Embed Size (px)
Citation preview
S L O V E N S K A B I S T R I C A
PohorjaPohorjaV objemuV objemu
33
Turisti~no informativni center
Slovenska Bistrica
Trg svobode 17,
2310 Slovenska Bistrica
T: +386 (0)2 843 08 10
I: www.tic-sb.si
Razvojno informacijski center
Slovenska Bistrica
Trg svobode 5,
2310 Slovenska Bistrica
T: +386 (2) 843 02 46
I: www.ric-sb.si
Turisti~na zveza
Slovenska Bistrica
Partizanska 23,
2310 Slovenska Bistrica
Ob~ina
Slovenska Bistrica
Kolodvorska 10,
2310 Slovenska Bistrica
T: +386 (0)2 843 28 00
I: www.slovenska-bistrica.si
Slovenska Bistrica je eno izmed
najstarej{ih mest na Slovenskem. Nastalo
je na kri`i{~u cest v smeri dana{njega
Maribora, Celja in Ptuja na ostalinah
rimskega naselja Civitas Negotiana.
Kraj so obzidali okoli leta 1300 in ga
utrdili s {tirimi vogalnimi stolpi. Mestne
pravice je dobil v za~etku 14. stoletja.
Mesto je veliko {kode utrpelo med
tur{kimi vpadi. Prizadeli so ga tudi trije
po`ari in ga vselej upepelili. Vidnej{i
razvoj mesta je prinesla cesta med
Dunajem in Trstom. Takrat je bila zgrajena
ve~ina mestnih stavb. Slovenska Bistrica
le`i na nadmorski vi{ini 274 metrov in
ima okoli 7000 prebivalcev. Danes je
sodobno slovensko mesto, ki je v
zadnjih desetletjih doseglo uspe{en razvoj
na mnogih podro~jih. Je tudi upravno in
industrijsko sredi{~e jugovzhodnega dela
Pohorja.
LOVENSKABISTRICA – ENONAJSTAREJ[IHSLOVENSKIH MEST
SZanimivi mestni trgi,slikoviti portali, trdnezgradbe razli~nihslogov, ki kljubujejozobu ~asa, ozke ulice,mestna obzidja,umetnostno bogatecerkve in gradovi …Mesta, ki so bila skozizgodovino sti~i{~erazli~nih kultur in sonudila varno zavetjesvojim prebivalcem alimo`nost trgovanja{tevilnim trgovcem, sodanes izvrstna izhodi{~aza najrazli~nej{e izletepo slikoviti pokrajininekega obmo~ja.Tudi Slovenska Bistricani izjema. S svojozgodbo o~aramarsikateregaobiskovalca in tudinaklju~negapopotnika…
4 5
MESTO SLOVENSKA BISTRICA
6 7Poslikan strop v vite{ki dvorani
Osrednji mestni in ob~inski kulturni center,
ki skupaj z grajskim parkom tvori
prvovrstno spomeni{ko celoto, je grad
Slovenska Bistrica, ki se v pisnih virih
prvi~ omenja leta 1313. Sprva je bil v
de`elnokne`ji lasti, leta 1578 pa je z
nakupom pre{el v zasebno last. Kupila
ga je plemi{ka dru`ina Vetter von der
Lilie. Pred iztekom 17. stoletja je pre{el
v roke Wildensteinov, leta 1717 pa so
ga kupili grofje Attems. V njihovi lasti
je ostal do leta 1945.
Grad od leta 1985 dalje skrbno obnavljajo.
V nekdanjih grajskih sobanah so danes
na ogled {tevilne stalne razstave, ki si jih
lahko ogledate vse leto. Grajski vodniki
vam bodo ob ogledu predstavili tudi
znamenite freske v Vite{ki dvorani, ki
jih je, ob tistih na osrednjem stopni{~u,
v grajski kapeli in ve~jem delu prostorov
v prvem nadstropju gradu, poslikal dvorni
freskant Franz Ignaty Flurer.
GRAD SLOVENSKA BISTRICA GRAJSKI PARK
V neposredni bli`ini bistri{kega
gradu je urejen grajski park, ki so
ga po francoskem vzoru vrtnega
oblikovanja zasadili prvotni lastniki,
grofje Vettri, in nato olep{ali
Wildensteini. V {irino je meril 85
metrov, v dol`ino pa ve~ kot 240
metrov. Zanimanje {e danes zbujajo
gabrov drevored v ravni osi in
nekatera eksoti~na drevesa. Njegov
obisk je zanimiv v vseh letnih ~asih.
Spomladi, ko vse dehti od
prebujajo~e se narave, poleti nudi
prijetno ohladitev pod mogo~nimi
kro{njami dreves, jeseni, ko narava
postane spreten slikar, se odene v
vse mogo~e pisane barve, kakor
tudi pozimi, ko sve` sneg za{kriplje
pod nogami in se bela, zasne`ena
pokrajina v siju son~nih `arkov
spremeni v pravo bisernato
preprogo …
GRADI[^E
GRASLOV STOLP
V za~etku 14. stoletja je Slovenska
Bistrica dobila vse pravice, ki so jih
imela mesta v de`eli, tudi pravico
do mestnega obzidja. Jugozahodni
stolp ali Graslov stolp (tudi @itni ali
Smodni{ki stolp) je danes obnovljen.
Stavba je po obnovi postala
pomembno mestno razstavi{~e, v
katerem lahko {e danes do`ivite ~as
izpred stoletij.
Gradi{~e je kvadratast trg in
najstarej{e va{ko jedro mesta, ki
sega s svojo parcelno razporeditvijo
v 12. stoletje. Danes je sredi
Gradi{~a vodnjak, okoli katerega
rastejo {tirje mogo~ni kostanji.
Graslov stolp
Gradi{~e
8 9
Trg svobode obdajajo enonadstropne
stavbe, ki so {e danes dobro ohranjene.
Posebno vrednost predstavljajo visoke
ope~ne strehe in detajli, kot so portali,
fasadna plastika, baro~ni kip v vogalni
ni{i in druge podrobnosti. Celoten trg je
zavarovan kot primer staromestne tr{ke
arhitekture.
TRG SVOBODE Z ROTOV@EM @UPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA
Prvi~ se omenja `e leta 1240,
`upnijska pa je postala `e pred letom
1252. V obdobju baroka je do`ivela
korenito prezidavo, pove~anje in
okrasitev. Poslikave so Brollove, v
prezbiteriju Flurerjeve (leta 1727),
Laubmannove (1738) in
Lerchingerjeve. Kiparsko okrasje je
Holzingerjevo delo, osrednja oltarna
slika pa Kremser Schmidtova.
Znamenite so cerkvene orgle.
CERKEV SV. JO@EFA
CERKEV MARIJE SEDMIH @ALOSTI
Cerkev se prvi~ omenja leta 1379 kot
mestna. Prvotni zvonik, ki je sprva slu`il
kot mestni stolp, je bil ni`ji. Dana{njo
podobo je cerkev dobila v letih
1652–1685. Prezbiterij so leta 1941 Nemci
zaradi {irjenja ceste skraj{ali. Oprema
cerkve, ki smiselno zaokro`a podobo
osrednjega mestnega trga, je baro~na.
TRG ALFONZA [ARHA
Preko kamnitega mostu, ki velja za
tehni{ki spomenik, pridemo na trg
Alfonza [arha. Tudi tukaj najdemo
lepe primere tr{ke arhitekture,
prostor pa obvladujeta {e Marijino
znamenje in v ozadju `upnijska
cerkev sv. Jerneja.
Gre za enega izmed
najpomembnej{ih sakralnih
spomenikov pri nas, za tako
imenovani sladkogorski tip cerkvene
gradnje iz obdobja baroka (1757).
Predstavlja izrazit prostorski in
krajinski poudarek nad mestom.
Zna~ilnost Jo`efove cerkve so njeni
baro~ni oltarji; poslikave cerkev
namre~ nima. Glavni oltar je izdelala
mariborska delavnica Jo`efa Strauba
v letih 1757 in 1758.
Mestna hi{a na Trgu svobode
Cerkev sv. JernejaCerkev sv. Marije A. M. Slom{ekTrg Alfonza [arha
Cerkev sv. Jo`efa
Trg svobode in stavba nekdanjega hotela
Slovenska Bistrica je zanimiva zaodkrivanje in spoznavanje `ivljenja vpreteklosti, hkrati pa je lahko tudi izvrstnoizhodi{~e za spoznavanje obmo~ja ob~ine,ki se razprostira od Pohorja vse doobronkov Dravinjskih goric.Bogata in zanimiva kulturna dedi{~ina naBistri{kem pri~a o ustvarjalnosti ~loveka,njegovih dejavnostih, razvoju in dogodkih,ki so skozi obdobja zaznamovali bistri{kiprostor. [tevilne arheolo{ke najdbepri~ajo, da je bil ta prostor poseljen `ezelo zgodaj. Pokrajino zaznamujejo {eohranjeni gradovi in dvorci ter razvalinenekdanjih utrdb, {tevilne cerkvice,znamenja in drugi sakralni spomeniki.Mnogo kulturnih spomenikov jeohranjenih tudi iz novej{ega obdobjazgodovine. O nekdanjem delu in `ivljenjutukaj{njih prebivalcev pa pri~ajo etnolo{kispomeniki in {tevilne stalne zbirke. Zamarsikaterega obiskovalca tako ob~inaSlovenska Bistrica postane pisana inrazgibana slikanica najrazli~nej{ihzgodb…
OGLEDV PRETEKLOST
PNa An~nikovem gradi{~una Pohorju najdemo ostankepoznoanti~ne inzgodnjesrednjeve{ke utrdbe,ki le`i nad sotesko potokaBistrica na nadmorski vi{ini750 metrov. Gradi{~e je protiseverovzhodu in vzhoduobdano s strmimi skalami,na ostalem obmo~ju pa sozgradili obzidje. Tu so izkopalikova{ke izdelke, bojnooro`je, orodje, novce inkeramiko, najzanimivej{apa sta bronasta kipcaMerkurja in Apolona, kipri~ata o materialnem induhovnem stanju prebivalcevte naselbine. An~nikovogradi{~e je v bli`ini vasiceTinje, katere ime izhajaverjetno iz staroslovanskegakorena »Tyn«, kar jeozna~evalo utrjen prostor. Vbli`ini vasi so namre~ kar{tiri znana gradi{~a, odkaterih je v ospredju pravAn~nikovo, ki si ga je mo`noogledati v vseh letnih ~asih.Do gradi{~a se lahkopovzpnete skozi Bistri{kivintgar ali pa se peljete skoziJuri{no vas.
10 11
IZ PRETEKLOSTI...
12 13
Obisk Slovenske Bistrice je najbolje pri~eti
v bistri{kem gradu, kjer je organizirana
stalna vodni{ka slu`ba. @e v uvodu vas
bodo vodniki popeljali v bli`njo in daljno
preteklost na{ih krajev in vas seznanili z
razli~nimi zgodbami, s katerimi sta
povezana grad in mesto.
V pisnih virih se grad Slovenska Bistrica
prvi~ omenja leta 1313. V ve~ stoletjih
je {el skozi razli~ne stopnje dozidav in
obnov, danes pa je postal osrednji kulturni
in prireditveni center mesta in ob~ine. V
gradu so na ogled zbirka rimska cesta
Celeia–Poetovio, Arkova etnolo{ka zbirka,
spominska soba pisatelja Antona Ingoli~a,
soba dr. Zore Jan`ekovi~, razstava o delu
in `ivljenju Jo`eta Toma`i~a s staro
u~ilnico, Pajtlerjeva zbirka fosilov in
mineralov, zbirka molitvenikov, kamnine
Pohorja, razstave petrolejk skozi ~as, lutk
v no{ah sveta, arheolo{ka razstava
GRAD SLOVENSKA BISTRICA
Dvorec Zgornja Polskava
An~nikovo gradi{~e, mineralov ob~in
Slovenska Bistrica in Oplotnica, soba
praporov z dokumenti o izgnancih,
vinoteka z razstavljenim gla`utnim
steklom, Vite{ka dvorana, poro~na
dvorana, grajska kapela in Galerija
Grad. V gradu deluje tudi trgovina s
spominki Lodn.
Grajske vsebine so zanimive za
{tevilne obiskovalce, v zadnjem ~asu
pa grad vse bolj obiskujejo tudi
najmlaj{i, katerim so namenjene
razli~ne ustvarjalne delavnice,
raziskovanje gradu z grajsko
varu{ko, razli~nimi grajskimi junaki
in druge zanimive zgodbe. Kdo ve,
morda pa boste ob svojem obisku
tudi vi sre~ali Belo damo, ki vas bo
pospremila skozi labirint nekdanjih
grajskih soban …
V gradu potekajo tudi razli~ne
kulturne prireditve.
ARHEOLO[KE NAJDBE V VELENIKU
Med najpomembnej{e arheolo{ke
spomenike sodijo tudi obmo~ja
prazgodovinskih in rimskih poti. V
Veleniku je tisti del najdb (rimska
cesta, gomilna grobi{~a, kamnite
sekire, rimski denar idr.), ki ka`e na
zelo frekventno pot med Slovensko
Bistrico (Civitas Negotiana) in Ptujem
(Poetovio). Stalna razstava o rimski
cesti na bistri{kem ozemlju je na
ogled v bistri{kem gradu.
DVOREC ZGORNJA POLSKAVA
Prvotni polskavski gradi~ je iz 12.
stoletja. Takrat {e leseno stavbo so
Turki v 16. stoletju za`gali. Sedanji
dvonadstropni dvorec je bil
nadzidan in oplemeniten s
stopni{~em in kapelo v ~asu baroka.
Ob dvorcu je bil neko~ lepo urejen
grajski vrt z drevoredom.
Ostanki utrdbe (stolpa) so ohranjeni
na vrhu kope nad vasjo Kebelj. Stolp
je gornji obrambni del utrjenega
zgornjega kebeljskega gradu,
katerega lastnik se prvi~ omenja leta
1251 kot Timo Kebeljski (Tymo de
Gibel). Ko je zgornji kebeljski grad
pre{el v druge roke (Kr{ki, Celjski,
Stuber{ki, Pesni~arji), so se gospodje
Kebeljski preselili v spodnji Zbegov
grad (razvaline najdemo pod vasjo).
Znana je legenda, da sta bila oba
gradova med seboj povezana z
rovom.
ZAJ^EV IN ZBEGOV GRAD
RAZVALINE STAREGA GROMBERGA
Od starega gornjega Gromberga
(Grünberg) je ohranjenega le {e nekaj
zidovja. Najdemo ga na vrhu strmega
hriba nad naseljem Ko~no nad
Zgornjo Polskavo. Gre za ostanke
nekdaj mogo~ne romanske grajske
stavbe, ki je bila obdana z grajskim
obzidjem in jarkom. Pod vasjo je
obstajal tudi spodnji Gromberg
(Grünhof). Omenjena gradova sta
prizori{~e Ingoli~evega
zgodovinskega romana Gorele so
grmade.
Zaj~ev grad
Zbegov grad
Gromberg
Preko kamnitega mostu, ki velja za
tehni{ki spomenik, pridemo na trg
Alfonza [arha. Tudi tukaj najdemo
lepe primere tr{ke arhitekture,
prostor pa obvladujeta {e Marijino
znamenje in v ozadju `upnijska
cerkev sv. Jerneja.
14 15
Stoji ob cesti proti Slovenski Bistrici.
Njegovi lastniki so bili v 16. stoletju
plemi~i Pragerji, po katerih je naselje
Pragersko dobilo tudi svoje ime
(Prager Hof). Razvoj kraja pa je nato
mo~no zaznamovala izgradnja ju`ne
`eleznice Dunaj–Trst.
PRAGERSKI GRAD
Cerkev na ^re{njevcu stoji za
tabornim obzidjem. V ju`ni in severni
steni je vidna zidava prvotne cerkve
iz marmornatih klesancev in rimskih
spolij. Ko so cerkev prezidali, najprej
iz romanske v gotsko in nato {e v
za~etku 18. stoletja v baro~no, so
od temeljev do vrha kot gradbeni
material uporabili anti~ne napisne in
reliefne kamne. Ti so najdeni tudi v
tabornem obzidju. Cerkev je
opremljena z baro~nimi oltarji. Je ena
izmed najstarej{ih cerkva na tem
obmo~ju. Pred leti so bili iz Avstrije
vrnjeni posamezni kosi rimskih
kamnov, kamor so jih Nemci med
vojno odpeljali. Danes so
razpostavljeni pod cerkvenim
obzidjem in predstavljajo izvrstno
zbirko fragmentov iz rimske dobe.
CERKEV SV. MIHAELA
Je ena najbolj markantnih cerkva na
Pohorju. Je vsakoletno shajali{~e
mnogih obiskovalcev, tudi zaradi
zimskega in letnega turizma na
Arehu, tamkaj{njem rekreacijsko-
turisti~nem centru.
CERKEV SV. HENRIKA
Nedale~ od Ko~nega pri Laporju
najdemo cerkev sv. Egidija, ki se
dviga na vzpetinici nad vasjo.
Omembe vredna je zaradi opreme.
Kot avtorji se namre~ pojavljajo
Mihael Poga~nik, Franc Zamlik in
Jo`ef Straub.
CERKEV SV. EGIDIJA
Cerkev sv. Mihaela na ^re{njevcu
Pragerski grad
Je osrednji
kulturni
spomenik v
Laporju. Prvi~ se
omenja `e
davnega leta
1251. Zasnova
sedanje stavbe je
iz 1374. leta,
zadnja prezidava
pa iz leta 1907. Bogata je notranja
oprema. Glavni oltar je Holzingerjev,
ve~ kipov je delo Jo`efa Strauba.
CERKEV SV. FILIPA IN JAKOBA
Cerkev sv. Egidija
Freska v cerkvi sv. Martina
Temeljni
kamen za
izgradnjo
nove cerkve
na Pragerskem
so blagoslovili
julija 2002,
novo cerkev
pa posvetili `e
septembra
2003. Na~rte
zanjo je
izdelal
profesor dr. Jo`e Marinko. Nova cerkev je
preprosta, a zelo svetla in zato privla~na.
Bogoslu`ni prostor je omejen na bistveno,
podobno kot pri zgodnjekr{~anskih bazilikah:
nadstre{ek nad vhodom, triladijski dvoranski
prostor z bazilikalno svetlobo, nasproti vhoda
pa prezbiterij in ob njem kapela z
Najsvetej{im ter krstna kapela. Kri`ev pot s
petnajstimi postajami je v olju naslikal
akademski slikar Lojze ^ema`ar.
CERKEV MARIJINEGABREZMADE@NEGA SRCA
CERKEV SV. MARTINA
Na [martnem na Pohorju, razlo`eni
pohorski vasici, kjer najdemo `e sledi
Rimljanov, stoji cerkev sv. Martina iz
prve polovice 13. stoletja, ki se od
svojega nastanka dalje ni veliko
prezidavala in spreminjala. V cerkev
so vzidani rimski nagrobniki. Oprema je
baro~na. Pred leti so v cerkvi odkrili
edinstvene romanske freske, zaradi ~esar
je postala najpomembnej{i spomenik
romanike na Slovenskem. Od leta 2007
je na [martnem na Pohorju tudi ena od
Martinovih stopinj. Kraj je namre~
vklju~en v veliko evropsko kulturno pot
sv. Martina Tourskega, ki povezuje de`ele
od Mad`arske do Francije. Po delu
Martinove poti, ki poteka od bistri{kega
gradu skozi grajski park in Bistri{ki
vintgar do [martnega na Pohorju, se
lahko pe{ podate tudi sami.
Cerkev sv. Martina na [martnem
16 17
Rihtarjev, po doma~e Jak~ev mlin se
nahaja v naselju Rep na Pohorju ob potoku
Lo`nica in predstavlja enega izmed
zadnjih delujo~ih vodnih mlinov v ob~ini
Slovenska Bistrica. Poleg zunanjosti in
notranjosti mlina si je mogo~e ogledati
tudi delovanje vodnega kolesa in celotno
mehaniko delovanja mlina. Ta tehni{ki
spomenik predstavlja vpogled v
nekdanjo kme~ko gospodarsko
dejavnost in se uvr{~a med izjemne
etnolo{ke in tehni{ke primere
kulturne dedi{~ine bistri{kega
obmo~ja.
Najmlaj{i lahko `ivljenje in delo
mlinarjev spoznajo ob
programu »Mlinarjev dan«, ki
so ga ob ostalih pedago{kih
programih razvili v Zavodu
za kulturo Slovenska Bistrica.
JAK^EV MLIN OB POTOKU LO@NICA
Prva omemba kova~nice s su{ilnico
lanu na Malem Tinju sega v drugo
polovico 19. stoletja. Prvotno je na
tem mestu stala samo lesena
kova~nica, krita z deskami, {ele
pozneje so ji dogradili su{ilnico lanu.
Delovanje kova~nice je bilo za kraj
in okolico izjemnega pomena,
saj je bila potreba po
kova{kih izdelkih in
storitvah velika. Oba
prostora sta danes
obnovljena in odprta za
javnost. Na ogled so
postavljena razli~na
kova{ka orodja in naprave.
Ob ogledu notranjosti
su{ilnice lanu je mo`na tudi
predstavitev postopka trenja
lanu.
BOJI[^E POHORSKEGA BATALJONA
V bli`ini nekdanje tromeje med ru{kim,
Attemsovim in Windischgraetzovim
svetom (pri Treh `ebljih) je med drugo
svetovno vojno, 8. januarja 1943, padel
Pohorski bataljon.
V muzeju na Osankarici si lahko
ogledate razstavo Partizansko Pohorje,
maketo zemljanke z muzealijami,
maketo poslednjega boji{~a Pohorskega
bataljona in projekcijo dokumentarnega
filma. Razstava je na ogled vse leto.
BOLNICA JESEN
Bolnica Jesen je edina obnovljenapartizanskabolni{nica navzhodnem Pohorju.Graditi so jo za~elioktobra 1944, prveranjence je sprejela6. januarja 1945.
ZBIRKE
ROPRETOVA KOVA^IJA
Jak~ev mlin ob Lo`nici
Boji{~e Pohorskega bataljona
Mlinarica in mlinar
Ropretova kova~ija
Bolnica Jesen
Zbirka starih {ivalnih strojev
Pri dru`ini Babi~ se je med desetletnim
zbiranjem nabralo kar 270 {ivalnih
strojev 75 razli~nih proizvajalcev. V
muzeju najdemo tudi lepo ohranjen
eksponat najstarej{ega slovenskega
proizvajalca {ivalnih strojev Franca
Negerja iz leta 1890. Zbirka je po
dogovoru na ogled vse leto.
Zbirka `elezni{kih eksponatov
V Vodnem stolpu ob `elezni{kem preho-
du na Pragerskem sta na ogled razstavi
`elezni{kih eksponatov in fotografij
Pragerskega od leta 1898 do danes.
Muzej starodobnih motociklov
Zasebna zbirka se nahaja na
Mariborski cesti v Slovenski Bistrici.
Med njimi je kar nekaj primerkov
zavidljive starosti.
Zbirka `elezni{kih eksponatov
Muzej starodobnih motociklov
Stalna razstava starodobnih vozil AMK ClassicZbirka starih {ivalnih strojev
Neokrnjena narava, ~iste vode in ~ist zrak,aktivnosti v naravi so izrazi, ki jih pogostozasledimo v turisti~nih sporo~ilih. Tudiza ob~ino Slovenska Bistrica velja pravto. Veliko ve~ino njenega ozemlja namre~obsega Pohorje, ki ga lahko z nekajbesedami opi{emo kot mogo~en zelenklobuk kisika.
Zdravo in bogato naravno okolje, kiprivabi marsikaterega
obiskovalca, s svojorazgibanostjo in
pestrostjorastlinskih in
`ivalskihvrst nudi
odli~nomo`nost za
rekreacijo in u~neure v naravi skozi
vse leto, vsak izlet vnaravo pa navdu{i s
prijetnimi do`ivetji innovimi spoznanji.
ARAVNEZNAMENITOSTI INNEOKRNJENANARAVA
NPohorju dajejo posebnost{tevilni potoki, ki so ustvariliprave soteske. Ena tak{nih jeBistri{ki vintgar, ki jo jeustvaril potok Bistrica in jegeomorfolo{ki naravnispomenik. Izvira v Bojtini,na svoji poti pa ustvarjaslikovito sotesko, ki je najboljizrazita med Mo~nikom inZgornjo Bistrico. Tuustvarja {tevilne brzice inslapove. Soteska (vintgar)predstavlja izredno zanimivoturisti~no in izobra`evalnopot, privla~no zaradi svojeslikovitosti, raznovrstnihkamnin in nekaterih redkihrastlinskih vrst. ObiskBistri{kega vintgarja jezanimiv v vseh letnih ~asih.
18 19
NARAVA IN AKTIVNOSTI
20 21
Jugovzhodni del Pohorja, ki pripada ob~iniSlovenska Bistrica, je razgiban svet. Medkopastimi vrhovi nad planoto sta – polegRogle najbolj opazna @igartov vrh in Velikivrh. Pobo~ja so razrezana z vrsto potokov.Zaradi neprepustne podlage odtekajo
NA POHORSKI PLANOTI
^rno jezero je z nasipom umetnozajezena kotanja pred ve~ kot 130 leti.Za potrebe vodne akumulacije prispravilu lesa v dolino (ri`e) je grofWindischgraetz, lastnik dobr{nega delapohorskih gozdov, kotanjo zajezil intako ujel temno vodo potoka ^rnava.Danes je jezero predvsem naravnispomenik, ki skupaj z okolico inmo~virsko favno predstavlja naravnirezervat. Hkrati je prvovrstnodomovali{~e razli~nih vrst ptic. V letih1992 in 1993 je bil nasip obnovljen,prav tako tudi propustna naprava.Od Osankarice do ^rnega jezera vodinova brun~ana pot. Pohodne poti senato nadaljujejo na razli~ne koncePohorja. Ena od njih vodi tudi protiTrem kraljem in Arehu. ^e vam ~asdopu{~a, pa se le ustavite ob jezeru,u`ivajte v njegovi spokojnosti in senau`ijte lepot narave, ki se vam bodoza vedno vtisnile v spomin …
KRAJINSKI PARK @ABLJEK – VIDE@
Ob potoku Lisi~ji graben se vrsti sistem{tirih ribnikov. Dno doline med ribnikiobra{~ajo obvodne gozdne zdru`be intrsti~je. Ribniki in dno doline predstavljajo`ivljenjski prostor vodnih in obvodnihrastlin in `ivali.
NAHAJALI[^E ^IZLAKITA
Dobre {tiri kilometreiz Oplotnice jekamnose{ko naseljeCezlak. Proti koncu19. stoletja so tamna{li sivo-zelenokamnino, zelo
uporabno za gradbeno obdelavo, in jopoimenovali ~izlakit. Gre za edinonahajali{~e najbolj znane avtohtonekamnine v Sloveniji. V okviru kamnolomav Cezlaku je urejeno tudi razstavi{~e.
Glinokopnajezera naPragerskemso opu{~eneinpoplavljene
glinokopne jame in predstavljajosekundarne vodne biotope za mnoge`ivalske in rastlinske vrste. Sopreletna postaja {tevilnih vodnih ptic,pa tudi `ivljenjski prostor mnogimizmed njih (~opasti ponirek, ~opasta~rnica, ~rna liska). Jezerca,pravzaprav ribniki, so za{~itenizoolo{ki in botani~ni naravnispomeniki.
GLINOKOPNA JEZERA
^rno jezero na Pohorju
Nahajali{~e ~izlakitaNahajali{~e ~izlakita
^RNO JEZERO NA POHORJUZamo~virjenaobmo~ja ^retemed Ra~ami,Pragerskim inPolskavo so zmelioracijo inoblikovanjemumetnegazbiralnikaPo`eg pred letiosu{ili. Nastalo
je umetno jezero kot zbiralnik vodein je tudi ornitolo{ki rezervat. Znjegovim nastankom so se tod znovanaselile {tevilne vrste `ivali,predvsem ptice. Ena od njih je redkain za{~itena zlatovratka, sicer pa sotu na{teli kar 155 vrst ptic. Obmo~jeje prezimovali{~e in gnezdi{~e, patudi preletna postaja ptic. Naobmo~ju je tudi manj{i zasebnibotani~ni vrt TAL 2000, kjer si lahkoogledate {tevilne rasto~e (samonikle)vodne in obvodne rastline.
AKUMULACIJA PO@EG
padavinske vode po povr{ini, potoki pahitijo proti dolini v strmih jarkih.Pohorje je znano tudi po svojih {otnihbarjih s {tevilnimi jezerci in po svojihobse`nih planjah, planinskih fratah, ki sodelo ~love{kih rok. Za pohorska naselja je
Potok Lo`nica se pod Makolami izlije vDravinjo. V svojem zadnjem delu je precejpo~asen in tudi ve~krat prestopi bregove.Svet ob Lo`nici je pravi raj za obvodne`ivali in mnoge zna~ilne rastline.
SVET OB LO@NICI
Prebivalciakumulacijskega jezera
Svet ob Lo`nici
zna~ilna predvsem poselitev v oblikisamotnih kmetij oziroma celkov.Pohorje nudi `ivljenjski prostor {tevilnim`ivalskim in rastlinskim vrstam. Glavnobogastvo in okras Pohorja pa so gozdovi,v katerih prevladujejo iglavci.
Geografsko razgibano obmo~je, zrazgibano in raznoliko pokrajino, jeidealno za {portne in rekreacijskedejavnosti, kot so kolesarjenje, tek vnaravi, pohodni{tvo in v zimskih mesecihsmu~anje. Na svoj ra~un lahko pridejo {eljubitelji lova in ribolova, {portnegaplezanja, zmajarstva in padalstva,tenisa, nogometa,ko{arke,atletike,juda,odbojke,boksa, vzadnjem~asu patudiljubitelji{portnegastreljanja inameri{keganogometa.
KTIVNADO@IVETJANARAVE
AEna izmed najboljpriljubljenih in najpogostej{ihoblik aktivnega pre`ivljanjaprostega ~asa jepohodni{tvo. Tisto, karpohodnike najbolj prepri~a,da to obmo~je obi{~ejo, paso zagotovo neokrnjenanarava, ~iste vode in ~istzrak. Prav zaradi naravnihdanosti imata planinstvo inpohodni{tvo na tem podro~judolgoletno tradicijo in {tevilne~lane, ki svoj interes in veseljedo te vrste rekreacijezdru`ujejo v dvehplaninskih dru{tvih,delujo~ih v Slovenski Bistriciin na Zgornji Polskavi. Naobmo~ju ob~ine so tudiurejene {portno-rekreativne(planinske), tematskeoziroma turisti~ne (npr.romarske poti, vinskoturisti~ne ceste) ternaravoslovne in u~ne poti(npr. gozdne). Vse poti soprehodne v vsakem letnem~asu. Mnoge nas pripeljejodo najbolj{ih razglednih to~k.^e smo zelo pozorni, bomotukaj sre~ali tudi kak{negagozdnega {krata ali vile, kiple{ejo po livadah. Lahko pase zgodi, da naletimo naVodovnika, ki si jedomovanje poiskal podslapom v pohorskempotoku...22 23
[PORT IN REKREACIJA
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
erw
ww
.mari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
erw
ww
.mari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
Foto
: N
ino
Ver
dnik
24 25
Pot skozi Bistri{ki vintgarEna izmed najslikovitej{ih poti, po katerihlahko odkrivamo Bistri{ko Pohorje, je potskozi sotesko potoka Bistrica – Bistri{kivintgar, katere izhodi{~e je pribli`no trikilometre iz sredi{~a Slovenske Bistrice,v Zgornji Bistrici. Pot ves ~as vodi obpotoku Bistrica. Do Mo~nika potrebujemopribli`no dve uri (s postanki pri razli~nihznamenitostih tudi ve~), na poti pa silahko ogledamo {tevilne naravne inkulturne znamenitosti, med drugim Rimskikamnolom, slap [um, An~nikovo gradi{~e,[tampoharjev mlin, ostanke nekdajmogo~ne Maroltove jelke idr.
Kebeljska transverzalaOzna~ena je z rumenim krogom z zelenopiko na sredini, tam, kjer poteka poozna~eni planinski poti, pa vodijo rde~e-bele planinske oziroma Knafli~evemarkacije. Za pot po Kebeljski transverzalipotrebujemo pribli`no pet do {est ur.
POHODNI[KE POTI
Pot na An~nikovo gradi{~e skozi Bistri{ki vintgar
Naravoslovna u~na pot KebeljIzhodi{~e poti je pri informativni tabliv sredi{~u Keblja. Ob naravoslovniu~ni poti naletimo na {tevilnespomenike kulturne dedi{~ine, kipri~ajo o zgodnji poselitvi tegaobmo~ja in na~inu `ivljenjaprebivalcev Keblja. Pohorski gozdovi,ki tvorijo zna~ilne zdru`be, papredstavljajo `ivljenjsko okolje{tevilnih organizmov. Pot je za ve~jeskupine lahko tudi vodena.
Polskavski planinski potiObe poti, ki vodita ob potokuPolskava proti vrhu Pohorja, ena doTreh kraljev in druga do Areha, sepri~neta pri informativni tabli naZgornji Polskavi in sta ozna~eni splaninskimi markacijami. Potekatapo razgibani pokrajini, mimo {tevilnihnaravnih in kulturnih znamenitosti,pohorskih doma~ij, skozi zanimivehribovske vasi. Ob potoku Polskava,ob katerem vodi pot, najdemorasti{~a redkih rastlinskih vrst.
Pot mlinov in `agje pohodna pot v okolici Tinja.Med vasjo Fo{t in Planino pod[umikom je neko~ delovalo 21mlinov in {tiri `age.Pot mlinov in `ag je opremljena ska`ipoti v obliki cokle. Znano jenamre~, da so neko~ na tem obmo~jucokle na veliko izdelovali in jih tudinosili.
Poti v okolici BojtineGre za dve razli~ni poti: ena je kraj{agozdna u~na pot, druga pa je dalj{apohodna pot. Obe poti sta kro`ni,ozna~eni z rumeno-modro markacijo,lahko se tudi odlo~imo za strokovnovoden ogled.
Evropska kulturna potsv. MartinaPot, ki poleg {irjenja evropskihvrednot povezuje kraje, povezane z`ivljenjem sv. Martina Tourskega,vodi od Sombotela preko Slovenijein Italije do Toursa in drugih krajev,ki so zaznamovani z Martinovozgodovino in potjo, po kateri je hodil.Vanjo je vklju~ena tudi cerkev
sv. Martina na [martnem na Pohorju,kar izkazuje z Martinovo stopinjo.
Mo~eradova potPot poteka po gozdu ^rnec, le streljajod mestnega vrve`a. V gozdu si lahkoogledamo {tevilne rastlinske in`ivalske vrste, predvsem {tevilne vrsteptic, skozi gozd pa te~e tudi potok.Po kraj{i ali dalj{i poti vodijo pravposebne ozna~be – odtisi ne`nihmo~eradovih nog, ki so simbolnovtisnjeni na debla dreves.
Pe{pot Maksa PirnikaPe{pot, za katero potrebujemo uro inpol hoje, in kolesarska steza, dolga9,3 kilometra, vodita po gozdu sPrelog na Prihovo skozi Vinarje innazaj na Preloge. Ob poti, ki velja zanezahtevno, so naravne in kulturneznamenitosti obmo~ja, urejenapo~ivali{~a in tudi manj{e otro{koigri{~e.
Zaj~kova potPot je dolga en kilometer in potekapo gozdu na Ko~nem. Na sprehodupo tej poti najbolj u`ivajo najmlaj{i,saj si lahko ogledajo razli~ne gozdne`ivali (lisica, jazbec, sova, veverica,divji petelin), povzpnejo pa se lahkotudi na pravo lovsko opazovalnico.
U~no-rekreacijska pot Ribnik GajPot ob glinokopu na Pragerskem jenamenjena pre`ivljanju prostega ~asa,rekreaciji in spoznavanju naravnegaokolja glinokopov ter pestregarastlinskega in `ivalskega sveta.
Pot skozi krajinski parkRa~ki ribnikiNa obmo~ju krajinskega parka sourejene {tevilne pohodne poti, ki jihlahko prevozimo tudi s kolesom. Skozipark poteka tudi Jantarna kolesarskapot.
Foto
: El
eass
ar
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
Naravoslovna u~na pot Kebelj
Krajinski park Ra~ki ribniki
26 27
^e radi zavrtite pedala in raje okolicospoznavate na kolesu, sta na podro~juob~ine urejeni dve kro`ni kolesarski poti.Izhodi{~e obeh je mesto Slovenska Bistricaoziroma bistri{ki grad.
Za prvo, Granitno kolesarsko pot, ki jedolga 51 km, se bodo odlo~ili ljubitelji
KOLESARSKE POTI kolesarskih vzponov. Druga,Mo~virska kolesarska pot, ki jedolga 36 km, pa je primerna tudi zadru`ine in tiste z manj kolesarskekondicije.
Obe kolesarski poti sta vklju~eni vsistem evropske kolesarske mre`ein se navezujeta na mednarodnoJantarno kolesarsko pot, ki bopovezovala obalo Balti{kega morjaz Jadranskim. Ob teh pa se lahkopodate tudi po {tevilnih drugih poteh,po katerih se je mogo~e pripeljati nanajrazli~nej{e konce na Pohorju intudi v dolini. Ob njih so postavljenesmerne table, kolesarji pa si lahkoogledajo tudi najrazli~nej{e naravnein kulturne znamenitosti.
Omeniti {e velja, da po obmo~juob~ine potekata tudi obe transverzali,tako Slovenska planinska pot kottudi Pohorska kolesarskatransverzala.w
ww
.mari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
[PORTNI PARK
Slovenska Bistrica se pona{a tudi zvelikim {portnim parkom. Ta obseganotranje in zunanje {portne objekte,ki so namenjeni najrazli~nej{im{portnim dejavnostim, bistri{kim{portnikom, ki dosegajo odli~nerezultate tudi na mednarodnihtekmovanjih, pa omogo~ajokakovostne treninge. [portni parkobsega naslednje objekte: glavnistadion, dvorano za zimski trening,center borilnih {portov, keglji{~e
(tekmovalno), pokrito atletsko stezo,veliko in malo igri{~e z umetnotravo, igri{~e za tenis z umetno innaravno podlago, pokrito igri{~e zatenis, ko{arkarsko igri{~e z umetnopodlago, igri{~e za odbojko namivki, kopali{~e, [portno dvoranoBistrica, ki je namenjena treningomin tekmam v najrazli~nej{ih {portih(ko{arka, odbojka, alpinizem,twirling, {olska {portna vzgoja,badminton) kakor tudi drugimprireditvam, saj je v dvorani tribunas 400 sede`i.
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
28
Smu~arskicenter Jakec priTreh Kraljih naPohorju jemanj{e, aprijetnosmu~i{~e s
hotelom Jakec. Privablja predvsem skupine{olskih otrok, dru`ine in rekreativne
SMU^ANJE IN ZIMSKI [PORTI smu~arje. Nahaja se na sti~i{~uMariborskega in Zre{kega Pohorjater je le 16 kilometrov oddaljeno odSlovenske Bistrice. Le`i na nadmorskivi{ini 1200 do 1347 metrov.Opremljeno je z dvema vle~nicama,ki zmoreta prepeljati 1700 smu~arjevna uro. Dve smu~arski progi sta dolgien kilometer, dve pa 500 metrov,urejena je tudi {tirikilometrskateka{ka proga. Smu~i{~a pozimi {edodatno zasne`ujejo, organizirajotudi {olo smu~anja.
V novem dru`inskem hotelu Jakecnudijo no~itve v urejenih sobah,razvajali pa vas bodo tudi z okusnimipohorskimi jedmi in drugimikulinari~nimi dobrotami.
Trije kralji so izhodi{~na to~ka zarazli~ne pohodni{ke in kolesarskepoti po Pohorju. Mimo njih potekatudi turisti~na cesta, ki povezujeAreh, Tri kralje in Roglo. 29
Ena od privla~nih in zelo atraktivnihoblik {portnih dejavnosti je v zadnjem~asu tudi v Sloveniji postalo {portnoplezanje, ki hitro dobiva vedno ve~privr`encev. To {e posebej velja zaprosto plezanje v dobro zavarovanihskalnih smereh. Tudi na obmo~juSlovenske Bistrice je urejeno naravnoplezali{~e, poimenovano Buncoveskale, ki le`i nad Zgornjo Polskavo, vbli`ini [martnega na Pohorju. Vplezali{~u je v {estih razli~nih sektorjih53 plezalnih smeri, vi{in od 5 do 15metrov, ki so ocenjene s te`avnostnostopnjo od 4b do 7c.
RIBOLOV
Ribi{ka dru`ina Slovenska Bistricagospodari z vodami bistri{kegaribolovnega okoli{a, kamor sodijoreka Dravinja s pritoki, potok Lo`nica,potok Polskava, potok Oplotnica spritoki in ribniki na Pragerskem,Vide`u, ^rno jezero na Pohorju inribnik Jernej~ek pri Zbelovem. V tehvodah prete`no `ivijo avtohtonapoto~na postrv, lipan, klen, krap,postrv, {~uka, platnica in podust.Turisti lahko kupijo dnevne ribolovnekarte v vseh kolibah pri ribnikih in vtrgovinah z ribi{ko opremo.
Nekajurni rekreativni ali {portnotekmovalni ribolov lahko do`ivitetudi v [portno-rekreacijskem centruIr{i~, kjer lahko na travnati jasi indrugih {portnih povr{inah najdete{e veliko mo`nosti za drugorekreacijo in sprostitev (tenis, jahanjekonj, sprehodi, organiziranjepiknikov itd.). Organizirajo tudirazli~ne dru`abne prireditve in ogledturisti~nih znamenitosti. V gosti{~uso urejena preno~i{~a, v njem palahko poskusite tudi okusne lokalnejedi.
[PORTNO-REKREACIJSKI CENTER IR[I^
Na Pragerskem se nahaja odprtoolimpijsko streli{~e Pragersko - Gaj,ki velja za najve~je in najmodernej{estreli{~e za tekmovanje v olimpijskemtrapu, dvojnem trapu in skeetu.Zgrajeno je po vseh veljavnihmednarodnih standardih in obsega48 strelnih mest. Namenjeno je{portnemu in turisti~nemu streljanjuin tudi treningom streljanja.Streli{~e gosti {tevilna dr`avna inmednarodna strelska tekmovanja.
[PORTNO STRELJANJE
[PORTNO PLEZANJE
Buncove skale
Rekreacijsko turisti~ni center Jakec pri Treh Kraljih na Pohorju
Foto
: D
ani Ti~
Foto
: D
ani Ti~
Foto
: D
ani Ti~
K ohranjanju kulturne dedi{~ine lokalnegain {ir{ega okolja pomembno prispevajoizdelki doma~e in umetnostne obrti terohranjanje ljudskih obi~ajev. Tudi naBistri{kem se mnogi posamezniki inzdru`enja ukvarjajo z ohranjanjem tega delaljudskega izro~ila. Gre predvsem za razli~nevezenine, izdelke iz keramike, nakit iz lesa,pohorskih kamnin in mineralov, unikatnepletenine, modne dodatke, izdelkefotokeramike, poslikane steklene izdelke,
unikatne izdelke iz kamna, aluminijain drugo. Z ohranjanjem ljudskegaizro~ila se ukvarjajo {tevilna kulturno-
umetni{ka in turisti~na dru{tva, v okvirukaterih delujejo glasbene, pevske in
folklorne skupine ter skupine ljudskihpevcev in godcev, ki ta del izro~ila skrbnozbirajo, zapisujejo in ga publiki predstavljajona {tevilnih prireditvah v doma~em kraju intudi drugod. Bistri{ko obmo~je in `ivljenjetukaj{njih ljudi pa je bilo predstavljeno tudiv mnogih zgodbah literatov, ki so tukaj `iveliali delali.
D
KULTURA
OMA^A IN UMETNOSTNAOBRT, LJUDSKI OBI^AJI,TRADICIONALNE PRIREDITVE,KULINARIKA IN VINO
30 31
zadnja dela vse do svoje smrti,spomladi 1992. Pokopan je na ZgornjiPolskavi. V gradu Slovenska Bistricaje stalna spominska soba v ~astpisatelju, kjer so na ogled njegovadelovna soba in nekaj ve~ kot 2500knjig iz njegove osebne zbirke, ki joje daroval Slovenski Bistrici.
Pravlji~ar Jo`e Toma`i~ (1906-1970)Jo`eToma`i~,slovenskipedagog,mladinskipripovednik,dramatik,
igralec in re`iser, je bil rojen naVelikem Tinju na Pohorju. Pisal jemladinska pripovedna dela, ki temeljijona pohorskem ljudskem izro~ilu,pravlji~nosti velikih gozdov, z mno`icobajnih bitij, rojenic, vil, vodovnika,jezernika, zmajev, velikanov in drugihbitij, ki jih je bralcu pribli`al zilustracijami Jo`eta Beraneka. Pisal inobjavljal je `e pred drugo svetovnovojno. Nekaj njegovih knjig: Pohorskepravljice, Pohorske legende, Pohorskebajke, Dravska ro`a, Drvarka Marija,Pastir~kova nebesa, Botra vila, Mrtvosrce, ^arovni~ina h~i, Oglarjev sin.Pripravljal je {e roman o `ivljenjupohorskih steklarjev z naslovomSteklene vrtnice. Po koncu vojne se jeposvetil pisanju odrskih del.
Frajhajmska godbaV[martnemna Pohorjudelujejo{tevilnadru{tva. Prikrajevnem
kulturnem dru{tvu `e skoraj 200 letFrajhajmska godba na pihala, ki veljaza eno najstarej{ih godb v Sloveniji.Njeni za~etki segajo v dobogla`utarstva. Osnoval jo je ~e{kiprednik, ki se je sem preselil kotizku{en steklar. Godba ohranjaizro~ilo tega dela Pohorja.
Gomba~eva doma~ija v Levi~uV svoji hi{iv Levi~u jeznanire`iserBrankoGomba~postavil
pravcati mali muzej gledali{~a. Tuso potekale tudi mnoge gledali{kevaje bistri{kih gledali{~nikov.
Pisatelj Anton Ingoli~ (1907-1992)AntonIngoli~ se jerodil vmizarskidru`ini naSpodnjiPolskavi.
Otro{ka leta pred vojno in {tudentskaleta po njej so mlademu pisateljuvtisnila globok pe~at. Med vidneliterarne ustvarjalce se je uvrstil zvrsto povesti, romanov, novel, igerin potopisov. Zaslovel pa je predvsemz Lukarji. Pozneje je ustvaril mnogomladinskih del. Najbolj je zaslovel sTajnim dru{tvom PGC in zGimnazijko. V svoji zreli dobi se jelotil tudi zgodovinskega romana.Napisal je romana Gorele so grmadein [umijo gozdovi doma~i. Veliko jepotoval: od Pariza, kjer je {tudiralleto dni na Sorboni, do Amerike, Azijein Afrike. Svojo zadnjo ljubezen jeznova na{el v ti{ini doma~ega kraja,na Zgornji Polskavi. Tu je v svojipo~itni{ki hi{ici ustvarjal {e svoja
Lo`ni{ke ufarceBiovez
CDUO - Center doma~ihin umetnostnih obrti
Prodaja izdelkov na grajskem dvori{~uProdaja izdelkov na grajskem dvori{~u
32 33
Ko govorimo o prepoznavnostide`ele, ima pri tem pomembno vlogotudi kulinari~na dedi{~ina, ki je nana{em obmo~ju izredno bogata,pestra in zanimiva. Pohorska bunka,okusne {tajerske juhe in {truklji,ajdovi `ganci, pohorski pisker,
doma~e koline, ocvirkovka, sadnikruh, ali pa sve`, di{e~ kruh
iz kru{ne pe~i in ognji{~napotica, ki ji v~asih re~emokar gibanica... Le kdo bise branil vseh tehdobrot? ^e `elitespoznati pravo {tajerskokuhinjo, je pripravo
kulinari~nih dobrot,pripravljenih na tradicionalni
na~in, najbolje zaupati pridnimgospodinjam, ki so zdru`ene vdru{tva kmetic, ali pa turisti~nimkmetijam in gostinskim lokalom, kjervam bodo z veseljem postreglinajrazli~nej{e okusne jedi.
KULINARIKA
Naravne danosti v ob~ini Slovenska Bistricaomogo~ajo, da se je ~lovek tukaj ̀ e od nekdajukvarjal s pridelavo sadja. @e okoli leta 1900so na{i predniki posadili sadovnjake, ostanki
VINO
Narava nas je naobronkih Pohorjaobdarila s {tevilnimisortami vinske trte inz izbiro vin, ki soprimerna za vsakokus. Vinogradi sorazporejeni po ve~jihkompleksih, kot so
Zgornja Polskava, Gabernik, Ritoznoj,Kova~a vas, Visole, Tinjska Gora in Vinarje,sicer pa je zanimivo, da vinogradni{kapokrajina se`e prav do mesta.@e zgodovinski viri pri~ajo o tem, da so
na pobo~jih nadmestom rastlivinogradi `e vpreteklosti. Opisujejotudi ~ase trgovanja zvinom v 16. stoletju,ko so vina z ju`nihobronkov Pohorja
romala na tuje trge in je imelo mestoSlovenska Bistrica pomembno vlogo vznani »vinski vojni« med Mariborom inPtujem, ko je prevoz vina na Kranjsko aliKoro{ko potekal skozi Slovensko Bistrico.Znano je, da so bistri{ka vina pili celo nadunajskem dvoru.
Obmo~je bistri{kih vinogradov spada kPodpohorski vinsko-turisti~ni cesti.[tevilni vinogradniki, ki se zdru`ujejo vvinogradni{kem dru{tvu, za svoja vinadosegajo visoka priznanja in nagrade nadru{tvenih in drugih ocenjevanjih in jihcenijo ne samo v doma~ih krajih, ampaktudi v tujini. Nekateri se ukvarjajo tudi spopolnoma ekolo{kim vinogradni{tvom
SADJE
ww
w.m
ari
bor
-poh
orje
.si/
fot
o: A
le{
Fev`
er
katerih so {e vidni v obliki travni{kih nasadov.Ponovna o`ivitev sadjarstva se je pri~ela obkoncu {estdesetih let prej{njega stoletja, koso bili posajeni prvi nasadi intenzivnihsadovnjakov. Gre predvsem za nasaderazli~nih sort jablan, pridelujejo pa tudile{nike, orehe in hru{ke. Pridelava sadjapoteka po na~elih integrirane pridelave,ponekod pa `e uvajajo tudi ekolo{ko
foto
: To
mo
Jese
ni~
nik
in vinarstvom, ki seza~ne `e pri pridelavigrozdja. Svoje mesto inpravo vlogo pa vzadnjem ~asu dobivatudi neko~ zelo znanovino Ritoznoj~an, ki bosvojo zgodbo odslej pisal
pod za{~itenim imenom Ritoznoj~an PTP –vino priznanega tradicionalnega porekla.
pridelavo, ki pomeni {e stopnjo ve~pri zagotavljanju kakovosti. Ssadjarstvom so `e od nekdajpovezani kraji in kmetije v krajevniskupnosti Vrhole - Preloge. Tamlahko pridejo na svoj ra~un ljubiteljisve`ega in su{enega sadja,jabol~nega soka, doma~ega kisa,jabol~nega vina in drugih sadnihdobrot.
LITERATURA IN VIRI
PRIREDITVE V OB^INI
w w w . r i c - s b . s i
R I C S L O V E N S K A B I S T R I C A
34
@e nekaj let je na na{em obmo~ju `ivo tudizeli{~arstvo. Zeli{~arji so zdru`eni v svojedru{tvo, nekateri posamezniki pa se samiukvarjajo s pripravo razli~nih zeli{~nihizdelkov (~aji, mazila, tinkture). V SpodnjemPrebukovju je urejen zeli{~ni vrt.
ZELI[^ARSTVO
^EBELARSTVO
^ebelarstvo imana obmo~juSlovenskeBistrice `edolgoletnotradicijo.^ebelarjipridelujejorazli~ne vrstemedu, cvetni
prah, vosek, propolis, medene pija~ein drugo. Posamezni ~ebelarji sezdru`ujejo v ~ebelarska dru{tva, na{tevilnih {olah pa delujejo tudi
~ebelarski kro`ki. V letu 2011 je^ebelarska dru`ina Slovenska Bistrica vZgornji Bistrici uredila in opremila^ebelarsko u~no pot medovitih rastlin, kije namenjena izobra`evanju v naravi.
1. Arbeiter, Sonja (ured.). Mo~eradova pot. Slovenska Bistrica: Ob~ina Slovenska Bistrica.2. Capl, Alojz. 2008. Ob Radkov{kem potoku do Treh kraljev – terenski zapiski (neobjavljeno).3. Dobnik, Jo`e. 1998. Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zalo`ba Slovenije.4. Gradi{nik, Stanislav. 2004. Med Pohorjem in Halozami. Slovenska Bistrica: Ob~ina Slovenska Bistrica.5. Gradi{nik, Stanislav. 2009. Slovenska Bistrica. Moje mesto. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.6. Gradi{nik, Stanislav (ured.). 2009. Zbornik ob~ine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bo~em. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo
Slovenska Bistrica.7. Haramija, Dragica (ured.). 2006. Jo`e Toma`i~: monografija. Maribor: Litera.8. Hribernik, Fran~ek. Vzhodno Pohorje. V: Po gorah severovzhodne Slovenije. Cilen{ek, M. in V. Dabi~ (ured.).
Ljubljana: Planinska zalo`ba Slovenije, 199–226.9. Kanop, Maja in Samo Jen~i~ (ured.). 2000. Bistri{ki vintgar. Slovenska Bistrica: Ob~ina Slovenska Bistrica.10. LU – Ljudska univerza Slovenska Bistrica. 2007. Naravoslovna u~na pot Kebelj. Slovenska Bistrica: Ob~ina Slovenska Bistrica.11. Ozimi~, Doroteja. 2003. Podpohorski vinogradi vabijo. Slovenska Bistrica: RIC Slovenska Bistrica.12. Petek, Tone. 1983. Oris etnolo{ke podobe slovenjebistri{kega Pohorja. V Zbornik ob~ine Slovenska Bistrica I, urednik F. [erbelj. Slovenska Bistrica:
Skup{~ina ob~ine Slovenska Bistrica in Kulturna skupnost ob~ine Slovenska Bistrica.13. Planinsko dru{tvo Pohorje. 2003. Polskavska planinska pot. Zgornja Polskava.14. Rajh, Sre~ko. 2010. Sadjarstvo na Bistri{kem (priloga tednika Panorama).15. TIC – Turisti~no informativni center Slovenska Bistrica. 2001. S kolesom med Pohorjem in Halozami. Slovenska Bistrica: Ob~ina Slovenska Bistrica.16. TIC – Turisti~no informativni center Slovenska Bistrica. 2011. Turisti~ne informacije [online]. Dostopno na: [http://www.tic-sb.si/].17. Vaner, Rado. 2008. Gozdna u~na pot Bojtina – terenski zapiski (neobjavljeno).18. Vogrin, Milan in Matja` Bedjani~. 2001. Krajinski park Ra~ki ribniki – Po`eg. Ra~e: Dru{tvo za prou~evanje ptic in varstvo narave.19. ZVNKD – Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Maribor. 1990. Strokovne osnove za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov
v ob~ini Slovenska Bistrica. Maribor.20. ZVNKD – Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Maribor. 1992. Strokovne osnove za razglasitev naravnih spomenikov v ob~ini
Slovenska Bistrica. Maribor.
1 2 3
4 5 6 7
8 9 10 11
12 13 14
15 16 17
18 19
Pust na Bistri{kem
Tekme v {portnem plezanju
Silvestrovanje na prostem
Mednarodni atletski miting
Turnir v judu za pokal Pohorskega bataljona
Mednarodni boksarski turnir za Zlati grb
ob~ine Slovenska Bistrica
Mednarodna strelska tekmovanja
Poletje v Laporju
Spodnjepolskavsko poletje
Bistri{ki tek
Mednarodna nogometna sre~anja
Prazni~no grajsko mesto in veseli december
na mestnem trgu
V pri~akovanju bo`i~ka in dedka Mraza
Lutkovni festival Kornfest
Martinovanje
Prireditve ob tednu otroka
Kramarski sejem na cvetni petek
Starobistri{ki ve~eri
Podobe bistri{kih doma~ij
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19fo
togra
fije
: D
rago
Jovi
~
foto
: iS
tock
phot
o
foto
: iS
tock
phot
o
R I C S L O V E N S K A B I S T R I C A
RIC Slovenska Bistrica
Jana Jegli~
Jana Jegli~, Mateja Brumec Mikec
Lucija Hr`enjak
Borut Brumec, Littera
Borut Brumec, Ale{ Fev`er, Drago Jovi~, Zoran Horvat,
Toma` Repnik, Milan Sternad, Danilo Ti~, Nino
Verdnik, arhiv Hotela Jakec RTC Trije Kralji, arhiv
RIC Slovenska Bistrica, arhiv Zavoda za kulturo
Slovenska Bistrica
Evrografis
5.000
2014
Izdal in zalo`il:
Besedilo:
Uredili:
Lektoriranje:
Oblikovanje:
Avtorji in viri fotografij:
Tisk:
[tevilo izvodov:
Marec,
