slikanica EKO PRAVLJICA za tisk - Arnesos-zetale.splet.arnes.si/files/2020/04/28_4_2020... · 2020. 4. 27. · Ko je dvignila nosek s tal – tokrat je namre~ pri-stala prav na nosku

EKO-PRAVLJICA[tiri zgodbice o {tirih naravnih energentih:

o vetru, zemlji, ognju in vodi

Alenka KLOPÎ^

ilustrirala Marta Bartolj

slikanica EKO PRAVLJICA za tisk.qxd 22.8.2011 11:02 Page 1


PIKAPOLONICA METKA SE UÎ LETETI

N eko~ je ìvela pikapolonica Metka.Kot vse pikapolonice je imela sedempikic, toda dve sta bili tako zelo sku-

paj, da se je zdelo, kot bi bila le ena. Tako soMetko dale~ naokoli poznali kot pikapolonico zle {estimi pikami. Ni pa bila znana le po tem.Dale~ naokoli je bila edina, ki zelooo dolgo niznala leteti. Za~elo pa se je takole ...


"Auuu!" je zavpila pikapolonica Metka, ki jebila {e tako mlada, da ji je letenje {e vedno pov-zro~alo teàve. Tudi tokrat ni mogla pravilnovzleteti. Namesto da bi se prepustila sveèmuvetri~u in zaplula z njim, je kot è ni~kolikokratpoprej pristala na blatnih tleh takoj, ko se jepognala z marjetice, na kateri je stala."No, {e vedno si tako nerodna," ji je rekla njena

starej{a sestra Polona. Vse pikapolonice Metkinestarosti so è precej bolje letale od nje."Nisem nerodna! Tako te`ko je vzleteti …"

Za~etna jeza je postala globoko razo~aranje inmala Metka je zajokala.

Poloni se je zasmilila, zato je glasno sklenila:"Prav! Zdaj je pa dovolj. Jaz te bom nau~ila leteti!""Res?" je bila presene~ena mala Metka. Med

pikapolonicami je namre~ veljalo, da morajomlade polonice same poskrbeti zase."Res," se ji je nasmehnila starej{a sestra in jo po

mali glavici prikupno dregnila s krilcem, nakaterem so bile njene {tiri pikice."Dajmo, Metka, odèni se z vetrom!" je glasno

spodbujala Polona, ki je stala na regratovemlistu pod cvetom, na katerem je {e vedno stalaMetka in zbirala pogum za odriv.


"Ko pa ne vem, kdaj je pravi trenutek!" je z drob-nim glaskom zavpila nazaj mala pikapolonica."Ko zaveje najmo~nej{i sunek! Zdaaaaaj!" je

kri~ala Polona in se odgnala z regratovega listav zrak. Metka se je pognala za njo."Aaaaaaa!" se je sli{alo njeno kri~anje, ko je

nerodno krilila s krilci."Ne vpij, letiiiii!" se je Polona spustila k mali

Metki. Toda bilo je è prepozno. Metka je takonenavadno krilila s krilcema, da jo je veter spetpremagal in jo ponesel proti tlom."Polona, pomagaj!" je vpila Metka in {e bolj

divje krilila s krilci.

"Metkaaa!" Polona je zletela za mlaj{o sestrico.Navadno je videla sestro padati, ko je stala spo-daj. Tokrat pa je letala z njo in padec se ji je zdel{e bolj nevaren. "Kaj bo, ~e mala nikdar ne bo znala leteti? Ka-

ko bo preìvela? In kako bo lovila u{i za hrano?"Tak{ne misli so se ji motale po glavi, ko je zaskr-bljena drvela za sestrico, da bi jo ujela. A bilo jeprepozno in kot è ne{tetokrat prej je Metka pri-stala na tleh. Imela je to sre~o, da je najprejpadla na mehak regratov list in {ele nato na tla,kjer pa je njen padec ublaìla visoka trava, ki jeplapolala v vetru.

"Au," je zastokala Metka in zajokala."Metka! Metka, kje si?" je sli{alaPolonino klicanje, a ji sploh ni

bilo ve~ do tega, da bi jo sestrana{la. Zagotovo ji bo spet pridi-

gala, kako nerodna je ...


6

"A tu si," je zasli{ala Polonin glas za svojimhrbtom."Kako sem vesela, da si cela!" je pritekla k njej

in jo objela, da je Metka komaj dihala. "Ja, ja, nerodna sem," jo je prehitela Metka."Ne, bu~ka, nisem ti hotela tega re~i," je popu-

stila objem Polona in se zazrla v mlaj{o sestrico. "Hotela sem se ti opravi~iti. Nikoli ti ne bi sme-

la re~i, da si nerodna, oprosti. Si izjemno po-gumno malo bitjece, ki kljub mojemu nerganjukljubuje mo~nemu vetru. In tako sem se ustra{i-la zate …" Spet jo je potegnila v mo~an objem,da se je Metki kar zaletelo."Saj je v redu, sestrica. Hvala," je Metka potre-

pljala Polono, ki ji je bilo vidno àl."Hvala, da si bila z mano in da {e nisi obupala

nad menoj," je dodala Metka."Obupala? Nikoli!" je vstala Polona in bila {e

bolj kot prej odlo~na, da bo mali sestrici poma-gala premagati veter.

