Spomladi začnejo z gradnjoarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Loski_glas_20120131_001.pdf · Loški glas je priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja

Loški glas je priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS - POLJANE ŽELEZNIKI ŽIRI

Mediatorji in Mary PoppinsZadnje dni minulega leta jeobčina Škofja Loka podelilaprvi priznanji za prosto-voljstvo. Dobili so ga prosto-voljni kulturni mediatorji vLoškem muzeju in ŠpelaOblak.

Najbolj zelena občina v SlovenijiObčina Gorenja vas - Pol-jane je med tremi finalistiizbora najbolj zelene občinev Sloveniji (z nad pet tisočprebivalci). Razglasitev naj-boljših bo prav danes.

Na kulturni dom niso pozabiliJanuarja je Kulturno društvoFrance Koblar priredilo do-brodelni koncert za nadaljn-jo obnovo kulturnega doma,poškodovanega v poplavah.Občina pa je že doslej velikovložila vanj.

stran 6 stran 8

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka, Žiri, Železniki,Gorenja vas - Poljane - V ob-čini Žiri se je gradnja kanali-zacije v Rakulku začela ženovembra lani, v drugih trehobčinah pa bodo z gradbeni-mi deli v projektu Odvajanjein čiščenje odpadnih voda vporečju Sore začeli spomladi.Od leta 2006, ko so občine oprojektu podpisale pismo onameri, sedaj prehajajo hkonkretnim dejanjem. Inve-sticijska vrednost projektovza vse štiri občine, v katerihbodo prebivalci loškega ob-močja dobili nove ali izbolj-šane primarne kanalizacijskesisteme v skupni dolžini 23kilometrov s pripadajočimiobjekti, nove ali posodoblje-ne čistilne naprave, je 29,6milijona evrov. Kohezijskisklad Evropske unije bo na-ložbo sofinanciral v višini15,6 milijona. Polovico vrednosti celotnegaprojekta je vredna naložba vnajvečji, škofjeloški občini."Gre za 13,5 milijona evrov,če pa ji prištejemo še vred-nost sekundarnih kanaliza-cijskih vodov, bo investicijadosegla 22 milijonov evrov,"je ob predstavitvi poteka pro-jekta dejal župan občineŠkofja Loka Miha Ješe. Na-ložba obsega 13 kilometrovkanalizacijskih vodov, grad-njo čistilne naprave v Rete-čah in obnovo obstoječe

osrednje čistilne naprave naSuhi, sicer pa si lahko Ločaniv prihodnjih petih ali šestihletih obetajo gradbišča odstarega mestnega jedra, Pu-štala, Stare Loke in manjšihokoliških vasi do Trate in Re-teč do Godešiča, še dodajaškofjeloški župan. Izvajalcain nadzornika del že imajo,dela pa naj bi se začela letoš-njega aprila. Začetek gradbe-nih del na kanalizacijskih si-stemih v občinah Gorenjavas - Poljane, Žiri in Železni-ki so napovedali tudi tam-kajšnji župani Milan Čadež,

Janez Žakelj in Janez Ferlan,slednji podžupan v Železni-kih v začasnem opravljanjufunkcije župana.Občani bodo s to okoljskonaložbo veliko pridobili, sosi enotni župani štirih občin.Na kanalizacijo bo na novopriključenih 8532 prebival-cev, na čistilne naprave pa9476 populacijskih enot izgospodinjstev, industrije innegospodarstva. Občine pabodo na območjih, ki nebodo mogli odvajati odplak vjavno kanalizacijo, poskrbelitudi za gradnjo malih čistil-

nih naprav. Medtem ko do-končanje projekta javnih ka-nalizacijskih sistemov in či-stilnih naprav načrtujejo zaleto 2014, naj bi podeželje zmalimi čistilnimi napravamiopremili do leta 2017. Žu-pan Milan Čadež iz občineGorenja vas - Poljane pove,da projekt v njihovi občiniobsega gradnjo skoraj sed-mih kilometrov kanalizacije,čistilno napravo pa naj bi po-sodobili in njeno zmoglji-vost povečali s tisoč na 3100populacijskih enot.

Nadzidava šole je zaključenaSelitev v nove učilnice v os-novni šoli Žiri načrtujejo pozimskih počitnicah, sajmorajo še pridobiti uporab-no dovoljenje. Učenci inučitelji se že veselijo novihprostorov.

Spomladi začnejo z gradnjoV občinah na Škofjeloškem, vključenih v evropsko sofinancirani projekt Urejanja porečja Sore, bodo vspomladanskih mesecih začeli graditi kanalizacijske sisteme in čistilne naprave.

Blok na Trati je zaživel

V Frankovem naselju uspešnodeluje dnevni mladinski centerBlok, ki so ga številni otroci iznaselja sprejeli za svojega.

stran 7 stran 11

stran 10

Čistilno napravo v Železnikih bodo začeli posodabljati letošnjo jesen. I Foto: Tina Dokl

stran 12

Vilma Stanovnik

Škofja Loka - Škofja Loka ježe vrsto let znana tudi potekmah mladih alpskihsmučarjev, mnogi med nji-mi pa imajo lepe spominena Pokal Loka tudi zato, kerso prvič nastopili na velikemmednarodnem tekmovanju."Želimo, da se naša priredi-tev mladim iz vseh koncevsveta za vedno vtisne v spo-min, prav tako pa želimo, dabi prireditve ob Pokalu Lokatako v mestu kot ob tekmo-vališču na Starem vrhu po-menila prijetno druženje zaŠkofjeločane in vse obisko-valce. Zato smo se letos šeposebej potrudili. Sicer tra-dicionalno slovesnost ob od-prtju nameravamo popestri-ti s paralelnim slalomomvseh reprezentanc udele-ženk pod Škofjeloškim gra-dom. Verjamemo, da nambo naklonjeno tudi vreme inda nam načrtov ne bo trebaspreminjati," pravi predsed-nik organizacijskega odboraPokala Loka Janez Poljanec,ki na prvo prireditev ob letos37. tekmovanju vabi že v sre-do, 15. februarja, ko bodo ob19. uri v Galeriji Ivana Gro-

harja na Mestnem trgu od-prli razstavo o Pokalu Loka. Prireditev, katere glavni po-krovitelj je tokrat EGP, se bonato začela v petek, 17. fe-bruarja, le da bo letos malceprej, saj bo zbor ekip udele-ženk ob 17. uri, slovesnostob odprtju tekmovanja predUpravno enoto pa se bo za-čela ob 17.30. Ob 18.30 bosledil atraktivni paralelnislalom pod Škofjeloškimgradom, vmes pa bo sevedaposkrbljeno tudi za glasbo sskupino Energija. Sobota,18., in nedelja, 19. februarja,bosta tekmovalna dneva.Najprej bo na Starem vrhuna sporedu slalom, nato ševeleslalom. Razglasitev re-zultatov prvega tekmovalne-ga dne bo v soboto ob 18. urina parkirišču pred Upravnoenoto, razglasitev nedeljskihrezultatov in ekipnega tek-movanja pa bo na smučišču. "Tako kot zadnja leta tudi le-tos pričakujemo okoli tride-set držav udeleženk, nasto-pilo pa naj bi okoli dvestopetdeset tekmovalcev in tek-movalk. Skupaj s trenerji inspremljevalci pričakujemoveč kot štiristo udeležen-cev," dodaja Janez Poljanec.

Mladi smučarji zaže 37. Pokal LokaSmučarski klub Alpetour bo med 17. in 19. februarjem pripravil tradicionalno tekmovanjemladih smučarjev, letos pa bo posebej zanimivauvodna slovesnost.

�7. stran

Za številne mlade tekmovalce je nastop na Pokalu Lokaprva priložnost, da se dokažejo na mednarodni tekmi.

Časopis za škofjeloško območje Številka 1, Januar 2012

V Železnikih želijo živeti zdravo

Od oktobra je v Železnikih v sodelovanju z Zavodom zazdravstveno varstvo Kranj potekalprogram Živimo zdravo.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

2 Loški glas, torek, 31. januarja 2012

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNICADanica Zavrl Žlebir

NOVINARJIBoštjan Bogataj, Igor Kavčič, Vilma Stanovnik,Danica Zavrl Žlebir

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Loški glas št. 1/letnik I je priloga časopisa Gorenjski glas št. 9, ki je izšla 31. januarja 2012.Loški glas je brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Pljane, Železniki, Žiri in je priložen Gorenjskemu glasu, izšel je v nakladi 30.000 izvodov. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj/ Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: p04/201 42 47 / Delovni čas:ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjskiglas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska(enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda:1,50 EUR, letna naročnina 2012: 157,50 EUR; redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega prekli-ca, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Igor Kavčič

Slikarjevi veličini ste v Lo-škem muzeju posvetili raz-stavo z naslovom Moč po-gledov, ki je bila zelo dobroobiskana ..."Razstava portretov IvanaGroharja je bila naš osrednjiprojekt minulega leta, odprtaje bila skoraj pol leta, saj smojo zaradi velikega zanimanjanaknadno podaljšali za enmesec. Sicer pa se tako kot vpreteklih letih tudi letos lahkopohvalimo z dobrim obiskomobeh naših galerij in stalnihmuzejskih razstav Loškegamuzeja. Naš cilj 50 tisoč obis-kovalcev smo letos presegli zaštiri tisoč, izjemen obisk pa jeimela tudi naša razstava orož-ja, s katero smo gostovali vVojaškem muzeju v Pivki, sajsi jo je ogledalo kar 25 tisočljudi. Prav tako smo z razsta-vo Sledi slovenske grafičnedediščine gostovali v Dravo-gradu. Pri tem bi rada pouda-rila sodelovanje z drugimimuzejskimi institucijami vSloveniji, pri Groharjevi raz-stavi z Narodnim muzejemSlovenije in Mestnim muze-jem Ljubljana. V zadnjemčasu pa se intenzivneje medseboj povezujemo tudi muze-ji na Gorenjskem.Če se vrnem k razstavi Gro-harjevih portretov, menim,da je prav, da so dela na ogledjavnosti, saj so del naše kul-turne dediščine in predvsemtudi identitete. Razstava jeprinesla tudi nekaj pomemb-nih izsledkov za stroko, ki jihbomo predstavili še letos. Po-javila so se tudi nekatera do-slej javnosti manj znana Gro-harjeva dela."

Ob tem pa je nemogoče ube-žati kraji treh Groharjevihslik iz Loškega muzeja v časubožičnih praznikov, potemko je bila razstava že zaklju-čena. Je dosedanja policijskapreiskava že dala kakšneoprijemljive rezultate?"Lahko rečem le to, da se kri-minalisti intenzivno ukvarja-jo z zadevo, saj policija v in-teresu preiskave ne daje dru-gih izjav. Tudi v muzeju sa-mem med zaposlenimi in so-delavci muzeja je bila oprav-ljena obsežna preiskava intudi sama sem, če seštejempo urah, v zadnjem mesecu skriminalisti preživela kar ne-kaj dni. Kriminalisti so prijaz-ni in svoje delo opravljajozelo korektno, a vam lahkopotrdim, da so to za nas zeloneprijetne stvari. Verjemitemi, da mi je kraja precej za-grenila življenje, saj ni dneva,da se ne bi spraševala s sode-lavci, kdo in zakaj je to storil.Tat je očitno vedel, kako se lo-titi kraje, a je svoje delo opra-vil zelo neprofesionalno, plat-

na je namreč izrezal iz okvi-rjev. Prav te dni smo okvirje spolicije dobili nazaj."

Kako odgovarjate na očitke oslabem varovanju? "Na razstavi so bile sliketako v fizičnem kot tehnič-nem smislu dobro varovane.Mali potreti so bili v poseb-nih zastekljenih škatlah, ga-lerija je bila pod nadzoromkamer, vedno je bil v prosto-ru še en človek ... Taki so bilitudi pogoji zavarovalnice, kinam zavaruje razstavo. Ta-koj po razstavi smo večji delizposojenih del vrnili, prinas v hrambi sta ostali ravnodve ukradeni sliki, izposoje-ni od lastnikov-zasebnikov sŠtajerskega in iz Beograda,in seveda tiste, ki so v lastimuzeja. Slike so bile v pr-vem nadstropju zaščitenepod pleksi steklom. Ne vem,mogoče smo žal tudi s tempoudarili njihovo vrednost... Obstaja tudi možnost, daje bil tokratni naročnik tudiisti kot leta 2007, ko so ne-kaj Groharjevih del ukradli vSorici. Sicer pa že leta opo-zarjam, da je nevzdržno, dasta grajski vrt in v njem mu-zej na prostem prosto do-stopna za kogarkoli in ka-darkoli. Tu je težko opravlja-ti stalen nadzor."

Muzejska vrata so tesnejezaklenjena, tudi vstop v mu-zejsko upravo je nadzorovan... Ste torej kljub temu še po-večali varnostne ukrepe?"Seveda smo povečali var-nostne ukrepe, tudi v našeposlovne prostore ni večmožen neevidentiran vstop.Prav tako smo povečali var-

nostno službo v muzejutako v smislu tehničnega kottudi fizičnega varovanja."

Slišati je bilo tudi pozive povašem odstopu z mesta di-rektorice."O odstopu ne razmišljam.Tudi veliki muzeji v svetu zvrhunsko tehniko varovanjaso deležni kraj, pa bi zanjetežko rekli, da so te odrazdela direktorja. Kraja se lah-ko zgodi v katerem koli mu-zeju ta trenutek in verja-mem, da so številni direk-torji vselej v strahu. Vpraša-nje je, kaj lahko kot direkto-rica pri tem naredim? Marnaj bi vsaki sliki namenilavarnostnika za 24 ur?Moje primarno delo je čimbolje voditi muzej. Mislim,da je v zadnjih letih Loškimuzej naredil veliko promo-cijo za Škofjo Loko in njenoprepoznavnost. Ljudje v našemesto hodijo tudi zaradi mu-zeja, ki je urejen in tudi zani-miv ter atraktiven za obisko-valce. Odstop bi ponudila, čebi delala strokovne napake,mislim pa, da skupaj s sode-lavci vedno znova dokazuje-mo ravno nasprotno."

Kaj menite, bodo ukradeneGroharjeve slike še kdaj na-šle mesto v svojih "starih ok-virjih"?"Moja največja želja je, da seto zgodi čim prej, čeprav sebojim, da ne bo ravno tako.Upam, da to razumeta tudilastnika dveh slik, ki stanam jih zaupala v hrambo.Vsekakor intenzivno sodelu-jemo s kriminalisti in se na-dejamo dobrega konca te ža-lostne zgodbe."

Kraje so strah muzejev Preteklo leto je na Škofjeloškem minilo v znamenju obeleževanja 100. obletnice Groharjeve smrti, čemur so se pridružili tudi v Loškem muzeju. Senco na sicer zelo uspešno razstavo Groharjevih portretov pa žal meče kraja treh slik konec leta. Pogovarjali smo se z direktorico muzeja Jano Mlakar.

Škofja Loka

Slovesnost v spomin talcem za KamnitnikomPri spomeniku za Kamnitnikom bo 9. februarja ob 16. uri slo-vesnost v spomin petdesetih ustreljenih talcev. Organizator-ja sta Občina Škofja Loka in Združenje zveze borcev za vred-note NOB Škofja Loka, govornika bosta župan Miha Ješe indr. Ivan Kristan, član sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije.V kulturnem programu sodelujejo Pihalni orkester ŠkofjaLoka, Jernej Jemec in Anton Habjan. Delegacije bodo k spo-meniku položile vence, odnesle pa jih bodo tudi k veštrske-mu mlinu, kjer je delovala partizanska tehnika. D. Ž.

Prireditev za kulturni praznikV večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka - Me-sto bo v torek, 7. februarja, ob 17. uri osrednja občinska pri-reditev ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku.Kulturni program pripravljajo učenci te šole. D. Ž.

Abomna mladih glasbenikov odslej dopoldneKulturni center Škofja Loka, Sokolski dom ima med drugimtri abonmaje za različne starostne skupine. Eden je tudiAbonma mladih glasbenikov, v katerem se predstavljajo raz-lične gorenjske glasbene šole ter Konservatorij za glasbo inbalet iz Ljubljane. Letos so program s popoldanske ure pre-stavili na dopoldansko, deseto uro. Četrtega aprila bo kon-cert Glasbene šole Tržič, 16. maja se bodo predstavili mladiglasbeniki iz Radovljice, koncert Konservatorija za glasbo inbalet iz Ljubljane pa izjemoma ostaja ob 18. uri. D. Ž.

Aktualno

Ples z Okroglimi muzikantii

z Obers Bandom

vstopprost

Jana Mlakar

Loški glas, petek, 31. januarja 2012

Aktualno

3

Informacije in prijave:Turizem Škofja Loka

Kidričeva cesta 1a4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00M: 051 427 827 F: 04 517 06 05

E: [email protected]: www.skofja-loka.com

Srednjeveška porokaGrajska porokaMestna poroka

Poroka na mestnem vrtu

Izmenjajta svoji zaobljubi v srednjeveškem mestu

Tudi med šolskim letom se lahko vpišete v:

enoletni poklicni tečaj

PREDŠOLSKA VZGOJA

Pogoj za vpis so uspešno zaključeni štirje letniki srednje šole.Po zaključku pridobite nazivvzgojitelj/ica predšolskih otrok. Z vpisom v prvih dneh februarja 2012lahko zaključite februarja 2013.

Informacije in prijave: 04/ 506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Razvojna agen-cija Sora je že lani izvedlaprojekt o ozaveščanju o nuj-nosti gradnje malih komu-nalnih čistilnih naprav na ob-močjih, kjer občine ne bodogradile kanalizacijskega si-stema. "Prek programa Lea-der lanski projekt nadgraju-jemo s projektom Očistimovodo z ustreznimi malimikomunalnimi čistilnimi na-pravami. Pri njem sodelujejovse štiri občine na Škofjelo-škem, Planinsko društvo So-vodenj in naša agencija," pra-vi Samra Šečerović iz Razvoj-ne agencije Sora.V sklopu projekta želijopartnerji spodbuditi lastnikestavb na območjih razprše-ne poselitve, ki ne bodoopremljena z javnim kanali-zacijskem omrežjem, hgradnji malih komunalnihčistilnih naprav v skladu zzahtevami okoljske zakono-daje. "V preteklosti so lastni-ki večinoma komunalno od-padno vodo odvajali in čisti-

li v pretočnih greznicah, da-nes pa ta način ni več prime-ren, saj okoljski predpisi do-ločajo, da je komunalne od-padne vode treba odvajati v

javno kanalizacijo ali v malekomunalne čistilne naprave.Izjema so le nepretočne invodotesne greznice, ki sodovoljene na območjih, kjer

je s predpisi prepovedanagradnja čistilnih naprav (vo-dovarstvena območja) ali pagradnja zaradi tehničnihrazmer ni primerna (počit-niški objekti)," pojasnjujeŠečerovićeva. Pri novograd-njah morajo lastniki ome-njene zakonske zahteve žeupoštevati, za obstoječe ob-jekte je rok do konca leta2017. Letošnji projekt pa ne bozgolj svetovalne narave, sajbodo zgradili in zagnali tudištiri male komunalne čistil-ne naprave različnih tipovza podružnične šole Bukov-ščica, Lenart in Davča in obplaninskim domu na Erma-novcu. Hkrati bodo v sklopuprojekta tudi spremljali de-lovanje naštetih čistilnih na-prav (in tudi drugih, kjerbodo lastniki tako želeli) inna koncu rezultate tudipredstavili. Na ta način pri-čakujejo manjšo onesnaže-nost okolja v vseh štirih ob-činah, hkrati se bo lahko iz-boljšalo stanje voda na Škof-jeloškem.

Tokrat tudi štiri investicijeOb šolah v Bukovščici, Lenartu in Davči ter ob planinskem domu na Ermanovcu bodo letos postavilištiri čistilne naprave.

Letošnji projekt o malih komunalnih čistilnih napravah bilahko razumeli tudi kot nadaljevanje lanskega, ko so vagenciji znali privabiti veliko prebivalcev in jim predstavilimožnosti gradnje (in pomoči države) prave naprave.

Izvajalca za čistilno napravoso že izbrali, z deli začnejomaja letos, s kanalizacijo pajeseni. V Žireh, kjer so z delina kanalizacijskem sistemuRakulk začeli že lansko je-sen, pa bodo poleg te urejalitudi kanalizacijo v naseljuDobračeva in čistilno napra-vo, ki ji bodo povečali kapa-citete za tisoč populacijskihenot, je povedal župan JanezŽakelj. Janez Ferlan iz obči-

ne Železniki pa je za jesennapovedal začetek obnovit-venih del na čistilni napraviv Studenem. Njena zmoglji-vost se bo s posodobitvijoveč kot podvojila (na 4500populacijskih enot). Sedajpridobivajo gradbeno dovo-ljenje, naložba pa bo po Fer-lanovih besedah znašala 2,6milijona evrov. Tudi na ob-močju občine Železniki bozgrajenih več malih čistilnihnaprav, pričakujejo, da doleta 2015.

Spomladi začnejo z gradnjo�1. stran

Škofja Loka

Za smučarji še starodobni avtomobiliTuristično društvo ŠkofjaLoka v imenu nizozemskihorganizatorjev CLASSIQUEB.V. vabi k ogledu starodob-nih avtomobilov, udeležen-cev zimske preizkušnje dva-najstega zimskega relija. Včetrtek, 2. februarja, se bodoudeleženci ob 18. uri pripe-ljali na Mestni trg v ŠkofjiLoki, kjer bo postanek za ča-sovno kontrolo. Pri spreje-mu sodelujejo društvo Rov-tarji z ansamblom Suha špa-ga in AMD Škofja Loka. Tek-movanje se je sicer začelo29. januarja na Nizozem-skem. Udeležuje se ga pri-bližno 35 starodobnih avto-mobilov, med drugim tudiPorsche 356 SC, Porsche911, Alfa Romeo GT Junior,DKW, Volvo 142, Mercedes350 SLC, Peugeot 404,BMW 2002 in drugi. D. Ž.

Železniki, Sorica

Ob kulturnem praznikuOb slovenskem kulturnemprazniku bodo v dvorani naČešnjici v Železnikih v sobo-to, 4. februarja, ob 18. uripripravili prireditev Ljubezengore premika. Nastopilibodo: Mešani pevski zborDomel, Ženski pevski zborKresnice iz Nove Gorice inčlani KUD France Koblar. VSorici pa na predvečer praz-nika, 7. februarja, vabijo napohod z baklami iz Sorice vSpodnje Danje. Začetek potije v Sorici ob 18.30, na cilju vSpodnjih Danjah pa bo pote-kal kulturni program. D. Ž.

��

��

��

��

��

��

�� !"�#$%�&%�%'((()��*��)�

Vabimo vas k vpisu v brezplačneizobraževalne programe:

ZA BREZPOSELNE (izvedbe v Škofji Loki):Ali se znam učiti?Vera vase je skrivnost uspehaNemščina INemščina II

ZA UPOKOJENCE (izvedbe v Škofji Loki):Z besedo in sliko skozi časČesar mladi ne vedo, stari povedoBesede minejo, črke ostanejo

ZA UPOKOJENCE (izvedba v Železnikih):Preprečevanje osamljenosti pri starejših

ZA UPOKOJENCE (izvedba v Žireh):Govor je slika duše

Prijave sprejemamo do zapolnitve mest.

Prijave in dodatne informacije: Ljudska univerza Škofja Loka, telefon 04/506 13 80, [email protected]

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviruOperativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013,razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja;prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo inživljenje v družbi temelječi na znanju.


Občina Škofja Loka

30. marec 2012

ob 19. uri

VeËnamenska

dvorana

Trata

Kantata za orkester zbor in soliste

Izvajalci so: SimfoniËni orkester RTV Slovenija,

Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, Komorni zbor

Megaron, Pevski zbor Lubnik, solista: Marcos Fink,

Marta MoËnik

Organizator:

ObËina ©kofja Loka

Prodaja vstopnic:

Turistično društvo ©kofja Loka,

Turizem ©kofja Loka (info toËka)

Vstopnina:

10 EUR

Veliki ko

ncert

Pasijon po Janezu

avtor: Damijan MoËnik

http

://pa

sijo

n.sk

ofja

loka

.si

Januarja smo se začeli aktiv-no ukvarjati s projektommedgeneracijskega sodelo-vanja, ki vodi k pripravi stra-tegije varstva starejših obča-nov od domske oskrbe dodrugih oblik pomoči, ki jihbodo potrebovali tisti starej-ši občani, ki ne bodo prebi-vali v domovih. Strategijopripravljamo za vse štiri ob-čine na Škofjeloškem. V de-lovni skupini, ki se je že se-stala, bodo sodelovali vsipodžupani, več strokovnja-kov, predstavniki univerzeza tretje življenjsko obdobjein upokojenskih društev.Medgeneracijsko pa sebomo povezali z vrtci,osnovnimi in srednjimi šo-lami (škofjeloška gimnazijaizkušnje takšnega povezova-nja že ima), saj je potrebno,da že najmlajšim vcepljamomisel, da medgeneracijskosodelovanje bogati vse gene-racije, po drugi strani padaje možnost polne in kvali-tetne zaposlitve.Konkretne predloge še pri-pravljamo: najprej bo trebazagotoviti primerno številomest v domovih za starejše.Po že opravljeni analizi raz-

polagamo s podatkom, da bido leta 2020 v raznih obli-kah domske oskrbe potre-bovali okoli 500 mest. Ima-mo že narejene projekte, akoncesija za dom v vojašni-ci še ni bila podeljena, takoda se bomo ozrli tudi pokaki drugi možnosti. Ugo-tavljamo, da sicer že sedajprimanjkuje zmogljivosti zanegibljive starostnike, mis-liti pa moramo tudi na gib-ljive, ki so morda osamljeni,ki rabijo družbo in drugač-no oskrbo, kot je sedanjadomska. Tem naj bi zago-tavljali namestitev čim bliž-je lastnega doma, torej želi-mo tudi pri tem podobnokot v predšolski vzgoji sledi-ti načelom policentričnegarazvoja. Ob vsem tem pa jepomembno medgeneracij-sko sodelovanje, saj iz last-nih izkušenj (pri očetu)vem, da starejše ljudi naj-bolj poživljajo najmlajši,ker so jim najbližji. Našimzamislim pritrjuje tudi dr.Jože Ramovš, predstojnikInštituta dr. Antona Trste-njaka, s katerim smo sepred kratkim srečali.Medtem ko snujemo lastenprojekt medgeneracijskegasodelovanja, ki je tudi delmojega volilnega programa,pa sem po naključju izvedel,da je leto 2012 prav letomedgeneracijskega sodelo-vanja. Pomembno pa je tudidejstvo, da sama organizaci-ja novih oblik sodelovanjane rabi veliko denarja, kar jepomembno ob dejstvu, dabomo kar nekaj naslednjihlet izvajali okoljski projekt,ki bo terjal veliko finančne-ga vložka. Pač pa medgene-racijski projekt terja večustvarjalnega dela, idej,organiziranje večjega številaobčanov in pripravo strategi-je z vključitvijo širokega kro-ga strokovnjakov, nato pajavno razpravo na vseh rav-neh od akademske do izved-bene.

Mag. Miha Ješe, župan občine Škofja Loka

Županov kotiček

Zbližali bi generacije


Škofja Loka - Gradbeniki na-daljujejo dela v predoru podStenom, ki so se zaradi te-žav ajdovskega Primorjalani ustavila za več mesecev.Z Direkcije za ceste sporoča-jo, da gradbeniki na drugi intretji fazi poljanske obvozni-ce spet delajo, dela pa bodopotekala v dveh izmenah podeset ur. Le v času od ene popolnoči do pete ure bodoprekinjena, ob sobotah bona gradbišču le ena ekipa,ob nedeljah pa se dela nebodo izvajala. "Zamuda prigradnji predora traja že odseptembra, zadovoljen sem,da se dela sedaj nadaljujejo.Prejšnji teden sem slišal že

prve detonacije, tako da sodela očitno res stekla. Ni panujno, da zamuda pri grad-nji predora zamakne tudi

dokončanje celotnega pro-jekta. Upam, da v prihodnjene bo več prihajalo do zasto-jev," je ob tem dejal županMiha Ješe. Dodaja pa, da nemore biti zadovoljen z rešit-vijo dela trase obvoznice naSuhi.

V predoru spet vrtajo


Kako uspešno ste se na cen-tru, ki je po novem enotnavstopna točka za uveljavlja-nje vseh socialnovarstvenihpravic, spopadli z novostjo?"Pred uvedbo novega siste-ma smo bili v negotovosti,saj nismo vedeli, koliko lju-di bo sploh uveljavljalo pra-vice po novem, vendar smose ustrezno kadrovsko inprostorsko organizirali. Že-leli smo urediti podstrešneprostore, kjer bi bila enotnavstopna točka, vendar namministrstvo tega ni potrdiloin tako smo delo organizira-li v večjih pisarnah, v pritlič-ju pa odprli sprejemnookence za stranke. Na eno-tni vstopni točki dela sedemljudi in čeprav smo bili pozačetnih zapletih v dvomih,kako bo vse skupaj potekalo,nam je decembra uspelobrez večjih težav pobrati vsevloge. Teh je bilo 3082, odtega smo dve tretjini spreje-li osebno na centru, tretjinajih je prišla po pošti."

Katerih pravic so ljudje uve-ljavljali največ?"Najpomembnejša je bilaskupina staršev, ki je uve-ljavljala subvencijo plačilaza vrtce. Prej so to pravicouveljavljali na občini, če paso jo hoteli uveljavljati zaleto 2012, so morali vlogooddati izključno v decem-bru, in to na povsem novemobrazcu. Kljub velikemu šte-vilu vlog ni bilo daljših ča-kalnih vrst, niti kakega več-jega konflikta, le sem in tjamanjše nezadovoljstvo. Smopa bili deležni celo pohval zapomoč pri izpolnjevanju ob-razcev. Sicer pa smo decem-bra sprejeli vloge za pravice,ki so potekle ob koncu leta,od znižanja plačil za vrtce

do otroškega dodatka, do ka-terega imajo sedaj družinepravico do 18. leta otrokovestarosti. Do konca marca pabo center opravil preračuneza sedanje prejemnike var-stvenega dodatka in državne

pokojnine, njihovi podatkibodo v kratkem preneseni sZPIZ-a. Ocenjujemo, da greza več kot tisoč oseb."

So ljudje dovolj seznanjeni znovostmi, je bilo kaj zapletov?

"Vse kaže, da ne, saj je ševedno veliko telefonskih kli-cev denimo glede obreme-nitve premoženja in vrača-nja pravic, pa tudi o drobnihpodrobnostih, značilnihprav za posameznikov pri-mer. Informacij o zakonskinovosti je bilo veliko, mordacelo preveč in preveč podro-bne, tako da se ljudje iz njihtežko znajdejo. Se pa tudidogaja, da pridejo urejat pra-vice slabo pripravljeni, neka-teri ne preberejo niti navodilna vlogi. Vloga ima sicer res-da enajst strani, a ljudem nitreba izpolnjevati vsega, pačpa zgolj tisti del, ki se nana-ša na njihove pravice."

Kaj sledi sedaj? Kdaj bodoljudje dobili odločbe in kakobo z njihovimi pravicami,dokler odločb ne bo?"Vloge imamo, nekaj tisočjih je, sedaj jih bo treba šeobdelati in o njih odločiti.Pomoč pri odločanju je novinformacijski sistem, ki jekompleksen in zelo zahte-ven. Ta hip dopušča le vna-šanje vlog, začetek obdelavein odločanja pa bo možno vprihodnjih dneh. Sistemtudi ni stabilen. Pogosti soizpadi, zato se bojimo, da boprihajalo do zamud pri izda-janju odločb in da vseh nebomo uspeli izdati do koncamarca. Vsi, ki so imeli pravi-ce priznane do 31. decembralani, sicer še naprej dobivajoakontacijo te pravice, ki sebo po izdani odločbi poraču-nala. Problem so tisti, kipravico z januarjem uveljav-ljajo prvič. In če je to pravicado denarne socialne pomo-či, lahko neizplačilo te ljudispravi v hudo stisko. Skupajz Ministrstvom za delo, dru-žino in socialne zadeve seišče rešitev za te primere."

Decembra več tisoč vlogOd januarja letos velja nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za katere je po novem mogoče zaprositi na centrih za socialno delo. Kako so novost obvladovali na Škofjeloškem, je povedaladirektorica Ivana Erman Košir.

Ivana Erman Košir

V sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstevje trinajst različnih pravic. Štiri od teh so "velike",in sicer denarni prejemki kot otroški dodatek,denarna socialna pomoč, varstveni dodatek indržavna štipendija, ostalo pa subvencije ali znižanja plačil.

Foto

: Tin

a D

okl

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Loški glas, torek, 31. januarja 2012


5

Darja Porenta Kreačič1964 - 2012

Poleg njene družine, sorodnikov in prijateljev smo se prejšnjiteden od svoje dolgoletne članice, nekoč uspešne tekmovalke,poslovili tudi člani Smučarskega kluba Alpetour. Darja jenamreč svojo športno pot začela prav v našem smučarskemklubu. Ob podpori kluba in staršev je kmalu začela dosega-ti izvrstne rezultate in že kot pionirka postala državna pr-vakinja. Še večje uspehe je dosegla v mladinski in članskikonkurenci, leta 1979 pa se je uvrstila v takratno B-reprezentanco Jugoslavije in z odličnimi rezultati začelasvoj prodor v alpskem smučanju. Postala je prvakinja v sla-lomu na Balkanskih zimskih igrah, osvojila srebrno kolajnona članskem državnem prvenstvu na Popovi Šapki, njennajvečji uspeh v kratki karieri pa je bil na tekmi za svetovnipokal v francoskem Megevu, kjer je v slalomu zasedla 19.mesto. Žal se je njena športna pot končala mnogo prezgodaj. V av-tomobilski nesreči, ko se je reprezentanca vračala s tekmova-nja v Avstriji, se je Darja hudo poškodovala, kar je prepreči-lo tudi njeno nadaljnjo smučarsko kariero. Tako je svojo po-zornost namenila družini in poslu. Uspešno je vodila dru-žinsko podjetje Porenta šport, ob tem pa študirala fiziotera-pijo ter se posvetila otrokoma Marku in Kim. Žal se je usoda z njo znova poigrala, saj je hudo zbolela. Ssvojo življenjsko energijo in optimizmom je zahrbtni bolez-ni dolgo kljubovala, nazadnje pa smo se od Darje morali po-sloviti. Želimo si, da bi delček njenega optimizma in smehaše dolgo ostal med nami.

Člani SK Alpetour Škofja Loka

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Rokodelskicenter domače in umetnost-ne obrti na škofjeloškemPlacu je vse bolj živ, pred-vsem po zaslugi tečajev kvač-kanja, pletenja in polstenja,ki polnijo center že vse odnovembra. "V začetku smotečaje na temo volne name-ravali izvajati zgolj dobermesec, a jih zaradi velikegazanimanja izvajamo tudi ja-nuarja," pravi vodja centraMarija Demšar. Ob našemobisku je bilo na nadaljeval-nem tečaju kvačkanja 12 te-čajnic ali maksimalno števi-lo, kar jih lahko naenkrat obiskuje tečaj v centru DUO.Da je rokodelski center zani-miv tudi za fante, pa kažeobisk najstnika, ki je prišelvprašat, kako bi zaključil spletenjem kape. Ker ni pri-šel v času tečaja (in se mor-da tudi zbal učenja v skupi-ni žensk), se je oglasil še en-krat, dobil nasvet mentorice,kar je bilo očitno dovolj in se(na žalost deklet) ni večoglasil. Kaže pa, da interesza ročna dela živi tudi medmladimi fanti. "Res je, inte-res za sodelovanje pri teča-

jih so zaenkrat izkazale leženske," pove Demšarjevain tudi, da so presenečeni inhkrati veseli, ker je med nji-mi tudi veliko mlajših:"Sama pri tečajih ne sodelu-jem, opazila pa sem, da sokvačkali kape, puloverje,šale ali copatke za najmlajšeoziroma vse, kar se tečajnicedogovorijo z mentorico. Pripletenju so poleg osnovspletli najrazličnejše izdel-kov. Pri mokrem polstenju

so tečajnice izdelovale torbein copate, pri suhem polste-nju pa najrazličnejše figuri-ce, kot je ježek v izložbi." Center je postavljen v središ-če dogajanja, skozi izložbo sevidi, kaj se v njem dogaja innastaja, in je s tem zelo zani-miva popestritev ŠkofjeLoke. "Ne, firbci nas prav nične motijo, niti opazimo jihne," o radovednih pogledihskozi izložbo pravi mentori-ca kvačkanja Jana Šuligoj:

"Danes malce ponavljamo,sicer pa smo že izdelovališale, kape, rože, ..., predvsemuporabne reči. Imam zelopridne tečajnice, ki so začeleiz nič ali pa osvežujejo zna-nje izpred mnogih let." Navprašanje, ali je pri kvačka-nju potrebno osnovno zna-nje in vaje (delo), Šuligojevapo premisleku odgovori, dapredvsem potrpljenje in ve-selje do ročnega dela.Tečajnice imajo otroke alivnuke, same jim želijo izde-lati kapo ali nogavičke, tudidomač okrasek je lepši kotkupljen. Vera Keber pravi,da je prtičke že znala izdelo-vati: "Želela pa sem se na-učiti izdelovati tudi drugeraznovrstne izdelke iz volne.To sploh ni naporno. Jesproščujoče, imeti pa morašpotrpljenje, vendar je vdružbi, kakršna je tukaj, vselažje." "Osnov me je naučilamami, ko sem slišala za te-čaj, pa sem se takoj ogrelazanj, saj mi veliko znanja šemanjka," je povedala IzaKrižaj. Sedaj že zna kvačkatikapo, pulover, jopico ... "Tudi doma se lotevam dela,saj kvačkanje jemljem kotmeditacijo in sprostitev,"dodaja Iza. Na vprašanje, aliveliko njenih vrstnic primeza kvačko, odgovori, da nepozna nobene, ki bi se lotilate ročne spretnosti. Tečaji sobili minule mesece kar štiri-krat na teden, v začetku fe-bruarja sledi teden do dvazatišja, zatem pa novi tečaji -tokrat najbrž klekljanja. Inče smo v začetku pisali, datečaje do sedaj obiskujejo letečajnice, bo v prihodnje večprostora tudi za moške - ro-kodelski izdelki iz lesa, glinein pletarstvo bodo na vrsti vprihodnjih mesecih. Takratbo tudi več radovednih turi-stov, ki bodo morda ne lekukali skozi izložbo, ampaktudi sami poprijeli za glino,les, kleklje ali pletilke.

