Slovenske ljudske pravljice

09slov pravljice-prelom.indd 1 8/24/10 3:05:28 PM


Pastirček


4

Svoje dni je pasel majhen deček v Istri blizu morja

nekoliko krav, ki jim je bilo pridruženih tudi nekaj ovac

in koz.

Bilo je popoldne in pekoče sonce je pripekalo na

zemljo. Kar deček zagleda tri lepe deklice, ki so spale na

mehki trati. Bile so vile. Neizrečeno so bile lepe, pa tudi

zelo podobne so si bile: skoro enake so bile med seboj.

Mirno so ležale in vsaj na videz sladko spale.


5


6

Deček ni niti malo pomislil, da bi utegnile biti

vile. Mislil je, da so navadne deklice, ki so se po soncu

utrudile, pa so legle in zaspale.

»Toda sonce jih bo opeklo,« misli deček sam pri sebi.

»Škoda tako lepih obrazov. Moram jim pomagati.«

Splezal je na bližnjo lipo, nalomil prav košatih vej in

jih zasadil okoli lepih deklic tako, da jih sonce ni moglo

ožgati.


7


8

Nedolgo nato so se vile zbudile in vstale. Začudile so

se in spraševale druga drugo, kdo le je bil tako usmiljen,

da jih je ubranil pred sončno pripeko.

(Dobro pa so vedele, kaj se je bilo zgodilo, kajti

vile nikdar ne spe, temveč se le narede, ko da bi spale.

Spraševale so le zato, da bi videle, ali se bo deček oglasil

ali ne.)

Pastirček pa se ni oglasil, marveč je poskušal celo

zbežati, ker vil ni mogel gledati: lasje so se jim preveč

bleščali. Svetili so se kakor suho, čisto zlato.


9


10

V tem trenutku so bile že vse tri pri njem. Ni jim

mogel uiti. Povprašale so ga, kaj hoče v dar, ker jih je

obvaroval pred žgočim soncem. Deček pa si ni upal nič

prositi. Ponujale so mu čudežno mošnjo denarja, ki ni v

njej nikdar zmanjkalo rumenih cekinov. Toda pastirček

za vse to ni nič maral, ker denarja še poznal ni. Da bi se

pa z njim samo igral in ga ogledoval, tudi ni hotel, kajti

denar je mrtev, on pa je imel živa goveda in ovce, ki so

mu bile nad vse.

Ko so vile to opazile, so mu rekle:

»Ko boš zvečer gnal domov, boš slišal za seboj od

morja sem zvončkljanje vsakovrstnih zvoncev, pa nikar se

med potjo ne oziraj, dokler ne prideš domov.«

Rekle so in izginile.

Zdaj šele je deček spoznal, da to niso bile navad ne

deklice kakor druge, ampak bržkone vile.


11


Kazalo

Pastirček, zapisal Jože Benigar 3

O treh grahih, zapisala Eva Zökševa 15

Zlata ptica, zapisal Matija Valjavec 37

O povodnem možu, zapisal Andrej Šavli 61

Janček ježek, zapisal Fran Milčinski 77


Zbirka Velika slikanica

SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE

Prvič izšlo leta 1992Sedmi, prenovljeni natis

Ilustrirala Ančka Gošnik GodecUredila Alenka Veler

Likovno uredil Pavle UčakarOblikovala in tehnično uredila Nina Berčič Demšar

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010Predsednik uprave Peter Tomšič

Glavni urednik Miha KovačNatisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj

Naklada 3000 izvodov


Zbirka Velika slikanica

SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE

Prvič izšlo leta 1992Sedmi, prenovljeni natis

Ilustrirala Ančka Gošnik GodecUredila Alenka Veler

Likovno uredil Pavle UčakarOblikovala in tehnično uredila Nina Berčič Demšar

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010Predsednik uprave Peter Tomšič

Glavni urednik Miha KovačNatisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj

Naklada 3000 izvodov

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu:

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov

v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

398.2(497.4)(02.053.2)087.5

SLOVENSKE ljudske pravljice / naslikala Ančka Gošnik-Godec. - 7., prenovljeni natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. - (Zbirka Velike slikanice / Mladinska knjiga)

ISBN 978-961-01-1352-2

252143872



Documents

Slovenske ljudske pravljice