Slepe so dolga leta učili, da kultura ni zanjeBralne predstave v MGL Spontano srečevanje mladih sslepimi in slabovidnimi ob intimnem, doživljanju tekstaNa mali sceni Mestnega gleda-lišča ljubljanskega so za dve-ma vrstama miz, postavljenih

v obliki črke V, sedeli igralci. Nasporedu je bila Antigona, prvaiz cikla .bralnih predstav Veli-«,ke igre sveta za slepe, slabo-vidne in mlade. Boris Ostan vvlogi kralja Kreona in Boris Kercv vlogi njegovega sina Hajmonasta se zapletla v besedni dvo-boj. Povišala sta glasove. V dvo-rani seje zaslišal pasji lajež. Vigro seje aktivno vključil Baron.PETRA GRUJICICFotografije Igor Žaplatil

Občinstvo je prasnilo v prisrčensmeh. Usta so se razlezla tudiigralcem. Prej napeto vzdušje seje sprostilo. Le Sabina, ki je slepaod rojstva in je prišla s psom vo-dnikom, se je počutila nelagodno.»Upam, da igralci kužka niso dojelikot izraz nespoštljivega vedenja,«je bila zaskrbljena po predstavi.»Kakšna nespoštljivost vendar!Lajanje sploh ni bilo moteče. Pred-stavi je dalo dodaten šarm. Za njimbo ostala ena zelo topla anekdota,«se je pozneje kar nekoliko razburilBoris Ostan. Igralci so medtem všali že tekmovali, kateri med njimibo naslednjič vpil bolj, da bodo psilajali glasneje.

Čeprav ni nujno, da bodo. Ba-ron, ki je s Sabino šele leto in pol,je bil prvič na javni prireditvi. »Šenikoli ni bil v gledališču, zato nimaizkušenj z velikim avditorijem.Nemogoče je bilo predvideti, kakobo reagiral,« je pojasnila Sabina.»Pes vodnik se sicer ne sme pusti-ti zapeljati zunanjim okoliščinam,vendar so te tako raznolike, da navse ne more biti prilagojen. Ko sopred leti na svetovni konferenci vLondonu prihod nekega vojvodenapovedali s štirimi fanfarami, solastnike psov, na primer, opozori-li, naj jih na to nekako pripravijo,ker bo zvok zanje nov,« je njenorazlago dopolnil Tomaž Wraber,predsednik Zveze društev slepih inslabovidnih Slovenije.

S psom vodnikomprepovedano v Dramo?Naslednjič bo Baron na vpitjeigralcev navajen, tako kakor jeSabina danes na neprecenljivo sa-

mostojnost, ki ji jo je prinesel. Zdajlahko gre sama od doma in samav gledališče. A ne tudi v Dramo.Tja z Baronom ne sme. Oziromaz njim tam ni zaželena. »Formal-no imajo psi vodniki vstop kamorkoli, ker tako določa zakon, našaodločitev pa je, ali bomo to pravi-co dosledno uveljavljali ali ne,« jerazložil Tomaž Wraber. Ali bodo,na primer, upoštevali, da je lahkokakšen obiskovalec alergičen napasjo dlako oziroma se kdo psovboji. Ali pri obisku kakšnega mu-zeja, da so lahko bakterije s psanevarne za eksponate. Soglasja otem, ali zakon spoštovati doslednoali ne, ni, v vsakem primeru pa sopri nas psi vodniki, pravi TomažWraber, »sprejeti slabo, kakor smotudi slepi. Slovenci nismo širokadružba. Smo netolerantni in polnipredsodkov.«

Med občinstvom jih ni bilo ču-titi, je pa Sabina, ena od štiriin-dvajsetih lastnikov psov vodnikovpri nas, bralno predstavo doživelapovsem drugače kakor klasično.»Pri običajni si moraš veliko pred-stavljati. Slišiš korake, premikanjestolov, šelestenje oblek in morašsklepati, kaj se na odru dogaja. Pribralni predstavi vseh teh zvokovni, zato se lahko osredotočiš le natekst.« Pred začetkom igre je reži-serka Ira Ratej vsakega igralca na-javila in ga predstavila. Ko je stopilna oder, je občinstvo pozdravil.»Zame je bilo to zelo pomembno,bila je nadgradnja predstave,« jeSimona opozorila na to, kar vide-čim gledalcem ni pomenilo veliko- da je ime igralca lahko povezalaz glasom, ki ga je poslušala v pred-stavi.

Mladi tega niti zaznali niso,čeprav so bili v večini, saj je bilapredstava namenjena tudi njim.»Ljudje nimajo več besednega za-klada in ne znajo tvoriti stavkov. Sposlušanjem predstav bi radi v njihspodbudili željo po tem, da bi kdajkaj prebrali tudi na glas in s temposledično prebudili svojo dušo induševnost,« je razmišljala režiserkaIra Ratej, ko je razlagala, da je na-men bralnih ali koncertnih pred-stav gojenje umetniško oblikovanebesede in srečanje s tekstom naintimen način, ki se gledalcev boljdotakne. Antigona se jih je. »Bilasem presenečena, kako intenzivnoso poslušali. Bilo je posvečeno. Ta-

kšen občutek je nekaj svetega.«

Mladi si predstavljajoAntigonoDijak Andraž Stevanovski uprizo-ritve ni le spremljal, ampak si je vtemi delal tudi zapiske. »Ne da so-vražim, da ljubim sem na svetu,« jev beležko zapisal besede glavne ju-nakinje, zaradi pokopa brata obso-jene na smrt. »Nori stavek, prilepilsi ga bom na steno.« Ker Sofokle-sove Antigone ni prebral, je imelmanjše težave s sledenjem likom,a se mu je predstava zdela »fajn zadomišljijo«, ker si je Anti-gono lahko predstavljal posvoje. Lastna vizualizacijadogajanja je navdušila tudinjegovo vrstnico Uršo Pra-protnik: »Pri običajni pred-stavi gledaš to, kar si pred-stavlja režiser. Sugerirajo ti,kako naj jo vidiš. Tukaj sivizualno podobo ustvarišsam. Več kot pol predstavesem imela zaprte oči in si dogajanjepredstavljala po svoje.«

Simona si ga je morala, ker nevidi, a si ga je zlahka, ker je igral-ce dobro razumela. »Pozna se, daso močni, šolani glasovi. Na Zvezislepih in slabovidnih sicer imamoknjižnico, vendar je drugače, čeknjigo bere en bralec, ker ne moreigrati vlog.« Za igralce predstava nibila noben profesionalni izziv in niterjala poglobljenega študija. »Priklasični predstavi veliko poveš stelesom, tišino, z masko, pri tej seposvetimo le tekstu. Vendar jo jebilo prijetno delati. Kdaj pa smonazadnje postavljali antiko?« se jevprašala Judita Zidar ali Antigona

in se spomnila svojih začet-kov v kranjskem gledališču.»Takrat so slepi prišli predpredstavo in pretipali oder.Med njo so tisti, ki so videlislabo, tistim, ki so bili slepi,razlagali, kaj se dogaja naodru. Bili so zares hvaležnoobčinstvo.«

Tokrat ni bilo kaj velikorazložiti, razen tega, da so

bili igralci oblečeni v svoja vsak-danja oblačila in jim je režiserkaprepovedala le, da bi na oder pri-nesli svoje skodelice. Morda bi sla-bovidni slepim razložili še, da soigralci med govorom živahno ge-stikulirali. Eni bolj in drugi manj,zato so tudi obiskovalci vloge do-življali različno vživeto. »Eni deliN

aroč

nik:

MES

TNO

GLE

DAL

IŠČ

E LJ

UBL

JAN

SKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

so bih veliko bolj napeti kot drugi.Sinov prepir z očetom, na primer.Tega sem si lahko predstavljala ve-liko bolje kakor na primer stranskelike, ki niso bili tako izraziti. Velikoje bilo odvisno od glasu,« je razmi-šljala dijakinja Katja Gornik.Boj proti posledicampreteklostiGlas Borisa Kerca je bil zelo glo-bok. Baronu ni bil všeč, pa je, kose je kot Hajmon upiral očetu,nevarno renčal. »Dramaturško jebilo to ravno na pravem mestu zravno pravo mero,« se je poznejesmejala Ira Ratej, ki je igro skraj-šala, da je trajala manj kot uro,in z njo napovedala cikel Velikeigre sveta, v okviru katerega bodovsak mesec uprizorili novo pred-stavo. Ponovitve in gostovanja poSloveniji bodo odvisna od zani-manja zanje. »Predstave delamoz mislijo na slepe in slabovidne,vendar se morajo potruditi tudioni in priti. Če se bodo odzvali,bo to rastlo in uspevalo, če ne, bočez kakšno leto zamrlo,« je bilanekoliko zaskrbljena nad odzi-vom. Bil je skromen, a TomažaWrabra to ni presenetilo: »Dolgaleta so nas učili, da kultura ni zanas. Glasba ja, druga kultura ne.Tudi gledališče ne. Zato naj ne

obupajo, če bodo šli po Slovenijiin ne bo masovnega odziva. Ljudije treba ponovno prebuditi in jimpovrniti občutek za gledališče. Into je mogoče doseči.« Všeč mu jeizbor klasičnih tekstov, ker je tehv njihovi knjižnici, ustanovljenileta 1918, manj, in to, da so bralnepredstave namenjene tudi mla-dim. Tako se bodo imeli možnost»spontano srečevati s slepimi inspoznati, da je slepota manj uso-dna, kakor se zdi na prvi pogled«.Kako velik je strah pred njo, jepokazala tuja raziskava, v kateri jekar tretjina vprašanih odgovorila,da se najbolj boji slepote, medtemko se je ena tretjina najbolj balaraka in ostali česa drugega.

Z mešanjem občinstva pa sebodo rušili tudi predsodki in sebo odpravljala nevednost, zaradikatere »ljudje ne vedo, kako pri-stopiti k slepemu in težavo uredijokar s čustveno distanco. Družbapa je mešanica najrazličnejših po-sameznikov z najrazličnejšimi te-žavami. Vsak ima kakšno, naša jepač slepota,« je razmišljal TomažWraber in opozoril, da bi, če bi bilepredstave namenjene le slepim inslabovidnim, to lahko postala leše ena oblika segregacije. Vživetobi namreč lahko spremljali tudiklasično predstavo, če bi imeli na

voljo avdiodeskripcijo ali zvočniopis slike in dogajanja. Pred pred-stavo bi le dobili slušalke in bi jimtretji glas pojasnjeval, kaj se dogajana odru, ko ni besedila, opisovalakcije, ko so dejanja pomembnejšaod besed, kako je kdo oblečen, kajje neki igralec opazil, ko molče ne-kam strmi .... To zdaj najbolj pogre-šajo, ne le v gledališču, temveč tudiob gledanju televizije, pri kateri bitežavo lahko odpravili z vklopomfunkcije avdiodeskripcija. Ira Ratejje nekaj podobnega videla v tujihgledališčih in je bila navdušena, zazdaj pa lahko vzdušje, s katerim sene more kosati nobena na DVD po-sneta igra, pričara na svoj način ingledalce povabi, naj ga soustvarjajoskupaj z igralci.INFONova predstava iz cikla bral-nih predstav bo Mandragolav sredo, 20. februarja.

Glas Borisa Kerca je bilzelo globok. Baronu, ni bilvšeč, paje, ko seje igraleckot Hajmon upiral očetu,

nevarno renčal.

Na odru so bili igralci sproščeni, v svojih vsakdanjih oblačilih.

Nar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Baron, kije spremljal Sabino, je aktivno sodeloval v predstavi.

Nar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Antigona za igralce ni bila zahtevna, a so Jo pripravili z veseljem.

Kralj Kreon in Antigona, Boris Ostan injudita ZidarNar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.