Skupnost in šola

9 789612 378233

ISBN 978-961-237-823-3

ISBN 978-961-237-823-3

Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega pro-grama Pedagoško-andragoške raziskave – uče-nje in izobraževanje za kakovostno življenje v skup nosti. Avtorji v okviru svojega raziskovalne-ga dela posegajo na različna področja vzgoje in izobraževanja, tako se dr. Petra Gregorčič Mrvar ukvarja s področjem šolske pedagogike, šolske-ga svetovalnega dela in šolskega menedžmen-ta, dr. Jana Kalin raziskuje področje didaktike, vlogo učiteljev in njihov poklicni razvoj, še po-sebej pa se v svojih delih ukvarja s proučeva-njem vloge razrednika, sodelovanja učiteljev in staršev ter mentoriranja. Dr. Jasna Mažgon je metodologinja, ki se v svojih raziskavah loteva vprašanj razmerja med kvalitativnim in kvanti-tativnim metodološkim pristopom v raziskova-nju, sodeluje pa tudi pri metodološkem načrto-vanju raziskav na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. Dr. Janko Muršak v svojih razi-skavah proučuje področje ekonomike izobra-ževanja in je eden vidnejših strokovnjakov za razvoj poklicne pedagogike in andragogike. Dr. Barbara Šteh se raziskovalno ukvarja s kakovo-stjo učenja oziroma poučevanja, sodelovanjem učiteljev in staršev ter profesionalnim razvojem učiteljev. Pričujoče delo torej predstavlja rezul-tat sodelovanja različnih strokovnjakov s sku-pnim ciljem, predstaviti nekatere odgovore na vprašanja o sodelovanju šole in skupnosti z več zornih kotov in v medsebojnem dopolnjevanju.

V monogra� ji so predstavljena teoretična izho-dišča in rezultati empirične analize sodelovanja med šolo, starši, posamezniki in institucijami v skupnosti, ki je pogoj uspešnosti prizadevanj za otrokov razvoj in učenje. Ugotovitve kažejo, da je sodelovanje v sicer različnem obsegu pri-sotno na vseh področjih, ki so jih avtorji razisko-vali, potrjujejo pa tudi predpostavko, da je težko govoriti o tipični slovenski osnovni šoli, vsaj ko gre za njeno velikost, organiziranost ali umešče-nost v lokalno skupnost. Letni delovni načrti šol praviloma vsebujejo vsaj osnove za načrtovanje sodelovanja s skupnostjo, pri neposredni oceni pa je tako na manjših kot na večjih šolah zaznati različno intenzivnost sodelovanja, značilni pa sta tudi pestrost in prepletenost njegovih oblik. Pri-meri dobre prakse kažejo različne načine vzpo-stavljanja kakovostnega sodelovanja, pri kate-rem imajo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, ki najpogosteje oblikujejo sodelovalno mrežo. S pomočjo analize diskusij v fokusni sku-pini so avtorji izluščili tudi zaviralne in pospeše-valne dejavnike medsebojnega sodelovanja, z vidika sodelovanja in vpetosti v socialno okolje pa se je pokazal tudi izjemen pomen podru-žničnih šol. Predstavljene ugotovitve omogo-čajo oblikovanje temeljnih načel in smernic za medsebojno sodelovanje, vzpostavljajo pa tudi okvir, znotraj katerega je možno zasnovati kako-vostno sodelovanje, ki koristi vsem udeleženim, posebej pa učencem in učenkam osnovnih šol.

Petra Gregorčič Mrvar, Jana Kalin,Jasna Mažgon, Janko Muršak inBarbara Šteh

Skupnost in šola:vrata se odpirajo v obe smeri

Skup

nost

in š

ola:

vra

ta s

e od

pira

jo v

obe

sm

erPe

tra

Gre

gorč

ič M

rvar

, Ja

na K

alin

, Jas

na M

ažgo

n,

Jank

o M

urša

k in

Ba

rbar

a Št

eh

Skupnost_in_sola_naslovka_FINAL.indd 1 6.5.2016 13:03:13



Skupnost_in_sola_FINAL.indd 1 6.5.2016 13:03:02

Skupnost in šola: vrata se odpirajo v obe smeri

Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333)

Avtorji: Petra Gregorčič Mrvar, Jana Kalin, Jasna Mažgon, Janko Muršak in Barbara ŠtehRecenzenta: Metod Resman, Milena Ivanuš GrmekLektorica: Nataša PodhraškiPrevod povzetka: Jason BlakeTehnično urejanje in prelom: Jure PreglauSlika na naslovnici: Ana in Eva Gregorčič