Rokodelski center polno živiDomača in umetnostna obrt je na Škofjeloškem še kako zanimiva, saj prve tečaje (na temo volne) ponavljajo že tretji mesec. Med tečajnicami (moških zaenkrat še ni) tudi mlada dekleta, ki si želijo obvladati ročna dela.

"Ročna dela jemljem kot meditacijo in sprostitev," pravi Iza Križaj. / Foto: Gorazd Kavčič

Na dosedanjih tečajih so se udeleženke lotile kvačkanjanajrazličnejših izdelkov, ob našem obisku prtička. "V družbi gre lažje," pravi Vera Keber. / Foto: Gorazd Kavčič

OBČINA ŠKOFJA LOKA

OBVESTILOObveščamo Vas, da so na spletni strani Občine

Škofja Loka objavljeni naslednji javni razpisi:

JAVNI RAZPISza sofinanciranje publicistične dejavnosti

v Občini Škofja Loka v letu 2012(kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 330),

JAVNI RAZPISo sofinanciranju socialnih, invalidskih in humanitarnih

dejavnosti v letu 2012(kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 330),

JAVNI RAZPISza izbor javnih kulturnih programov in kulturnih projektov,

ki jih bo v letu 2012Občina Škofja Loka sofinancirala iz proračuna

(kontakt: Marija Ferjan, 04/51 12 334).

Vsebine javnih razpisov in razpisna dokumentacija so na voljona spletni strani Občine Škofja Loka: www.skofjaloka.si podrubriko Javni razpisi, ter v sprejemni pisarni Občine Škofja

Loka, "Loška hiša", Mestni trg 15, Škofja Loka.

Datum: 31. januarja 2012 Mag. Miha Ješe, l.r.ŽUPAN

NAR

OČ

NIK

: O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, 4

22

0 Š

kofja

Lok

a


Škofja Loka - V Kristalnemabonmaju je januarja nasto-pila glasbena skupina Čarni-ce, ki je navdušila občinstvov nabito polni dvorani Sokol-skega doma. Čarnice soeden redkih zborovskih se-stavov pri nas, ki projektnodelujejo z različnimi diri-genti. Zasedba deluje od je-seni 2002, ustanovile pa sojo pevke, ki so pele v APZToneta Tomšiča. V doseda-njem delovanju so se ukvar-jale s šestimi projekti, izdalepa so tudi štiri zgoščenke.Čarnice od jeseni 2010 sode-lujejo z dirigentko Martino

Batič. Pri tokratnem projek-tu so sodelovali tudi vrhun-ski glasbeniki: harfistka Ma-

ria Gamboz ter štirje horni-sti, na koncu pa seveda nimanjkala Sveta noč Franza

Gruberja, nam sporoča An-dreja R. Megušar iz kabinetažupana občine Škofja Loka.

Čarnice navdušile loško občinstvo

Škofja Loka

Vse več ljudi na mestnem avtobusuOdkar so v občini Škofja Loka lansko pomlad uvedli cenejši inpogostejši javni avtobusni prevoz, se število potnikov neneh-no povečuje. "Naš cilj je bil v letu dni priti s prejšnjih tristo natisoč petsto potnikov na mestni liniji, a je bila ta številka že no-vembra presežena. To je dobra spodbuda, da s to akcijo nada-ljujemo," je povedal škofjeloški župan Miha Ješe. Razmišljajotudi o uvedbi nove linije. Župan pa ob tem še pove, da razmiš-ljajo tudi o racionalizaciji šolskih prevozov."Otroke prevaža-mo tudi na zelo kratkih razdaljah, kjer bi lahko hodili v šolotudi peš. S tem ne delamo usluge njihovemu zdravemu tele-snemu razvoju. Seveda pa moramo na njihovih peš poteh všolo poskrbeti, da bodo te varne," še dodaja Miha Ješe. D. Ž.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A


Škofja Loka - Priznanje pros-tovoljka leta 2011 je na prire-ditvi, ki je potekala ob praz-ničnem koncertu Mestnegapihalnega orkestra ŠkofjaLoka, dobila Špela Oblak,priznanje za prostovoljskiprojekt pa prostovoljni kul-turni mediatorji v Loškemmuzeju. Špela Oblak je bilalani voditeljica, režiserka inglavna igralka v muzikaluMary Poppins, ki ga je juni-ja prvič uprizorilo Prosvetnodruštvo Sotočje. Skupinakulturnih mediatorjev pa iz-vira iz Univerze za tretje živ-ljenjsko obdobje pri Društvuupokojencev Škofja Loka, zLoškim muzejem pa sodelu-jejo pri informiranju in vo-denju obiskovalcev po mu-zejskih zbirkah, v muzejskiknjižnici, prevajalskem inpedagoškem delu, pri ohra-njanju žive kulturne dedišči-ne z zbiranjem življenjskihzgodb in podobnem.Borjana Koželj, ki je v ime-

nu kulturnih mediatorjevprejela priznanje, nam je otem povedala: "Veseli metakšno priznanje naši Uni-verzi za tretje življenjskoobdobje. Še vedno namreč

med ljudmi vlada prepriča-nje, da se starejši v tej uni-verzi učijo kar tako, ker jimje v starosti dolgčas. V resni-ci pa takšno delovanje pri-naša koristi tudi okolju. Šti-ri leta skrbimo za zbirke vmuzeju, v našem krožkusmo v angleščino prevedlistrip z zgodbo iz loške zgo-

dovine, tri kolegice so delalev muzejski knjižnici in po-magale prepoznavati napisev stari gotici, naša članicaMeri Bozovičar, ki izhaja izznane gostilne pri Kajbitu,pripoveduje zgodbo svojegaotroštva in tako pomaga priohranjanju nesnovne kul-turne dediščine. V muzeju,

kjer so nas predlagali za na-grado, cenijo naše delo, vprihodnje pa bomo z njimisodelovali tudi pri prevaja-nju podnapisov pri muzej-skih zbirkah."Špela Oblak, ki v društvuSotočje sodeluje že od male-ga, predvsem pri igrah zaobisk Miklavža in za mate-rinske dneve, v društvu vodipevski zbor Iskrice. Lani paso se lotili zahtevnega pro-jekta, izvedbe muzikalaMary Poppins. Predlog zanagrado prostovoljki je pri-šel prav iz društva Sotočje.Kaj ji pomeni priznanje?"Prejeto priznanje mi zeloveliko pomeni, saj smo v ce-lotno predstavo vložili veli-ko truda in me veseli, da jebilo to prepoznano tudi vjavnosti. To ni samo prizna-nje meni, temveč vsem, kiso kakorkoli sodelovali pripripravi in izvedbi. Tudi so-delovanje in vodenje muzi-kala mi pomeni veliko pred-vsem zato, ker so se mednami spletle prijateljskevezi, ker sem spoznala veli-ko različnih ljudi, ker semse marsikaj naučila in kerme je sodelovanje v muzika-lu že kar nekaj časa zanima-lo," pravi Špela Oblak.


Špela Oblak kot Mary Poppins v istoimenskem muzikalu,ki ga je Prosvetno društvo Sotočje prvič uprizorilo junijalani in poželo velik uspeh.

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Rod svobodne-ga Kamnitnika z več kot 55-letno tradicijo delovanja spa-da med najstarejše v Sloveni-ji. Že pred dobrimi štirimidesetletji se je med člani ro-dila ideja, da bi organiziralivseslovensko orientacijskotekmovanje. "Letos smo vŠkofji Loki pripravili že 41.Glas svobodne Jelovice, ki sose ga tradicionalno udeležilitaborniki iz vse Slovenije, le-tos kar 320 tekmovalcev inše približno trideset sprem-ljevalcev," pravi vodja tekmo-vanja Aleksander Rant.Organizatorji so za izhodiš-če ali bazo svojega delovanjatokrat izbrali Osnovno šoloIvana Groharja, nekateri, izbolj oddaljenih krajev v Slo-veniji, so v šoli tudi prespali.Glavni motiv Glasa svobod-ne Jelovice je orientacija, le-tos so postavili šest krožnihprog za prav toliko kategorij.Gostje, Škofjeločani so sepomerili zgolj zunaj konku-rence, so tekmovali v 27 ka-tegorijah gozdovnikov oziro-ma se je v skupini od desetdo 15 let pomerilo kar 32ekip, med popotniki in po-potnicami (od 15 do 21 let)dvajset ekip, v kategoriji grč(21 let in več) pa je sodelova-lo deset ekip. Na novo solani uvedli tudi kategorijo

korenin, kjer sta letos sode-lovali dve ekipi."Orientacija je osnovna nittekmovanja, sicer pa smo nakontrolnih točkah preverilitudi teoretično znanje prvepomoči, imeli smo tematskitest o Škofji Loki (tokrat opoti treh gradov, Venerinipoti, legendi o zamorcu, ...),tudi topografski test je tek-movalcem prinesel nekajtočk," pojasnjuje Rant. Tek-movanje, ki se je v zad-njih letih moderniziralo, saj uporabljajo identifikacijskečipe, že vsa leta privabljakonstantno veliko številotekmovalcev, žal pa tudi le-tos tekmovanju ni sledilanarava, saj snega ni bilo.Taborniški Rod svobodne-ga Kamnitnika je med več-jimi v Sloveniji, njihova de-javnost je vzgoja tabornikovoziroma mladostnikov teručenje ali prenašanje tabor-niških veščin od starejšihna mlajše. Ob sotočju obehSor v Škofji Loki so predleti dobili nov objekt, vnjem pa, razen tako velikihtekmovanj, kot je Glas svo-bodne Jelovice in seveda le-tovanj in zimovanj, izvajajosvoje dejavnosti. Kot kažeštevilo članov, zelo uspeš-no.Zmagovalci 41. Glasa svo-bodne Jelovice - Gozdovniki(11-15 let): ekipa Pume, Rod

Bičkova skala (Ljubljana);Gozdovnice (11-15 let): ekipaExtreme 1, Rod skalnih tabo-rov (Domžale); Popotniki(16-21 let): ekipa Tajniagentje, Rod močvirski tuli-pani (Ljubljana); Popotnice(16-21 let): ekipa Štorkle,Rod jezerski zmaj (Velenje)Grče (+ 21 let): ekipa Luba-darji, Rod jezerski zmaj (Ve-lenje); Korenine (+ 40 let):ekipa Kamnožerji, Odredsvobodnega Kamnitnika(staro ime za domači rod)Med vsemi rodovi skupaj seje na najboljše mesto uvrstilRod zelenega žirka (Žiri).

Čez tristo tabornikov osvojilo Škofjo LokoTaborniki Roda svobodnega Kamnitnika so ta mesec tradicionalno pripravili orientacijsko tekmovanjeGlas svobodne Jelovice. Skupna zmaga odšla v Žiri.



Škofja Loka - Društvo za po-moč ljudem z motnjo v du-ševnem razvoju Sožitje izŠkofje Loke je imelo prejprostore nad škofjeloško av-tobusno postajo, decembralani pa se je preselilo na dru-go stran ceste v poslovnostavbo na Kapucinskem trgu8. Predsednik društva Mar-ko Mohorič pravi: "Dolgosmo varčevali, da smo sedajprišli do prostorov, ki namomogočajo, da vso dejavnostizvajamo na enem mestu.Večji prostor, ki ga imamona novi lokaciji, omogočadruženje do 60 ljudi, vmanjšem bo lahko enkrat nateden deloval klub staršev.Slednji se srečujejo zaradiizmenjave izkušenj, družab-nih razlogov, rokodelskihdejavnosti in podobnega,medtem pa naše prostovolj-ke poskrbijo za njihove otro-ke. Dvakrat na teden je odpr-ta društvena pisarna, večjiprostor pa omogoča seje iz-vršnega odbora društva, ob-čne zbore, razna predavanja(vse od zakonodaje do social-no-zdravstvenih tem), tu bolahko vadila folklorna skupi-na Sožitje. Dejavnosti, ki za-htevajo nekaj več prostora,so morale v preteklosti go-

stovati drugje. Sedaj pa lah-ko mi drugim društvom po-nudimo prostor." Na novi lo-kaciji je tudi dvigalo, ki omo-goča dostop tudi ljudem zgibalnimi ovirami. Škofjeloško Sožitje, ki štejetristo članov (od tega je po-lovica ljudi z motnjo v du-ševnem razvoju, ostalo sostarši in strokovni sodelav-ci), v Sloveniji sodi med ak-tivnejša, kar Marko Mohoričpripisuje izvajanju prevo-zov. Iz različnih krajev v ob-činah Škofja Loka, Železni-ki, Gorenja vas - Poljane,Žiri, Medvode in Vodicevsak dan prepeljejo 77 upo-rabnikov v razvojni vrtec,osnovno šolo Jela Janežičain škofjeloško enoto Var-stveno delovnega centraKranj. In seveda tudi nazaj,pa tudi k različnim popol-danskim dejavnostim. Obči-ne prevoze plačujejo po za-konu. Za prevoze imajo navoljo šest kombijev, zaposle-nih je šest voznikov in voz-nic ter en honorarni sodela-vec. Marko Mohorič pravi,da gre za edinstveno dejav-nost v Sloveniji, zaradi kate-re je na Škofjeloškem in vsoseščini zelo dobro poskrb-ljeno za ljudi z motnjo v du-ševnem razvoju od vrtca dovarstveno delovnega centra.

Sožitje sedaj na svojem

S selitvijo v nove prostore na Kapucinskem trgu 8 je škofjeloško društvo Sožitje vse svoje dejavnosti združilo na enem mestu.

Marko Mohorič je decembra na slovesnosti ob odprtju novihprostorov simbolično izročil ključe sodelavkama v društvu.

Škofja Loka

Imenitna razstava in koncertV Sokolskem domu v tem in prihodnjem tednu napoveduje-jo dva imenitna dogodka. V petek, 3. februarja, bodo odprlirazstavo fotografij Boruta Peterlina, ki bo na ogled do 7.marca. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. fe-bruarja, pa bo ob 19.30 koncert mezzosopranistke BernardeFink Inzko in baritonista Marcosa Finka. Na klavir ju bospremljal Antony Spiri. Po koncertu bo imelo občinstvo zumetniki priložnost za četrturni pomenek. D. Ž.

Znanje, kultura in tretje življenjsko obdobjeOd danes naprej bo v občinski avli na ogled razstava Univer-ze za tretje življenjsko obdobje pri Društvu upokojencevŠkofja Loka. Decembra lani so v Sokolskem domu gostiliprvi festival učenja in ustvarjalnosti starejših, ki bo v prihod-njih letih postal tradicionalen. Pripravila ga je v sodelovanjuz Univerzo za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane, nanjpovabila vseh 46 slovenskih univerz ter zagrebško univerzoza tretje življenjsko obdobje, poleg njih pa predstavnike italijanskih Slovencev iz Terske doline. V Mali razstavni ga-leriji odpirajo razstave enkrat na mesec, za konec februarjapa že napovedujejo razstavo Toneta Mlakarja, priznanegaarhitekta in fotografa iz Škofje Loke, ki je lani praznoval svojo 90-letnico. D. Ž.

Mediatorji in Mary PoppinsZadnje dni minulega leta je občina Škofja Loka podelila prvi priznanji za prostovoljstvo.

Na letošnjem Glasu svobodne Jelovice so Bouhe & Co,Rod zelene sreče (Železniki) osvojile 2. mesto v kategorijipopotnice. / Foto: Samo Vodopivec

Aleksander Rant

Foto

: Go

razd

Kav

čič

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A



7


Škofja Loka - Mladinski cen-ter Blok, ki je odprt vsakopopoldne od 13. do 19. urein je namenjen otrokom inmladostnikom od 12. do 18.leta starosti, je v veseljeotrok iz naselja in izvajalcevprograma dobro zaživel.Anja Eržen, ena od koordi-natoric mladinskega centra,ki ga sicer financira ObčinaŠkofja Loka, izvaja pa narazpisu izbran zavod Fami-lija, je dejala, da jim je touspelo z vzpostavitvijo žive-ga stika z otroki. Zanimanjezanj so pri mladih med dru-gim zbudili z osebnimi po-vabili v bližnji šoli in naigriščih, magnet pa je bilatudi kratka komična pred-stava, ki jo je o dejavnostiBloka pripravila in večkratodigrala trojica mladih. Vdobrih treh mesecih sta za-živela program za kakovost-no preživljanje prostega ča-

sa ob popoldnevih po koncupouka, ko staršev večinomaše ni doma, in program učnepomoči za tiste, ki imajo všoli težave. "V evidenci imamo 117 mla-dih, dnevno pa k nam priha-ja od 20 do 30 otrok. Največjih pride takoj po pouku, ne-kateri pri nas počakajo naavtobus, veliko pa se jih vra-ča tudi pozno popoldne, zla-sti tistih, ki jih pritegnejorazlične delavnice ali priha-jajo k učni pomoči, pa seve-da vseh, ki so se pri nas uje-li in se dobro počutijo," poveAnja Eržen. Mladi si prostičas v Bloku lahko izpolnijopo svoje, z raznimi igrami,filmi, ročnim nogometom,tudi pri računalniku. Slednjijim sicer bolj služi v učnenamene, ob njem pomagajomladim pri izdelavi semi-narskih nalog, čas ob raču-nalniku pa si določijo povrstnem redu. Tudi sicer vBloku veljajo pravila, za ka-

tera so se z mladimi dogovo-rili, sedaj pa pričakujejo, dajih bodo upoštevali. Mladi obiskovalci z navdu-šenjem sodelujejo tudi v de-lavnicah. Radi imajo glasbe-no, pove študent predšolskevzgoje Marko Kozomara, kijih je pritegnil s kitaro."Tako kot v življenju samčutim, da glasba združujeljudi, skušam tako delatitudi z mladimi. Te zanimaigranje kitare, mnogim bibilo sicer težko dostopno. Vprihodnje bi rad s tistimi, kijih zanimata petje in kitara,osnoval skupino. V glasbe-nih delavnicah bi v okvirukreativnega glasbenegaustvarjanja lahko zasnovalisvojo himno, po kateri bipostali prepoznavni. S tembi radi začeli februarja," po-jasnita Marko in Anja. Mla-de, med katerimi je zlasti vpoznejših popoldanskihurah več fantov kot deklet,pa navdušujejo tudi kuhar-

ske delavnice. Te vodi štu-dentka Tatjana Likar, ki jihskuša navdušiti tudi za na-ravoslovne delavnice. Za se-daj ji to uspeva z raznimieksperimenti ali z nevsilji-vim ponujanjem knjig instripov o teh vsebinah, želipa se lotiti tudi projekta odvoživkah, saj bi rada, damladi do teh organizmovpridobijo pozitiven odnos. Kaj v Bloku najbolj privlačinjegove mlade obiskovalce?Žan in Žiga, ki sta zgodnjepopoldne začela s sprošča-njem na računalniku, pravi-ta, da "nogomet, računalnikin druščina", pritegnetajima tudi Matej in Antonio,ki pravita, da sicer ne pride-ta vsak dan, a kadar prideta,se zadržita vse popoldne.Anja Eržen pa meni, damlade privlači zlasti dejstvo,da so v Bloku vsi sproščeni,predvsem pa to, da so sode-lavci zanesljivi in jih nikoline pustijo na cedilu.

Blok na Trati je zaživelPotem ko je oktobra lani začel v Frankovem naselju delovati dnevni mladinski center Blok, so ga otroci iz naselja sprejeli za svojega.

Večini ljudi sta kraj in okoli-ca, v katerih živijo, všeč. Slo-venci smo na svoj kraj še pose-bej navezani in le z veliko te-žavo se odpravimo na delokam drugam, kaj šele, da bi šlitja živet. Radi imamo svojeulice, trge, vasi, pokrajino, pokateri ponosno hodimo že odmalih nog. Tudi mene so star-ši učili vrednot, močno pove-zanih z okolico, v kateri ži-vim, z našo domovino in slo-venskim jezikom. Ne spomi-njam se, da bi me kdaj učiliponižnega hlapčevskega zna-čaja, ki nam ga stric z veliki-mi sivimi brki želi vsiliti.Res je, Slovenci smo zelo po-nosni na svojo deželo, če pa jenaš kraj še turistično zanimiv,nam ponos še naraste. Le s te-žavo ga bomo delili še s kom.Tudi naše obiskovalce ljubo-

sumno čuvamo samo zase.Pa vendarle se zadnja leta našodnos spreminja. To so nam si-cer morali posredno povedatigostje, ko v naših krajih nisoostali več kot klasičnih sedemdni, temveč v povprečju le dvadneva in pol. Turistični trg jepostal eden najbolj kompleks-nih trgov na gospodarskem po-dročju in je že davno presegeldebatne krožke v prostem času.To velja tudi za manjše desti-nacije, saj bi drugače ob vsevečji konkurenci izginile s turi-stičnega zemljevida. Turizemlahko opišemo kot podjetje, kitekmuje za večji kos pogače zdrugimi, turistu zanimivimikraji. Trženje svojega krajaoziroma ponudbe brez medse-bojnega povezovanja neizbež-no pelje k visokim stroškom innizki učinkovitosti. Končno

smo tudi mi doumeli, da nasedino povezovanje lahko pope-lje tako k vsebinski kot količin-ski rasti. Na turističnem zem-ljevidu se Slovenija pojavlja kotena destinacija. S povezova-njem lahko turista zadržimodalj časa in mu ponudimo ak-tivnejše počitnice oziroma po-čitnice za vsak okus. Tako po-samezni kraji ne bodo več tek-movali med seboj in izgubljaliv primerjavi z drugimi destina-cijami (npr. avstrijsko Koro-ško, Tirolsko, Trentinom ...).Res je, da bodo turisti še vednobolj obiskovali tako imenovanerazvite turistične kraje, ki soširše poznani (Bled, Ljubljana...). S povezovanjem v enotnedestinacije pa jim lahko drugikraji bogato dopolnijo ponudbonaravnih, kulturnih, zgodovin-skih in etnografskih posebnosti.

Vesel sem, da celotno škofje-loško območje spet turističnodiha skupaj. Res je, da še ne spovsem polnimi pljuči, ampakvendarle. Povezali smo se vGorenjsko turistično destinaci-jo na čelu z velikimi tremi(Bled, Bohinj in KranjskaGora). Tudi veliki se zaveda-jo, da je turistični kraj lahko šetako atraktiven, vendar večkot dva do tri dni turista težkozadržijo. Na drugi strani mipridobimo enodnevne goste, zmožnostjo, da se k nam šekdaj vrnejo. Podobno povezo-vanje načrtujemo s prestolnicoin z drugimi zgodovinskimimesti.Skratka, edino povezovanjenas lahko pripelje naprej vrazvoju. Svoj vrtiček lahko šetako skrbno obdelujemo, ven-dar ta nikoli ne bo postal vrt,

njiva, kaj šele plantaža, ki jihv soseščini ponujajo z velikoprijaznostjo. Smisel povezova-nja ne velja le za turizem, ki jekot lokalni produkt z global-nim trgom tipičen primer, ve-lja tudi za vse drugo od druž-benih dejavnosti do gospodar-stva. Rast in napredek lahkodosežemo le s tem, da se medseboj povezujemo in skupaj iš-čemo poslovne priložnosti. Trgza nas ne sme biti le naše me-sto, območje, regija, država,temveč najmanj Evropa inkončno ves svet. Meje si mora-mo predvsem izbrisati v našihglavah, se pogledati v ogledaloter preslišati strice, katerihusta so polna razvoja in na-predka. Čudno je le, da jimkljub vsem danim priložno-stim nikoli ni uspelo realizira-ti svojih zamisli.

Turizem - priložnost za povezovanje

Rok Šimenc, direktor RA Sora

S Tatjano pri pripravi slastnega peciva / Foto: Tina Dokl

V Bloku veljajo določena pravila, za katera so se dogovoriliskupaj z mladimi. / Foto: Tina Dokl

Pri računalnikih so ob igricah, tokrat pa z Anjo ob izdelovanju seminarske naloge. / Foto: Tina DoklMarkova kitara jih je veliko pritegnila v glasbene delavnice. / Foto: Tina Dokl


Občina Gorenja vas - Poljane

Boštjan Bogataj

Gorenja vas - Razglasitev naj-boljših bo prav danes, žepred tem pa je znano, da sebo občina Gorenja vas - Polja-ne v finalu pomerila z občinoVrhnika in občino Vojnik."Veseli smo uvrstitve v finale,saj se s tem kaže naše načrt-no delo na področju ravnanjaz odpadki v zadnjih letih. Najsamo spomnim, da smo prviuvedli rumene zabojnike(najprej rumene vreče) zaembalažo, ki jih danes po-znajo skoraj vse občine naGorenjskem," je ponosen žu-pan Milan Čadež.

Kljub temu da jim je v obči-ni s tem ukrepom uspelo lo-čiti precejšen del embalažeod ostanka komunalnih od-padkov in s tem manj obre-menjujejo naravo, pa županmeni, da je potenciala zanadaljevanje dela na podro-čju odpadkov še veliko. "Za-sluga za dosledno ločevanjeodpadkov gre občankam inobčanom, s tem lahko žepet let tudi ohranjamo ena-ko ceno za odvoz in odlaga-nje odpadkov, čeprav sestroški (pogonska goriva)povečujejo," pravi župan inpohvali tudi izvajalca zbira-nja odpadkov.

Župan Čadež meni, da v obči-ni še več naredijo z doslednimločevanjem odpadkov na izvo-ru, da bi lahko še več biološkihodpadkov odložili tudi v kom-postnik, sicer pa so v občiniuvedli tudi inovativna sistemazbiranja sveč in bioloških od-padkov. K dobremu učinkuveliko pripomore tudi urejenzbirni center, ki ga vzornoupravljata sodelavca občine,nad vsem pa bedi KristinaKnific iz občinske uprave. "Ključno je bilo, da smo hote-li in znali vpeljati primernespremembe: vzpostavitev lo-čenega zbiranja embalaže odvrat do vrat, spodbujanje hiš-nega kompostiranja, uvedbaločenega zbiranja bioloških

odpadkov, sveč in drugihfrakcij, ukinili smo tudiskupne zabojnike za celotnanaselja in uvedli nadzor priodvozu odpadkov. Pri posa-meznih uporabnikih se je namreč izkazalo, da ozaveš-čanje ni zadostno, zato souvedli tudi nadzor nad vsebi-no v zabojnikih. Kdor ne lo-čuje, kot je treba, ga obvesti-mo o nepravilnostih, v skraj-nem primeru pa zabojnika vokviru rednega odvoza ne iz-praznimo," je razložila Kristi-na Knific. V letu 2012 občinanamerava izboljšati ločevanjena izvoru, hkrati bodo začeliločeno zbirati tudi odpadnaoblačila, ki zaenkrat še vednokončajo na deponiji.

Najbolj zelena občina v SlovenijiObčina Gorenja vas - Poljane je med tremi finalisti izbora najbolj zelene občine v Sloveniji (z nad pettisoč prebivalci). Na Občini Gorenja vas - Pol-

jane bomo kandidirali najavna razpisa Ministrstva zakmetijstvo, ukrep 322 - Ob-nova in razvoj vasi in ukrep323 - Ohranjanje in izboljše-vanje dediščine podeželja.Na prvem bi uredili Domobčine, na drugem dokonč-no še Štefanovo hišo. Razpis med drugim pravi:"... Vloge se ocenijo na pod-lagi meril za pridobitev spod-nje, vstopne meje točk, dolo-čene v javnem razpisu in raz-pisni dokumentaciji. Medvlogami, ki presežejo vstop-no mejo točk, se izberejo ti-ste, ki dosežejo višje številotočk, do porabe sredstev zaposamezen javni razpis ..."Vse lepo in prav, vendarnaša občina verjetno nimamožnosti pridobiti ustrez-nega števila točk, saj jih av-tomatično dobimo manj lezato, ker smo - na Gorenj-skem. Pri točkovanju oce-njevalci upoštevajo tudiSklep o razvrstitvi razvojnihregij po stopnji razvitosti zaprogramsko obdobje 2007-2013, po katerem je Gorenj-ska tretja najbolj razvita re-gija, takoj za Obalo in osred-njo Slovenijo. Pri merilih se nato še enkratvrednoti tudi stopnja razvi-tosti občin po letu 2011sprejeti Uredbi o metodolo-giji za določitev razvitosti.Po tej uredbi smo znovauvrščeni v kategorijo z naj-manj točkami (od možnih12 jih dobimo le tri), sajuredba upošteva za nas ne-ugodna merila: indeks sta-ranja prebivalstva, stopnjaregistrirane brezposelnosti,oskrbljenost z dobrinami instoritvami javnih komunal-nih služb, opremljenost skulturno infrastrukturo(kulturni spomeniki in ob-jekti javne kulturne infra-strukture). Nobene točke nedobimo niti v kategorijahskupni prirast na ravni občine

in stopnja brezposelnosti v ob-čini, ki se vrednotita pose-bej.Očitno je, da so pri razpisihv veliki prednosti občine ce-lotnega vzhodnega dela Slo-venije, ki niso primerljive sstoritvami javnih komunal-nih služb in oskrbljenostjoz dobrinami, ki je pri nasprecej dražja. Večina našihcest je speljanih po hribovi-tih terenih, ki so precej za-htevnejši za gradnjo in vzdr-ževanje, z zimsko službo sesploh ne moremo primerja-ti. Na vzhodu ne vedo, kaj sozemeljski plazovi in usadipo deževju in kakšna škodanastaja s hudournimi voda-mi, ter se ne soočajo z za-htevno gradnjo cest, komu-nalne infrastrukture ali naprimer športnih igrišč v te-žavnih reliefnih razmerah.Ko sem pred meseci obiskalvzhodne kraje v Sloveniji inopazoval sicer lepo pokraji-no, sem lahko vsaj za podro-čje kmetijstva ugotovil, daso na naših koncih skrbnoobdelane tudi strme površi-ne do 1000 metrov nadmorjem in več, na vzhodusem opazil precej neobdela-ne in zaraščene ravnine ...To je pa nepravično, nepoš-teno in me res boli.

Milan Čadež

Županov kotiček

Ne more biti vse v točkah

Milan Čadež

Boštjan Bogataj

Gorenja vas - Župan MilanČadež pravi, da se bo na po-dročju proračuna veliko po-svečal prihodkovnemu delu,medtem ko je plan dela (zainvesticije gre skoraj desetmilijonov evrov) že vnaprejdoločen: največ bo šlo zagradnjo komunalnih vodov."Dober mesec opravljam ležupansko funkcijo, zato bomimel več časa, da bomo potr-jeni proračun tudi korektnoizpeljali," napoveduje župan. Ob sprejemanju proračunaso nekateri svetniki menili,da je 16,78 milijona evrovvisok proračun napihnjenin ga ne bo mogoče realizi-rati, a župan, kot zapisanozgoraj, meni drugače. "Lan-ska realizacija je bila manj-ša le proračunsko, sicer pasmo projekte Neškova brv,igrišče na Sovodnju in novvhod v utrdbo na Golemvrhu že izvedli in pridobiliuporabno dovoljenje. Le ev-

ropsko pomoč bomo prejeliz zamikom, šele v proračun-skem letu 2012," pojasniČadež. "Odhodki kažejo, da je zainvesticije letos namenjenihskoraj deset milijonov ev-rov. Med odhodki je 900 ti-soč evrov planiranih tudi zanaložbe za Visoko, Toplicein manjši znesek za kredit-no shemo Razvojne agenci-je Sora," pojasnjuje vodjaoddelka za proračun BrankaSrša. Občina naj bi letos zadelno pokritje proračunanajela 2,2 milijona evrov

kredita, kdaj, pa je odvisnood izvajanja investicij.Letošnji proračun je velikovišji, kot je bil v preteklih le-tih. "Povečanje gre na računvelikih investicij. Za investici-je v kanalizacijo občina plani-ra iz EU pridobiti kar 3,9 mi-lijona evrov, nekaj investicijje bilo izvedenih že lani, le iz-plačila so na vrsti letos," raz-loži Srša. Zanimivo je, da boobčina iz naslova evropske indržavne pomoči za investicijepridobila 4,6 milijona evrov.Med najpomembnejše inve-sticije župan šteje dodatno

izboljšanje ločevanja odpad-kov, gradnjo vodovodov inkanalizacije ter obširnejšepriključevanje na širokopa-sovno optično omrežje, zelopomemben je tudi projektzamenjave energenta vOsnovni šoli Poljane prekšvicarskega projekta Obnov-ljivi viri energije v Alpskemprostoru. "Zelenim projek-tom dajem veliko veljavo, sajmoramo čisto naravo, ki joše imamo v Poljanski dolini,pustiti našim zanamcem.Fosilna goriva moramo na-domeščati z obnovljivimi virienergije. Zakaj ne bi izkori-stili lesne biomase? Kar 70odstotkov naše občine je po-krite z gozdom, niti letnegaprirasta na znamo porabiti.To moramo spremeniti, najbo med prvimi koraki novakotlovnica na lesno biomasov poljanski šoli," razmišljažupan Milan Čadež.

Letos rekordni proračun"Realizacija proračuna bo letos zagotovo boljša kot lani, saj imamo večinopogodb že podpisanih, nekaj projektov že zaključenih," o 16,78 milijonaevrov visokem proračunu pravi župan Milan Čadež.

Iz zgodovine za prihodnost

V petih letih jim je v občini Gorenja vas - Poljane uspeloskoraj prepoloviti odlaganje odpadkov na deponijo oziromapodvojiti zbrano embalažo. To pomeni, da se toliko časatudi niso podražili stroški za ravnanje z odpadki. Podatki kažejo, da so občanke in občani od leta

2007 do konca prejšnjega leta zbrali skoraj dvakrattoliko embalaže kot pred izhodiščnim letom inobratno, odložili za skoraj polovico manj ostankaodpadkov. Posebej uspešni so bili v občini pri ločeno zbranih frakcijah (to so ravno steklo, oblačila,tekstil, topila, nevarni odpadki, odpadna elektronskaoprema, kovine, les in drugo), saj so od šestihton v letu 2007 prišli na 194 ton v letu 2011.Skupaj v občini pridelajo skoraj enako količinoodpadkov (leta 2007 1,079 tone, leta 2011 1,026tone). Ti podatki, gledano na število prebivalcev,kažejo, da so občanke in občani po petih letih izvajanja programa ločevanja odpadkov odložiliza deset kilogramov manj odpadkov letno, hkratipa občutno zmanjšali količino mešanih komunalnih odpadkov (iz 113 kilogramov leta2007, lani skoraj pol manj - 58 kilogramov).

Foto

: Den

is B

ozo

viča

r

Višina občinskega proračuna ...............................................................................16,78 milijona evrovVišina zadolžitve ....................................................................................................... 2,2 milijona evrov

Največji letošnji projekti:- Urejanje porečja Sore ......................................................................................... 1,756 milijona evrov- kanalizacija s čistilno napravo Javorje .............................................................. 1,527 milijona evrov- oskrba s pitno vodo - porečje Sore .............................................................................. 816.750 evrov- lokalna cesta Javorje ..................................................................................................... 785.760 evrov- gradnja vodovodnega sistema Podvrh - Zapreval .................................................... 696.147 evrov- Obnovljivi viri energije v Alpskem prostoru .............................................................. 562.203 evrov

Med decembrskimi prazniki so v Gorenji vasi odprli novo Ne-škovo brv, ki je, sicer sodobno narejena, a po zgledu brvi inmostov Poljanske doline izpred sto let. Z velikimi lesenimiškarjami je župan Milan Čadež prerezal slavnostni trak inNeškovo brv predal namenu. Pomagala sta mu RomanDemšar in Jurij Krvina. Že prihodnje leto pa bo ob Neškovi brviznova gradbišče, ko se bo gradila gorenjevaška obvoznica. Dotakrat je treba pripraviti še vse potrebne dokumente. B. B.

Foto

: Den

is B

ozo

viča

rO

BČ

INA

GO

RE

NJA

VAS

- P

OLJ

ANE

, P

OLJ

ANS

KA

C.

87,

GO

RE

NJA

VAS


Občina Gorenja vas - Poljane

9

Boštjan Bogataj

Gorenja vas - Ideja o občin-skih kolesarskih poteh oziro-ma občinskem kolesarskemkrogu je županova. "Rad kole-sarim, le v naši občini od vsehna Škofjeloškem še nimamooznačenih poti, čeprav trdim,da imamo zelo atraktivne,lepe in s čudovitimi pogledipo občini in tudi dlje," o za-misli pravi župan Milan Ča-dež. Kolesarski krog, na njemlahko redno na kolesu sreču-jemo župana, je dolg več kotsto kilometrov, pa ne bo obi-čajen, ampak z bogato vsebi-no. "V sodelovanju s športni-mi in turističnimi društvi pri-pravljamo nabor znamenito-sti, ki bi jih lahko ponudili ko-

lesarjem, pa naj gre od utrdbRupnikove linije, dvorca Viso-ko, gostiln, Blegoša, ..." pojas-njuje Marjeta Šifrar iz občin-ske uprave. Župan načrtuje, da bodo ko-lesarske poti odprli v začetkumaja, ko bo pripravljena tudizloženka z opisanimi etapa-mi (vse se začenjajo v Gore-nji vasi) in ponudbo ob njih.Označevalne tablice so že po-stavljene, oblikoval jih je RokOblak in so v občinskih bar-vah - s silhueto kolesarskegakroga, kolesarjem in oznako,kam naj se kolesar poda.Gorenjevaško-poljanski ob-činski krog je namenjen takorekreativcem kot družinam,vsak si bo sam izbral sebi pri-merno.

Oznake postavljene,maja zloženka

Boštjan Bogataj

Gorenja vas - "V Gorenji vasiželimo imeti dom za starejše,ki bo skrbno umeščen v lo-kalno okolje, za lokalno pre-bivalstvo, ki jim bo tudi prila-gojena ponudba. Z drugimibesedami to pomeni, da neželimo imeti doma za vsakoceno, ampak takšno, kot jedanes poznajo v CSS ŠkofjaLoka," o gradnji doma, ki jevse bližje realnosti, pravi do-mači župan Milan Čadež.Aktivnosti, povezane z grad-njo doma starejših, so se za-čele v letu 2008, ko je občin-ski svet na pobudo DeSUS-ain Društva upokojencev zaPoljansko dolino imenovalOdbor za izgradnjo domastarejših. Ob imenovanju od-bora so določili več nalog: iz-biro lokacije, pripravo in ob-ravnavo aktov, ki se nanašajona program gradnje, zbiranjepotrebnih osnov za načrtova-nje ustreznih bivalnih kapa-citet, predlaganje načina fi-nanciranja investicije, sode-

lovanje pri pripravi razpisov,povezanih z izvedbo projek-ta, in podobno. V občini se zavedajo, da bibila pridobitev koncesije sstrani ministrstva zelo tež-ka, zato so se povezali sCentrom slepih, slabovid-nih in starejših (CSS) vŠkofji Loki in se pogovorilio možnostih dislociraneenote v Gorenji vasi. "Idejaje padla na plodna tla,usmeritev, da se povežemoz občino Žiri, ki je našemuprojektu tudi dala podporo,pa kaže, da gre za skupniprojekt obeh občin," pravižupan. Najpomembnejša nalogaobčine v letu 2012 bo prido-bitev zemljišč ob zdravstve-nem domu (oba domova sebosta stikala), hkrati pa naobčini vodijo tudi občinskipodrobni prostorski načrtza to območje. Kapacitetadoma v prvi fazi predvidevamožnost bivanja 60 oseb,drugo fazo doma pa bi lah-ko zgradili v Žireh. "Veliki

objekti, z velikimi stroški,so preteklost. Po naši anali-zi bi bil dom za šestdesetoseb v Gorenji vasi pravšnjiza našo občino, večjega nepotrebujemo," pojasnjuježupan. V bodoči gorenjeva-ški enoti CSS bi svoje mesto

našli predvsem starejši pre-bivalci zgornjega dela Pol-janske doline, ki želijo sta-novati v domu v domačemokolju. Hkrati pa je to za ob-čino ali dolino velika prilož-nost za ustvarjanje novihzaposlitev.

Novi dom ob zdravstvenem domu

Novi dom za starejše bo ob zdravstvenem domu, v smeri naselja Bloki. "Gre za skupni projekt ssosednjo občino Žiri in CSS Škofja Loka," pravi župan Milan Čadež.

Označevalne tablice so po občini že postavljene.

Foto

: Den

is B

ozo

viča

r

Sovodenj

Neč Bat Teater s Predvolilno MineštroMinuli konec tedna so na Sovodnjuuživali v prvi letošnji predsedniškitekmi oziroma v volilnem boju zanovega predsednika Republike Slo-venije. Predvolilna Mineštra je novaavtorska komedija Neč Bat Teatra,gledalci pa so lahko izbirali medAlojzom Smukavcem iz stranke Kon-zervativni Domoljubi (Kon-Dom),Pikipikcem Pikpakpukom iz strankeza Banalno Umetnost Banane inRazvoj (BUmBaR) in Adrijano Body-roža, kandidatko, ki jo podpira JavnaOrganizacija za Širjenje Kozmetič-nih Interesov (J.O.Š.K.I.). Igra je za-snovana kot zadnja predvolilna od-daja pred predsedniškimi volitvami,ki jo je pripravila pisana druščinamladih igralcev s Sovodnja in bližnjeokolice. Ti so postavljeni v najrazlič-nejše situacije, v katerih morajo izka-zati svojo vrednost za zasedbo najvišjega političnega položa-ja v Sloveniji. Marsikaj jim seveda ni šlo od rok ... Neč Bat Te-ater je dramska sekcija KUD-a Sovodenj, ki je nastala predpetimi leti, ko so na Sovodnju začeli postavljati avtorske igre.Predvolilna Mineštra je že peta predstava, ki so jo Sovodenj-čani sestavili po principu comedia dell arte. Kdaj bodo mladiigralci znova nastopili, še ni znano, a dve uri smeha in spro-stitve po tem vikendu še ne bosta pozabljeni. B. B.

Kulturni teden ob slovenskem kulturnem praznikuOsrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnemprazniku Govoril bom, kot me je mati učila bo v sredo, 8. feb-ruarja, ob 17. uri v Osnovni šoli Javorje. Proslavi bo slediloodprtje novih prostorov otroškega vrtca v Javorjah. V Kul-turnem domu Poljane bo dan prej ob 18. uri krajevna prire-ditev Poklon prazniku. Uprizorili bodo igro Šarucova sliva(Ivan Tavčar - Boris Pintar - Andrej Šubic), v glavni vlogi bonastopila Anica Berčič. Vstop bo prost. Ob 18.45 bo v pred-dverju doma še odprtje razstave fotografij Izidorja Jesenka znaslovom Poljanska sephia. Ob 19. uri bo še redni letni občnizbor Kulturnega društva Poljane, med njim bo fotografska projekcija slikarja, pesnika in fotografa Janeza Medveščka. B. B.

Boštjan Bogataj

Goli Vrh - "Razmišljali smoo inovativni ponudbi vsebi-ne utrdbe na Golem Vrhu,kjer smo lani uredili nov,predvsem lažji dostop vutrdbo," idejo o balinanju vutrdbi opiše župan MilanČadež. V sodelovanju z go-stilnama Jager in Na Vid-mu, kjer imajo sicer urejenabalinišča, je občina uredilabalinišče, organizacijo do-godka pa prepustila prejomenjenima gostilnama. Minulo soboto je v utrdbi naGolem Vrhu že potekal prviturnir za pokal Rupnikovelinije. Po predhodnih naja-vah sodeč se je pomerilo karšestnajst ekip, zato organi-zatorji predvidevajo, da tur-nir ni bil zadnji, saj zani-miv, kot je, privablja tudigledalce, ki so lahko uživali

ob hrani in pijači v utrdbi.Mi smo novo balinišče obis-kali pred tednom, ko je bilorganiziran prvi trening. Poljanski gostilničar BoštjanPoljanšek nam je povedal, daso v utrdbo pripeljali desetkubičnih metrov peska in šedodaten kubični meter kalci-ta, uredili so tudi kostanjevokvir, ... "Odločili smo se zalesene krogle, saj so v časugradnje utrdb Rupnikove lini-je večino uporabljali lesenekrogle," pojasnjuje Poljanšek.Tudi sam je poskusil, kako le-tijo takšne 'kugle', in pravi, daso za nekoliko neutrjen terenzelo primerne. "Pod zemljoše nikdar nisem balinal,"nam je povedal Matevž Dem-šar in na vprašanje, ali je bil morda rudar, odgovoril:"Ne, očitno to postajam sedaj(smeh). Zanimivo je takšnobalinanje, malce drugače kot

zunaj. Temperatura je kon-stantnih osem stopinj Celzija,zunaj se na soncu lahko tudizelo poviša. Tudi lesenim kro-glam smo se morali prilago-diti. Vendar je vse skupaj za-nimivo, zelo pomembno paje tudi druženje.""Prepričan sem, da smo stem pripravili edinstven inprestižen dogodek, ki ga še

nisem zasledil ne v Slovenijine v tujini. Menim, da lahkotovrstne prireditve privabijotako tekmovalce kot radoved-neže, s tem se turistično bo-gatimo in tudi ponudimo do-mačim gostilnam priložnostza zaslužek," pojasnjuje žu-pan. Balinišče bo v utrdbiostalo, lahko bi ga uporabljalitako pozimi kot poleti.

Ne rudarji, pod zemljo balinarjiMinulo soboto je v utrdbi Rupnikove linije na Golem Vrhu potekal prvi podzemni balinarski turnir zlesenimi kroglami.

Vsebina utrdb Rupnikove linije še ni določena,pravi Marjeta Šifrar iz občinske uprave: "Pripravljamo revitalizacijski načrt s poudarkomna muzejski zbirki in prostorom za kulturneprireditve." Novembra je Gorenjski muzej Kranjvsa orodja in ostanke iz utrdbe popisal in spravilv enega od suhih rovov, sedaj na občini čakajona ponudbo za sodelovanje. Občina je povabiladruštva v občini k brezplačni uporabi prostorovutrdbe, kot je bil konec decembra tudi tradicionalni nastop Moškega pevskega zboraAlpina Žiri.

Prvi turnir za pokal Rupnikove linije za tekmovalci

Foto

: Den

is B

ozo

viča

r

Predvideni dom za starejše v Gorenji vasi bo tudi fizičnopovezan z zdravstvenim domom. / Foto: Denis Bozovičar


Občina Železniki


Trenutno ste v dvojni vlogi:imate odgovorno delovnomesto v podjetju in hkratiopravljate županske obvez-nosti. Kako obvladujete tivlogi?"Ko je bil župan Mihael Prevcizvoljen za poslanca v držav-nem zboru, sem po zakono-daji prevzel opravljanje funk-cije župana. Glede na to, daimam zahtevno službo v pod-jetju Niko, kjer sem direktorproizvodnje, smo za tri mese-ce dogovorjeni, da službonormalo opravljam do tretjeure popoldne, nato pa nada-ljujem na občini. Tam smočas prilagodili tako, da se ne-katere stvari namesto dopol-dne dogajajo popoldne. Ob-čanom je tak ritem celo všeč,da se lahko z županom sesta-jajo popoldne. Imam kratkesestanke, da bi bilo lahko na-rejenega čim več. Vezni členmed menoj in drugimi članiobčinske uprave je direktori-ca občinske uprave JolandaPintar, tako da stvari lepo po-tekajo. Res pa je, da sem žečetrti mandat podžupan inpeti mandat občinski svetnik,tako da delovanje občine do-bro poznam in nisem priča-koval problemov in jih tudinimam. Sicer pa opažam, daimam neverjetno energijo,celo v podjetju še več nare-dim, kot sem prej, ker se mo-ram glede na popoldanskeobveznosti bolj organizirati.Sreča je, da imam vse točkeblizu (občina, Niko, dom).Nekoliko me utrujajo le ve-černi sestanki, kjer si odbor-niki vzamejo veliko časa, sampa menim, da bi lahko stvaritekle hitreje. A vzeti si je tre-ba čas in tako se včasih neka-tere stvari končajo šele opol-noči."

Županovanje ste prevzeliravno v času sprejemanjaproračuna. Kako poteka?

"Res je bila prva seja občin-skega sveta, ki sem jo vodil,proračunska. Ni bilo težav,vsi svetniki so sodelovali inpo odzivih sodeč so bili za-dovoljni z načinom vodenja.Pred sprejemanjem prora-čuna smo se s predstavnikisvetniških skupin in občin-skih odborov dobili in raz-pravljali o proračunu. Svet-niki vedo, da vseh želja nimogoče upoštevati in da imameter le sto centimetrov,prav tako verjamem, da zamandmaji ne bodo posegliv področja, ki so zakonskozabetonirana, in bodo dobropresodili, kje lahko vzamejo,da bi dali drugam, ne da bipri tem omejili državna alievropska sredstva."

Boste že letos začeli z obno-vo čistilne naprave v Želez-nikih, ki je del skupnegaprojekta štirih občin naŠkofjeloškem? "V skupnem projektu štirihobčin Urejanje porečjaSore, ki je tudi podprt z ev-ropskimi kohezijskimi sred-stvi, je tudi obnova čistilnenaprave na Studenem. Či-stilna naprava je stara in nemore dobro delati tudi zato,ker ima za polovico pre-majhno zmogljivost. Z ob-novo bi jo s sedanjih 2500populacijskih enot povečalina 4000. Glede na evrop-sko zakonodajo, da morajodo 2015 vsa gospodinjstvaodvajati odplake v javno ka-nalizacijo ali na čistilne na-prave, pa bo prednost ob-novljene tudi možnost, dase bodo vanjo lahko odlaga-le odplake iz malih čistilnihnaprav, saj danes teh odpad-kov sedaj v Železnikih nikam dati. Na območju obči-ne pa imamo veliko gospo-dinjstev, ki bodo imela malečistilne naprave in te bo posanaciji mogoče oddajati inobdelovati na osrednji čistil-ni napravi."

Letos so vas razveselili tudi zodobritvijo evropskega de-narja za obnovo ceste v Dav-čo. Kdaj se bodo začela dela?"Tega smo pa res veseli, kaj-ti s cesto v Davčo smo imeliprobleme že pred poplava-mi leta 2007, saj so jo tudiprej uničevala neurja. Vese-li smo, da bo državna cestaobnovljena z evropskim de-narjem. Od 23,5 milijonaevrov, kolikor naj bi stalcestni odsek od odcepa, kjerje bila obnovljena lani, pado smučišča Cerkno, bo izevropskih virov namenjenih16,2 milijona. Cesta morabiti narejena do avgusta2014 (gradili bodo 2012 in2013), kot izvajalec je bila iz-brana Gorenjska gradbenadružba. Dela naj bi stekla le-tos spomladi."

Januarja pa ste dočakali tudiobravnavo državnega pros-torskega načrta za poplavnoobnovo Železnikov. Kako toocenjujete v Železnikih?"Postopki so se začeli žepred glavnimi poplavami, koso leta 2007 poplave razdeja-

le Železnike, pa so se pospe-šili. Po mnenju občanovstvari potekajo prepočasi,toda kdor je spremljal doga-janje, razume, zakaj gre takopočasi. A po tako hitrem po-stopku menda še ni potekalnoben državni prostorski na-črt. Ocenjujem, da so se gapripravljavci lotili na pravinačin: veliko so prihajali vŽeleznike, se pogovarjali zobčani ob Sori, skupaj smorazčiščevali določene proble-me, strokovnjaki so pojas-njevali svoja stališča, bil jeustanovljen tudi odbor za po-plavno varnost, ki je ideje ob-čanov prenašal do strokov-njakov. Ljudje imajo gotovoveliko pripomb, zlasti kjer boposeg na njihova zemljišča.Verjamem pa, da bodo ljudjesolidarni, tisti, ki živijo nekajvišje, z onimi tik ob Sori.Spočetka smo nameravaliDermotov jez celo izvzeti izdržavnega načrta in ga gradi-ti posebej, vendar se sedaj zavso ureditev obetajo evrop-ska sredstva, Dermotov jezpa bi bil od vseh posegov prvina vrsti."

Vseh želja ni mogoče izpolnitiZ Janezom Ferlanom, podžupanom, ki začasno opravlja funkcijo župana, o aktualnem dogajanju vobčini Železniki.

Spoštovane občanke in cenjeni občani občine Železniki

Verjetno ni med nami nikogar, ki ne bi poznal Ratitovških obzorij -glasila naše občine. S skromnimi sredstvi so v desetih letih 36-krat v naše domove prinesla številne zanimivosti in osnovna poro-čila o pomembnejših dogodkih. V minulem letu so svetniki Obči-ne Železniki ocenili, da časopis potrebuje nadgradnjo, da bi vnjem lahko zajeli vsa aktualna dogajanja v občini ter predstavilidogodke in aktivnosti, ki šele prihajajo. Sprejeli so odlok o usta-novitvi glasila z urednikom in uredniškim odborom ter razpisalirazpis za urednika.To mesto so po obravnavi prijav soglasno zaupali meni, kar menavdaja z optimizmom, da bomo v Občini Železniki s časopisomresnično lahko dosegli cilj, ki ga določa odlok o ustanovitvi glasi-la, to je objavljanje celovitih informacij pa tudi mnenj o vseh po-dročjih življenja in dela v občini.Dosedanja Ratitovška obzorja so zadostila osnovnim potrebamobveščanja, zagotovo pa niso bila odraz vsega tistega, kar znamopod Ratitovcem. Skupaj zmoremo več. Zato vabim vse, ki želite kakorkoli sodelo-vati pri nastajanju glasila v novi obliki, da to sporočite na elektron-

ski naslov [email protected] ali po pošti na naslov Ratitov-ška obzorja - urednik, Češnjica 48, 4228 Železniki, do 10.februarja 2012.Posebej vabim vse tiste, ki ste aktivno sodelovali pri nastajanjudosedanjih Ratitovških obzorij, veselim se tako mladih, nadobud-nih novinarjev kot izkušenih piscev. Lahko pa tudi samo predlaga-te nove vsebine v glasilu.Sestavljam uredniški odbor, potrebovali bomo lektorja, grafične-ga oblikovalca, tiskarja. Tisti, ki te storitve ponujate v Selški doli-ni, javite se. Dobrodošli fotografi, ki v objektiv zajemate dogodkein lepote sveta pod Ratitovcem. Veselim se sodelovanja s podjet-ji in obrtniki, ki boste odslej v glasilu lahko oglaševali tudi svoje iz-delke in storitve. Glasilo želim sooblikovati tako, da bo občanom servis, občinskimorganom, zavodom, ustanovam, društvom in podjetjem pomoč-nik, vsem skupaj pa v ponos. Prepričan sem, da nam bo skupajuspelo. Ker pod Ratitovcem znamo!

Urednik občinskega glasila občine ŽeleznikiRok Pintar

VABILO K SODELOVANJUObčina Železniki vabi k sodelovanju kandidate za izvedbo projektne naloge za rekonstrukcijo Plavalnega bazenaŽelezniki.

Namero za sodelovanje in pisne predloge rešitev rekonstruk-cije Plavalnega bazena Železniki pošljite Javnemu zavodu Ratitovec na e-naslov: [email protected], do 29. februarja 2012.Informacije dobite po tel. 04/510-04-10.

VABILO K SODELOVANJU PRI OBČINSKEM GLASILU OBČINE ŽELEZNIKI RATITOVŠKA OBZORJA

Janez Ferlan / Foto: Tina Dokl


Železniki - Z vstopnino sozbrali 2970 evrov, drugisponzorji so prispevali še810 evrov, nam je sporočilStane Koblar iz kulturnegadruštva. Zbrani denar je ledrobec tistega, kar je potreb-no za obnovo. "Naš namenje bil spodbuditi odgovorne,da bi se obnova vendarle za-čela. S tega stališča bi lahkorekli, da smo bili uspešni,"pravi Koblar. Dom se ta časuporablja samo pod odrom,kjer je obnovljen prostor,dvorana je neuporabna."Pred poplavami je naše druš-tvo imelo vse vaje na odru,kjer je bila tudi večina doma-čih nastopov, od proslave zakulturni praznik, dan žena,srečanja z dedkom Mrazom,v slabem vremenu pa še pr-vomajsko in proslavo za dandržavnosti, ki ju drugače pri-pravimo zunaj. Poleg tega jeturistično društvo uporablja-

lo dvorano na Čipkarskihdnevih za razne razstave inpa tudi za kakšno prireditevv primeru dežja. V dvoraniso bile tudi veselice, občnizbori in podobno."O pričakovani obnovi kul-turnega doma smo vprašalitudi Janeza Ferlana, ki za-časno opravlja naloge župa-na Železnikov. "Vesel sem,da je KUD France Koblarorganiziral dobrodelni kon-cert za nadaljnjo gradnjokulturnega doma, kajti tudisam sem bil igralec in vem,kako ta skupina deluje. Tudi

sam želim, da čim prej pri-demo do dvorane. Bil pasem presenečen, ker meni-jo, da občina za obnovodoma ni naredila nič. Že vletu 2009 je namenila 45 ti-soč evrov iz sanacijskihsredstev za dokumentacijoin pridobitev gradbenegadovoljenja, še 96 tisoč evrovpa za prizidek, ki bo omogo-čil, da kotlovnica ne bo več vkleti in je ne bodo več ogro-žali ne poplave ne podtalni-ca. Za dokončno ureditev paje potrebnih še 430 tisoč ev-rov. Po občinskem razvoj-nem programu, ki obravna-va investicije, je ta razdelje-na na tri leta. V letošnjemproračunu je temu name-njeno za nadaljevanje grad-nje 110 tisoč evrov, krajevnaskupnost, ki je v ta namenprodala dve stanovanji, pabo dodala 60 tisoč. Dogo-varjamo se, da bi leta 2012opravili dela, financiranjepa raztegnili še v leto 2013,

da bi lahko kulturni domčim prej zaživel, čeprav šene s polno opremo. Na Kul-turni dom torej občina nipozabila. Ob tem pa si želi-mo, da bi bilo po obnovi vdomu čim več življenja inda bi se ob dveh delujočihkulturnih društvih (FranceKoblar in Scena) pojavila šedruga. Ker pa kulturne de-javnosti spadajo pod okriljeJavnega zavoda Ratitovec, bibilo prav, da odgovorni v za-vodu že zdaj začnejo snova-ti, kaj vse so bo v prenovlje-nem domu lahko dogajalo."

Na kulturni dom niso pozabili

Januarja je Kulturno društvo France Koblarpriredilo dobrodelni koncert za nadaljnjo obnovokulturnega doma, poškodovanega v poplavah.

Kulturni dom v Železnikih / Foto: Tina Dokl

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I


Občina Železniki

11


Železniki - Program že deset-letje uspešno širi duha zdra-vega življenja v Sloveniji.Pred desetletjem se je začel vPrekmurju, Železniki pa sože sedma lokalna skupnostna Gorenjskem, kjer so raz-lični strokovnjaki z udeležen-ci na desetih delavnicah raz-pravljali o zdravem življenj-skem slogu, zlasti zdravi pre-hrani, gibanju in preprečeva-nju bolezni in odvisnosti. Kotje na končnem srečanju po-vedala Alenka Hafner, dr.med. z Zavoda za zdravstve-no varstvo Kranj, se je tudi vŽeleznikih ponovila zgodbao uspehu, kakršno organiza-torji poznajo iz občine Žiri.Tudi v Železnikih je delavni-ce obiskovalo veliko številoljudi, v povprečju 72, največjih je prišlo 95, najmanj 46."Program deluje, saj ste ude-leženci v anketi povedali, daje vsak od udeležencev v svo-jem življenju vsaj eno stvarspremenil na bolje," je oceni-la Hafnerjeva. Udeleženci bi

si želeli nadaljevanja, je deja-la glavna koordinatorica v Že-leznikih Martina Logar, sicerzelo zadovoljna, da se je pro-gram tako dobro prijel. Res-da so prihajale v glavnemženske, a med njimi so bilitudi moški udeleženci, polegsrednje generacije so precejš-nji delež sestavljale nekaj sta-rejše ženske, za katere pa Lo-garjeva pravi, da imajo v širšidružini velik vpliv na načinprehranjevanja in so torej po-memben dejavnik zdravegaživljenjskega sloga. "Vidimo,da so ljudje glede tega vsebolj ozaveščeni in ne iščejoza vsako malenkost zdravni-ške pomoči," meni Logarje-va. Spomladi udeležencečaka še test hoje na dva kilo-metra, dodaja koordinatoricaZavoda za zdravstveno var-stvo Kranj Marija Ješe, dr.med. Sklepnega srečanja se jeudeležilo tudi nekaj gostov,med njimi podžupan JanezFerlan, ta čas v vlogi župana,ki priznava, da zaradi dvojnevloge (dopoldne v firmi, po-

poldne kot začasni župan)živi precej nezdravo, veselpa je, da so se njegovi obča-ni tako dobro odzvali na pro-gram. O programu je spre-govorila tudi gostja MilenaZupin iz občine Preddvor,kjer hkrati poteka enak pro-gram. V Železnikih so sidelo pri koordinaciji polegMartine Logar delile še Ma-rija Plešec, Veronika Bene-dičič in Bojana Kavčič. Nasrečanju ob koncu progra-ma je bilo poleg pohvalnihbesed slišati tudi petje (pev-skega zbora Društva upoko-jencev Železniki), šale (ohribovskih doživetjih jih jepripovedovala Veronika Be-nedičič), pesmi (šaljivo o di-eti je napisala ena najstarej-ših udeleženk Jelica Šolar, ozdravju pa Vida Rihtaršič) inskeč (uprizorili sta ga Boja-na Kavčič in Lili Tolar). Ude-leženka Jožica Kačar pa jepovedala, kaj jo je pritegnilok programu. "Če sami neposkrbimo za svoje zdravje,tudi nihče drug ne bo, nitizdravnik," je prepričana. Po-

leg tega pravi, da je zelo ra-dovedna in se je pripravljenaučiti, pa tudi prilagajati. Inkaj je v svojem življenju poudeležbi v programu spre-menila? "Veliko pozornostinamenjam gibanju, od spre-hodov s psom do vaj na sob-nem orodju in vaj za hrbte-nico in ravnotežje. Pijem večvode, trudim se, da hranomanj solim, manj pa semprevidna pri živalskih maš-čobah, zlasti pri domačemmleku, ki ga zjutraj svežegaprinesem od kmeta. Po-membno je zavedanje pri iz-biri hrane. In še: dobra voljaje najboljši zdravnik, pa tudio boleznih se ni dobro pre-več pogovarjati."

V Železnikih želijo živeti zdravoOd oktobra je v Železnikih v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj potekal program Živimo zdravo. Udeleženci so na končnem srečanju sredi januarja ocenili, da je bilo druženje koristno in da so ob tem tudi uživali.


Leopold Nastran je poročenin oče hčerke in sina, imatudi dve vnukinji in vnuka.Bil je ustanovitelj Šolskegašportnega društva, ki zelouspešno deluje še danes, vesčas je dejaven tudi v športu,zlasti v rokometu in pri smu-čanju. Šport je še vedno nje-gov priljubljeni konjiček.

Kateri mandat ste občinskisvetnik in zakaj ste kandidi-rali za to mesto?"Član občinskega sveta semdrugi mandat, v prejšnjemsem vstopil na polovici. Vpreteklosti sem bil že članSkupščine občine ŠkofjaLoka in član Skupščine go-renjskih občin, kar mi jedalo tudi nekaj izkušenj. Kersem v prejšnjem mandatuše bolje spoznal želje in po-tenciale Železnikov, je bilmoj cilj, da s skupnimi moč-mi naredimo nekaj za dobroobčine. Menim, da občinapotrebuje določene spre-membe in novo energijo teruravnoteženje občinskegasveta. Našo občino naj bi na-redili bolj prijazno za biva-nje, delo in sprostitev."

V katerih odborih delujete inkaj je trenutno njihova aktiv-nost?"Sem predsednik odbora zadružbene dejavnosti, kjertrenutno posvečamo velikopozornosti investicijam: zu-nanji ureditvi vrtca pri šoli,obnovi in dograditev central-ne šole, obnovi podružničnešole Dražgoše, trgom stare-ga mestnega jedra, proble-matiki Javnega zavoda Rati-tovec, gradnji mladinskegacentra, problematiki drog vobčini, cenam v vrtcih itd. Vzadnjem času sem se velikoukvarjal tudi z odlokom oustanovitvi občinskega glasi-la, ker naj bi nadgradili do-sedanja Ratitovška obzorja.Sem tudi predsednik komi-sije za izvedbo javnih razpi-sov na področju družbenihdejavnosti, član komisije zamandatna vprašanja, volitvein imenovanja, član sosvetaza varnost občanov ter člankomisije za reševanje pro-blematike starejših v občiniŽelezniki."

Katere cilje želite doseči v ob-čini Železniki?"Tudi s pomočjo ostalihsvetnikov in v sodelovanju z

občinsko upravo želim vtem mandatu doseči: dokon-čanje sanacije poplav iz leta2007 in 2009, s sprejemomdržavnega prostorskega na-črta in pridobitvijo potreb-nih evropskih in državnihsredstev začeti z zagotavlja-njem poplavne varnosti,gradnjo obvoznice mimostarega dela Železnikov, ob-novo ceste v Davčo, za kar ježe podpisana pogodba in za-gotovljena evropska in dr-žavna sredstva. Pri tem imazanesljivo največ zaslug pro-

metni minister Patrick Vla-čič, pa tudi občinski odborSD in nekateri predstavnikiDavče. V sladu z državnimoperativnim programom začiščenje komunalnih odpad-nih voda je treba zagotovitiustrezno odvajanje in čišče-nje."

Kje vidite največji problem vobčini in kako bi ga bilo povašem treba rešiti? "Nujno je treba začeti vsaj sfazno obnovo v poplavahmočno poškodovanega Kul-turnega doma v Železnikih,da bi bila v prihodnjih dvehletih dokončana. Če bo prišlodo prodaje počitniškegadoma v Portorožu, je trebadel sredstev začasno pre-usmeriti na kulturni dom.Velik problem je zdrava pitnavoda, ker je bil vodovod v po-plavah leta 2007 poškodo-van. Dodaten problem papredstavljajo še salonitnecevi, ker ponekod še vednoniso bile zamenjane. Zaradiokvarjenih cevovodov mora-mo piti klorirano vodo. Takojje treba pripraviti investicijskiprogram obnove vodovodne-ga sistema Železnikov in za-četi z realizacijo."

Prijazno za bivanje, delo, sprostitev

Petinšestdesetletni Leopold Nastran, nekdanji športni pedagog in dolgoletni ravnatelj šole vŽeleznikih, je svetnik SD v občini Železniki.

Leopold Nastran / Foto: Tina Dokl

Udeleženci programa Živimo zdravo so postregli z zdravimi prigrizki.

Bojana in Lili sta o življenjskih navadah pripravili zabavnopredstavo.

Železniki

Nadzorni odbor: pri Dašnici ni bilo napakNa četrtkovi seji občinskega sveta Železniki je o delu nad-zornega odbora poročal njegov predsednik Uroš Šinkovec.Za lani je nadzorni odbor opravil dva nadzora, in sicer za-ključnega računa občine ter projekta Športni park Železnikiv Dašnici. Čeprav se je o slednjem veliko govorilo o more-bitnih nepravilnostih, pa nadzorni odbor ni ugotovil napak,je povedal Šinkovec. Za letos pa napoveduje, da bo oprav-ljenih več nadzorov. Prvi bo za zaključni račun občinskegaproračuna, drugi za Toplarno Železniki, tretji za kanalizacij-ski sistem Selca in Dolenja vas. Pod drobnogled bodo vzelitudi, kako gospodarno in transparentno je bil porabljen de-nar iz sklada humanitarne pomoči. Nadzora bo deležen šešportni park Rovn in poleti tudi poslovanje občine, zlastištudentskih napotnic, nadur, kilometrin in podobnega.D. Ž.

Foto

: Tin

a D

okl

Razstava s pokrajinskimi motiviV razstavnem prostoru Občine Železniki januarja in febru-arja svoje slike razstavlja ljubiteljska slikarka Minka Gačnik.Na ogled je petindvajset slik s pokrajinskimi motivi iz do-mačega in okoliških krajev. Kot pravi Minka Gačnik, sicerupokojenka, slika kako desetletje, svoj talent pa je razvijalana več likovnih tečajih. Večkrat je že kako svoje delo razs-tavila na skupinskih razstavah, tokratna v prostorih občinepa je njena prva samostojna. D. Ž.


Občina Žiri

Boštjan Bogataj

Žiri - Projekt nadzidaveOsnovne šole Žiri je že vrstolet čakal na realizacijo. Obči-na se je izvedbe lotila tikpred zdajci, saj so zaradidrugega projekta (REAAL)potrebovali dodatno strehoza namestitev fotovoltaičneelektrarne. "Sedaj, ko je in-vesticija skoraj zaključena,že vemo, da smo se odločilipravilno. Prostorska stiskabo poslej precej manjša,hkrati pa novost omogoča,da bi lahko ob nadomestitvistarega dela šole z novograd-njo še izpeljali pouk v dvehizmenah," pravi župan Ja-nez Žakelj. Investicija je skupno vredna760 tisoč evrov, občina jedel poravnala že lani, delplačila bodo izvedli letos."Gradbeniki so nekoliko po-hiteli in zaključili dela predrokom, vendar nas še čakatehnični prevzem in prido-bitev uporabnega dovolje-nja. Opremo naj bi dobiliprihodnji teden, zato raču-nam, da se bomo selili pozimskih počitnicah," pa po-jasni ravnatelj Marijan Ža-kelj. Šola z nadzidavo rešujeprostorske težave in hkratipridobiva moderno oprem-

ljene, zračne in svetle učilni-ce; velika glasbena učilnicabo hkrati tudi nov prostor zasestanke s starši in šolskeprireditve, saj lahko sprejmetudi več kot sto obiskoval-cev, končno v Žireh pridobi-vajo tudi primerno računal-niško učilnico (oprema osta-ja enaka), večji bosta tudigospodinjska in likovnaučilnica (obe s kabinetom),v šoli pa so zelo veseli tuditreh novih klasičnih učilnicza naravoslovje, geografijoin za nivojski pouk, saj sovse opremljene z LCD pro-jektorji in računalniki. "Z novimi prostori hkratirazbremenjujejo trenutno

likovno učilnico, kjer bomolahko uredili pisarne, kar boomogočilo širitev zbornice,ki je sedaj premajhna. Če bopotrebno, bomo eno učilni-co v prihodnje lahko preure-dili za potrebe vrtca," pojas-njuje ravnatelj Žakelj. Ome-njena investicija v šolo pa nizadnja in nujno potrebna zaoptimalno izvajanje pouka.Več let je v zraku nova šport-na dvorana in novogradnjatrakta za razredno stopnjo(podrtje najstarejšega delašola, saj je ta del tudi statič-no problematičen), že letospa pričakujejo izvedbo pro-jekta Obnovljivi viri v Alp-skem prostoru (REAAL).

Razpis za izbiro izvajalca sezaključi v začetku februar-ja, izbrani pa bo na strehopostavil med 17- in 20-kilo-vatno sončno elektrarno,hkrati uredil ogrevanje spomočjo toplotne črpalkevoda - voda oziroma obnov-ljive vire energije. "Na iz-vedbo projekta smo vse odpristanka za sodelovanječakali kar tri leta, vmessami veliko naredili pri hi-dravličnem uravnoteženjuogrevalnega sistema, zatoračunamo, da bi v delu šolena račun denarja iz švicar-skega mehanizma zame-njali del oken v šoli," šepravi Marijan Žakelj.

Nadzidava šole je zaključenaSelitev v nove učilnice v šoli načrtujejo po zimskih počitnicah, saj morajo še pridobiti uporabno dovoljenje. Učenci in učitelji se že veselijo novih prostorov.

Nova učilnica za likovni pouk, ki nam jo je razkazal ravnatelj Marijan Žakelj.

Žirovski občinski proračunje sprejet, kljub varčevanjupa je zaradi velikih investicijneizravnan. Dodatnega var-čevanja smo se v občinskiupravi lotili na predlog ob-činskih svetnikov (desetod-stotno znižanje proračun-skih postavk, ki niso vezanena zakonodajo in na zago-tovljeno evropsko pomoč),proračunske odhodke smoznižali za dodatnih 130 tisočevrov. Občina se bo kljubtemu morala v skladu ssprejetim proračunom za-dolžiti za približno 330 tisočevrov.Projekt posodobitve in pove-čanja čistilne naprave je naj-večji projekt v zgodovini ob-čine. Zaključili ga bomo vdrugi polovici leta. Konecleta 2010 smo začeli z izva-janjem dolgo načrtovanegradnje kanalizacije v Ra-kulku in na Dobračevi. Tikpred zaključkom leta, žemed prazniki, je Regionalnarazvojna agencija Gorenjske(BSC) objavila mednarodnirazpis za izbiro izvajalca priprojektu Obnovljivi viri vAlpskem prostoru (REAAL),v teh dneh se zaključujenadzidava osnovne šole(urediti moramo le še doku-mente), skupaj z nogometa-ši bomo v prvi polovici letazgradili garderobe ob no-vem nogometnem igrišču. Poleg naštetih, največjih ob-činskih projektov, vzpored-no načrtujemo tudi druge.Lani nam je nedvomno us-pel veliki met (oziroma ko-misiji za obvoznico) pri do-govoru o izdelavi in uskla-ditvi projekta obvoznica Žiriz Direkcijo RS za ceste inpodpisom Memorandumaza gradnjo obvoznice medobčino in prometnim mi-nistrstvom, podpisali smotudi memorandum o širitvi

ceste in gradnji pločnikovna Selu. Čas izvedbe je da-nes nemogoče napovedati,vendar oba dokumentaomogočata nadaljevanje pri-prav na gradnjo. V letošnjem proračunu pažal nimamo denarja za na-daljevanje projekta gradnjetripolne športne dvorane obšoli, vendar bo občina nada-ljevala z odkupom zemljiščza njo in s pripravami stro-kovnih podlag. Na področjuskrbi za starejše so občinena Škofjeloškem sprejeledogovor o skupni strategiji,saj bi vsaka rada imelamanjši dom, kjer bi bil hkra-ti center medgeneracijskegasrečevanja. Skupaj z gospo-darstvom načrtujemo tudigradnjo toplovodnega siste-ma na lesno maso, priključi-li bi tudi zdravstveni dom. Želja je veliko, v občini tre-nutno izvajamo največje in-vesticije v zgodovini, zato binam še kako prav prišlo, čebi se kateremu od Žirovcevnasmehnila sreča na lotu.Že 15-odstotni davek, ki biga prejela občina, bi namomogočal izpeljavo marsika-terega projekta.

Janez Žakelj

Janez Žakelj

Županov kotiček

Čakamo na loto

Foto

: Po

lon

a M

laka

r B

ald

asin

Boštjan Bogataj

Žiri - Žirovski občinski pro-račun je letos naravnan var-čevalno. Spomnimo, da sosvetniki proračun 2012 de-cembra zavrnili in občinskiupravi naložili desetodstot-no varčevanje, kjer je to lemogoče. Uprava je pripravi-la nov predlog s 130 tisoč ev-rov manjšimi odhodki, nižjeje tudi prej predvideno za-dolževanje. "Svetnikom setudi javno zahvaljujem zapodani predlog, kar nam boomogočilo lažje izvajanje zevropskim in švicarskim de-narjem podprte projekte,predvsem pa, da bomo lah-ko kako investicijo izvedlitudi v prihodnjem letu,"pravi župan Janez Žakelj.Svetnikom je povedal tudi,da bo za uravnoteženje pro-računa v prihodnje nujnozagotoviti pokrivanje stro-škov storitev, ko bo država toomogočila. Trenutne cene(voda, kanalščina, smetari-na) po izračunih občine nepokrivajo niti dejanskihstroškov, kaj šele amortiza-cije.Letošnji občinski proračunznaša 6,36 milijona evrov,

od tega se bo občina predvi-doma zadolžila za 338 tisočevrov. Tudi lanski proračunje bil podobno visok, a je re-alizacija znašala le okoli šti-rih milijonov evrov. "Letoš-nji proračun je lahko tako vi-sok zaradi sofinanciranja ve-likih projektov prek evrop-ske in švicarske pomoči,"pravi pripravljavka občin-skega proračuna Olga Von-čina in razloži, da bo realiza-cija letošnjega proračuna za-gotovo boljša, saj so pogod-be za projekte že podpisanein se tudi izvajajo. "Prej somorali imeti denar zagotov-ljen v proračunu in čakati,končno pa investicije le teče-jo," dodaja.Ne letos ne v prihodnjih le-tih pa župan ne pričakuje

večjih vložkov države v ob-činske investicije (ker botudi državni proračun precejokrnjen). Brez izboljšanjarednega investicijskega po-tenciala občine si v prihod-nje ne morejo privoščitikakšne resne obremenitve."Že samo pogled na projekttripolne športne dvorane, kibi jo gradili prek javno-za-sebnega partnerstva, namkaže, da bi ob sklenitvi po-godbe za 15-letno obdobjemorali letno odvajati okrog250 tisoč evrov. To je gledena trenutni investicijski po-tencial občine, ki je okrog400 tisoč evrov, za normal-no funkcioniranje občinepreveč. Vsa ta leta bi potre-bovali še vsaj sto tisoč evrovveč prihodkov, zato moramo

veliko pozornosti namenitipridobivanju denarja iz dru-gih virov," pojasni župan. In kateri projekti letošnjegaproračuna so najpomemb-nejši po mnenju župana Ja-neza Žaklja? "Razen največ-jih projektov, ki zahtevajovelika investicijska sredstva,bi si želel več narediti tudipri ureditvi centra Žirov, po-membno je tudi, da lahkoprisluhnemo manjšim že-ljam. Tako bomo kmalu ure-dili drsna vrata v zdravstvenidom in lekarno, še več biradi naredili pri boljši podo-bi kraja. Ob že prej omenje-nem urejanju centra načrtu-jemo letos ureditev spome-nik 1. svetovne vojne, vsaj za-čnemo lahko tudi urejati Sta-re Žiri, ..." odgovarja župan.

Letos boljša realizacija"Proračun zagotovo ni po željah vseh, ki so pričakovali predvsem več denarja za investicije, vendar jeto žirovska realnost," o ta mesec sprejetem proračunu pravi župan Janez Žakelj.

Žirovski občinski proračun v številkahVišina proračuna: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.357.400 evrovPredvidena višina zadolževanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338.600 evrovNajvečje investicije: - Projekt odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore . . . . . . . 1.528.200 evrovvzporedno: gradnja hišnih priključkov na kanalizacijo v Rakulku in na Dobračevi ter rekonstrukcija Dobračevske ulice . . . . . . . . . . . . . . . 487.000 evrov- Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru - REAAL . . . . . . . . . . . . . . . 614.300 evrov- dokončanje nadzidave OŠ Žiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 372.100 evrov

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Koncerti, predstave, razstave, delavnice

Pravljica o strahu - Ura pravljic bo jutri, v sredo, 1. februar-ja, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Žiri.Krvodajalska akcija - Krajevna organizacija Rdečega križa 1.in 2. februarja (od 7. do 13. ure) organizira krvodajalsko ak-cijo v domu Partizan.Letni koncert pevcev Alpine - Moški pevski zbor Alpina Žirivabi na letni koncert v dvorani DPD Svoboda v Žireh, ki boto soboto, 4. februarja, z začetkom ob 19.30.Slikarska razstava Ernesta Kavčiča - Društvo Šmar bo v ted-nu praznovanja slovenskega kulturnega praznika pripravilaprvo razstavo v letošnjem letu. To je razstava slikarja Ernes-ta Kavčiča. Razstavo bodo odprli v nedeljo, 5. februarja, ob10. uri v Galeriji v zvoniku farne cerkve sv. Martina v Žireh.Razstava bo na ogled do 12. februarja. Med tednom (odponedeljka do sobote) med 16. in 18. uro ter v nedeljo, 12.februarja, od 8. do 9. ure ter od 10. do 12. ure.Predstava Udar po moško - Špas teater 12. februarja ob19.30 vabi v kinodvorano DPD Svoboda v Žireh na predsta-vo Udar po moško v izvedbi Vida Valiča in Denisa Avdiča.Predprodaja vstopnic v trafiki KOCKA.Delavnica za spretne prste - V Krajevni knjižnici Žiri bo v sre-do, 15. februarja, ob 17. uri delavnica za spretne prstePustne šeme, ki je namenjena otrokom od štirih do osmihlet. Ob 18. uri sledi delavnica Beneška maska za mladino instarejše. Delavnico vodi Saša Bogataj Ambrožič.Pust z društvom upokojencev - Društvo upokojencev Žiri or-ganizira veselo pustovanje, ki bo v nedeljo, 19. februarja, od16. ure naprej v gostilni Pr' Zet. Prijave zbira Majda Jesenkona 031/612 491. B. B.


Občina Žiri

13

Boštjan Bogataj

Žiri - Teden med 15. in 20. ja-nuarjem je bil v Žireh med-narodno obarvan, saj součenci žirovske šole gostili22 vrstnikov iz Toleda (Špa-nija), Bytoma (Poljska), Žili-na (Slovaška) in Zonguldaga(Turčija) in tudi enajstericonjihovih učiteljev. "Naše veziso zelo različne. Z učiteljicoangleščine s Poljskega se po-znava iz študentskih časov vAmeriki, sicer pa prek poseb-ne spletne strani za iskanjeComenius partnerjev," sode-lovanje s Španci, Poljaki, Slo-vaki in Turki opisuje MajaBrezovar, koordinatorka pro-jekta v žirovski osnovni šoli.Glavno vodilo letos začetegadveletnega projekta je pro-mocija zdravega življenjske-ga sloga med mladimi, karpove tudi naslov Zdrav naj-stnik je srečen najstnik."Čeprav sodelujemo zelorazlične šole, saj so med nji-mi tudi srednje šole, želimo,da sodelujejo vsi učenci ozi-roma dijaki," pravi Brezo-varjeva. Tako so starejšiučenci vodili manjše skupi-ne mlajših, jim predstaviliprojekt, slednji pa so tudipripravili okraske na temozdravega življenja. Če so na prvem srečanju naPoljskem udeleženci projek-

ta še oblikovali logotip (ta sla-vi šport in zdravo prehrano vvseh petih državah) in himno(zasluga gre učitelju in zbo-rovodji Andreju Žaklju), paje bilo januarsko srečanje vŽireh veliko bolj pestro. Naj-prej so se zbrali na uvodnislovesnosti, učitelje je sprejeltudi župan. "Takšnih projek-tov sem zelo vesel, saj sem vŽireh opazil dodatno živah-nost," je ob tej priložnosti po-vedal Janez Žakelj. Naslednji dan so se odpravi-li na pohod po Rupnikovi li-niji in si ogledali Ljubljano,sreda je bila priložnost zamerjenje moči na zimskiholimpijskih igrah. "Snegažal letos ni, zato smo igre iz-vedli v telovadnici šole, v go-ste pa smo povabili nekda-njega učenca šole, judoistaSaša Jereba," razloži MajaBrezovar. V telovadnici somorali improvizirati, orga-nizator Miha Mlinar je pri-pravil curling, biatlon, floor-ball in bowling, popoldne sose najbolj pogumni povzpelitudi na vrh skakalnic nordij-skega centra Žiri. Naslednji dan so gosti sode-lovali pri pouku, si ogledaliproizvodnjo Alpine, po kosi-lu pa se odpravili na Bled inse sprehodili okoli jezera.Dan so zaključili s šolskimplesom. Petkova zaključna

prireditev je bila vse do izpe-ljave nekoliko skrivnostna,saj organizatorji niso želeliizdati posebnega gosta. Žiri,šolo in goste je obiskal slo-venski nogometni selektorSlaviša Stojanović in poskr-bel za veliko presenečenjein s svojo sproščenostjo nav-dušil mlade iz vseh držav. "Celoten teden smo skušaliizpeljati z motom projekta,kar pomeni, da smo vednoponudili zgolj zdrava kosilain vse oglede ali dejavnostizačinili s fizično aktivnostjo.Nekaj je bilo športa, velikosmo tudi hodili," pravi koor-dinatorica projekta. Meni,

da so učenci iz Žirov v pri-merjavi z vrstniki bolj vajenizdrave prehrane in se tudiveč gibajo. Njihovi vrstnikiso se zmrdovali ob zajtrku zmaslom, marmelado, me-dom, sirom, mleku, ...., pripohodih (v nordijski center,okoli blejskega jezera, ...) paso nekateri (ne Žirovci) ko-maj zmogli pot. Novo sreča-nje bo sredi maja na Slova-škem, partnerske šole pamorajo do takrat pripravitivideo intervjuje s športnikiin trenerji o zdravem živ-ljenjskem slogu oziromanjihovem odnosu do zdrave-ga življenja.

Zdrav najstnik, srečen najstnikTako pravi naslov Comenius projekta, ki so ga v začetku šolskega leta začeli izvajati v Osnovni šoliŽiri. Sredi meseca so gostili vrstnike iz štirih partnerskih šol.

Zimske olimpijske igre so morali izpeljati v dvorani.

Selektor Slaviša Stojanović je mlademu žirovskemu navdušencu podpisal reprezentačni dres.

Alfonz Zajec in Miha Naglič na prvem Lenčkovem večeru

Zmagi z Emo Klinec ostali doma

Smučarsko skakalni klub Alpina je sredi meseca uspešno iz-peljalotekmovanja za mednarodni pokal Ladies Cup, kjermerijo moči mlade tekmovalke iz Evrope. Na žirovski odlič-no pripravljeni 66-metrski skakalnici so se poleg Slovenkpomerile še Italijanke, Švicarke, Avstrijke, Nemke, Rusinjein Romunke. Oba tekmovalna dneva je najvišjo stopničkoosvojila tekmovalka domačega kluba Ema Klinec, sicer aktu-alna državna prvakinja v absolutni kategoriji deklet poletnesezone. S svojo mladostjo in odličnimi skoki močno prevla-duje v pokalu Ladies Cup, ki je po rangu na tretjem mestuza svetovnim in celinskim pokalom. Tudi v celinskem poka-lu se je Ema že povzpela na stopničke. Nedeljski podeljeva-lec priznanj je bil župan Janez Žakelj. B. B.

Boštjan Bogataj

Žiri - Alpinina akcija za po-moč otrokom, obolelim zarakom, je dobila ime po zna-ni pravljici o Pepelki, ker jeprav v njej tako lepo opisanopristno človeško upanje poboljšem jutri. "K sodelovanjuv akciji so se na povabilo pod-jetja odzvale številne osnov-ne šole, vrtci ter posamezni-ki. Otroci so s svojimi likov-nimi deli pomagali sovrstni-kom, saj je Alpina za vsakoprispelo risbo darovala 50centov za bolne otroke," pra-vi Nives Markelj iz Alpine.Odziv šol je presegel pričako-vanja, v akciji je sodelovalo

več kot sto osnovnih šol, vpodjetju so prejeli deset tisoččudovitih risb in likovnih iz-delkov v različnih tehnikah,od lepljenk, trgank, koledarjain podobno. Z risbami, dona-cijami in kratkimi sporočiliso zbrali devet tisoč evrov. "Z denarjem bomo pomagaliotrokom na oddelku otroškehematologije in onkologijena Pediatrični kliniki v Ljub-ljani. V kliniki ocenjujejo, datrenutno potrebujejo medi-cinski aparat sekvenator, kiomogoča hitrejše in sodob-nejše diagnosticiranje raka-stih bolezni in je uporabentudi na drugih področjih,"pojasnjujejo v Alpini. Pri-

marij dr. Majda BenedikDolničar zagotavlja, da bodenar v celoti rezerviran za

ta namen, čeprav trenutnoše nimajo dovolj sredstev zanakup sekvenatorja.

Obisk Alpinine Pepelke v Osnovni šoli Poljane

Ema Klinec je zmagala na domačih tekmah za Ladies Cup.

Žirovci sprejeli Lenčkov večerPolona Mlakar Baldasin

Žiri - Muzejsko društvo Žirije v sodelovanju s Krajevnoknjižnico Žiri premiernopripravilo prvi pogovorno-kulturni večer, ki so ga po-imenovali Lenčkov večer, poJerneju Lenčku (1827-1861),duhovniku in pisatelju, ki jebil med leti 1852-59 kaplan vŽireh. Znan je kot prvi pisecdomoznanskega besedila oŽireh, ki je vest o tem krajuponesel tudi čez hribe.Najprej so v goste povabilidomoznanca in prvega pred-sednika Muzejskega društvaŽiri Alfonza Zajca, ki je tamesec praznoval 80-letnico.Z njim se je sproščeno pogo-varjal sedanji predsednikmuzejskega društva MihaNaglič. Preletela sta Alfonzo-

va mlada leta, njegovo poto-vanje v Argentino in strastdo zbiranja vseh mogočihpodatkov o Žireh in njihovihrojakih. Zajec je kot zelo za-baven sogovornik večkrat do-bro nasmejal občinstvo, ki jetovrstni pogovor oziroma ce-loten večer zelo dobro spre-jelo.Lenčkov večer naj bi organi-zirali nekajkrat na leto,predvsem v zimskem času,na njem naj bi gostili ugled-ne osebnosti s področja do-moznanstva, Žirovce in lju-di, povezane z Žirmi. Muze-alci si želijo, da bi se večeriprijeli, saj je zanimive snoviogromno. Radi bi dobili stal-nega pokrovitelja, ki bi jihomogočal, pa tudi, da bi lah-ko nemoteno potekali v mu-zejskih prostorih.

V žirovski osnovni šoli so v prvih mesecih projektapripravili predstavitve držav in krajev sodelujočihdržav, predstavili tudi šolo ter decembrska praznovanja."V šoli smo izvedli tudi anketo, v kateri so glasovalivsi učenci. Za naj športnika so izbrali Dejana Zavca,najpomembnejši športni dogodek so poleti v Planici,najpopularnejši šport je nogomet," pravi koordinatoricaMaja Brezovar. Zanimivo, nogomet je najbolj popularen v vseh sodelujočih šolah oziroma državah.

Foto

: An

že F

url

an

Alpina s Pepelko zbirala pomočAlpinina akcija Obudimo Pepelko dosegla izjemno pozitiven odziv med slovenskimi osnovnošolci, kiso s tem prispevali pomoč za Pediatrično kliniko v Ljubljani.

