SMESOS3-7G1002 Tehnični opis · Vrsta ležiš ča je odvisna od temeljnih tal in od obtežbe nad kanalom. Praviloma se cevi polagajo na peš čeno ležiš če. Betonsko ležiš če

SMESOS3-7G/02 1/9

© IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova ulica 4, 1001 Ljubljana

Datoteka: SMESOS3-7G1002_Tehnični opis Revizija:

Objekt: Osnovna šola Mengeš - vzhodni prizidek Datum: Februar 2016

VSEBINA

1.1 UVOD ........................................................................................................................................... 2

1.2 LOKACIJA .................................................................................................................................... 2

1.3 OPIS OBSTOJEČEGA OBJEKTA ................................................................................................... 2

1.4 ZAKOLIČBA ................................................................................................................................... 2

1.4.1 Višinska regulacija ....................................................................................................................... 3

1.5 UTRJENE POVRŠINE...................................................................................................................... 3

1.5.1 Tlakovanje okrog objekta ............................................................................................................ 5

1.5.2 Površine ....................................................................................................................................... 5

1.6 PROMETNA UREDITEV .................................................................................................................. 6

1.7 KANALIZACIJA .............................................................................................................................. 6

1.7.1 Meteorna kanalizacija .................................................................................................................. 6

1.7.2 Sanitarna kanalizacija ................................................................................................................. 6

1.8 TEHNIČNI OPIS POLAGANJA KANALOV ...................................................................................... 7

1.9 PREIZKUS VODOTESNOSTI .......................................................................................................... 8

2 ODPADKI ...................................................................................................................................... 8

3 OSTALI KOMUNALNI VODI .......................................................................................................... 9

SMESOS3-7G/02 2/9




1.1 UVOD

Občina Mengeš se že nekaj časa sooča s prostorsko problematiko osnovne šole Mengeš. Glede na dostopne podatke o demografskih gibanjih v občini Mengeš se ocenjuje, da bo prostorska stiska v prihodnje še večja, zato je potrebno čim prej pristopiti k reševanju te problematike. Investitor se je odločil, da bo pomanjkanje učilnic in kabinetov reševal z dozidavo prizidka na vzhodni strani šolskega trakta.

1.2 LOKACIJA

Obstoječi objekt OŠ Mengeš je postavljen pod južnim pobočjem Gobavice, pred zahodnim delom grajskega vrta na parceli št.: 11/9 k.o. 1938 - Mengeš. Objekt šole se nahaja na evidentiranem območju varovanja kulturne dediščine:

Mengeš – Arheološko območje Gobavica (EŠD 9718)

Mengeš - Območje mengeških gradov (EŠD 9518)

Mengeš – Arheološko območje osnovna šola Mengeš (EŠD 9707).

Zemljišče je v prostorskem aktu označeno kot CDi - območja centralnih dejavnosti za izobraževanje. Objekt se nahaja v urejenem okolju, obkrožen s površinami za šport in rekreacijo. Ima urejene dostope in zadostno število parkirnih mest – tako za osebne avtomobile kot za kolesa.

1.3 OPIS OBSTOJEČEGA OBJEKTA

Osnovna šola Mengeš je bila zgrajena kot popolna osemletka za 450 učencev v eni izmeni. Osnovni kompleks sestavljajo:

• šola, • vezni trakt in • telovadnica

Glavni vhod za učence je urejen z južne strani v klet, prvotno je bil v medetaži med kletjo in pritličjem, kjer je sedaj vhod za obiskovalce. Poleg tega sta na vzhodni strani še dovoz v kletni del za dostavo kuhinje in vhod ter dostava v vezni trakt med šolo in telovadnico. Na vzhodnem delu južne fasade je naknadno izveden samostojni vhod za 1. razrede devetletke z garderobami za učence prvih razredov in zunanje stopnišče.

1.4 ZAKOLIČBA Podatki za zakoličbo so podani za presečišča osi. Za zakoličbo naj si izvajalec pridobi digitalne situacije od investitorja.

