
Široka dolina Pake južno od Gornjega
Doliča preide v sotesko Huda luknja.
Slikovita soteska je meja dveh različnih
svetov: apnenčast hrbet na vzhodnem
delu in območje kraškega sveta, posuto z
več kot 20 dostopnimi kraškimi votlina-
mi na zahodnem delu. Na koncu soteske
se odpira kraška jama Huda luknja. Njena
posebnost so ponikanje potoka Ponikve
v ponore pod Koprivnikarjevo kmetijo in
jamski rovi, ki se ob prelomih raztezajo v
več smeri.
Pod Babjim zobom, osamelcem v bližini
Bleda, se nahaja Jama pod Babjim zobom.
Do nje se obiskovalci skozi gozd napotijo
350 metrov navkreber. Poleg čudovite na-
rave, ki obdaja jamo, občudovanje obisko-
valcem v jami zbujajo čudovite kapniške
tvorbe. Jama je najbolj znana po svojih
kristalih nenavadnih oblik (helektiti) in
velikih kalcitnih kristalih (skalenoedri),
ki so v Sloveniji prava redkost.
Več kot 3 milijone let stara jamska
lepotica domuje v podzemlju Spo-
dnjesavinjske doline. Jama Pekel je
ena redkih turističnih jam na Šta-
jerskem. Razprostira se v dveh eta-
žah. V spodnjem, vodnem delu jame
obiskovalce vodi pot ob potoku Peklen-
ščica do najvišjega podzemnega slapa.
Iz neposredne bližine lahko občudujemo
4 metre visok slap, ki se edini v Sloveniji
iz take bližine razkazuje obiskovalcem.
Zgornji, suhi del jame je zaradi različne
sestave tal igra vode in kamna v tisočle-
tjih oblikovala v rdeče in rjave kapnike.
KOROŠKO ŠALEŠKI JAMARSKI
KLUB SPELOS – SIGA
Črnova 52a, p. p. 138,
3320 Velenje
Tel.: 031 816 774
DRUŠTVO ZA
RAZISKOVANJE JAM BLED
Ljubljanska c. 1,
4260 Bled
Tel.: 041 368 965, 041 597 426
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER
Ob rimski nekropoli 2,
3311 Šempeter v Savinjski dolini
Tel.: 03 700 20 56
HUDA LUKNJA
JAMAPOD BABJIM ZOBOM
JAMA PEKEL
www.speleos-siga.org
www.dzrjbled.com
www.td-sempeter.si
40
Pravljičnost igre kamna, padavinskih vod
in podzemnih vodnih tokov, ki so jim pri
ustvarjanju pomagali tektonski premiki,
razkazuje tudi Kostanjeviška jama, ki leži
ob vznožju Gorjancev. Razgiban kraški te-
ren na krednih apnencih je prava osnova
za nastanek te podzemne pravljice.
Že Rimljani so odkrili nahajališče rude,
ki se nahaja med Peco in Uršljo goro. V
podzemnih globinah so stoletja rudar-
ji pridobivali svinčevo in cinkovo rudo.
Pogumnim rudarjem, ki se niso bali ne
teme ne nevarnega dela, se je dogajalo
mnogo nenavadnih stvari, zato so se iz
njihovih pripovedovanj razvile legende o
podzemnih bitjih. Škrat Perkmandeljc ali
Bergmandeljc je v teh pripovedkah postal
vladar podzemlja. Obiskovalci se na lov
za škratom in znanjem o življenju rudar-
jev ter zgodovini rudarjenja v podzemlje
Pece podajo po varnih rovih s pravim
rudarskim vlakom, s kolesom, kajakom ...
Čare in tegobe rudarjev obiskovalci doži-
vijo s sprehodom po rovih podzemnega
premogovniškega muzeja, ki se nahaja
160 metrov pod površjem. Muzej premo-
govništva obiskovalce pozdravi s spustom
z več kot 120 let starim dvigalom, ki se v
minuti spusti 160 metrov globoko. Obi-
skovalci spoznajo nastanek, odkritje in
pridobivanje premoga v starih časih ob
opazovanju življenja rudarjev v različnih
postavljenih scenah.
KLUB JAMARJEV KOSTANJEVICA
NA KRKI
Dolšce 24,
8311 Kostanjevica na Krki
Brane Čuk
Tel.: 041 297 001, 07 498 70 88
PODZEMLJE PECE, D. O. O.
TURISTIČNI RUDNIK IN MUZEJ
Glačnik 8,
2392 Mežica
Tel.: 02 870 01 80
Faks.: 02 870 01 65
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA
SLOVENIJE
Koroška cesta – Stari jašek,
3320 Velenje
Tel.: 031 752 418, 03 587 09 97
KOSTANJEVIŠKA JAMA
PODZEMLJE PECE
MUZEJPREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE
www.kostanjeviska-jama.com
www.podzemljepece.com
www.muzej.rlv.si
41
Na Raduhi je v zemljo zleknjena dober
kilometer dolga Snežna jama. Ta najvišje
ležeča turistična jama v Sloveniji sprejme
obiskovalce s čeladami in čelnimi svetil-
kami, saj je z elektriko osvetljena le prva
dvorana. Edina za obiskovalce urejena le-
dena dvorana očara z ledenimi kapniki in
drugimi ledenimi tvorbami, ki se celo leto
razkazujejo v jami. Jamo si lahko obisko-
valci ogledajo le v spremstvu vodnika.
Lepotico dolenjskega kraškega sveta najde-
mo v bližini Grosupljega. Vhodna dvorana
Ledenica je bralcem zbujala radovednost
že v 17. stoletju, v knjigi Slava vojvodine
Kranjske Janeza Vajkarda Valvazorja.
Jamo krasijo mogočne kapniške skupi-
ne, ob katerih se obiskovalec počuti kot
palček, odlikujejo pa jo tudi detajli razno-
vrstnih podzemeljskih kraških pojavov.
Sedem dvoran z električno razsvetljavo
ponuja obiskovalcem prečudovite poglede
na pestre kapniške oblike.
Dve večji brezni, dvorani Železne jame,
sta med seboj povezani z rovom in mo-
stovi. Voda na dnu obeh dvoran ponikne,
svoje sledi pa pusti pod stropom in na
tleh na meter dolgi ožini, ki dvoranici
povezuje. Čare obiskovalcem ta majhna
jama kaže predvsem s čudovito pestrostjo
oblik različnih stalagmitov, stalaktitov,
ponvic in manjših zaves.
JAMARSKI KLUB
ČRNI GALEB PREBOLD
Na Bazen 8, p. p. 51,
3312 Prebold
Tel.: 041 424 091, 041 413 111
ŽUPANOVA JAMA, TURISTIČNO IN
OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE
Taborska c. 6,
1290 Grosuplje
Tel.: 041 407 705
DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM
SIMON ROBIČ DOMŽALE
Češminova 19,
1230 Domžale
Tel.: 041 909 949
SNEŽNA JAMA
ŽUPANOVA JAMA
ŽELEZNA JAMA
www.snezna-jama.com
www.zupanova.jama.si
www.drustvozrj-domzale.si
42
ParkŠkocjanske jameParkŠkocjanske jame
HRPELJE-KOZINA
BLOKE CERKNICA LOŠKA DOLINA PIVKA POSTOJNA SEŽANADIVAČA KOMENILIRSKABISTRICA
O B Č I N E :
43
0 10 20 30 km
Slovenija, turistična karta, 1 : 500 000 - 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena: april 2016,
Slovenska turistična organizacija, izsek. Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc.
Kartografska obdelava in priprava za tisk: Geodetski inštitut Slovenije.
© Turistično društvo Postojna
TD POSTOJNA1883 - 2016
državna meja
mednarodni mejni prehod
glavna cesta
panoramska železnica,muzejski vlak
mednarodno letališče
športno letališče
gondolska žičnica
pristanišče, marina
turistične informacije
kamp
zimskošportno središče
toplice
igralnica
igrišče za golf
turistična podzemna jama
vinorodno območje
Slovenska planinska pot
Evropska pešpot E-6, E-7
cerkev
samostan
grad
muzej, galerija
naravna znamenitost
arheološki spomenik
tehniški spomenik, rudnik
spomeniki kulturnedediščine, ki jihpriporočamo za ogled
zanimiv arhitekturnikompleks
spomenik svetovne dediščine
/ UNESCO
Notranjsko podolje
Park Škocjanske jame
Vplivno območje
Park Škocjanske jame
SKRIVNOSTNI KRAS
44
21
13
14
20
19
12
15
1011 89
7
6
4
3
5
1
2
In luč naj svetina vaši poti...
450 10 20 30 km
17
18
22
16
Divaška jama1
Sveta jama3
Jama Dimnice4
Škocjanske jame5
Pivka jama8
Črna jama9
Postojnska jama6
Otoška jama7
Križna jama12
Antonijev rov, Turistični rudnik živega srebra Idrija
13
Železna jama14
Županova jama15
Jama Huda luknja18
Podzemlje Pece Turistični rudnik in muzej
19
Kostanjeviška jama16
Jama Pekel17
Jama podPredjamskim gradom
11
Planinska jama10
Jama Vilenica2
Jama pod Babjim zobom21
Muzej premogovništvaSlovenije, Velenje
22
Snežna jama20
SKRIVNOSTNI KRASTURISTIČNE JAME SLOVENIJE
Slovenija, turistična karta, 2002, 9. izdaja, karta dopolnjena in popravljena: april 2016,
Slovenska turistična organizacija. Zasnova in redakcija: prof. dr. Branko J. Rojc.