Ko je è padla no~ in je Metka è zdavnaj spa-la, je Polona {e vedno razmi{ljala in mrzli~noiskala re{itev, kako pomagati sestri, da bo ujelaravnote`je z vetrom."Ha! Zrak!" je po dolgem ~asu veselo zavpila, da

je Metko, ki je spala poleg nje, kar poneslo izposteljice.

"Kaj, kje?" je zmedeno gledala okoli sebe Metka,ki je kar lebdela malce nad tlemi, njena krilca paso bila tokrat mirna in niso krilila kot vedno."Ojoj," je Polona gledala sestrico. "Metka, saj le-

ti{!" je {e bolj zavpila."Kaj? Kaj delam? Letim?" je zmedeno pogleda-

la proti tlom, ki so bila sicer ~isto blizu, a ko jevidela svoje noìce lebdeti v zraku, je pani~nozakrilila s krilci in spet – pristala na tleh.Ko je dvignila nosek s tal – tokrat je namre~ pri-

stala prav na nosku –, je videla, kako Polonate~e v krogu in veselo vzklika: "Metka leti, Met-ka leti!" A ker je bila zmedena in {e vedno na polv snu, je z glavico butnila nazaj ob tla in globo-ko zaspala do jutra.




9

"Metka, Metka! Zbudi se!" Po li~ku jo je po`ge-~kala sestra. "Hm, kaj?" je odprla eno in nato {e drugo oko."Zbudi se, mala. Letet greva!" je bila vzhi~ena

Polona."@e?" je vpra{ala Metka, a je namesto odgovo-

ra dobila mo~an prijem za noìco. Polona jo jeè potegnila za seboj in le ste`ka vzletela donajbli`jega regrata. "Au!" Metka se je, ko sta pristali na dolgem re-

gratovem listu, ki je spominjal na letalnico, pobo-àla po noìci, saj jo je sestra kar mo~no povlekla. Polona, ki je bila preve~ razburjena, da bi to

opazila, ji je rekla le, naj po~aka trenutek. Odle-tela je do pajkovke Emanuele, ki je celo no~ ple-tla veliko mreò. Ko se je vrnila k Metki, je imelas seboj tudi dolg kos pajkove mreè."Kaj bova pa s tem?" je vpra{ala Metka. "S tem bova privezali tebe," je {e vedno razbur-

jeno razlagala Polona in è navijala mreò okoliMetkinih noìc, "in mene." Hitro je naredila {evozel okoli svojih noìc."Zakaj pa?" je vpra{ala Metka. "Da bo{ ostala v zraku," je veselo zaklju~ila

Polona in {e preden je Metka lahko postavilanaslednje vpra{anje, je è vzletela. To jutro je bilveter bolj prijazen kot prej{nji dan. "Prav super je!" je Polona zaklicala sestrici, tik

preden jo je zagon, ki ga je imela, potegnil z re-gratove vzletalnice."Aaa!" je negotovo izustila Metka."Ne boj se, Metka! Le prepusti se!" ji je prigovar-

jala Polona, ki je bila kar nekaj centimetrov predMetko, ta pa je nerodno opletala po zraku za njo."Metka, zrak je tvoj prijatelj! In veter je njegov!"

se je obrnila k njej Polona. "Prepusti se mu!""Kako?!" je bila prestra{ena Metka."Noìce pusti, naj plujejo z vetrom za tvojim tru-

pom in krila naj obmirujejo. Vanje zajemi zrak,potem pa le jadraj z njim!" ji je zaklicala Polona.Metka je sku{ala umiriti svoje misli. Res je bil

zrak njen prijatelj in veter prav tako. Potem je hi-poma spustila noìce, da so zaplule za njo, name-sto da bi trdo visele navzdol, in prenehala s krilje-njem. Imela je ob~utek, da bo zdaj {e hitreje pa-dla na tla, vendar jo je bodrilo to, da je bila s trdopajkovo mreò privezana na Polono. "Saj ne bom padla, saj ne bom padla … Zrak je

moj prijatelj in veter je njegov," je glasno ponav-ljala sama pri sebi, o~i pa je od strahu kar zaprla."Enkratno!" je sli{ala Polono. "Zdaj pa odpri

o~i, mala!" ji je zaklicala sestra.Ko je Metka plaho odprla o~i, se ji je odprl neo-

pisljiv razgled. Pod seboj je zagledala neskon~nepovr{ine zelene travnate preproge, cveto~e poljein ble{~e~e re~ice.


10

"Vau," je bila prevzeta. "Pa tako di{i," je zav-zdihnila."Ja, res je," ji je odvrnila Polona. "To je zrak.""ûdovito," se je Metki {e vedno iskril pogled.Sploh ni dojela, kdaj je Polona spustila pajko-

vo vrvico s svojih noìc in je mirno letela dalje.Kmalu pa se je pojavila ob njej in jo nagajivodregnila: "Bravo, sestrica! Leti{!"Toda njeno veselje je imelo nasprotni u~inek in

Metka, ki je zdaj uvidela, da ni ve~ privezana, jeza~ela pani~no kriliti in veter jo je odnesel protitlom. Sli{alo se je le {e: "Aaaaa! Polonaaaa!"

"O ne!" je zastokala Polona in jo mahnila zaMetko.A bila je prepozna. Metka je pristala v dero~i

reki in Polona je videla le {e njeni dve povezanipikici na njenem rde~em pla{~ku, ki sta se poto-pili v vodo."Metka!" je zavpila Polona. A odgovora ni dobi-

la. "Sestrica moja," je {e zastokala, ko se je odàlosti sesedla na re~ni breg. "Pomagaj mi!" je zdaj zasli{ala glasek iz vode

prav ob bregu, kjer je sedela. Zagledala je deèvnika, ki je skorajda lebdel na


11

vodni gladini in z glavo potiskal njeno sestricona breg. Polona jo je hitro zgrabila za noìci inpotegnila ven."Metka, Metka!" jo je stresla, da je mala pika-

polonica izpljunila vodo in za~ela ka{ljati."Kak{na sre~a, sestrica!" je bila sre~na Polona

in spet stisnila Metko, da jo je vse zabolelo."In hvala tebi!" se je zdaj ozrla k deèvniku, ki

je re{il njeno sestrico. Toda deèvnik je bil è vdaljavi, vodni tok ga je odnesel naprej in sli{alaje le {e: "Ni za kaj! Pa povej sestrici, da jo Martinpozdravlja!" "Kak{en sme{en deèvnik – kar pluje po reki," si

je mislila Polona, a bila je nadvse sre~na, da sotudi tak{ni na svetu. ê ga ne bi bilo, bi njenasestrica br`kone utonila.Metka je po tem nekaj dni po~ivala, potem pa

sta s Polono ponovili let z Emanuelino pajkovomreò. [e nekaj ~asa je trajalo, da je Metka ob-vladala svoj strah pred letenjem. Kljub vsemu jije uspelo, ker si je tako zelo èlela biti v zraku,ki jo je vedno navdal z novo mo~jo. Letenje ji jeponujalo {irok pogled na velik svet okoli nje.Tako je postajala vse bolj vesela in zadovoljnapikapolonica.

Zrak je zmes plinov, ki sestavlja ozra~je Ze-

mlje. Zrak potrebujemo vsa bitja. Tudi pikapo-

lonice, ki so koristne ìvali, saj se prehranjuje-

jo z listnimi u{mi in drugimi ùèl~jimi {ko-

dljivci in tako varujejo pridelek. Zrak potrebu-

je tudi ~lovek, ki lahko brez hrane zdrì en

teden, brez vode le nekaj dni, brez zraka pa le

nekaj minut.

Naravno gibanje zraka, ki ga povzro~i poru-

{eno razmerje med zra~nima pritiskoma nad

hladnim in toplim oziroma segretim delom povr-

{ja, je veter. Veter, s pomo~jo katerega lahko pri-

dobivamo elektri~no energijo, je tisti, ki "naga-

ja" na{i pikapolonici Metki.



@ABICA VANJA GRE V TOPLICE

N eko~ je ìvela àbica Vanja, ki je slo-vela po svoji lenobi. Bila je velika intudi precej okrogla àba, ki z izjemo

krasta~e Hilde ni imela prav veliko prijateljev.No, pa {e Hilda je bila njena teta.A àbica Vanja, ki je preìvljala dneve ob svoji

mlakuì, si je èlela malo spremembe. Ko je odsoseda murna Joèta izvedela, kako lepo se jeimel na po~itnicah v toplicah, se je odlo~ila, dagre tudi sama tja ...

"Kako gre{ v toplice?" je bila iz sebe Vanjina tetaHilda, ko je àbica oznanila, da gre na po~itnice.

"Ja, lepo. Danes grem {e spat in jutri zjutraj jomahnem tja," je odgovorila Vanja, ki se je na-makala v svoji blatni mlaki, ki jo je poimeno-vala Rde~a mlakuà."No è, ampak … Ali sploh ve{, kam mora{?"

je bila Hilda zaskrbljena za àbico, za katero jevedela, da ni {e nikoli nikamor potovala."Ne, a bom è izvedela," se je delala pametno

Vanja, saj Hildinih litanij nikdar ni marala,~eprav ji je ta vedno èlela le dobro. Niti se ji niljubilo razlagati, da ji je sosed Joè è dal vsepotrebne napotke. "Prav, potem pa naj bo po tvoje. A le vpra{aj ko-

ga za pot, to ti ne bo vzelo tvojega ponosa," je za-momljala Hilda in odskakljala proti svojemu domu.Vanja je vedela, da je s svojim vedenjem pri-

zadela rjavo krasta~o, ki je vedno skrbela zanjo. Zdaj ji je bilo àl, da se je vedla, kot se je,a za Hildo je ni mahnila. ûtila je le, da potre-buje spremembo in za ostalo ji v tem trenutkuni bilo mar – niti za teto ne.


14

Naslednje jutro, ko je è sijalo sonce in so `vr-goleli pti~ki, se je àbica Vanja odpravila protitoplicam. Muren Joè ji je povedal, da mora sledi-ti rumeni potki. Ko bo pri{la do razpotja, mora vdrugo smer, tja, kamor potuje re~ica. Dolgo boskakljala skozi pusto obmo~je brez vode, kar bo obvro~em soncu {e te`je. Tako se je na pot odpravilazgodaj zjutraj, kot ji je svetoval tudi muren Joè. Ko je àbica priskakljala do velikega drevesa,

ki je stalo sredi ni~esar, se je kar vrgla po tleh.Dale~ naokoli {e trave ni bilo ve~, le topel vetri~je bril skozi teàk zrak. Iztegnila je vse krake,njen velik, bel trebu{~ek pa je gledal v nebo."Joj, kako je vro~e," je zasopla àbica Vanja.

