Planinska zveza Slovenije

120 let zgodovine_^_H__ IT mM 'vMmttf&A.Mmmmr $mmWm

j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^Mj^^^i^^^B^^BB-^-BBI^^^^^fr. -«gfiži^jfe»" j*- 'f^B_^_Hnfi_S

1*0. • iml, jm m J* ,m%. *

■' *fe -.«**>p. * . . • ™*jBL

_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_ft ,__ .* & *4'3?^tk?Z&š i j Ji .^2^^HK

_^_^_^_^_^_^_^__1__^_^P_^_^_^_l < __^H_^_M_5!_M^_^_^_P_!^l^_H___t ll^-K- ~š i c^K«'; ft S v* vk.

Urednik Planinskega vestnika Vladi-mir Habjan pravi, da se prve šte-vilke, ki jo je prebral, ne spomni

več, da pa je rasel skupaj z revijo, saj je bilnanjo naročen že oče, ki je bil aktivenpredvsem na področju varovanja narave.»Pozneje sem se nanj naročil tudi sam.Takrat sem ga začel redno prebirati inbrskati tudi po arhivih. Najbolj pa sem semu posvetil v času, ko sem se pripravljalna urednikovanje in sem sistematičnoprelistal vse letnike ter mnogo starihčlankov še enkrat prebral,« je povedalVladimir Habjan, s katerim smo se pogo-varjali ob neverjetni 120-letnici te planin-ske publikacije.

Ste si takrat mislili, da boste čez leta tore\njo urejali?Kje pa, tega si nisem predstavljal nikoli.Sem pa sodeloval s predhodnim uredni-kom, novinarjem Marjanom Raztrcsnom,ki sem mu nosil svoje članke in fotografi-je, v nekem obdobju pa sem se mu tudiponudil, da bi me sprejel v uredniškoekipo, ki pa v praksi ni delovala. Mene jenamreč uredniško delo zanimalo že takratin sem si tako želel pridobiti izkušnje.Po izidu moje prve knjige ter po večobjavah v Planinskem vestniku in še ne-katerih drugih revijah pa sem nepričako-vano dobil vabilo vodstva Planinske zve-ze. Tema sestanka me je res šokirala: biloje vabilo za urednika Vestnika. Časa zaodločitev sem imel en teden, a že takojsem vedel, da take ponudbe ne smemzavrniti. Tako sem postal osmi urednik povrsti. Začetna leta so bila težka, po večkot desetletju pa smo že uigrana ekipa, kise že pomlajuje.

Še hranite v uredništvu prvo številko, kijeizšla pred 120 leti?Na Planinski zvezi, ki je izdajatelj, so shra-njeni vezani letniki vseh dosedanjih izdaj,tudi prva. Precej publikacij so pred letizaradi stiske s prostorom prenesli v Mes-tno knjižnico Ljubljana.

Nastanku Planinskega vestnika je najbržbotrovalo več vzrokov - od domoljubja dopotrebe po strokovni publikaciji.Razlogov za začetek izhajanja je bilo več,verjetno pa je bil najmočnejši motiv pre-bujanje narodne zavesti, saj so Nemci se-gali po naših gorah. Drugi razlog je bilapotreba po glasilu, ki bi bralcu ponudilosplošne informacije, uporabne nasvete terga seznanjalo z delovanjem planinske or-ganizacije. Pozneje je imelo glasilo oziro-ma revija v različnih zgodovinskih obdob-jih različen pomen in poslanstvo.

Se lahko na kratko sprehodite prek nekate-rih pomembnih dogodkov, mejnikov v ži-vljenju Planinskega vestnika?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Dnevnik - priloga 26.01.2015

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 28

Površina: 900 cm2 1 / 2

Mejniki so lahko zgodovinski: pred prvosvetovno vojno, med vojnama, po drugisvetovni vojni, po osamosvojitvi Slovenije.Lahko so mejniki obdobja urednikovanjaurednikov. Teh je bilo v 120 letih zgoljosem, pri čemer beleži največ letnikovTine Orel, kar trideset. Mejnik bi lahkobile tudi barve, od leta 2001 je revija vbarvni tehniki, pa tudi format, saj ga jenaše uredništvo leta 2010 povečalo napribližno velikost A4. Pred tem je bilmanjši, takšne velikosti kot je na primerNational Geographic.

V kolikšni nakladi izhaja danes?Zadnja leta je izhajal v nakladi dobrih6000 izvodov, vendar bo letos zagotovoprišlo do zmanjšanja. Vzrok je odločitevPlaninske zveze, da naročnina ne bo večdel članarine. To bo po naših predvideva-njih pomenilo osip za vsaj tisoč do dva

tisoč naročnikov, natančnejše številke pabodo znane šele po nekaj mesecih.

Katere so bile glavne teme zadnjih nekajštevilk?Vsak mesec v temi meseca v več člankihpredstavimo določeno planinsko temati-ko, januarja smo pisali o Slovenski šoli vNepalu, natančneje v Manangu, za grad-njo katere je dal pobudo legendarni AlešKunaver. Decembra je bila tema miti inlegende v gorah, pisali smo na primer oBohinjskem trikotniku, kjer so se dogajalenepojasnjene nesreče. Novembra so biletema živali naših gora. Lani smo pisali šeo alpinističnih šolah, endemičnem cvetjuslovenskih gora, o na novo odkritih zgo-dovinskih dejstvih vojašnice pod Trigla-vom, o geologiji Alp, nacionalnem boju, kise je nekoč dogajal v naših gorah, o zdra-vilnih gorskih rastlinah, visokogorskih je-zerih, Drenovcih in planinskih znamkah.Kar pestra paleta tem.

Koliko čas imate kot alpinist in gorski reše-valec za hojo v hribe za lastno dušo?Vedno več, saj pri alpinistični šoli poma-gam le še občasno, reševalnih intervencijpa je kakšno leto več, kakšno pa tudimanj.

Kje ste bili nazadnje? Kateri vrh je 'padel'oziroma katera stena?Zadnji vrh je bil Zadnjiški Ozebnik, dvati-sočak v Trenti, in to v snegu. Bolj zakondicijo kot za kaj drugega. )e bil paprekrasen dan in odličen razgled. Zadnjastena je pozno jeseni, že malce v snegu,padla v dolini Belega potoka v ZahodnihJulijcih, ko sem splezal Vzhodno rampo vKrniški špici, sestopil pa po isti smeri sspusti po vrvi. Kot aktivni gorski reševalecmoraš biti v stalni fizični in psihični pri-pravljenosti.

Kaj obetate naročnikom letos, ob 120.obletnici revije?Žal ne bo tako slovesno kot pred desetimileti, ko smo imeli v Cankarjevem domuslovesno akademijo. Izdali smo novo na-ročilnico, pripravljamo prenovljeno zlo-ženko, plakat in devet panojev, pingvinov,kot jim rečemo, na katerih bo s krajšimibesedili in slikovnim materialom predsta-vljena vsebina revije. To razstavo bomopotem selili po Sloveniji.V začetku februarja bomo v Slovenskemplaninskem muzeju pripravili okroglo mi-zo, na kateri bodo zanimivi sogovornikiizpostavili vlogo revije v slovenskem kul-turnem prostoru. V februarski izdaji revijebo tema meseca daljši članek, kjer smopovzeli zgodovino revije. Tako kot vsaleta doslej pa bomo seveda tudi to letoskrbeli za vedno nove zanimive teme, po-govore, predstavitve gora in drugo vsebi-no, s katero vedno znova presenečamonaše bralce, vav

Projekt planinske vasiV okviru sejma Alpe-Adria Planinska zvezaSlovenije vabi na predstavitev primeradobre prakse pri uresničevanju določilAlpske konvencije na področju turizma.Predstavitev avstrijskega projektaPlaninske vasi bo v četrtek, 29. januarja, ob13. uri v dvorani Povodni mož naGospodarskem razstavišču v Ljubljani.Projekt, ki ga bosta predstavila ChristinaSchvvann in Roland Kals, je v Avstrijivzbudil veliko zanimanja in je danes vanjvključenih že več kot dvajset gorskih vasi.Zaradi pozitivnega odmeva se zanjzanimajo tudi na Bavarskem, v manjšemobsegu pa so se že vključili tudi na JužnemTirolskem v Italiji. Izjemno uspešen primerdobre prakse želi Planinska zveza Slovenijepodrobneje predstaviti tudi v Sloveniji, sajocenjuje, da imamo pri nas na tempodročju velik potencial.Avstrijska planinska zveza je v Avstriji edenizmed najpomembnejših dejavnikovturizma v alpskem prostoru, ki si nenehnoprizadeva, da bi pri razvoju gorskihobmočij dosledno upoštevali vsebineprotokola Turizem Alpske konvencije,predvsem da bi v večji meri dajaliprednost kakovosti razvoja pred masovnimturizmom.Skupaj z avstrijskim zveznim ministrstvomza kmetijstvo, vode in okolje je Avstrijskaplaninska zveza vzpostavila projektPlaninske vasi. Ta pod pokroviteljstvomAlpske konvencije v krajih s planinskotradicijo razvija trajnostne obtike turizma vskladu z naravnimi danostmi, vaškokulturo in kompetencami na področjuplaninske dejavnosti. Vse to seveda v tekraje privablja številne pohodnike,plezalce, planince, turne smučarje indruge, ki za svoje dejavnosti nepotrebujejo veliko turistične infrastrukture.Po posebnih kriterijih izbrane gorske vasi,

ki so vključene v ta projekt, so jedrotrajnostnega razvoja turizma, ki lahko -skladno z naravnimi danostmi in lokalnimivrednotami na področju kulture in okolja -ponudi visokokakovostno storitev za ciljnoskupino turistov. Dejavnost teh gorskihsredišč temelji na samoodgovornosti insuverenosti ter odgovornem odnosu -

tako nrehivalrpv kot čnsfnv - r\n ctnra

|Ops___|iill_Pp»b-'^ fl__9°* **"_*■ , .J ' \

mmm w mm MM m ~~~\~~~~~~~~~~^^^^ *

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Dnevnik - priloga 26.01.2015

PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 28

Površina: 900 cm2 2 / 2