SMESOS3-7G/02 3/9




1.4.1 Višinska regulacija Kota ± 0,00 objekta je 320,48 n.v. 1.5 UTRJENE POVRŠINE 1.5.1 Pešpot Obstoječa pešpot se nahaja na mestu postavitve prizidka zato jo je potrebno prestaviti.

Pot se na željo investitorja premakne bližje igrišču kot je razvidno iz situacije. Na začetku pešpoti se predvidi postavitev dveh inox stebričkov z zaklepom višine 90cm, ki se jih lahko odstrani v primeru izrednih dogodkov. Prek poti je možen dostop z os. vozili ter lažjimi vozili za vzdrževalna dela.

inox stebrički

SMESOS3-7G/02 4/9




Obstoječe stopnice za dostop na igrišče, ki se nahajajo na mestu lokacije novo predvidene poti se odstranijo. Nov dostop v širini 3m do igrišča je predviden iz nove poti kot je razvidno iz situacije.

Na poti se predvidi posamezne pasove tlakovanja z granitnimi kockami, kot je razvidno iz situacije. Pri odstranitvi humusa je potrebno paziti na obstoječi koreninski sistem okrog dreves. Pot je potrebno višinsko umestiti v prostor skladno z dejanskim stanjem na terenu. Pot je predvidena v svetli širini 2,5m z obojestranskim strešnim naklonom (min.1,5%). Višinsko se pot navezuje na obstoječe dostope. Pri višinskem poteku je potrebno paziti da se ne prekorači vzdolžnega naklona 6%, ki je še dopusten za zagotavljanje dostopnosti invalidom. Ustroj pešpoti Na osnovi projektov podobno obremenjenih poti, izkustev in dogovora z investitorjem, je privzeta sestava zgornjega ustroja, ki odgovarja prometni obremenitvi in zmrzlinski odpornosti. Zgornji ustroj:

-AC11 SURF B50/70 A4;

d=4cm

TAMPON 0-32mm

KOMPRIMIRAN E2=100MPa min 25cm

KAMNIT -GRAMOZNI MATERIAL

KOMPRIMIRAN E2=80MPa

(po potrebi-zamenjava nenosilnega in zmrzlinsko

neodpornega materiala - po predhodni zahtevi

geomehanika)

20-40cm

Asfaltna površina je obrobljen z granitnimi kockami 10/10/10 cm, ki so za 3cm dvignjeni nad zelenico, kocke so položene v beton C12/15.

SMESOS3-7G/02 5/9




1.5.2 Tlakovanje okrog objekta

Tlakovanje se izvede okrog celotnega objekta ter na mestih kot je razvidno iz situacij s pranimi betonskimi ploščami

Zgornji ustroj:

BETONSKA PLOŠČA 5cm Lepilni polimerni beton 3cm AB PODLOŽNI BETON v naklonu 15cm Tamponski drobljenec 25cm Raščen teren

1.5.3 Zelene površine Površine bodo za zelenjene oz. se jih bo ohranilo v sedanji obliki. Obstoječa drevesa se odstrani le tista, ki jih je potrebno prestaviti zaradi postavitve prizidka. Zasaditev ograje z živo mejo ni predvidena. Po končani gradnji je potrebno zelenice zatraviti z travno mešanico.

SMESOS3-7G/02 6/9




1.6 PROMETNA UREDITEV Prometna ureditev v smislu navezave tj. uvoza in izvoza na obstoječo mestno ulico se ne spreminja in se ohranja v obstoječem stanju. Dostop učencev se uredi preko prestavljene poti. Dostop zaposlenih se ohrani in razširi ter naveže na obstoječo makadamsko pot.

1.7 KANALIZACIJA 1.7.1 Meteorna kanalizacija OBJEKT Odvodnjavanje strešin objekta je urejeno preko vertikalnih odtokov do BC peskolovov Ø 50cm, ki so preko PP cevi 150mm priključeni na obstoječo meteorno kanalizacijo. Meteorni strešni kanal je predviden v izvedbi s PP cevmi SN 6 (DN150) Meteorni kanal je dimenzioniran z upoštevanjem naslednjih izhodišč: koeficient hrapavosti cevi pogostost nalivov trajanje nalivov intenziteta (jakost) naliva koeficient odtoka

n n q i φ

= 0.011 - PVC, PE cevi = 0,2 = 15 min = 206 l/s.ha = 1,0 - streha

PRISPEVNA POVRŠINA Cca 310 m2 Površina: strešina = 310m2 Dotok: 0,0310ha x 1,0 x 206

SKUPAJ = 6,4 l/s = 6,4 l/s

Dotok voda iz strešin cca: Q = 6,4/2=3,2 l/s na peskolov Izbrane cevi meteorne kanalizacije: cev DN 150 mm i = 1%; Q = 15,7 l/s pri 70 % polnitvi cevi; v = 1,05 m/s

1.7.2 Sanitarna kanalizacija Odvod odpadnih komunalnih vod iz objekta je predviden z novim priključkom na obstoječi jašek, ki je dol vodno povezan na javno fekalno omrežje. Novopredvidena odpadna kanalizacija se izvede iz PP cevi DN 150 cevi togostnega razreda SN 4. Revizijski jaški so predvideni tipski iz PE. Zaradi krajšega roka dobave se lahko izvedejo tudi betonski revizijski jaški, vendar morajo zagotavljati vodotesnost.

SMESOS3-7G/02 7/9




Novi kanal fekalne kanalizacije se do priključnega revizijskega jaška izvede s cevmi iz umetnih mas dimenzij DN 150, v padcu min.1,0 %.

cev DN 150 mm i = 1%; Q = 15,7 l/s pri 70 % polnitvi cevi; v = 1,05 m/s

Priključek sanitarne kanalizacija se izvede iz PP DN 150 cevi togostnega razreda SN 4. Revizijski jaški fi 80 se predvidijo tipski PE. Zaradi krajšega roka dobave se lahko izvedejo tudi betonski revizijski jaški, vendar morajo zagotavljati vodotesnost. Horizontalni in vertikalni potek kanalizacije zunaj objekta je razviden iz situacije. 1.8 TEHNIČNI OPIS POLAGANJA KANALOV Peskolovi so priključeni na revizijski jašek preko PP cevi DN 150 z minimalnim padcem 1,0%. Iztok iz peskolovov je na globini minimalno 100 cm, to je pod globino zamrzovalne cone. V primeru, da je globina manjša je potrebno cev polno obbetonirati. Kanal mora biti zgrajen iz cevi in na način, ki zagotavljajo vodotesnost zgrajenega sistema! Vrsta ležišča je odvisna od temeljnih tal in od obtežbe nad kanalom. Praviloma se cevi polagajo na peščeno ležišče. Betonsko ležišče je potrebno pri neenakomernih temeljnih tleh ter pri kanalih pod prometnimi površinami, če je teme kanala v globini manj kot 100 cm, ali več kot 250 cm. Pri izbiri ležišča je potrebno upoštevati vrsto temeljnih tal, obtežbo, faktor ležišča po navodilih proizvajalca cevi in varnostni faktor V > 1.5. Za peščeno ležišče se izvede podlago iz peska v debelini 10 cm, granulacije 0-20 mm, ki mora biti izoblikovana polkrožno, da se prilega zunanji steni cevi in ima kot naleganja minimalno 90°. Cev mora ležati enakomerno v ležišču po vsej dolžini trupa, da se izognemo točkovnim obremenitvam. Pri betonskem ležišču se cevi položi na ravno betonsko podlago na lesene podloge in nato podbetonira. Ležati morajo enakomerno, po vsej dolžini trupa, saj je točkovno (na mufni) ali linijsko podpiranje (na peti) nedopustno. Ležišče je izdelano po vsej širini izkopa v predpisani debelini, stranske ploskve pa morajo nalegati na raščen teren. Razrahljani material iz izkopa se mora odstraniti. Zasip s peskom se izvede do višine 30 cm nad temenom cevi z ročnim utrjevanjem. Naprej se jarek zasipava z izbranim materialom od izkopa s komprimiranjem v plasteh po največ 30 cm. Zasipni sloji morajo biti vodoravni, izdelani iz enakega materiala in enakomerno komprimirani. Jaški iz betonskih cevi so položeni na dno jaška iz betona C16/20, debeline min. 20 cm in izoblikovano v obliki mulde premera kanala. Priključek plastičnih cevi je potrebno izvesti z gumijastimi tesnili. Priključek kanala v višini, večji od 60 cm, je potrebno izvesti z vpadom. Pokrov jaška na voznih površinah ne sme biti temeljen na obodno steno jaška, ampak na utrjeno gramozno nasutje ob jašku. Tipski težki LTŽ pokrov, premera 600 mm, nosilnosti 400 kN

SMESOS3-7G/02 8/9




je vgrajen na okrogel armiranobetonski obroč in okrogle armiranobetonske distančnike za nastavitev višine. Pokrovi morajo biti vgrajeni v nagibu vozišča. Pokrovi jaškov na zelenicah so lahko lahki tip. 1.9 PREIZKUS VODOTESNOSTI Po izdelavi kanala je potrebno posamezne odseke preizkusiti na vodotesnost po enem od uveljavljenih postopkov. V projektu je opisan preizkus z vodo po DIN 4033. Preizkus se izvrši na še ne popolnoma zasutem kanalu. Stiki cevi naj ostanejo nezasuti. Kanal napolnimo z vodo in postavimo steber s cevjo za dodajanje vode. Vodni pritisk znaša 5 m vodnega stolpa. Merjenje se začne po 1 uri. Pritisk 5 m vodnega stolpa se vzdržuje 15 min. Poraba vode se meri in izračuna poraba na 1 m2 notranje površine cevi. Kanal je vodotesen, če poraba vode ne presega 0,02 l/m2 notranje površine cevi. Parametri pri meritvi vodotesnosti:

• Pritisk 0,5 bar • čas napolnitve cevovoda 1,0 ura • čas merjenja 15 min • dovoljena izguba v 15 min 0,02 l/m2 notranje površine cevi • cev DN 200 1,20 l za 100 m1

2 ODPADKI Z odpadki se bo ravnalo po obstoječem sistemu ravnanja z odpadki. Odpadke se zbira po obstoječem sistemu ravnanja z odpadki. 2.1 Interna zunanja razsvetljava Projektno ni predvidene zunanje razsvetljave saj naj bi se ta reševala sočasno z nameravano gradnjo telovadnice, ki ni predmet tega projekta. Na lokaciji postavitve prizidka se sicer nahajata dva betonska stebrička za razsvetljavo, ki se jih lahko skladno z dogovorom z investitorjem in projektantom prestavi ob novopredvideno pešpot. Svetilki se seveda predhodno očisti in sanira, če je potrebna sanacija.

SMESOS3-7G/02 9/9




Obstoječi svetilki na mestu postavitve novega prizidka

3 OSTALI KOMUNALNI VODI Pri predvidenem posegu je upoštevan potek obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav po podatkih, ki so jih posredovali posamezni upravljavci. Pri projektiranju so bili upoštevani pogoji in minimalne razdalje križanj in približevanj, ki so jih v svojih soglasjih podali upravljavci komunalnih naprav. Vse obstoječe komunalne naprave je potrebno, ob nadzoru upravljavca, pred izkopom zakoličiti in označiti na terenu. Pri križanjih je potreben ročni izkop ter zavarovanje komunalne naprave pri izkopu, gradnji in zasipu jarka. Pred zasipavanjem je potrebno vse naprave pri križanjih pregledati in popraviti morebitne poškodbe. Zasip med vrhom kanala in dnom komunalne naprave je potrebno zaradi nevarnosti posedanja izvesti s pustim betonom ali suho mešanico pustega betona. Ob izvajanju del je potrebno upoštevati zahteve in pogoje soglasodajalcev.

Documents

SMESOS3-7G1002 Tehnični opis · Vrsta ležiš ča je odvisna od temeljnih tal in od obtežbe nad kanalom. Praviloma se cevi polagajo na peš čeno ležiš če. Betonsko ležiš če