"Ah, tako grozno vro~e pa spet ni," je zasli{aladroben glasek."Prosim? Kdo si?" je dvignila glavo Vanja.Izza edine travnate bilke poleg velikega dreve-

sa, pod katerim je zdaj leàla Vanja, je pokuka-la glava male pikapolonice Metke."@ivijo, jaz sem Metka," je rekla pikapolonica,

ki je imela le {est pikic. No, vsaj tako se je zdeloVanji."@ivijo, jaz sem Vanja," je odvrnila àbica. Do-

dala je: "Oh, pa {e kako je vro~e!""Dobro, dobro, ampak nedale~ od tu ima{

pravcati vodni vrelec, ve{." je rekla Metka."Saj ravno tega i{~em!" se je usedla Vanja.


15

"Potem ni ve~ dale~?""No, {e kar nekaj skokov te ~aka. Lahko te tudi

pospremim," se je prijazno ponudila Metka."Zakaj pa bi to naredila?" je vpra{ala Vanja, ki

je bila presene~ena nad Metkino ustre`ljivostjo."Zanimivo vpra{anje," se je zasmejala pikapo-

lonica. Ni se zmenila za Vanjino nezaupljivost."Recimo, da zeloooo rada letim!""No, prav, greva skupaj. Zdajle pa bi {e malo

po~ivala," se je ulegla nazaj Vanja."Ne, ne, morava kar takoj na pot. ê ti je è

sedaj tako grozno vro~e, potem sploh ne ve{,kaj tukaj pomeni vro~ina," ji je Metka sko~ilana beli trebu{~ek, da je àba zaka{ljala.

Vanja sploh ni dojela, kdaj jo je drobna Metkaprignala nazaj na rumeno potko. Tej je le pri-dno sledila, saj je komaj ~akala, da pride dotako èlenih toplic. Skoraj ji je è postalo àl,da se je sploh podala na tako mukotrpno pot,ko je izza velikega sivega kamna butnil vodnivrelec. Nekaj debelih kapelj, ki so bu~no letelev zrak, je pristalo prav na Vanji."Kaj za ...?!" je bila presene~ena àbica. A

vpra{anja ni uspela dokon~ati, saj jo je pregla-sil bu~en smeh razli~nih bitij, ki so se son~ila innamakala v vodi za velikim kamnom. Vanja je pred seboj zagledala pisano dru{~ino

ìvalic: od razli~nih ùèlk – ne le murnov in


16

pikapolonic, ampak tudi sr{enov in ka~jih pa-stirjev – pa vse do malega medvedka, ki si je pri-zadeval s {apo zajeti vodo, ki mu je kar uhajalain uhajala skozi kremplje."Vau!" Vanja ni mogla skriti presene~enja: "To-

le je videti super!""No, vidi{. Se je izpla~alo, kajne?" je bila vesela

tudi pikapolonica Metka, ki je od navdu{enjazakrilila s krilci, a takoj zatem pristala na tleh.Ena od pikapolonic jo je za {alo po{kropila zvodo. Metka ji ni ostala dol`na in tako sta za~elipravo vodno igro.Vanja, ki je nekaj trenutkov vse to opazovala,

si ni mogla kaj, da ne bi sko~ila v privla~no vo-do, ki se je raztezala tako dale~, da ji ni bilo vi-deti konca. V tem bogatem vodnem bazenu paso vodni vrelci vseskozi brizgali tako visoko, daje enkrat zalilo bitja na eni, drugi~ na drugistrani te divje obale.Toda ko je Vanja sko~ila v bazen, se je zgodilo

nekaj, ~esar ni pri~akovala. Voda je bila tako to-pla, da jo je kar poneslo nazaj na breg.Pristala je na glavi, takrat pa se je smeh, ki ji je

bil zdaj è znan, {e bolj razlegel dale~ naokoli."Uf," je {e uspela izdahniti, potem pa je zaspala.

Ni ~utila, da jo je iz peska potegnil mo~an àbjikrak in da so jo bitja, ki so se ji {e maloprej na vesglas smejala, s skupnimi mo~mi prenesla v hlad-no senco pri velikih sivih kamnih.




"Kaj, kje?" je bila zbegana àbica Vanja, ko jeodprla o~i. Nekdo jo je po{kropil z vodo."Vanja, v toplicah si," ji je rekla Metka, ki je

spet stala na njenem trebu{~ku."Ja, imela si nekaj smole, a te bomo è nau~ili

uìvati," je rekel prijazen àbon, ki je o~itnoprav tako preìvljal ~as v toplicah."Toda ta voda … Tako vro~a je!" je siknila

Vanja. "Prav àl mi je, da sem pri{la ...""Ne, naj ti ne bo àl! Prav lepo se bomo imeli,

bo{ videla!" se ji je nasmehnil àbon.Vanja se ni mogla upreti njegovi prijaznosti. Ko

je bila spet pri mo~eh, se je odpravila z ostalimidopustniki nazaj k vodi. @abon, ki mu je bilo imeJaka, jo je podu~il, da mora na za~etku po~asi vvodo, da ne bo njena lepa àbja koà spet doì-vela {oka, ko jo bodo objeli topli vodni vrelci."Takole, lepo po~asi stopaj proti meni," ji je

kazal Jaka, ki je stal nekaj krakov naprej odVanje v topli vodi, ki je ves ~as brizgala vodnekaplje visoko v zrak. Vanja je ubogala in stopala proti àbonu, do-

kler ni bila è tako globoko v vodi, da je lahkozaplavala. Zdaj se je njena koà è povsem pri-vadila toploti vode. Pognala se je mimo Jake,da se je ta potopil."O, to ti bom {e vrnil!" se je zareàl Vanji, ko je

njegova glava spet pokukala nad gladino.

"Ja, kar poskusi!" je nagajivo zavpila Vanja, kije è hitro plavala proti drugemu koncu obale. Ko sta se àbici takole veselo lovili v vodi, je

vsake toliko brizgnil kak vodni vrelec in enkratje tako v zraku pristala ena àbica, drugi~ dru-ga. A padci nazaj v vodo so bili obema prijetni,zato se je iz vode sli{al le glasen smeh.Vanja je preìvela najlep{e po~itnice v svojem

ìvljenju. Nikoli ni obàlovala, da se je podalana dolgo pot do toplic, za katere je izvedela, dajih napaja topla voda, ki prihaja prav iz notra-njosti Zemlje.

Geotermalna energija nastaja zaradi vro~e

zemeljske notranjosti. Lahko jo uporabljamo

za ogrevanje hi{ ali pa iz nje proizvajamo elek-

triko. V naravi se geotermalna energija najve~-

krat pojavi kot vulkan, izvir tople vode ali gej-

zirja. V nekaterih dràvah se geotermalna ener-

gija uporablja tudi za zdravili{~a in toplice,

kar je izkoristila tudi àbica Vanja.

19



MUREN JO@E IN OGNJENI PLAMEN

N eko~ je ìvel muren Joè. Bil je zelomirno bitjece, ki je neizmerno radoprepevalo – najraje pozno zve~er in

pono~i. @ivel je v luknjici na polju, dokler muje nekega dne niso prekrila debla, ki jih je tjanaloìl ~lovek. Tako se je muren Joè naselil vnov dom – kar med les nad svojo luknjo. A tudito ni bil njegov dom prav za dolgo ...

"Hej! Kaj se dogaja? Kaj po~ne{, ~lovek?" jeskoraj è tulil zbegani muren Joè. Navadno jepodnevi trdno spal, zdaj pa ga je prebudilo gro-bo zbijanje in premikanje debel, med katerimisi je pred kratkim ustvaril prijeten domek."Sli{i{, ti divjak? Pusti moja debla!" je jezno

kri~al Joè. Prav v tem trenutku pa ga je zadelaveja, da je padel z debla in pristal na tleh. Ko se je zbudil, je bila è temna no~ in njegovi

kolegi murni so è pridno peli; sli{alo se je celozborsko petje murnov iz daljave. A Joètu tokratni bilo do petja. Ko je pogledal proti mestu, kjerbi morala stati debla, med katerimi je ìvel, jebilo tam le {e nekaj manj{ih drv. O~itno jeve~je è odpeljal ~lovek.

21


"Kako si drzne? Enkrat pripelje velika debla inmi zasuje mojo poljsko luknjo, potem jih paspet – meni ni~ tebi ni~ – odpelje!" se je razbur-jal Joè in ìv~no hodil gor in dol v gosti travi. "@e vem!" mu je blisknila ideja. "Jutri grem z

njim!" je sklenil Joè. Naenkrat se mu je ves svetzdel lep{i. "ê je odnesel moj dom, se preselim{e sam!" Ko je naslednji dan ~lovek spet pripeljal svoje

vozilo in za~el nalagati preostanek lesenih drv,Joè ni spal. êprav je komajda dràl odprteveke, si ni dovolil zaspati. To je bila namre~edina prilo`nost, da gre s ~lovekom in odkrije,kaj se dogaja z njegovimi debli.

Ko je ~lovek za~el z nalaganjem drv, je Joèsmuknil med debla, ki so bila è naloèna, inpo~akal, da je ~lovek odpeljal. Celo pot ga je tre-slo in ob~asno vrglo v zrak. Ko je vozilo zapeljalona velik kamen ob neki blatni mlakuì, je murencelo padel s prikolice. Imel pa je sre~o, da je pri-stal prav na neki sitni àbi, ki ga je tako divjeotresla s svojega hrbta, da je spet priletel nazajna drva."U, kak{na sre~a!" je rekel sam pri sebi in se gla-

sno zahvalil àbi. "Neko~ ti povrnem uslugo!" je{e zaklical za njo. @abica Vanja mu je le pokaza-la jezik in se potopila nazaj v svojo mlakuò."âkaj, saj to je bila vendar tista àbica, ki se je

22


navdu{ila nad toplicami in me je spra{evala zapot! Ko se je vrnila s tistih po~itnic, je bila ~istoprerojena!" Ko je Joè takole razmi{ljal, se je to-vornjak ustavil, muren pa se je umaknil meddebla, ki so zadnja ~akala, da jih preloìjo.Ko je ~lovek vendarle postavil k svoji hi{i tudi

drva, med katerimi je `del muren Joè, je ta br`smuknil ven in stekel skozi vrata hi{e. ^lovekga sploh opazil ni, tako je bil zaposlen s prena-{anjem drv. Ta so sedaj ~akala ob kaminu, izkaterega se je nevarno smejal ogenj. Joè se jeskril in sploh ni dojel, da je ~lovek zgrabil pravmanj{e poleno, za katerega se je dràl. Poloìlga je v kamin in ko je ubogemu murnu posta-

lo neverjetno vro~e, je uvidel, da se je zna{elprav med ognjenimi zublji. Ko je ~lovek zaprl vitrinico, skozi katero bi Joè

{e lahko ubeàl, je ta planil k njej. Za~el je udri-hati in vre{~ati kot nor. Ogenj je bil mo~an inskoraj ni ve~ imel zraka, zato so mu mo~i hipo-ma po{le. A {e preden je povsem ope{al, je za-~util, da se je vitrinica zopet odprla, on pa jepristal v mehki ~love{ki roki.Joè je ~util vse, kar se je dogajalo: mo` ga je

odnesel nazaj ven, poravnal mu je njegove dol-ge tipalke in mu ne`no kanil dve kapljici hla-dne vode. Kako dobro mu je vse to delo!"Hvala," je zamomljal Joè, ko je po nekaj dneh

23


24

vendarle pri{el k sebi. O~i {e ni odprl, zato nividel, da ob njem ni nikogar.Ko je le po~asi odprl veki, je bila è no~. ê bi

bil zdrav, bi jo gotovo izkoristil za petje. Mordabi se kar priklju~il murnovskemu pevskemuzboru, tako lepa, zvezdnata no~ je bila!A Joè je doumel, da ne leì na prostem. Pristal

je v nekak{nem leì{~u, kjer so bili ko{~ki mehketrave in ob robu tudi nekaj tople slame. Obkro-àle so ga {tiri stene, ena pa je imela na sredinitudi luknjico, skozi katero bi lahko odkorakal. "Kako lep dom!" je bil v hipu navdu{en Joè in

mo~i so se mu ~ude`no povrnile.Ko je splezal skozi luknjico, je videl, da je {kat-

lica, v kateri je o~itno preleàl zadnje dni, po-stavljena na leseno mizo ob leseni hi{i, v kateroje nedolgo nazaj sledil ~loveku. Zdaj se je spo-mnil, kaj se mu je zgodilo … Skoraj bi umrl vognjenih zubljih v kaminu, toda mo` ga jere{il! Joè se je natanko spomnil mehke roke, kiga je dràla in mu re{ila ìvljenje. Bil je takosre~en, da je glasno zapel.Niti {e ni odpel do konca, ko so se vrata lesene

hi{ke odprla in k njemu je pritekla mala deklica. "O~i, o~i, muren je!" je veselo zaklicala."Kaj pa ti po~ne{ pokonci, mala moja? Br` v

posteljo," ji je prijazno odvrnil globok glas mo-à, ki ga je Joè spoznal è na polju.

"Ampak o~i, muren je! Re{ili smo ga!" je dekli-ca {e kar veselo razlagala."Ja, vidim in sli{im," se je zdaj nasmehnil tudi

o~e in jo poboàl po svetlih laseh. Muren ju je plaho gledal in è je hotel sko~iti

nazaj v svojo novo {katlico, ko je bil dekli~in obra-zek ~isto ob njem. "Hej, ti, kako si?" ga je vpra{ala deklica in ga

ne`no poboàla z malim prstkom.Murnu Joètu je ta pozornost godila in tudi

boànje je bilo tako prijazno, da je kar stopilbli`je. Strah je hipoma poniknil.


"Vidim, da si zdrav, moj muren~ek," je bila za-dovoljna deklica. "Kar poj nam, velja?""Saj bo pel, le pusti ga. Ko bo{ v postelji, ti bo

zagotovo kak{no lepo zapel, da bo{ la`je zas-pala," ji je rekel o~e."Dobro, se vidimo jutri, muren~ek!" je rekla

deklica in stekla nazaj v hi{o.Ko je gledal za njo, ga je ogovoril tudi mo`:

"Lepo, da si spet med nami, muren. Pa lepo no~ti èlim!"Joè sploh ni mogel verjeti svojim o~em in

u{esom. Saj je dobil nov dom! In to prav pri ~lo-veku, za katerega je mislil, da je slab.

Muren Joè je tako {e dolgo ìvel in pogosto jena{el zavetje v {katlici za vìgalice. Svetlolasadeklica mu je vestno menjala travo, on pa ji je vzahvalo prepeval najlep{e pesmi pod zvezdami.Tudi glas o sre~nem murnu se je razlegel dale~naokoli. Joè je bil tako poznan kot tisti muren,ki je premagal in osvojil ~loveka. Obenem je spo-znal, da tudi ~lovek potrebuje les.

Les uporabljamo kot material za hi{e in po-

hi{tvo, odpadni les pa za kurjenje in ogrevanje

svojega doma. Slovenija spada med deèle, ki

so z lesom izjemno bogate, saj je kar 60 od-

stotkov povr{in pogozdenih.



DE@EVNIK MARTIN IN DEROÂ REKA

N eko~, è dolgo je tega, je ìvel deèv-nik Martin, ki je è kot mlad deèvni-~ek spoznal mo~ vode. Neko~ ga je

reka odnesla dale~ stran od doma in pot nazajje prepotoval s prijateljem Tinetom, ki ga jepodu~il, da so deèvniki rojeni kmetovalci. To-da izkazalo se je, da deèvnik Martin bolj kot vkmetovanju uìva v adrenalinskih {portih insploh v vodi. Tako je v ìvalskem svetu zaslovel

kot prvi in edini adrenalinski {portnik, nje-gova strast pa je bila spu{~anje po rekah.

Vse skupaj pa se je za~elo tako ...

"Hej, Bine, se vidiva zve~er!" je navdu{eno za-klical deèvnik Martin."Kam pa spet odhaja{?" je vpra{al ostareli pol`

Bine. Ker ni dobil odgovora, si je kar sam odgo-voril: "Joj, ko si takole navdu{en, se vedno spu{-~a{ v neko nevarnost ...""Ni~ ne skrbi, Bine, grem le po brzicah. Se vidi-

va!" je zaklical Martin in se è pognal iz svojeluknje. [e preden je Bine uspel odgovoriti, je bilMartin è pri bli`nji luì. Iz luè se je pognal naravnost v teko~o re~ico,

ki pa danes skoraj ni bila ve~ le re~ica, ampakkar dero~a reka. In res ni pri~akoval tak{ne hi-trosti in mo~i! Tako ga je sprva vrglo z enegabrega na drugega, potem pa ga je re~ni valodvrgel na velik kamen, ki je kukal iz reke.


"Noro!" je zavpil Martin. [e preden je gru~icamravljic ob re~nem bregu dojela, da je dero~areka ravnokar pogoltnila najbolj znanega {port-nika dale~ naokoli, je Martin è divje plaval zre~nim tokom proti ustju.Ni se imel ~asa spra{evati, zakaj je reka danes

tako divja. Zadnje dni je namre~ neusmiljenodeèvalo. Kmalu pa je pred seboj zagledal, kakoje v vodo padla mala pikapolonica. "To!" je navdu{eno zavpil in se z glavo potopil v

vodo. Bil je tako neverjetno sre~en, ko je bilo tre-ba narediti kaj od{tekanega. To, da lahko obe-nem naredi kaj dobrega, pa se mu je zdelo na-ravnost ~udovito.Pikapolonico je potisnil iz vode hitro, kot je le

mogel. Ob bregu je stala è druga pikapolonica,

o~itno njena starej{a sestrica, zato je bilo re{eva-nje {e toliko la`je. Obema je le {e zaklical svojeime in jima pomahal v slovo.Ko je deèvnik Martin takole norel z dero~o re-

ko, mu sploh ni pri{lo na misel, da se lahko rekazlije tudi v morje. To je seveda slano in prostra-no in zato v njem verjetno ne bi preìvel. Naen-krat se je nad njim zna{la prikupna sini~ka inmu zavpila: "Oj! Ti si Martin, a ne?!""Ja, ìvijo!" je veselo zavpil nazaj deèvni~ek."Martin, moral bo{ iz vode!" je zavpila nazaj

sini~ka."Zakaj?" "Ker se bo zdaj zdaj kon~ala v morju!" je krilila

sini~ka."O, ne!" se je zdaj zresnil nori Martin.

28


"O, ja! Hitro ven iz vode!" je bila è vsa iz sebesini~ka."Ampak kako?" Martin kar naenkrat ni videl

izhoda. "Pomagaj!" ji je zaklical."Jaz?!" Sini~ka je kar obstala v zraku, Martin pa

je {vignil z vodo naprej in le nekaj metrov stranje drobna ptica zagledala morje."Po~akaj!" je zaklicala za njim in {vignila proti

deèvniku tako hitro, kot ni {e nikoli."Saj bi, pa ne morem!" se ji je kislo nasmehnil

prestra{eni Martin.Sini~ka je takrat v sebi za~utila tak{no mo~, da

se je po~utila mogo~no kot sraka, ki jo je vsakdan tako rada preganjala. Re{ila bo tega deèv-nika, pa naj bo, kar ho~e!Ko se je takole pognala za njim, je Martin è

stegnil svojo glavo iz vode, kolikor se je dalo viso-ko. Tedaj je tudi on zagledal groze~e morje, ki jebilo è ~isto blizu. Sini~ka je priletela {e bliè rekiin njeni valovi bi jo skorajda zagrabili, ~e se jimne bi tako spretno izognila. Izkoristila je pravitrenutek in z noìcami potegnila Martina v zrak.Drobna sini~ka je komaj u{la zadnjemu valu,

ki je planil nad njo. "Uf," je odleglo Martinu, kije bingljal v njenih noìcah visoko nad reko. "Se strinjam," se mu je nasmehnila.Ko sta bila è precej dale~ od morja, je sini~ka

odloìla Martina na vla`na tla."Tako, predlagam, da gre{ zdaj sam domov," je

rekla zasopla ptica."Nikoli se ti ne bom mogel dovolj zahvaliti. Sploh

ne ve{, kako mi je odleglo," je sopihal tudi Martin.


30

"Ah, vse dobro se enkrat vrne," je zamahnila skrilcem sini~ka. "Morda bo{ pa ti nekega dne re-{il nekoga drugega," je {e dodala in è zletela vi-soko proti nebu."Morda," se ji je nasmehnil Martin in se prav v

tistem trenutku spomnil, da je prav danes re{ildrobno pikapolonico. "No, nasvidenje! Pa previdno naprej!" se je {e

nasmehnila sini~ka."Hvala!" ji je zaklical, a sini~ka ga verjetno ni

ve~ sli{ala.Ko se je Martin vrnil domov, je bil pol` Bine

~isto iz sebe."Martin! Joj, kako sem vesel, da te vidim!" je

planil k njemu, kolikor hitro je stari pol` sploh{e zmogel."Ja, tudi jaz sem vesel, da te spet vidim," je bil

iskren Martin."Skoraj bi è poklical tvojega prijatelja Tineta,

da gre v re{evalno akcijo," je hitel pol`."Ah ne, je toliko dobrih bitij na svetu, da to res

ni potrebno," je odvrnil Martin, ki se je {ele zdajzavedel, kako utrujen je."Res? Potem te je res moral nekdo re{evati?" je

Bine spet postal zaskrbljen."No, ja," je okleval Martin. Vedel je, da bo pol`

v prihodnje {e bolj v skrbeh zanj, ~e mu bo po-vedal za dogodiv{~ino. Hkrati pa se je tudi za-

vedal, da je zdaj è znan deèvnik in da bo glaso njegovem re{evanju gotovo dosegel tudiprijatelja polà. "Ja, re{ila me je sini~ka. Lahko bi pristal v mo-

rju, tako dale~ me je nesla dero~a reka," je hitrozdrdral."Ojoj," je osupnil pol` Bine. "No, ampak zdaj si

tu!" je bil vesel."Ja! In zdaj moram spat," je deèvnik odrinil v

svojo luknjico v vla`ni zemlji.Martin se je udobno namestil, Bine pa je od olaj-

{anja, da se je vse sre~no kon~alo, le zajel sapo.Ko je tako `del pred Martinovo luknjico, ga je tavpra{al: "Bine, kako je lahko voda tako mo~na?""Martin, mati narava je mo~na. In tako kot je

mo~na narava, tako je mo~na tudi njena h~i,voda. V~asih pokaè svojo mo~ bolj, drugi~ pamalo manj," je modro odgovoril stari pol`. Mar-tin je bil zadovoljen z njegovo razlago in je mir-no zaspal.

Energija vode ali hidroenergija je mo~ sile ali

energija teko~e vodne mase, ki se lahko izko-

risti za ~loveku koristne namene, tudi za proiz-

vodnjo elektri~ne energije v hidroelektrarnah.

Energijo vode izkori{~ajo tudi adrenalinski

{portniki za spu{~anje po rekah – tako kot de-

èvnik Martin.


NAMESTO ZAKLJU^KA

Elementi so vitalne sile, ki sestavljajo vesoljskokreacijo in jih je mo`no zaznavati s ~lovekovi-mi fizi~nimi ~utili. V fiziki so definirani kot {tiristanja, v katerih se nahaja materija: zrak (pli-nasta snov), zemlja (trdna snov), ogenj (ionizi-rana snov) in voda (teko~a snov).

(VIR: astrologijaanama.net)

V pri~ujo~i pravljici prikazujemo, kako tesnosmo s {tirimi elementi – torej z zrakom, zemljo,ognjem in vodo – povezani tako ìvali kot ljud-je. Predstavljajo nam tudi ~iste vire energije, brezkatere ljudje danes ne moremo ìveti oziroma bibilo na{e ìvljenje brez njih dale~ od kakovost-nega. O tem nam govori è podnaslov pravljice:[tiri zgodbice o {tirih naravnih energentih.

Avtorica


Alenka Klop~i~

Ilustrirala: Marta BartoljLektorirala: Maja Su{in

Oblikovanje in grafi~na priprava:Jamaja – Maja RostoharIzdaja: Eko knjiga d.o.o.

Ljubljana, september, 20111. natis, 1. izdaja

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

821.163.6-93-32

KLOPÎ^, AlenkaEko pravljica : {tiri zgodbice o {tirih naravnih energentih: o

vetru, zemlji, ognju in vodi / Alenka Klop~i~ ; ilustrirala Marta Bartolj. - 1. izd., 1. natis. - Lukovica : Eko knjiga, 2011

ISBN 978-961-93140-0-5

257319680

Vse pravice so pridràne. Noben del te knjige se brez pisnega dovoljenja avtorice ne sme v nobeni obliki reproducirati ali z uporabo elektronskih sistemov predelovati, kopirati, tiskati, razmnoìti ali raz{irjati. Brez pisnega dovoljenja avtorice je prepovedano javno objavljanje knjige ali njenih delov, distribuiranje in dajanje v najem.

EKO-PRAVLJICA[tiri zgodbice o {tirih naravnih energentih:

o vetru, zemlji, ognju in vodi

Za pomo~ pri izdaji Eko pravljice se zahvaljujem Juriju Riharju in

Gradbenemu portalu PEG.

Avtorica

Projekt podpira spletna skupnost za promocijo trajnostnega bivanja Energija doma.Energijadoma

o


Documents

slikanica EKO PRAVLJICA za tisk - Arnesos-zetale.splet.arnes.si/files/2020/04/28_4_2020... · 2020. 4. 27. · Ko je dvignila nosek s tal – tokrat je namre~ pri-stala prav na nosku