Spoznajmozdravilne rastline

ANTON POLER

Z A L O @ B A K M E ^ K I G L A S

UPORABAOMEJENA – NEU@ITNAALI STRUPENARASTLINA

UPORABA NI OMEJENA – DELNOU@ITNARASTLINA

NABIRAMOCELOTNERASTLINE

NABIRAMONADZEMNEDELE

NABIRAMOPODZEMNEDELE

NABIRAMOMLADE ALI CVETO^EPOGANJKE

NABIRAMOODPRTE CVETOVE

NABIRAMOZELENE LISTE

NABIRAMOSTEBLA ALISKORJO

NABIRAMOPLODOVEALI SEMENA

UPORABNOST IN ZDRAVILNI DELIRASTLIN

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E� 3

NAPOTILO

Priro~nik SPOZNAJMO ZDRAVILNE RASTLINE je namenjen vsemljubiteljem narave kot pomo~ pri dolo~anju vrst, zanimivih za ze-li{~arje, pa tudi za obi~ajne izletnike na pohodih v naravno okolje.Vse ve~ ljudi se ob zdravstvenih te`avah odlo~a za naravnozdravljenje, zato so nekatere zdravilne vrste v naravi `e ogro`e-ne. Iz narave ni~esar ne odnesimo, kar zares nujno ne potrebuje-mo. Smiselno je nabrati le tiste dele rastlin, ki jih ne moremo do-biti v lekarni ali pri zeli{~arjih. Vendar pri vsaki notranji uporabizeli{~, delov rastlin ali plodov bodimo skrajno previdni. [tevilnevrste so zelo nevarne, in si z nepravilno uporabo lahko ogrozimozdravje ali pa celo `ivljenje.Nadvse pomembno je, da rastline pravilno dolo~imo in ne pou-`ijemo ni~esar {kodljivega ali strupenega. Opis rastline vednoskrbno preberimo, upo{tevajmo vsako podrobnost ter pri vsehza~etnih dolo~itvah vrsto poka`imo {e dobremu poznavalcu. Pri-poro~ljivo je, da se pri uporabi vseh rastlin dr`imo navodil tudi izdrugih, obse`nej{ih priro~nikov, v katerih so obi~ajno navedenekoli~ine ali odmerki zeli{~a pri notranji uporabi. Zavedati se mo-ramo, da so {tevilne rastline kljub dobrim zdravilnim u~inkom vvelikih odmerkih lahko zelo {kodljive. ^e pa gre za smrtno stru-pene vrste, jih sami, brez strokovne ali zdravni{ke pomo~i, nesmemo uporabljati pri nobenem doma~em zdravljenju.Vse rast-line uporabljamo na lastno odgovornost. Zmotno je namre~splo{no mnenje o preventivni rabi zdravilnih rastlin. [tevilnedroge smemo uporabiti le v bolezni!Zaradi varovanja narave nabirajmo samo tiste vrste, ki {e nisoogro`ene in jih nujno potrebujemo ter jih mislimo v enem letutudi uporabiti. Pore`emo le vr{i~ke, liste ali cvetove zeli, da setrajnica lahko obnovi. Ve~ino rastlin pa lahko zelo uspe{no goji-mo na doma~em vrtu ali tudi na balkonu.

Anton POLER

ZELI[^A V NARAVNEM OKOLJU

1. DEL

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

LOPATI^ASTA ZLATICA Ranunculus ficaria� Dru`ina zlati~evke – Ranunculaceae

Lopati~asta zlatica najraje uspeva na vla`nih tleh ob jarkih inpotokih. Je bolj ali manj polegla trajnica z gomoljasto odebelje-no korenino v zemlji in po`ene 10–30 cm visoko. Ima okrogleali ledvi~aste, mo~no ble{~e~e zelene liste, ki so pecljati. Cvetoviso rumeni in do 3 cm {iroki. Glede na razli~ne oblike cvetov inlistov lahko razlikujemo ve~ podvrst. Cveti `e zgodaj spomla-di.

Vsa rastlina je rahlo strupena, vendar zdravilna skupaj s korenina-mi. Uporabna je sve`a in posu{ena v mazilu ali za pripravo tinktu-re. Zdravimo hemoroide predvsem za zunanjo uporabo.

OPIS �

UPORABA �

� 5

VOTLI PETELIN^EK Corydalis cava � Dru`ina rosni~evke – Fumariaceae

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

Votli petelin~ek je trajnica z votlim gomoljem, ki raste v mok-rih listnatih gozdovih blizu potokov. Visok je okrog 20 cm inima posamezna stebla, ki nosijo proti vrhu belo ali vijoli~astogrozdasto socvetje. Podoben mu je ~vrsti petelin~ek s polnimgomoljem, ki ima pod spodnjim stebelnim listom veliko luskoin je tudi zdravilen.

Gomolji pomagajo pri ataksiji in drhtavici, stimulirajo spolnomo~, bla`ijo bole~ine in pospe{ujejo krvni obtok. Nabiramo jih v~asu mirovanja in jih posu{imo. Nose~nicam je prepovedan, sajje rahlo strupen.

� OPIS

� UPORABA

6 �

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

^VRSTI PETELIN^EK Corydalis solida � Dru`ina rosni~evke – Fumariaceae

� 7

^vrsti petelin~ek je trajnica s ~vrstim polnim gomoljem, rastepa v mokrih listnatih gozdovih ali v bli`ini potokov. Visok jeokrog 20 cm in ima posami~na stebla, ki proti vrhu nosijo vijo-li~asto grozdasto socvetje. Od votlega petelin~ka ga lo~imotudi pa luski podobnemu listu, ki se nahaja pod spodnjim ze-lenim listom na steblu.

Uporabni so gomolji, za notranjo uporabo. Snovi delujejo kotspodbudilo pri spolni nemo~i, bla`ijo bole~ine v ledjih in kri`u,od`enejo nespe~nost ter pospe{ujejo krvni obtok. Uporaba zanose~nice je prepovedana!

OPIS �

UPORABA �

GOJENE ZDRAVILNE RASTLINE

2. DEL

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

NAVADNI POR Allium porrum� Dru`ina lukovke – Alliaceae

� 9

OPIS �

UPORABA �

Navadni por je gojena oblika poletnega luka Allium ampelo-prasum, ki ga najdemo skoraj na vsakem vrtu in ga pogosto upo-rabljamo v kuhinji. Steblo je navzdol le malo zadebeljeno ter je40–70 cm visoko. Spodaj je obdano z dvostransko name{~enimilisti, ki so linearni, pokon~ni, goli, mesnati, sivo zeleni in do 4 cm {i-roki. Na vrhu stebla je gosto in kroglasto socvetje, ki meri 3–8 cmv {irino. Perigonski listi so ro`nati ali beli ter 4–5 mm dolgi.

Deluje antisepti~no, odvajalno, zdravi bronhialna obolenja, pike`u`elk, sili na vodo in odstranjuje sluzi.

ZELENA BAZILIKA Ocimum basilicum� Dru`ina ustnatice – Lamiaceae

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

Zelena bazilika je pokon~na in aromati~na enoletna rastlina, kijo pogosto najdemo posajeno na vrtovih kot di{avnico in za-~imbnico. Steblo je 30–60 cm visoko, {tirioglato, razvejeno ingladko. Olistano je z ble{~e~e zelenimi listi, ki so pecljati terimajo suli~asto do {irokoovalno obliko. Po robovih so gladki alipa so komaj zaznavno nazob~ani. Pozno poleti se v vretenihrazvijejo bela socvetja z ustnatimi cvetovi z nazob~ano zgornjoustno.

Nabiramo cveto~o zel, ki posu{ena zdravi prebavne organe, bo-lezni se~il, plju~ne in `enske bolezni.

� OPIS

� UPORABA

10 �

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

NAVADNI [TRKAVEC Ecballium elaterium� Dru`ina bu~evke – Cucurbitaceae

� 11

OPIS �

UPORABA �

Navadni {trkavec je zelnata trajnica, ki je pri nas rasla v obmor-skih krajih, a je `e izumrla. Ponovno pa se uveljavlja kot okra-sna rastlina na vrtovih. Ima okoli 1 m dolge, krta~astodlakavepoganjke in jaj~astotrikotne liste, ki so petdelni ter sivo zelenebarve. Zgornja povr{ina listov je hrapava, spodnja pa puhastodlakava. Bledo rumeni cvetovi so do 4 cm {iroki, lijaste oblikein v sredini temno rumeni. Plodovi so podolgovato jaj~asti,pecljati in kosmati.

S plodovi zdravimo revmo, paralizo, edeme in pasaste izpu{~aje.Pretirana raba je nevarna!

LA[KI SMILJ Helichrysum italicum� Dru`ina nebinovke – Asteraceae

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

La{ki smilj ali italijanski smilj je srebrno zelen okrasni polgrmi-~ek, ki ga gojijo kot lon~nico. Mo~no razvejeni poganjki segajodo 60 cm visoko in so olistani z ozkimi, podolgovatimi, belo-volnatimi listi, ki so sede~i in do 3 cm dolgi. Imajo navzdol za-vihane robove in aromati~en vonj.V poletnem ~asu se na vrhupoganjkov razvijejo do 8 cm {iroka ~e{uljasta socvetja, sestav-ljena iz drobnih rumenih cvetnih glavic, ki so 2–4 mm {iroke.

Naberemo cveto~e poganjke; droga ugodno vpliva na `leze pre-bavnega trakta in trebu{no slinavko.

� OPIS

� UPORABA

12 �

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

PRAVA SIVKA Lavandula angustifolia� Dru`ina ustnatice – Lamiaceae

� 13

OPIS �

UPORABA �

Prava sivka je zelnata trajnica, ki v naravi uspeva v sredozems-kih krajih, uspe{no pa jo lahko gojimo tudi v notranjosti na vr-tovih. Visoka je 20–60 cm in je razvejena. Gre za polgrmi~ek spoganjki, ki imajo klasasta socvetja. Listi so ozkosuli~asti, do 4 cmdolgi in 5 mm {iroki. Imajo navzgor zasukane robove. Cvetoviso modro vijoli~asti.

Zel lepo di{i, cvetje je u`itno in u~inkuje antisepti~no in pomir-jevalno, zdravi pike ter odganja mr~es. Odpravlja prebavne mot-nje in zdravi iz~rpanost, migreno, herpes, revmo, ko`ne bolezniter son~ne opekline.

AMERI[KA BARVILNICA Phytolacca americana� Dru`ina barvilni~evke – Phytolaccaceae

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

Ameri{ka barvilnica je zelnata trajnica, ki raste na gozdnih ja-sah, ob rekah in poteh ter kot okrasna rastlina na vrtovih.Spomladi po`ene iz tal debelo steblo, ki se proti vrhu razrastein lahko dose`e 2 m vi{ine. Ima do 30 cm dolge, {irokosuli~a-ste liste s kratkim pecljem in valovitim robom. Cveti v dolgihgrozdih. Iz cvetja se razvijejo vijoli~asto modre, skoraj ~rne ja-gode, ki imajo veliko mo~ barvanja.

Rastlina je strupena in tudi zdravilna. Korenine in plodovi zdra-vijo infekcije, vnetja, artritis, mumps, katar, bronhitis, glivi~na inko`na obolenja.

� OPIS

� UPORABA

14 �

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

GOLOSTEBELNI SLADKI KOREN Glycyrrhiza glabra� Dru`ina metuljnice – Fabaceae

� 15

OPIS �

UPORABA �

Golostebelni sladki koren je zelnata trajnica s sladko koreniko,ki ima stranske podzemne poganjke in uspeva v obmorskihkrajih ali kot okrasna in zdravilna rastlina na vrtovih. Previsnastebla so do 1,5 m dolga in olistana s pernato deljenimi listi.Listni segmenti so elipsasti, stransko sede~i na peclju, ki je pri-pet na vrhnji listek. Na spodnji strani so sede~e in lepljive `le-ze. Iz zalistij po`enejo pokon~na socvetja z ro`nato modrimicvetovi.

Korenika je u`itna, zdravi ka{elj, hripavost, obolenja na `elodcu,ledvicah in na mehurju ter prepre~i vnetja na sluznicah.

DREVESA IN GRMI

3. DEL

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

SIVA JEL[A Alnus incana � Dru`ina brezovke – Betulaceae

� 17

OPIS �

UPORABA �

Siva jel{a je listopadno drevo, ki zraste 10–20 m v vi{ino. Imaskoraj gladko skorjo, mladi poganjki in listni peclji pa so sivi.Jaj~asti listi so priostreni, zgoraj temno zeleni in gladki, naspodnji strani pa sivo dlakavi. Dolgi so do 10 cm, na vsaki stra-ni glavne `ile imajo po 10–15 reber ter so na robovih dvojnonazob~ani. Spomladi, preden ozelenijo listi, po`enejo do 10 cmdolge mo{ke ma~ice. Stor`em podobni plodovi so ovalni indolgi do 1,5 cm.

Skorja in listi imajo podobne zdravilne lastnosti kot ~rna jel{a,zlasti pri revmi.

BELA VRBA Salix alba� Dru`ina vrbovke – Salicaceae

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

Bela vrba je pokon~en grm ali drevo, ki dose`e ve~ kot 20 mvi{ine in je najvi{ ja med vrbami. Raste ob vodah, na bregovihrek, potokov in jarkov. Listi so ozkosuli~asti, 5–8 cm dolgi,navzdol in navzgor postopoma o`ji ter ostri. Spodaj so sivodlakavi, z ravnim robom, ki je komaj zaznavno nazob~an. Cvet-je se pojavi skupaj z listi, plodovi pa so goli.

Uporabimo skorjo in liste. Zdravi vnetja, pomirja bole~ine, zni`u-je telesno temperaturo in ugodno vpliva na prebavila. Pomagapri revmi, putiki, artritisu, driski, vro~i~nih obolenjih in pri glavo-bolu.

� OPIS

� UPORABA

18 �

S P O Z N A J M O Z D R A V I L N E R A S T L I N E

NAVADNA KONOPLJIKA Vitex agnus-castus� Dru`ina spori{evke – Verbenaceae

� 19

OPIS �

UPORABA �

Navadna konopljika je do 3 m visok grm, ki na jesen odvr`e li-ste, vendar hude zime ne prenese, saj izvira iz Sredozemlja. Imadlanasto deljene liste na 5–7 suli~astih segmentov, ki sedijovrh peclja in so do 10 cm dolgi. Aromati~no di{ijo, so `ivo ze-leni, po sredini nagubani in ble{~e~i. Beli ali modrikasti cveto-vi so v pokon~nih socvetjih.

Zdrobljena semena so uporabna kot poper in zdravijo {tevilnehormonske te`ave ter slu`ijo tudi kot afrodiziak. Snovi te rastli-ne so odli~no zdravilo za vse `enske te`ave, `al pa na{a klima za-njo ni primerna.

Zeli{~a v naravnem

okolju1. del

Gojene zdravilnerastline

2. del

Drevesa in grmi3. del

ISBN: 978-961-203-441-2

CENA: 17 EUR