Kartografska obdelava in priprava za tisk: Geodetski inštitut Slovenije.
© Turistično društvo Postojna
46
47
Izdali in založili: Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in ob podpori
Postojnske jame, d. d., Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija, Kobilarne Lipica, RRA Zeleni kras, d. o. o. ter občin:
Bloke, Cerknica, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Loška dolina, Pivka, Postojna in Sežana, v slovenskem,
angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku · Za TZ Brkini, Kras, Notranjska: Srečko Šajn, predsednik ·
Za STO: Maja Pak, direktorica · Uredili: Srečko Šajn, Marija Rožman, Miha Renko · Uvodnik: akademik dr. Andrej Kranjc,
univ. prof. · Dobrote BKN: doc. dr. Stanislav Renčelj · Druga besedila: mag. Sanja Pregl, Kobilarna Lipica, Postojnska jama,
d.d., Park Škocjanske jame · Lektoriranje: dr. Jože Gasperič · Edicijo zasnoval in oblikoval: Srečko Šajn v sodelovanju z
mag. umetnosti Arjanom Preglom, ak. slikar · Na posameznih področjih so sodelovali še: dr. Andrej Kranjc – krasoslovje,
dr. Stanislav Renčelj – kulinarika, dr. Branko Rojc – kartografi ja · Prevodi: nemški jezik - Rosman I, d. o. o., italijanski jezik
- Katarina Bajželj Žvokelj, angleški jezik - Rosman I, d. o. o., francoski jezik – Amidas, španski jezik – Jasmina Markič ·
Fotografi je: Arhivi: STO, Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame, Postojnska jama d. d., RDO Zeleni kras, Zavod ŠTIP
Sežana, TIC Štanjel, Občine: Komen, Hrpelje – Kozina, Divača in Dragan Arrigler, Miran Beškovik, Brane Čuk, Miha
Dolenc, Peter Gedej, Darja Grosman, Ivan Gričar, Bogdan Kladnik, Miha Krivic, Matej Kržič, Borut Lozej, Bogdan Macarol,
Polona Makovec, Iztok Medja, Franc Malečkar, Tomaž Penko, Jože Požrl, Silvo Ramšak, Stanislav Renčelj, Kristjan Rešaver,
Matej Skubic, Srečko Šajn, Marjan Trobec · Informacije zbrala, obdelala in uredila: Marica Gombač · Sodelovanje
in vsebinski pregled: mag. Danica Zorko, Alenka Čuk, Franjo Drole, Franc Malečkar · Zemljevid: Geodetski inštitut
Slovenije · Grafi čna priprava: Miha Dolenc · Tisk: Tisk Žnidarič d.o.o. · Naklada: 50.000 izvodov · Postojna, junij 2016
Na zadnji strani ovitka:
Park Škocjanske jame,
Jezero v Veliki dolini,
Šumeča jama; fotografi ji arhiv PŠJ
SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA
Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana
t +386 (0)1 589 85 50
f +386 (0)1 589 85 60
www.slovenia.info
TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA
Jamska cesta 9, SI-6230 Postojna
t +386 (0)5 720 16 10
www.tz-bkn.si
Feel Slovenia | www.slovenia.info/facebook
SloveniaInfo | www.slovenia.info/twitter
Slovenian Tourist Board | www.slovenia.info/linkedin
Slovenia | www.slovenia.info/youtube
Feel Slovenia | www.slovenia.info/googleplus
Feel Slovenia | www.slovenia.info/instagram
Feel Slovenia | www.slovenia.info/pinterest
Slovenia | www.slovenia.info/tripadvisor
Sledite nam na družabnih omrežjih:
48
![[XLS]mapendasitubondo.files.wordpress.com · Web viewMUHAMMADIYAH 3 KRAS JL. DIPONEGORO KROMASAN KRAS KEDIRI NGADILUWIH 111235060088 111235060233 111235060234 BAROKAH AT-TAHDZIB 111235060059](https://img.pdfslide.tips/doc/110x75/5b2fa07a7f8b9a594c8e7498/xls-web-viewmuhammadiyah-3-kras-jl-diponegoro-kromasan-kras-kediri-ngadiluwih.jpg)
