SMUČARSKA ZVEZA...Letno poročilo za poslovno leto 2015 6 Janez Vodičar - teki Tomaž Pogačar (v novembru 2015 nastopil Franc Horvatiček)- telemark Blaž Lešnik - ZUTS Janez Kocijančič

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Letno poročilo za poslovno leto 2015

1

SMUČARSKA ZVEZA

SLOVENIJE

LETNO POROČILO

ZA POSLOVNO LETO 2015

Ljubljana, junij 2016


2

Vsebina

PREDSTAVITEV SZS .................................................................................................................................... 5 1

1.1 Kratka zgodovina SZS ........................................................................................................................ 6

1.2 Predstavitev organizacije ................................................................................................................ 7

1.3 Cilji SZS ................................................................................................................................................. 11

POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................................ 12 2

2.1 Poročilo o delu Izvršilnega odbora ........................................................................................... 12

2.2 Poročilo Nadzornega odbora ....................................................................................................... 12

2.3 Poročilo direktorja SZS .................................................................................................................. 13

Pregled aktivnosti v letu 2015 .......................................................................................... 13 2.3.1

Kadri ............................................................................................................................................ 13 2.3.2

Mednarodno sodelovanje .................................................................................................... 13 2.3.3

Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................. 14 2.3.4

Poročilo o delu Sloski trgovine ......................................................................................... 14 2.3.5

2.4 Pregled poslovne uspešnosti po panogah oz. organizacijskih enotah ....................... 15

RAČUNOVODSKO POROČILO ............................................................................................................... 17 3

3.1 Bilanca stanja ..................................................................................................................................... 21

3.2 Izkaz poslovnega izida ................................................................................................................... 22

3.3 Metode za vrednotenje .................................................................................................................. 24

3.4 Razkritja k bilanci stanja ............................................................................................................... 33

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ............. 33 3.4.1

Opredmetena osnovna sredstva....................................................................................... 35 3.4.2

Dolgoročne finančne naložbe ............................................................................................ 42 3.4.3

Zaloge .......................................................................................................................................... 44 3.4.4

Kratkoročne finančne naložbe .......................................................................................... 45 3.4.5

Kratkoročne poslovne terjatve ......................................................................................... 46 3.4.6

Denarna sredstva .................................................................................................................... 49 3.4.7

Aktivne časovne razmejitve ............................................................................................... 51 3.4.8

Društveni sklad........................................................................................................................ 51 3.4.9

Rezervacije in dolgoročne razmejitve ............................................................................ 53 3.4.10

Dolgoročne finančne obveznosti ...................................................................................... 55 3.4.11

Kratkoročne finančne obveznosti .................................................................................... 57 3.4.12

Kratkoročne poslovne obveznosti ................................................................................... 58 3.4.13

Pasivne časovne razmejitve ............................................................................................... 61 3.4.14

Zabilančna evidenca .............................................................................................................. 62 3.4.15

3.5 Razkritja k izkazu poslovnega izida ......................................................................................... 63

Prihodki od dejavnosti ......................................................................................................... 63 3.5.1

Odhodki iz dejavnosti ........................................................................................................... 64 3.5.2

Finančni prihodki ................................................................................................................... 68 3.5.3

Finančni odhodki .................................................................................................................... 69 3.5.4

Drugi prihodki ......................................................................................................................... 69 3.5.5

Drugi odhodki .......................................................................................................................... 70 3.5.6


3

3.6 Pojasnila k izkazovanju prihodkov in odhodkov iz naslova pridobitne dejavnosti

70

3.7 Pridobitna dejavnost SZS .............................................................................................................. 71

3.8 Dogodki po datumu bilance stanja ............................................................................................ 72

3.9 Ostala pojasnila k računovodskim izkazom v skladu z določili Zakona o društvih

in Slovenskimi računovodskimi standardi .......................................................................................... 72

Uporaba SRS ............................................................................................................................. 72 3.9.1

Revidiranje računovodskih izkazov ................................................................................ 72 3.9.2

Notranji finančni nadzor ..................................................................................................... 73 3.9.3

Poraba presežka prihodkov nad odhodki .................................................................... 73 3.9.4

Sprejem letnega poročila ..................................................................................................... 73 3.9.5

Izjava predsednika in direktorja ...................................................................................... 74 3.9.6

VSEBINSKO POROČILO PANOGE SMUČARSKI SKOKI IN NORDIJSKA KOMBINACIJA . 75 4

4.1 Realizacija programov ................................................................................................................... 75

4.2 Realizacija ciljev ................................................................................................................................ 75

Povzetek dela in uspešnosti po posameznih programih ........................................ 76 4.2.1

4.3 Stanje v panogi .................................................................................................................................. 79

4.4 Cilji za sezono 16/17 ...................................................................................................................... 80

VSEBINSKO POROČILO PANOGE ZA ALPSKO SMUČANJE ....................................................... 84 5



5.3 Stanje v panogi .................................................................................................................................. 92

5.4 Cilji za tekmovalno sezono 2016/2017 .................................................................................. 93

VSEBINSKO POROČILO PANOGE BIATLON ................................................................................... 95 6



6.3 Stanje v panogi .................................................................................................................................. 96

6.4 Cilji za sezono 2016/17 ................................................................................................................. 97

VSEBINSKO POROČILO PANOGE DESKANJE NA SNEGU .......................................................... 98 7

7.1 Realizacija programov in ciljev .................................................................................................. 98

7.2 Stanje v panogi .................................................................................................................................. 99

7.3 Cilji za tekmovalno sezono 2016/17 ....................................................................................... 99

VSEBINSKO POROČILO PANOGE SMUČANJE PROSTEGA SLOGA ....................................... 100 8

8.1 Realizacija programov: ................................................................................................................ 100

smučarski kros ...................................................................................................................... 100 8.1.1

Grbine ........................................................................................................................................ 101 8.1.2

Nova šola .................................................................................................................................. 102 8.1.3

8.2 Realizacija zastavljenih ciljev .................................................................................................... 102

Smučarski kros ...................................................................................................................... 102 8.2.1

Grbine ........................................................................................................................................ 103 8.2.2

Nova šola .................................................................................................................................. 103 8.2.3

8.3 Stanje v panogi ................................................................................................................................ 103

Smučarski kros ...................................................................................................................... 103 8.3.1

Grbine ........................................................................................................................................ 104 8.3.2

Nova šola .................................................................................................................................. 104 8.3.3


4

8.4 Cilji sezona 2016/2017 ............................................................................................................... 104

Smučarski kros ...................................................................................................................... 104 8.4.1

Grbine ........................................................................................................................................ 105 8.4.2

Nova šola .................................................................................................................................. 105 8.4.3

VSEBINSKO POROČILO PANOGE TELEMARK SMUČANJE ..................................................... 106 9

9.1 Realizacija programov ................................................................................................................. 106

9.2 Realizacija ciljev .............................................................................................................................. 106

9.3 Stanje v panogi ................................................................................................................................ 107

9.4 Cilji za tekmovalno sezono 2016/17 ..................................................................................... 107

VSEBINSKO POROČILO PANOGE TEK NA SMUČEH ................................................................. 109 10

10.1 Realizacija programov ................................................................................................................. 109

10.2 Realizacija ciljev .............................................................................................................................. 111

10.3 Stanje v panogi ................................................................................................................................ 112

10.4 Cilji v sezoni 2016/17 .................................................................................................................. 113

VSEBINSKO POROČILO ZUTS ............................................................................................................. 114 11

11.1 Poročilo o delu ZUTS Slovenije za sezono 2015/2016 ................................................... 114

11.2 Realizacija smučarske sezone 2015/16................................................................................ 114

11.3 Stanje v panogi ................................................................................................................................ 118

11.4 Zaključek poročila .......................................................................................................................... 119


5

PREDSTAVITEV SZS 1

Ime: SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE – ZDRUŽENJE

SMUČARSKIH PANOG.

Skrajšano ime: SZS.

Sedež: Ljubljana.

Naslov: Podutiška cesta 146, Ljubljana.

Registracija:

Matična številka: 5137888.

Datum vpisa v poslovni

register Slovenije: 30. september 1976.

Standardna klasifikacija

dejavnosti: 93.190 Druge športne dejavnosti.

Davčna številka: 82837325.

Pravnoorganizacijska

oblika:

Pravna oseba zasebnega prava.

Društvo, zveza društev.

Organi:

Skupščina;

Izvršilni odbor;

Predsednik SZS;

Nadzorni odbor;

Častno razsodišče.

Predsednik SZS: Enzo Smrekar

Podpredsednika SZS: Petra Majdič,

Drago Bahun

Direktor SZS Jožko Križan (nastopil novembra 2015)

Izvršilni odbor:

- Predsednik: Enzo Smrekar

Člani:

Petra Majdič

Drago Bahun.

Iztok Klančnik– alpske discipline

Srečo Barbič (v maju 2015 nastopil Marko Dolenc) -

biatlon

Samo Štante– deskanje na snegu

Branko Krašovec – prosti slog

Ljubo Jasnič - skoki


6

Janez Vodičar - teki

Tomaž Pogačar (v novembru 2015 nastopil Franc

Horvatiček)- telemark

Blaž Lešnik - ZUTS

Janez Kocijančič - FIS

Srečko Medven – organizatorji svetovnih pokalov

Nadzorni odbor:

Predsednik: Viktor Vauhnik

Člani:

Friderik Likavec

Matjaž Kranjc

Rok Cuderman

Drago Kavšek

Častno razsodišče:

Člani:

Franc Rojko - predsednik

Luka Podjed.

Benjamin Zagorc

Smučarske panoge združene

v SZS: Predsedniki zborov in sekretariata ZUTS:

Alpsko smučanje Iztok Klančnik

Biatlon Marko Dolenc

Deskanje na snegu Samo Štante

Smučanje prostega sloga Branko Krašovec (odstopil decembra 2015)

Smučarski skoki in

nordijska kombinacija

Ljubo Jasnič

Tek na smučeh Simon Jan (od aprila 2016)

Telemark smučanje Franc Horvatiček (od novembra 2015)

ZUTS Slovenije Blaž Lešnik

Vsi podatki o funkcijah v posameznih organih se nanašajo na junij leta 2016, ko se je pisalo

zaključno poslovno poročilo.

Kratka zgodovina SZS 1.1

Zgodovina SZS sega daleč nazaj. V sezoni 1920/1921, je potekalo prvo neuradno državno

prvenstvo v smučarskih tekih in skokih v Bohinju. Slovenski smučarji, člani takratne

Jugoslovanske reprezentance, so že nastopili na prvih zimskih olimpijskih igrah v

Chamonixu leta 1924. Do leta 1938, ko je bila ustanovljena SZS s sedežem v Ljubljani, so se

smučarski klubi združevali v centrih na Jesenicah, Ravnah na Koroškem, Mariboru in


7

Ljubljani. Zaradi dejstva, da so slovenske tekmovalke in tekmovalci predstavljali glavno silo

skupne federacije, je SZS imela najpomembnejšo vlogo. Po osamosvojitvi Slovenije, je

Mednarodna smučarska zveza (FIS), v nedeljo 10. novembra 1991, na sestanku

predsedstva FIS soglasno priznala in sprejela SZS v svoje vrste. Kmalu za tem, na

olimpijskih igrah v Albertvillu leta1992, je slovenska reprezentanca že nastopila pod

zastavo samostojne Slovenije.

V zadnjih tridesetih letih je so naše smučarke in smučarji osvojili več kot 250 lovorik v

elitni mednarodni konkurenci: na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, mladinskih

svetovnih prvenstvih in tekmovanjih za svetovni pokal v vseh smučarskih zvrsteh.

Slovenski junaki, ki so skozi leta navduševali domačo in tujo javnost, so pripomogli veliko k

razvoju in popularnosti smučarskih disciplin. Ne gre prezreti tistih, ki so s svojimi dosežki

stopili na najvišjo raven. Primož Peterka, Tina Maze in Žan Košir so osvojili veliki kristalni

globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, pri čemer je Primožu Peterki to

uspelo dvakrat, Tina Maze in Žanu Koširju pa enkrat. Mali kristalni globus so osvojili: Rok

Petrovič in Bojan Križaj v slalomu, Mateja Svet in Tina Maze v veleslalom, Tina Maze v

superveleslalomu, Špela Pretnar v slalomu, Tina Maze v kombinaciji, Andreja Grašič

posamično v biatlonu, Petra Majdič v sprintu teka na smučeh, Žan Košir veleslalom in

slalom v deskanju na snegu.

Športniki smučarske zveze so prinesli Sloveniji tudi številne olimpijske medalje, ki jih

naštevamo v nadaljevanju po OI ko so prejeli posamezno medaljo. Jure Franko v Sarajevu

1984 srebro v veleslalomu, Calgary 1988 Mateja Svet srebro v slalomu, Miran Tepeš,

Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak srebro na ekipni tekmi skokov, Matjaž

Debelak bron v skokih na veliki skakalnici, v Lilehamerju so Alenka Dovžan v kombinaciji,

Jure Košir in Katja Koren pa v slalomu dosegli bron, v Salt Lake Cityu so Damjan Fras, Peter

Žonta, Primož Peterka in Robert Kranjec dosegli bron, v Vancouvru 2010 Tina Maze srebro

v super veleslalomu in veleslalomu, Petra Majdič bron v sprintu, v Sočiju 2014 Tina Maze

zlato v smuku in veleslalomu, Peter Prevc srebrno v skokih na mali skakalnici, Vesna

Fabjan srebro v sprintu v tekih, Teja Gregorin bron v biatlonu v zasledovanju, Peter Prevc

bron v skokih na veliki skakalnici, Žan Košir bron v paralelnem veleslalomu v deskanju na

snegu.

SZS združuje 270 klubov iz vse Slovenije. Približno 2.000 tekmovalcev nas zastopa na

tekmovanjih vseh rangov in kategorij. Veliko mladih se aktivno ukvarja s smučarskimi

disciplinami, kar je dobra popotnica za prihodnost.

Predstavitev organizacije 1.2

Smučarska zveza Slovenije (SZS) je nacionalna panožna športna zveza in edina organizacija

s področja smučanja, včlanjena v Olimpijski komite – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ).

SZS zastopa nacionalne smučarske interese v mednarodnih organizacijah ter organizira

tekmovalni sistem na nacionalnem nivoju. Je ena od ustanoviteljic OKS – ZŠZ. Dejavnost


8

SZS je usmerjena tako na področje vrhunskega športa kot na področja kakovostnega športa

in športne vzgoje mladine ter v usposabljanje strokovnih kadrov. SZS je organizacijska in

strokovna nadgradnja smučarskim društvom, ki skozi proces razvoja in selekcije

vključujejo svoje člane v mednarodno delovanje. Društva, za katera se v pogovornem jeziku

uporablja termin klub, lahko na mednarodnih prireditvah nastopajo in uresničujejo svoje

interese na podlagi soglasja nacionalne panožne športne zveze in torej, članstva v SZS.

Nastopanje v okviru FIS (Federation Internationale de Ski), ki je mednarodna panožna

zveza za alpsko in nordijsko smučanje, telemark, prosti slog in deskanje na snegu, ONWF,

ki je mednarodna panožna zveza za nordijsko hojo (Original Noridc Walking Federation)

in IBU (International Biathlon Union), za slovenske tekmovalce in strokovnjake temelji na

članstvu v SZS. Enako velja tudi za nastopanje na domačih tekmovanjih, ki so v koledarju

FIS in IBU ter SZS, v vseh starostnih kategorijah.

SZS je zveza smučarskih društev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim

smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo in tekom na smučeh, biatlonom,

smučanjem prostega sloga, deskanjem na snegu, telemarkom, nordijsko hojo ter

izobraževanjem in organiziranjem na področju smučanja in nordijske hoje. Društva se

znotraj SZS združujejo po panogah.

SZS ima trenutno 6.485 članov, število klubov, ki so včlanjeni v SZS je 270. Število klubskih

članov je 5.991 od tega 2.118 tekmovalcev, 662 trenerjev, 418 sodnikov in 3.311 učiteljev.

Zunanjih članov je 489.

Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog je zveza smučarskih društev iz

Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s smučanjem in z njim povezanimi športi ter

usposabljanjem smučarskih kadrov (ZUTS) in sicer:

alpsko smučanje,

smučarski skoki, teki na smučeh, nordijska kombinacija,

biatlon,

270 članov - društev

Nordijsko smučanje

Nordijska kombinacija

Smučarski tek Smučarski skoki

Telemark

ZUTS

Alpsko smučanje Smučanje prostega sloga

Biatlon

Deskanje


9

smučanje prostega sloga,

deskanje na snegu,

telemark smučanje

nordijska hoja

in z njimi povezanimi izpeljankami, ki jih natančno definirajo poslovniki posameznih

panog.

Društva se znotraj zveze združujejo po panogah, s katerimi se ukvarjajo. Združevanje v

Smučarsko zvezo Slovenije – Združenje smučarskih panog je prostovoljno. Smučarska

zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog odloča o vseh zadevah, ki so v skladu s

statutom in zadevajo smučarski šport v Sloveniji.

SZS odgovarja za svoje obveznosti s polno odgovornostjo in z vsemi svojimi sredstvi.

Temeljni akt SZS je Statut Smučarske zveze Slovenije – Združenja smučarskih panog. SZS je

pravna oseba zasebnega prava.

V SZS so redni, izredni in častni člani.

Redi člani SZS so društva s svojimi člani, ki plačajo letno članarino SZS, ki jo na predlog

Izvršilnega odbora potrjuje skupščina SZS. Društva se o vstopu v članstvo SZS ali

morebitnem izstopu iz nje odločajo samostojno s sklepom svojega organa upravljanja.

Zaradi usklajevanja interesov posamezne panoge znotraj regije se društva lahko povežejo v

regijsko zvezo društev.

Z vstopom v članstvo SZS člani sprejmejo vse pravice, dolžnosti in obveznosti, ki izhajajo iz

Statuta.

Društva pridobijo pravice in dolžnosti rednega člana s sklepom skupščine in ko podpišejo

pristopno izjavo, s katero zagotavljajo, da bodo pod enakimi pogoji kot vsi drugi člani,

skladno z določili Statuta, delovali v SZS.

Društva morajo izpolnjevati tudi naslednje osnovne pogoje:

da so registrirani skladno z Zakonom o društvih,

da njihova pravila niso v nasprotju z določili Statuta SZS, o čemer mora svoje mnenje,

na zahtevo kateregakoli drugega člana, podati nadzorni odbor SZS,

da imajo poravnane vse zapadle finančne in morebitne druge materialne obveznosti do

SZS,

da jih častno razsodišče zaradi kršitve določil Statuta SZS ni kaznovalo z začasnim

odvzemom rednih članskih pravic.

Izredni član je lahko posameznik, ki se nima možnosti ali se ne želi včlaniti v društvo in ima

plačano članarino, ki jo je določila skupščina SZS.


10

Izredni člani SZS imajo vse pravice in dolžnosti kot ostali člani SZS, z edino izjemo, da

nimajo volilne pravice ter ne morejo nastopati v tekmovalnem sistemu.

O sprejemu izrednih članov odloča Izvršilni odbor SZS.

Za izredne usluge pri delu na področju smučarskega športa SZS lahko podeli posamezniku

naslov:

častnega predsednika SZS,

častnega člana Izvršilnega odbora SZS,

častnega člana.

O podelitvi častnega članstva odloča skupščina SZS na predlog Izvršilnega odbora.

Formalni temelj strukture organiziranosti opredeljuje Statut SZS, ki predvideva: skupščino,

izvršilni odbor, predsednika SZS, nadzorni odbor in častno razsodišče.

Skupščina je najvišji organ SZS in ga sestavljajo pooblaščeni predstavniki rednih članov, ki

imajo različno število glasov glede na kriterije opredeljene v Statutu SZS.

Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine.

Izvršilni odbor sestavljajo predsednik SZS, podpredsednika SZS, predsedniki zbora vsake

panoge, vključene v SZS, s tem da ima panoga za nordijsko smučanje dva zbora: zbor za

smučarske skoke in nordijsko kombinacijo ter zbor za tek na smučeh, predsednik ZUTS-a,

predstavniki SZS v predsedstvu FIS ali predsedstvu IBU ter predstavnik organizacijskih

komitejev za izvedbo tekmovanj za Svetovni pokal v Sloveniji.

Seje izvršilnega odbora sklicuje predsednik najmanj šestkrat na leto. Za svoje delo je

odgovoren skupščini. Vsi člani izvršilnega odbora SZS vključno s predsednikom SZS

opravljajo funkcijo neprofesionalno, so uspešni in ugledni posamezniki v gospodarskem,

javnem ali političnem okolju.

Predsednik SZS zastopa in predstavlja SZS, sklicuje skupščino in seje izvršilnega odbora

ter podpisuje splošne akte, ki jih sprejemata skupščina in izvršilni odbor. Za svoje delo

odgovarja skupščini.

Nadzorni odbor ima 5 članov in ima pristojnost nadziranja izvajanja odločitev organov

SZS, smotrnost uporabe sredstev, ugotavljanje zakonitosti delovanja, daje mnenja, da

pravila članov niso v neskladju s statutom SZS. O svojem delu poroča skupščini in

izvršilnemu odboru, odgovarja pa skupščini.

Častno razsodišče v primeru kršitev vodi postopek in izreka kazni v skladu z določili

pravilnika častnega razsodišča. Sestavljajo ga predsednik in dva člana. Odgovorno je

skupščini SZS.

Za opravljanje strokovnih nalog, finančnih nalog, administrativno tehničnih nalog ter

drugih nalog za potrebe organov SZS ima ta strokovno službo, ki jo vodi direktor SZS, ki


11

ima status delavca s posebnimi pooblastili in skrbi za zakonito in pravilno poslovanje SZS.

Za svoje delo je direktor odgovoren izvršilnemu odboru in ima od njega pooblastila za

posamezne naloge predstavljanja in zastopanja SZS.

SZS ima z vidika dela in celote panožno strukturo organiziranosti. Vsak njen avtonomni del

– panoga je samostojno organiziran. Najvišji organ posamezne panoge je zbor panoge, ki

ga sestavljajo predstavniki vseh društev te panoge. SZS ima sedem panožnih oddelkov,

eden od njih je sestavljen iz treh pod panog, ki tvorijo osem zborov (smučarski skoki in

nordijska kombinacija sta en zbor, ki z zborom za smučarski tek tvorijo nordijski panožni

oddelek). Organ zbora panoge sta odbor in predsednik, ki je istočasno lahko tudi

predsednik odbora in član izvršilnega odbora SZS. Organiziranje in način dela panoge

urejajo poslovniki posameznih panog, razen ZUTS, ki ima svoj statut.

Mandatna doba predsednika, podpredsednikov, članov izvršnega odbora, nadzornega

odbora, častnega razsodišča, direktorja SZS, direktorjev panog in skladov je štiri leta

oziroma olimpijsko obdobje.

Smučarska zveza Slovenije je živa tvorba, ki deluje v spremenljivem in heterogenem okolju,

ki mu pravimo »civilna sfera«. Je organizacija, ki deluje v interesu smučanja, katerega

zastopajo njeni člani – društva.

Cilji SZS 1.3

Cilji delovanja Smučarske zveze Slovenije – združenja smučarskih panog so zapisani v

Statutu SZS. Splošni cilji Smučarske zveze Slovenije obsegajo dve področji. Prvi cilj

je zagotavljanje potrebnih pogojev za razvoj vrhunskega športa, kamor sodijo finančna

sredstva za izvedbo programov reprezentanc in zagotavljanje infrastrukture za izvajanje

programov (npr. smučarske skakalnice, poligoni za trening, biatlonski center ipd). S

sistemom dela v vseh panogah pod okriljem SZS je potrebno doseči razmere za uspešno

pripravo tekmovalk in tekmovalcev v vseh kategorijah. SZS zato sodeluje na celotni športni

poti športnika in pokriva programe reprezentanc v vseh naših smučarskih panogah.

Poslanstvo SZS je tudi popularizacija vseh smučarskih panog, ki imajo pod njenim okriljem

že dolgo tradicijo. V ta namen usposabljamo strokovne kadre ter o delovanju na različne

načine obveščamo članstvo in javnost nasploh.


12

POSLOVNO POROČILO 2

Poročilo o delu Izvršilnega odbora 2.1

Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine SZS in je

pristojen, da razpravlja in odloča o vseh zadevah določenih s Statutom SZS.

Izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije se je v letu 2015 sestal na enajstih sejah.

Pomembnejši sklepi, ki so bili sprejeti v letu 2015

Imenovani so bili novi člani IO in nov direktor SZS, ki je z delom nastopil novembra

2015

Redno spremljanje izvajanja sanacije in zagotavljanja strokovnega dela panog

Poročilo Nadzornega odbora 2.2

Nadzorni odbor je notranji nadzorni organ SZS. V skladu z Zakonom o društvih in 32.

členom Statuta SZS ga lahko sestavljajo le redni člani SZS.

V letu 2015 se je NO sestal dvakrat.

Obravnaval je poslovanje SZS v letu 2015 in v tekočem letu ter pripravil priporočila in

usmeritve vodstvu SZS vezane z rezultati poslovanja, ugotovitvami in priporočili

revizorske hiše KPMG ter priporočila v zvezi z izvajanjem sanacijskega načrta. Prav tako je

NO pripravil nekatere usmeritve za skupščino SZS vezane na izboljšanje procesov

poslovanja in priporočila revizorja KPMG.

Za spremljanje dela Izvršilnega odbora SZS je bil določen predsednik NO.

Podrobneje je način dela NO določen s poslovnikom NO.

NO je ugotovil, da so posamezni člani v splošnem v redu opravljali svoje zadolžitve. NO za

svoje delo odgovarja skupščini. O svojih mnenjih in ugotovitvah glede zakonitega in

gospodarnega poslovanja SZS in njenih organov poroča Skupščini SZS najmanj enkrat

letno. O ugotovljenih nepravilnostih in priporočilih pa je NO sproti seznanjal IO.


13

Poročilo direktorja SZS 2.3

Pregled aktivnosti v letu 2015 2.3.1

Leto 2015 je bilo tako v rezultatskem kot poslovnem delu uspešno, kar je razvidno iz

poročila.

Izpostaviti je potrebno rezultatsko izjemno sezono smučarskih skakalcev (2. mesto v

pokalu narodov, veliki in mali kristalni globus ter zlata medalja na svetovnem prvenstvu v

poletih) in skakalk (3. mesto v skupnem seštevku SP) in rezultatsko spodbudno sezono pri

alpskih smučarjih. Priča smo bili tudi izjemnemu rezultatskemu dnevu, ko so naše

športnike in športniki na dan 31.1.2016 osvojili rekordnih 8 uvrstitev na zmagovalni oder.

SZS je s svojim delovanjem sledila sanacijskemu načrtu, ki je bil sprejet v letu 2014,

skladno s tem je potekalo poplačevanje kreditnih obveznosti. Ob pozitivnem poslovnem

izidu smo nadaljevali z reševanjem likvnidnostno težavne situacije tako na stroškovni

strani, kot pri generiranju novih prihodkov, kjer velja izpostaviti večji napredek pri panogi

Skoki in nordijska kombinacija ter pri Sloski trgovini z občutno povečano prodajo

navijaških artiklov.

Kadri 2.3.2

Število sodelavcev, ki sodelujejo s Smučarsko zvezo, se v primerjavi s preteklim letom ni

bistveno spremenilo, sodelujemo v povprečju s 100 sodelavci.

Zaposlenih na osmih panogah in ZUTS je bilo 9, kar je relativno manj od nekaterih drugih

športnih zvez; od njih 3 na poslovni podpori ter 6 na disciplinah in sicer: ZUTS (2),

nordijske discipline (3), alpske discipline (1). Ostale osebe opravljajo naloge na podlagi

različnih pogodbenih razmerij.

Mednarodno sodelovanje 2.3.3

Izjemnega pomena za SZS je članstvo v krovnih mednarodnih zvezah FIS in IBU kot tudi v

združenju Interski, Klubu 5+, OPA in drugih mednarodnih organizacijah. Aktivno delovanje

z mestom v predsedstvu FIS, ki ga iz Slovenije zaseda dr. Janez Kocijančič, in pomembna

vloga drugih nosilcev odgovornih funkcij v teh organizacijah, omogočajo promocijo

Slovenije in SZS, izmenjavo izjemno koristnih in pomembnih informacij o dogodkih in

razvoju ter nudijo možnost sovplivanja na prihodnje pogoje delovanja in na opravljanje

dejavnosti in s tem zagotavljanje virov za delovanje. Zato se predstavniki panog in vodstva

zveze udeležujejo kongresov (dveletno) oz. koledarskih konferenc navedenih mednarodnih


14

organizacij in srečanj ob ključnih mednarodnih tekmovanjih ter drugih multilateralnih in

bilateralnih dogodkov.

Dogodki po datumu bilance stanja 2.3.4

V mesecu januarju, februarju in marcu 2016 so bile uspešno izpeljane tekme za svetovni

pokal v Mariboru, na Rogli, na Ljubnem, na Golteh, v Kranjski Gori in v Planici.

Razen navedenega menimo, da se po datumu bilance stanja niso pojavili poslovni dogodki,

ki bi lahko pomembno vplivali na računovodske izkaze za poslovno leto, ki se je končalo

31.12.2015.

Poročilo o delu Sloski trgovine 2.3.5

Sloski trgovina je v sezoni za skoraj trikrat povečala število prodanih artiklov, za skoraj

štirikrat povečala bruto promet in za skoraj petkrat povečala bruto RVC, ki je znašal

124.333,26 EUR. Takšen porast pomeni, da smo bili na vrhunske rezultate z navijaškimi

artikli dobro pripravljeni. Hkrati pa smo večino prodaje izvedli preko interneta in na

tekmah oz. dogodkih.

PRODAJA SLOSKI SHOP

2012-2013

2013-2014

2014-2015

2015-2016 SKUPAJ POVP.

PROD. ZALOG NETO

21.901,67 €

30.217,82 €

36.413,76 €

122.492,77 €

211.026,02 €

52.756,50 €

PROD. ZALOG BRUTO

26.720,0

4 €

36.865,7

4 €

44.424,7

8 €

149.441,1

8 €

257.451,7

4 €

64.362,93

€

PROMET NETO

47.508,45 €

57.846,53 €

57.514,54 €

224.405,28 €

387.274,80 €

96.818,70 €

PROMET BRUTO

57.960,3

0 €

70.572,7

6 €

70.167,7

4 €

273.774,4

4 €

472.475,2

5 €

118.118,8

1 €

RVC NETO

25.606,78 €

27.628,71 €

21.100,78 €

101.912,51 €

176.248,78 €

44.062,19 €

RVC BRUTO

31.240,2

7 €

33.707,0

2 €

25.742,9

6 €

124.333,2

6 €

215.023,5

1 €

53.755,88

€

kontrola RVC neto

25.606,78 €

27.628,71 €

21.100,78 €

101.912,51 €

176.248,78 €

44.062,19 €

kontrola RVC bruto

31.240,27 €

33.707,03 €

25.742,96 €

124.333,26 €

215.023,51 €

53.755,88 €

AVG. MARKUP 116,917

% 91,432% 57,947% 83,199% 349,495% 87,37%

ŠT. PROD. ART 3.196 3.702 3.454 9.865 20.217 5.054

NETO avg RVC/kom

8,01 €

7,46 €

6,11 €

10,33 €

31,92 €

7,98 €

BRUTO avg RVC/kom

9,77 €

9,11 €

7,45 €

12,60 €

38,94 €

9,73 €


15

RVC BRUTO

2012-2013 2013-2014 2014-2015 2015-2016 SKUPAJ

INTERNET

5.413,18 €

17,33%

4.032,54 €

11,96%

4.342,49 €

16,87%

54.839,02 €

44,11%

68.627,24 €

31,92%

SPONZORJI/PARTNERJI

1.540,40 €

4,93%

4.820,68 €

14,30%

4.156,17 €

16,14%

2.492,22 €

2,00%

13.009,47 €

6,05%

TEKME/DOGODKI

21.234,07 €

67,97%

11.010,01 €

32,66%

11.281,73 €

43,82%

50.357,34 €

40,50%

93.883,15 €

43,66%

MERCATOR

2.596,42 €

8,31%

3.875,23 €

11,50%

- €

0,00%

- €

0,00%

6.471,65 €

3,01%

HERVIS

456,19

€ 1,46

%

1.074,92 €

3,19%

- €

0,00%

- €

0,00%

1.531,12 €

0,71%

PETROL

- € 0,00

%

8.893,64 €

26,39%

4.969,26 €

19,30%

16.644,68 €

13,39%

30.507,58 €

14,19%

OMV

- € 0,00

% - €

0,00%

993,30 €

3,86%

- €

0,00%

993,30 €

0,46%

SKUPAJ

31.240,27 €

33.707,02 €

25.742,96 €

124.333,26 €

215.023,51 €

DELEŽ 14,53% 15,68% 11,97% 57,82%

Pregled poslovne uspešnosti po panogah oz. organizacijskih 2.4

enotah

SZS ugotavlja poslovno uspešnost po stroškovnih mestih. Pregled ustvarjenih prihodkov in

odhodkov po stroškovnih mestih za leto 2015 in 2014 je prikazan v spodnjih tabelah.

POSLOVANJE SZS v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015

Stroškovno mesto Odhodki Prihodki Rezultat (pred

davkom)

Alpske discipline 1.495.714,07 1.634.703,30 138.989,23

Telemark 33.195,72 51.831,02 18.635,30

Deskanje 319.107,69 316.329,60 -2.778,09

DPNC - Skakalnica Kranj 49.035,26 24.265,03 -24.770,23

Skoki&NK 2.022.980,63 2.066.564,11 43.583,48


16

Teki 754.123,41 760.478,90 6.355,49

Biatlon 910.179,03 962.476,30 52.297,27

ŠRC Pokljuka 459.272,63 351.782,15 -107.490,48

ZUTS 254.029,99 283.491,79 29.461,80

Sodniki 403,74 1.081,31 677,57

PLANICA 2.279.530,51 2.599.735,12 320.204,61

Prosti slog 77.312,32 80.638,58 3.326,26

Delovanje SZS in Modra kartica* 1.326.321,94 1.216.874,42 -109.447,52

SKUPAJ 9.981.206,94 10.350.251,63 369.044,69

* z oblikovanim popravkom vrednosti terjatev zapadlih nad 365 dni (l.2013, 2014) v višini 155.098,17 €.

POSLOVANJE SZS v obdobju od 1.1.2014 do 31.12.2014

Stroškovno mesto Odhodki Prihodki Rezultat (pred

davkom)

Alpske discipline 1.930.338,65 1.791.451,31 -138.887,34

Telemark 26.885,41 15.556,85 -11.328,56

Deskanje 397.832,36 342.529,24 -55.303,12

DPNC - Skakalnica Kranj 163.965,19 119.037,32 -44.927,87

Nordijske discipline 2.893.570,04 2.988.058,99 94.488,95

Biatlon 852.503,68 1.008.631,76 156.128,08

ŠRC Pokljuka 506.997,32 374.609,52 -132.387,80

ZUTS 197.845,00 280.528,03 82.683,03

Sodniki 400,22 2.084,25 1.684,03

PLANICA 1.776.940,47 1.481.789,31 -295.151,16

Prosti slog 71.528,48 81.507,89 9.979,41

Delovanje SZS in Modra kartica 1.168.159,99 1.526.730,12 358.570,13

SKUPAJ 9.986.966,81 10.012.514,59 25.547,78


17

RAČUNOVODSKO POROČILO 3

Računovodski izkazi vsebujejo izkaz poslovnega izida s pojasnili in bilanco stanja s

pojasnili. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z določili Zakona o društvih ter

Slovenskimi računovodskimi standardi ter predstavljajo resnični prikaz premoženja in

poslovanja SZS.

Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov

Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi

standardi (v nadaljevanju SRS), ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. V skladu s točko

2 – Uvod v SRS je posamezen SRS povezan z več mednarodnimi standardi računovodskega

poročanja in direktivami Evropske Unije, posamezen mednarodni standard

računovodskega poročanja ali posamezna direktiva Evropske unije pa upoštevana v več

SRS.

Zakon o društvih določa, da SZS vodi poslovne knjige in sestavi letno poročilo v skladu s

slovenskimi računovodskimi standardom za društva (SRS 33). Sredstva in obveznosti do

virov sredstev ter stroški, odhodki in prihodki se obravnavajo v skladu s splošnimi

računovodskimi standardi (SRS od 1 do 19).

SZS je kot društvo zavezana k reviziji letnega poročila.

Temeljni računovodski predpostavki sta upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in

upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov so: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in

primerljivost.

Spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak

Računovodske usmeritve so načela, temelji, dogovori, pravila in navade, ki jih društvo

upošteva pri sestavljanju računovodskih izkazov. Spremenijo se, če tako zahtevajo

računovodski standardi in stališča oziroma pojasnila k njim. V takem primeru društvo

učinke spremembe računovodske usmeritve, ki izhaja iz začetne uporabe standarda,

stališča oziroma pojasnila, obračuna v skladu s posebnimi prehodnimi določbami


18

standarda, stališča oziroma pojasnila, če posebnih prehodnih določb ni, pa spremembo

uporabi za nazaj.

Temeljne računovodske usmeritve v primerjavi s preteklim letom so ostale

nespremenjene.

Konsolidirani računovodski izkazi

SZS izkazuje 100 % lastniški delež v družbi Center Pokljuka d.o.o. in 20 % lastniški delež v

družbi Športna loterija d.d..

SZS s svojo odvisno družbo ne sestavlja konsolidiranih računovodskih izkazov. SZS je

organizirana v skladu z določili zakona o društvih, odvisna družba pa v skladu z določili

zakona o gospodarskih družbah.

Predstavitvena valuta

Vrednosti v računovodskih izkazih in pojasnilih so prikazane v evrih s centi.

Odloženi davki

Terjatev oziroma obveznosti za odložene davke niso oblikovane, saj je malo verjetno, da bo

v prihodnjih poslovnih letih na razpolago obdavčljivi presežek prihodkov, ki ga bo mogoče

obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

Obvladovanje tveganj

Obvladovanje tveganj postaja v skladu s poslovno politiko SZS eden od pomembnejših

procesov celotnega procesa upravljanja. Aktivno obvladovanje tveganj vpliva na manjšo

izpostavljenost SZS raznim nepredvidljivim dogodkom, omogoča boljši nadzor nad stroški,

večjo predvidljivost denarnih tokov in zmanjševanje presežka odhodkov nad prihodki,

višjo bonitetno oceno, hkrati pa ustvarja zaupanje poslovnih sponzorjev, članov SZS,

dobaviteljev in preostalih strank, koristno je tudi kot podpora vodstvu pri odločanju.


19

Smučarska zveza Slovenije je dne 29.9.2014 sprejela »Predlog sanacije akumulirane izgube

in reprograma dolgov in finančnega in organizacijskega preventivnega prestrukturiranja«,

ki obsega 264 strani. V tem trenutku izvaja navedeni plan.

a) Poslovna tveganja:

Gre za tveganja, ki so povezana z dolgoročnim delovanjem SZS. Znatna so tveganja

neizpolnitev pogodb s poslovnimi partnerji, pri javnih virih so ta tveganja neznatna.

Poslovna tveganja zmanjšujemo predvsem tako, da ne povzročamo razlogov za prekinitev

pogodb. Načrtujemo aktivnejše spremljanje dogajanj na zakonodajnem področju ter sodno

prakso, predvsem pa osveščanje izvajalcev s strani SZS (od tekmovalcev in drugih članov

ekip do trženja in poslovne podpore) glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

b) Tveganja delovanja:

Tveganja v povezavi s kadri: Obseg nalog po večini zadolžitev je z vidika stroškov tak, da notranjih rezerv ni veliko. Stroškovni vidik in v tej točki obravnavano tveganje sta si običajno nasprotujoča.

Tveganja v povezavi s poškodbami in s tekmovalnimi rezultati: Poslovanje zveze je, sicer z zamikom, vzročno povezano z doseženimi tekmovalnimi rezultati, kar velja tako za pogoje poslovanja s pokrovitelji in opremljevalci kot v dobršni meri tudi za financiranje iz javnih virov (FŠO in MIZŠ). Med ukrepe za zmanjševanje teh tveganj sodijo pravilne priprave, medicinska oskrba in ustrezna opremljenost ter motiviranost tekmovalcev, kljub temu pa so tveganja glede na naravo smučarskega športa in razmere za potovanja sorazmerno velika.

c) Finančna tveganja:

Plačilno sposobnostno tveganje: pomeni, da bo SZS naletela na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih in poslovnih obveznosti.

Presežek prihodkov nad odhodki je v letu 2015 znašal 360.130 EUR. Na dan 31.12.2015

znaša društveni sklad 478.447 EUR.

SZS na dan 31.12.2015 izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi

sredstvi v višini 1.291.878 EUR. Kljub temu, da je SZS presežek kratkoročnih obveznosti

nad kratkoročnimi sredstvi zmanjšala za 38.070 EUR v primerjavi z letom 2014, navedeno

dejstvo nakazuje na plačilno sposobnostno tveganje SZS, kar se odraža tudi v zamudah pri

poravnavanju obveznosti. Ob morebitnih kritičnih razmerah bi SZS svoja likvidnostna

tveganja reševala s prodajo dolgoročnih finančnih naložb in nepremičnin, vendar mora v


20

skladu z določili 20. člena statuta poslovodstvo pred odtujitvijo le teh pridobiti soglasje

skupščine. V poslovnem načrtu za prihodnje sezone bodo morale posamezne panoge del

sredstev nameniti za pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki ustvarjenega v preteklih

poslovnih obdobjih.

Znatna so tveganja nepravočasnega plačila ali neplačila. Z namenom obvladovanja teh

tveganj smo pri sklepanju novih pogodb posebno pozornost posvetili opredelitvi poslovnih

pogojev ter večstopenjskega postopka opominjanja in izterjave.

Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. SZS v letu 2015 ni poslovala s finančnimi instrumenti. Obstaja možnost nastanka obrestnega tveganja zaradi neusklajenosti obrestnih mer med sredstvi in obveznostmi SZS.

Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev. SZS je v letu 2015 poslovala na domačem in tujem trgu. SZS ima svoja sredstva oz. obveznosti do virov sredstev delno izpostavljena valutnemu tveganju. Valutno tveganje zaradi sorazmerno majhnega obsega poslovanja v tujih valutah nima pomembnejšega vpliva na poslovanje SZS, razen pri izplačilih nagrad in povračilu stroškov v Planici.

Kreditno tveganje je tveganje, da stranka vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo SZS povzročila finančno izgubo.


21

Bilanca stanja 3.1

Vrednosti v evrih Pojasnilo 31.12.2015 31.12.2014 Indeks

2015/14

Sredstva 11.422.795 10.948.185 104

A. Dolgoročna sredstva 9.195.336 9.641.088 95

I.

Neopredmetena sredstva

in dolgoročne aktivne

časovne razmejitve

3.4.1 146.895 124.950 118

I. Opredmetena osnovna

sredstva 3.4.2 8.109.071 8.576.192 95

III. Dolgoročne finančne

naložbe 3.4.3 939.370 939.946 100

B. Kratkoročna sredstva 1.514.107 1.113.105 136

I. Zaloge 3.4.4 34.963 47.376 74

II. Kratkoročne finančne

naložbe 3.4.5 370 370 100

III. Kratkoročne poslovne

terjatve 3.4.6 777.123 720.989 108

IV. Denarna sredstva 3.4.7 701.651 344.370 204

C. Kratkoročne aktivne

časovne razmejitve 3.4.8 713.352 193.992 368

Obveznosti do virov

sredstev 11.422.795 10.948.185 104

A. Sklad 600.279 240.724 249

I. Društveni sklad 3.4.9 478.447 118.316 404

II. Presežek iz

prevrednotenja 3.4.9 121.832 122.408 100

B.

Rezervacije in

dolgoročne pasivne

časovne razmejitve

3.4.10 5.264.021 6.360.824 83


22

C. Dolgoročne obveznosti 1.909.731 1.460.271 131

I. Dolgoročne finančne

obveznosti 3.4.11 1.909.731 1.460.271 131

II. Dolgoročne poslovne

obveznosti 3.4.12 0 0 0

D. Kratkoročne

obveznosti 2.805.985 2.443.053 115

I. Kratkoročne finančne

obveznosti 3.4.13 523.995 573.085 91

II. Kratkoročne poslovne

obveznosti 3.4.14 2.281.989,85 1.869.968 122

E. Kratkoročne pasivne

časovne razmejitve 3.4.15 842.778 443.313 190

Zabilančne obveznosti 3.4.16 2.355.382 2.147.050 110

Pojasnila v poglavjih 3.3 in 3.4 tega poročila so sestavni del računovodskih izkazov.

Izkaz poslovnega izida 3.2

Vrednosti v evrih Pojasnilo Leto 2015 Leto 2014 Indeks

2015/14

1. Prihodki od dejavnosti 3.5.1 9.997.856 9.620.880 104

a) dotacije iz proračunskih in drugih

javnih sredstev 3.5.1 971.058 1.024.292 95

b) dotacije iz drugih fundacij, skladov in

ustanov in matičnih organizacij 3.5.1 718.614 931.676 77

c) donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 3.5.1 267.927 186.585 144

č) članarine in prispevki članov 3.5.1 273.938 264.182 104


23

d) prihodki od prodaje trgovskega blaga,

storitev in proizvodov 3.5.1 7.364.741 6.610.974 111

e) ostali prihodki od dejavnosti 3.5.1 401.578 603.171 67

2. Donosi od dejavnosti 9.997.856 9.620.880 104

3. Stroški porabljenega materiala in

prodanega trgovskega blaga 3.5.2 1.319.066 1.149.329 115

a) Nabavna vrednost nabavljenega

materiala in trgovskega blaga 3.5.2 1.319.066 1.149.329 115

4. Stroški storitev 3.5.2 7.251.991 7.035.139 103

5. Stroški dela 3.5.2 261.031 468.285 56

6. Dotacije drugim pravnim osebam 3.5.2 222.221 413.413 54

7. Odpisi vrednosti 3.5.2 763.335 698.701 109

8. Drugi odhodki iz dejavnosti 3.5.2 47.958 84.948 56

8.a Skupaj odhodki iz dejavnosti 3.5.2 9.865.601 9.849.815 100

9. Finančni prihodki 3.5.3 339.633 325.449 104

10. Finančni odhodki 3.5.4 112.681 103.652 109

11. Drugi prihodki 3.5.5 12.763 66.185 19

12. Drugi odhodki 3.5.6 2.926 33.500 9

13. Davek od dohodkov 8.914 0

14. Odloženi davki 0

15. Presežek prihodkov obračunskega

obdobja 3.4.9 360.130 25.548 1410

Pojasnila v poglavjih 3.3, 3.5, 3.6 in 3.7 tega poročila so sestavni del računovodskih izkazov.


24

Metode za vrednotenje 3.3

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva zajemajo:

zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema.

Začetno računovodsko merjenje

Opredmeteno dolgoročno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni

vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve po

odštetju popustov ter vsi neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za

nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje,

odstranitve in obnovitve. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposoje do aktiviranja

opredmetenega sredstva.

Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se nabavna vrednost

razdeli na posamezne dele z različno dobo koristnosti.

Kasneje nastali stroški povečujejo nabavno vrednost, če povečujejo njihove prihodnje

koristi.

Amortizirljivi znesek se razporedi v ocenjeni dobi njegove koristnosti.

Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost ne presega 500

EUR, se lahko razporedi kot material.

Za merjenje nepremičnine po pripoznanju mora podjetje izbrati model nabavne vrednosti

ali model poštene vrednosti. SZS se je odločila za model nabavne vrednosti.

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem,

ko je na voljo za uporabo.

Zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč

prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z osnovnimi sredstvi.


25

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročne stroške razvijanja, usredstvene stroške

naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene pravice do industrijske

lastnine in druge pravice ter dobro ime.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški.

Dani predujmi za neopredmetena sredstva se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.

Neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če je

verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi povezane z njim in če je mogoče njegovo

nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Neopredmeteno sredstvo se prične amortizirati, ko je neopredmeteno osnovno sredstvo s

končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo.

Amortizacija neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se v

poslovnih knjigah zmanjšuje z amortiziranjem.

Amortizacijske stopnje temeljijo na predvideni življenjski dobi sredstev in znašajo:

- Dolgoročne premoženjske pravice – stavbna pravica 3,3 %

- Dolgoročne premoženjske pravice – programska oprema 10,0 %

- Zgradbe 2,0 % - 5,0 %

- Sestavni del zgradb 5 %

- Pohištvo 12,0 %

- Računalniki in računalniška oprema 10,0 % - 25,0 %

- Ostala oprema 6,7 % - 25,0 %

- Transportne sredstva (kombiji) in osebna vozila 12,50 % - 20,0 %

- Drobni inventar 100 %


26

Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državnih pomoči

S sredstvi povezane državne podpore oz. tuje vire financiranja se v računovodskih izkazih

obravnava kot odloženi prihodek (dolgoročna časovna razmejitev), ki se za sorazmerni del

obračunane amortizacije osnovnih sredstev prenašajo v dobro drugih prihodkov.

Finančne naložbe

Finančne naložbe zajemajo:

naložbe v kapital drugih podjetij, naložbe v posojila, poslovne terjatve v posesti za trgovanje.

Finančne naložbe v kapital podjetja se pri začetnem pripoznavanju razvrstijo v skupino:

za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki se vrednotijo po nabavni vrednosti; za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki se vrednotijo po pošteni vrednosti preko

društvenega sklada.

Finančne naložbe v kapital podjetij so vrednotene po pošteni vrednosti na dan nakupa in se

prevrednotujejo zaradi njihove oslabitve.

Finančne naložbe se v poslovnih knjigah ob nakupu oz. ob prodaji praviloma pripoznajo z

upoštevanjem datuma trgovanja.

Finančne naložbe v kapital podjetij, katerih pošteno vrednost je mogoče določiti na trgu, se

preračunajo na pošteno vrednost na dan bilance stanja. Dokazani dobiček ali dokazana

izguba pri finančnem sredstvu, razpoložljivem za prodajo, se pripozna neposredno v

društvenem skladu.

Ločeno se izkazuje finančne naložbe v odvisna podjetja, pridružena podjetja in skupaj

obvladovana podjetja. Naložbe so vrednotene po pošteni vrednosti na dan nakupa.


Nakupno vrednost naložbe povečujejo stroški posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali

izdaje finančnega instrumenta.

Oslabitve dolgoročnih finančnih naložb razpoložljivih za prodajo se pripoznajo prek

poslovnega izida in jih ni mogoče odpraviti, v kolikor ne gre za vrednostne papirje, ki se jim

lahko določi poštena vrednost.


27

Zaradi okrepitve se prevrednoti tiste dolgoročne finančne naložbe za katere je znana tržna

vrednost ter se z njimi trguje na organiziranem trgu.

Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tuji valuti, se pripoznajo kot so razvrščene

finančne naložbe.

Terjatve

Terjatve zajemajo:

pravice zahtevati plačilo dolga, dobavo stvari ali opraviti storitev, terjatve povezane s finančnimi prihodki, terjatve, ki se nanašajo na kupce, dobavitelje, zaposlene, državo ipd., terjatve za odloženi davek, prejeti vrednostni papirji ne predstavljajo terjatev.

Glede na zapadlost v plačilo se delijo na kratkoročne (zapadejo v plačilo v letu dni) in

dolgoročne.

Terjatve se delijo na tiste, ki se nanašajo na stranke v državi in tujini.


Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Kasnejša povečanja terjatev

(razen predujmov) povečuje finančne prihodke, zmanjšanja pa odhodke.

Terjatve izražene v tuji valuti se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto, ta

razlika predstavlja prihodke ali odhodke iz financiranja.

Del dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu obračunskega obdobja,

se v bilanci stanja izkaže med kratkoročnimi terjatvami.

SZS je v letu 2015 premenil način računovodskega evidentiranja sponzorskih pogodb (konto aktivnih in pasivnih ćasovnih razmejitev ter terjatev in prihodkov), zato je iz tega naslova letos bistveno več odprtih kratkoročno nezaračunanih prihodkov ter kratkoročno odloženih prihodkov. Oslabitve terjatev

Knjigovodsko vrednost terjatev je treba zmanjšati s preračunom na kontu popravka

vrednosti. Dvomljive terjatve so tiste, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v

rednem roku oziroma v celotnem znesku, sporne pa tiste, zaradi katerih se je že začel sodni

postopek. Popravki dvomljivih in spornih terjatev se opravijo za vse terjatve, ki so zapadle


28

v plačilo pred letom dni in bremenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s

terjatvami, njihova odprava pa prevrednotovalne poslovne prihodke.

Na dan 31.12.2015 je bil oblikovan popravek vrednosti terjatev za vse terjatve zapadle nad

365 dni, v skupni višini 155.098 EUR.

Denarna sredstva

Denarna sredstva zajemajo:

gotovino, knjižni denar in denar na poti.

Ločeno se izkazuje denar v domači in tuji valuti. Zadolžitve na tekočih računih niso denarna

sredstva.

Na dan bilanciranja se denarna sredstva v tuji valuti prevrednotijo po referenčnem tečaju

Evropske centralne banke.

Društveni sklad

Društveni sklad je lastni vir financiranja društva. Sestavljen je iz ustanovitvenih vlog članov

društva, namenskih skladov in presežka prihodkov, zmanjšuje pa ga presežek odhodkov.

Društveni sklad se vrednoti v znesku razlike med vrednostmi sredstev skupaj z aktivnimi

časovnimi razmejitvami ter vrednostjo dolgov skupaj z rezervacijami pasivnimi časovnimi

razmejitvami in presežkom iz prevrednotenja.

Društvo lahko pokrije presežek odhodkov iz rezerv, iz presežka prihodkov iz prejšnjih

obračunskih obdobij, lahko pa tudi v breme drugih delov društvenega sklada.

Rezervacije in dolgoročne pasivne razmejitve

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo zneske rezervacij,

oblikovanih z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov oziroma odhodkov in zneske

dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov

in se bodo po predvidevanjih poravnavale v prihodnjih poslovnih obdobjih.


29

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki

bodo v obdobju daljšem od leta dni pokrili predvidene odhodke.

SZS ne izračunava dolgoročne rezervacije za odpravnine zaposlenim, ker iz navedenega

naslova v prihodnjih poslovnih obdobjih ne predvideva večjih odhodkov. SZS ima na dan

31.12.2015 redno delovno razmerje sklenjeno s 9 zaposlenci. Zaradi narave dele je

fluktuacija zaposlencev sorazmerno velika, zato so zneski rezervacij za odpravnine

zaposlenim nepomemben strošek.

Dolgoročni dolgovi

Dolgovi so finančni in poslovni.

Dolgoročni dolgovi se nanašajo na obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku, daljšem od leta

dni.

Dolgovi se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, in

ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Dolgoročni dolgovi zajemajo:

dolgoročno dobljena posojila, dolgove do najemodajalcev v primeru finančnega najema, dolgoročne dobaviteljeve kredite za kupljeno blago ali storitve, obveznosti do kupcev iz varščin.

Ločeno se izkazujejo obveznosti do bank, drugih pravnih in fizičnih oseb, ter ločeno

obveznosti do domačih in tujih upnikov.

Dolgovi, izraženi v tujih valutah, so preračunani v domačo valuto na dan nastanka po

paritetnem tečaju Evropske centralne banke, konec obračunskega obdobja pa po

paritetnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obračunskega obdobja.

Obresti se obračunavajo v skladu s pogodbami in bremenijo finančne odhodke poslovnega

obdobja.

Kratkoročni dolgovi

Kratkoročni dolgovi so finančni in poslovni.

Kratkoročni dolgovi se nanašajo na obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku krajšem od leta

dni.


30

Dolgovi se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, in

ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Kratkoročni dolgovi zajemajo:

kratkoročno dobljena posojila, kratkoročni dobaviteljevi krediti za blago ali storitve, obveznosti do zaposlencev, obveznosti za obresti, obveznosti do države, obveznosti za prejete predujme in varščine.

Ločeno se izkazujejo obveznosti do bank, drugih pravnih in fizičnih oseb, ter ločeno

obveznosti do domačih in tujih upnikov.

Dolgovi, izraženi v tujih valutah, so preračunani v domačo valuto na dan nastanka po

paritetnem tečaju Evropske centralne banke, konec obračunskega obdobja pa po

paritetnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obračunskega obdobja.

Obresti se obračunavajo v skladu s pogodbami in bremenijo finančne odhodke poslovnega

obdobja.

Odloženi davki

Računovodska obravnava terjatev in obveznosti za odloženi davek je rezultat

obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic.

Pomembne terjatve in obveznosti za odloženi davek, povezani s poslovnimi dogodki v

izkazu poslovnega izida, se tudi pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek za davek

oziroma kot prihodek od davka. Vse pomembne terjatve in obveznosti za odloženi davek,

povezani s posli, pripoznanimi neposredno v društvenem skladu, se tudi pripoznajo

neposredno v društvenem skladu.

Prihodki

Prihodki se razčlenjujejo na prihodke od dejavnosti, finančne prihodke in druge prihodke.

Prihodki od dejavnosti zajemajo zneske članarin, prostovoljnih prispevkov članov, dotacij

iz fundacij oziroma ustanov, dotacij iz proračunskih sredstev, donacij pravnih in fizičnih

oseb, prihodkov od prodaje materiala in storitev ter drugih prihodkov, doseženih z

opravljanjem dejavnosti, ki se nanašajo na obračunsko obdobje.


31

Državne podpore se nanašajo na dotacije, subvencije in premije. Državna pomoč, ki se

pridobi na javnih razpisih kot nadomestilo za že nastale odhodke, se pripozna v poslovnem

izidu tistega obdobja v katerem se jih pridobi.

Finančni prihodki zajemajo zneske obresti in drugih finančnih prihodkov, ki se nanašajo

na obračunsko obdobje.

Drugi prihodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih presežkov in dobičkov,

nastalih pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, ter

druge podobne postavke. Med drugimi prihodki se izkazujejo tudi prevrednotovalni

prihodki, nastali ob odpravi oslabitve sredstev.

Odhodki

Odhodki se razvrščajo na odhodke od dejavnosti, finančne odhodke in druge odhodke.

Stroški nabavljenega materiala zajemajo vrednost materiala nabavljenega v

obračunskem obdobju, obračunano po nakupnih cenah.

Stroški storitev zajemajo vrednosti v obračunskem obdobju opravljenih storitev drugih

pravnih in fizičnih oseb, ki bremenijo poslovni izid v obračunskem obdobju.

Stroški dela zajemajo zneske plač, nadomestil plač, kolikor bremenijo društvo, dajatev v

naravi, vrednosti daril in nagrad zaposlencem, prejemkov ali povračil, ki pripadajo

zaposlencem na podlagi delovnega razmerja, ter dajatev, ki se obračunavajo od naštetih

prejemkov in bremenijo društvo.

Dotacije drugim pravnim osebam zajemajo zneske sredstev, ki jih društvo prenese

drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je ustanovljeno.

Odpisi vrednosti zajemajo zneske stroškov amortizacije, prevrednotovalnih poslovnih

odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter

prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri drugih postavkah.

Finančni odhodki zajemajo zneske obresti, popravkov oziroma odpisov finančnih naložb

in drugih finančnih odhodkov, ki bremenijo prihodke v obračunskem obdobju.

Drugi odhodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih primanjkljajev, popravkov

sredstev, izgub, nastalih pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih

sredstev, in drugih podobnih postavk ter zneske dajatev razen tistih, ki sodijo med stroške

dela ali se vračunavajo v nabavno (nakupno) vrednost pridobljenega materiala, storitev,

blaga ter opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.


32

Donosi od dejavnosti se ugotovijo tako, da se poslovni prihodki popravijo za razliko med

(večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na

koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega obdobja.

Presežek prihodkov obračunskega obdobja je razlika med (večjim) zneskom prihodkov

in zneskom odhodkov v obračunskem obdobju, zmanjšana za obračunani davek od

dohodkov pravnih oseb.

Presežek odhodkov obračunskega obdobja je razlika med (večjimi) odhodki in prihodki

v obračunskem obdobju.

Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz

prejšnjih obračunskih obdobij zajema tisti znesek presežka prihodkov iz prejšnjih

obračunskih obdobij, ki ga društvo nameni za pokrivanje odhodkov obravnavanega

obračunskega obdobja.

Davek od dohodkov pravnih oseb je znesek obveznosti za plačilo tega davka, ki ga

ugotovi društvo za obračunsko obdobje.


33

Razkritja k bilanci stanja 3.4

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 3.4.1

EUR * 146.895

Pregled gibanja neopredmetenih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev v letu 2015:

Vrednosti v evrih

Dolgoročne

premoženjske

pravice

Dolgoročne

premoženjske

pravice v

pridobivanju

Dolgoročne

AČR Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 232.625 0 800 233.425

Aktiviranje sredstev 0 0 0 0

Nakupi sredstev v obdobju 11.102 0 25.735 36.837

Izločitev 4.000 0 0 4.000

Stanje na dan 31.12.2015 239.727 0 26.535 266.262

Popravek vrednosti

Stanje na dan 31.12.2014 108.475 0 0 108.475

Amortizacija v breme

odhodkov 14.892 0 0 14.892

Izločitev 4.000 0 0 4.000

Stanje na dan 31.12.2015 119.368 0 0 119.368

Neodpisana vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 124.150 0 800 124.950

Stanje na dan 31.12.2015 120.360 0 26.535 146.895


34

Dolgoročne premoženjske pravice se nanašajo na naslednja sredstva:

Vrednosti v evrih

Vsebina Nabavna

vred.

Odpisana

vred.

Amortizacija

med letom

Sedanja

vrednost

Programska oprema Grad za

vodenje računovodstva 16.409 11.979 1.597 2.833

Programska oprema za Modro

kartico in evidence v Marsu 40.048 29.734 3.828 6.486

Programska oprema za strokovno

vodenje športne vadbe 13.769 13.164 605 0

Nadomestilo za stavbno pravico -

ŠRC Pokljuka 115.100 28.427 3.833 82.840

Programska oprema nadzora v

hotelu na Pokljuki 31.432 15.716 3,143 12.573

Programska oprema za

evidentiranje in obdelavo

rezultatov v Planici

6.000 4.399 200

1.401

Spletna stran Fan shop Sloski

3.364 841 841 1.682

License code dartfish

882 202 220 460

Programski modul zavarovanje

1.620 14 162 1.444

Licenca Calculus 4 – modra kartica 11.102 0 463 10.639

Skupaj programska oprema 239.727 104.475 11.531 120.360


35

Povečanje nabavne vrednosti dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na nakup

programske opreme.

Opredmetena osnovna sredstva 3.4.2

EUR * 8.109.071

Opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazana po modelu nabavne

vrednosti. Neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se zmanjšuje z

enakomernim časovnim amortiziranjem. Uporabljene letne amortizacijske stopnje so

razkrite v točki 3.3 tega poročila.

Društvo vsako leto ugotavlja nadomestljivo vrednost sredstev, poslovodstvo SZS pa je

sprejelo usmeritev, da vsaka tri leta preveri nadomestljivo vrednost sredstev pooblaščeni

cenilec. Nazadnje so bila sredstev s strani cenilca presojana v letu 2013.


36

Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015:

Vrednosti v

EUR Zemljišča Zgradbe

Nepremičnine

v gradnji

Skupaj

nepremičnine Oprema

Drobni

inventar

Oprema in

drobni

inventar v

pridobivanju

Skupaj

oprema

Skupaj

opredmetena

osnovna

sredstva

Nabavna

vrednost

Stanje na dan

31.12.2014 156.821 8.429.681 0 8.586.501 3.291.618 343.554 0 3.635.173 12.221.674

Aktiviranje

sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nakupi

sredstev v

obdobju

0 0 0 0 151.766 0 0 151.766 151.766

Znižanje NV za

prodana oz.

odpisana

sredstva

0 -21.816 0 -21.816 -256.195 -10.305 0 -266.501 -288.317

Stanje na dan

31.12.2015 156.821 8.407.865 0 8.564.685 3.187.189 333.249 0 3.520.438 12.085.123

Popravek

vrednosti

Stanje na dan 0 1.413.353 0 1.413.353 1.888.594 343.535 0 2.232.129 3.645.482


37

31.12.2014

Amortizacija v

breme

odhodkov

0 241.747 0 241.747 325.343 20 0 325.363 567.110

Amortizacija v

breme sklada

osn. sredstev

0 0 0 0 0 0 0 0 0

Znižanje PV za

prodana oz.

odpisana

sredstva

0 -21.816 0 -21.816 -256.195 -10.305 0 -266.501 -288.317

Povečanje PV

ob odtujitvi

sredstev

0 18.798 0 18.798 32.979 0 0 32.979 51.777

Stanje na dan

31.12.2015 0 1.652.082 0 1.652.082 1.990.721 333.249 0 2.205.295 3.976.052

Neodpisana

vrednost

Stanje na dan

31.12.2014 156.821 7.013.620 0 7.170.440 1.403.024 20 0 1.403.044 8.576.192

Stanje na dan

31.12.2015 156.821 6.755.783 0 6.912.603 1.196.468 0 0 1.196.468 8.109.071


38

a) Pojasnila k tabeli gibanja opredmetenih osnovnih sredstev

Aktiviranje opredmetenih osnovnih sredstev

V poslovnem letu 2015 je bilo aktiviranih za 151.766 EUR opredmetenih osnovnih sredstev.

Pregled aktiviranih sredstev v letu 2015:

Vrednosti v evrih Nabavna vrednost

Računalniki in računalniška oprema 9.620

Vozila 130.341

Specialna športna oprema 7.600

Ostala oprema 4.205

Skupaj povečanje nabavne vrednosti

opredm.osnovnih sredstev 151.766

Znižanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti za prodana oziroma odpisana sredstva

Iz naslova prodaje oziroma odpisov se je nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

znižala za 288.317 EUR in sicer:

Vrednosti v evrih Nabavna

vrednost

Nepremičnine 21.816

Oprema 256.195

Drobni inventar 10.305

Skupaj prodaje oziroma odpisi sredstev 288.317


39

b) Nepremičnine

Poslovni prostori Podutiška cesta 146, Ljubljana

SZS je lastnica poslovnih prostorov na Podutiški cesti skupaj s Športno loterijo d.d. in Inovativni

projekti d.o.o.. Lastniški deleži, ki so trenutno vpisani v zemljiško knjigo, znašajo 50,50 : 19,50 :

30.

Državni panožni nordijski center Kranj - skakalnica

SZS je na osnovi do sedaj podpisanih pogodb upravljavec centra, iz česar izhaja, da jo bremenijo

vsi stroški tekočega poslovanja.

V letu 2015 zaradi nesoglasij še ni bil vpisan lastniški delež SZS v DPNC Kranj, vendar si

poslovodstvo SZS zelo prizadeva, da bo do konca leta 2016 uredilo lastništvo.

Vrednosti v evrih

Vsebina Nabavna vred. Odpisana

vrednost

Amortizacija

med letom

Sedanja vrednost na

dan 31.12.2015

Sodniški stolp - skakalnica Kranj 61.197 9.792 1.224 50.181

Skakalnica Kranj 467.293 93.459 11.682 362.151

Telovadnica DPNC Kranja z opremo 216.675 35.387 9.112 172.176

Razsvetljava DPNC Kranj 190.376 0 4.759 185.616

Nepremičnine DPNC Kranj 935.541 138.637 26.778 770.125

Premoženjske pravice 4.406 3.856 551 0

Računalniška oprema 890 779 111 0

Transportna sredstva 292.534 265.447 14.087 12.999

Oprema za PTT RTV Teleprint 936 655 187 93


40

Pohištvo športna oprema 137.480 94.490 17.478 25.512

Druga oprema 119.429 78.326 11.949 29.154

Drobni inventar 1.163 1.163 0 0

Oprema DPNC Kranj 556.838 444.715 44.364 67.759

Skupaj DPNC Kranj 1.492.379 583.352 71.142 837.884

SZS izkazuje kot vložek v DPNC Kranj naslednja sredstva:

nepremičnine (skakalnica, sodniški stolp, telovadnica,…), računalniška oprema, delovni stroji (teptalec, freza za vrezovanje smučine,…), pohištvo in športna oprema v telovadnici in fitnesu, druga oprema za opravljane dejavnosti (oprema za hlajenje naletne smučine,…) drobni inventar.

Smučarski klub Triglav Kranj ima kot 30 % lastnik zemljišč DPNC Kranj ta zastavljena za

zavarovanje svojih obveznosti do družbe SGP Tehnik d.d. – v stečaju, Škofja Loka.

SGP Tehnik d.d. – v stečaju je terjatve prenesel na družbo SGP Gorenjc d.d.. Terjatev v višini

332.050 EUR (+ 8% letna nominalna obrestna mera) je bila ponujena v odkup SZS, ki pa se za

navedeni odkup ni odločila, dokler niso urejena lastniška razmerja med solastniki centra in

dokler niso jasni morebitni viri financiranja navedenega odkupa. Do zaključka leta 2015 se kljub

intenzivnim aktivnostim z Občino Kranj in Smučarskim klubom Triglav Kranj lastniška razmerja

še niso uredila. V letu 2016 nadaljujemo z aktivnostmi.

Športno rekreacijski center Pokljuka

Konec leta 2009 oziroma v začetku leta 2010 je bila aktivirana celotna investicija v ŠRC Pokljuka.

Pristojno ministrstvo je za delovanje objekta izdalo uporabno dovoljenje leta 2009, medtem ko

je za zunanjo ureditev bilo izdano uporabno dovoljenje dne 30.03.2012. Novih nabav v letu 2015

ni bilo.

Del sredstev (stavbna pravica in delovni stroji) ŠRC Pokljuka je zastavljenih za zavarovanje

finančnih obveznosti, ki jih SZS izkazuje do Sberbank d.d. in do Gorenjske banke d.d..

V zadevi »Vodna akumulacija na Pokljuki« SZS vodi pravne postopke za preprečitev zmanjšanja

vodne akumulacije na Pokljuki, kar je sicer zahteva države. Morebitno delno zasutje vodne

akumulacije bi lahko pomenilo visoko stopnjo rizika v poslovnem in siceršnjem smislu za


41

delovanje ŠRC Pokljuka in izvedbo tekem na Pokljuki, poleg tega pa bi povzročilo zelo velike

finančne obremenitve.

c) Vsebinski pregled vloženih sredstev v nepremičnine

Vrednosti v evrih

Vsebina Nabavna

vred.

Odpisana

vrednost

Amortizacija

med letom

Sedanja vrednost

na dan 31.12.2015

Tunel pod skakalnico 67.541 10.469 1.351 55.721

Ogrevalna hiša na naletu 0 0 359 0

Hladilna hiša na mizi 0 0 295 0

Bivalne hišice za tekmovalce 33.552 7.801 1.007 24.745

Elektro instalacije na prizorišču 15.963 6.185 798 8.979

Nepremičnine Planica 117.056 24.455 3.810 89.445

Zemljišče Podutik 156.821 0 0 156.821

Poslovna zgradba Podutik 348.408 104.543 10.808 233.057

Nepremičnina Podutik 505.229 104.543 10.808 389.878

Sodniški stolp - skakalnica Kranj 61.197 9.792 1.224 50.181

Skakalnica Kranj 467.293 93.459 11.682 362.151

Telovadnica DPNC Kranja z opremo 216.675 35.387 9.112 172.176

Razsvetljava DPNC Kranj 190.376 0 4.759 185.616

Nepremičnine DPNC Kranj 935.541 138.637 26.778 770.125

Večnamenski centralni objekt Pokljuka 3.690.032 554.118 110.824 3.025.090

Zunanja ureditev (zasaditev) Pokljuka 37.200 7.750 1.860 27.590

Parkirišče ob centralnem objektu 182.428 18.243 3.649 160.536

Akumulacija 194.248 19.425 3.885 170.939

Zasneževanje 128.500 32.125 6.425 89.950

Trafo postaja 220.714 22.072 4.414 194.228

Zunanja razsvetljava 67.646 16.912 3.382 47.352


42

Makadamsko parkirišče 144.887 14.489 2.898 127.501

Zunanje športne površine Pokljuka 1.757.118 222.940 44.588 1.489.589

Čistilna naprava Pokljuka 152.996 38.249 7.650 107.098

Smučarski poligon Pokljuka - sklad 431.089 197.031 10.777 223.281

Skupaj nepremičnine Pokljuka 7.006.859 1.143.353 200.352 5.663.155

Skupaj nepremičnine SZS 8.564.685 1.167.808 241.747 6.912.603

V letu 2015 so bila v skladu z inventurnim zapisnikom odpisana in iz registra osnovnih sredstev

izločena tista, pri katerih je bila ugotovljena fizična dotrajanost, lom, tehnološka zastarelost ter

okvare, katerih popravilo bi presegalo strošek nabave novega.

Dolgoročne finančne naložbe 3.4.3

EUR * 939.372

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami izkazuje SZS naložbe v delnice in deleže v skupni

vrednosti 939.372 EUR.

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb:

Vrednost v evrih

Športna loterija

d.d.

(3.568 delnic)

Zavarovalnica

Triglav d.d.

(5.756 delnic)

Center

pokljuka

d.o.o. - 100%

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 796.604 13.434 7.500 817.538

Nakupi/Odobritev 0 0 0 0

Prodaje 0 0 0 0

Stanje na dan 31.12.2015 796.604 13.434 7.500 817.538

Popravek vrednosti

Stanje na dan 31.12.2014 0 122.408 0 122.408


43

Oblikovanje oslabitve -

poštena vrednost 0 -576 0 -576

Stanje na dan 31.12.2015 0 121.832 0 121.832

Knjigovodska vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 796.604 135.842 7.500 939.946

Stanje na dan 31.12.2015 796.604 135.266 7.500 939.370

Naložba v Športno loterijo d.d. je vrednotena po izvirni nabavni vrednosti, povečano za rast

življenjskih potrebščin od leta 1996 do leta 2001. Za vrednost naložbe (2.064 EUR) Športna

loterija d.d. je oblikovana dolgoročna pasivna razmejitev. Navedena vrednost se nanaša na

sredstva, ki jih je SZS vložila v delnice pred 01.01.2004. V skladu s tedaj veljavno zakonodajo je

nabavna vrednost naložbe bremenila poslovni izid tekočega obdobja.

Naložbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, so vrednotene po pošteni vrednosti preko

presežka iz prevrednotenja, ki je del društvenega sklada

Za skupino SZS se ne sestavljajo konsolidirani računovodski izkazi, saj SZS posluje v skladu z

določili Zakona o društvih, medtem ko družba Center Pokljuka d.o.o. posluje v skladu z določili

Zakona o gospodarskih družbah.

Pregled naložb z 20 % lastniškim deležem:

Vrednosti v evrih

Naložba: Lastniški delež Vrednost kapitala na

dan 31.12.2015

Poslovni izid

leta 2015

Center Pokljuka d.o.o.,

Podutiška cesta 146,

Ljubljana

100 % 72.654 6.981

Naložba: Vrednost kapitala na

dan 31.12.2015

Poslovni izid

leto 2015

Športna loterija d.d.

Dunajska cesta 22,

Ljubljana

20 % 14.794.985 1.899.338


44

Zaloge 3.4.4

EUR * 34.963

SZS med zalogami izkazuje naslednja sredstva:

Vrednost v evrih Stanje na dan

31.12.2015 Struktura

Stanje na

dan

31.12.2014

Indeks

2015/2014

Nabavna vrednost drobnega inventarja 0 0% 0 -

Popravek vrednosti drobenga

inventarja 0 0% 0 -

Zaloge trgovskega blaga 34.963 100% 47.376 74

Skupaj zaloge 34.963 100% 47.376 74

Zaloge trgovskega blaga se nanašajo na nabavno vrednost zalog, ki so namenjene internetni

prodaji »Fan shop«, ki je bila aktivirana v mesecu januarju 2013. Zaloge so vrednotene po

nabavni vrednosti, ki poleg dobaviteljevih stroškov vključuje tudi odvisne stroške povezane z

nabavo.

Poraba zaloge se evidentira po fifo cenah. Ocenjuje se, da knjigovodska vrednost ustreza čisti

iztržljivi vrednosti zalog na dan 31.12.2015.


45

Kratkoročne finančne naložbe 3.4.5

EUR * 370



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Kratkoročno dana posojila 0 0% 0 0% -

Kratkoročni depoziti pri

bankah 0 0% 0 0% -

Kratkoročno dana posojila

fizičnim osebam 370 100% 370 100% 100

Sporna in dvomljiva posojila 25.037 6764% 25.037 6764% 100

Oslabitev vrednosti spornih

in dvomljivih posojil -25.037 -6764% -25.037 -6764% 100

Skupaj kratkoročne

finančne naložbe 370 100% 370 100% 100

Kratkoročne finančne naložbe se nanašajo na dana posojila. Posojila niso zavarovana.

SZS ne izkazuje terjatev do poslovodstva iz naslova danih posojil.

Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene za zavarovanje obveznosti SZS.

Gibanje kratkoročnih finančnih naložb v letu 2015:

Vrednosti v evrih Dana posojila in

depoziti

Sporna in dvomljiva

posojila Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 370 25.037 25.407

Odobritve 0 0 0

Vračila 0 0 0

Odpisi zastaranih posojil 0 0 0

Stanje na dan 31.12.2015 370 25.037 25.407


46

Popravek vrednosti

Stanje na dan 31.12.2014 0 -25.037 -25.037

Oblikovanje 0 0 0

Prenos na sporna posojila 0 0 0

Vračila 0 0 0

Odpisi zastaranih posojil 0 0 0

Stanje na dan 31.12.2015 0 -25.037 -25.037

Knjigovodska vrednost

Stanje na dan 31.12.2014 370 0 370

Stanje na dan 31.12.2015 370 0 370

Kratkoročne poslovne terjatve 3.4.6

EUR * 777.123


31.12.2015

Struktur

a

Stanje na

dan

31.12.2014

Struktur

a

Indeks

2015/20

14

Kratkoročne terjatve do

kupcev 582.272 74,93% 530.564 73,59% 133

Druge kratkoročne terjatve 194.851 25,07% 190.425 26,41% 120

Skupaj terjatve 777.123 100,00% 720.989 100,00% 129


47

Pregled kratkoročnih terjatev do kupcev:

Vrednost v evrih

Stanje na

dan

31.12.2015

Struktura

Stanje na

dan

31.12.201

4

Struktur

a

Indeks

2015/20

14

Kratkoročne terjatve do domačih

kupcev 508.832 87,39%

419.935,8

6 79,15% 121

Kratkoročne terjatve do tujih

kupcev 203.803 35,00%

106.900,0

0 20,15% 191

Sporne in dvomljive domače

terjatve 98.026 16,84%

108.494,3

7 20,45% 90

Sporne in dvomljive tuje terjatve 50.369 25,48% 50.368,86 9,49%

Popravek vrednosti domačih

spornih in dvomljivih terjatev -247.037 -42,43%

-

108.975,7

6 -20,54% 227

Popravek vrednosti tujih spornih in

dvomljivih terjatev -66.269 -11,38% -55.368,86 -10,44% 120

Kratkoročne terjatve razne 34.548 5,93% 9.209,76 1,74% 6

Skupaj terjatve 582.272 100,00%

530.564,2

3 100,00% 103

SZS na dan 31.12.2015 izkazuje za 861.589 EUR terjatev do kupcev, od tega jih 297.542 EUR še

ni zapadlo v plačilo. Terjatve do kupcev niso zavarovane. Kupci svoje obveznosti poravnavajo v

skladu s terminskim planom, ki je dogovorjen v sponzorskih pogodbah.

Starostna struktura terjatev glede na zapadlost na dan 31.12.2015 je sledeča (v EUR):

Zapadlost

Nezapadlo 0 -30

dni

30-60

dni

60-90

dni

90-120

dni

120-365

dni

Nad 365

dni

Skupaj

Starostna struktura

terjatve

272.247

214.688

12.753

12.978

7.095

15.965

325.864 861.589


48

Popravek terjatev v letu 2015 je bil oblikovan v višini 155.098 EUR.

Vrednosti v evrih Popravek kratkoročnih

terjatev do kupcev

Popravek

ostalih terjatev Skupaj

Stanje na dan 31.12.2014 164.345 236.009 400.354

Oblikovanje popravka vrednosti v

letu 2015 155.098 0 155.098

Odprava popravka vrednosti

zaradi poplačila terjatev -6.137 0 -6.137

Stanje na dan 31. 12.2015 313.306 236.009 549.315

Pregled drugih kratkoročnih terjatev:



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Kratkoročno dani predujmi 51.408 22,46% 20.007 10,51% 257

Terjatve za vstopni DDV 55.035 24,05% 63.939 33,58% 86

Terjatve do zaposlenih in

pogodbenih sodelavcev 71.702 31,33% 49.821 26,16% 144

Druge kratkoročne terjatve

do državnih in drugih

inštitucij 23.091 10,09% 56.658 29,75% 41

Ostale kratkoročne terjatve 27.447 11,99% 0 0,00%

Sporne in dvomljive ostale

terjatve 236.445 103,32% 236.289 124,09% 100

Popravek vrednosti spornih

in dvomljivih terjatev -236.289 -103,25% -236.289 -124,09% 100

Skupaj druge kratkoročne

terjatve 228.840 100,00% 190.425 100,00% 120


49

Terjatve do zaposlenih in pogodbenih sodelavcev v skupni vrednosti 71.702 EUR se nanašajo na

dane akontacije za pokrivanje materialnih stroškov na službenih potovanjih ter terjatve za

plačila s kreditnimi karticami, za katera niso bili predloženi računi..

Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij v višini 23.091 EUR se nanašajo na:

Vrednost v evrih

Vsebina 31.12.2015 31.12.2014

Fundacija za šport – na osnovi zahtevkov po podpisanih

pogodbah 15.297 50.000

Terjatve za DDV iz tujine 4.651 0

Refundacije iz naslova bolniške odsotnosti 3.143 0

Akontacija davka po davčnem obračunu 0 6.658

Skupaj 23.091 56.658

Denarna sredstva 3.4.7

EUR * 701.651



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Denarna sredstva v blagajni 4.904 0,70% 11.093 3,22% 44

Devizna sredstva v blagajni 0 0,00% 20.709 6,01% 0

Denarna sredstva na vpogled

na računih pri banki 616.110 87,81% 294.849 85,62% 209

Devizna sredstva na vpogled

na računih pri banki 77.590 11,06% 16.334 4,74% 475

Kratkoročni depoziti na

odpoklic 0 0,00% 0 0,00% 0

Denarna sredstva pri FIS 3.046 0,43% 1.386 0,40% 220

Skupaj denarna sredstva 701.651 100,00% 344.370 100,00% 204


50

SZS prosto razpolaga z denarnimi sredstvi.

Pregled transakcijskih računov, ki jih SZS pri svojem poslovanju uporablja:

Banka: Transakcijski račun: Pretežni uporabnik računa

NLB d.d. SI56 0201 0025 4706 834 Alpske discipline

ABANKA d.d. SI56 0510 0800 0016 385 Skupni

GB d.d., Kranj SI56 0700 0000 1081 640 OK Planica

Sberbank d.d. SI56 3000 0000 8786 878 Skupni

Sberbank d.d. SI56 3000 0010 8786 894 OK Planica

Sberbank d.d. SI56 3000 0020 8786 813 Teki

Sberbank d.d. SI56 3000 0030 8786 829 Deskanje

Sberbank d.d. SI56 3000 0040 8786 845 Skoki in NK

Sberbank d.d. SI56 3000 0050 8786 861 Telemark

Sberbank d.d. SI56 3000 0060 8786 877 ZUTS

Sberbank d.d. SI56 3000 0070 8786 893 Prosti slog

Sberbank d.d. SI56 3000 0080 8786 812 Biatlon

BANKA KOPER d.d. SI56 1010 0005 1646 772 Skupni

SZS ima odprt račun pri mednarodni organizaciji FIS.


51

Aktivne časovne razmejitve 3.4.8

EUR * 713.352



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Kratkoročno odloženi

stroški 56.756 7,96% 92.551 47,71% 61

Kratkoročno nezaračunani

prihodki 653.125 91,56% 101.441 52,29% 644

DDV od prejtih predujmov 3.470 0,49% 0 0,00% 0

Skupaj aktivne časovne

razmejitve 713.352 100,00% 193.992 100,00% 368

Kratkoročno odloženi stroški se nanašajo na stroške, ki so bili SZS že zaračunani, vendar se

nanašajo na prihodnje poslovno obdobje.

Kratkoročno nezaračunani prihodki v vrednosti 653.125 EUR se nanašajo na vkalkulirane

prihodke po sponzorskih pogodbah, ki kupcem še niso bili zaračunani. SZS bo kupcem izstavila

račune v skladu z določil pogodb v poslovnem letu 2016.

Društveni sklad 3.4.9

EUR * 478.447

V poslovnem letu 2015 je bil ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki v višini 360.130 EUR.

V skladu z določili 24. člena Zakona o društvih se presežek prihodkov nad odhodki nameni za

opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Pregled stanja društvenega sklada za zadnjih pet let brez vplivov presežka iz prevrednotenja:

Vrednosti v evrih 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2013 31.12.2012 31.12.2011

Društveni sklad 118.316 92.769 -362.702 -592.214 -261.359


52

Popravek 31.12. 887

36.911

Izid obdobja 360.130 25.548 454.584 229.512 -367.767

Skupaj društveni sklad 478.446 118.317 92.769 -362.702 -592.214

V skladu z določili 6. člena Zakona o društvih SZS za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim

premoženjem. Navedeni člen zakona navaja, da za obveznosti društva solidarno in z vsem svojim

premoženjem odgovarjajo tudi njegove odgovorne osebe, ki bi v svojo korist ali v korist koga

drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov

na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje

premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam.

Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim

ravnanjem. Za obveznosti društva v teh primerih solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna

oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene

premoženjske koristi.

Gibanje društvenega sklada:

Vrednosti v evrih Društveni

sklad

Nepokriti

presežek

odhodkov

Presežek

odhodkov

nad prihodki

tekočega leta

Presežek iz

prevrednotenja

dolgoročnih

finančnih

naložb

Skupaj

Stanje na dan 31.12.2014 118.316 0 0 122.408 240.724

Popravek 31.12.2014

0

Premiki v sklad 0 0 0 0

Vnos presežka prihodkov nad

odhodki poslovnega leta 360.130 360.130

Oblikovanje presežka za

prevrednotenje dolgoročnih finančnih

naložb po pošteni vrednosti

Premiki v skladu 0 0 0

Uporaba presežka prihodkov za

pokrivanje presežka odhodkov

preteklih poslovnih obdobij – 24. člen

zakona o društvih

Premiki iz sklada 0 0 0 0 0


53

Odprava presežka iz prevrednotenja

dolgoročnih finančnih naložb po

pošteni vrednosti

576 576

Stanje na dan 31.12.2015 478.446 0 0 121.832 600.279

Rezervacije in dolgoročne razmejitve 3.4.10

EUR * 5.264.021



Stanje na

dan

31.12.2014

Struktura Indeks

2015/2014

Rezervacije iz naslova tožbenih

zahtevkov 279.487 5,31% 264.622 4,16% 106

Prejete podpore, namenjene

pokrivanju amortizaciji

osnovnih sredstev 4.702.836 89,34% 5.714.504 89,84% 82

Druge dolgoročne pasivne

časovne razmejitve 248.364 4,72% 248.364 3,90% 100

Dolgoročno odloženi prihodki 33.334 0,63% 133.334 2,10% 25

Skupaj rezervacije 5.264.021 100,00% 6.360.824 100,00% 83

a) Rezervacije iz naslova tožbenih zahtevkov:

Stanje rezervacij za potencialne obveznosti iz naslova tožb, v katerih je SZS tožena stranka,

znašajo 279.487 EUR. Rezervacije so oblikovane za naslednje odškodninske zahtevke:

Vsebina Vrednosti v evrih

- Druge rezervacije iz naslova tožbenih zahtevkov 193.521

- Tožba trenerja alpskih disciplin zaradi prekinitve pogodbe 37.870

- Tožba trenerja alpskih disciplin zaradi prekinitve pogodbe 48.097

Stanje rezervacij na dan 31.12.2015 279.488


54

Za navedene tožbe so rezervacije oblikovane za vrednost vloženih tožb, povečano za zakonske

zamudne obresti od dneva vložitve posamezne tožbe do 31. decembra 2015. Glede na to, da so

sredstva SZS oziroma prireditve, ki jih organiziramo tudi ustrezno zavarovane poskušamo pred

sodiščem v pravdne zadeve vključiti tudi zavarovalnice.

b) Prejete podpore namenjene pridobivanju sredstev:

Prejete podpore namenjen pridobivanju sredstev se nanašajo na tuje vire financiranja osnovnih

sredstev SZS. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se za sorazmerni del obračunane

amortizacije sredstev prenašajo v druge prihodke tekočega poslovnega obdobja. V poslovnem

letu 2015 je bilo iz navedenega naslova evidentirano 352.226 EUR drugih prihodkov.

c) Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve:

Med drugimi dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so izkazana osnovna sredstva in

dolgoročne finančne naložbe v skupni vrednosti 248.364 EUR, ki jih je SZS nabavila pred

01.01.2004. Za navedena sredstva je v skladu s tedaj veljavno zakonodajo SZS bremenila

poslovni izid tekočega obdobja.

d) Dolgoročno odloženi prihodki:

Dolgoročno odloženi prihodki znašajo 33.334 EUR in se nanašajo na TV pravice, ki bodo

zaračunane družbi Infront Sports & Media.

Gibanje rezervacij in dolgoročnih razmejitev je prikazano v spodnji preglednici.

Vrednosti v evrih Črpanje rezervacije poslovnega obdobja za:

Stanje

31.12.2014 Oblikovanje

premik na

obveznosti/

prodana

in

odpisan

a

osnovna

sredstva

obračunan

o

amortizacij

o

uskladite

v stanja

Stanje

31.12.2015

PČR

Rezervacije

iz naslova

tožbenih

zahtevkov

264.622 16.536 -1.671 0 0 0 279.488


55

Prejeti tuji

viri,

namenjeni

pridobivanju

sredstev

5.714.504 7.935 -667.377 -792 -351.435 0 4.702.837

Sklad

osnovnih

sredstev

246.301 0 0 0 0 0 246.301

Ustanovitven

a vloga v

Športni

loteriji

2.064 0 0 0 0 0 2.064

Dolgoročno

odloženi

prihodki

133.334 0 -100.000 0 0 0 33.334

Skupaj

rezervacije

in

dolgoročne

pasivne

časovne

razmejitve

6.360.824 24.471 -769.048 -792 -351.435 0 5.264.021

Dolgoročne finančne obveznosti 3.4.11

EUR * 1.909.731

Vrednost v evrih

Stanje na

dan

31.12.2015

Struktura Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Dolgoročna posojila,

dobljena pri bankah 1.806.250 94,58% 1.348.700 92,36% 134

Dolgoročna posojila,

dobljena pri drugih

posojilodajalcih 0 0,00% 0 0,00%

Obveznosti iz finančnega

najema 103.481 5,42% 111.571 32,40% 93

Skupaj dolgoročne

finančne obveznosti 1.909.731 100,00% 1.460.271 124,76% 131


56

Pregled prejetih posojil:

Vrednost v EUR

Posojilodajalec: 31.12.2015 Zapadlost Zavarovanje 31.12.2014

Gorenjska banka d.d. 306.250 01.12.2019

Zastava opreme,

stavbne pravice,

poroštvo, menice

411.250

Sberbank d.d. 1.500.000 30.09.2022

Zastava parcele,

stavbne pravice,

zastava vrednostnih

papirjev

937.450

Skupaj 1.806.250 1.348.700

Pregled obveznosti iz finančnega najema:

Vrednost v EUR

31.12.2015 Zapadlost Zavarovanje 31.12.2014

Porsche leasing d.o.o. 63.102 16. 8. 2016 Vozilo, menica 31.895

NLB leasing d.o.o. 0 19. 9. 2016 Vozilo, menica 7.650

VBS leasing d.o.o. 19.224 8. 11. 2017 Vozilo, menica 39.060

Summit leasing d.o.o. 21.155 28. 2. 2018 Vozilo, menica 32.965

Skupaj 103.481,18 111.570,79

Obveznosti so zavarovane z menicami in z omejeno pravico razpolaganja s sredstvi.

SZS ne izkazuje dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki bi imele rok zapadlosti daljši od

petih let.


57

Kratkoročne finančne obveznosti 3.4.12

EUR * 523.995



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Kratkoročna posojila

dobljena pri bankah 0 0,00% 200.000 34,90% 0

Kratkoročni del obveznosti

iz finančnega najema 81.806 15,61% 64.875 11,32% 126

Kratkoročni del dolgoročnih

posojil 363.750 69,42% 222.736 38,87% 163

Kratkoročno posojilo 78.439 14,97% 85.474 14,91% 92

Skupaj kratkoročne

finančne obveznosti 523.995 100,00% 573.085 100,00% 91

Prejeta posojila se obrestujejo po pogodbeno dogovorjenih tržnih obrestnih merah.

Pregled finančnih obveznosti iz naslova prejetih posojil:

Posojilodajalec: 31.12.201

5 Zapadlost Zavarovanje 31.12.2014

Indeks

2015/201

4

Gorenjska banka d.d. 113.750 1.12.2019

zastava opreme, stavbne

pravice, poroštvo,

menice

105.000 108

Sberbank d.d. 250.000 30.9.2022

Zastava parcele,

312.500 80 stavbne pravice, zastava

vrednostnih papirjev

Skupaj prejeta posojila od

bank 363.750 417.500 87

NLB Leasing d.o.o. 7.650 19.9.2016 Vozilo, menice 9.547 80


58

Porsche leasing d.o.o. 43.670 16.8.2016 Vozilo, menice 23.787 184

VBS leasing d.o.o. 19.836 8.11.2017 Vozila menice 18.716 106

Summit leasing d.o.o. 10.649 28.2.2018 Vozila, menice 12.826 83

Skupaj kratkoročni del

dolgoročnih obveznosti iz

finančnega najema

81.806 64.875 126

Diners 35.225 31.12.2015 ni zavarovanja 85.474 41

Sufag 2.875 31.12.2015 ni zavarovanja 5.236 55

Športno društvo Pokljuka 40.000 31.12.2016 ni zavarovanja 0

Telekom d.d. 339 ni ni zavarovanja 0 0

Skupaj prejeta posojila pri

78.439 90.710 0

Podjetjih

Seštevek vseh postavk

skupaj 523.995 €

573.085 € 91

Kratkoročne poslovne obveznosti 3.4.13

EUR * 2.281.990



Stanje na

dan

31.12.2014

Struktura Indeks

2015/2014

Kratkoročne obveznosti do

dobaviteljev 1.359.600 59,58% 1.506.880 80,58% 90

Druge kratkoročne obveznosti 922.390 40,42% 363.088 19,42% 254

Skupaj kratkoročne

poslovne obveznosti 2.281.990 100,00% 1.869.968 100,00% 122


59

Pregled kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev:



Stanje na dan


Indeks

2015/2014


domačih dobaviteljev 1.063.387 78,21% 1.310.041 86,94% 81


tujih dobaviteljev 219.783 16,17% 111.255 7,38% 198

Kratkoročne obveznosti za

nezaračunano blago in

storitve 27.655 2,03% 4.843 0,32% 571

Sporne domače obveznosti 2.960 0,22% 12.466 0,83% 24

Sporne obveznosti 631 0,05% 3.875 0,26% 16

Obveznosti iz naslova

preplačil kupcev 45.184 3,32% 64.400 4,27% 70

Skupaj kratkoročne

poslovne obveznosti do

dobaviteljev 1.359.600 100,00% 1.506.880 100,00% 90

Starostna struktura obveznosti na dan 31.12.2015 (v EUR) je sledeča:

Zapadlost

Nezapadlo 0 -30

dni

30-60

dni

60-90

dni

90-120

dni

120-365

dni

Nad 365

dni

Skupaj

Starostna struktura

obveznosti

680.488

258.508

97.677

72.686

42.316

192.456

15.470 1.359.600

SZS svojih obveznosti do dobaviteljev nima zavarovanih, razen obveznosti iz naslova poslovnega

najema sredstev in obveznosti do izdajateljev plačilnih kartic.

Kratkoročne obveznosti presegajo kratkoročna sredstva za 1.291.878 EUR, zato SZS posledično

plačuje svoje obveznosti z zamudo.

Med kratkoročnimi obveznostmi se jih 3.591 EUR nanaša na sporne obveznosti do domačih in

tujih dobaviteljev.


60

V kolikor navedenih obveznosti upniki do preteka zastaralnega roka ne bodo terjali, bodo

odpisane v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov.

Pregled drugih kratkoročnih obveznosti:



Stanje na

dan

31.12.2014

Struktura Indeks

2015/2014

Obveznost za obračunan DDV 183.629 19,91% 260.287 71,69% 71

Druge kratkoročne obveznosti

do državnih in drugih inštitucij 8.914 0,97% 0 0,00%

Obveznosti iz naslova zahtevkov

za vračila javnih sredstev 667.377 72,35% 0 0,00%

Obveznosti po pogodbah o delu

in drugih pogodbenih razmerjih 12.308 1,33% 18.708 5,15% 66

Obveznost za povračila stroškov 12.459 1,35% 41.999 11,57% 30


zaposlenih 30.431 3,30% 21.054 5,80% 145

Ostale kratkoročne obveznosti 7.271 0,79% 21.040 5,79% 35

Skupaj druge kratkoročne

obveznosti 922.390 100,00% 363.088 100,00% 254

Dne 31.12.2015 SZS izkazuje med drugimi kratkoročnimi obveznostmi do državnih in drugih

inštitucij obveznosti v višini 8.915 EUR iz naslova obračunanega davka od dohodka pravnih

oseb.

Obveznosti po pogodbah o delu in drugih pogodbenih razmerjih v višini 12.308 EUR se nanaša

na obveznosti, ki jih SZS izkazuje do pogodbenih sodelavcev oziroma športnikov za katere je v

skladu z določili zakona o davčnem postopku dolžna obračunati in odvesti davke in prispevke

povezane z izplačilom.

Med kratkoročnimi obveznostmi do zaposlencev so izražene obveznosti za plačilo decembrskih

plač.

SZS v svojih poslovnih knjigah izkazuje obveznosti do Ministrstva za izobraževanje, znanost in

šport v višini 667.376 EUR, iz naslova zahtevkov za vračilo prejetih sredstev za investicije, ki so

po mnenju ministrstva nenamensko porabljena. V zvezi z omenjenim dolgom je poslovodstvo

SZS v procesu dogovarjanja o rešitvi zadeve.


61

Pasivne časovne razmejitve 3.4.14

EUR* 842.778



Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Vnaprej vračunani stroški 5.870 0,70% 0 0,00% 0

Kratkoročno odloženi

prihodki 836.908 99,30% 443.313 100,00% 189

Skupaj pasivne časovne

razmejitve 842.778 100,00% 443.313 100,00% 190

SZS na dan 31.12.2015 izkazuje za 836.908 EUR kratkoročno odloženih prihodkov, ki se

nanašajo na:

Vrednosti v evrih 31.12.2015 31.12.2014 Indeks

2015/2014

Razmejeni prihodki za prireditev Planica 2016 0 135.000 0

Razmejeni sponzorski prihodki sezone 2015/16 794.531 308.313 258

Razmejeni prihodki Očine Tržič za obnovo otroških

skakalnic v letu 2016 17.000 0 0

Odloženi prihodki iz naslova samoprispevkov

tekmovalcev 25.377 0 0

Skupaj kratkoročno odloženi prihodki 836.908 443.313 93


62

Zabilančna evidenca 3.4.15

EUR* 2.355.382

Zabilančna evidenca na dan 31.12.2015 vsebuje naslednje postavke:

Vrednost v evrih s centi Stanje na dan


Stanje na dan


Indeks

2015/2014

Zastava stavbne pravice,

opreme, finančnih naložb 2.170.000 92,13% 1.766.200 82,26% 123

Izdane menice 185.382 7,87% 176.446 8,22% 105

Ministrstvo za šolstvo in

šport 0

204.404 9,52% -

Skupaj zabilanca 2.355.382 100,00% 2.147.050 100,00% 110

Zabilančna evidenca je evidentirana v višini odprtih obveznosti, ki so podrobno razkrite v točkah

3.4.11, 3.4.12 in 3.4.13 tega letnega poročila.


63

Razkritja k izkazu poslovnega izida 3.5

Prihodki od dejavnosti 3.5.1

EUR * 9.997.856

SZS je prihodke od dejavnosti ustvarila na domačem in tujem trgu.

Vrednost v evrih Leto 2015 Struktura Leto 2014 Struktura Indeks

2015/2014

Dotacije iz proračunskih in

drugih javnih sredstev 971.058 9,71% 1.024.292 10,65% 95

Dotacije iz drugih fundacij,

skladov in ustanov in

matičnih organizacij

718.614 7,19% 931.676 9,68% 77

Donacije drugih pravnih in

fizičnih oseb 267.927 2,68% 186.585 1,94% 144

Članarine in prispevki

članov 273.938 2,74% 264.182 2,75% 104

Prihodki od prodaje

trgovskega blaga, storitev in

proizvodov

7.364.741 73,66% 6.610.974 68,71% 111

Ostali prihodki od

dejavnosti 401.578 4,02% 603.171 6,27% 67

Skupaj prihodki od

dejavnosti 9.997.856 100,00% 9.620.880 100,00% 104

SZS pridobiva sredstva prihodke za svoje delo iz naslednjih virov:

članarine in drugi prispevki članov, iz proračuna države – Ministrstvo za šolstvo in šport, iz sredstev Fundacije za šport, iz lastne dejavnosti, iz sponzorskih in donatorskih sredstev smučarskih skladov, iz drugih virov.


64

Dotacije iz proračunskih in drugih javnih virov v višini 971.058 EUR se nanašajo na prihodke

Ministrstva za šolstvo in šport iz naslova subvencioniranja razvoja vrhunskega športa,

mladinskih reprezentanc in sofinanciranja strokovnega kadra v programih panožnih športnih

šol.

Vrednost ustvarjenih prihodkov iz naslova dotacij iz drugih fundacij, skladov, ustanov in

mednarodnih matičnih organizacij in združenj znaša 718.614 EUR.

Prihodki iz naslova donacij znašajo 267.927 EUR.

V poslovnem letu 2015 je bilo iz naslova prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov

ustvarjeno za 7.364.741 EUR prihodkov. V primerjavi s preteklim poslovnim letom so se

prihodki povečali za 11,40 % oz. za 753.767 EUR.

Med ostalimi prihodki iz dejavnosti v skupni vrednosti 401.578 EUR so izkazani naslednji

prihodki:

- 352.226 EUR se nanaša na prihodke iz naslova odprave dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev za pokrivanje stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila financirana z javnimi viri;

- 48.263 EUR se nanaša na prevrednotovalne prihodke - 1.088 EUR pa predstavlja znesek ostalih prihodkov

Odhodki iz dejavnosti 3.5.2

EUR * 9.865.601


2015/2014

Stroški porabljenega materiala

in prodanega trgovskega blaga 1.319.066 13,37% 1.149.329 11,67% 115

Stroški storitev 7.251.991 73,51% 7.035.139 71,42% 103

Stroški dela 261.031 2,65% 468.285 4,75% 56

Dotacije drugim pravnim

osebam 222.221 2,25% 413.413 4,20% 54

Odpisi vrednosti 763.335 7,74% 698.700 7,09% 109

Drugi dohodki iz dejavnosti 47.957 0,49% 84.948 0,86% 56

Skupaj odhodki od dejavnosti 9.865.601 100,00% 9.849.816 100,00% 100


65

Stroški porabljenega materiala in nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga 3.5.2.1

EUR * 1.319.066

Stroški porabljenega materiala znašajo 1.319.066 EUR. Največji delež stroškov se nanaša na

stroške goriva, stroške športne opreme in prehrane, maž, stroške diplom, medalj ipd.

Stroški storitev 3.5.2.2

EUR * 7.251.991

Stroški storitev v višini 7.251.991 EUR se nanašajo na:

stroške bivanja in priprav; stroške letalskih in ostalih prevozov; stroške smučarskih kart, vlečnic, žičnic, najema skakalnic in prog; stroške vzdrževanja delovnih sredstev in športne opreme; stroške najema poslovnih prostorov, šotorov, vozil; stroške povračila dnevnic in kilometrin zaposlenim in pogodbenim sodelavcem; stroške avtorskega dela in podjemnih pogodb; zavarovanje; stroške storitev trenerjev, serviserjev in ostali pogodbenih sodelavcev, ki imajo s SZS

sklenjeno pogodbo o opravljanju dela; stroške nagrad in premij športnikov; drugi stroški storitev.

Podrobnejši pregled stroškov storitev:


2015/2014

Stroški storitev pri

opravljanju dejavnosti 1.668.324 23,01% 1.747.262 24,84% 95

Stroški storitev v zvezi z

vzdrževanjem sredstev 63.145 0,87% 137.229 1,95% 46

Najemnine 1.045.989 14,42% 636.378 9,05% 164

Povračila stroškov

zaposlenim oz.

pogodbenim sodelavce v

zvezi z delom 290.555 4,01% 287.966 4,09% 101


66

Stroški avtorskih,

podjemnih pogodb 124.632 1,72% 117.963 1,68% 106

Stroški storitev plačilnega

prometa in zavarovalnih

premij 252.853 3,49% 220.307 3,13% 115

Neproizvodne storitve 3.213.024 44,31% 3.092.033 43,95% 104

Stroški objave, reklame,

reprezentance 291.390 4,02% 300.081 4,27% 97

Nagrade in nadomestila

športnikom 302.079 4,17% 495.919 7,05% 61

Skupaj odhodki od

dejavnosti 7.251.991 100,00% 7.035.139 100,00% 103

Stroški dela 3.5.2.3

EUR * 261.031

Stroški dela v skupni vrednosti 261.031 EUR se nanašajo na stroške dela zaposlencev s katerimi

ima SZS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Dotacije drugim pravnim osebam 3.5.2.4

EUR * 222.221

Dotacije drugim pravnim osebam v višini 222.221 EUR se nanašajo na sredstva, ki jih je SZS na

osnovi podanih zahtevkov prenesla klubom in društvom za opravljane dejavnosti.


67

Odpisi vrednosti 3.5.2.5

EUR * 763.335


2015/2014

Amortizacija 582.003 76,24% 642.331 91,93% 91

- Neopredmetena sredstva in

dolgoročne časovne razmejitve 14.892 1,95% 15.542 2,22% 96

- Zgradbe 241.747 31,67% 236.819 33,89% 102

- Opreme in drobnega inventarja 325.363 42,62% 389.969 55,81% 83

Izguba pri prodaji osnovnih

sredstev 26.194 3,43% 0 0,00% 0

Popravki vrednosti terjatev 155.098 20,32% 40.789 5,84% 380

Odpisi iz naslova usklajevanja

stanj 40 0,01% 15.581 2,23% 0

Skupaj odhodki od dejavnosti 763.335 100,00% 698.701 100,00% 109

Drugi odhodki iz dejavnosti 3.5.2.6

EUR * 47.958


2015/2014

Članarine in cestne takse 29.349 61,20% 64.839 76,33% 45

Druge dajatve, ki niso del

nabavne vrednosti in

stroškov del 914 1,91% 1.398 1,65% 65

Rezervacije za potencialne 16.536 34,48% 18.712 22,03% 88


68

obveznosti iz naslova tožb

Davčno nepriznani

odhodki 1.158 2,42% 0 0,00% 0

Ostali odhodki 0 0,00% 0 0,00% 0

Skupaj drugi odhodki od

dejavnosti 47.958 100,00% 84.949 100,00% 56

Med drugimi odhodki, se 29.349 EUR nanaša na stroške, ki jih SZS plačuje za članstvo v

mednarodnih organizacijah in na stroške prijavnin ter startnin.

Odhodki iz naslova oblikovanih rezervacij za potencialne obveznosti iz naslova tožb, v katerih je

SZS tožena stranka, znašajo 16.536 EUR. Rezervacije so razkrite v točki 3.4.10 tega letnega

poročila.

Finančni prihodki 3.5.3

EUR * 339.633


2015/2014

Prihodki iz naslova obresti 3.690 1,09% 1.101 0,34% 335

Prihodki iz naslova

tečajnih razlik in

stotinskih izravnav 11.137 3,28% 4.148 1,27% 269

Prihodki iz dividend 324.806 95,63% 320.200 98,39% 101

Skupaj finančni prihodki 339.633 100,00% 325.449 100,00% 104

Prihodki iz naslova dividend se nanašajo na dividende, ki sta jih v poslovnem letu 2015

izplačali Športna loterija d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d..


69

Finančni odhodki 3.5.4

EUR * 112.681


2015/2014

Stroški obresti 110.616 98,17% 98.619 95,14% 112

Odhodki iz naslova tečajnih

razlik in stotinskih

izravnav 2.065 1,83% 5.033 4,86% 41

Skupaj finančni odhodki 112.681 100,00% 103.652 100,00% 109

Stroški obresti v vrednosti 110.616 EUR se nanašajo na obresti iz naslova prejetih posojil,

obveznosti iz naslova finančnega najema in zamudne obresti, ki jih poslovni partnerji

zaračunavajo SZS zaradi nepravočasno poravnanih obveznosti.

Drugi prihodki 3.5.5

EUR * 12.763


2015/2014

Prihodki iz naslova

odškodnin 10.298 80,68% 23.085 34,88% 45

Ostali prihodki 2.465 19,32% 43.100 65,12% 6

Skupaj drugi prihodki 12.763 100,00% 66.185 100,00% 19

Prihodki iz naslova odškodnin in kazni znašajo 10.298 EUR. Nanašajo se na odškodnine, ki jih je

izplačala zavarovalnica po škodnih primerih.


70

Drugi odhodki 3.5.6

EUR * 2.925,75

Vrednost v evrih Leto 2015 Struktura Leto

2014 Struktura

Indeks

2015/2014

Ostali prevrednotovalni

odhodki 0 0,00% 33.482 99,95% 0

Drugi odhodki 2.925 100,00% 18 0,05% 16.325

Skupaj finančni odhodki 2.925 100,00% 33.500 100,00% 9

Drugi odhodki se nanašajo na negativne centske izravnave in na uskladitev amortizacije.

Pojasnila k izkazovanju prihodkov in odhodkov iz naslova pridobitne 3.6

dejavnosti

Postavka

ZNESEK v EUR

SKUPAJ SKUPAJ INDEX OD TEGA: iz opravljanja pridobitne

dejavnosti

2015 Leto 2014 15/14 2015 Leto 2014 15/14

2

1. Prihodki od dejavnosti 9.997.856 9.620.880 104 7.827.185 7.429.143 105

a)

dotacije iz proračunskih

in drugih javnih

sredstev

971.058 1.024.292 0 0 0 0

b)

dotacije iz drugih

fundacij, skladov in

ustanov in matičnih

organizacij

718.614 931.676 0 0 0 0

c) donacije drugih pravnih

in fizičnih oseb 267.927 186.585 0 187.341 0 0

d)

prispevki uporabnikov

posebnih socialnih

programov

0 0 0 0 0 0

e) članarine in prispevki

članov 273.938 264.182 104 225.752 214.998 105


71

f)

prihodki od prodaje

trgovskega blaga,

storitev in proiz.

7.364.741 6.610.974 111 7.364.741 6.610.974 111

g) ostali prihodki od

dejavnosti 401.578 603.171 67 49.352 603.171 8

2. Donosi od dejavnosti 9.997.856 9.620.880 104 7.827.185 7.429.143 105

3

Stroški porabljenega

materiala in prodanega

blaga

1.319.066 1.149.329 115 1.041.117 897.741 116

a)

Nabavna vrednost

nabavljenega materiala

in blaga

1.319.066 1.149.329 115 1.041.117 897.741 116

4. Stroški storitev 7.251.991 7.035.139 103 5.723.877 5.495.147 104

5. Stroški dela 261.031 468.285 56 206.027 365.778 56

6. Dotacije drugim

pravnim osebam 222.221 413.413 54 175.395 322.917 54

7. Odpisi vrednosti 763.335 698.701 109 602.488 545.755 110

8. Drugi odhodki iz

dejavnosti 47.958 84.948 56 37.852 66.353 57

9. Skupaj odhodki iz

dejavnosti 9.865.601 9.849.815 100 7.786.757 7.693.691 101

10. Finančni prihodki 339.633 325.449 104 339.633 325.449 104

11. Finančni odhodki 112.681 103.652 109 88.937 80.963 110

12. Drugi prihodki 12.763 66.185 19 2.466 66.185 4

13. Drugi odhodki 2.926 33.500 9 2.309 26.166 9

14. Davek od dohodkov 8914 0 0 0 0 0

15. Odloženi davki 0 0 0 0 0 0

16. Presežek prihodkov /

odhodkov 360.130 25.548 1410 291.280 19.958 1459

Pridobitna dejavnost SZS 3.7

SZS opravljajo pridobitno in nepridobitno dejavnost za uresničevanje svojega programa dela in

razvoja.

SZS opravlja pridobitno dejavnost, povezano z namenom in nalogami SZS, kot dopolnilno

dejavnost nepridobitni dejavnosti in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev,

oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Taka pridobitna dejavnost je predvsem

opravljanje storitev za sponzorje, to je sodelovanje pri reklamiranju in drugem promoviranju


72

sponzorjev; prodaja promocijskega in drugega podpornega materiala; organizacija prireditev;

izposoja opreme.

Pridobitno dejavnost opravlja strokovna služba SZS v skladu z veljavnimi predpisi.

Presežek prihodkov nad odhodki se sme uporabiti zgolj za doseganje namenov in ciljev SZS.

V skladu z določili 24. člena Zakona o društvih SZS svojega premoženja ne sme deliti med člane.

Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz naslova opravljanja svoje dejavnosti je SZS dolžna

porabiti samo za uresničevanje svojega namena ter ciljev, ki so določeni v statutu SZS.

V naslednjih poslovnih obdobjih ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki bo SZS namenila za

izvajanje svojih dejavnosti.

SZS vodi konte prihodkov, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost, ločeno od prihodkov, ki se

nanašajo na nepridobitno dejavnost. Sodilo za razmejevanje stroškov med pridobitno in

nepridobitno dejavnostjo je razmerje med prihodki pridobitne dejavnosti glede na celotne

prihodke, ki jih SZS ustvari v poslovnem letu.

Dogodki po datumu bilance stanja 3.8

Menimo, da se po datumu bilance stanja niso pojavili poslovni dogodki, ki bi lahko pomembno

vplivali na računovodske izkaze za poslovno leto, ki se je končalo 31.12.2015.

Ostala pojasnila k računovodskim izkazom v skladu z določili Zakona o 3.9

društvih in Slovenskimi računovodskimi standardi

Uporaba SRS 3.9.1

SZS pri evidentiranju poslovnih dogodkov in pripravi računovodskih izkazov uporablja

Slovenske računovodske standarde.

Revidiranje računovodskih izkazov 3.9.2

SZS je v skladu z določili zakona o društvih zavezana k reviziji računovodskih izkazov.

Na predlog skupščine računovodske izkaze za leto 2015 revidira revizijska hiša KPMG

Slovenija d.o.o., Ljubljana. Revizija je potekala v mesecu maju in juniju 2015.


73

Notranji finančni nadzor 3.9.3

Izvršilni odbor se na vsaki seji seznani s poslovanjem SZS. Računovodstvo redno podaja

poročilo o poslovni uspešnosti sezone ter poroča o stanju zadolženosti. Poročila se podaja za

posamezno panogo oz. stroškovno mesto kot za celotno SZS.

Izvršilni odbor se je dne 2. 6. 2016 seznanil z nerevidiranimi računovodskimi izkazi za poslovno

leto 2015.

Izvršilni odbor se bo dne 15. 6. 2016 seznanil z revidiranim računovodskimi izkazi za poslovno

leto 2015 in jih predlagal skupščini v potrditev. Skupščina SZS je sklicana za 23.6.2016.

Nadzorni odbor se bo na svoji seji dne 22.6.2016 seznanil s poslovanjem SZS.

Poraba presežka prihodkov nad odhodki 3.9.4

SZS je v poslovnem letu 2015 ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini 360.130 EUR,

ki ostaja nerazporejen. Na dan 31.12.2015 znaša društveni sklad 478.447 EUR.

V skladu z določili 24. člena Zakona o društvih SZS svojega premoženja ne sme deliti med člane.

Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz naslova opravljanja svoje dejavnosti je SZS dolžna

porabiti samo za uresničevanje svojega namena ter ciljev, ki so določeni v statutu SZS.

Sprejem letnega poročila 3.9.5

Revidirano letno poročilo za poslovno leto 2015 bo sprejeto na skupščini SZS, ki je sklicana za

23.6.2016.


74

Izjava predsednika in direktorja 3.9.6

Predsednik in direktor SZS potrjujeta računovodske izkaze in letno poročilo za poslovno leto

2015, končano na dan 31.12.2015.

Predsednik in direktor SZS potrjujeta, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno

uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po

načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno

sliko premoženjskega stanja SZS in izidov njenega poslovanja za leto 2015.

Ljubljana, junij 2016

Direktor Predsednik

Jožko Križan Enzo Smrekar


75

VSEBINSKO POROČILO PANOGE SMUČARSKI SKOKI IN NORDIJSKA 4

KOMBINACIJA

Realizacija programov 4.1

Vodstvo je postavilo v ospredje uvod v zimsko sezono oz. vrhunski pripravljenosti, med

tekmovanji so se ekipe držale ritma treninga obnove moči in specialne vadbe. Trenerji so bili

neposredno prisotnosti s tekmovalci zaradi dviga motivacije že od poletnega dela sezone.

Vodstvo je doseglo večjo delavnost, storilnost, ter pripadnost ekipi, ki je tudi osnova za naslednjo

sezono. Brez delavnosti, motivacije, zaupanja in vzdušja v ekipi tega ne bi bilo mogoče. Ekipe so

delovale zelo homogeno.

Programi so bili v celoti realizirani v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

Realizacija ciljev 4.2

Sezono 2015/2016 ocenjujemo za najbolj uspešno v zgodovini smučarskih skokov, ekipe so na

tekmovanjih v pretekli zimi postavile nekaj mejnikov:

1. mesto skupno, Svetovni pokal v smučarskih skokih, Peter Prevc

1. mesto skupno, Svetovni pokal v smučarskih poletih, Peter Prevc

1. mesto Novoletna turneja, Peter Prevc

1. mesto, Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Peter Prevc

2. mesto skupno, Svetovni pokal v smučarskih poletih, Robert Kranjec

prva zmaga za ženske smučarske skoke v Svetovnem pokalu na domačih tleh, Maja Vtič,

Ljubno

3. mesto skupno, Svetovni pokal v smučarskih skokih ženske, Maja Vtič

Rekordno število doseženih točk v eni sezoni svetovnega pokala smučarskega skakalca

2303 točk, Peter Prevc

Rekordno število zmag v eni sezoni svetovnega pokala smučarskega skakalca, 15 zmag,

Peter Prevc

2. mesto skupno, Svetovni pokal v smučarskih skokih ekipno

3. mesto skupno, poletna Velika nagrada, Robert Kranjec

Kvote:

osvojenih 6 kvot za naslednjo periodo svetovnega pokala v sezoni 2016/2017,

smučarski skoki moški

osvojenih 6 kvot (maksimalno) za naslednjo periodo celinskega pokala v sezoni

2016/2017, smučarski skoki moški


76

osvojeni 3 stalne kvote v svetovnem pokalu (kar nam omogoča nastop s tremi

tekmovalci), za naslednjo periodo svetovnega pokala v sezoni 2016/2017, nordijska

kombinacija

Povzetek dela in uspešnosti po posameznih programih 4.2.1

SKOKI moški A ekipa

Realizacije načrtovanega programa:

Ves program je bil realiziran v skladu z načrtom.

Realizacija rezultatskih ciljev:

vsi rezultatski cilji so bili v celoti realizirani, izjema je le Svetovno prvenstvo v Kulmu (delna

realizacija).

Razvoj: pri razvoju smo delovali v zelo omejenih okvirih.

Splošna ocena:

Glavni trener »A« reprezentance sezono 2015/16 ocenjuje za zelo uspešno. Visoke uvrstitve na

tekmovanjih (novoletna turneja, svetovni pokal, svetovno prvenstvo v poletih) so pokazale, da

so določene pomanjkljivosti pri tekmovalcih dvignili na višjo raven. Dosegli so še večjo

delavnost, storilnost, ter pripadnost ekipi, ki je tudi osnova za naslednjo sezono. Brez delavnosti,

motivacije, zaupanja in vzdušja v ekipi tega ne bi bilo mogoče.

Letošnje leto je potekalo v hitrem tempu, usmerjenem k napredovanju na več področjih.

Tekmovalcem, kateri so v pretekli sezoni konstantno nastopali v svetovnem pokalu, so uspeli

dvigniti nivo skakanja in samozavest na večjo raven. Z dobrimi pogoji in kvalitetnim delom so

omogočili, da dosegajo še višji nivo psiho-socialno-motoričnih sposobnosti, ter pokazali, da so

sposobni dosegati vrhunske rezultate.

V zimski sezoni je 16 tekmovalcev dobilo priložnost nastopati v svetovnem pokalu, od teh jih je

9im uspelo osvojiti točke svetovnega pokala. Kljub temu da imamo široki krog tekmovalcev se je

potrebno zavedati, da za skok med najboljših 30 oz. dobitnike točk ni dovolj biti dober,

tekmovalci morajo biti vrhunsko pripravljeni.

Zavedati se moramo, da je svetovni vrh zelo zgoščen, razlika med najboljšimi tekmovalci je iz

leta v leto vse manjša.

V prihodnje bo potrebno vložiti veliko truda in energije, da obdržimo dosežene posamezne in

ekipne rezultate.


77

SKOKI moški B ekipa

Realizacije načrtovanega programa: V glavnem je ekipa realizirala vse treninge in

tekmovanja, ravno tako je realizirala vse kondicijske treninge in testiranja.

Realizacija rezultatskih ciljev: vsi rezultatski cilji so bili v celoti realizirani, izjema je le Mitja

Mežnar.

Splošna ocena: Ekipa je odlično delovala in je bila odlična opora A ekipi. Ima velik potencial in

ustvarja dobre temelje za preboj posameznikov na zahtevnejšo raven absolutne konkurence v

smučarskih skokih.

SKUPINA DPNC

Sodelovanje in usklajevanje v skupinah DPNC je bilo zelo dobro, nobenih težav ni pri prehajanju

tekmovalcev iz skupine v skupino. Prav tako je bilo zelo dobro sodelovanje in komuniciranje s

klubskimi trenerji.

DPNC 1. skupina

Realizacije načrtovanega programa: Tehnični trening je bil v celoti realiziran (skupne

priprave in dnevni treningi). Skupno število skokov na treningu je nižje kot v prejšnji sezoni.

Vzrok je višja udeležba na mednarodnih tekmovanjih v poletno-jesenskem in zimskem obdobju.

V realizaciji treninga motorike (osnovne in specialne) ni bilo odstopanja od načrtovane vadbe.

Realizacija rezultatskih ciljev: realizirani vsi cilji.

Splošna ocena: Končna ocena celotne sezone je več kot odlično! Pred sezono si nismo upali

sanjati takih športnih dosežkov.

Ključ do uspeha je v sistemu (od A ekipe – B ekipe – skupin DPNC – klubi), ki ga imamo in v

ljudeh, ki ga izvajajo. Medsebojno smo si zaupali, spoštovali, dobro sodelovali in komunicirali.

Nadgradimo ga v prihodnje!

Osnovni pogoji za delo v sezoni 2015/2016 so zelo dobri. Nadgradnja dela DPNC: za

regeneracijo in rehabilitacijo tekmovalcev skrbi diplomirani zdravstvenik R. Tržan, za

osebnostno rast športni psiholog A. Vičič s sodelavci.

Sodelovanje in usklajevanje v skupinah DPNC je zelo dobro. Prav tako je zelo dobro sodelovanje

in komuniciranje s klubskimi trenerji tekmovalcev 1.DPNC.


78

DPNC 2., 3. in 4. skupina

Realizacije načrtovanega programa: načrtovan program je bil v celoti realiziran.

Realizacija rezultatskih ciljev: Za tekmovalce, ki delujejo v 2., 3. in 4. skupini DPNC

rezultatski cilji niso bili v ospredju. Cilji so bili in so vezani na njihov napredek v smislu

motorike, tehnike in morfologije. V skladu s programom se je izvajalo osnovne motorične in

morfološke teste. Večina tekmovalcev je do prvih zimskih treningov naredila velik napredek.

Splošna ocena: Ubadali smo se z različnimi poporodnimi težavami. Gibljivost, morfologija

nasploh, predznanje, šolske obveznosti itd, skratka vse, kar pritiče dijakom mladim športnikom

in predvsem tistim, ki so zamenjali okolje, se “osamosvojili” in trdneje stopili na pot športa in

šole. Nekateri dijaki so naredili gromozanski napredek. Pri nekaterih pa še ni uspelo. Morda je

bil kdo zapostavljen, a v taki skupini se to kaj lahko zgodi. Vedno poizkušamo izvleči iz

posameznika tisto največ, kar je sposoben.

SKOKI DEKLETA

Realizacije načrtovanega programa: celoten trenažni proces je bil izpeljan po začrtanih

smernicah.

Realizacija rezultatskih ciljev: realizirani vsi cilji.

Splošna ocena: Po lanski premierni sezoni z novim trenerjem, ki je bila za slovenske ženske

smučarske skoke najboljša v zgodovini smo letos napravili še večji korak naprej in to ogromen

korak. Prvič stopničke v skupni razvrstitvi posameznic, prvič stopničke v pokalu narodov, prvič

stopničke in zmaga na domači tekmi v Ljubnem, rekordnih enajst stopničk v sezoni, zlate

medalje na YOG in MSP, odlični rezultati mlajših tekmovalk na mednarodnih tekmovanjih.

NORDIJSKA KOMBINACIJA

A/B ekipa

Realizacije načrtovanega programa:

Skakalni del treninga

Skakalni del treningov je potekal na skakalnicah v Planici in v Kranju. Zaradi obsežnejšega

tekaškega treninga, je bilo število skokov nekoliko nižje od načrtovanega (92,38 % realizacija

programa). Skakalni del treninga smo v primerjavi z lansko sezono nekoliko spremenili in ga

bolj prilagodili potrebam in značilnostim posameznih tekmovalcev.

Tekaški del treninga

Tekaške treninge smo v poletnem delu sezone opravili v Besnici pri Kranju, na Pokljuki in Rogli.

Tekaški trening je bil obsežnejši od načrtovanega (107,4 % realizacija) zaradi izkazane večje

potrebe po aerobnem treningu.


79

Skupne priprave zaradi trenutnega finančnega stanja niso bile realizirane v celoti. Izvedli smo

tekaške priprave v Bohinju (avgust, 2015), ter dvakrat po dva dni skakalnih priprav v Planici.

Pred zimskim delom sezone je ekipa opravila skakalne priprave skupaj z A ekipo skakalcev

(Innsbruck in Garmsich Partenkirchen, okober 2015).

Realizacija rezultatskih ciljev: Rezultatski cilji niso bili realizirani.

Splošna ocena: Kljub temu, da ekipa ni izpolnila vseh rezultatskih ciljev, ocenjujem, da je bil

narejen velik napredek. Po nekaj sezonah je bila zopet dosežena deseterica, M. Jelenko je sredi

zimskega dela sezone tekmoval zelo konstantno. Drugi del zimske sezone rezultatsko ni bil več

tako uspešen, predvsem zaradi nihanja telesne teže in malo slabše regeneracije. Na tem delu se

pozna pomanjkanje maserja oz. fizioterapevta, delno pa je bila vzrok tudi viroza.

Dejstvo je, da je napredek bil storjen in da ima ekipa dobre nastavitve za naslednji dve

pomembni sezoni.

SKUPINA DPNC V NORDIJSKI KOMBINACIJI

Realizacije načrtovanega programa: program je bil v celoti realiziran.

Realizacija rezultatskih ciljev: ekipa je realizirala vse cilje razen ekipnega na Mladinskem

svetovnem prvenstvu v Rasnovu.

Splošna ocena: Poleg dela, ki poteka v okviru DPNC, bo potrebno, da oba trenerja še več

energije usmerita v razvoj vseh 3 regij in predvsem klubov in društev, ki delujejo v otroškem

programu nordijske kombinacije. Klubom in društvom bo treba še več pomagati na področju

metodike učenja tehnike smučarskega teka in delno pomagati tudi pri metodiki učenja tehnike

smučarskega skoka in kondicijske priprave. Direktno sodelovanje s klubi in društvi na teh

področjih bo treba še bolj intenzivirati.

Obet za vključitev novih tekmovalcev v otroški program in s tem posledično tudi mladinski je

spodbuden. Število tekmovalcev v otroškem in mladinskem programu se je v zadnjih dveh

sezonah krepko povečalo. Na državnem prvenstvo dečkov starih do 13 let (7. februar 2016) je

bilo v cilju 36 tekmovalcev in tekmovalk. Na državnem prvenstvu dečkov starih do 15 let (5.

marec 2016) je bilo v cilju 41 tekmovalcev in tekmovalk. Toliko tekmovalcev in tekmovalk na

prvenstvu dečkov starih do 15 let še ni nikoli nastopilo. To je obetavno dejstvo, ki daje veliko

upanja za kvalitetnejši razvoj športne panoge na vseh področjih.

Stanje v panogi 4.3

Na področju popularizacija smučarskih skokov – program »Skoči z nami« je bil odziv na lanskem

nivoju. V skokih in nordijski kombinaciji smo že osmo sezono zapored izpeljali šolsko

tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Namen programa je seznaniti čim več

osnovnošolsko mladino z začetki smučarskih skokov, dati možnost priti v stik s smučarskimi

skoki.


80

V letošnji sezoni so bila tekmovanja izpeljana le v dveh regijah (Gorenjski in Štajersko –

Koroški), medtem ko so na državnem prvenstvu nastopili tekmovalci iz vseh treh regij.

Tudi v letošnji sezoni je ponovno opazen dvig trenda priliva začetnikov in števila registriranih

tekmovalcev do 15 leta starosti. V sezoni 2014/15 je bilo v teh starostnih kategorijah

registriranih 399 športnikov, medtem ko je v letošnji sezoni registriranih 483 športnikov oz.

športnic. Zaradi velikega priliva otrok v smučarske skakalne klube je bi sprejet načrt dela

selekcij Planiških skakalnih šol (PSŠ-DPNC) z namenom strokovne in finančne pomoči klubom v

Sloveniji. Sistem delovanja skupin PSŠ-DPNC bo izredno natančno načrtovan, usmerjan in voden

s strani krovne organizacije. PSŠ-DPNC se uvajajo kot podpora sistemu DPNC. Tekmovalci v

otroških kategorijah bodo spremljani že pred prihodom v srednješolsko izobraževalni in

trenažni sistem. Tako bo prehod iz klubskega okolja, na raven DPNC bistveno lažji, tudi nihanj

zaradi slabega poznavanja tekmovalcev bo predvidoma bistveno manj. S tem bi lahko pospešili

razvoj posameznikov, ki se je v preteklosti na prehodu v novo okolje pogosto začasno ustavil.

Za nadaljevanje trenda razvoja bo nujno potrebno večji vložek tudi v kadre predvsem v nordijski

kombinaciji in skokih deklet. Zavedati se moramo, da v programe, še posebej v kadre, vlagamo

bistveno manj kot konkurenca s katero bi se radi primerjali. Potrebno bi bilo namensko

rezervirati oziroma dodatno zagotoviti večja sredstva za vlaganje v razvoj.

Na področju financ je panoga sanirala dolg iz pretekle sezone in bo novo sezono začela v dobri

finančni kondiciji. Glavni razlog je uspešno trženje panoge ter delovanje programov v skladu s

finančnim načrtom.

Cilji za sezono 16/17 4.4

Smučarski skoki A ekipa: Postavljeni cilji za sezono 2016/17 so sledeči: a.) Novoletna turneja skupno 1 x do 3. mesta 1 x do 15. mesta

b.) Svetovno prvenstvo v Lahti-ju

posamezno – 120K 1 x do 6. mesta 1 x do 15. mesta 1 x do 30. mesta posamezno – 90K 1 x do 6. mesta 1 x do 15. mesta 1 x do 30. mesta ekipno – 120K do 5. mesta ekipno – 90K-MIX do 5. mesta Cilj na svetovnem prvenstvu v Lahti-ju je osvojitev medalje.

c.) Svetovni pokal posamezno

skupni seštevek-posamezno

1 x do 3. mesta 2 x do 15. mesta


81

POLETI - skupno 1 x do 3. mesta 1 x do 10. mesta

KVOTA 6 tekmovalcev

pokal narodov do 5. mesta

d.) Grand - prix posamezno 5 x do 10. mesta 10 x do 15. mesta kvota 6 Smučarski skoki B ekipa:

- ekipni cilji:

10x do tretjega mesta na posamezni tekmi za celinski pokal;

3x kvota za svetovni pokal;

4x točke za svetovni pokal oz. grand prix.

- individualni cilji:

- etapni cilji: vezani na izhodiščno stanje posameznega športnika (psih., mot., teh.

dejavniki).

- rezultatski cilji: vezani na pretekle dosežke in realizacijo etapnih ciljev.

Smučarski skoki mladinska ekipa – DPNC 1:

Nivo tekmovanja Načrtovano

Svetovno mladinsko prvenstvo

Posamično 1x do 6. mesta

1x do 12. mesta

2x do 20. mesta

Ekipno do 3. mesta

Alpski pokal


10x od 4. do 6. mesta


Ekipno do 3. mesta

Celinski pokal



Svetovni pokal točke dva tekmovalca


82

Smučarski skoki dekleta:

S V E T O V N O P R V E N S T V O

Posamično 1 x do 6. m., 1 x do 10. m., 2 x do 20. m.

Mešane ekipe do 5. mesta

S V E T O V N I P O K A L

Skupna uvrstitev posameznic 1 x do 6 m., 1 x do 10. m., 2 x do 20. m.

Uvrstitve na posameznih tekmah 3 x do 3. m., 4 x do 6. m., 6 x do 15. m.

Pokal narodov do 3. mesta

G R A N D P R I X

Skupna uvrstitev posameznic 1 x do 6. m 1 x do 10. m.

Uvrstitve na posameznih tekmah

1 x do 3. mesta 2 x do 6. mesta,

2 x do 10. mesta 3 x do 20. mesta

C E L I N S K I P O K A L

Skupna uvrstitev posameznic

Uvrstitve na posameznih tekmah 6 x do 30. mesta

M L A D I N S K O S V E T O V N O P R V E N S T V O

Individualna uvrstitev 1x do 6. 1x do 10. 1x do 20. 1x do 30. mesta

Ekipno tekmovanje/ mix do 5. mesta

EYOF

Individualna uvrstitev 1 x do 6. mesta 1 x do 10.m.

Ekipno tekmovanje do 5. mesta

A L P S K I P O K A L

Individualna uvrstitev 3 x do 6., 4 x do 10., 5 x do 15. mesta

Ekipna uvrstitev do 4. mesta

O P A I G R E

Individualna uvrstitev 1 x do 6., 1 x do 10., 2 x do 15. mesta

Ekipna uvrstitev do 4. mesta

Nordijska kombinacija – člani:

GRAND - PRIX

Posamično 1 x do 10. mesta, 1 x do 15. mesta

Sprint dvojic do 8. mesta

SVETOVNI POKAL NK

Individualno 3 x do 10., 6 x do 20. mesta, 6 x do 30. mesta

Uvrstitev v svetovnem pokalu do 25. mesta


83

skupno

SVETOVNO PRVENSTVO

Individualno do 10. mesta

Ekipna tekma Nastop z ekipo

Kriteriji za uvrstitev v ekipo bodo določeni ob koncu poletnega dela sezone.

Nordijska kombinacija – mladinci (DPNC NK):

Mladinsko svetovno prvenstvo 1 x do 15. mesta

2 x do 30. mesta

Ekipno do 8. mesta

Alpski pokal 2 x do 6. mesta

4 x od 7. do 15. mesta


Celinski pokal 2x do 30. mesta


OPA igre 1 x do 6. mesta


Ekipno do 5. mesta

OPA igre dekleta 1x do 6. mesta

Ekipno do 4. mesta

CELINSKI POKAL NK

Posamezno 2 x do 20. mesta,4 x do 30. mesta


84

VSEBINSKO POROČILO PANOGE ZA ALPSKO SMUČANJE 5

Vodstvo panoge

Predsednik panoge: Iztok Klančnik, MBA

v.d. poslovni vodja panoge za alpsko smučanje do 31.05.2016: Marko Gorjanc


OPISNA ANALIZA WC EKIPA (TEHNIČNE DISICPLINE)

Ekipa WC tech in EC je bila združena. Za namen povečanja budgeta smo se odpovedali

dodatnemu trenerju, kar se je poznalo predvsem pozimi, ko nismo bili v stanju pokriti vse

treninge in tekmovanja za tekmovalce. Najkrajšo so potegnili tekmovalci, ki so večkrat trenirali

ali tekmovali samo ob pomoči serviserja ali pa celo sami.

Lani smo v prehodnem obdobju napravili veliko smučarskih dni, s skupnimi kondicijskimi

treningi smo pričeli sredi junija in prav te skupne kondicije je bila dobra stvar, ki se je zgodila

lani.

Slabo vreme in posledično slabe proge na domačih smučiščih so nas prisilile, da smo treninge

iskali v tujini, kjer smo pa samo gostje in težko diktiramo treninge po naših željah. Želim si, da bi

našli prostor za trening, kjer bi lahko imeli več vpliva pri pripravi prog.

WC EKIPA (HITRE DISICPLINE):

Pripravljalno obdobje smo razčlenili na šest tedensko obširno kondicijsko vadbo z bazo v Novi

Gorici, ter snežne priprave na evropskih ledenikih in enomesečnim snežnim trenijgom v Čilu.

Zaradi kvalitetne in obširne kondicijske vadbe sem kod glavni trener imel bistveno boljša

izhodišča za delo na snegu, kar pa ne morem reči za strokovne sodelavce ,ki so bili na vseh

področjih novinci.

Tekmovalno obdobje ocenjujem kod uspešno. Vidim še kar nekaj prostora in neizkoriščenih

priložnost, ki bi lahko sezono naredile vrhunsko. Po moji oceni smo nadgradili znanje in

kvaliteto. Trije fantje so naredili vsaj dva osebno najboljša rezultata v karieri. Na tekmi WC smo

imeli 2 x 2 tekmovalce med top10, povečali kvoto v DH,SG in SC. Naredili 6 vrhunskih rezultatov .

Po nekaj letih imamo 2 Top 15 tekmovalca skupno v disciplini na koncu sezone . Kosi 11 AC,

Kline 14 SG

Količine in realizacija treningov/tekmovanj vodim v osebnih kartonih tekmovalcev , ki so vam

na voljo po željah in potrebah.

Sezona je potekala po načrtih in v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Količina in kvaliteta

treningov je bila na visokem nivoju in primerljiva z konkurenco. Finančno smo ostali v okvirih,

ki nam jih je postavil Jožko Križan oz.SZS.


85

EC EKIPA:

POSEBNOSTI: Gre za izredno težko sezono. Prave zime ni bilo, kar je ekipo pri programu

prikrajšalo za naslednje:

- Izpad treninga v Skandinaviji in izpad kvalitetnega treninga v mesecu dec, jan in feb.

Razlog zato je slaba zima, na kar kot odgovorni trener nimam vpliva. Drugi razlog pa je, da

nimamo svojega trening poligona in se v Sloveniji nismo enkrat mogli dobro pripravit na

pomembne tekme v decembru, januarju in februarju. To se je poznalo pri pripravljenosti vseh

tekmovalcev (nerazumljivi vzponi in padci v formi). V kolikor želimo v prihodnosti zagotoviti

tem tekmovalcev kvalitetnejši program in s tem povečati možnosti prehoda na najvišji rang

tekmovanj, bo nujno potrebno vključiti v program domač poligon in možnost treninga v Južni

Ameriki. S tem bomo povečali možnosti za razvoj tekmovalcev v disciplini veleslalom in

možnosti za povečanje njihove splošne smučarske pismenosti tekmovalcev. Brez poligona bo to

nemogoče in se bodo izgubili v povprečju. V kolikor ta dogovor ni možen v Sloveniji, bomo našli

rešitev v tujini trenerji sami.

ŽENSKA EKIPA

WC ekipa za tehnične in hitre discipline je bila združena.

Ker si z obema ekipama zaradi finančnega proračuna nismo mogli privoščiti poletnega treninga

na južni polobli (Ushuaia, La Parva), nam ni preostalo kaj drugega, kot pa da se osredotočimo na

evropske ledenike. Izjema je bila samo Ilka Štuhec.

Začeli smo zelo pozno, zato je bilo pripravljalno obdobje precej kratko, vendar pa smo imeli

predvsem v začetku srečo z vremenom in smo lahko realizirali zastavljene cilje. Vseeno pa še

vedno nismo bili dobro pripravljeni za prvo tekmovanje v Soeldnu. Žal nam je zaradi

pomanjkanja snega odpadel tudi zadnji del načrtovanega treninga v Geallivareju. Med sezono

(tekmovalno obdobje) smo se pripravljali na posamezna tekmovanja dokaj uspešno.

PRIPRAVLJALNO OBDOBJE

Sestava ekipe je bila narejena na predlog takratnega Vodje reprezentanc Pavlija Čebulja. Na moj

predlog se je v delo ekipe vključilo tudi pomočnike, ki so bili pokriti s strani tekmovalk (Hafner,

Šinkovec), saj sem le tako lahko zagotovil kontinuiteto dela tekmovalk, ki takrat še niso bile

pripravljene za nivo tekmovanj Evropskega pokala.

Pogoji sodelovanja s pomočniki, ki so bili financirani iz strani tekmovalk niso bila nikoli

dorečena, saj niti takratni Vodja reprezentanc, kot tudi ne Glavni trener nista nikoli organizirala

uvodnega sestanka pred pričetkom sezone. Moj glavni cilj je bil, da se obdrži rdeča nit in to je

napredek tekmovalk. Na koncu sezone se je sodelovanje pokazalo za uspešno. Vzrok za to vidim

v konstruktivnem sodelovanju vseh pomočnikov v ekipi, kot tudi staršev in matičnih klubov

(Kranjska Gora, Alpetur) tekmovalk. Prav zaradi tega je bilo sploh lahko poskrbljeno za

tekmovalke od začetka sezone, pa do konca 100%, saj ko niso izpolnjevale kriterijev za nastope

na EC, so v okviru klubov in samostojnih ekip uspešno delovale vzporedno programu SZS.

Program pripravljalnega obdobja sem prilagodil šolskim obveznostim in zaradi tega so

tekmovalke del programa realizirale preko svojih ekip.


86

Od Septembra do konca Decembra smo realizirali zastavljeni plan treningov in dosegli smo

načrtovano količino in kvaliteto treningov na snegu. Odločitev, da se z odhodom v Skandinavijo

počaka se je pokazala kot dobra, saj smo na ledeniku Moltal ujeli zelo dobre pogoje za trening.

Trening v Skandinaviji bi glede snežnih razmer bil lahko boljši, predvsem pa sem pričakoval

večje število tekem pred tekmami Ec, ki pa so zaradi slabših razmer bile odpovedane.

TEKMOVALNO OBDOBJE

Cilj tekmovalnega obdobja je bil, da tekmovalke začnejo uspešno tekmovati na nivoju

Evropskega pokala. Zavestno sem se odločil, da tekmovalke preko težkih tekem spravim na pot

proti Svetovnemu pokalu. Zaradi tega sem sledil tekmam Ec pokala, kjer so tekmovalke dosegale

dobre rezultate in v tekmovanju Ec so postale doma, kar je dobro izhodišče za naslednjo sezono.

Preko sezone se je sodelovanje s klubi in pomočniki pokazalo kot zelo dobro in skozi to so

potekali individualni plani treningov in tekmovanj za tekmovalke. Brez tega ne bi mogel pokriti

tako Ec tekmovanj, kot YOG. Prav tako so tekmovalke, ki so pokazale dober nivo pripravljenosti

na Ec tekmah dobile priložnost sodelovanja z ekipo za Svetovni pokal.


POROČILO MOŠKE REPREZENTANCE SEZONA 2015-16

vrsta cilja načrtovani cilj realizacija cilja

Svetovni pokal - WC

WCSL VSL 1 tekmovalec do 30. mesta; DA – Kranjec 24.

WCSL SL 1 tekmovalec do 30. mesta, NE – Skube 41.

WCSL SM 2 tekmovalca do 25. mesta, 1

tekmovalec do 45. mesta;

Delno – Kline 17. DA – Šporn 40.,

Kosi 45.

WCSL SVSL 1 tekmovalec do 30. mesta, 2

do 45.mesta;

DA – Kline 14., Kosi 30., DA - Čater

39.

WCSL AC 1 tekmovalec do 20. mesta, 1

do 40. mesta;

DA – Kosi 11., Kline 30., Čater 36.

MSP 2016 Sochi

VSL, SL, SG, DH, AC 1 uvrstitev do 6. mesta; 2 do

10. mesta

DA – Hadalin 1.,5.,6.,9., Hrobat 4.,6.,9., Dvornik

10., TEAM 1. mesto

INDIVIDUALNI REZULTATSKI CILJI MOŠKIH REPREZENTANC:

ime in

priimek

načrtovani cilj realizacija cilja Realizacija (Da/Ne)

Andrej

Šporn

WCSL 40 DH 39 DH DA

Rok Perko WCSL 25 DH NE

Boštjan

Kline

1. WCSL 40 DH

2. WCSL 40 SG

17. DH, 14. SG, 30. AC

DA


87

3. točke AC

Martin

Čater

1. WCSL 30 AC

2. točke DH ali SG

36. AC, 39. SG NE/DA

Klemen

Kosi

1. WCSL 15 SC

2. 25 SG

3. 45 DH

11 AC, 30. SG, 45. DH DA/NE/DA

Žan

Kranjec

WCSL 25 GS 24. GS DA

Matic

Skube

WCSL 25 SL 41. SL NE

Mišel

Žerak

EC GS skupno 30 NE

ŽAN

GROŠELJ

EC: do 30. mesta vsaka

tekma v SL;

-EC SL: skupaj doseženih

41 EC točk (skupno EC SL

48.mesto).

-Rezultati v EC SL: 13.,

23., 24., 27., 29.mesto.

NE OPOMBA: ni bil

na startu vseh EC SL,

ker finančno nismo

mogli pokriti vseh

tekem. Zaradi tega bi

lahko bila skupna

uvrstitev višja.

FIS:

SL pod 10 FIS točk;

VSL pod 15 FIS točk;

Trenutno:

SL: 13,65 točk.

VSL: 17,28 točk.

NE

JAKOB

ŠPIK

EC:

do 30. mesta vsaka tekma v

SL;

točke v VSL;

-EC SL: skupaj doseženih

16 EC točk (skupno EC SL

74.mesto).

-Rezultati v EC SL: 17.,

26., 28.mesto.

NE OPOMBA: ni bil

na startu vseh EC SL,

ker finančno nismo

mogli pokriti vseh

tekem. Zaradi tega bi

lahko bila skupna

uvrstitev višja.

FIS:

SL pod 10 FIS točk;

VSL top 100;

Trenutno:

SL: 15,88 točk.

VSL: 23,03 točk (300.).

NE

ŠTEFAN

HADALIN

MSP: 1 uvrstitev do 3. mesta; MSP rezultati:

- AC : 1.mesto.

- Ekipna tekma:

1.mesto.

- DH: 5.mesto.

- VSL: 6.mest.

- SG. 9.mesto.

DA

EC: točke v vseh disciplinah; EC točke:

- AC: 76 točk, skupno

8.mesto.

- VSL: 8 točk, skupno

68.mesto.

NE (ni dosegel točk v

DH).


88

- SL: 8 točk, skupno

86.mesto.

SG: 3 točke, skupno

58.mesto.

FIS: v vseh disciplinah top

100;

Trenutno:

- SL: 9,18 točk (48.).

- VSL: 16,46 točk

(149.).

- SG: 16,23 točk (91.).

- DH: 26,63 točk

(140.).

- AC: 14,28 točk (21.).

NE

MIHA

HROBAT

MSP: 1 uvrstitev do 3. mesta; MSP rezultati:

- SG : 4.mesto.

- AC: 6.mesto.

- DH: 9.mesto.

NE

EC: Uvrstitev do 30. mesta na

vsaki tekmi v HD in AC;

EC točke:

DH: 54 točk, skupno

21.mesto.

SG: 11 točk, skupno

47.mesto.

AC: 7 točk, skupno

33.mesto.

DH DA, SG in AC ne.

OPOMBA: ni startal

vseh SG in AC EC

tekem.

FIS:

SG do 60. mesta;

DH do 100. mesta;

SL in VSL pod 20 FIS točk;

Trenutno:

- SL: 21,76 točk.

- VSL: 21,32 točk.

- SG: 18,15 točk

(107.).

- DH: 18,25 točk

(91.).

- AC: 20,78 točk.

DA za DH.

NE za SG, SL in VSL.

POROČILO O DELU ŽENSKE REPREZENTANCE ZA WC IN EC

DOSEŽENI KRITERIJI V SEZONI 15-16: Ženska A reprezentanca

Ime in Priimek Dosežen kriterij Kriterij 1 WCSL Kriterij 2 WC

finale

Kriterij 2

Uvrstitev FIS

Ilka Štuhec 1 SG 12,DH 25

Ana Drev 1 GS 7

Ana Bucik 1 SL 29

Ferk Maruša 1 SC 14

Vanja Brodnik 1 SC 15

Katarina Lavtar 2 GS 4x SL 1x GS 31,SL 44

Tina Robnik 2 GS 2x


89

Ženska B reprezentanca

Ime in Priimek Dosežen kriterij Kriterij 2 do 6 m

na EC

Kriterij 2do 30 m

v EC

Kriterij 2 do 6.

na MSP

Meta Hrovat 2 2x 4m GS 2x 5

me GS

Brezovnik Saška 2 3. mesto SC MSP

Klara Livk 2 30. mesto SL

Eli Plut X

Desire Ajlec X

INDIVIDUALNI CILJI TEKMOVALK ŽENSKA A EKIPA

ILKA ŠTUHEC WCSL top 5,WCSL top 10 GS finale

Rezultat SG 12,DH 25 X

Izpolnjen kriterij NE NE

ANA DREV WCSL top 10

Rezultat GS 7

Izpolnjeni kriteriji DA

MARUŠA FERK WCSL top 10 WCSL top 30

Rezultat SC 14 SL 32mesto

Izpolnjeni kriteriji NE NE

KATARINA LAVTAR GS WCSL top 30 SL WCSL top 30

Rezultat GS 32 mesto SL 51 mesto


ŽENKA EC EKIPA

KLARA LIVK Top 30 v seštevku 1 discipline na

EC

Rezultat 30. mesto

Izpolnitev kriterija DA

SAŠKA BREZOVNIK MSP top 6 1x in top 10 1x

ANA BUCIK WCSL top 30 WCSL top 10 SC

Rezultat SL 30. mesto Poškodba

Izpolnjeni kriteriji DA X

TINA ROBNIK Finale WC

Rezultat 2x v finalu

Izpolnjeni kriteriji DA

VANJA BRODNIK WCSL top 20 DH WCSL top 30 SG

Rezultat DH 40. mesto Brez finala


META HROVAT Top 200 v 2 disciplinah EYOF top 5 in top 10

Rezultat 107. GS,124 SL SL 3., GS 4.

Izpolnitev kriterija DA DA


90

Rezultat AC 3. mesto, SL 13. mesto

Izpolnitev kriterija Delno

DESIREE AJLEC Top 150 1x in top 200 1x na FIS EC točke

Rezultat SL 228,GS 347 X

Izpolnitev kriterija NE NE

ELI PLUT Top 30 v seštevku ene discipline v

EC

Finale WC

Rezultat SL 72 mesto X

Izpolnitev kriterija NE NE

Realizacija načrtovanega programa

Mezocikel /

datum

Načrtovan kraj

treninga

Načrtovano

število dni

Realiziran kraj

treninga

Realizirano

število dni

5.-10.5.2015 Molltal Molltal 5

25. – 26.5.2015 Moltal Moltal 2

1.9. – 12.9.2015 Saas Fee Saas Fee 12

20.9. -30.9.2015 Hintertux Hintertux 9

10. - 13.10.2015 Pitztal Pitztal 4

18. – 22.10.2015 Pitztal Pitztal 5

3.11. – 6.11.2015 Moltal Moltal 4

10. – 19.11.2015 Moltal Moltal 7

27.11.-

15.12.2015

Funasdalen, Trysil,

Kvitfjell,

Funasdalen, Trysil,

Kvitfjell, Geil

17

28.12.-

30.12.2015 Moltal

Moltal

3

SKUPAJ 68 dni

POROČILO O PROGRAMU OTROK IN MLADINE (U 14, U 16, U18, U21)

MLADINSKI PROGRAM (U18, U21):

Realizirano:

- Izvedli 29 FIS tekem za M in Ž (8-GS, 15-SL, 2-SG, 2-AC, 2-DH)

- Mladinski skupni kampi v pripravljalnem obdobju(AVG.-NOV.): skupaj 33 dni

(Stelvio, Zermmatt, Hintertux, Moelltal)

- 2 kondicijska kampa: ROGLA pod okriljem OKS in POKLJUKA v org. SZS

- TESTIRANJA (Ljubljana, Bled)

- MOI Lillehammer 2016

- DP mladinskih in članskih kategorij v vseh disciplinah

Rezultati:

- Kvalitetne FIS tekme v SLO(kljub vremensko nenaklonjeni sezoni)

- Tekmovalci(vseh kategorij) izboljšali FIS točke na domačih FIS tekmah

- 3. mesto MOI 2016(Hrovat Meta), dobri nastopi ostalih udeleženih


91

OTROŠKI PROGRAM (U 14, U 16):

Realizirano:

Vsebinsko uvajanje NPTS 2025 (motorični testi, paralelni SL in VSL)

Šolar na smuči 2016 (1967 smučarsko ozaveščenih otrok od tega 1279 začetnikov)

3 x pripravljalni kamp za otroške kandidate (20 tekmovalcev) za reprezentanco

Kamp VSL in Kamp SG in SL - Moeltall

Kamp – merjenje časov SL, VSL trening paralel SL, VSL

Izvedene vse tekme VSL in SL za veliko nagrado RAUCH

Izveden drugi sklop hitrih disciplin –SG (prvi zaradi vremenskih pogojev odpovedan)

Motorični test na FS uveden v SLO pokal kot tekmovanje

NOVOST – paralelna tekmovanja v SL in VSL

Mednarodna tekmovanja:

Rezultati:

- Pokal LOKA: SLO skupno 1. mesto ; 9 medalj - 3x 1. mesto

- TOPOLINO: SLO skupno 2. mesto ; 5 medalj – 2x 1. mesto, 1x 2. mesto 2x 3. mesto

- LA SCARA: Ni skupnega seštevka; 2 medalji – 2 x 1. mesto

- PINOCHIO: SLO skupno 2. mesto ; 4 medalje – 2 x 1. mest, 2 x 3. mesto

- KITZBUHEL: SLO ekipno 3. mesto;

41. Pokal Loka 2016, Ekipno 1 mesto med 32 državami udeleženk.

3 x Zlato = SL, U14, Anja Oplotnik; SL, U14, Martin Križaj in SL, U16,

Dvornik Neja;

1 x Srebro SL, U14, Dvornik Neja;

3 x Bron = SL U14, Nika Murovec; SL U14, Martin Križaj; SL U14, Borut

Božič;

četrto mesto Tomšič Nika U16, Poženel Vilhar Urša U14, vsi SL

šesto mesto Slapar Patrik U14 vsi SL

55. Trofeo Topolino 2016 . Ekipno 2 mesto 42 držav udeleženk

2 x Zlato VSL, U16, Dvornik Neja; SL, U16, Dvornik Neja;

1 x Srebro SL, U16, Božič Borut;

2 x Bron VSL, U14, Anja Oplotnik; SL, U14, Anja Oplotnik;

šesto mesto SL, U14 Križaj Martin

34. Pinocchio sugli sci, Ekipno 3 mesto 34 držav udeleženk

2 x Zlato VSL, U14, Murovec Nika; SL, U16, Božič Borut;

2 x Bron VSL, U14, Oblak Rebeka; SL, U14, Murovec Nika;

2 x četrto mesto SL U16, Podrepšek Ula in SL U16, Strasberger Lovro

2 x sedmo mesto SL U16, Podrepšek Ula in Božič Borut

ter deveto mesto Drobnič Nina U14 VSL.

35. La SCARA, Val d Isere, Ni ekipne razvrstitve. 32 držav udeleženk

2 x Zlato SL, U16, Nika Tomšič; SL, U14, Anja Oplotnik;

1 x peto mesto SG, U14,Knific Lina in 1 x šesto mesto SG, U16, Mirnik Maks Jan

1 x deseto mesto SG, U16, Ciglič Žana;

KITZBUHEL 2016 : SLO ekipno 3. mesto


92

Stanje v panogi 5.3

V lanski sezoni je bilo izvoljeno novo vodstvo panoge kakor tudi kompleten Alpski odbor in

Strokovni svet. V sezoni smo namesto potrjenega Pavlija Čebulja kot vodjo panoge za alpsko

smučanje, postavili Jožka Križana, ki je prevzel mesto poslovnega vodja panoge z glavno nalogo

skrbeti za poslovanje panoge. Ko je Jožko Križan po odstopu dr. Jurija Žureja prevzel

direktorsko mesto na SZS, je njegovo mesto kot v.d. vodje panoge prevzel Marko Gorjanc.

V lanskem letu članska ekipa ni imela večjega tekmovanja, zato pa so mladi tekmovali na

Olimpijskih igrah mladih v Lillehamerju na Norveškem in svetovnem prvenstvu v Sochiju. Na

obeh velikih tekmovanjih smo dosegli medalje. Najbolj žlahtna medalja je seveda 1. mesto na

Team eventu v Sochiju, kjer so za zlato vozili Meta Hrovat, Saša Brezovnik, Andraž Dvornik in

Štefan Hadalin. To nam daje precej upanja na dobre smučarske sezone, ki še prihajajo.

Tudi članske ekipe so dosegle izjemne rezultate (v nadaljevanju podrobno). Naj omenim dve

srebrni medalji Boštjana Klineta in Ane Drev. Praktično vsi ostali tekmovalci pa so si izboljšali

svoje uvrstitve v svetovnem pokalu. Glede na dane pogoje smo lahko z doseženimi rezultati v

pretekli sezoni zelo zadovoljni. Tisto, kar daje največ upanja, so zlasti vrhunski uspehi iz

Svetovnega mladinskega prvenstva in otroških tekmovanj, seveda pa ne gre zanemariti tudi

dobrih uvrstitev posameznikov na tekmah Svetovnega pokala. Sodeč po tem in tudi dobrem delu

z mladimi za prihodnost slovenskega alpskega smučanja torej ne bi smelo biti večje bojazni.

Sezona je minila brez večjih posebnosti, čeprav so imeli trenerji in strokovne ekipe težko delo

pripraviti ustrezno pripravo tekmovalcev z omejenimi sredstvi za pripravo treningov in tekem.

Veseli me, da so alpske discipline tudi po začasnem odhodu Tine Maze še vedno priljubljene med

ljudmi in da gledanost tekem za svetovni pokal spet narašča.

Dolgoročni razvoj

Z namenom doseganja zastavljenih ciljev bo v prihajajočem olimpijskem obdobju in tudi

dolgoročno v implementiran usklajen nacionalni program smučanja, ki bo zavzemal področje

starostnih kategorij otrok in mladine (U8-U16 in U18-U21). Poudarek bo na dveh osnovnih

skupinah, kateri sta znotraj opredeljeni s starostnimi kategorijami (U8, U10, U12 in U14 ter

mladinci in mladinke U18-U21). To nalogo je opravila ustanovljena posebna skupina

strokovnjakov, ki je izdelala učni program in ga bo ob sodelovanju učiteljev in trenerjev

smučanja tudi izvajala. Glavni cilj je ustrezno pridobivanje otrok za smučarski šport in jih

naučiti temeljnih znanj, katera se ob prehodu v starejše starostne kategorije da ustrezno

nadgrajevati z vsebinami, ki jih bo nacionalni program alpskega smučanja vseboval. Ob

navedenem je namen projekta izdelati tudi strokovne smernice učenja, vadbe in treniranja ter

tekmovanja v alpskem smučanju. Vsebine bodo strokovnemu kadru na vseh nivojih služile za

vodilo pri načrtovanju in izvajanju smučanja kot metodičnega procesa tudi v smislu sozvočja

razmerij količine treniranja posameznih disciplin, vodenega smučanja s treningom tehnike in

števila tekmovanj (domačih in mednarodnih) glede na skupno število dni na snegu po

kategorijah.


93

Cilji za tekmovalno sezono 2016/2017 5.4

Glavni cilj moškega programa za štiri letno obdobje je olimpijska medalja na ZOI 2018.

Cilji moške reprezentance za sezono 2015-16 bodo določeni do konca meseca avgusta in bodo

razdeljeni na sledeč način:

Ekipni cilji

- Svetovni pokal, Evropski pokal, Mladinsko svetovno prvenstvo.

Ekipni cilji bodo določeni skladno z individualnimi cilji vseh tekmovalcev uvrščenih v moško

ekipo.

Ekipni cilji za tehnične discipline:

vrsta cilja načrtovani cilj

Svetovni pokal - WC

WCSL VSL 1 tekmovalec do 15. mesta;

WCSL SL 1 uvrstitev do 30. mesta;

WC SC 1 uvrstitev do 30. mesta;

WSC 2015St. Moritz

VSL 1 uvrstitev do 10. mesta;

SL 1 uvrstitev do 25. mesta;

SC 1 uvrstitev do 25. mesta;

VSL, SL, SG, DH, SC 1 uvrstitev do 6. mesta; 2 uvrstitve

do 10. mesta

OI 2018Pjong Jang


do 10. mesta

2) Ekipni cilji za hitre discipline:

vrsta cilja načrtovani cilj

Svetovni pokal - WC

WCSL VSL 1 tekmovalec do 15. mesta;

WCSL SL 1 uvrstitev do 30. mesta;

WCSL SM 3 tekmovalci do 30. mesta:

WCSL SVSL 3 tekmovalci do 30. mesta;

WC SC 3 tekmovalci do 30. mesta;

WSC 2015 St. Moritz

VSL 1 uvrstitev do 10. mesta;

SL 1 uvrstitev do 25. mesta;

SM 1 uvrstitev do 10. mesta

SG 1 uvrstitev do 10. mesta

SC 1 uvrstitev do 10. mesta;


do 10. mesta

OI 2018 Pjong Jang


94


do 10. mesta

Rezultatski cilji

1. Svetovno prvenstvo St. Moritz 2017 - 1x uvrstitev od 1-3 mesta ; 1x uvrstitev do 6 mesta;

2x uvrstitev do 15 mesta

2. Svetovni pokal

Po disciplinah na tekmovanjih za svetovni pokal

disciplina Top 3 Top 10 Top 20 Top 30

GS 1 tekmovalka 2 tekmovalki 1 tekmovalka

SL 1 tekmovalka 1 tekmovalka 1 top 30

DH 1 tekmovalka

SG 1 tekmovalka 1 tekmovalka

SC 1 tekmovalka 2 tekmovalki 1 tekmovalka

Individualni cilji posameznih tekmovalk

Ime in priimek DH SG GS SL AC

Ilka Štuhec WCSLtop

10

WCSL top 6 Uvrstitev v finale na

posamez

WCSL top

10

Ana Drev WCSL top 3

Maruša Ferk WCSL top25 WCSL

Top 15

WCSL

Top 6

Ana Bucik Uvrstitev v finale na p.t. WCSL

Top 15

WCSL top

15

Katarina Lavtar WCSL Top 20 WCSL Top 30

Tina Robnik WCSL

Top 25

Meta Hrovat Uvrstitev v finale na p.t.

Vanja Brodnik

Uvrstitev v finale na p.t. Uvrstitev v

finale na

WCSLTop

10

Ekipa za evropski pokal

Individualni cilji po končnih razvrstitvah v evropskem pokalu

Ime priimek DH SG GS SL AC

Meta Hrovat Top 3 Top 15 Top 20

Saša Brezovnik Uvrstitev v

top 30 na

p.t. EC

Uvrstitev v

30 na p.t.EC

Top 30 Top10 Top 10

Klara Livk - Točke v EC Top 30 Top 15 Top 30

Otroški in mladinski program - Rezultatski cilji- ekipni

Mednarodna otroška tekmovanja :

posamezniki – uvrščanje od 1. – 15. mesta ,

ekipno - uvrščanje od 1. – 6. mesta


95

Generalni cilj, ki ga moramo doseči skupaj vsi sodelujoči v otroškem smučanju od kategorije U8

pa do U16, je dvigniti nivo predvsem pa širino smučarskega znanja. Z ustrezno zastavljenim

programom treningov, ki dosledno spoštuje priporočila SS AD sprejeta in potrjena pred

začetkom sezone.

Pripravil: Iztok Klančnik, Predsednik panoge za alpsko smučanje

VSEBINSKO POROČILO PANOGE BIATLON 6


V sezoni 2015/2016 so bili programi priprav in tekmovanj vseh reprezentanc realizirani celoti.

V pripravljalnem obdobju ni bilo večjih odmikov od načrtovanih programov. Realizirane so bile

vse načrtovane priprave, za kar lahko zahvalimo odličnim pogojem v ŠC Triglav na Pokljuki, A

reprezentanca je kar nekaj priprav opravila tudi v tujini. B in C reprezentanca je večina

treningov in priprav opravila na Pokljuki. Zaradi potrebne menjave prizorišča priprav je B

reprezentanca opravila krajše priprave na Obertiliachu, C reprezentanca pa nekaj dnevne

priprave v Delnicah.

Zaradi slabših snežnih pogojev na Pokljuki v novembru smo morali spremeniti načrt in

odpotovati na priprave v Idre (SWE) od koder je ekipa direktno potovala na prizorišče

svetovnega pokala, del ekipe pa je natopil na IBU pokalu. Tudi v zimskem obdobju smo večino

priprav in treningov izvedli na Pokljuki. A reprezentanca je nekaj dni trenirala tudi v Antholzu.

Udeležili smo se vseh mednarodnih biatlonskih tekmovanj od Svetovnega prvenstva do Alpskega

pokala.

Še vedno imamo težavo z pomanjkanjem tekmovalcev v kategoriji mlajših članov (moški in

predvsem ženske), ki bi lahko konkurirali tekmovalcem A reprezentance in s tem povečali

notranjo konkurenco. V tej sezoni smo zvišali skupno število tekmovalcev v reprezentancah in s

tem večjemu številu tekmovalcev omogočili boljše pogoje za trening in razvoj. Nekaj mladih

tekmovalcev in tekmovalk je zelo nadarjenih in bi lahko v prihodnje zamenjali sedanjo

generacijo tekmovalcev v članski kategoriji..

Na Pokljuki je bilo izvedeno veliko dnevnih treningov predvsem B in C reprezentance ter šole

biatlona. Po našem mnenju pa je še vedno premalo dnevnih treningov organiziranih v lokalnih

okoljih klubov. To pomanjkljivost bi lahko v prihodnosti odpravili z delom v regijskih biatlonskih

centrih.

Sodelovanje s klubi je bilo korektno, mlajšim klubskim tekmovalcem smo kar nekajkrat

omogočili treniranje in bivanje na Pokljuki, predvsem v okviru poletnih biatlonskih taborov in

priprav selekcije šole biatlona, ki se jih je udeležilo okrog 90 otrok iz različnih biatlonskih in

tekaških klubov.


96


Na splošno lahko ugotovimo, da je večina rezultatskih ciljev v članskih kategorijah (Svetovni

pokal, delno Svetovno prvenstvo) ostala neizpolnjena, predvsem zaradi slabših nastopov

najboljših tekmovalcev, Jakova Faka in Teje Gregorin. Kljub temu je bil predvsem nastop Jakova

Faka na Svetovnem prvenstvu zelo uspešen, saj je osvojil peto, šesto in sedmo mesto. Zelo dobro

je nastopila tudi ženska štafeta, ki je osvojila deveto mesto.

Nekaj boljša je bila realizacija ciljev v mladinskih kategorijah, kjer so se tekmovalci povsem

približali izpolnitvi vseh ciljev. Izstopajo rezultati Urške Poje, ki je osvojila sedmo mesto, Aleksa

Cisarja, ki je osvojil trinajsto mesto in Tais Vozelj,ki je osvojila petnajsto mesto ter ženske štafete

s šestim mestom na Svetovnem mladinskem prvenstvu.

Stanje v panogi 6.3

Biatlon deluje v trinajstih smučarskih klubih in je voden z delovanjem zbora in odbora za

biatlon. Zbor se je v sezoni 2015-2016 sestal na štirih rednih sejah in petih dopisnih sejah.

Vodstvo zbora je težišče delovanja usmerjalo v oblikovanje tekmovalnih in razvojnih ciljev,

pridobivanju sponzorjev za financiranje načrtovanih tekmovalnih programov, ter razvoj športa.

Pomembna dolgoročna naloga je bila usmerjena v začetek razvoja regijskih biatlonskih centrov

ter s tem omogočanje vadbe biatlona bližje klubskim sredinam. Klubom se je nudila vsa

potrebna podpora pri izvedbi tekmovanj pokala Slovenije v biatlonu. Delovanje panoge lahko

ocenjujemo za uspešno na osnovi sledečih dejstev: izvedbi večine načrtovanih športno-

tekmovalnih aktivnosti, medijskih aktivnosti, pridobivanju novih podpornikov biatlona, finančni

vzdržnosti panoge in racionalni porabi sredstev v okviru začrtanega oz. rebalansiranega

proračuna, ter ne nazadnje dobro organizirano in strokovno vodenje vseh selekcij in Šole

biatlona. Vodstvo panoge je v svojih načrtih sledilo dolgoročnim smernicam razvoja biatlona.

Delo v reprezentancah je potekalo skladno z načrti, v selekcije je bilo vključenih 28 tekmovalcev

v vseh kategorijah, število otrok na biatlonskih taborih v okviru šole biatlona je ostalo na

podobnem nivoju oziroma se je še malo povečalo(90-95 dečkov in deklic). V okviru

reprezentanc in Šole biatlona deluje 14 (občasno 16) trenerjev in strokovnih sodelavcev iz

različnih področij.

ŠC Triglav Pokljuka s svojo infrastrukturo omogoča izvedbo kvalitetnih biatlonskih treningov in

tekmovanj, vendar bi v prihodnosti z razvojem regijskih centrov morali biatlon približati

okoljem in sredinam, kjer delujejo klubi. Vsa tekmovanja za Pokal Slovenije in državno

prvenstvo v biatlonu so tako organizirana na Pokljuki, sistem tekmovanj pokriva vse kategorije

od članskih do otroških, skupaj se je tekmovanj udeležilo več kot sto trideset tekmovalcev,

število tekmovalcev pa se povečuje iz sezone v sezono.


97

Cilji za sezono 2016/17 6.4

V programu dela biatlonskih reprezentanc za bodočo sezono 2016/2017 so cilji postavljeni za

vse starostne kategorije in na vseh nivojih mednarodnih tekmovanj. Poudarili bi naslednje

najvišje zastavljene cilje:

Člani (Svetovni pokal v biatlonu)

- uvrstitev med najboljših 12 v Pokalu narodov

- uvrstitev enega tekmovalca med najboljših 10 v skupnem seštevku SP

- uvrstitev enega tekmovalca med prvih 30 v skupnem seštevku SP

- štirje tekmovalci s točkami za SP

- 2 x do 3. mesta na tekmi svetovnega pokala, 5 x do 8. mesta na tekmi svetovnega pokala

Članice (Svetovni pokal v biatlonu)

- uvrstitev med najboljših 22 v Pokalu narodov (v kolikor bomo nastopali tudi s štafeto)

- uvrstitev ene tekmovalke med najboljših 25 v skupnem seštevku SP

- dve tekmovalki s točkami za SP

- 1 x do 5. mesta na tekmi svetovnega pokala, 3 x do 10. mesta na tekmi svetovnega

pokala.

Svetovno prvenstvo 2017 (Hochfilzen, Avstrija)

Enotni za moške in ženske:

- 1 x do 3. mesta na posamični tekmi



- 1 x do 8. mesta štafete (moška ali mešana).

Mladinci / Mladinke

Svetovno mladinsko prvenstvo 2017 (Ostrov, Rusija)

Enotni cilji za moške in ženske (mlajši člani in mladinci):



- 1 x do 8. mesta štafete-mladinci ali mladinke.

Velik cilj je tudi razvoj na novo vzpostavljenih Regijskih centrov, s katerimi želimo vzpostaviti

čim boljše pogoje za treninge ter tako razširiti bazo tekmovalcev. Širša baza pa bo omogočila

kvalitetnejše selekcioniranje.


98

VSEBINSKO POROČILO PANOGE DESKANJE NA SNEGU 7

Realizacija programov in ciljev 7.1

V sezoni 2015/16 je panoga dosegla ključne cilje sezone, in sicer:

izvedba zastavljenih programov reprezentanc;

doseženi tekmovalni cilji reprezentantov in

zagotovitev proračuna panoge za sezono 2015/16, skladno s finančnim planom.

Panoga je dosegla tudi naslednje športno-marketinške cilje:

organizacija mednarodnih tekmovanj v deskanju na snegu v Sloveniji (evropski pokali,

svetovni pokal ter mladinsko svetovno prvenstvo) s čimer se izboljšuje podoba

omenjenega športa v Sloveniji in posredno promovira reprezentančne tekmovalce;

organizacija programa popularizacije deskanja na snegu za otroke (Riglet park

program), v sklopu česar se je omogočilo stik s športom kar 560 otrokom. Program

»Riglet park« je potekal v Ljubljani, Velenju in Celju in potrdil t.i. »proof of concept« in

smiselnost organizacije tovrstnih vsebin tudi v bodoče;

Panoga ni dosegla svojih ciljev na področju prodaje pravic panoge (sponzorstva in partnerstva).

V sezoni 2015/16 se je sicer okrepil partnerski odnos s smučiščem Rogla (Unior d.d. Program

Turizem), podpisala se je tudi sponzorska pogodba s proizvajalcem oblačil in ponudnikom

letalskih vozovnic.

Glavni trener prostega sloga je bil tudi v letošnji sezoni Matevž Pristavec, medtem ko je

omenjeno funkcijo v paralelnih disciplinah opravljal Izidor Šušteršič. Pri prostem slogu je

funkcijo drugega trenerja opravljal Domen Bizjak, pri paralelnih disciplinah pa je predvsem na

področju otroških kampov deloval Jernej Demšar, ki je v marcu, v navezi s Šušteršičem, prevzel

tudi aktivnosti, vezane na pripravo tekmovalcev na mladinsko svetovno prvenstvo v paralelnih

disciplinah, ki je bilo organizirano na Rogli. Reprezentanca v paralelnih disciplinah je imela v

letošnji sezoni tudi dodatno podporo v obliki serviserja in fizioterapevta na svetovnih pokalih

ter na določenih treningih tudi tehnični kader za pomoč na terenu.

Jedro trenerjev tako predstavljajo bivši vrhunski tekmovalci / reprezentanti deskanja na snegu,

ki jih panoga sistematično vključuje v svoje delo.

V letošnji sezoni je panoga pričela tudi z mednarodno iniciativo, vezano na strateški razvoj

paralelnih disciplin pod okrlijem FIS. Delovna srečanja, katerih so se udeležile številne nacije iz

tujine, so potekale januarja in marca na Zreškem Pohorju.


99

Stanje v panogi 7.2

Nezmožnost kakovostnejšega izvajanje programov predstavlja nizek proračun panoge. Oteženo

poslovanje oziroma delovanje panoge povzroča tudi nekosistenten priliv sredstev, ki povzroča

zamujanja pri izplačilih in otežuje pogajalska izhodišča s podizvajalci.

Smiselno bi bilo dvigniti kakovost reprezentančnih programov, za kar so nujno potrebna

dodatna finančna sredstva. Ob trenutnih pogojih odbor panoge tekmovalcem žal ne more več

suportirati v obsegu, ki je nujen za obstoj panoge, kaj šele razvoj. Proračun panoge je omejen

izključno na javne vire, slednji pa se v zadnjem obdobju močno krčijo, zato je nujno, da panoga

nadaljuje z lastnim angažiranjem na področju marketinga ter z iskanjem sinergije z vodstvom

zveze in drugimi panogami, saj je panoga v veliki meri odvisna od lastnih kadrov, ki ne opravljajo

svojih funkcij v Odboru za deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije profesionalno.

Situacija bi bila bistveno lažja tudi v primeru, če bi klubi deskanja na snegu opravljali svoje

poslanstvo v večji meri, saj bi se lahko v tem primeru panoga osredotočila bolj na sisteme

selekcioniranja tekmovalcev in izvajanja programov vrhunskega športa.


Tekmovalno-strokovni cilji:

nadgradnja programov vrhunskega športa in angažiranje novih kadrov v namene

podpore reprezentancam,

osvojitev medalje na članskem in mladinskem svetovnem prvenstvu in

4x uvrstitev na zmagovalne stopničke na svetovnih pokalih.

Marketinški cilji:

zagotovitev 30.000 EUR sponzorskih sredstev,

organizacija nacionalne serije tekmovanj z vsak 150 participajočimi tekmovalci,

organizacija programa popularizacije deskanja (t.i. Riglet park), preko katerih panoga

predstavi šport na vsaj 6-ih lokacijah in pridobi vsaj 500 kontaktov zainteresiranih otrok

za učenje deskanja na lokalni ravni,

organizacija mednarodnih deskarskih tekmovanj (evropski pokali, svetovni pokal) in

nadaljevanje aktivnosti na področju odnosov z javnostmi (organizacija lastnih

novinarskih dogodkov, 50% rast sledilcev oz. zainteresirane javnosti na socialnih

omrežjih)


100

VSEBINSKO POROČILO PANOGE SMUČANJE PROSTEGA SLOGA 8

Realizacija programov: 8.1

smučarski kros 8.1.1

Pripravljalno obdobje

Ekipa svetovnega pokala

Pripravljalno odbobje je v pretekli sezoni zaznamoval odhod trenerja Primoža Vrhovnika konec

septembra v tujo ekipo. Treninge Blaža Ogorelca in Matica Masterla je tako prevzel njegov

pomočnik Luka Krajnc, ki pa je tudi odstopil sredi decembra, po prvih dveh tekmah svetovnega

pokala.

V pripravljalnem obdobju se je Filip Flisar pripravljal samostojno. Večinoma je bil priključen v

italijansko ekipo, v severni Ameriki je sodeloval z američanom Trevorjem Riciolijem. Kondicijo

je opravljal s kondicijskim trenerjem Bojanom Strugerjem. V Flisarjevi ekipi je deloval tudi

Elanov tovarniški serviser Tomaž Trdina in občasno fiziotrapevt Samo Mikl. Opravil je 28 dni

snežnih treningov na SX progi na ledeniku Stelvio ter 4 dni v Pitztalu, Avstrija, kjer se je tudi

začela tekmovalna sezona s prvimi tekmami EC in FIS. V času tekovalne sezone se je pridružil

tudi treningom moške alpske ekipe za hitre discipline pod vodstvom trenerja Petra Pena.

Blaž Ogorelc in Matic Masterl sta se kondicijskio pripravljala individualno. Snežni treningi so

pod vodstvom trenerjev Prinoža Vrhovnika in kasneje Luke Krajcem potekali na ledeniku

Stelvio, kjer so trenirali skupaj z ekipama Norveške in Italije. Skupno so opravili predvidenih 22

dni snežnih treningov na ledeniko Stelvio in 5 dni v avstrijskem Pitztalu, skupaj 27 dni.

B ekipa.

Vsi tekmovalci so za fizično pripravo skrbeli sami pod klubskim okriljem. Zaradi odstopa obeh

trenerjev so bili tudi kasneje prepuščeni sami sebi. Okoliščine, v katerih se je znašla B ekipa so

bile nedopustne, vendar brez ustreznih finančnih sredstev ni bilo možnosti za boljše pogoje.

tekmovalno obdobje

Ekipa svetovnega pokala

Žal se je sezona začela nesrečno za Matica Masterla, ki se je na prvem uradnem treningu tako

poškodoval, da se je zanj sezona zaključila še preden se je sploh začela.

Nasplošno je to sezono svetovnega pokala zaznamovalo ogromno odpovedi tekem in selitev na

druga prizorišča. Namesto načrtovanih 16 je bilo izvedenih le 12 tekem. Tudi lokacijsko je bil

koledar načrtovan neprimerno, saj je tekmovalcem pobralo dosti energije seljenje iz celine na

celino. So pa imeli tekmovalci možnost testirati olimpijsko progo v Južni Koreji. Prvič je bil

izveden tudi t.i. Sprint Event v Arosi, Švica. Zaključka sezone z odpovedjo tekme v Squaw Valley,


101

USA ni bilo. Filip Flisar se je udeležil vseh12 tekem svetovnega pokala, Blaž Ogorelc pa le 10, ker

je bil med sezono poškodovan.

Datum tekme Kraj Uvrstitev Filip

Flisar

Lisar

Uvrstitev Blaž

Ogorelc 05.12.2015 Montafon AUT 3 37

11.12.2015 Val Thorens FRA 2 15

12.12.2015 Val Thorens FRA 17 11

19.12.2015 Innichen ITA 5 35

20.12.2015 Innichen ITA 17 12

16.01.2016 Watles ITA 27 28

17.01.2016 Watles ITA 25 35

23.01.2016 Nakiska CAN 13 -

13.02.2016 Idre Fjall SWE 1 DNF

14.02.2016 Idre Fjall SWE 7 36

28.02.2016 Bokwang KOR DNF 26

04.03.2016

04.03.2016

Arosa SUI 33 -

Skupno WC 5 35

Skupno FIS

lestvica 9 lista 4 59

FIS točke 9 lista 900 255

FIS točke Base

lista 16/17 900 230

B ekipa

Zaradi odstpa trenerja, se je ekipa organizirala komaj v februarju. Luka Štros se je udeležil

mladinskih olimpijskih iger, vendar je bil tam delno tudi sam, brez spremljevalca, tako da ni imel

možnosti vidnejše uvrstitve. Najbolj se je angažirala tekmovalka Liza Škulj, ki je odpeljala 10

tekem.

Grbine 8.1.2

pripravljalno obdobje (1.maj 2015 - 8. september 2015) V pripravljalnem obdobju je ekipa opravila v mesecih maj, junij in julij 3 x tedensko trening na

trampolinih in 3 x tedensko trening v fitness centru. Ekipa je v juniju in avgustu opravila 2 x 9

dnevni trening na vodnih skaklnicah v češkem Stity-ju, 5 dnevni trening v Foederlachu (AUT) ter

4 dni bazičnega treninga na smučišču Foederlach (AUT).

tekmovalno obdobje (8.september 2015 - 21. september 2015)

Ekipa je v tem obdobju nastopila na 10 tekmah FIS indoor na Nizozemskem in Angliji,

kjer se je uvrstila kar 6 x med prove tri.

pripravljalno obdobje (22. september 2015 - 5. november 2015)


102

Ekipa je v tem obdobju opravila 3 x tedensko trening na trampolinih in 3 x tedensko

trening v fitness centru. Opravila je tudi 25 dni snežnega treninga na ledenikih Zermatt

(SUI) in Kaprun (AUT).

tekmovalno obdobje (5. november 2015 - 15.april 2016)

Ekipa je v tem obdobju nastopila na 3. državnih tekmah, 9. FIS tekmah, 5. evropskih

pokalih in na mladinskem svetovnem prvenstvu (2 tekmi). Nel Oštir se je dvakrat uvrstil

med 32. najboljših na evropskem pokalu in prav tako sovojil 25. mesto na mladinskem

svetovnem prvenstvu.

Nova šola 8.1.3

Pripravljalno obdobje

Poletno jesenske priprave so potekale od 25.4. do 30.9.2014. V poletno jesenskih pripravah je

načrt izboljšati osnovno kondicijo in motoriko, ter opraviti max. možno število dni na snegu in

vodnih skakalnicah. Treningi so se v nadaljevanju stopnjevali na Avstrijski ledenikih. Udeležili

smo se večino tekem za EC , tekem za WC v Evropi in glavni cilj udeležba na maladinskih

Olimpijskih igrah na Norveškem, kar v dveh disciplinah (slopestyle in halppipe). Hkrati pa smo v

Avstrijskem FLACHAU, uspešno opravili 40 dni snežnih treningov….

Tekmovalno obdobje

Tekmovalci so se udeležili večine tekem za evropski pokal, tekem za Svetovni pokal v Evropi, in

mladinske olimpijske igre .

NOVEMBER:

12.11.2015 SUI GLAČIER 3000 FIS SLOPESTYLE

DECEMBER:

AUT KAUNERTAL EC SLOPESTYLE

FEBRUAR:

8.-21.2.2016 NOR LILLEHAMMER YOG HP,SLOPESTYLE

27.-28.2.2016 IT SEISER ALM EC SLOPESTYLE

MAREC:

3.-5.3.2016 SUI SILVAPLANA WC SLOPESTYLE

12.-13.3.2016 SLO VOGEL EC SLOPESTYLE

APRIL:

16.-17.4. SLO VOGEL FIS BIG AIR,SLOPESTYLE

Realizacija zastavljenih ciljev 8.2

Smučarski kros 8.2.1

Cilji tekmovalcev so bili realizirani delno. Filip Flisar je v sezoni 15/16 stal na vseh treh

stopničkah, ob tem je bil še na 5. in 7. mestu in skupno osvojil 5. mesto v svetovnem pokalu. Blaž


103

Ogorelc zastavljenega cilja do 18. mesta v skupnem seštevku ni realiziral, saj je sezono dokončal

na 35. mestu. Dveh tekem se radi poškodb ni udeležil, od januarja dalje je bil tudi na vseh

tekmah, zaradi odstopa trenerja, sam. Matic Masterl se je poškodoval na uradnem treningu prve

tekme svetovnega pokala v Montafonu in prestal operacijo v mesecu marcu, tako da je praktično

celo sezono imel status poškodovanca.

Ekipa mladincev je bila celo sezono brez trenerja, vendar so se organizirali sami in obiskovali FIS

tekme in mladinsko svetovno prvenstvo. Realno dobrih rezultatov v teh pogojih ni bilo mogoče

pričakovati.

Grbine 8.2.2

- uvrščanje v finale FIS tekem (med prve 3): cilj je bil realiziran, tekmvoalec pa je tudi

prvič v karieri osvojil 1. mesto na FIS tekmi

- uvrščanje med 32 na evropskem pokalu, 1 x med v finale (med 16): cilj je bil delno

realiziran (2 x uvrstitev med 32), vendar pa zaradi poškodbe tekmovalca januarja

2016 ni bilo mogoče več doseči drugega dela zastavljenega cilja, torej uvrstitve

med 16 najboljših

- uvrstitev enega tekmovalcev med 32 na mladinskem svetovnem prvenstvu 2016 in

uvrstite enkrat med 12. njaboljših: cilj je bil delono realiziran (25. mesto), ni nam pa

uspelo doseči višje zastavljenega cilja torej uvrstitve med 12. Najboljših

Nova šola 8.2.3

Treningi ekipe so bili v celoti realizirani.

Cilji ekip – tekmovalni del je bil v celoti realiziran prvo polovico

Ostali cilji so bili v celoti realizirani:

- Evropski pokal: uvrstitve med prvih 10

- Ostale tekme finale

- Kvalifikacije za yog in uvrstitev v prvo polovico

- tekme za svetovni pokal v uvrstitev v 2/3.

Stanje v panogi 8.3


V disciplini smučarski kros je pomanjkanje finjančnih sredstev tekovalcem otežvalo izvajanje

treningov in tekmovanj. Brez poligona za smučarski kros v Sloveniji, so tekmovalci trenirali v

bližnji Avstriji in Italiji, mladinci tudi v Švici, kjer so bili poligoni pripravljeni skoraj čez celo leto.


104

Grbine 8.3.2

Tako kot vsako leto smo se tudi letos srečevali s temeljnimi problemi smučanja prostega sloga v

smučanju po grbinah in sicer:

- pomanjkanje finančnih sredstev in s tem nezmožnost plačila trenerjev v celoti

- ter ponovno s problemom poligona za grbine v Sloveniji, kateri. je bil pripravljen samo

dva tedna pred in v času državnega prvenstva na smučišču Krvavec, ostalo pa smo

trenirali v bližnji Avstriji in Švici

V letošnjem letu so bile na področju grbin organizirane naslednje tekme v Sloveniji: Fis tekma

grbine in Državno prvenstvo grbine smučišču Krvavec marca 2016.

Nova šola 8.3.3

V ospredje prihajajo mladi tekmovalci, kateri so v tej sezoni naredili velik preskok in uspešno

zamenjali starejšo generacijo.. tako se bo v prihajajoči sezono formirala ekipa za svetovni pokal,

in ekipa za evropski pokal.

Uveljavljen je tudi sistem domačih tekmovanj, kot tudi organizacija finala evropskega pokal, ki

ga uspešno organiziramo v Slo. Tako da ocenjujem da je stanje dobro.

Cilji sezona 2016/2017 8.4


Cilji ekip

V disciplini smučarskega krosa se iščejo rešitve za boljše pogoje treningov in udeležbe

tekmovanj. V ta namen se namerava v enem od slovenskih alpskih klubov ustanoviti sekcija za

smučarski kros, kjer bi se vsi tekmovalci, ne glede v katero od ekip so uvrščeni, združili in

trenirali pod vodstvom slovenskega trenerja. Še vedno pa bo finančno breme odpadlo na starše

oz. tekmovalce obeh ekip. Kljub temu težkemu finančnemu bremenu se teži, da bi z

organiziranostjo pritegnili čim več novih tekmovalcev, ki bi okrepili bazo v smučarskem krosu.

Ekipa svetovnega pokala:

Svetovno prvenstvo

Cilj aktualnega svetovnega prvaka bo ubraniti uvrstitev na stopničke, cilj preostalih dveh

tekmovalcev se je kvalificirati v finalne boje svetovnega prvestva. Nastopi Matica Masterla v

svetovnem pokalu so odvisni od kvote, ki jo bo imela Slovenija v sezoni 16/17.


105

Svetovni pokal posamezno:

Flisar: 3x do 3.m, 5x do 8 m, skupno WC rang top 3

Ogorelc: 1x do 6.m, 2 x do 10.m, 3x do 16.m, 3x do 25m, Skupno WC rang top 18.

Masterl: 2x do 32.m, skupno WC rang top 55, ali top 100 na FIS lestvici.

Ekipa evropskega pokala:

Moški:

Mladinsko svetovno prvenstvo: 1x do 16m, 1x do 25.m

Evropski pokal: 4x do 32 m.,

FIS tekovanja: vsi izboljšati fis točke in do 25 mesta v končni FIS rang lestvici ( v svojem letniku).

Ženske:

Mladinsko sv.prvenstvo: 1x do 16 m.

Evropski pokal: 2x do 20m.

FIS tekmovanja: 1x do 15m. končni FIS rang ( v svojem letniku).

Grbine 8.4.2

V prihajajoči sezoni nameravamo posvetiti veliko časa treningom in pripravam na tekme, ter

ponovno zagotoviti poligon v Sloveniji oz. Avstriji za to zvrst športa kajti brez njega ni možnosti

za napredek. Z mladinsko ekipo se bomo udeležili bližnjih FIS tekem in celotega evropskega

pokala ter mladinskega svetovnega prvenstva 2017 ter svetovnega prvenstva v Sierra Nevadi.

Mladinska ekipa 2016/2017: Veronika Perc (1997) in Nel Oštir (1998)

Nova šola 8.4.3

Cilji ekip svetovnega in evropskega pokala:

Tekma za svetovni pokal, svetovno prvenstvo: uvrstitev v prvo polovico

Evropskipokal: uvrstitve med prvih 1/3

Ostale tekme - finale

Poročilo pripravili:

Roman Vidovič, vodja discipline skoki-nova šola

Aleš Špan, vodja discipline grbine

Jelka Šiker, vodja discipline smučarski kros


106

VSEBINSKO POROČILO PANOGE TELEMARK SMUČANJE 9


Na tekmovalno sezono smo se pric eli pripravljati dokaj pozno, razlog je bil odstop vodstva

telemark panoge ter odstop trenerja. Tekmovalci so opravili vec je s tevilo suhih treningov, ki so

bili kombinirani s treningi na rolkah, treningi s kolesom ter treningi v fitnesu. V jesenskem delu

smo morali trening prilagajati financ nim zmoz nostim, zato smo na sneg ods li zelo pozno. Tudi v

decembru zaradi slabih vremenskih pogojev in minimalnih sredstev treningi niso bili izvedeni po

nac rtu. Glavnino snez nih treningov smo tako opravili v januarju in februarju, kar pa je zados c alo

za dobre tekmovalne rezultate na svetovnem prvenstvu c lanov in mladincev.


Tip tekmovanja CILJI REALIZACIJA

Svetovni pokal skupno

1 x do 5. mesta

3x do 10. mesta

DA

DA


posamezne discipline

2 x do 3. mesta

10 x do 10. mesta

10x do 16. mesta

NE

DA

DA

Tip tekmovanja CILJI REALIZACIJA

Mladinsko svetovno

prvenstvo v telemark

smuc anju

1 x do 3. mesta

2 x do 6. mesta

DA

DA

Kljub izrazito zahtevnim pogojem za pripravo tekmovalcev smo v sezoni uspeli napredovati in

dosegati odlic ne rezultate. Veseli tudi napredek v vseh disciplinah telemark, kjer je Jure Ales na

koncu osvojil 7. .mesto v skupnem ses tevku discipline. Veseli nas predvsem, da je Jure Ales postal

dvakratni svetovni mladinski prvak v telemark smuc anju.

Ekipi se je na tekmi svetovnega pokala na Golteh pridruz ila tudi mladinka Katarina Malens ek, ki

bo v naslednji sezoni postala redna c lanica reprezentance.

Sezona je bila tudi financ no uspes na, saj je poraba ostala znotraj zac rtanih okvirjev. Ob tem je

potrebno poudariti tudi lastno udelez bo tekmovalcev.


107

Stanje v panogi 9.3

Reprezentanco je vodil Franc Horvatic ek, v vlogi vodje in trenerja. Pri izvajanju in svetovanju so

sodelovali s e: Robert ales , Jani Kapus in ter Urban Simc ic . Odbor za telemark deluje pod

vodstvom predsednika Franca Horvatic ka.

Tekmovalka: S pela Mic unovic , Katarina Malens ek

Tekmovalci: Sas o Ales , Jure Ales , Rok S mejic

S portna infrastruktura v Sloveniji, ki jo reprezentanca koristi za treninge in priprave:

• Rolkarska steza na Kokrici (rolkarski trening)

• Atletski stadion v Kranju (atletski treningi in fitnes)

• Drz avni panoz ni nordijski Center Kranj (fitnes)

• Smuc is c e Krvavec (poligon SZS)

• Smuc is c e Moelltal ( snez ne priprave na ledeniku)

Slovenija je tradicionalni gostitelj tekem za svetovni pokal v telemark smuc anju. Lokacija tekme

je bila nespremenjena in smo z e drugic uspes no izpeljali tekmo na smuc is c u Golte.

Animacija mladih nekaj zadnjih sezon poteka pod okriljem Telemark kluba Kranj, ki organizira

delavnice za uc enje telemark smuc anja po razlic nih smuc is c ih po Sloveniji.


TIP TEKMOVANJA CILJI

Svetovni pokal -

posamezne tekme

1 x do 3. mesta

3 x do 6. mesta

3 x do 10. mesta

Svetovni pokal skupno 1 x do 6. mesta

2 x do 15. Mesta


posamezne discipline

2 x do 6. mesta

2 x do 15. mesta

TIP TEKMOVANJA CILJI


108

Mladinsko svetovno

prvenstvo v telemark

smuc anju - 2017

2 x do 3. mesta

2 x do 6. mesta

Organizacijski cilji reprezentance v telemark smuc anju za sezono 2016/17

zagotoviti uc inkovito delovanje reprezentance, ter optimalno porabo financ nih sredstev.

zagotoviti kar najboljs e pogoje za priprave reprezentantov za sezono.

pridobivanje novih tekmovalcev in tekmovalk v mladinsko telemark reprezentanco.

pridobivanje novih sponzorjev (glavni sponzor).

Poroc ilo pripravil:

Franc Horvatic ek, vodja telemark panoge in reprezentance


109

VSEBINSKO POROČILO PANOGE TEK NA SMUČEH 10


Potrebno dvakratno zmanjšanje načrtovane porabe sredstev med sezono, je pomenilo, da

panoga razpolaga s najmanj sredstvi za izvedbo športnega programa v zadnjih štirih sezonah.

Glede na nastalo situacijo smo morali prilagoditi načrtovani program priprav na način, da smo

vseeno obdržali izvedbo programov reprezentančnih selekcij na zadostni ravni in so se v

določeni meri bistveno zmanjšali ostali programi. Zagotovo se najbolj pozna bistveno nižji

vložek v materiale ter v strokovni kader. Zmanjšanj program je delno vplival tudi na udeležbo na

tekmovanjih v tujini, kar seveda ni dobro. Na ta način je vedno težje ostati konkurenčen

najboljšim.

Članska A moška in ženska ekipa:

Zaradi krčenja programov tudi v tej sezoni nismo mogli organizirati delovanja samostojne

moške A ekipe, kar seveda ne zagotavlja moškim zadostnega kvalitetnega dela in posledično

onemogoča rezultatski preboj v moškem smučarskem teku. Ženski ekipi sta priključeno trenirala

le dva najboljša člana.

Opravili smo načrtovanih 85 dni skupnih priprav. Ob tem smo imeli 61 skupnih dnevnih

treningov in 2 testiranja na FŠ ter dva terenska testiranja v Juniju in delno Septembra.

Tekmovalke so v končanih 11 ciklih opravile skupno od 571 do 810ur treninga. V celotni sezoni

je bila zaradi materinstva odsotna Katja Višnar. Imeli smo nekaj težav zaradi zdravja in

poškodb. Čebaškova je v juliju in avgustu zaradi sindroma pretreniranosti, kot posledica

preobsežnega treninga na ledeniku v juniju; v juliju in delno avgustu je trenirala po prilagojenem

programu, delno je bil trening prilagojen tudi v drugi polovici septembra in začetku oktobra in v

tekmovalni sezoni po ski touru vse do sredine februarja, kar skupno pomeni več kot tri trenažne

cikle. Razingerjeva je izpustila nekaj dni priprav v Sjusjoenu in v reg. tednu v septembru.

Fabjanova je izpustila nekaj treningov v reg. tednu v septembru, ter začetku novembra. Lea

Einfalt je imela v septembru nesrečen padec s kolesom, kjer je prišlo do poškodbe stopala, kar je

pomenilo dober mesec dni treninga po prilagojenem programu, vendar je uspela zadržati dokaj

dober nivo pripravljenosti. V polni trening se je septembra vključila tudi Lampičeva, obe z

Fabjanovo po prestanih posegih zaradi aritmije pri treningu do novembra nista imeli težav in

Ana se je v začetku priprav v Sjusjoenu polno vključila v trening, vendar so se težave kmalu

obnovile. Zato je za mesec dni prekinila z treningi in se ekipi pridružila šele konec decembra in

na pripravah v januarju. Na skupnih treningih na snegu smo skupaj s servisno ekipo opravili

redna testiranja smuči, kar je močno olajšalo delo v tekmovalni sezoni. Strokovna ekipa za delo

je bila nespremenjena, kot pomočnik trenerja v ekipi je bil Nejc Brodar. Za tekmovanja COC je

bil odgovoren Rok Šolar, pri delu z najboljšimi dekleti je bil svetovalec ekipe Per Oyvind Torvik.


110

Ekipa U23 moški in ženske:

Zaradi racionalizacije in krčenja sredstev, tudi v tej sezoni nismo organizirali dela znotraj ekip

U23. Kar vsekakor ni dobro za razvoj panoge, saj je prehod iz mladinskih kategorij v članske,

torej iz kakovostnega v vrhunski šport nujen ravno preko teh selekcij, zato je potrebno čimprej

ponovno vzpostaviti pogoje za delovanje omenjenih ekip.

Tek na smučeh je športna panoga, ki potrebuje izjemno dobro pripravo prehoda iz mladinske

kategorije v člansko in se vrhunski rezultati dosegajo, ob izjemah, šele po dolgotrajnem

trenažnem procesu. Vrhunski tekmovalci so vsi starejši od 27 let razen izjem.

Mladinska ekipa:

Tekmovalci in njihovi trenerji so konec maja dobili letni načrt dela, kjer je plan priprav in vsa

pomembnejša tekmovanja v tujini. Letni načrt je bil prilagojen sistemu dela selekcij, kar pomeni

da je bila ciklizacija pripravljena glede na konec lanske sezone. Prvi teden nove sezone se je začel

4. maja. V prvem ciklu mladinska ekipa zaradi šolskih obveznosti še nima priprav, tako da

tekmovalci trenirajo sami oz. po klubskem planu. V naslednjih ciklih pa so bile priprave

organizirane 3 oz. 4 teden v ciklu, odvisno od obdobja. Do konca 5. cikla smo opravili vse

načrtovane priprave oz. smo načrtovanim dodali še 3 dni priprav, ki so bile organizirane v

sklopu olimpijskega kampa na Rogli, kar je 33 dni skupnih priprav. Tekmovalci so opravili od

270 do 360h treninga. Terenske teste so po dogovoru na strokovnem svetu tekmovalci opravili v

klubih, kjer imajo tudi starejše rezultate in je boljša kontrola napredka. Med samim procesom

večjih težav ni bilo, zdravje tekmovalcev z izjemo posameznih prehladov je bilo dobro. Miha

Ličef je med kolesarjenjem na priprave na Roglo padel in si pri tem poškodoval koleno in obraz,

vendar je bila poškodba v dobrem tednu sanirana. Večjo pozornost smo glede na lanske

rezultate tekom celega leta posvečali tekmam na distanci. Žal lahko iz rezultatov vidimo, da je z

izjemo Anje Mandeljc večina tekmovalcev dosegla enak nivo pripravljenosti na distanci in boljše

rezultate v šprintu v finalnih bojih. Na distanci smo pravi ritem ujeli le na nekaj posameznih

tekmah vendar žal nekoliko prezgodaj in tako na MSP, ki je bil za nas najpomembnejše

tekmovanje nismo dosegli načrtovanega.

Mladinska B ekipa, U18 in U16

Prve letošnje skupne priprave B mladinske, U18 in U16 ekipe teka na smučeh so bile v terminu

26. – 29.06.2015 izvedene na terenih Pokljuke, kjer so imeli tekmovalci in tekmovalke dobre

razmere za izpeljavo osnovnih kondicijskih priprav. Treningi so vsebovali pohode s palicami,

vadbo klasične in proste tehnike na rolkah, vaje za izboljšanje splošne moči in športne igre.

Priprav se je skupaj udeležilo 59 vabljenih tekmovalcev in ostalih klubskih tekmovalcev, ki so

vadili pod vodstvom svojih klubskih trenerjev, oziroma po dogovoru med njihovimi klubskimi

trenerji.

V hotelu Planja in bungalovih na Rogli so bile v terminu 17. – 20.08.2015 organizirane druge

skupne priprave U18, ki so bile združene s taborom OKS-a, katerih so se udeležili kandidati za

nastop na MOI 2016. Priprav se je skupaj udeležilo 10 vabljenih tekmovalcev, ki so vadili pod

vodstvom svojih klubskih trenerjev.


111

V okviru strokovnih predavanj so mladi tekmovalci in njihovi trenerji prejeli dodatna znanja in

informacije s področja dopinga v športu, pravilne športne prehrane, medijske prepoznavnosti

športnikov in vključevanju športnikov v »normalno« življenje po zaključku športne kariere.

Mladim športnikom so demonstratorji predstavili različne vaje za moč, koordinacijo, gibljivost in

razteznost, obiskali pa so jih tudi vrhunski športniki in jim predstavili svojo športno panogo in se

z njimi pogovarjali o športu nasploh.

Druge letošnje skupne priprave B mladinske, U18 in U16 ekipe teka na smučeh so bile v terminu

24. – 27.09.2015 izvedene na terenih Pokljuke. Priprav se je skupaj udeležilo 46 vabljenih

tekmovalcev in ostalih klubskih tekmovalcev.

V počitniškem domu Rdečega križa na Debelem Rtiču so bile v terminu 27. – 30.10.2015

organizirane tretje skupne priprave B mladinske, U18 in U16 ekipe teka na smučeh. Priprav se je

skupaj udeležilo 46 vabljenih in ostalih klubskih tekmovalcev, ki so vadili pod vodstvom svojih

klubskih trenerjev, oziroma po dogovoru med njihovimi klubskimi trenerji. Prisotnim so se

delno priključili tudi člani mladinske ekipe, ki so se vrnili s priprav na Norveškem.

V vadbenem centru SV in Šport hotelu na Pokljuki smo v terminu od 25. – 29.11.2015,

organizirali prve snežne priprave B mladinske, U18 in U16 ekipe teka na smučeh, ki so potekale

skupaj s mladinsko ekipo teka na smučeh. Priprav se je udeležilo 68 vabljenih in ostalih klubskih

tekmovalcev, ki so vadili pod vodstvom klubskih trenerjev

V vadbenem centru SV na Pokljuki smo v terminu od 03. – 06.12.2015, organizirali še snežni

tabor teka na smučeh, ki se ga je udeležilo kar 71 mladih športnikov in njihovih trenerjev iz 10

klubov ( Bled, Gorje, Dol, Kranj, Logatec, Bohinj, Planica, Medvode, Črna in Bloke ). Od vabljenih

30 otrok iz 12 klubov se tabora niso udeležili mladi tekmovalci iz Idrije in Kokrice. Ob

zadovoljivih snežnih razmerah in dobro pripravljenih progah na Pokljuki so udeleženci tabora

opravili začrtan program dela, ki je vseboval predvsem

prilagajanje na sneg in vadbo klasične in proste tehnike.


Glede na to, da letos ni bilo na sporedu velikih tekmovanj so bili zastavljeni individualni cilji

reprezentanc usmerjeni na tekme svetovnega pokala, kjer smo bili pri realizaciji delno uspešni.

Ob odsotnosti Katje Višnar, ter po vrnitvi Vesne Fabjan nismo uspeli na šprinterskih

tekmovanjih realizirati nastopa v finalu, tako Fabjanova kot Lampičeva sta najboljše tekmovanje

končali tik pred vrati finala. Sicer pa so dekleta dosegla nekaj vrhunskih uvrstitev. vsa dekleta so

osvajala točke za svetovni pokal, skupno so uvrščene na 10. mesto v pokalu narodov. Sezona

rezultatsko je slabša kot pretekla. Veselijo uvrstitve v skupnih seštevkih, saj smo izboljšali kvoto

na distanci – sedaj imamo pravico nastopati s štirimi tekmovalkami, v skupnem seštevku šprinta

imamo tri tekmovalke med najboljših 30. oziroma v skupnem seštevku WC imamo 4 tekmovalke

med 50 najboljših. Veseli, da smo se pri fantih zelo približali točkam, tako Šimenc kot Lampič sta

na dobri poti da jih kmalu realizirata.

MSP in U23 prvenstvo


112

Smatram, da smo z nastopi v celoti lahko zadovoljni, zagotovo bi dosegli lahko tudi več, saj so vsi

tekmovalci, ki so nastopili tudi izpolnili cilje, Einfaltova je osvojila srebrno medaljo.

Žal na MSP nismo uspeli najboljšega pokazati na za nas najpomembnejših tekmovanjih, ki sta

bila v tej sezoni MSP in MOI.

Stanje v panogi 10.3

Zaradi zmanjšanja proračuna panoge v zadnjih sezonah, zelo skrbi delo z mladimi, saj jim sedaj

ne moremo zagotoviti kontinuiranega dela pod vodstvom reprezentančnih selekcij, zlasti na

prehodu v vrhunski šport. Programe mlajših ekip smo praktično prenesli na klube, kar pa ni

dobro čeprav je dejstvo, da imajo trenutno klubi prek MIZŠ zaposlenih samo 5 profesionalnih

trenerjev, kar je izjemno pomembno za dobro strokovno delo v klubih. Seveda pa bistveno

premalo za poln razvoj panoge.

Potrebovali bi najmanj še tri ali štiri profesionalne trenerje , da bi lahko vzpostavili tudi

ravnotežje v Slovenskem prostoru: štajersko-koroška regija, notranjska regija, nordijski center

Medvode in mladinska reprezentanca.

Poleg dela reprezentančnih selekcij je potrebno poudariti nekaj pomembnih ugotovitev

značilnih za preteklo sezono:

- Skupno število tekmovalcev, ki so nastopili na vsaj eni tekmi pokala SLO je vzpodbudno,

večje

kot v prejšnji sezoni in ostaja na ravni zadnjih 10 let, torej je potrebno ta nivo

nadgraditi, ter tako

zagotoviti povečanje baze in s tem iskanja kvalitetnih tekmovalcev za vrhunske

rezultate..

- Pomembno je vse večje organiziranje alternativnih tekem in večja udeležba

najmlajših na »alternativnih« tekmovanjih. Postaviti moramo sistem tekmovanj, ki ne

bodo

samo tekme, temveč tudi zabava in nudenje občutke osebnega zadovoljstva otroku.

- Kot zelo dobra se je pokazala organizacija dveh »kampov« za mlade športnike, ki jih

s pomočjo namenskih sredstev organiziramo v zadnjih sezonah seveda ob pomoči

klubov.

Potrebno jih je nadgraditi z novimi dodatnimi vsebinami, ki bodo za otroke še bolj

zanimive.

- Glede vzdrževanja športne infrastrukture je država v zadnjih sezonah podprla izgradnjo

Nordijskega centra v Planici, kar je nujno za razvoj panoge, upati je le da bo center res

nudil pogoje za vsestranske kvalitetne priprave tekačev.

- Zlasti je pomembno izgraditi nove in obnoviti obstoječe rolkarske proge, tekmovalci in

tekmovalke na rolkah še vedno od najmlajših do najstarejših trenirajo na regionalnih in

lokalnih cestah, kar je nesprejemljivo z vidika varnosti in neuporabno z vidika treninga.


113

- Število izvedenih tekmovanj za Pokal GEOPLIN je bilo, glede na predviden program in

ugodnim snežnim razmeram v drugem delu sezone, podobno kot v pretekli sezoni.

- Skupaj s Avstrijci in Italijani smo organizirali tretjo izvedbo »No border cup«, kjer jena

posmezni tekmi nastopilo preko 500 tekmovalcev.

- V letošnji sezoni so bila tekmovanja v sezoni organizirana na 5 različnih krajih (Planica,

Rudno polje na Pokljuki, Sappada v Italiji, Soriška planina, Vojsko ), ki se nahajajo v višje

ležečih krajih in na samo enem kraju, ki se nahaja na nižji nadmorski višini ( Villach v

Avstriji ).

- Obe letošnji mednarodni tekmi COC Planica 2016 in WC Planica 2016 sta bili, kljub

varčevalnim ukrepom, izvedeni na visoki ravni. Od vseh sodelujočih ekip smo prejeli

pozitivne informacije in pohvale na račun celotne organizacije in tudi novega nordijskega

centra v Planici. Želimo si lahko, da bo Planica uspešna pri kandidaturi za SP 2021 in

bomo lahko tudi v prihodnje organizirali tekmovanja najvišjega ranga v teku na smučeh

na tem novem nordijskem poligonu.

- V okviru teh dejavnosti je bilo v sodelovanju z osnovnimi šolami in posameznimi klubi

planiranih 20 raznih akcij, nekaj pa jih je zaradi prekrivanja terminov (uporaba opreme)

in slabih vremenskih razmer tudi odpadlo. Klub temu je na izvedenih akcijah sodelovalo

več kot 400 učencev osnovnih šol.

Lahko rečemo da je smučarski tek kot panoga v celoti kljub bistveno zmanjšanim proračunskim

sredstvom v zadnjih sezonah, deloval enako vsestransko kot v preteklih sezonah, da smo uspeli

zagotoviti izpeljavo sicer zmanjšanega načrta dela ter, da je v bodoče nujno potrebno razširiti

strokovni kader pri delu reprezentančnih selekcij.

Finančna sredstva za sezono 2016/17 se bodo s strani FŠO in MIZŠ še zmanjšala, tako da se

postavlja najprej vprašanje obstoja panoge in nato še razvoja selekcij v prihodnjih sezonah.

Cilji v sezoni 2016/17 10.4

Glavni tekmovalni cilji panoge v sezoni 2016/17:

Glavni tekmovalni cilj je nedvomno uspešen nastop na nordijskem svet. prvenstvu v Lahtiju, ter

kontinuirano uspešno nastopanje na tekmah WC.

WSC Lahti : 1 x do 6.mesta, ter 2 x do 10.mesta in še 3 x do 30.mesta

Tekme WC: 2 x do 3.mesta in še 5 x do 10.mesta in ob tem še 10 x do 30.mesta

MSP: 1 x do 10.mesta in še 3 x do 20 mesta

SPU23: 1 x do 6.mesta in še 3 x do 20.mesta

Tekme COC: 10 x do 3.mesta

Poročilo pripravil:


114

Marko Gracer, vodja panoge tek na smučeh

VSEBINSKO POROČILO ZUTS 11

Poročilo o delu ZUTS Slovenije za sezono 2015/2016 11.1

Združenje učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS) Slovenije je najštevilčnejše športno strokovno

združenje v slovenskem prostoru, saj v svojih vrstah združuje preko 3400 aktivnih učiteljev in

trenerjev različnih smučarskih panog. Ustanovljeno je bilo že leta 1936, že vrsto let pa deluje v

okviru Smučarske zveze Slovenije. Osnovni cilj našega delovanja temelji na vzgoji kvalitetnega

smučarsko-pedagoškega kadra ter na učinkoviti promociji različnih pojavnih oblik smučanja

(alpsko smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, telemark smučanje, tek na

smučeh…). Za usposabljanje na področju različnih pojavnih oblik smučanja je v okviru ZUTS

Slovenije odgovorna Izobraževalno-promocijska vrsta (SLO DEMO TEAM). Poleg mednarodnega

sodelovanja ter usposabljanja in licenciranja je bil v preteklem letu poudarek tudi na ustrezni

medijski promociji, pri čemer je bila poleg televizije in tiskanih medijev v ospredju tudi

prisotnost na socialnih omrežjih (https://www.facebook.com/DEMO-Team-Slovenia-

394587710615987/).

Realizacija smučarske sezone 2015/16 11.2

INTERSKI KONGRES – USHUAIA 2015; Čeprav smo preko poletja z različnimi tekmovalnimi

ekipami bili aktivni na ledenikih, se je najpomembnejši del sezone 2015/16 za nas zgodil precej

prej kot po navadi. V začetku meseca septembra se je osemnajst članska delegacija SLO

INTERSKI TEAM-a odpravila v Ushuaio (ARG) na INTERSKI kongres 2015. Zaradi pomanjkanja

denarja in situacije nasploh smo bili v veliki dilemi ali bomo zastavljeni projekt sploh lahko

realizirali? Žalostno, vendar še kako resnično…

Zdaj lahko rečemo, da smo uspeli. In še več kot to… Podrobnejše poročanje o sodelovanju SLO

INTERSKI TEAM-a v Argentini je podano v prilogi, ki je del tega poročila.

Strokovno delo: Po prihodu iz Interski kongresa smo nadaljevali s pripravo na začetek

smučarske sezone. Intenzivna komunikacija z bazo (OO-ZUTS) preko štirih regij (CEN, VZH, ZAH

in NPR) je v preteklih letih prinesla mnoge pozitivne korake naprej, zato so pred začetkom

sezone po regijah potekali usklajevalni sestanki (Koper, Celje…) glede prihodnosti delovanja

ZUTS Slovenije. Možnosti boljšega delovanja in nekatere novosti pri izvedbi usposabljanj in

licenciranj so bile predstavljene na uvodnem seminarju za vodje kadrovskih tečajev v mesecu

oktobru na Rogli.

V smučarski sezoni 2015/16 smo si še naprej prizadevali spodbujati učinkovit razvoj

aktualnih načinov smučanja. Zavedamo se, da je ne glede na pojavno obliko smučanja na

prvem mestu vedno varnost in kvaliteta dela. Kar nekaj korakov naprej smo naredili s

sodelovanjem naših demonstratorjev z različnimi selekcijami in klubi tako na področju alpskega

https://www.facebook.com/DEMO-Team-Slovenia-394587710615987/

https://www.facebook.com/DEMO-Team-Slovenia-394587710615987/


115

smučanja, kot tudi ostalih smučarskih disciplin. Vsi vemo, da je dobro tehnično znanje eden

temeljev za uspeh na tekmovanjih. Zato je bilo v pretekli sezoni sodelovanje z alpskimi

disciplinami še intenzivnejše.

Kontinuiteta sodelovanja izvajanja programov usposabljanja in licenčnih seminarjev je tudi v

novi sezoni 2015/16 stekla uspešno. S strani Strokovnega sveta za šport pri vladi RS smo letos

uspešno akreditirali skupno 37 programov usposabljanja (veljavnost do leta 2020). Tudi na tem

področju smo največji v Sloveniji. Sicer pa naši strokovni kadri sistema licenciranja že nekaj časa

ne dojemajo več »kot nujno zlo« in (ne)potrebno obveznost, temveč predvsem kot možnost

pridobivanja novih in obnavljanja že osvojenih smučarskih znanj za kvalitetnejše delo v praksi.

Licenčni seminarji: Skladno s prejeto strategijo delovanja ZUTS Slovenije so licenčni seminarji

za pridobitev licenc ZUTS in IVSI (alpsko smučanje, deskanje na snegu, prosti slog…) glede na

potrebe potekali znotraj OO-ZUTS ali na nivoju regij. Skupno je bilo v sezoni 2015/16 izvedenih

preko 50 licenčnih seminarjev vseh pojavnih oblik smučanja ter nordijske hoje in teka. Ob

navedenem sta bila na področju alpskega smučanja odlično izvedena tako predsezonski ISIA

seminar na Rogli (230 udeležencev; december 2015), kot tudi posezonski ISIA seminar na

Krvavcu (170 udeležencev; april 2016). Omenjeni dogodki so se pokazali kot koristni tako iz

strokovnega vidika kot tudi z vidika povezovanja, druženja in izmenjave različnih mnenj. Izbrane

vsebine na tovrstnih seminarjih v zadnjih letih niso vezane izključno na izvajanje elementov

smučanja in šolo smučanja, temveč poskušamo najvišje usposobljenim učiteljem smučanja (U3)

predstaviti tudi različna mejna področja, poznavanje katerih veliko pripomore k večji

kredibilnosti boljšemu delu v praksi.

V mesecu septembru smo uspešno realizirali tudi licenčni teoretični seminar za trenerje

alpskega smučanja. Na seminarju je bilo prisotnih preko 80 aktivnih trenerjev alpskega

smučanja. Po dolgih letih smo za trenerje alpskega smučanja v začetku maja 2016 uspeli

realizirati praktični seminar na snegu. Na seminarju je bilo prisotnih preko 90 udeležencev -

trenerjev alpskega smučanja. Na seminarju so svoje izkušnje s svojimi kolegi med drugim delili

Peter Pen, Denis Šteharnik, kondicijski trener Uroš Jelen, člani SLO DEMO TEAM-a in drugi.

Večerni del seminarja so udeleženci lahko poskusili kakovost izdelkov naših poslovnih

partnerjev (NODOL, Gösser in drugi).

Organizacija in izvedba tečajev usposabljanja ostaja naše osnovno poslanstvo. Pri tečajih

usposabljanja U1 in U2 smo poskušali še dvigniti raven organizacije kot tudi strokovnega dela.

Izvedba praktičnega in teoretičnega dela tečajev usposabljanja je potekala v predpisanem

obsegu in v skladu z vsemi sprejetimi normativi. Glavna novost v pretekli sezoni je bila

posodobitev obvezne izvedbe predpisanega splošnega dela predavanj teoretičnih vsebin. Slednje

smo uspešno izvedli v dveh ciklusih (januar in april), po potrebi pa bo v mesecu juniju

organiziran še en ciklus predavanj. Pomemben poudarek je bil tudi na obveznem opravljanju

prakse bodisi v okviru članic Nacionalne šole smučanja in OO-ZUTS pod nadzorom licenciranih

mentorjev. Ker je smučanje v pretežni meri prostočasovna dejavnost in ima večina ljudi možnost

smučati le med vikendi, smo pri organizaciji tečajev usposabljanja organizatorjem ponudili

možnost opcijskega organiziranja (ne)strnjenih tečajev U1 in U2 med vikendi. Realizacija

izvedenih tečajev usposabljanja v okviru vseh komisij ZUTS Slovenije je bila v sezoni 2015/16 še

boljša v primerjavi s prejšnjimi leti:


116

Tečaj usposabljanja za pridobitev strokovnega naziva Trener PRO je potekal pod vodstvom

Stojana Puhalja in Tomaža Šegule na Rogli v drugi polovici meseca marca 2016. Poleg

udeležencev iz Slovenije si bili prisotni tudi kandidati iz Italjie. Pogoji za predelavo vsebin vseh

disciplin so bil zelo dobri tako, da smo v začetku aprila na istem terenu izpeljali tudi trening za

hitre discipline.

SLO DEMO TEAM: Strokovno in kvalitetno delo demonstratorjev smo poskušali še nadgraditi in

preko OO-ZUTS v čim večji meri približati vsem našim strokovnim smučarskim kadrom. Glede

na medsebojne pogodbene obveznosti so bili vsi člani SLO DEMO TEAM-a tudi ustrezno

opremljeni s strani uradnih opremljevalcev ZUTS Slovenije. V okviru vseh komisij ZUTS je v

pretekli sezoni aktivno delovalo skupaj 37 članov SLO DEMO TEAM-a. Še več poudarka smo

namenjali tudi boljšemu stiku med člani DIK (Državna izpitna komisija) in člani SLO DEMO

TEAM-a. Temeljni cilj delovanja DIK ostaja objektiven in poenoten način izvedbe ocenjevanj na

kadrovskih izpitih. V tem pogledu želimo tudi nadaljevati, ocenjevalni komisiji pa dopuščati

avtonomnost znotraj ZUTS Slovenije.

Aktivno smo sodelovali v različnih projektih, s katerimi smo pripomogli k popularizaciji

smučarskega športa med mladimi in tudi starejšimi smučarji. Tako smo bili soorganizatorji

akcije »Šolar na smuči«, ob tem pa smo izvedli tudi 12 promocijskih demo dni za naše poslovne

partnerje.

Mednarodno sodelovanje: S svojo prepoznavnostjo smo bili v preteklem letu veliko prisotni v

mednarodnem prostoru. Naša prioriteta je bila usmerjena v uresničevanje projekta »MoU«, ki na

področju EU ureja prost pretok delovne sile reguliranih poklicev v posameznih članicah EU, med

katerimi je tudi poklic Učitelj smučanja. V mesecu februarju smo aktivno sodelovali na sestankih

Komisije za priznavanje poklicnih kvalifikacij v Bruslju, kjer smo jasno izrazili stališče Slovenije

v okviru Projekta »MoU«. Kljub temu, da je mednarodna kalibracija postavljavcev časa na VSL-


117

Eurotestih 2015/16 v januarju bila odpovedana, smo med potrjenimi postavljavci časa obdržali

oba slovenska predstavnika (Gašper Markič in Jure Podbrežnik Lekič). Pomembna prelomnica

naše mednarodne prepoznavnosti se je zgodila lani, ko smo v mesecu marcu prvič samostojno in

uspešno organizirali Eurotest tekmovanje (Krvavec, 5. april, 2015). V sezoni 2015/16 je bil v

Sloveniji samostojno in z odliko izpeljan že drugi Eurotest na Krvavcu. Poleg postavljavcev časa

iz SLO (2), AUT (1), FRA(1) in ITA (1), je mednarodno udeležbo okrepilo preko 50 kandidatov iz

Italije, Avstrije, San Marina, Irske in Velike Britanije.

V sklopu usposabljanja za pridobitev najvišjega strokovnega naziv U3 smo v letošnji sezoni v

mesecu aprilu na Voglu uspešno realizirali tudi tečaj za pridobitev naziva Smučarski vodnik

(»EU-security test«). Po zahtevanih standardih reševanja v gorah sodimo med najrazvitejše

alpske narode, kar potrjuje tudi raven izvedenega tečaja. V okviru tečaja usposabljanja za U3

alpskega smučanja smo marca na Rogli izvedli tudi mednarodni ISIA test, ki je v svetu priznan

kot kvalifikacija profesionalnih učiteljev smučanja.

V okviru mednarodnega združenja INTERSKI smo bili prisotni na generalni skupščini ISIA

(Lenzerheide SUI; marec, 2015), kjer smo bili seznanjeni s pripravami na svetovno prvenstvo

učiteljev smučanja (Samnaum-SUI; april, 2017) ter s problematiko nesoglasij med svetovnim

združenjem ISIA in državami FRA, ITA in AUT.

Državno prvenstvo kadrov ZUTS Slovenije (Golte; februar, 2016): Z odlično organizacijo

Državnega prvenstva kadrov ZUTS so se letos izkazali organizatorji SD Beli zajec, SK Zagorje, SK

Velenje in GSK Mozirje. Tekmovanja so potekala v alpskem smučanju in telemark smučanju,

udeležilo pa se jih je preko 200 učiteljic in učiteljev smučanja.

Sodelovanje z različnimi institucijami ostaja pomemben del našega delovanja. V tem pogledu

sodita med najpomembnejše Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport, ter Pedagoške

fakultete v Mariboru, Ljubljani in Kopru, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Slovenska vojska, Inštitut Jožef Štefan,

Center za rehabilitacijo Soča, Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, Prometni inšpektorat,

Inšpektorat za šport v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom in drugi ministrski resorji Vlade RS,

ki so tako ali drugače povezane z našim delom.

Sodelovanje s sponzorji in opremljevalci: Na začetku smučarske sezone pridobili novega

pomembnega poslovnega partnerja Gösser, s pomočjo našega uradnega poslovnega partnerja za

vozila smo bili vso sezono deležni tudi dodatnega sponzorskega vozila Audi. Naša prizadevanja

so bila usmerjena tudi v sodelovanju s sponzorji in opremljevalci, ki so nepogrešljivi za lažje

in kvalitetnejše delovanje vseh komisij ZUTS-a. V smučarski sezoni 2015/16 smo sodelovali s

preko 30 poslovnimi partnerji. Z njihovo pomočjo bodo tudi v bodoče finančno podprte vse

priprave vseh komisij, ki delujejo v okviru ZUTS Slovenije, pa tudi izdaja različne literature in

drugi stroški, povezani s strokovnim delom. V ta namen želimo v prihodnosti na bazi

obojestranske koristi zagotoviti še več finančne pomoči sponzorjev, ki skozi našo pojavnost na

terenu, v medijih, izdano literaturo in druge vidijo dobro promocijo za svoja podjetja. Kot

promotor SLO DEMO TEAM-a je v pretekli sezoni z nami sodeloval Bojan Križaj, sicer pa

sodelujemo tudi z drugimi znanimi osebnostmi iz športa, zabave, kulture in drugih področij.


118

Še naprej bomo uresničevali jasno opredeljene cilje, ki so sestavni del štiri letnega programa

tega mandatnega obdobja. Program in cilji so širše opredeljeni na spletnih straneh www.zuts.si

in www.demoteam.si.

Pravno formalni akti: na področju zakonodaje je bilo v preteklem letu za nas pomembno

nastajanje dveh zelo pomembnih zakonodajnih aktov. Medtem, ko smo bili pri oblikovanju

predloga novega Zakona o športu zelo aktivno vključeni, pa tega žal ne moremo reči tudi v

povezavi z nastajanjem novega predloga Zakona o varnostih na smučiščih. Naj povemo, da smo

bili (SZS kot nosilec stroke v smučarskem športu) iz nam neznanih razlogov pri nastajanju

predloga Zakona o varnosti na smučiščih v celoti spregledani. Ker tekom nastajanja dokumenta o

ničemer nismo bili obveščeni, poskušamo slednje reševati na najvišjih inštancah (Državni zbor

RS). Gre namreč za popolnoma nesprejemljivo dejstvo, da pri nastajanju tako pomembnega

dokumenta ni bil vključen nihče iz smučarske stroke!? Predstavitev našega pogleda na novi

predlog Zakona o varnosti na smučiščih je razvidna preko naslednje povezave:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174403384

Literatura v sezoni 2015/16: Novost, ki je čisto sveža je izdaja nove knjige z naslovom

Telemark danes (avtor Robert Aleš). V zaključni fazi je tudi izdaja knjig in DVD-jev uradne šole

smučanja prostega sloga, posodobljena različica šole deskanja na snegu, šola teka na

smučeh ter nordijske hoje in teka. Do začetka nove smučarske sezone bo pripravljena nova

knjiga Šola alpskega smučanja, v kateri bo natančno predstavljen posodobljen uradni učni

načrt. Sestavni del knjige bo tudi nov edukativno promocijski DVD, vsi posamezni prikazi in

najpomembnejše vaje posodobljene hierarhije elementov šole smučanja pa bodo dostopni tudi

preko internetnih povezav in kot aplikacija za »pametne« telefone. Izid sicer že pripravljene

knjige za trenerje alpskega smučanja je odvisen zlasti od klime, ki bo v prihodnje vladala na

področju smučarske stroke. Predvidevamo tudi dopolnitev knjige Smučanje je igra, ki bo

temeljila na kreativnih metodah učenja smučanja in bo osnovna literatura za izvedbo programa

»Učitelj smučanja mlajših otrok«.

Stanje v panogi 11.3

Stanje v ZUTS Slovenije ocenjujem kot dobro. K slednjemu je veliko pripomogel nov način

poslovanja, ki nam omogoča samostojno razpolaganje s finančnimi sredstvi. Velik problem pa

http://www.zuts.si/

http://www.demoteam.si/

http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174403384


119

ostaja neuresničevanje sprejetega sanacijskega programa iz leta 2014. To se kaže v dejstvu, da se

nastali dolg iz preteklosti, ki je bil natančno definiran v sanacijskem programu, niti ne vrača, niti

ne kompenzira. Posledica slednjega je še večje poglabljanje dolga SZS do ZUTS na eni strani in

nastajanje dodatnih (nenačrtovanih) stroškov ZUTS na drugi strani. Seveda upamo in

verjamemo, da bomo nastalo težavo čim prej razrešili.

Zaključek poročila 11.4

V mesecu decembru 2016 bomo praznovali 80. obletnico naše ustanovitve. Naš praznik bomo

obeležili s slovesnostjo in zabavno prireditvijo, na katero bodo povabljeni tudi vsi vidnejši člani

Z(V)UTS-a iz bližnje in daljne preteklosti. V prihodnosti bo prav tako potrebno bolje opredeliti

tudi vlogo naših veteranov (Borovcev), ki se že vrsto let redno dobivajo na jesenskih srečanjih

v Kranjski gori. V prihodnje želimo, da se nam (ponovno) pridružijo in (ponovno) postanejo naši

člani, kar bo posledično še dodatno okrepilo našo pomoč pri lažji in pestrejši izvedbi njihovih

vsakoletnih srečanj. K boljši prepoznavnosti slovenskih učiteljev smučanja - tako pri nas kot v

svetu - bi zagotovo pripomogel tudi enotnejši videz. V preteklosti je bilo kar nekaj poizkusov

uvedbe enotnih t.im. kadrovskih smučarskih kompletov. Prav zaradi mnogih razhajanj, ki so v

preteklosti že postala »naš zaščitni znak«, se omenjeni korak morda zdi v tem trenutku preveč

utopičen!? Slednje seveda še zdaleč ne pomeni, da z dobro voljo, predvsem pa z vizijo boljše

povezanosti, to ne bi bilo izvedljivo…

Zaradi gospodarske krize in posledično splošne družbene klime današnji časi smučanju niso

naklonjeni. A vedeti moramo, da lepote in radosti našega športa kljub vsemu vendarle ostajajo

enake. Še več – smučanje se razvija, s tem pa so prav vsakomur, ki se podaja na sneg, ponujene

vedno nove možnosti in razsežnosti tega športa. Žal je tudi res, da je pravih smučarskih

zanesenjakov pri nas vse manj. Vzrokov za to je več, naša naloga pa je, da poskušamo narediti

vse, da tudi v vse težjih časih na smuči tako ali drugače spravimo tako rekoč slehernega

Slovenca. Kljub izdelani viziji in močni želji nam je jasno, da zastavljenih ciljev ne moremo

uresničiti brez konstruktivnega sodelovanja in podpore vseh, ki na terenu aktivno prispevajo k

boljšim časom smučarskega športa.

Sodelovanje ZUTS Slovenije z drugimi enotami SZS ocenjujem kot dobro. Z več kot 3400 člani

predstavlja ZUTS največji del znotraj SZS, rezultati našega dela pa so razvidni tudi iz poslovnega

rezultata, ki žal ne more posebej ublažiti celotne finančne situacije na SZS. Seveda si bomo

prizadevali, da bomo v prihodnosti še boljši in koristnejši v vseh pogledih.

Poročilo pripravil:

dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS Slovenije

Documents

SMUČARSKA ZVEZA...Letno poročilo za poslovno leto 2015 6 Janez Vodičar - teki Tomaž Pogačar (v novembru 2015 nastopil Franc Horvatiček)- telemark Blaž Lešnik - ZUTS Janez Kocijančič