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakulteteZa založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava BenčićTisk: Birografika Bori, d. o. o.Ljubljana, 2016Prva izdajaNaklada: 300 izvodovCena: 19,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.06

SKUPNOST in šola : vrata se odpirajo v obe smeri / Petra Gregorčič Mrvar ... [et al.] ; [prevod povzetka Jason Blake]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. - (Zbirka Razprave FF, ISSN 2335-3333)

ISBN 978-961-237-823-3 1. Mrvar, Petra, 1976- 284410880


3

Kazalo vsebine

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Teoretična izhodišča

1 Sodelovanje med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

1.1 Partnerstvo med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

1.2 Nameni sodelovanja med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . .13

1.3 Temeljne dejavnosti v procesu sodelovanja med šolo in skupnostjo 15

1.4 Prednosti sodelovanja med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . .17

1.5 Ovire pri sodelovanju med šolo in skupnostjo. . . . . . . . . . . . .18

1.6 Pogoji kakovostnega sodelovanja med šolo in skupnostjo . . . . .19

2 Vloga šolske svetovalne službe pri sodelovanju med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23

2.1 Izhodišča za sodelovanje šolske svetovalne službe s skupnostjo. . 23

2.2 Ravni sodelovanja šolske svetovalne službe s skupnostjo . . . . .24

2.3 Namen in cilji sodelovanja med šolsko svetovalno službo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

2.4 Institucije in posamezniki iz skupnosti, s katerimi sodeluje šolska svetovalna služba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

2.5 Načela, smernice in koraki za vzpostavljanje partnerskega sodelovanja med šolsko svetovalno službo in skupnostjo ter oblikovanje skupnega programa sodelovanja . . . . . . . . . . . . .33

3 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37

Empirična raziskava o sodelovanju med šolo in skupnostjo

4 Kaj nas zanima, ko raziskujemo sodelovanje med šolo in skupnostjo. . 41

4.1 Raziskovalni problem in raziskovalna vprašanja. . . . . . . . . . . .41

4.2 Metodologija raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43

4.2.1 Raziskovalna metoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43

4.2.2 Spremenljivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

4.2.3 Vzorec in preučevana populacija . . . . . . . . . . . . . . . .47

4.2.4 Instrumenti za zbiranje podatkov . . . . . . . . . . . . . . . .52

4.2.5 Obdelava podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53


4

5 Temeljne dejavnosti, cilji in ovire v procesu sodelovanja med šolo in skupnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55

5.1 Prispevek šole k skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55

5.2 Prispevek posameznikov in institucij iz skupnosti za delo in življenje v šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57

5.3 Pogostost, želje in cilji sodelovanja šole z institucijami in posamezniki iz skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59

5.3.1 S kom in kako pogosto šole sodelujejo. . . . . . . . . . . . .59

5.3.2 S kom bi si šole želele več sodelovati . . . . . . . . . . . . . .60

5.4 Sodelovanje med šolo in skupnostjo na nekomercialni osnovi . . . 65

5.5 Načrtovanje sodelovanja med šolo, institucijami in posamezniki iz skupnosti: kako podrobno načrtujejo in kakšne cilje so si zastavili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79

5.6 Katere cilje želijo šole uresničiti v naslednjih treh letih na področju sodelovanja s posamezniki in institucijami iz skupnosti . . 81

5.7 Ovire pri sodelovanju med šolo in skupnostjo. . . . . . . . . . . . .89

5.8 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91

6 Značilnosti partnerskega sodelovanja med šolo in skupnostjo: primeri dobre prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93

6.1 Akterji sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94

6.2 Pogostost oziroma trajanje sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . .98

6.3 Vrsta sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

6.4 Raven sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

6.5 Prednosti sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

6.6 Potrebne izboljšave pri sodelovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

6.7 Sporočila ravnateljev o sodelovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118

6.8 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

7 Šola kot socialno in kulturno središče kraja . . . . . . . . . . . . . . . . 125

7.1 Analiza rezultatov diskusije v fokusni skupini . . . . . . . . . . . . 125

7.2 Opredelitev problema in ključna vprašanja diskusije . . . . . . . 125

7.3 Potek diskusije v fokusni skupini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

7.3.1 Uvodni razmislek udeležencev . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

7.4 Socialno-kulturno središče kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

7.4.1 Manjši kraji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131


5

7.4.2 Velike in male šole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

7.4.3 Podružnične šole. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

7.4.4 Intelektualno središče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

7.4.5 Lokalna identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

7.5 Pričakovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140

7.5.1 Starši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140

7.5.2 Organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142

7.6 Ovire pri sodelovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

7.6.1 Birokratsko-politične ovire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

7.6.2 Miselnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

7.6.3 Nevarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

7.7 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

8 Sodelovanje med šolsko svetovalno službo, posamezniki in institucijami iz skupnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

8.1 Pogostost in ocene sodelovanja z različnimi institucijami iz skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

8.2 Vloga šolskega svetovalnega delavca v medsebojnem sodelovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

8.3 Načini medsebojnega sodelovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

8.4 Prednosti kakovostnega medsebojnega sodelovanja . . . . . . . 163

8.5 Ovire pri medsebojnem sodelovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

8.6 Opis (pozitivne in negativne) izkušnje z medsebojnim sodelovanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167

8.7 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175

9 Sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187

Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

Literatura in viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

Stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197



7

Uvod

Za sodelovanje med šolo in skupnostjo velja podobno kot za sodelovanje med šolo in starši: samo po sebi je tako razumljivo, da se pozabimo vprašati, kako pravzaprav razumemo tovrstno sodelovanje in v čem je njegova vrednost (Kalin idr., 2009). Tezo lahko potrdimo z ugotovitvami nekaterih avtorjev (npr. Sheri-dan, Napolitano in Swearer, 2002), da na področju sodelovanja med šolo in sku-pnostjo ni veliko konsistentnih empiričnih raziskav, ki bi analizirale značilnosti in kakovost sodelovanja oziroma odnosa med šolo in skupnostjo, razen na po-dročju sodelovanja med šolo in starši. Pri tem se pojem skupnost lahko uporablja v ožjem smislu, npr. ko govorimo o šolski skupnosti. V tem delu ga uporabljamo v širšem smislu, in sicer ko imamo v mislih posameznike in različne organizaci-je, društva in institucije na ravni lokalne skupnosti ter tudi na širši družbeni in mednarodni ravni.

Na podlagi teoretičnega in empiričnega preučevanja sodelovanja med šolo in sku-pnostjo lahko brez dvoma trdimo, da je medsebojno sodelovanje pomembna naloga šole. Pri tem je treba poudariti, da se »vrata« med šolo in skupnostjo odpirajo v obe smeri, kar pomeni, da šola vzpostavlja možnosti in razmere za vnašanje programov ter storitev skupnosti v šolo, in obratno, da skupnost sprejema in nudi podporo šoli oziroma njenim programom ter dejavnostim, namenjenim posameznikom in institucijam v skupnosti (The Federation …, b. l., 23).

Šola je socialni sistem, v katerem njeni člani, ki se vsakodnevno srečujejo, obliku-jejo svoje vrednote, norme, pravila in načine delovanja (Barker idr., 1995, v Vec, 2009; Lupton, 2011). Avtorji v skladu s konceptom organizacijske kulture govorijo o oblikovanju šolske kulture, ki jo lahko razumemo »kot vsoto splošno sprejetih prepričanj in vrednot ter drugih iz tega izpeljanih socialno oblikovanih kategorij (npr. norme, stališča, pričakovanja, predsodki, stereotipi), s pomočjo katerih člani sistema osmislijo okolje in svoje ravnanje v njem« (Bečaj, 2001, 34–35). Treba pa se je zavedati, da je šola vpeta v lokalno in širše družbeno okolje (Bečaj, 2009; Deutsch in Kolar, 2009) ali, kot bi rekel Thomson (2002, v Lupton, 2011, 195), da so njene meje porozne in da je tudi tisto, kar se dogaja zunaj šolskega prostora (npr. v dru-žini otroka, vrstniški skupini, na službenem mestu staršev, v soseski …), prisotno v vsakodnevnih medosebnih odnosih in aktivnostih šole in obratno (Lupton, 2011; Vec, 2009). Pomembno je torej, da se šole, člani šolske skupnosti, posamezniki ter institucije v skupnosti načrtno povezujejo, vzpostavljajo medsebojno zaupanje in spodbujajo kulturo medsebojnega dialoga z raznolikimi skupnimi dejavnostmi v šoli in skupnosti. To odpira prostor za učenje drug od drugega, širi možnosti za izobraževanje tako mladih kot odraslih ter gradi socialni in kulturni kapital


8

posameznikov. Ta povečuje občutek pripadnosti in solidarnosti ter omogoča razvoj posameznikov in skupnosti.

Na področju sodelovanja med šolo in skupnostjo avtorji (npr. Epstein, 1995; She-ridan idr., 2002) pogosto pišejo o partnerstvu, ki ga opredeljujejo kot sodelovanje različnih posameznikov kot enakovrednih partnerjev, ki oblikujejo zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev. Ko je sode-lovanje med šolo, starši in skupnostjo dobro oziroma kakovostno, koristi v razvoju in uspehu doživljajo zlasti otroci oziroma učenci, prednosti pa čutijo tudi starši, učitelji in šola ter skupnost v celoti (prav tam). Pomembno se je torej zavedati, da sodelovanje šole s skupnostjo oziroma širšim okoljem prispeva k večji kakovosti učenja, posledično pa tudi k večji kakovosti življenja otrok in mladostnikov ter nji-hovih družin. Po drugi strani sodelovanje koristi skupnosti v celoti, organizacijam in posameznikom, s katerimi se šola povezuje.

Teoretično izhodišče in rezultati empirične raziskave predstavljajo analizo stanja na področju sodelovanja med šolo, posamezniki in institucijami v skupnosti. Na podlagi tega je mogoče oblikovati temeljna načela in smernice za medsebojno so-delovanje ter tudi okvir, znotraj katerega je možno zasnovati oblike in načine ka-kovostnega sodelovanja, ki koristijo vsem udeleženim.

Avtorji smo se ukvarjali s posameznimi vidiki sodelovanja med šolo in skupnostjo. Dr. Jana Kalin, dr. Janko Muršak in dr. Barbara Šteh so raziskovali področje sode-lovanja med šolo in skupnostjo nasploh, dr. Barbara Šteh je analizirala tudi primere dobre prakse z vidika značilnosti partnerskega sodelovanja in dr. Janko Muršak se je ukvarjal z vprašanjem šole kot socialnega in kulturnega središča kraja, dr. Petra Gregorčič Mrvar je preučevala vlogo šolske svetovalne službe pri sodelovanju med šolo in skupnostjo, dr. Jasna Mažgon pa je prevzela skrb za metodološko zasnovo raziskave in statistično obdelavo podatkov.


ITeoretična izhodišča



11

1 Sodelovanje med šolo in skupnostjo

1.1 Partnerstvo med šolo in skupnostjo

Sodelovanje med šolo, družino in skupnostjo temelji na deljeni odgovornosti za razvoj in socializacijo otroka oziroma učenca. Epstein (1995) je razvila model »partnerstva med šolo, družino in skupnostjo«, kjer je posebej poudarila, da se otrok uči in razvija znotraj treh kontekstov: šole, družine in skupnosti. Te tri kontekste moramo upoštevati integralno, ker se tako odražajo znotraj razvoja, izobraževanja in učenja posameznega otroka oziroma učenca. Avtorica predstavlja šest oblik vključevanja staršev v šolo, ki spodbujajo partnerstvo: starševstvo, komuniciranje, prostovoljstvo, domače učenje, od-ločanje in – kot zadnja oblika – sodelovanje s skupnostjo. Pri sodelovanju s skupnostjo se poudarja, da je treba v skupnosti identificirati in uporabljati tiste vire in storitve, ki bogatijo šolski program, večajo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, spodbujajo bolj kakovosten razvoj učencev ter dajejo podporo njihovim staršem oziroma družinam.

Na področju sodelovanja med šolo in skupnostjo različni avtorji (npr. Bryan in Henry, 2008; Bryan in Holcomb-McCoy, 2007; Epstein, 1995; Sheridan, Napoli-tano in Swearer, 2002; Walsh in DePaul, 2011) torej pišejo o partnerstvu med šolo, starši in skupnostjo, ki ga opredeljujejo kot sodelovanje in skupno prizadevanje šole, staršev in skupnosti za otrokov oziroma učenčev razvoj in učenje.

Šola tako ni samozadostna in izolirana skupnost vseh delavcev šole in učencev, zno-traj katere lahko prvi v celoti poskrbijo za celovit osebnostni razvoj učencev in zago-tovijo vse potrebne spodbude in pomoč pri njihovem učenju ter napredovanju. Jasno je, da šole same ne morejo zagotoviti vse potrebne podpore za učenje in napredovanje učencev, prav tako pa tega ne zmorejo posamezni subjekti iz skupnosti, ne da bi se povezali z delavci šole (Sheridan idr., 2002). Pri medsebojnem povezovanju pa imajo lahko koristi in bolje napredujejo vsi vpleteni. Šola, skupaj z vsemi svojimi člani, je vpeta v širšo skupnost na najrazličnejše načine in aktualen izziv za vsako šolo je, kako oblikovati proaktivno in odgovorno partnerstvo s skupnostjo v specifičnem konte-kstu te šole, tako da se bodo uspešno odzivali na potrebe članov te (širše) skupnosti.

Poglejmo si torej, kaj je značilno za partnersko sodelovanje med šolo in skupnostjo. Ob tem pa najprej razložimo besedo skupnost, ki izhaja iz latinske besede »commu-nis«, katere pomen je »imeti nekaj skupnega« (Sheridan idr., 2002, 321). Za skupnost je ključno, da si člani delijo kulturo, identiteto, odgovornost in vrednote (prav tam). Najpomembnejše pa je, da člani na osnovi tega razvijejo občutek pripadnosti.

Partnerstvo med šolo in skupnostjo vključuje »interaktivno izmenjavo idej, vi-rov, storitev in znanja med izobraževalnimi in neizobraževalnimi deležniki, ki na


12

različne načine vzajemno upošteva tako potrebe učencev kot celotne skupnosti« (Welch in Sheridan, 1995, v Sheridan idr., 2002, 321). V tem sodelovanju se upo-rabijo viri šole in skupnosti, da se »okrepijo« šola, učenci, družine in širša skupnost ter njeni člani. Partnerstvo med šolo in skupnostjo opredeljujejo naslednje temeljne značilnosti (Sheridan idr., 2002, 322–323):1. Sodelovanje različnih posameznikov kot enakovrednih partnerjev, ki obliku-

jejo zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev. Pri tem ne gre le za to, da se posamezniki ali skupine povežejo v sodelovanju in koordiniranju določenih aktivnosti, temveč za to, da se meje med vsemi vpletenimi nekako zabrišejo in si ti zares delijo vire ter odgo-vornost pri razvoju, implementaciji in evalvaciji skupnega programa. Šteh in Mrvar (2011a) ugotavljata, da »o partnerstvu lahko govorimo, ko gre za sku-pno načrtovanje in delitev odgovornosti ter za neko trajnejše zavzemanje in izvajanje določene aktivnosti« (61).

2. Ohranjanje pozitivnih odnosov je prioriteta. McDaniel, Campbell in Se-aburn (1995, v Sheridan idr., 2002, 322) poudarjajo, da so najpomembnejše tri sestavine dobrega sodelovanja in trikrat izpostavijo medosebne odnose. Če nam ne uspe razviti dobrih medsebojnih odnosov, ne moremo vzpostavi-ti uspešnega partnerstva. To nam bo uspelo, če bomo v medsebojne odnose vnesli empatično razumevanje, medsebojno spoštovanje in pristnost (Hornby, 2000; Rogers, 1957). Minke (2000, v Sheridan idr., 2002) izpostavlja med-sebojno povezanost (connected relationships), za katero je značilno, da ver-jamemo, da je partner zaupanja vredna oseba, da si prizadeva za doseganje skupnega cilja in nas upošteva. Ključno je torej, da se v okviru partnerskega sodelovanja razvijejo odnosi medsebojnega razumevanja, zaupanja in spošto-vanja. Vsi vpleteni morajo poleg tega verjeti, da so ohranjanje partnerstva in predvideni rezultati vredni vložene energije in časa.

3. Medsebojni odnosi so uravnoteženi, saj so si člani partnerskega sodelovanja enakovredni pri opredeljevanju in reševanju problemov.

4. Za medsebojne odnose sta značilna sodelovanje in soodvisnost. Zavedajo se, da lahko skupaj dosežejo več, saj se lahko dopolnjujejo. Cenijo edinstvene prispevke vsakega posameznika, ki sodeluje po svojih najboljših močeh.

5. Partnerstvo se razvija v kontekstu, v katerem so v središču učenci. Par-tnerstvo med šolo in skupnostjo temelji na predpostavki, da so učenci, dru-žine, šole in preostali deležniki skupnosti člani soodvisnih ekoloških siste-mov (ecological systems) (Bronfenbrenner, 1979, Christenson in Sheridan, 2001, v Sheridan idr., 2002). Pri medsebojnem sodelovanju imajo lahko korist vsi vpleteni, glavna pozornost pa je namenjena potencialnim prednostim za


13

učence. Zaradi tega je partnerstvo med šolo in skupnostjo osredotočeno na učence (Welch in Sheridan, 1995, v Sheridan idr., 2002).

6. Skupno delovanje šol in skupin ali posameznikov iz skupnosti je fleksibil-no, odzivno in proaktivno. Pomembno je, da partnersko sodelovanje prila-gajamo edinstvenemu kontekstu in situaciji, saj bo smiselno le, če bo sledilo potrebam članov določene skupnosti.

7. Razlike v pogledih in perspektivah so videne kot prednosti, ne pa kot ovi-re. Poglavitna značilnost partnerskega sodelovanja med šolo in skupnostjo je raznolikost izkušenj, spretnosti in pogledov vseh vpletenih. Spoštovanje te raznolikosti prispeva k večjemu razumevanju situacije in odpiranju novih možnosti za reševanje problemov.

8. Upoštevanje in spoštovanje tradicije in kulturne raznolikosti udeleženih. Pri vzpostavljanju sodelovanja med šolo in skupnostjo moramo pričakovati veliko raznolikost vseh vpletenih glede vrednot, prepričanj, stališč, izobrazbe, znanja, spretnosti itd., zato je medsebojno spoštovanje toliko pomembnejše za ohranjanje in uspešnost tega partnerstva.

9. Poudarek je na rezultatih in doseganju ciljev. Pri delovanju in njegovem uravnavanju smo usmerjeni predvsem v poglavitne naloge partnerstva. Jasno opredeljeni cilji vključujejo reševanje identificiranih problemov, preventivne naloge in razvoj raznih spretnosti in kompetenc.

Izpostavljene temeljne značilnosti partnerskega sodelovanja med šolo in skupnostjo so nam lahko vodilo tako pri vzpostavljanju in razvijanju tovrstnega sodelovanja kot tudi pri njegovi evalvaciji ter iskanju novih načinov kakovostnega sodelovanja, ki bo v dobrobit vsem vpletenim. Verjetno ne moremo pričakovati, da bodo vsako kakovo-stno sodelovanje med šolo in skupnostjo označevale prav vse navedene značilnosti. Vprašati pa se moramo, katere so ključne, da lahko govorimo o partnerskem sodelo-vanju. Če želimo vzpostaviti partnersko sodelovanje, je vsekakor izrednega pomena, da razvijamo in negujemo dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Le tako bodo lahko različni posamezniki, ki so vključeni v to sodelo-vanje, prispevali k doseganju namenov in skupnih ciljev po svojih najboljših močeh.

1.2 Nameni sodelovanja med šolo in skupnostjo

Glede na namene sodelovanja med šolo in posamezniki oziroma institucijami iz sku-pnosti, ki jih navajajo različni avtorji (npr. Adelman in Taylor, 2008; Epstein, 1995; Mitrofanova, 2004; The Federation …, b. l.), lahko poimenujemo nekaj temeljnih področij, ki povezujejo prizadevanje vseh različnih subjektov, vključenih v partner-sko sodelovanje in povezovanje. Namen je seveda odvisen zlasti od dogovora med


14

partnerji, ki vstopajo v medsebojno sodelovanje, pa tudi od možnosti in pogojev, ki do neke mere določajo namene sodelovanja, po drugi strani pa se je pomembno zave-dati različnosti možnosti in namenov, o katerih se je mogoče dogovoriti. V skupnem prizadevanju vseh vključenih je uresničevanje teh namenov realnejše in ima svoje konkretne posledice za življenje posameznikov, družin, institucij in drugih organi-zacij v okolju. Poleg tega medesbojno sodelovanje spreminja kulturo neke družbe v celoti oziroma sooblikuje ožjo ali širšo skupnost, naj se tega zavedamo ali ne.

Temeljne namene sodelovanja lahko torej razvrstimo takole: 1. Skrb za celostni razvoj otrok oziroma mladostnikov in upoštevanje potreb

otrok, družine, skupnosti:• skupno delovanje (šola, družina in skupnost) za optimalen celostni ra-

zvoj otroka/mladostnika; pri tem si delijo odgovornost za izobraževanje in vzgojo otrok/mladostnikov;

• celostno zadovoljevanje potreb otrok, družin in skupnosti.2. Prizadevanje za boljši učni uspeh in večjo učinkovitost sistema vzgoje in

izobraževanja:• izboljšanje uspeha otrok/mladostnikov v šoli; • preprečevanje nizkih učnih dosežkov oziroma osipa (tudi s krepitvijo ob-

čutka pripadnosti šoli in s tem dvigovanjem motivacije za učenje);• povečevanje učinkovitosti šol in institucij v skupnosti; delitev odgovor-

nosti za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo programov in storitev.3. Povezovanje predstavnikov skupnosti – posameznikov in organizacij – z na-

menom večje socialne kohezivnosti in skupnostne identitete: • boljše povezovanje ljudi v skupnosti; šola postaja prostor srečevanja raz-

ličnih posameznikov (glede na socialno-ekonomski status, etnično pri-padnost itd.) ter omogoča prostor za izvajanje skupnih projektov;

• doseganje skupne vizije glede življenja in dela v skupnosti, učiti se živeti skupaj v skupnosti;

• sprejemanje različnosti; razvoj interkulturnosti in inkluzivne kulture;• omogočanje priložnosti za večjo participacijo otrok/mladostnikov in od-

raslih iz prikrajšanih družbenih skupin.4. Vzpostavljanje varnega okolja, oblikovanje zdravih skupnosti, preprečevanje

negativnih oblik vedenja: • oblikovanje varnega okolja za otroke/mladostnike in družine;• preprečevanje in zmanjševanje negativnih vplivov v celotnem okolju in

reševanje problemov, kot so npr. nasilje, brezposelnost, revščina, psihoso-cialne težave pri otrocih/mladostnikih, družinah in v družbi;

• skrb za zdrav življenjski slog (športne dejavnosti ipd.).


15

5. Medsebojna pomoč in podpora v prizadevanju za razvoj skupnosti, uvajanje sprememb in skupnostno učenje:• mreženje in medsebojna podpora ter pomoč; • povezovanje in vplivanje na sistemske spremembe v šolskem prostoru

ali skupnosti;• spodbujanje kulturnega razvoja in omogočanje priložnosti za kulturno

delovanje; • oblikovanje in vzdrževanje infrastrukture.

1.3 Temeljne dejavnosti v procesu sodelovanja med šolo in skupnostjo

Pri izvajanju partnerskega sodelovanja partnerji uveljavljajo različne dejavnosti, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Šola pripravlja in izvaja različne dejavno-sti za posameznike in institucije iz skupnosti, omogoča lahko prostor za izvajanje dejavnosti zunanjim partnerjem ali pa posameznike in institucije vključuje v svoje dejavnosti. Poleg tega lahko skupnost podpira dejavnosti šole tako, da ji omogoča prostor za izvajanje različnih dejavnosti za različne skupine. Nekaj podrobnejših primerov naštevamo v nadaljevanju.

Šola sodeluje s posamezniki in institucijami v skupnosti v obliki različnih dejavnosti (prim. Mitrofanova, 2004) in pri tem razvija programe za različne ciljne skupine. Or-ganizira lahko: dejavnosti oziroma prireditve za otroke/mladostnike in starše zunaj šolskih obveznosti in rednega šolskega programa; dejavnosti oziroma prireditve za starostnike in druge posameznike v skupnosti (iz društev, podjetij …); oblike pomoči za otroke in družine v stiski; športne dejavnosti; kulturne delavnosti in prostovoljstvo.

Prav tako se posamezniki in institucije v skupnosti vključujejo v dejavnosti šole na različne načine in z raznolikimi vsebinami ter cilji (Mitrofanova, 2004). Orga-nizirajo dejavnosti za otroke/mladostnike in starše, npr. delavnice, izobraževanja, predstavitve poklicev ipd.; oblike pomoči za otroke in družine v stiski; športne dejavnosti; kulturne dejavnosti; obiske različnih strokovnjakov na šoli; mentorstvo v podjetjih itd.; poklicno orientacijo1; prostovoljstvo (npr. prostovoljci izvajajo pre-ventivne dejavnosti na šoli itd.).

1 V besedilu uporabljamo pojem poklicna orientacija, pri čemer izhajamo iz veljavnih programskih smernic za delo šolske svetovalne službe (Programske smernice, 2008). Pri tem se zavedamo, da se tako v zakonskih in operativnih dokumentih, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, kot v strokovnih in znanstvenih razpravah uporabljajo različni pojmi za dejavnosti, povezane z vprašanjem poklicne poti mladih. Tako se npr. v temeljnem šolskem zakonu uporablja pojem poklicno svetovanje (Zakon o organizaciji ..., 2012, 67. člen), v smernicah za delo šolske svetovalne službe pojem poklicna orientacija (Programske smernice, 2008), v uporabi pa je tudi pojem karierna orientacija (npr. Terminološki slovarček karierne orientacije, 2011). Ker je uporaba pojmov nedorečena, smo se odločili, da pri uporabi izhajamo iz dokumenta, ki predstavlja enega od virov, iz katerega izhajamo v pričujočem delu.


9 789612 378233

ISBN 978-961-237-823-3

ISBN 978-961-237-823-3

Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega pro-grama Pedagoško-andragoške raziskave – uče-nje in izobraževanje za kakovostno življenje v skup nosti. Avtorji v okviru svojega raziskovalne-ga dela posegajo na različna področja vzgoje in izobraževanja, tako se dr. Petra Gregorčič Mrvar ukvarja s področjem šolske pedagogike, šolske-ga svetovalnega dela in šolskega menedžmen-ta, dr. Jana Kalin raziskuje področje didaktike, vlogo učiteljev in njihov poklicni razvoj, še po-sebej pa se v svojih delih ukvarja s proučeva-njem vloge razrednika, sodelovanja učiteljev in staršev ter mentoriranja. Dr. Jasna Mažgon je metodologinja, ki se v svojih raziskavah loteva vprašanj razmerja med kvalitativnim in kvanti-tativnim metodološkim pristopom v raziskova-nju, sodeluje pa tudi pri metodološkem načrto-vanju raziskav na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. Dr. Janko Muršak v svojih razi-skavah proučuje področje ekonomike izobra-ževanja in je eden vidnejših strokovnjakov za razvoj poklicne pedagogike in andragogike. Dr. Barbara Šteh se raziskovalno ukvarja s kakovo-stjo učenja oziroma poučevanja, sodelovanjem učiteljev in staršev ter profesionalnim razvojem učiteljev. Pričujoče delo torej predstavlja rezul-tat sodelovanja različnih strokovnjakov s sku-pnim ciljem, predstaviti nekatere odgovore na vprašanja o sodelovanju šole in skupnosti z več zornih kotov in v medsebojnem dopolnjevanju.

V monogra� ji so predstavljena teoretična izho-dišča in rezultati empirične analize sodelovanja med šolo, starši, posamezniki in institucijami v skupnosti, ki je pogoj uspešnosti prizadevanj za otrokov razvoj in učenje. Ugotovitve kažejo, da je sodelovanje v sicer različnem obsegu pri-sotno na vseh področjih, ki so jih avtorji razisko-vali, potrjujejo pa tudi predpostavko, da je težko govoriti o tipični slovenski osnovni šoli, vsaj ko gre za njeno velikost, organiziranost ali umešče-nost v lokalno skupnost. Letni delovni načrti šol praviloma vsebujejo vsaj osnove za načrtovanje sodelovanja s skupnostjo, pri neposredni oceni pa je tako na manjših kot na večjih šolah zaznati različno intenzivnost sodelovanja, značilni pa sta tudi pestrost in prepletenost njegovih oblik. Pri-meri dobre prakse kažejo različne načine vzpo-stavljanja kakovostnega sodelovanja, pri kate-rem imajo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, ki najpogosteje oblikujejo sodelovalno mrežo. S pomočjo analize diskusij v fokusni sku-pini so avtorji izluščili tudi zaviralne in pospeše-valne dejavnike medsebojnega sodelovanja, z vidika sodelovanja in vpetosti v socialno okolje pa se je pokazal tudi izjemen pomen podru-žničnih šol. Predstavljene ugotovitve omogo-čajo oblikovanje temeljnih načel in smernic za medsebojno sodelovanje, vzpostavljajo pa tudi okvir, znotraj katerega je možno zasnovati kako-vostno sodelovanje, ki koristi vsem udeleženim, posebej pa učencem in učenkam osnovnih šol.



Skup

nost

in š

ola:

vra

ta s

e od

pira

jo v

obe

sm

erPe

tra

Gre

gorč

ič M

rvar

, Ja

na K

alin

, Jas

na M

ažgo

n,

Jank

o M

urša

k in

Ba

rbar

a Št

eh

Skupnost_in_sola_naslovka_FINAL.indd 1 6.5.2016 13:03:13

Documents

Skupnost in šola