Foto

: Po

lon

a M

laka

r B

ald

asin

Koncerti, predstave, razstave, delavnice

Občina vabi na dan odprtih vrat - Občina Žiri v sodelovanjus številnimi občinami po Sloveniji vabi na dan odprtih vrat,ki bo v torek, 14. februarja. Občankam in občanom bo občin-ska uprava predstavila svoje delo in odgovorila na mar-sikatero pereče vprašanje. Še posebej pa bodo obiskoval-cem predstavili traso bodoče obvoznice in predvideno kole-sarsko stezo ob Sori, ki bo vodila vse do Gorenje vasi.Predavanje Modrosti starih civilizacij - 23. februarja ob 19.uri bo v knjižnici Žiri predavanje Barbare Pust.One, two, three, ... - v sredo, 29. februarja, ob 17. uri men-torica Betka Pišlar vabi v Krajevno knjižnico Žiri na igralneurice z angleščino za najmlajše. B. B. O

BČ

INA

ŽIR

I, TR

G S

VOB

OD

E 2

, ŽI

RI

V Šolskem centru Škofja Loka, kjerizobražujejo v programih strojniš-tva, lesarstva in okoljevarstva,mladim ponujajo vrsto poti do stro-kovnega znanja, ki je v Sloveniji vsebolj cenjeno, saj te ponujajo visokoverjetnost zaposlitve.Srednja šola za lesarstvo ponuja izo-braževanje za poklice obdelovaleclesa, mizar, tapetnik, lesarski inokoljevarstveni tehnik. Srednjašola za strojništvo poklice pomočni-ka v tehnoloških procesih, obliko-valca kovin - orodjarja, inštalater-ja strojnih inštalacij, izdelovalcakovinskih inštalacij, avtoserviser-ja, avtokaroserista, strojnega inavtoservisnega tehnika. Pri obehvejah izobraževanja lahko tako mladikot starejši svoje znanje nadgradijo vVišji strokovni šoli in pridobijo nazivinženir lesarstva oziroma inženirstrojništva.V Šolskem centru mladim (in odraslim)ne ponujajo zgolj nazivov, ampak jimdo želenega znanja pomagajo s po-močjo kvalitetnega strokovnega inpraktičnega znanja. Pouk poteka v so-dobnih učilnicah in predavalnicah, kiso opremljeni z računalniki, LCD pro-jektorji in interaktivnimi tablami, labo-ratorijih in računalniških učilnicah. Še

bolj pomembne so sodobno oprem-ljene delavnice, v katerih izvajajo prak-tični pouk, ki so garant, da bodo dija-ki šolo zapustili s praktičnim znanjemin takoj pripravljeni za delo tudi na naj-sodobnejših strojih in napravah.Dijake, ki se bodo vpisali v novo šol-sko leto, bo že čakal novi Medpodjet-niško izobraževalni center (MIC), kiga šola z evropsko pomočjo gradi obšolskem centru v Podlubniku. "Gradi-ti smo začeli julija lani, decembra jebil objekt pod streho. Zadovoljensem, da delo poteka po načrtih in hi-tro, zato že sedaj lahko trdim, da boMIC zgrajen in na voljo do prihodnje-ga šolskega leta," pravi Martin Pivk,direktor Šolskega centra Škofja Loka.Žal z letošnjim 1. septembrom MIC šene bo v celoti opremljen, saj nabavaopreme v višini 800 tisoč evrov šolskicenter še čaka na sredstva v letu2013, vendar ga bodo delno že lahkouporabljali. Pouk bo tako potekal v visokotehno-loško opremljenih merilnih in diagno-stičnih delavnicah in laboratorijih, vučilnicah za avtomatizacijo, robotiko,CNC tehnologijo, mehatroniko inenergetiko. Novi MIC pa je pomem-ben tudi kot center krepitve vezi spodjetništvom in gospodarstvom, saj

bodo lahko tako v šoli kot v podjetjihpoiskali in izkoristili skupne sinergije,prej spoznali, kaj išče gospodarstvoin kaj ponuja izobraževalna ustanova,ter to vedenje tudi takoj udejanjili. V Šolskem centru Škofja Loka velikopozornosti namenjajo tudi okolju.Pred leti so začeli izobraževati oko-ljevarstvene tehnike (ekologe), predkratkim pa so začeli izvajati tudienergijsko sanacijo celotnega šol-skega centra v Podlubniku, tudiSrednja šola za lesarstvo bo pridobi-la novo kotlovnico na lesno bioma-so. Projekt, pri katerem sodelujetudi Gimnazija Škofja Loka, je vre-den 2,2 milijona evrov, 90 odstotkovprispeva Evropska unija. S to pomočjo bodo prenovili elek-trično razsvetljavo, stavbno pohiš-tvo, ogrevanje in prezračevanje, zu-nanji ovoj. "Projekt bomo izvedli vtem in prihodnjem letu, kotlovnica nalesno biomaso na Trati bo zgrajenaže letos," pravi direktor in nadaljuje oučinkih investicij: "Pričakujemomanjše stroške za energijo in boljšinadzor nad porabo energentov. VMIC-u bomo lahko celo za vsakoučilnico spremljali tekočo poraboelektrike, stroške ogrevanja, vode inpodobno."

Šolski center Škofja Loka pripravljen na izzive časaPoleg izkušenj, ki jih imajo učitelji in predavatelji Šolskega centra Škofja Loka oziroma Srednje šole za strojništvo in Srednje šole zalesarstvo ter Višje strokovne šole, gradijo tudi Medpodjetniško izobraževalni center in v učni proces vključujejo najsodobnejšo opremo,prek katere dijaki in študenti kar najhitreje osvajajo praktično znanje. Zelo zanimiv program je okoljevarstveni tehnik (ekolog), ki ga izvajajo v Srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki.

Šolski center Škofja Loka vabi na informativne dneve, ki bodo v petek, 10., in soboto, 11. februarja: ● Srednjo šolo za strojništvo in program okoljevarstveni tehnik bodo predstavili v petek ob 9. in 15. uri in v

soboto ob 9. uri v Podlubniku 1b;● Srednjo šolo za lesarstvo bodo predstavili v petek ob 11. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri na Kidričevi cesti 59

(Trata);● Višjo strokovno šolo bodo predstavili v petek ob 11. uri in 16.30 ter v soboto ob 11. uri v Podlubniku 1b;

Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja LokaTel.: 506 23 00, fax: 506 23 18, www.scsl.si, e-pošta: [email protected]

GIM

NAZ

IJA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PO

DLU

BN

IK 1

B,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Na lanski splošni maturi sodijaki Gimnazije Škofja Lokadosegli izjemen rezultat, sajje bila uspešnost kar 99,4-odstotna, med maturanti paje kar trinajst zlatih. Več kotdvajset dijakov je bilo vprejšnjem šolskem letu dr-žavnih prvakov v desetih ka-tegorijah znanja, dva dijakasta sodelovala na svetovniholimpijadah znanja. "Če pridijakih obstaja želja po štu-diju, če vedo, zakaj obiskuje-jo gimnazijo, potem so mo-tivirani in tudi redno in vest-no opravljajo svoje delo. Ta-kim dijakom profesorji ga-rantiramo uspeh," pravi rav-natelj Jože Bogataj. "Odličenuspeh naših dijakov je rezul-tat kvalitetnega dela takoprofesorskega zbora kot di-jakov," še doda. Poleg strokovnosti Gimnazi-jo Škofja Loka odlikujejo tra-dicionalni dobri odnosi medprofesorji in dijaki, vednoboljši pogoji za delo, varnošolsko okolje, motivacija zadelo in veliko priložnosti zanadgradnjo osnovnega po-uka, ki ga skušajo nareditizanimivega. Z drugimi bese-dami: v loški gimnaziji učijodrugače, kajti s projektnimidnevi, strokovnimi ekskurzi-

jami, narodnimi in medna-rodnimi izmenjavami dija-kom omogočijo pridobitipomembne življenjske iz-kušnje.Bodoče gimnazijce pričaku-jejo z novostmi iz programovstrokovnih ekskurzij: v klasič-ni gimnaziji z ekskurzijo Rim-ljani v Istri, za dijake, ki se uči-jo nemščino, pa strokovnaekskurzija v Berlin. To sevedani vse, saj tradicionalne eks-kurzije v London, Pariz, Rim,na Dunaj in v Benetke ostaja-jo, kakor tudi zanimive matu-rantske ekskurzije v Turčijo,Grčijo in Dalmacijo. Na po-dročju mednarodnih izme-njav Gimnazija Škofja Lokatradicionalno ohranja stike sšolami po Evropi, natančnejez Danci, Španci, Nemci, Av-strijci, Čehi in Italijani. "Opazovati dijake, kako zna-nje, pridobljeno v razredu,prenašajo v avtentične situa-cije in ga spontano nadgraju-jejo, saj se učijo iz potrebe,da bi se lahko sporazumevalis svojimi vrstniki in njihovimidružinami, je neprecenljivo,"izkušnje z izmenjave v Špani-ji opiše Špela Oman, profeso-rica španščine in slovenščine,in nadaljuje: "Nikoli ne bompozabila njihovega prepeva-

nja v španščini, navdušenegakramljanja z vrstniki in niza-nja vrste španskih pregovo-rov ali iskrice v očeh, ko Ve-lázquezove slike, o katerihsmo se učili pri pouku, tudizares zaživijo pred njihovimiočmi v Museo del Prado, koposkusijo kakšno izmedšpanskih specialitet, o kate-rih smo brali v učbeniku, aliko se sprehodimo do slavne-ga trga Plaza Mayor v središ-ču Madrida ..."

Gimnazija ponuja bogatprogram obveznih in izbir-nih vsebin, pa tudi obiskkvalitetnih gledaliških pred-stav, razstav in koncertov.Vse naštete vsebine sozdružene v programih splo-šne gimnazije, pri katerihlahko dijaki izbirajo medučenjem francoskega, nem-škega in v okviru evropske-ga oddelka tudi ruskega je-zika, in v programu klasič-ne gimnazije, kjer lahko di-

jaki izbirajo med španščinoin nemščino. Znotraj sploš-ne gimnazije nove dijakepričakujejo v naravoslov-nem in splošnem oddelku,obenem pa v evropskem

oddelku, kjer ohranjajo ev-ropsko dimenzijo pri izbir-nih urah naravoslovja indružboslovja, mednarodniizmenjavi ter strokovni eks-kurziji v evropske inštitucije.

http://www.gimanzija-skofjaloka.si

Prihodnji dijaki bodo z novim šolskim letom že lahko uporabljali sodobnoopremljene učilnice v novem Medpodjetniško izobraževalnem centru.

V Srednji šoli za lesarstvo dijakiuporabljajo najsodobnejše CNCstroje.

V Srednji šoli za strojništvo se dijaki učijo rokovati tudi z robotom.

Znanje, motiviranost, sproščenost in razgledanostGimnazija Škofja Loka stavi na kvalitetno izobraževanje, profesorji pa svojim dijakom ponujajo še nekaj več: ob motiviranemdelu veliko znanja za nadaljevanje šolanja in tudi izobraževanje prek ekskurzij in izmenjav v tujini.

Sproščenost, mednarodne ekskurzije in izmenjave sosinonim Gimnazije Škofja Loka.

V Gimnaziji Škofja Loka veliko pozornosti, polegjezikov, namenjajo tudi naravoslovnim vsebinam.

Kogar zanima več, lahko obišče spletno stran www.gimnazija-skofjaloka.si ali pa se oglasi v petek, 10. februarja, ob 11. in 15. uri v predavalnici Gimnazije Škofja Loka ter v soboto, 11. februarja, ob 9. uri.


Križanka

15

www.postelja.com

Ob preizkusu prejmete DARILO!

BEGUNJE NA GORENJSKEMZapuže 10 b (bivša tovarna Sukno)Delovni čas: pon - pet: od 9.-18. ure, sobota od 9.-12. ureTel.: 04/532 57 75

KRANJCesta talcev 67 (Poslovni center Lisjak, I. nadstropje)Delovni čas: pon - pet: od 11.-19. ure, sobota od 9.-12. ureTel.: 04/231 67 61

DOMŽALELjubljanska cesta 81Delovni čas: pon - pet: od 8.-19. ure, sobota od 8.-13. ureTel.: 01/722 00 28

LJUBLJANAPeričeva 21 - Bežigrajski dvorDelovni čas: pon - pet: od 9.-13. ure, od 15.-19. ure, sobota od 9.-12. ureTel.: 01/280 67 90

LJUBLJANAPrušnikova 95 (bivša poslovna stavba Galant - nasproti šentviške cerkve)Delovni čas: pon - pet: od 11.-19. ure, sobota od 9.-12. ureTel.: 01/513 37 40

žimnice, ki jih sanjate podnevi

Nagrade: prve tri nagrade bon v vrednosti 20 evrov, tri nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas.Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpi-sano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 15. februarja 2012,na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudiv nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.

Ali slabo spite? Se zjutraj zbudite utrujeni? Imate težave s hrbtenico?

SPALNI SISTEM KRKA - se prilagodi katerikoli obliki telesa,ne glede na telesno težo, in omogoča drastično zmanjšan-je pritiskov na vretenca hrbtenice, hkrati pa omogoča ide-alno podporo za glavo in vrat v vseh spalnih legah. Opti-malno spanje dosežemo s kompletom posteljnega dnaKRKA in žimnice KRKA 1.

Obiščite naše salone, izpolnite anketo in preizkusite največji dosežek v razvoju optimalnega ležišča za zdravospanje - SUHO VODNO POSTELJO!

TRG

OD

OM

no

. 1, d

.o.o

., Z

apu

že 1

0 b

, Beg

un

je n

a G

ore

njs

kem

loški glasLoški glas, torek, 31. januarja 201216

Veliki skok za LotričaPosebno diplomo za največji skok pri ocenjevanju odličnosti je prejelo podjetje Lotrič iz Selc.

Boštjan Bogataj

Brdo pri Kranju - "Biti odli-čen pomeni biti brezhibenna svojem področju - hkratipa tudi drzen, pogumen inodprt za spremembe innove izzive," je v nagovoruob podelitvi Priznanj Repu-blike Slovenije za poslovnoodličnost (PRSPO) na Brdupri Kranju povedal predsed-nik Danilo Türk. Priznanjeza poslovno odličnost je le-tos (prvo podeljeno prizna-nje po štirih letih) prejelopodjetje TPV Novo mesto,dobavitelj avtomobilske in-dustrije s tremi tovarnami (vSloveniji, Srbiji in Rusiji), kiprodaja po vsem svetu, pri-bližno četrtino sosednjemuRevozu. Med finalisti je bilo letostudi podjetje Lotrič iz Selc,direktor Marko Lotrič pa jesprejel tudi diplomo za po-sebne dosežke: za največjiskok pri doseženi oceniglede na predhodno oce-njevanje. "Poslovna odlič-nost je poslovni proces in

ne gre za nalogo, ki bi jolahko rešil v dveh mese-cih," je povedal Lotrič, ki jelani s sodelavci praznoval20 let ustanovitve podjetja,ko je prejel tudi priznanjeza najhitreje rastočo pod-

jetje na Gorenjskem. "Na-redili smo velik preskok,kar so opazili tudi ocenje-valci. To je težko ponovlji-vo, zgolj vsakoletno napre-dovanje na lestvici pa namlahko čez leto ali dve prine-

se tudi priznanje za poslov-no odličnost," pojasni di-rektor, ki že razmišlja oprijavi na evropsko nagra-do za odličnost, kar pa jepovezano tudi z visokimifinančnimi vlaganji.


Škofja Loka - Strokovnjakipodjetja Knauf Insulation somed novoletnimi praznikiuredili sodobno izolacijo napodstrešju osnovne šoleCvetka Golarja v Frankovemnaselju (na sliki). Štiristokvadratnih metrov podstreš-ja so izolirali s sodobnimiizolacijskimi in energetskoučinkovitimi materiali iz ka-mene volne, izolacijski slojpa pokrili s posebnimi po-hodnimi talnimi ploščami izlesenih vlaken, ki zagotavlja-jo funkcionalno uporabopodstrešja. "Izolacija pod-strešja je bila narejena v

sklopu širše okoljsko-ekološke akcije Loško je eko-loško, s katero želimo v ob-čini Škofja Loka zagotovititudi izboljšano energetskoučinkovitost javnih objek-tov. Omenjena investicija

predstavlja sponzorski pri-spevek podjetja Knauf Inso-lation, ki okoljski projekt Lo-ško je ekološko že drugoleto dejavno podpira kot ge-neralni sponzor," sporočajoz občine Škofja Loka.

Marko Lotrič pred prejemom priznanja za posebne dosežke na področju odličnosti poslovanja I Foto: Gorazd Kavčič

Šola za starše

V torek, 14. februarja, bo še zadnje od štirih predavanj ovzgoji otrok in življenju v družini pod skupnim naslovomŠola za starše. Tokratna predavateljica Alenka Rebula bo vpredavanju z naslovom Za vedno povezani ali o zaupanjumed otrokom in starši poudarila, da je vzgoja vse, kar se do-gaja nam in otroku ob skupni bližini, komunikaciji in drugihopravilih. Vse dogajanje v družini vpliva na otroka in na nje-gove ter družinske vrednote. Predavanje bo v Kristalni dvo-rani Sokolskega doma v Škofji Loki ob 18. uri. Projekt finan-cira Občina Škofja Loka, izvaja pa ga LAS Škofja Loka -lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti. D. Ž.

ali knjiga Pozdravljene

gore II

Pozdravljene, gore IIJelena Justin

ali darilni bon za refleksno masažo stopal

ali palični

mešalnik BOSCH

Darila za nove naročnike

NA

RO

ČIL

NIC

A

❍ Na Gorenjski glas se želim naročiti najmanj za eno leto (cena izvoda je 1,50 EUR). Brezplačno ga bom prejemal 3 mesece, prejel bom od 10- do 25-odstotni popust, enkrat mesečno brezplačno objavo malega oglasa, veliko zanimivega branja in darilo.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Tel.: Podpis:

Naročilnico pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali pokličite na 04/201 42 41.

vzglavnik Dremavček

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

ali darilni bon za trgovine TUŠ

v vrednosti 20 EUR

Škofja Loka

Srečali so se škofjeloški župani

Pri županu občine Škofja Loka Mihu Ješetu se je januarjazvrstilo več srečanj: s predsedniki krajevnih skupnosti, zdušnimi pastirji, z direktorji družb in javnih zavodov terpredsedniki KS in društev, aktualni župan pa se je srečaltudi z nekaterimi nekdanjimi župani. Na sliki na srečanju odleve proti desni: Viktor Žakelj, Miha Ješe, Matjaž Čepin, Pe-ter Hawlina, direktorica občinske uprave Špela Justin inZdravko Krvina. D. Ž.

Izolirali so šolsko podstrešje

Foto

: Tin

a D

okl

�

V kotičku boste lahko izbirali med produkti višje kakovosti:■ domačimi pekovskimi izdelki (kruhom iz krušne peči, piškoti,

pecivom, mlinci in rezanci)■ domačimi jajci■ izdelki iz sadja (žganimi pijačami, marmeladami, sokovi,

suhim sadjem)■ mesnimi izdelki iz Loške klavnice in drugih lokalnih

ponudnikov (suhimi salamami, klobasami, zaseko itd.)■ mlečnimi izdelki iz Loške mlekarne in drugih lokalnih

proizvajalcev (siri, skuto, mlekom, itd.)■ kislim zeljem, repo in kumaricami■ medenimi izdelki■ domačimi zeliščnimi izdelki■ unikatnimi ročno izdelanimi darili

ODPRTJE DOMAČEGA KOTIČKA NA ČEŠNJICI, 2. 2. 2012 OB 10. URI

V četrtek, 2. februarja 2012, ob 10. uri vabljeni v špecerijsko trgovino

na Češnjico na odprtje domačega kotička "KO VEM KAJ JEM".

www.kgz-skloka.si�

� � � � � � ��

��

Documents

Spomladi začnejo z gradnjoarhiv.gorenjskiglas.si/pdf/Loski_glas_20120131_001.pdf · Loški glas je priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja