27/11/2014

1

Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit

d o c . d r. A l e š KU H A R

Univerza v

Ljubljani

Biotehniška

fakulteta

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

- Pridelava žit v Sloveniji- Mednarodna menjava- Mlinarstvo, pekarstvo in testeninarstvo- Cene v verigi- Zaključki

VSEBINA

27/11/2014

2

PRIDELAVA ŽIT V SLOVENIJI

2000 2003 2005 2007 2010 2013

Indeks 2013/2000

Indeks 2013/2010

Število KMG z ŽITI (000) 55,9 47,3 45,2 41,2 36,3 35,8 64,1% 98,6%

Delež vseh KMG v % 69,2% 65,5% 62,8% 58,8% 57,4% 52,1% 75,4% 90,8%

Število KMG s KRUŠNIMI ŽITI (000) 32,5 26,7 23,9 22,5 19,9 20,1 62,0% 101,4%

Delež vseh v KMG v % 40,2% 37,0% 33,2% 32,1% 31,4% 29,3% 72,9% 93,4%

Površina ŽITA - SKUPAJ (000) 101,9 98,3 94,6 98,6 93,9 99,2 97,4% 105,6%

Delež v NJIVAH 59,7% 57,1% 53,8% 56,4% 55,2% 57,1% 95,7% 103,5%

Površina KRUŠNA ŽITA (000) 39,2 36,6 32,1 33,7 33,5 35,4 90,2% 105,5%

Delež v NJIVAH 23,0% 21,2% 18,3% 19,3% 19,7% 20,4% 88,6% 103,3%

Delež v ŽITIH-SKUPAJ 38,5% 37,2% 33,9% 34,2% 35,7% 35,6% 92,6% 99,8%

Povprečna površina na KMG (ha) NJIVE 2,1 2,4 2,4 2,5 2,7 2,5 119,8% 94,0%

ŽITA 1,8 2,1 2,1 2,4 2,6 2,8 152,1% 107,1%

KRUŠNA ŽITA 1,2 1,4 1,3 1,5 1,7 1,8 145,4% 104,0%

Indeks 2010/2007

Povprečna površina ŽIT na KMG (ha)-EU27 19,3 23,9 123,4

Povprečna površina ŽIT na KMG (ha)-EU15 20,6 22,8 110,6

Pridelava žit in strukturne značilnosti - SLO

Vir: SURS, EUROSTAT, 2014

27/11/2014

3

Primerjava strukturnih značilnosti pridelave žitSLO vs. EU-27

Vir: EUROSTAT, 2014

Φ EU27= 23,9 ha (!)

SLO= 52,3%EU27= 53,8%

Pridelava krušnih žit - SLO

Φ 91-13

155,6 tisoč t

Φ 91-13

36,9 tisoč ha

Φ 91-13 = 4,2 t/ha

17,5-% rast donosa (Drseče povprečje)

000 t

000 ha

t/ha

POVRŠINA

PRIDELEK

DONOS

5% več, kot v 20138-% manj koruze!?

25% več, kot v 2013

Vir: SURS, 2014

27/11/2014

4

Ekonomska velikost KMG v Sloveniji po tipih, 2010Standardni output v 1000 EUR/KMG

Standardni output v 1000 EUR/KMG

(Delež Kmet. gospodarstev v strukturi)

Vir: SURS, 2014

MEDNARODNA MENJAVA

27/11/2014

5

Odkup, poraba in uvoz pšenice – SLO

Φ 06-14 = 52,5 t tonOdkup krušne pš.

000 t, ekvivalent zrnja

Φ 06-14 = 83,6 t tonCelotni odkup pš.

Φ 06-13 = 196,0 t tonPoraba za prehrano

UVOZ moke70% AT10% IT6% HU6% HR

UVOZ pšenice70% HU20% AT4% HR2% SRB

000 t, ekvivalent zrnja

Vir: SURS & AKTRP, 2014

Bilančni deficit krušne pšenice Φ 06-14 = 145,0 t ton

UVOZΦ 00-03 = 90,5 t tonΦ 04-13 = 153,7 t ton

Rast za 69,8%

Φ 06-13156,7 t ton

Uvoz pekarskih izdelkov – SLOmio EUR – tekoče cene

Vir: SURS, 2014

UVOZ• Φ 00-03 = 31,1 mio EUR• Φ 10-13 = 88,5 mio EUR

• Nominalna rast = 285%• 00/13 = 380-% nominalna rast• Ideja za javne finance + javno zdravje…

… v letu 2013 uvozili 210 vlačilcev @ 24 t biskvitov…

Uvoz 2013

27/11/2014

6

Izvoz pekarskih izdelkov – SLO

• IZVOZΦ 00-03 = 8,1 mio EURΦ 10-13 = 15,7 mio EUR

• Nominalna rast = 194%• 00/13 = 250-% nominalna rast

SALDO

mio EUR – tekoče cene

IZVOZ 2013

Vir: SURS, 2014

mio EUR – tekoče cene

MLINARSTVO, PEKARSTVO IN TESTENINARSTVO

27/11/2014

7

Strukturne značilnosti (GD+OD)

C10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin

Indeks 2005=100

Št. podjetij Prihodki

570 GD+OD

4538 delavcev

8,0 delavca/ p. subjekt

Vir: SURS, 2014

Poslovanje (GD)

C 10.6 Mlinarstvo+ C10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin

Realni indeks 2009=100

92.163 EUR/delavca

334,3 mio EUR

Vir: SURS, 2014

mio EUR

27/11/2014

8

Mednarodna primerjava kazalnikov učinkovitostiDA15.81 Pekarstvo in testeninarstvo

Produktivnost; (000 EUR)

2008

EU = 58,0 (!)

Dodana vrednost / zap. (000 EUR)

2008

EU = 21,9 (!)

CENE V VERIGI

27/11/2014

9

Svetovna bilanca s pšenico

IGC, 10-2014

Odkupne cene pšenice in paritete -SLO

Vir: SURS; 2014; KIS 2013

Bazni indeks 2010=100 Odkupna cena pšenice

27/11/2014

10

Maloprodajne cene - SLO

Vir: SURS; 2014

Bazni indeks Φ 2010=100, Realno, 3-m drseče Φ

00:08

00:20

00:18

00:04

00:07

00:20

Indeks „minutnih cen“

Komparativni cenovni indeks 2013

EU15=100

EUROSTAT, 2014

Trend KCI EU15=100

27/11/2014

11

ZAKLJUČKI

• Ena najpomembnejših agroživilskih verig v Sloveniji– ekonomski vidik (prihodki, št. podjetij, št. delovnih mest, št. KMG!?)

– vidik potrošnika (količina zauživanja & izdatki gospodinjstev (2,5% oz. 17% H&BAP),zdravje)

– kakovost in pestrost ponudbe izdelkov na trgu

– sociološki (tradicija, kultura, narodno bogastvo…)

– „politično-folklorni“ vidik (k sreči v pojemku)

• V zadnjem desetletju izrazito izpostavljena mednarodnim vplivom (cene na primarnem trgu & medn. trgovinski tokovi)

• Kakšna je „razvojna bilanca“ ?– Različna med členi (primar vs. sekundar vs. terciar)…

– … kljub vsemu, mlin &pek. še med bolje stoječimi panogami ŽPI

– Koncentracija in vstop novih igralcev (mikro, mini, mezo, maksi)…

– Tehnološki napredek in učinkovitost, kakovost?

– Organizacijski modeli• Vertikalna koordinacija prim.���� sec. se (ponovno) vzpostavlja

• Vertikalna koordinacija sec.���� terc. tehnologija in potrošniški trendi

• Vertikalna lastniška integracija sec.���� terc. !?!

Zaključki I.

27/11/2014

12

• (nadaljevanje) Kakšna je „razvojna bilanca“ ? – Poreklo žit � senzibilizirani potrošniki, delno mainstream trgovina,

manj gostinstvo…

– Opazne trženjske aktivnosti & razvoj novih proizvodov v pekarstvu

• Kje je perspektiva ?– Razvoj agroživilstva mora temeljiti na nadaljnji krepitvi konkurenčnosti

– Aktivno zmanjševanje razvojnih deficitov (stroškovna učinkovitost,

obvladovanje tveganj, kakovost…)

– Vendar, ali je ob naravnih, strukturnih in organizacijskih danostih smiselno jurišno-plansko spodbujati pridelavo krušnih žit v Sloveniji?

• Kako in kdo bo to „plačal“?

– Nadzorne funkcije države • Sanitarno-higienski standardi, kakovost, davki, delovnopravna zakonodaja

– Kakšen bo izid odprtih procesov lastninjenja v ŠTIRIH največjih mlinarsko-pekarskih sistemih v državi?

Zaključki II.

Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit

d o c . d r. A l e š KU H A R

Univerza v

Ljubljani

Biotehniška

fakulteta

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij