SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - CIRIUS … · Web viewZgodovina in družba Niko Cankar Športna vzgoja Razrednik Cilka Hančič Angleški jezik Jezikovno področje Zvezdana Hribar

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJEPOMOŽNI ADMINISTRATOR

CIRIUS KamnikCIRIUS Kamnik

IZVEDBENI KURIKULIZVEDBENI KURIKUL

za izobraževalni program

POMOŽNI ADMINISTRATORPOMOŽNI ADMINISTRATOR

3. letnik

v šolskem letu 2011/2012

1


Celoten dokument je bil potrjen na seji Sveta zavoda CIRIUS Kamnik, dne 29. 9. 2011.

OSEBNA IZKAZNICA ŠOLE

Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje KamnikSREDNJA ŠOLA

Novi trg 43 a1240 Kamnik

Ravnateljica: Saša Markovič, univ. dipl. sociologinja

RAZVOJNA STRATEGIJA

Srednja šola v CIRIUS Kamnik je edina izobraževalna ustanova v Republiki Sloveniji, ki izvaja prilagojene programe s področja poklicnega, srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja za gibalno ovirane dijake.

Program Pomožni administrator je prenovljen program na področju izobraževanja dijakov s posebnimi potrebami. Omogočal bo izobraževanja v nižjem poklicnem programu in tako nudil možnosti bodisi za nadaljevanja šolanja ali zaposlitev. Ocenjujemo, da je program zelo primeren za populacijo gibalno oviranih dijakov, saj ti zaradi narave oviranosti nimajo veliko možnosti za zaposlovanje. Šolanje po zaključnem izpitu omogoča nadaljevanje izobraževanja v srednjem poklicnem programu ali v poklicno tehniškem programu in s tem pridobitev poklicne mature, kar bo omogočilo tudi nadaljevanje šolanja. Za ciljno skupino dijakov s posebnimi potrebami se v nadaljevanju lahko šolajo v programu ekonomski tehnik/tehtnica – PTI.

Skupaj z uporabniki si bomo prizadevali razviti čim kvalitetnejši program in ga umestiti v okolje, predvsem pa izobraziti kadre, ki se bodo sposobni vključiti v delo v podjetjih. Programski učiteljski zbor programa pomožni administrator si je zadal cilj, da bo celoten učno-vzgojni proces, z njim pa usposobljenost dijakov za poklicne kompetence v programu pomožni administrator izpolnjen v čim večji meri.

Postopek usmerjanja v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Izvajanje je prilagojeno psihofizičnim posebnostim dijakov, ki obiskujejo program. Upoštevana je njihova mobilnost, sposobnost komunikacije, samostojnost pri posameznih aktivnostih, možnost spremljanje pouka zaradi zmanjšane koncentracije, večje utrudljivost ter potrebe po uporabi medicinskih pripomočkov, medicinske nege in rehabilitacijskih obravnav. Športna vzgoja je v celoti prilagojena fizičnim zmogljivostim. Skladno z individualiziranimi programi se opredelijo prilagoditve delovnega mesta, učnega okolja, specialni pripomočki, pripomočki za uspešno komunikacijo. Izvajalci so pedagoški delavci v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci (del. terapevti, logopedi, soc. delavci, psihologi, vzgojitelji).

2


OSNOVNI PODATKI

Programski učiteljski zbor (PUZ) za program pomožni administrator in zadolžitve

IME IN PRIIMEK PROGRAMSKA ENOTA, KI JO BO IZVAJAL

DRUGE ZADOLŽITVE

Saša Markovič KoordinacijaGreta Novak Strojepisje in obdelava besedil Vodja PUZ, sodelovanje s

podjetji Rok Kralj Delo v pisarni in uporaba

informacijsko komunikacijske tehnologije

Sodelovanje s podjetji

Fani Zore MatematikaAlenka Markuž Humar Slovenščina Zapisnik, kulturaTanja Prezelj, Vera Vrhovnik

Družboslovje in naravoslovje Naravoslovje – ID in PDZgodovina in družba

Niko Cankar Športna vzgoja RazrednikCilka Hančič Angleški jezik Jezikovno področjeZvezdana Hribar Rajh Administrativno poslovanje Sodelovanje s podjetjiCilka Hančič Vstop v zaposlitevZala Hriberšek Kultura in jazKarin Bojc Multimedijsko opismenjevanje Umetnost – ID in PD

Predstavnik vzgoje

ID – interesne dejavnosti

PD – projektni dan

PREDMETNIK: POMOŽNI ADMINISTRATOROznaka Programske enote Obvezno

/ izbirnoSkupno št.

urŠt.

kreditnih točk

A – Splošnoizobraževalni predmetiP1 Slovenščina obvezno 202P2 Matematika obvezno 202P3 Družboslovje in naravoslovje obvezno 272P4 Športna vzgoja obvezno 202

Skupaj A 878

B – Strokovni moduliM1 Delov v pisarni in uporaba informacijsko

komunikacijske tehnologijeobvezno

369M2 Strojepisje in obdelava besedil obvezno 338M3 Administrativno poslovanje izbirno 303M4 Poslovni bonton izbirno 303

3


Oznaka Programske enote Obvezno / izbirno

Skupno št. ur

Št. kreditnih

točkM5 Poslovno okolje izbirno 303

Skupaj B 1616Od tega:C – Praktično izobraževanje v šoli

Praktični pouk 872

Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcuPraktično usposabljanje z delom 152

D – Interesne dejavnostiInteresne dejavnosti 160

E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum 448

Skupaj pouka (A+B+E) 2942Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) 1024Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) 3102Skupaj (A+B+Č+D+E) 3254Zaključni izpit (izdelek oziroma storitev in zagovor)Skupaj kreditnih točk

Število tednov izobraževanja v šoli 101Število tednov praktičnega usposabljanja z delom 4Število tednov interesnih dejavnosti 5 Skupno število tednov izobraževanja 110

4


PREDMETNIK PROGRAMA POMOŽNI ADMINISTRATOR

Oznaka Programske enote 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupno št. urA – Splošnoizobraževalni predmeti

Slovenščina 70 2 70 2 62 2 202Matematika 70 2 70 2 62 2 202Družboslovje in naravoslovje 105 3 105 3 62 2 272Športna vzgoja 70 2 70 2 62 2 202

št. ur v tednu Skupno letnik 9 9 6Skupno A 816

B – Strokovni moduli (C – praktični pouk)C C C C C

M01 Delo v pisarni in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije

140 4 140 4 124 4369

M02 Administrativno poslovanje 105 3 105 3 93 3338

M03 Strojepisje in obdelava besedil 105 3 105 3 93 3303

Skupno letnik B in C 10 10 10 1010 600Skupno letnik B + C

E – Odprti kurikul01 Umetnost 70 2 35 1 / 10502 Vstop v zaposlitev / / 62 1 6203 Človek in okolje / 35 1 / 3504 Kultura in jaz / / 31 1 31

5


05 Multimedijsko opismenjevanje 35 1 35 1 31 1 10106 Zdravo življenje 35 1 / / 3507 Šola za življenje / 35 1 / 3508 Tuji jezik 35 1 35 1 31 1 101

Skupno letnik E 567SKUPNO A + B + E 24 24 23

SKUPAJ POUKA (A + B + E) 3310Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu

Praktično usposabljanje z delom 152D – Interesne dejavnosti

Interesne dejavnosti 160SKUPAJ PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA (C + Č) 752

SKUPAJ IZOBRAŽEVANJA V ŠOLI (A + B + D + E) 2553SKUPAJ (A + B + Č + D + E) 2705

TEDNI IZOBRAŽEVANJAIzobraževanje v šoli (A + B + E) 35 35 31

Praktično usposabljanje z delom (Č) - 2 2 4Interesne dejavnosti (D) 3 1 1 5

SKUPAJ 38 38 34 110Opomba: * št. tednov izobraževanja v treh letih izobraževanja

6


Poklicne kompetence:

• razvijanje sposobnosti za učinkovito kulturno komuniciranje s poslovnimi partnerji• ustrezno obvladovanje raznovrstnih praktičnih in operativnih administrativnih in tajniških del ter usposobitev za smiselno, estetsko in jezikovno pravilno oblikovanje tekstov po nareku ali predlogi• usposobitev za uporabo sodobnih programskih orodij pri poslovanju podjetja• usposobitev za prilagajanje spremembam na področju podjetništva (zlasti v majhnih in srednjih podjetjih) v pogojih sodobnega tržnega gospodarstva in informacijske tehnologije• pridobitev temeljne splošne ekonomske razgledanosti in privzgojitev čuta za odgovornost, red, disciplino, točnost, natančnost in vestnost• razvijanje ustvarjalnosti, inovativnosti in pripravljenosti za vseživljenjsko učenje ter samozavestno, urejeno in prepričljivo delovanje v družbi

Prednosti izvajanja programa v Srednji šoli CIRIUS Kamnik:

• program je zasnovan po novih izhodiščih, je modularno oblikovan in prinaša v proces izobraževanja nov didaktični koncept• dveletni nižji poklicni program je podaljšan za eno leto; učna obremenitev dijakov je znižana na največ 28 ur pouka tedensko• možnost nadaljevanja šolanja v programu administrator• številčno manjši oddelki• prilagojene oblike in metode dela, ki vodijo v večjo uspešnost dijaka• individualizirani program izobraževanja in usposabljanja (za dijake z odločbo o usmeritvi) opredeljuje prilagoditve delovnega mesta, učnega okolja, specialne pripomočke in prilagoditve• izvajalci so pedagoški delavci z defektološko specializacijo

Pri izvajanju programa po sprejetem predmetniku bomo dijakom omogočili, da:

- razvijajo podjetne lastnosti in spretnosti ter sposobnosti timskega dela; - načrtujejo in vodijo svojo kariero; - ravnajo v skladu s pravnimi pravili, poslovno moralo in načeli poklicne etike,- varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine,- razvijajo pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje,- uporabljajo ustrezne zvrsti učinkovitega sporazumevanja,- uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in vire, - razumejo odnos med državo in pravom ter preostalimi družbenimi pravili,- upoštevajo pravila in predpise o varnosti in zdravju pri delu ter varovanju okolja, - se usposobijo za prilagoditev delovnega mesta v skladu s svojimi potrebami,- obvladajo varno in pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi,- obvladajo principe racionalne rabe energije, materiala in časa,- znajo organizirati lastno delo in izvajati samokontrolo,- spoznavajo pomen in cilje organizacijske kulture,- si razvijajo sposobnost za kritično presojo in odgovorno ravnanje v delovnem in širšem okolju, - razumejo pomen in potrebo po sodelovanju in medsebojni delitvi v družbeni skupnosti,- pridobijo občutek za odgovornost, delovno disciplino in red,- uporabljajo pisarniško tehnologijo in opremo,- razumejo bistvo varovanja osebnih podatkov za ohranitev človekove zasebnosti.- razumejo in uporabljajo strokovno terminologijo.

7


Dijak bo ob zaključku izobraževanja:

odgovoren, strpen, human in sposoben življenja v demokratični družbi, usposobljen za skupinsko in timsko delo ter sodelovanje, imel temelje za razvoj osebne organizacijske kulture na delovnem mestu in v

delovnem okolju, iskal racionalne in strokovne rešitve pri izvajanju aktivnosti v delovnem procesu, naravnan v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, usposobljen za uporabo znanj in veščin v novih situacijah, razširil splošno izobrazbo in razvil ključne kompetence za uspešno sodelovanje v

družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje v skladu z nacionalnimi standardi ključnih kvalifikacij.

DRUGE OBLIKE IN VSEBINE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Projektni teden (26. 9. – 30. 9. 2011), ki vključuje jesenski športni dan

Projektni teden bo vključeval različne športne aktivnosti, administrativne, računalniške in druge aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru zavoda. Dijaki bodo, pod vodstvom mentorjev, sodelovali tako v fazi priprave, izvedbe kot tudi analize projektnega tedna. Te aktivnosti bodo predvidoma naslednje:

različna administrativna dela fotografiranje in snemanje računalniška obdelava novinarsko pokrivanje priprava in predstavitev projekta

V delo se bodo lahko vključili vsi profesorji in spremljevalci. Delo bo potekalo na terenu in v učilnicah. V okviru projektnega tedna bo izveden tudi športni dan (interesna dejavnost).

V projektni teden bo vsak sodelujoči učitelj vključil čim več vsebin, ki jih je načrtoval v kurikulu, saj je projektni teden integralni del kurikula. Dijaki in dijakinje bodo lahko pri posameznih programskih enotah pridobili ocene. Temo projektnega tedna bodo dijaki izbrali skupaj s profesorji na začetku šolskega leta.

Interesne dejavnosti

Za interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predvideno 24 ur. PUZ lahko zaradi objektivnih razlogov načrtovane aktivnosti spremeni.

Športni dnevi: jesenski športni dan (športne igre, v okviru projektnega tedna) spomladanski športni dan (pohod, športne igre)

8


Cilji: Dijaki si privzgajajo odnos do rekreacije, do odgovornega obnašanja v naravi, hkrati pa imajo možnost medsebojnega druženja z ostalimi dijaki šole in učitelji.

Kulturne prireditve, razstave in predstave:

gledališka predstava ali filmska predstava

Cilji: Dijaki prek obiska raznih kulturnih prireditev in ustanov spoznavajo nova okolja, nova pravila obnašanja, hkrati pa se seznanijo s kulturno dediščino našega naroda oz. prepoznavajo umetniško vrednost likovnih in kiparskih stvaritev

Strokovna ekskurzija:

ogled kraja v Sloveniji ogled podjetij, invalidska podjetja…

Cilji: Dijaki iz različnih vidikov spoznavajo širše okolje (naravoslovni, družbeni, ekonomski, okoljski).

Okvirni načrt interesnih dejavnosti

Vrsta interesnih dejavnosti

Obseg Okvirna aktivnost Okviren datum

ŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven 4. teden poukaKULTURNI DAN 5 ur obisk gledališča, koncerta

razstaveFebruar, marec

ŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven pomladSTROKOVNA EKSKURZIJA

5 ur junij 2012

DRUGE DEJAVNOSTI

4 ur proslave, podelitve … celo leto

SKUPAJ 24 urPUZ lahko zaradi objektivnih razlogov načrtovane aktivnosti spremeni.

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM

V 3. letniku programa pomožni administrator je predvidena delovna praksa v obsegu ure (14 delovnih dni = cca. 2 delovna tedna), predlagan termin: 9. januar – 20. januar 2012

NAČRT SVETOVANJA IN STROKOVNE PODPORE DIJAKOM

Osnovne vrste dejavnosti

9


Svetovalna služba se vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj v šoli in v domskem delu preko treh osnovnih vrst dejavnosti: dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije.

Sodelovanje na naslednjih področjih

Svetovalna služba sodeluje z vsemi možnimi udeleženci v šoli (dijak, starš, učitelj, vzgojitelj, zdravstveni delavec, vodstvo) in deluje na naslednjih področjih življenja in dela šole:

učenje in poučevanje; šolska kultura, vzgoja, klima in red; telesni, osebni in socialni razvoj; šolanje in poklicna orientacija; socialno-ekonomske stiske in skupnostna skrb.

Svetovalno delo z dijaki

Svetovalna pomoč dijakom pri razreševanju razvojnih ali situacijskih težav (raznih osebnih stisk, učnih ali vedenjskih težav, socialne problematike), čas: celo šolsko leto, svet. služba v sodelovanju z razredniki in drugimi učitelji ter vzgojiteljem;

Skupinske oblike dela z dijaki zaradi izboljšanja kvalitete učenja; individualne in skupinske oblike dela po potrebi, čas: celo šolsko leto, svet. služba v sodelovanju z razrednikom, vzgojiteljem;

Identifikacija in pomoč pri reševanju socialno-ekonomskih stisk dijakov, čas: oktober, november, izvajalec: svet. služba;

Spremljanje dela preusmerjenih dijakov in t.i. »osipnikov«, čas: celo šolsko leto Poklicna orientacija, informiranje, svetovanje in pomoč pri načrtovanju poklicne

kariere, ureditvi statusa, čas: zadnje leto izobraževanja Svetovanje za osebni in socialni razvoj, čas: celo šolsko leto; izvaja svet. služba; Splošno razvojno - preventivni program, čas: celo šolsko leto, izvajalec: svet.

služba v dogovoru z razrednikom in vzgojiteljem. Pogovorne ure za dijake, čas: celo šolsko leto, izvajalec: svet. služba;

Svetovalna služba se bo pri delu z dijaki 1. letnika program administrator prioritetno usmerjala v naslednje naloge:

poklicno svetovanje in informiranje dijakov, zagotavljanje dostopnosti informacij o poteku izobraževanja v izbranem programu,

nudenje pomoči dijakom z učnimi, vedenjskimi, prilagoditvenimi in osebnostnimi problemi (izostajanje od pouka, posebni pojavi: nasilje, zasvojenost, razvojni problemi, socialne stiske),

spremljanje učnega uspeha dijakov, individualna pomoč in svetovanje učno šibkejšim dijakom, priprava individualiziranih programov za dijake z odločbo o usmeritvi in individualnih oz. osebnih načrtov dela za učno neuspešne (zunanje) dijake,

seznanjanje dijakov z uspešnimi učnimi strategijami (učne navade, metode in tehnike),

10


osveščanje dijakov za sprejemanje odgovornosti do šole, krepitev pozitivne samopodobe, spoznavanje sebe in značilnosti odraščanja,

uravnavanje čustev (premagovanje strahu, obvladovanje stresa), spodbujanju pozitivne razredne klime in klime v vzgojni skupini.

učenje in poučevanje; šolska kultura, vzgoja, klima in red; telesni, osebni in socialni razvoj; šolanje in poklicna orientacija; socialno-ekonomske stiske.

NAČRT SODELOVANJA S STARŠI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI

Skupni roditeljski sestanek za starše vseh dijakov (september) Svetovanje staršem: individualni razgovori s starši in njihovimi dijaki Pogovorne ure za starše z razrednikom in/ali vzgojiteljem enkrat tedensko Pogovorne ure za starše z vsemi učitelji vsak prvi delovni petek v mesecu Predavanja, delavnice in druge oblike skupinskega dela s starši Sodelovanje z zunanjimi institucijami: zavodi za šolstvo, centri za socialno delo,

zdravstvenimi ustanovami, društvi, dijaškimi domovi in drugimi.

NAČRT ZA SAMOEVALVACIJO

Evalvacija načrtovanega dela:

spremljanje dosežkov dijakov in napredka v primerjavi z začetnim stanjem, samoevalvacija dijakov, spremljanje svetovalne službe, opažanja programskega učiteljskega zbora in njihova analiza dosežkov, evidentiranje dobrih in slabih rešitev ter predlogi za spremembe in izboljšave, zapisovanje ugotovitev v letnem poročilu.

11


GROBI KURIKUL ZA STROKOVNE MODULEMODUL: DELO V PISARNI IN UPORABA INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE

Usmerjevalni cilji: - razvija natančnost in zanesljivost pri uporabi pisarniških naprav in pripomočkov,- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red,- razvije vedoželjnost in željo po vseživljenjskem izobraževanju,- razvije pozitiven odnos do varovanja zdravja in okolja,- razvija natančnost in doslednost;- ustvarja urejeno fizično okolje, v katerem deluje,- uporablja pisarniško tehnologijo in opremo;- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red,- obvlada strokovno izrazoslovje v vseh oblikah komunikacije,- deluje v skladu z načeli morale pri svojem delu,- dojame pomembnost urejenega fizičnega okolja v katerem deluje,- uporablja ustrezne zvrsti učinkovitega sporazumevanja z različnimi partnerji,- razvija sposobnost logičnega, abstraktnega in analitičnega sklepanja,- razvije pozitivne osebnostne lastnosti, doslednost, natančnost, odgovornost in

strokovnost.

MODUL: Delo v pisarni in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije I, II, IIIUČITELJ: Rok Kralj

TEORETIČNI POUK(CILJI)

PRAKTIČNI POUK(CILJI)

Vstop v poslovni svet I, II, III

- pozna poiskati razpise za prosta delovna mesta,

- pozna zakonodajo iz področja zaposlovanja

- pozna oblike objave za delovno mesto,- razloži pomen dobre prijave na delovno

mesto,- pozna obliko in vsebino prijave,- pojasni pomen priprave na pogovor za

delovno mesto,- spozna pomen urejenosti delovnega

okolja na uspešno delo,- zna opisati primerno delovno mesto,- seznani se z ergonomijo,- zna razložiti kaj je pisarna ali vložišče, - našteje in opiše različne vrste pisarn, - našteje in opiše različna pisarniška

opravila, - oriše pomen pisarne za podjetje, v

- uredi primerno delovno okolje,- spoznajo delovanje in

uporabnost rednikov, luknjača, spenjača, naprave za vezanje v spiralo, naprave za uničevanje dokumentov…

- v praksi uporablja pisarniške pripomočke,

- uporablja računalniške programe Word, Excel, Power Point elektronsko pošto, internet…

- tiskajo napisane dokumente,- kopirajo napisane in stiskane

dokumente,- spenjajo in razporejajo in

vlagajo v fascikle tiskane dokumente,

- uničujejo nepotrebne

12


časopisu poišče oglas za prosto delovno mesto administratorja,

- obišče zavod za zaposlovanje v domačem kraju,

- po navodilih napiše prijavo,- primerno uredi delovno mesto,- deluje skladno s pravili pisarniškega

poslovanja,- pri delu upošteva pravila o urejenosti

delovnega mesta in delovnega okolja ter pomen označevanja teh v pisarni,

- časopisu in drugih medijih poišče oglas za prosto delovno mesto,

- obišče zavod za zaposlovanje v domačem kraju,

- opiše pomen pisarniških pripomočkov,- našteje pisarniške pripomočke,- pozna pomen in način uporabe

pripomočkov,- pozna različne vrste istih pripomočkov,- razloži, kaj je računalnik,- opiše dele računalnika,- poznajo dodatne dele računalnika,- razloži pojme hardware in software,- opiše in razloži opravila, ki jih

opravljamo s pomočjo računalnika,- pozna podjetja, ki izdelujejo programsko

opremo,- spoznajo pomen tiskalnika,

dokumente,- spoznajo pomen kopirnega

stroja in njegove funkcije,

Pisarniške naprave in pripomočki I, II, III

- opiše pomen pisarniških pripomočkov,- našteje pisarniške pripomočke,- pozna pomen in način uporabe

pripomočkov,- pozna različne vrste istih pripomočkov,- razloži, kaj je računalnik,- opiše dele računalnika,- poznajo dodatne dele računalnika,- razloži pojme hardware in software,- opiše in razloži opravila, ki jih

opravljamo s pomočjo računalnika,- pozna podjetja, ki izdelujejo programsko

opremo, - spoznajo pomen tiskalnika,- spoznajo pomen kopirnega stroja

- uredi primerno delovno okolje,- spoznajo delovanje in

uporabnost rednikov, luknjača, spenjača, naprave za vezanje v spiralo, naprave za uničevanje dokumentov…

- v praksi uporablja pisarniške pripomočke,

- uporablja računalniške programe Word, Excel, Power Point, elektronsko pošto, internet…

- tiskajo napisane dokumente,- kopirajo napisane in stiskane

dokumente,- spenjajo in razporejajo in

vlagajo v fascikle tiskane dokumente,

- uničujejo nepotrebne dokumente.

13


MODUL: STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL

Usmerjevalni cilji:

- pridobijo temeljna znanja za učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije,- razvijajo komunikacijske sposobnosti,- spoznavajo pomen uspešne interne komunikacije in organizacijske kulture v podjetju,- razvijajo logično mišljenje za sistemsko reševanje problemov,- pridobijo spretnost desetprstnega slepega tipkanja,- spoznajo možnosti uporabe različnih programskih orodij,- uporabljajo računalnik pri spremljanju poslovanja podjetja,- razvijajo sposobnost za samostojno izdelavo različnih dokumentov in kompleksnejših

nalog,- razvijajo občutek za estetsko in jezikovno pravilno oblikovanje besedil,- seznanijo se z ergonomijo delovnih mest in razporeditvijo opreme na delovnem mestu,- razvijajo smisel za timsko delo,- razvijajo občutek pripadnosti delovnemu kolektivu,- razvijajo odgovornost, samoiniciativnost in ekonomičnost,- aplicirajo spoznanja in teoretična znanja v prakso,- spoznajo delovne postopke v podjetju,- spoznavajo in uporabljajo ustrezno zakonodajo v podjetju.

MODUL: STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL

UČITELJ: Greta Novak



Desetprstno slepo tipkanja

- se nauči pravilno držati roke na tipkovnici,- spozna celotno računalniško tipkovnico,- obvlada prijeme za črke, številke in znake v računalniškem programu za učenje tipkanja, - v urejevalniku besedil prepozna že pripravljena in oblikovana besedila,- v programu za urejanje besedila poišče in razloži ukaze za shranjevanje, odpiranje in zapiranje dokumentov, ukaze za označevanje in poudarjanje besedila, oblikovanje pisave in slogov, ukaze za oblikovanje in številčenje odstavkov, izdelavo in oblikovanje glave/noge, ukaze za delo s tabulatorji in stolpci, ukaze za nastavitev ravnila, vstavljanje opomb in uporabo samobesedila, ukaze za

-zna zagnati program za učenje desetprstnega slepega tipkanja,- obvlada ukaze za delo v izbranem programu,- zna uporabiti poljubno disketno enota na računalniku,- zna zapisati in shraniti datoteko,- desetprstno slepo tipka črke, številke in znake- prepisuje tekste in piše po nareku s poudarkom na razvijanju točnosti,- v urejevalniku besedil vnaša in ureja besedilo v skladu z navodili,- v programu za urejanje besedil označuje in poudarja besedilo, oblikuje pisavo, sloge, odstavke, izdeluje in oblikuje glave/noge dokumentov, oblikuje tabulatorje in stolpce, nastavlja ravnila,

14


predogled tiskanja in tiskanje, - pri pisanju besedil upošteva pravopisna in slovnična pravila,- zna poiskati in popraviti svoje napake pri tipkanju,- pozna osnovna pravila uporabe računalnika,- spozna program za učenje slepega tipkanja in njegovo uporabo,- spozna način zagona programa iz okolja Windows,- spozna pomen in prednosti desetprstnega slepega tipkanja,- spozna tipkovnico računalnika

vstavlja opombe in uporablja samobesedilo

Oblikovanje in urejanje besedil

- opiše obliko poslovnega pisma in uradnega dopisa, - pojasni razlike med moderno obliko pisma in uradno obliko dopisa- pri pisanju besedil upošteva pravopisna in slovnična pravila

- opiše vrste poslovnih dokumentov,

- - npojasni pravila oblikovanja poslovnih dokumentov,

- opiše sestavne dele krajših in daljših dopisov,

- pozna delo s slogi in s predlogami,

- uporaba (zagon) programa za urejanje besedil iz okolja Windows,

- pojasni prednosti uporabe urejevalnika besedil,

- pozna osnovna pravila oblikovanja besedil z računalnikom,

- oblikovanje pisave, odstavkov, strani, stolpcev, opomb, številčenja,

- delo s tabelami, tiskanje dokumentov

- zna zagnati in samostojno uporabljati program za urejanje besedila,

- zna na osnovi danih navodil oblikovati različna besedila,

- obvlada delo z več dokumenti hkrati,

- zna kombinirati različna programska orod dokumentov,

- zna natisniti dokument,- pozna zahtevnejše funkcije

programa za urejanje besedila,- zna uporabiti predlogo,- zna uporabljati pripravljene sloge

in izdelati nov slog,- zna na osnovi danih navodil

oblikovati različne poslovne dokumente,

- obvlada delo z več dokumenti hkrati,

- v programu za oblikovanje besedila oblikuje poslovno pismo in uradni dopis,

- pripravlja besedila za tiskanje in jih tiska.

Ime modula: Administrativno poslovanje

Usmerjevalni cilji:

- razlaga in uporablja temeljne pojme in definicije s področja računovodstva- razvija natančnost in doslednost pri poslovanju z denarnimi sredstvi- uporablja pisarniško tehnologijo in opremo- pregleduje, evidentira in razporeja prispelo pošto- uporablja pisarniški material- deluje v skladu z načeli komuniciranja s strankami- uporablja ustrezno strokovno izrazoslovje

15


- pridobi občutek odgovornosti pri urejanju pravic strank- razvija natančnost in doslednost- ustvarja urejeno fizično okolje v katerem deluje- racionalno rabi energijo in material - sprejema načela morale in delovne etike- razvije vedoželjnost in željo po vse življenjskem izobraževanju- razvije pozitiven odnos do varovanja zdravja in okolja- razume bistvo varovanja osebnih podatkov za ohranitev človekove zasebnosti- pridobi občutek za odgovornost, delovno disciplino in red

MODUL: ADMINISTRATIVNO POSLOVANJEUČITELJ: Zvezdana Hribar Rajh



Temelji pojmi pisarniškega poslovanja

- našteje faze pisarniškega poslovanja- definira pojme: dokument, priloga, zadeva, sveženj in rednik, dosje, tekoča in stalna zbirka, žig, elektronski žig in štampiljka- opiše osnovne pojme ter načela, ki urejajo pisarniško poslovanje - pojasni pomen urejenosti delovnega mesta in delovnega okolja - razlikuje osnovna sredstva in drobni

inventar -definira dejavnike ugodnega delovnega okolja v pisarni- predstavi osebnostne lastnosti pisarniških delavcev- opiše elemente kulture dela- razloži pravila ustnega komuniciranjanašteje osnovni pisarniški inventar

- poišče in uporablja predpise, ki urejajo pisarniško poslovanje - deluje skladno s pravili pisarniškega poslovanja- pri delu upošteva pravila o urejenosti delovnega mesta in delovnega okolja ter pomen označevanja le teh v pisarni- uredi primerno delovno okolje- prepozna osebnostne lastnosti strank- na podlagi osebnega ali telefonskega pogovora zapiše uradni zaznamek- sprejema stranke

Dokumentarno gradivo

- pojasni pomen vhodne točke za sprejem pošiljk,

- razlikuje klasično in elektronsko pošto,

- razloži načine prihoda pošte v organizacijo,

- nauči se postopkov pri sprejemanju posameznih vrst pošiljk,

- razloži pravila pri odpiranju pošiljk,

- razloži, na kaj moramo biti pozorni pri pregledovanju pošiljk,

- našteje primere, kjer je potrebno ovojnico priložiti dokumentu,

- razloži, kaj je formalno pomanjkljiva vloga,

- pozna pomen in vsebino prejemne štampiljke,

- razloži signiranje,- opiše pravila razvrščanja,- razlikuje evidenčno in

- pošlje klasično pošto, jo pravilno naslovi in osebno odnese na pošto,

- uporabi prejemno štampiljko,- primerja velikosti in oblike

ovojnic,- razvršča dokumente po abecedi,- izpolnjuje rokovnik,- uporablja stroj za uničevanje

dokumentov,pošilja dokumente po elektronski pošti.

16


neevidenčno gradivo,- zna našteti vrste evidenc,- razloži čemu je namenjen

rokovnik,- opiše organizacijo dela pri odpravi

pošiljk in možnosti dostave, - zna pravilno nasloviti pošiljko,- razloži pomen poštne povratnice,

osebnega vročanja in vročanja po elektronski pošti,

- razloži vrste dokumentarnega gradiva,

opredeli klasičen način shranjevanja in elektronskega arhiviranja

GROBI KURIKUL ZA ODPRTI KURIKUL

MODUL: Multimedijsko opismenjevanje

Sklop Operativni ciljiObdelava fotografije Dijak zna računalniško obdelati fotografijo (osnovne elemente

fotografije) in jo primerno arhivirati Kompetence osnovno

medijsko znanje, sposobnost uporabe

teoretičnega znanja v praksi,

sposobnost za prenos, presojo in uporabo znanja v praksi, za reševanje problemov s povezovanjem znanj z različnih področij,

sposobnost reševanja problemov in sprejemanja strokovnih odločitev v praksi,

samostojnost in samokritičnost

Osnove fotografiranja Dijak se nauči uporabljati digitalni fotoaparat in izdelovati digitalne fotografije

Kompetence osnovno medijsko znanje,

sposobnost uporabe teoretičnega znanja v praksi,

sposobnost za prenos, presojo in uporabo

17


znanja v praksi, za reševanje problemov s povezovanjem znanj z različnih področij,



Multimedijska sporočija Dijak spoznava in prepoznava jezik različnih medijev (Fotografija, film, internet); prepoznava osnove njihovega jezika in delovanja; sporočila različnih medijev pretvarja v jezikovno besedilo;

vzpostavi kritično distanco do prepoznanih medijskih sporočil Kompetence osnovno

medijsko znanje, sposobnost uporabe

teoretičnega znanja v praksi,

sposobnost za prenos, presojo in uporabo znanja v praksi, za reševanje problemov s povezovanjem znanj z različnih področij,



MODUL: Angleščina

Sklop Operativni ciljiPRILJUBLJENI KRAJI – MOJ ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Dijak zna- povezati vprašanja in odgovore- dopolniti krajše stavke- uporabljati zaimke- pridevnikom poiskati nasprotja- poiskati samostalnikom ustrezne pridevnike- napisati razglednico- poimenovati sobe in pohištvo- uporabljati there is/are, predloge- opisati sliko in povedati kje je kakšna stvar- opisati svoje mesto

18


- vprašati in povedati za potPRAZNOVANJA – POGLED V PRETEKLOST

Dijak zna- uporabljati glagol biti v pretekliku- pripovedovati o znanih ljudeh- uporabljati nekaj najpogostejših nepravilnih glagolov- uporabljati vrstilne števnike- povedati kdaj ima rojstni dan- postaviti pravilne glagole v preteklik- opisati vikend in počitnice- izpolnjevati preproste obrazce- govoriti o športu

Kultura in jaz

Sklop Operativni ciljiBralna pismenost - knjiga Berejo knjigo in se vodeno pogovarjajo o zgodbi.

Bralna pismenost - gledališče Obiščejo gledališče, si ogledajo predstavo in se vodeno pogovarjajo o predstavi.

19


Bralna pismenost - film Ogledajo si filmsko predstavo in se vodeno pogovarjajo.Primerjajo različne medije.

MODUL: Vstop v zaposlitev

Sklop Operativni ciljiISKANJE ZAPOSLITVE Dijak zna

- našteti načine iskanja zaposlitve- pozna različne oblike dela zavodov za zaposlovanje- pozna vrste in dele življenjepisa- oblikovati prošnjo za zaposlitev- ve kako se pripraviti na razgovor- pozna različne oblike zaposlitve

DELOVNO OKOLJE Dijak zna- našteti nekaj temeljnih pravil o vedenju na delovnem mestu- pozna načine besedne in nebesedne komunikacije- pozna osnovna pravila pisnega sporazumevanja- opisati odnose na delovnem mestu- opisati primerno delovno opremo in prostor

20


FINI KURIKUL

Splošni predmeti

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik – PREDMETIteden 1 /34 SLOVENŠČINA

(2 uri/teden)MATEMATIKA

(2 uri/teden)DRUŽBOSLOVJE IN NARAVOSLOVJE

(2 uri/teden)ŠPORTNA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Javna besedila Odnosi med količinami Zvok, svetloba in

energijski viriSocializacija Uvodna ura

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo javno besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.Iz besedila poiščejo zahtevane podatke.

Dijak pozna pojme: celota, delež, odstotek.

Vedo, da predmeti, ki oddajajo zvok – zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje

o Razložijo, po katerih lastnostih se ljudje razlikujemo.

o Razumejo, da ima vpliv dednost, okolje in lastna dejavnost.

o Ločijo tipe temperamentov.

Spoznajo pomen predmeta ŠVZ

UČNEVSEBINE

TV-program Odstotki Zvok Enkratnost posameznika

Program dela v šolskem letuCilji predmeta ŠVZ

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik - PREDMETIteden 2 /34 SLOVENŠČINA


(2 uri/teden)DRUŽBOSLOVJE IN NARAVOSLOVJE (3



energijski viriSocializacija Splošna kondicijska priprava

21


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak oceni odstotek v praktičnih situacijah.Na poljuben način izračuna odstotek, delež in celoto.

spoznajo zvočila in njihovo delovanje

o Spoznajo in razumejo pojem socializacija.

o Naštejejo primere nesocializiranih otrok.

o Opredelijo vrste (primarna, sekundarna, terciarna, resocializacija, akulturacija) in funkcije socializacije.

Spoznajo različne načine vadbe za razvijanje in vzdrževanje splošne kondicijske pripravljenosti

UČNEVSEBINE

Kulturni program Odstotki Zvok Socializacija in nesocializirani otroci

Hoja, tek, tek na tekalni napravi, kolesarjenje na napravi







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak uporablja različne količine, jih meri in jih med seboj primerja.

spoznajo, da je zvok širjenje tresljajev po snoveh

o Razlikujejo dejavnike socializacije.

o Razmišljajo o vplivu dejavnikov na posameznika.

Spoznajo in izvajajo vaje, s katerimi vplivamo na skladen telesni razvoj in pravilno telesno držo

UČNEVSEBINE

Vremenska napoved Količine Zvok Dejavniki socializacije

Krepilne, raztezne in sprostilne vaje, pravilna telesna drža in dihalne vaje

22






(2 uri/teden)UČNI SKLOP PREDVIDOMA

PROJEKTNI TEDENPREDVIDOMA PROJEKTNI TEDEN

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

PREDVIDOMA PROJEKTNI TEDEN



UČNEVSEBINE

Prilagojene dejavnostim projektnega tedna





(2 uri/teden)

UČNI SKLOP Javna besedila Odnosi med količinami Zvok, svetloba in energijski viri

Socializacija Splošna kondicijska priprava

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak opazuje spremembe posamezne količine v določenih procesih

se naučijo, kako zaznavamo zvokopredelijo višino in jakost zvoka

o Spoznajo opredelitev pojma konformnost.

o Razumejo, zakaj se podrejamo pravilom.

Spoznajo in izvajajo ustrezne krepilne, raztezne in sprostilne vaje glede na obremenitev bodočega poklica,Imenujejo naprave v fitnesu in ugotavljajo, za katere mišične skupine so namenjene

Okolje in snovi

UČNEVSEBINE

Vozni red Količine Zvok Konformnost Dvigovanje bremen v različnih položajih, vadba na trenažerjih in s prostimi utežmi

- loči snovi med seboj po lastnostih







23


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak zamenja spremenljivo količino s spremenljivko in obratno

spoznajo pojem frekvenca zvoka in vedo, da zvok točno določene frekvence imenujemo ton izvedo, kako se glasnost zvoka zmanjšuje z razdaljo

o Spoznajo opredelitev pojma odklonskost.

o V svojem družbenem okolju poiščejo konkretne primere različnih ravnanj, ki bi jih lahko opredelili kot odklonska.

o Poznajo razlike med konformnostjo in odklonskostjo in jih razložijo.

Znajo spremljati funkcionalne in motorične sposobnosti ter telesne značilnosti

UČNEVSEBINE

Piktogram Spremenljivke Zvok Odklonskost Merjenje in spremljanje srčnega utripa pri različnih obremenitvah (teki, igre, fitnes)







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


V spremenljivko vstavi vrednost spremenljivke ter izračuna vrednost izraza

spoznajo različna svetilavedo, kaj je svetloba

o Poznajo pojme zakonska zveza, sorodstvo, gospodinjstv

Razumejo pomen zdravega načina življenja

24


o. o Razumejo

pravila ob sklepanju zakonske zveze in jih razložijo.

o Razložijo pojem gospodinjstvo.

UČNEVSEBINE

Teletekst in internet Spremenljivke Svetloba Družina – zakonska zveza, sorodstvo in gospodinjstvo

Pogovor o pravilni prehrani, prehranjevalnih navadah in nadomeščanju izgubljene tekočine







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak razume pojem sorazmerja.

vedo, da telo vidimo, če je osvetljeno (odbija ali oddaja svetlobo) in če ta svetloba pade na naše oko

o Poznajo pojme zakonska zveza, sorodstvo, gospodinjstvo.

o Razumejo pravila ob sklepanju zakonske zveze in jih razložijo.

o Razložijo pojem gospodinjstvo.

Preverijo svoje funkcionalne sposobnosti in jih ovrednotijo

UČNE Javna obvestila (radijska in Sorazmerja Svetloba Družina – Cooprjev test na tekalni in kolesarski

25


VSEBINE časopisna) zakonska zveza, sorodstvo in gospodinjstvo

napravi






energijski viriSocializacija Prilagojeni športi – športne igre

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki samostojno pripravijo nastop – predstavitev kulturne ustanove . Prizadevajo si govoriti zborno in upoštevajo načela ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Dijak razločuje med premim in obratnim sorazmerjem ter uporablja sorazmerja v realističnih primerih.

se naučijo ločevati med prozornimi, prosojnimi in neprosojnimi snovmi

o Seznanijo se z obdobji v družinskem življenju.

o Razmišljajo kakšne spremembe vsako obdobje prinese.

o Obdobja in prilagajanja razložijo s primeri.

Usvojijo, utrdijo in nadgradijo osnovne tehnične prvine

UČNEVSEBINE

Govorni nastop – kulturne ustanove

Premo in obratno sorazmerje

Svetloba Obdobja v družinskem življenju

Osnovna gibanja brez žoge in z njo





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Javna besedila Funkcija Zvok, svetloba in


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki se seznanijo z zakonsko postavitvijo slovenščine in drugih jezikov v R Sloveniji. Spoznavajo slovenske manjšine izven Slovenije.Uporabljajo pojme zamejci in izseljenci.

Dijak uporablja pravokotni koordinatni sistem v ravnini (za prikazovanje lege točke v ravnini)

izvedo, kakšna je hitrost razširjanja svetlobeponovijo vse kar že vedo o barvah

o Znanje utrjujemo z nalogami na učnih listih. Usvojijo, utrdijo in nadgradijo

osnovne tehnične prvine

26


UČNEVSEBINE

Položaj slovenščine v R Sloveniji in izven nje.

Koordinatni sistem Svetloba Ponavljanje pred preverjanjem znanja

Osnovna gibanja brez žoge in z njo





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Človek in družba Funkcija Zvok, svetloba in


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo in sprejemajo besedila v skladu s svojo recepcijsko zmožnostjo . V pogovoru izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje besedila.

Dijak grafično prikazuje odnose med dvema količinama

se naučijo, kaj je odboj svetlobe na površini teles in kako potekajo svetlobni žarkiizvedo, da se od površine nekaterih snovi odbije le del svetlobe, preostanek pa potuje naprej

o Ocenjevanje znanja.

Spoznajo uporabo osnovnih TE prvin in TA elementov v individualnih in skupinskih TA situacijah

UČNEVSEBINE

F. Prešeren – Zdravljica(podoknica in napitnica)

Koordinatni sistem Svetloba Ocenjevanje znanja

Vodenja, podaje, lovljenja, meti udarci, servis, sprejem servisa






energijski viriKultura Prilagojeni športi – športne igre

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak prepozna podatke v tekstu, jih tabelira in prikaže z grafom, interpretira tabelo in podatke iz tabele prikaže z grafom, interpretira graf in podatke prikaže s tabelo.

spoznajo lom svetlobe na meji dveh sredstevspoznajo pot svetlobnih žarkov skozi zbiralno in razpršilno lečo

o Spoznajo izvor besede kultura in vedo, za kaj pojem uporabljamo.

o Spoznajo sestavine kulture.

o Vedo, zakaj se kultura spreminja.


27


UČNEVSEBINE

Janez Menart – Croquis(likovna pesem)

Grafi, tabele Svetloba Pojem kultura in sestavine kulture








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak iz tabele in grafa odčita vrednost ene količine v odvisnosti od druge.

spoznajo človeško oko in pomen njegovih osnovnih delov

o Razumejo različne odnose med kulturami (od sožitja do konfliktov).


UČNEVSEBINE

B. A. Novak – Jeziki sveta Grafi, tabele Svetloba Odnosi med kulturami






(2 uri/teden)UČNI SKLOP Človek in družba Linearna funkcija Zvok, svetloba in


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak prepozna linearno odvisnost količin v primerih iz vsakdanjega življenja (besedni opis, predstavitev s tabelo in grafom)

se seznani z vzroki za kratkovidnost in daljnovidnostpoznajo nevarnosti okvare vida pri opazovanju močnih svetil

o Spoznajo pojme množična kultura, kontrakultura in subkultura ter jih razložijo tudi s primeri.

o Poznajo razlike med njimi .

o Pojasnijo pomen mladinskih


28


subkultur za mladostnike.

o Razumejo delovanje mladinskih subkultur.

UČNEVSEBINE

Ivo Zorman – V sedemnajstem Linearna odvisnost Svetloba Subkultura, kontrakultura in množična kultura







energijski viriKultura atletika

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo in sprejemajo besedila v skladu s svojo recepcijsko zmožnostjo . V pogovoru izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje besedila

Dijak ve, da je premo sorazmerje poseben primer linearne odvisnosti.

pozna različne vire energije (sončna svetloba, energija gibajočih se tekočin, goriva, električna energija, hrana)

o Spoznajo prvotna verstva.

o Razmišljajo o nastankih verstev ter njihovih bogovih.

o Vedo, da prvotna verstva še vedno obstajajo in kje.

Razvijajo funkcionalne sposobnosti, zlasti aerobno vzdržljivostUporabljajo štoparico

UČNEVSEBINE

M. Tomšič – Šavrinke Linearna odvisnost Energijski viri Religija – prvotna verstva

Dolgotrajni tekmerijo čas







29


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo in sprejemajo besedila v skladu s svojo recepcijsko zmožnostjo . V pogovoru izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje besedila

Dijak predstavi linearno odvisnost dveh količin s tabelo in grafom, ter iz njih razbere vrednosti količin.

ve, da je količina energije v gorivih na Zemlji omejena in da se s sežiganjem goriva onesnažuje okolje, zaradi česar mora človek čim bolj izkoriščati obnovljive energijske vire

o Spoznajo hinduizem, njegove začetke, bogove, odrešenje, čaščenje in zgradbe.

Izpopolnijo TE teka

UČNEVSEBINE

S. Porle – Barva sladke čokolade Linearna odvisnost Energijski viri Religija - hinduizem

Vaje šole teka, hitro reagiranje, štarti iz različnih položajev (igre hitrosti, štafetne igre, predaja štafetne palice)







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki govorno in pisno izrazijo svoje doživetje in razumevanje prebranega besedila – izbrano delo sodobne mladinske književnosti.

Dijak pozna in uporablja različne formule, ki ponazarjajo linearno odvisnost količin

ve, da je treba energijo smotrno trošiti, in pozna nekatera osnovna pravila za varčevanje z energijo

o Spoznajo budizem, njegove začetke, bogove, odrešenje, čaščenje in zgradbe.

Izpopolnijo TE teka

UČNEVSEBINE

Domače branje – predstavitev izbranega dela sodobne mladinske književnosti

Linearna odvisnost Energijski viri Religija - budizem

Vaje šole teka, hitro reagiranje, štarti iz različnih položajev (igre hitrosti, štafetne igre, predaja štafetne palice)







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila ter ob njih spoznavajo obdobja, v katerih so dela nastala. Spoznajo razvoj slovenske književnosti od njenih začetkov do danes.

Dijak nariše graf linearne funkcije (po točkah in ga interpretira)

Utrjevanje in preverjanje snovi

o Spoznajo judovstvo, njegove začetke, bogove, odrešenje,

Izpopolnijo tehniko metovUporabljajo meter

30


Ogledajo si ekranizacijo slovenskega leposlovnega besedila.

čaščenje in zgradbe.

UČNEVSEBINE

Obdobja slovenske književnosti Graf linearne funkcije Zvok, svetloba in energijski viri

Religija - judovstvo Suvanje težke žoge z mesta






energijski viriKultura Prilagojeni športi

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila ter ob njih spoznavajo obdobja, v katerih so dela nastala. Spoznajo razvoj slovenske književnosti od njenih začetkov do danes.Ogledajo si ekranizacijo slovenskega leposlovnega besedila.

Dijak prepozna enačbo in razlikuje linearno enačbo od drugih enačb.

Pisno preverjanje znanja o Spoznajo krščanstvo, njegove začetke, bogove, odrešenje, čaščenje in zgradbe.


UČNEVSEBINE

Obdobja slovenske književnosti Linearna enačba Zvok, svetloba in energijski viri

Religija - krščanstvo






(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Linearna funkcija Celinske vode Kultura Prilagojeni športiOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.Iz besedila poiščejo zahtevane podatke.

Dijak reši linearno enačbo. Ve, koliko je na Zemlji kopenskih vodaSpozna raznolikost voda

o Spoznajo islam, njegove začetke, bogove, odrešenje, čaščenje in zgradbe.


UČNEVSEBINE

Vest Linearna enačba Vrste Religija - islam Vodenja, podaje, lovljenja, meti udarci, servis, sprejem servisa





(2 uri/teden)

31


UČNI SKLOP Publicistična besedila Linearna funkcija Celinske vode Kultura Prilagojeni športiOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.V besedilu poiščejo zahtevane podatke.

Dijak obravnava različne funkcije in rešuje enačbe (interpretira pot reševanja in pomen rešitve)

Primerja morje in jezero – podobnosti in razlike

o Znanje utrjujemo z nalogami na učnih listih.


UČNEVSEBINE

Domače in prevzete besede Linearne enačbe Jezero Ponovitev pred preverjanjem znanja






(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistično besedilo Delo s podatki Celinske vode Kultura Prilagojeni športiOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.Prevzete besede zamenjajo z domačimi oz. tuje prevzete besede pravilno zapišejo.

Dijak zbere podatke, jih ustrezno grupira in prikaže v tabeli.

Našteje organizme v jezeru o Ocenjevanje znanja. Poznajo pravila igre in jih

upoštevajoUpoštevajo načela športnega obnašanja

UČNEVSEBINE

Pravopis – zapis prevzetih besed. Podatki Jezero Ocenjevanje znanja Igra v različicah 1:1, 2:2





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistično besedilo Delo s podatki Celinske vode Delo in

odločanje v družbi

Prilagojeni športi

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.Iz besedila poiščejo zahtevane podatke.

Dijak zbere podatke in upošteva relativno frekvenčno porazdelitev.

Spozna razmere v rekah in delitev toka reke

o Naštejejo svoje potrebe in jih razvrstijo po pomembnosti.

o Ločijo pojme delo,

Poznajo pravila igre in jih upoštevajoUpoštevajo načela športnega obnašanja

32


prosti čas, zaposlitev, samozaposlitev, zunajdelovni čas, formalno in neformalno delo.

UČNEVSEBINE

Mali oglasi Podatki Reka Produkcija dobrin in zadovoljevanje potreb

Igra v različicah 1:1, 2:2





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistično besedilo Delo s podatki Celinske vode Delo in


Prilagojeni športi

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.V besedilu prepoznajo in ovrednotijo vlogo nebesednega jezika.

Dijak bere in analizira podatke in jih predstavi z ustreznimi prikazi

Spozna organizme v rekah o Spoznajo pomen prostega časa za človeka.

o Razvrstijo svoje dejavnosti v prostem času po pomembnosti.

Poznajo pravila igre in jih upoštevajoUpoštevajo načela športnega obnašanjaAnalizirajo športne in nešportne poteze

UČNEVSEBINE

Mali oglasi – besedni in nebesedni jezik

Prikazovanje podatkov Reka Preživljanje prostega časa Igra v različicah 1:1, 2:2




uri/teden)ŠPORTNA VZGOJA

(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Delo s podatki Celinske vode Delo in

odločanje v Splošna kondicijska priprava

33


družbiOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke.Poznajo besedne vrste in jim določijo osnovne slovnične lastnosti.

Dijak podatkom določi modus, mediano ali aritmetično sredino in jih predstavi s stolpčnim prikazom, frekvenčnim kolačem, linijskim, pozicijskim, razsevnim prikazom.

Spozna kroženje snovi in jih opiše

o Spoznajo pojma država in demokracija.

o Opišejo razliko med demokracijo in diktaturo ter naštejejo nekaj primerov.

o Spoznajo bistvene državljanske pravice in odgovornosti.

Spremljajo funkcionalne in motorične sposobnosti ter telesne značilnosti

UČNEVSEBINE

Besedne vrste – samostalnik in glagol

Prikazovanje podatkov Kroženje snovi v vodi Država in demokracija Meritve za ŠVK





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Delo s podatki Celinske vode Delo in


Splošna kondicijska priprava

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak izdela empirično preiskavo

Ve, da je voda tudi pod zemeljsko površinoSpozna organizme podzemnega sveta

o Pojasnijo, zakaj je pomembna ločitev oblasti.

o Seznanijo se z nalogami vlade, parlamenta in sodstva.

o Poznajo pojme


34


zakonodajna, izvršna in sodna oblast.

UČNEVSEBINE

Besedne vrste – pridevnik in zaimek

Obdelava podatkov Podzemne vode Oblast in delitev oblasti Meritve za ŠVK





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Osnove verjetnostnega

računaCelinske vode Delo in



OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijak razlikuje in razume pojem gotovega, slučajnega in nemogočega dogodka.

Našteje in primerja med seboj naše podzemne vode

o Razumejo vlogo posameznika v procesu odločanja – volilno vedenje.

o Seznanijo se s strankami in njihovo vlogo.

o Naštejejo nekaj strank v Sloveniji.

o Razmišljajo o porazdelitvi glasov na volitvah.


UČNEVSEBINE

Nepregibne besedne vrste Verjetnostni račun Podzemne vode Volitve in politične stranke

Test agilnosti (8 obročev)Sprint 15 m





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Osnove verjetnostnega Celinske vode Delo in Prilagojeni športi

35


računa odločanje v družbi

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo poljudnoznanstve-no besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke. Obnovijo in povzamejo besedilo.

Izkušnje s slučajnimi dogodki

Spozna pojem barja in ve, kje je barje pri nas

o Seznanijo se z našo ustavo.

o Poznajo sestavo parlamenta.

o Vedo kaj ureja sodstvo.

Spremljajo motorične sposobnosti

UČNEVSEBINE

Poljudnoznanstveno besedilo Verjetnostni račun Mokrišča Ustava RS Testi brez žogeTesti z žogo





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Ponavljanje in utrjevanje

znanjaCelinske vode Delo in


Prilagojeni športi

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo poljudnoznanstve-no besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke. Obnovijo in povzamejo besedilo.V besedilu poiščejo in razložijo stalne besedne zveze.

Dijak ponovi oz. obnovi znanja iz 1. sklopa

Spozna zanimivosti barij in ostalih mokrišč

o Ocenjevanje znanja

Naštejejo različne motorične sposobnostiSpremljajo motorične sposobnosti

UČNEVSEBINE

Stalne besedne zveze. Ponavlja nje in utrjevanje Mokrišča Ocenjevanje znanja

Testi brez žogeTesti z žogo





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Ponavljanje in utrjevanje

znanjaCelinske vode Delo in



OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke. Obnovijo in povzamejo

Dijak ponovi znanja iz 2. sklopa.

Utrjevanje in preverjanje snovi

o Ocenjevanje znanja.

Naštejejo in pokažejo ustrezne krepilne, raztezne in sprostilne vajePoznajo načela zdravega prehranjevanja in pomena

36


besedilo.Utrjujejo praktično obvladovanje slovničnih kategorij in pravil – popravljajo najpogostejše slovnične napake.

nadomeščanja tekočine

UČNEVSEBINE

Publicistična besedila – odpravljanje najpogostejših slovničnih napak.

Ponavljanje in utrjevanje Celinske vode Ocenjevanje znanja

Krepilne, raztezne in sprostilne vaje glede na obremenitev bodočega poklica





(2 uri/teden)UČNI SKLOP Publicistična besedila Zaključevanje Zaključevanje ocen Zaključevanje

ocenatletika

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki berejo publicistično besedilo, po branju navedejo okoliščine sporočanja in bistvene podatke. Obnovijo in povzamejo besedilo.Utrjujejo praktično obvladovanje pravopisnih pravil – popravljajo najpogostejše pravopisne napake.

Zaključek pouka dijaki dosežejo minimalne standarde znanja za zadostno oceno

o Zaključevanje ocen.

Spremljajo motorične sposobnostiIzmerijo razdaljo in zapišejo rezultat

UČNEVSEBINE

Publicistična besedila – odpravljanje najpogostejših pravopisnih napak.

Zaključevanje Celinske vode Zaključevanje ocen Suvajo težko žogo z mesta

11. 2 Moduli

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik - MODULIteden 1 /34 DELO V PISARNI IN UPORABA IKT

(4 ure/teden)ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE

(3 ure/teden)STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL

(3 ure/teden)UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Desetprstno slepo tipkanjeOPERATIVNI CILJI

- pozna zakonodajo iz področja zaposlovanja - razlikuje osnovna sredstva in drobni inventar - utjujejo pridobljeno znanje - pravilno držati roke na tipkovnici,- uporabljajo celotno računalniško tipkovnico,

37


(KOMPETENCE)

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE Osnovna sredstva in drobni inventar Tipkovnica





(KOMPETENCE)

- pozna zakonodajo iz področja zaposlovanja- pozna poiskati razpise za prosta delovna mesta

- pri delu upošteva pravila o urejenosti delovnega mesta in delovnega okolja ter pomen označevanja le teh v pisarni

- zagon program- vnos novega besedila- shranjevanje besedila

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE Ugodno delovno okolje Word for Windows





(KOMPETENCE)

- pozna oblike objave za delovno mesto - zna prepoznati osebnostne lastnosti strank- ve kako se sprejema stranke

- po nareku pišejo strokovno besedilo,- prepisujejo besedila,- pridobijo na natančnosti in hitrosti- shranjevanje besedila- zapiranje datoteke- odpiranje nove datoteke

- odpiranje obstoječe datotekeUČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE Ugodno delovno okolje Word for Windows




(3 ure/teden)UČNI SKLOP VSTOP V POSLOV. SVET II. Desetprstno slepo tipkanjeOPERATIVNI PROJEKTNI TEDEN PREDVIDOMA PROJEKTNI TEDEN PROJEKTNI TEDEN

38


CILJI

(KOMPETENCE)

UČNEVSEBINE

PROJEKTNI TEDEN





(KOMPETENCE)

- časopisu in drugih medijih poišče oglas za prosto delovno mesto

- pozna pomen prejemne štampiljke- zna vpisovati podatke v prejemno štampiljko

- utrdi pravila pri pisanju znakov

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE PREJEMNA ŠTAMPILJKA Pravopisne pasti





(KOMPETENCE)

- časopisu in drugih medijih poišče oglas za prosto delovno mesto

- pozna pomen signiranja - v besedilu uporablja številke, znake in črke

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE DODELJEVANJE ZADEV IN DOKUMENTOV Pravopisne pasti




(3 ure/teden)UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Desetprstno slepo tipkanjeOPERATIVNI - pojasni pomen dobre prijave na delovno - uporablja prejemno štampiljko in signira zadeve in - utrjuje osvojeno znaje

39


CILJI

(KOMPETENCE)

mesto dokumente

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE DODELJEVANJE ZADEV IN DOKUMENTOV Utrjevanje





(KOMPETENCE)

- napiše prijavo na delovno mesto- uporablja različne računalniške programe

- uporablja prejemno štampiljko in signira zadeve in dokumente

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE DODELJEVANJE ZADEV IN DOKUMENTOV Preverjanje znanja

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik - MODULI

teden 9 /34 DELO V PISARNI IN UPORABA IKT (4 ure/teden)

ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE (3 ure/teden)

STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL(3 ure/teden)

UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- spozna obliko poslovnega dopisa

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE PREVERJANJE ZNANJA (2 uri) OCENJEVANJE (1 URA)

Poslovno pismo




(3 ure/teden)

40


UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- pozna pomen evidentiranja- pozna kraj in čas evidentiranja

- spoznajo obvezne in neobvezne dele poslovnega dopisa

UČNEVSEBINE

ISKANJE ZAPOSLITVE EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV OZIROMA ZADEV

Poslovno pismo




(3 ure/teden)UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- razlikuje evidenčno in neevidenčno gradivo - glava dopisa- samostojno oblikujejo glavo dopisa

- upoštevajo računalniško in strojepsino znanje

UČNEVSEBINE


Poslovno pismo




(3 ure/teden)UČNI SKLOP Vstop v poslovni svet III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- obišče zavod za zaposlovanje v domačem kraju

- pozna pomanjkljivosti ročnih evidenc - pozna prednosti računalniških evidenc

- vsebina poslovnega dopisa

- spoznajo kaj spada v vsebinski del

UČNEVSEBINE


Poslovno pismo

41





(3 ure/teden)UČNI SKLOP Pisarniške naprave in pripomočki III. Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- uporablja internet in elektronsko pošto - zna našteti vrste evidenc - spoznajo pravila za podpisovanje dopisov,

UČNEVSEBINE

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA EVIDENTIRANJE DOKUMENTOV OZIROMA ZADEV

Poslovno pismo





OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- uporablja internet in elektronsko pošto - razloži čemu je namenjen rokovnik- izpolnjuje rokovnik

- spoznajo pomen štampiljke na poslovnem dopisu,- spoznajo način pisanja prilog na dopisih

UČNEVSEBINE

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA ROKOVNIK Poslovno pismo





OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- uporablja internet in elektronsko pošto - znajo samostojno oblikovati poslovni dopis, z uporabo pravopisnega, strojepisnega in računalniškega znanja,- znajo spreminjati velikost in vrsto pisave,- osvojijo način za nastavitev vrstic in poravnavo besedila, odstavke...

42


UČNEVSEBINE

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA PREVERJANJE ZNANJA Poslovno pismo




(3 ure/teden)UČNI SKLOP Pisarniške naprave in pripomočki III. Izhodna obdelava in hramba dokumentarnega

gradiva Oblikovanje in urejanje besedil

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- uporablja internet in elektronsko pošto - pozna naloge pri odpravi klasičnih pošiljk - spoznajo, kje lahko poiščemo objavo za delo,

- znajo oblikovati objavo za delo

UČNEVSEBINE

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA OCENJEVANJE (1 URA)ODPRAVA POŠILJK (2 URI)

Objava za delo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- delo s programom Powerpoint- izdelava enostavne predstavitve

- zna opisati organizacijo dela pri odpravi pošiljk

- samostojno oblikujejo objavo za delo

UČNEVSEBINE

PREDSTAVITVE ORGANIZACIJA ODPRAVE POŠILJK Objava za delo






OPERATIVNI CILJI


- pozna možnosti dostave - znajo prepisati prijavo za delo

43


(KOMPETENCE)

UČNEVSEBINE

PREDSTAVITVE ORGANIZACIJA ODPRAVE POŠILJK Prijava za delo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- prepozna osnovne vrste pošiljk - znajo našteti sestavne dele prijave za delo,- znajo oblikovati prijavo

UČNEVSEBINE

PREDSTAVITVE POŠILJKE Prijava za delo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- zna pravilno nasloviti pošiljko - utrjujejo znaje pisanja prijave

UČNEVSEBINE

PREDSTAVITVE NASLAVLJANJE POŠILJK Prijava za delo


(4 ure/teden)ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE IN




44


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

- delo s programom Excell- izdelava enostavne preglednice

- pošlje klasično pošto, jo pravilno naslovi in osebno odnese na pošto

UČNEVSEBINE

PREGLEDNICE NASLAVLJANJE POŠILJK Preverjanje znanja






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- razloži pomen poštne povratnice - spoznajo, katere informacije zajemamo v življenjepisu

- prepisujejo življenjepis

UČNEVSEBINE

PREGLEDNICE VROČANJE POŠILJK Življenjepis






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- razloži pomen osebnega vročanja in vročanja po elektronski pošti

- samostojno oblikujejo življenjepis

UČNEVSEBINE

PREGLEDNICE VROČANJE POŠILJK Življenjepis

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik - MODULIteden 24 /34 DELO V PISARNI IN UPORABA IKT ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL

45


(4 ure/teden) (3 ure/teden) (3 ure/teden)UČNI SKLOP Pisarniške naprave in pripomočki III. Izhodna obdelava in hramba dokumentarnega


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- prepišejo življenjepis

UČNEVSEBINE

PREGLEDNICE PREVERJANJE ZNANJA (2 URI)OCENJEVANJE (1 URA)

Življenjepis






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

-uporablja različne računalniške programe- uporablja različne pisarniške pripomočke

- pozna pomen hrambe dokumentarnega gradiva

- oblikujejo lastni življenjepis

UČNEVSEBINE

IZDELEK HRAMBA DOKUMENTARNEGA GRADIVA Življenjepis






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- zna razlikovati osnovne vrste dokumentarnega gradiva

- ločijo vrste vabil

UČNE IZDELEK HRAMBA DOKUMENTARNEGA GRADIVA Vabilo

46


VSEBINE LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR III. letnik - MODULIteden 27 /34 DELO V PISARNI IN UPORABA IKT





OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- spozna značilnosti dokumentarnega gradiva - prepišejo uradno in osebno vabilo

UČNEVSEBINE

IZDELEK HRAMBA DOKUMENTARNEGA GRADIVA Vabilo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- pozna osnovna pravila klasičnega in elektronskega shranjevanja

- oblikujejo javno vabilo,- znajo prenesti slike iz interneta v Word

UČNEVSEBINE

IZDELEK KLASIČNO IN ELEKTRONSKO SHRANJEVANJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA

Vabilo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


47


UČNEVSEBINE

IZDELEK PREVERJANJE ZNANJA (2 URI)OCENJEVANJE (1 URA)

Preverjanje znanja






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- znajo sestaviti in oblikovati opravičilo

UČNEVSEBINE

IZDELEK ZAKLJUČEVANJE OCEN Opravičilo






OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


- pregled dela čez celo leto - ločijo upravne dopise od poslovnih

11. 3. Odprti kurikulLETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik - ODPRTI KURIKULteden 1 /34 KULTURA IN JAZ

(1 URA/teden)VSTOP V ZAPOSLITEV

(2. URI/teden)TUJI JEZIK(1 ura/teden) MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE)

(1. ura/teden)UČNI SKLOP Bralna pismenost -

knjigaISKANJE ZAPOSLITVE PRILJUBLJENI KRAJI –

ŽIVLJENJSKI PROSTORFotografija – 1.del

48


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki, dijakinje spoznajo razsežnosti pojma »kultura«.

Seznanitev s snovjo, uvod v predmet.Dijaki se seznanijo s cilji predmeta in načini preverjanja in ocenjevanja znanja.

Povežejo vprašanja in odgovore.Dopolnijo sestavke z manjkajočimi besedami.Dopolnijo tabelo z manjkajočimi zaimki.

. Dijak spozna »jezik in delovanje« fotografije.

UČNEVSEBINE

1. Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja; 2. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja;3. lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju:

Iščem delo. I love it here. Fotografija, film, internet

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik - ODPRTI KURIKULteden 2 /34 KULTURA IN JAZ

(1ur/teden)VSTOP V ZAPOSLITEV

(2. URI/teden)TUJI JEZIK(1 ura/teden)

MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE(1. ura/teden)

UČNI SKLOP Bralna pismenost - knjiga

ISKANJE ZAPOSLITVE PRILJUBLJENI KRAJI – ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Fotografija – 2. del

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ozavestijo pojma »kultura«, »umetnost«. Spoznajo različne vrste umetnosti.

Dijaki prinesejo različne oglase iz dnevnih časopisov.Primerjajo oglase med seboj.Pogovorimo se o pogojih, ki se zahtevajo za določena delovnaMesta.

Opišejo sliko, uporabljajo this in that.Pripovedujejo o tem kar imajo radi.Sprašujejo in odgovarjajo na vprašanja.Izberejo pravilne odgovore.

Dijak spozna »jezik in delovanje« fotografije.

49


UČNEVSEBINE

Kultura – to je vsa umetnost! Raba pojmov »kultura« in »umetnost«. Vrste umetnosti.

Spremljanje oglasov. What's that?What do you like?

Fotografija, film, internet

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik - ODPRTI KURIKUL

teden 3 /34KULTURA IN JAZ

(1 ur/teden)VSTOP V ZAPOSLITEV

(2. URI/teden)PREDMET (ANGLEŠČINA)

(1 ura /teden)MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE



ŽIVLJENJSKI PROSTORFotografija – 3. del

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

S pomočjo IKT spoznajo različne kulturne institucije in njihove dejavnosti (kino, gledališče, knjižnica, opera … - film, gledališka predstava, lutkovna predstava, knjiga, glasbena umetnina ….)

Spoznajo kako poteka prijava na zavod, kakšneso prednosti take prijave, kako se lahko prijavimo, kako zavod vodi evidenco brezposelnih….Če je možno obiščejo zavod in si ogledajo delo.

Opišejo slike, izberejo primerne pridevnike.Poiščejo pridevnikom njihova nasprotja.

Dijak spozna »jezik in delovanje« fotografije.

UČNEVSEBINE

Kulturne institucije in njihove dejavnosti.

Zavod za zaposlovanje. Adjectives - opposite Fotografija, film, internet


(1 URA/teden)VSTOP V ZAPOSLITEV

(2. URI/teden)TUJI JEZIK(1 uriateden)


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

-

UČNEVSEBINE

P R O J E K T N I T E D E NMini olimpiada


(1 ur/teden)ŠOLA ZA ŽIVLJENJE

(1. ura/teden)PREDMET (ANGLEŠČINA)




ŽIVLJENJSKI PROSTORFilm – 1. del

OPERATIVNI Dijaki in dijakinje Spoznajo kdo so ponavadi Preberejo razglednico. Dijak spozna »jezik in delovanje« filma.

50


CILJI

(KOMPETENCE)

spoznajo in ločijo različne vrste umetnosti. Zmožni so ločiti različne zvrsti besedne umetnosti. Ločijo med prozo in poezijo.

iskalci zaposlitve.Podrobneje si ogledamo kdo so iskalci prve zaposlitve,zakaj sestarost le teh zvišuje. Vzroki za brezposelnost…..

Poiščejo pridevnike, ki označujejo ljudi, hrano…Odgovorijo na vprašanja.Napišejo razglednico.

UČNEVSEBINE

Kaj je besedna umetnost? Programi za iskalce zaposlitve..

A postcard from Dublin Fotografija, film, internet








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki obiščejo in spoznajo Matično knjižnico Kamnik. Se sprehodijo skozi staro mestno jedro.

Pregledamo nekaj vzorcev prošenj. Pogovorimo se o obliki in vsebini. Kateri elementi prošnje so najpomembnejši.Dijaki pri praktičnem pouku izdelajo prošnjo.

Povežejo kraje in aktivnosti.Opišejo slike, povedo,kje in kaj se dogaja.

.Dijak spozna »jezik in delovanje« filma.

UČNEVSEBINE

Voden obisk javne knjižnice.Ogled starega mestnega jedra.

Prošnja za delovno mesto. Places and activities Fotografija, film, internet





(1. ura/teden)

UČNI SKLOP Bralna pismenost - knjiga


Film – 3. del

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki obiščejo in spoznajo Matično knjižnico Kamnik.Se sprehodijo skozi staro mestno jedro.

Pogovorimo se o vlogi in vsebini življenjepisa.Naštejemo štiri oblike življenjepisa in njihove značilnosti.Pogovorimo se o podatkih, ki jih mora vsebovati .

Poslušajo pogovore in dopolnijo stavke. Uporabljajo vprašanja s can I…..

Dijak spozna »jezik in delovanje« filma.

UČNE Voden obisk javne Življenjepis - oblike Complete the conversations Fotografija, film, internet

51


VSEBINE

knjižnice.Ogled starega mestnega jedra.








OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki in dijakinje obiščejo šolsko knjižnico in si sposodijo knjigo – Ostržek.

Dijaki se seznanijo z nekaj uspešnimi načini priprave narazgovor, kaj vse je treba vedeti o podjetju, kaj je potrebno poudariti o sebi.

Ponavljanje in preverjanje znanja.


UČNEVSEBINE

Sposoja knjige. Priprava na razgovor. Pisno ali ustno preverjanje znanja.

Fotografija, film, internet







ŽIVLJENJSKI PROSTORInternet

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki in dijakinje vodeno berejo knjigo – s poudarkom na drugačnosti, medsebojni ljubezni, dobroti, zapletih v življenju …

Seznanijo se z Wikipedijo in poiščejo podatke o Ostžku.

Pogovorimo se o vsem kar lahko naredi dober vtis na delodajalca.Naštejemo stvari, ki so primerne in pa tudi predstavimo stvari,ki so neprimerne.(preko vzorcev na slikah, ki si jih dijaki ogledajo.)

Poimenujejo stvari na sliki.Opisujejo svojo hišo(stanovanje).


UČNEVSEBINE

Carlo Collodi, Ostržek.Predstavitev literarnega lika.

Razgovor – prvi vtis Rooms and furniture Fotografija, film, internet

52








ŽIVLJENJSKI PROSTORFotografija, film, internet

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki in dijakinje vodeno berejo knjigo – s poudarkom na drugačnosti, medsebojni ljubezni, dobroti, zapletih v življenju …

Seznanijo se z Wikipedijo in poiščejo podatke o Ostržku.V DECEMBRU OBIŠČEJO KNJIŽNIS EJEM V CD.

Naštejemo osnovna pravila lepega vedenja.Dijaki pripovedujejo, kje je lepo vedenje še posebej pomembno in kakšne so lahko posledice , če tega ne upoštevamo.

Opišejo dnevno sobo na sliki.Sprašujejo in odgovarjajo na vprašanja (is / are there?)

Z dijaki ponovimo razlike med fotografijo, filmom in internetom

UČNEVSEBINE

Carlo Collodi, Ostržek.Analiza pravljice po Proppu.OBISK SEJMA.

Osnove lepega vedenja. Nicole's living room Fotografija, film, internet - ponavljanje

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik- ODPRTI KURIKULteden 11 /34 KULTURA IN JAZ (1

ur/teden)VSTOP V ZAPOSLITEV





ŽIVLJENJSKI PROSTORFotografija - pretvarjanje v jezikovno besedilo (1. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Dijaki in dijakinje vodeno berejo knjigo – s poudarkom na drugačnosti, medsebojni ljubezni, zapletih v

Skupaj z dijaki naštejemo katere so tiste najpogostejše napake, ki jih delamo zaradi neizkušenosti.Ugotovimo kako se obnaša

Opišejo spalnico na sliki,Povedo kje so posamezni predmeti, uporabljajo predloge.

Dijaki »pretovorijo« sporočilo fotografije v jezikovno sporočilo.

53


življenju …

Naredijo načrt domačega branja.

človek, ki je pretirano samozavesten in zakaj to ni dobro.

UČNEVSEBINE

Carlo Collodi, Ostržek. Začetniške napake – pretirana samozavest

Nicole's bedroom Pretvarjanje v jezikovno besedilo

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik - ODPRTI KURIKULteden 12 /34 KULTURA IN JAZ (1







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Poročajo o domačem branju: izrazijo svoje doživljanje in vrednotenje o prebranem.Povzamejo najzanimivejši odlomek ali situacijo.

Naštejemo kateri so prvi koraki pri navezovanju stikov z ljudmi.Povemo, da s tem pokažemo svojo kulturno raven.Pogovorimo se tudi o razlikah med posameznimi kulturami.

Postavljajo besede v pravilen vrstni red in tvorijo vprašanja.Pripovedujejo kakšne so razlike med dvema sobama na slikah.Izberejo pravilno rešitev.


UČNEVSEBINE

Carlo Collodi, Ostržek. Pozdravljanje in predstavljanje.

Different rooms Pretvarjanje v jezikovno besedilo





(1. ura/teden)

UČNI SKLOP Bralna pismenost - gledališče


Fotografija, film, internet, pretvarjanje v jezikovno besedilo

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Obiščejo Lutkovno gledališče v Ljubljani in si ogledajo predstavo Zeleni fantek (če ne bo mogoče, pa drugo primerno

Dijaki se seznanijo s pomenom poslovne vizitke in kaj mora vsebovati.Na internetu si ogledamo logotipe posameznih

Preberejo tekst o Sydneyu.Poiščejo prave naslove za posamezne odstavke.Dopolnijo tabelo z manjkajočimi pridevniki ali

.Z dijaki preverim do sedaj obravnavano snov.

54


predstavo na temo drugačnosti).

podjetij. samostalniki.Odgovorijo na vprašanja.

UČNEVSEBINE

Vinko Möderndorfer, Zeleni fantek; drugačnost

Poslovna vizitka. How to have a good time in Sydney.

Fotografija, film, internet, pretvarjanje v jezikovno besedilo – preverjanje znanja

LETNA UČNA PRIPRAVA POMOŽNI ADMINISTRATOR 3. letnik - ODPRTI KURIKULteden 14 /34 KULTURA IN JAZ (1





gledališčeISKANJE ZAPOSLITVE PRILJUBLJENI KRAJI –

ŽIVLJENJSKI PROSTORFotografija, film, internet, pretvarjanje v jezikovno besedilo

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ogledajo si predstavo: Zeleni fantek je igra o fantku, ki je drugačen. Saj je zelen. Je pa tudi zgodbica o deklici, ki na svoji vsakodnevni poti v šolo sreča cel kup težav. Celo goro preprek in drobnih nerodnosti. Srečuje se z divjim prometom, z zmedenim semaforjem, s tečnimi vitamini, z velikimi in malimi hišami, ki se jim zdi, da so najpomembnejše na svetu ... in s podobnimi težavami. Ko pa sreča Zelenega fantka, ki se je na tem planetu znašel po pomoti in se mu zato zdijo vse naše planetarne zadeve še bolj čudne, se vse dekličine težave z odraslim svetom nenadoma ne zdijo več tako grozne. Deklica in

Dijaki izdelajo svojo poslovno vizitko, prošnjo ali kratek življenjepis.

Poslušajo pogovor in napišejo po en stavek o stvareh, ki jih omenja.V parih se pogovarjajo o svoje mestu.

Dijaki so ocenjeni iz do sedaj obravnavane snovi.

55


Zeleni fantek skupaj premagata vse zadrege in vsakodnevne zoprnosti. Vmes malo prepevata in se prav fino imata..

UČNEVSEBINE

Vinko Möderndorfer, Zeleni fantek

Praktični izdelek My hom town Fotografija, film, internet, pretvarjanje v jezikovno besedilo – ocenjevanje znanja





(1. ura/teden))UČNI SKLOP Bralna pismenost -



OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ogledajo si predstavo: Zeleni fantek.

Naredimo povzetek osvojenega znanja in izluščimo bistvene podatke, ki jih bo potrebno poznati pri preverjanju znanja.

Poiščejo stavbe na zemljevidu.Povedo, kaj pomenijo določeni znaki.Vprašajo za pot in povedo kje se kakšna stavba nahaja.


UČNEVSEBINE

Zeleni fantek, ogled predstave.

Ponavljanje in utrjevanje snovi.

Signs and directions. Pretvarjanje v jezikovno besedilo







ŽIVLJENJSKI PROSTORFilm – pretvarjanje v jezikovno besedilo (1. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Spoznavajo različne vrste umetnosti in jih primerjajo.

Vodeno se pogovarjajo o drugačnosti, medsebojnih odnosih …

Dijaki dobijo nekaj vprašanj na katera odgovarjajo pisno ali ustno.(po dogovoru)

Ponavljanje in utrjevanje znanja.

Dijaki »pretovorijo« sporočilo filma v jezikovno sporočilo.

UČNE Zeleni fantek, Ostržek. Ustno ali pisno preverjanje Pisno ali ustno preverjanje Pretvarjanje v jezikovno besedilo

56


VSEBINE

Knjiga, gledališče. znanja. znanja.






gledališčeDELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED

V PRETEKLOSTFilm – pretvarjanje v jezikovno besedilo (2. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)



Dijaki se seznanijo z oblikami komunikacije, različnimi ravnmi na katerih poteka komunikacija v podjetju.

Opisujejo slavne osebnosti na sliki in povedo kdaj so bili rojeni.Ob poslušanju preverijo svoje odgovore.


UČNEVSEBINE

Zeleni fantek, Ostržek. Knjiga, gledališče.

Komunikacija v podjetju When were they born? Pretvarjanje v jezikovno besedilo






gledališčeDELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)



Naštejemo nekaj poklicev, kjer je veliko dela z ljudmi.Dijaki poiščejo prednosti in slabosti takih poklicev.

Poslušajo pogovor z dekletom, ki govori o svoji družini.Odgovarjajo na vprašanja.Dopolnijo tabelo glagola biti za preteklost.


UČNEVSEBINE

Zeleni fantek, Ostržek. Knjiga, gledališče.

Delo z ljudmi Listen and answer to the questions.

Pretvarjanje v jezikovno besedilo

57






(1. ura/teden)UČNI SKLOP Bralna pismenost - film DELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED


OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

S pomočjo IKT iščejo podatke, kakšna umetnost je film in kaj je kino.

Film je umetnost gibanja. Tako film predstavlja področje sedme umetnosti kot tudi eno od najbolj razširjenih oblik zabave. Filmska umetnost je ena najmlajših umetnosti. Združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost. Film se je razvijal in se razvija še danes tako na umetnostnem področju kot tudi na tehnološkem (boljše kamere, filmski trak, tonske naprave,…). Film je ena najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti, saj lahko prikazuje realnost ali domišljijo.

Film je sestavljen iz posameznih členov, ki jim

Dijaki naštejejo oblike besednega in nebesednega komuniciranja.Povemo zakaj je oboje pomembno.

Povežejo slike in poklice.Ob poslušanju dopolnijo stavke z letnicami rojstva.Pogovarjajo se o ljudeh na sliki.


58

http://sl.wikipedia.org/wiki/Umetnost


http://sl.wikipedia.org/wiki/Gledali%C5%A1%C4%8De

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glasba

http://sl.wikipedia.org/wiki/Besedna_umetnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zabava


http://sl.wikipedia.org/wiki/Gibanje


pravimo fotografije. Osnova filma je torej fotografija - kot eno sekundo filma v bistvu vidimo več zaporednih fotografij. Na začetku so posnete slike na celuloidnem traku predvajali s hitrostjo 16 ali več slik na sekundo.

Prva na tleh stoječa škatli podobna naprava za gledanje filma je bila nekakšno zasebno predvajanje, saj se je film gledalo skozi luknjo v škatli. Ta naprava je postala priljubljena predvsem na karnevalih. Nato so to napravo naredili za več ljudi. Kasneje so naredili tudi nekakšen prvi kino, ko so po pet teh naprav postavili v dve vrsti. Skozi leta so se razvile še mnoge druge naprave za predvajanje filma.

UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Besedna in nebesedna komunikacija.

Who were they? Pretvarjanje v jezikovno besedilo


59

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kino

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sekunda

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Celuloid&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotografija


teden 20 /34 KULTURA IN JAZ (1ur/teden)

VSTOP V ZAPOSLITEV(2. URI/teden)

PREDMET (ANGLEŠČINA)(1 ura /teden)


UČNI SKLOP Bralna pismenost - film DELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED V PRETEKLOST

Film – pretvarjanje v jezikovno besedilo (5. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Pogovarjajo se o filmu in kinu.

Povemo katera so osnovna pravila pri telefoniranju.Kako pravilno kličemo in kako sprejmemo telefonski klic.Kakšna naj bo vsebina telefonskega pogovora.

Povežejo glagole .Poslušajo zgodbo. Povežejo stavke s slikami, ki jih le ti opisujejo.Dopolnijo sestavek z manjkajočimi glagoli.


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Telefoniranje- priporočila We're millionaires. Pretvarjanje v jezikovno besedilo







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Ogledajo si film v CD – Stric Boonmee se spominja + vodeni pogovor, povežemo s temo drugačnosti in različnosti

Naštejemo bistvene značilnosti dopisov v gospodarstvu.Pomembne sestavine takih dopisov.Oblikovanje besedil.

Odgovarjajo na vprašanja o rojstnem dnevu.Uporabljajo vrstilne števnike.


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Pisna sporočila When's your birthday? Pretvarjanje v jezikovno besedilo


60


teden 22 /34 KULTURA IN JAZ(1ur/teden)





Internet – pretvarjanje v jezikovno besedilo (1. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Pogovorimo se o pomembnosti urejenega videza, kaj predstavlja osebno urejenost, pomen obleke, obutve, modnih dodatkov….


Dijaki »pretovorijo« sporočilo interneta v jezikovno sporočilo.

UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Videz in urejenost okolja Pisno ali ustno preverjanje znanja.

Pretvarjanje v jezikovno besedilo






V PRETEKLOSTInternet – pretvarjanje v jezikovno besedilo (2. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Zakaj je pomemben urejen delovni prostor, na kaj moramo biti pozorni, katere cilje zasledujemo (udobnost, zdravje,storilnost)

Povežejo stavke z ustrezno časovno frazo.Poslušajo pogovor in izberejo pravilne odgovore.


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Urejenost in oprema prostora

What I did yesterday? Pretvarjanje v jezikovno besedilo





(1. ura/teden))UČNI SKLOP Bralna pismenost - film DELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED Internet – pretvarjanje v jezikovno besedilo (3. del)

61


V PRETEKLOSTOPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijaki primerjajo dve različni sliki in ugotavljajo katera oblika sedenja je bolj primerna in zakaj.

Poslušajo pogovor med Betsy in Danom in dopolnijo stavke.Dopolnijo vprašanja in odgovore.Uporabljajo did za tvorbo vprašanj.


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Pravilno sedenje Questions and negatives Pretvarjanje v jezikovno besedilo





(1. ura/teden))UČNI SKLOP Bralna pismenost - film DELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED

V PRETEKLOSTInternet – pretvarjanje v jezikovno besedilo (4. del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Naštejemo katere osebnostne lastnosti naj bi imel dober delavec.Dijaki poiščejo katere lastnosti so najbolj pomembne za posamezne poklice.

Pogovarjajo se o tem, kako so preživeli vikend.Postavljajo vprašanja in odgovarjajo.Dopolnijo kratke odgovore.Izberejo pravilne rešitve.


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Opravljanje delovnih nalog Did you have a good weekend? Pretvarjanje v jezikovno besedilo






V PRETEKLOSTKritična distanca do medijev (1.del)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Kakšne so odgovornosti zaposlenih, kaj če svoje pravice zlorabimo?Kako opravljamo delo, če nimamo neposrednega nadzora?

Povežejo slike in športe.Uporabljajo glagola play in go z različnimi športi.Pogovarjajo se v parih.

Dijaki na podlagi primerov vzpostavijo kritično distanco do različnih medijev.

62


UČNEVSEBINE

Filmska umetnost Razvijanje občutka odgovornosti

Sports and leisure Kritična distanca do medijev







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)

Obiščejo festival Živa književnost ali festival Junij ... (ali pa obisk Liffa v jeseni)

Naštejemo oblike sodelovanja med delavci v podjetju(sodelavci, nadrejeni-podrejeni)Katere lastnosti so potrebne za dobro medsebojno sodelovanje?

Poslušajo pripoved o počitnicah in podčrtajo pravilen odgovor.Primerjajo običajne in lanskoletne počitnice in poiščejo razlike.Odgovarjajo na vprašanja.

Dijaki na podlagi primerov vzpostavijo krtično distanco do različnih medijev.

UČNEVSEBINE

Festivalsko dogajanje (okrog 10. junija)

Medsebojni odnosi Holidays Kritična distanca do medijev







OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Pogovorimo se o možnih situacijah, ki pripeljejo do konfliktov. Dijaki povedo svoje izkušnje, kako rešujejo konflikte s svojimi vrstniki.

Ob poslušanju dopolnijo povedi.Napišejo kratek sestavek o svojih počitnicah.

Dijaki na podlagi primerov vzpostavijo krtično distanco do različnih medijev.

63


UČNEVSEBINE


Reševanje konfliktov My last holiday Kritična distanca do medijev



(2. URI/teden))PREDMET (ANGLEŠČINA)



V PRETEKLOSTFotografija, film, internet - pretvarjanje v jezikovno besedilo, kritična distanca do medijev

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Dijaki obiščejo podjetje v bližnji okolici in si ogledajo potek dela.

Ogledajo si vzorec formularja,Se pogovorijo o podrobnostih.Izpolnijo formular s svojimi podatki.

Z dijaki preverim do sedaj obravnavano snov.

UČNEVSEBINE


Ogled konkretnega delovnega okolja.

Filling in forms Pretvarjanje v jezikovno besedilo, kritična distanca do medijev – preverjanje znanja





(1. ura/teden)))UČNI SKLOP Bralna pismenost - film DELOVNO OKOLJE PRAZNOVANJA- POGLED

V PRETEKLOSTFotografija, film, internet - pretvarjanje v jezikovno besedilo, kritična distanca do medijev

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Ponavljanje in utrjevanje snovi.


razlikujejo grafične pojme. Izdelajo grafični list v poljubni grafični tehniki.Dijake ocenim iz do sedaj obravnavane snovi.

UČNEVSEBINE


Ponavljanje in utrjevanje. Ustno in pisno preverjanje znanja.

Pretvarjanje v jezikovno besedilo, kritična distanca do medijev – ocenjevanje znanja


64


teden 31 /34 KULTURA IN JAZ (1 ur/teden)



MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE(1. ura/teden))


Fotografija, film, internet – vsi deli, Fotografija, film, internet - pretvarjanje v jezikovno sporočilo (vsi deli)Kritična distanca do medijev (vsi deli)

OPERATIVNI CILJI

(KOMPETENCE)


Ustno ali pisno preverjanje znanja.

Pregled predelane snovi in zaključevanje ocen.

Zaključevanje ocen

UČNEVSEBINE

Festivalsko dogajanje Preverjanje in zaključevanje ocen.

Zaključevanje ocen. Fotografija, film, internet Fotografija, film, internet - pretvarjanje v jezikovno sporočilo Kritična distanca do medijev

65


12. NAČRT OCENJEVANJA - PRILOGA

Načrt ocenjevanja je priložen v posebnem dokumentu – v nadaljevanju.

66

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJEPOMOŽNI ADMINISTRATOR__________________________________________________________________________________________

Načrt ocenjevanja znanja(priloga Izvedbenega kurikula)

Srednja šola CIRIUS Kamnik, Novi trg 43a, Kamnik

Pomožniadministrator

3. letnik

Šolsko leto 2011/2012

67


PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor

(v nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa Pomožni administrator (3. letnika), na seji

6. 9. 2011

Objava (način in morda spletni naslov) na spletni strani CIRIUS Kamnik.

Ravnatelj je obravnaval in si pridobil mnenje Načrta ocenjevanja od

učiteljskega zbora, dne 12. 9. 2010

skupnosti dijakov, dne 14. 9. 2010

sveta staršev, dne 16. 9. 2010

PODLAGE ZA IZDELAVO NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Pri pripravi NOZ so bile upoštevane naslednje podlage:

Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010 z dne 23. 7. 2010) in

Pravilnik o šolski dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 96/1999, 108/1999 in 97/2006) Šolska pravila katerih sestavni del je Načrt ocenjevanja znanja

Izobraževalni program Pomožni administrator, objavljen tudi na spletni strani šole (http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf)

Katalogi znanja za predmete (http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/Spi/Kz-ik/katalog.htm):

SLOVENŠČINA MATEMATIKA DRUŽBOSLOVJE IN NARAVOSLOVJE ŠPORTNA VZGOJA

Katalogi znanja za strokovne module (http://www.cpi.si/ucitelji/kurikulum/programoteka/srednje_poklicno_izobrazevanje.aspx)

DELOV V PISARNI IN UPORABA IKT ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE STROJEPISJE IN OBDELAVA BESED

Katalogi znanja za odprti kurikul so del Izvedbenega kurikula MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJA ANGLEŠKI JEZIK VSTOP V ZAPOSLITEV KULTURA IN JAZ

68

http://www.mss.gov.si/

http://www.mss.gov.si/

http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf

http://www.osp-zuim.lj.edus.si/uploads/UserFiles/file/srednja_sola/SS-Administrator%20-%20SPI.pdf


ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

V 23 letniku programa Pomožni administrator se ocenjujejo spodaj navedene programske enote številčno, z lestvico od 1 do 5.

Ocenjevanje programskih enot

Programske enote Ocenjevalci programskih enotSPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETISlovenščina Alenka Markuž HumarMatematika Fani ZoreDružboslovje in naravoslovje Tanja Prezelj, Vera VrhovnikŠportna vzgoja Niko CankarSTROKOVNI MODULIDelo v pisarni in uporaba IKT Rok KraljStrojepisje in obdelava besedil Greta NovakAdministrativno poslovanje Zvezdana Hribar RajhODPRTI KURIKULMultimedijsko opismenjevanje Karin BojcVstop v zaposlitev Cilka HančičTuji jezik Cilka HančičKultura in jaz Zala Hriberšek

OCENJEVANJE PROGRAMSKIH ENOT (določitev zaokroženih vsebinskih področij)

69


Programske enote Zaokrožena vsebinska področja Slovenščina Javna besedila

Književnost – narava, človek in družbaPublicistična besedila

Matematika Odnosi med količinamiDelo s podatki in osnove verjetnostnega računa

Družboslovje in naravoslovje

SocializacijaKulturaDelo in odločanje v družbiZvok in svetlobaCelinske vode

Športna vzgoja AtletikaSplošna kondicijska pripravaPrilagojeni športi

Delo v pisarni in uporaba IKT

Vstop v poslovni svet III.Pisarniške naprave in pripomočki III.

Strojepisje in obdelava besedil

Desetprstno slepo tipkanja Oblikovanje in urejanje besedil

Administrativno poslovanje

Vhodna obdelava dokumentarnega gradivaIzhodna obdelava in hramba dokumentarnega gradiva

Multimedijsko opismenjevanje

Fotografija, film, internet (»jezik« in delovanje) ter pretvarjanje v jezikovna sporočila – 1. delPretvarjanje v jezikovna sporočila – 2. del, kritična distanca do medijev

Tuji jezik PRILJUBLJENI KRAJI – MOJ ŽIVLJENJSKI PROSTORPRAZNOVANJA – POGLED V PRETEKLOST

Vstop v zaposlitev ISKANJE ZAPOSLITVEDELOVNO OKOLJE

Kultura in jaz Bralna pismenost - knjiga

Bralna pismenost - gledališče

Bralna pismenost - film

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja

Z različnimi oblikami in načini ocenjevanja znanja se dijakom omogoči, da izkažejo znanje tako, kot jim najbolj ustreza. Zato pri posameznih programskih enotah učitelji določijo različne učne oblike in načine ocenjevanja znanja.

NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PROGRAMSKIH ENOTAH

70


SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI

Pisno Ustno Izdelek

Slovenščina X X X

Matematika X X

Družboslovje in naravoslovje Χ Χ

Športna vzgoja x x Praktično delo

STROKOVNI PREDMETI

Delo v pisarni in uporaba IKT X X X

Strojepisje in obdelava besedil X X

Administrativno poslovanje X X

ODPRTI KURIKUL

Multimedijsko opismenjevanje X X X

Tuji jezikX X

Kultura in jaz X

Vstop v zaposlitev X X

Legenda: v posameznem obdobju ocenjevanja se ocenjujejo znanja:

- pisno (šolske naloge, testi, poročila, vaje, naloge),- ustno,- izdelek (storitev, nastop, zagovor, delovna poročila, seminarske naloge, projektne naloge,

laboratorijske vaje ipd.).

OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA PRI PROGRAMSKIH ENOTAH


Individualno V dvojicah Skupinsko

Slovenščina X

Matematika X

Družboslovje in naravoslovje X

Športna vzgoja X X XSTROKOVNI PREDMETI

71



Individualno V dvojicah Skupinsko

Delo v pisarni in uporaba IKT X X XStrojepisje in obdelava besedil XAdministrativno poslovanje X X XODPRTI KURIKUL

Multimedijsko opismenjevanje X X XTuji jezik XVstop v zaposlitev X XKultura in jaz X

Ocenjevanje projektnega dela

Projektno delo

V okviru projektnega tedna ali drugih projektnih dni so dijaki lahko ocenjeni pri posameznem ali pri več programskih enotah. V projektnem delu so zajete kompetence do tedaj obravnavanih vsebin pri posameznih vsebinskih sklopih. Pri oceni projektnega dela učitelj vrednoti (kriteriji):

o samoiniciativnosto sprotno deloo sodelovanje z dijaki in mentorjemo uporabo različnih virov informacijo kakovost opravljenega projektnega dela oziroma nalogeo poročanje pred razredom

Ocenjevanje praktičnega usposabljanja z delom

Področje vrednotenja *** ** *Samoiniciativnost in samostojnost pri delu in opravljanju nalog, ki jih določi mentorSprejemanje zadolžitev in sodelovanjeInteres za pridobivanje znanjaKakovost opravljenega dela ali storitev

72


Odnos do dela, delovnih sredstev, orodja in pripomočkov ter predmetov delaOdnos do strank, sodelavcev in nadrejenih (mentorja)Odnos do okolja in urejenost delovnega mesta (čistoča, red, smotrna uporaba čistilnih sredstev ...)Pravilna in vestna raba osebnih in zaščitnih sredstevUporaba tehnične in tehnološke dokumentacije pri delu (delovni nalog, tehnični podatki o vozilih)Redna izdelava poročila o praktičnem izobraževanju

Timsko ocenjevanje

Timsko ocenjujemo takrat, ko ugotavljata doseganje začrtanih ciljev dva učitelja ali več.

Programska enota – modul

Obseg (ur) Delež v (%) Učitelj

Družboslovje in naravoslovje

Zgodovina 1. ura na teden

50 Tanja Prezelj

Narava 1. ura na teden

50 Vera Vrhovnik

Minimalni standardi znanja

Minimalni standardi znanja (MSZ) so določeni na podlagi katalogov znanja. MSZ je tisto znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno.

MODUL SKLOP (2- 5 sklopov)

Minimalni standardi

DELO V PISARNI IN UPORABA INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE(DVP)

Vstop v poslovni svet III. - pozna zakonodajo iz področja zaposlovanja- zna poiskati razpise za prosta delovna mesta- v časopisu in drugih medijih zna poiskati oglas za prosto delovno mesto- napiše prijavo na delovno mesto

73


Pisarniške naprave in pripomočki III.

- uporablja internet in elektronsko pošto- izdelava enostavne predstavitve- izdelava enostavne preglednice

ADMINISTRA-TIVNO POSLOVANJE(APP)

Vhodna obdelava dokumentarnega gradiva

- pozna faze pisarniškega poslovanja - razlikuje dokumente po različnih kriterijih- pojasni namen priloge- opiše sestavo zadeve- pozna razliko med fasciklom in registratorjem- pozna razliko med žigom in štampiljko- našteje osnovni pisarniški material

Izhodna obdelava in hramba dokumentarnega gradiva

- razlikuje med klasično in elektronsko obliko prejete pošte- pojasni katere pošiljke lahko odpre in katere ne sme in kakšno je ravnanje z njimi- pozna pomen in vsebino prejemne štampiljke- razume kaj je signiranje- na praktičnem primeru uporablja prejemno štampiljko - našteje načine razvrščanja

-

STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL(SOB)

Desetprstno slepo tipkanja -zna zagnati program za učenje desetprstnega slepega tipkanja,- obvlada ukaze za delo v izbranem programu,- zna uporabiti poljubno disketno enota na računalniku,- zna zapisati in shraniti datoteko,- prepisuje tekste in piše po nareku s poudarkom na razvijanju točnosti,- v urejevalniku besedil vnaša in ureja besedilo v skladu z navodili,- v programu za urejanje besedil označuje in poudarja besedilo, oblikuje pisavo, sloge, odstavke, izdeluje in oblikuje glave/noge dokumentov, oblikuje tabulatorje in stolpce, nastavlja ravnila, vstavlja opombe in uporablja samobesedilo

Oblikovanje in urejanje besedil- zna zagnati in samostojno uporabljati

program za urejanje besedila,- zna na osnovi danih navodil oblikovati

različna besedila,- obvlada delo z več dokumenti hkrati,- zna natisniti dokument,- pozna zahtevnejše funkcije programa

za urejanje besedila,- zna uporabiti predlogo,- zna uporabljati pripravljene sloge in

izdelati nov slog,

74


- zna na osnovi danih navodil oblikovati različne poslovne dokumente,

- obvlada delo z več dokumenti hkrati, - v programu za oblikovanje besedila

oblikuje poslovno pismo in uradni dopis,

- pripravlja besedila za tiskanje in jih tiska.

DRUŽBOSLOVJE IN NARAVOSLOVJE (DIN)

1) Socializacija

2) Kultura

3) Delo in odločanje v družbi

Vedo, kateri dejavniki vplivajo na razvoj osebnosti. Opišejo sestavo osebnosti in tipe temperamentov. Opišejo socializacijo. Ločijo med socializiranimi in nesocializiranimi otroki. Poznajo razliko med konformnostjo in odklonskostjo. Razložijo pravila pri sklepanju zakonske zveze. Poznajo vrste gospodinjstev. S primeri razložijo obdobja v družinskem življenju.

S primeri razložijo kulturo, subkulturo, kontrakulturo in množično kulturo. Razlikujejo med pojmoma sožitje in konflikt. Opišejo začetke, bogove, čaščenje pri prvotnih verstvih, hinduizmu, budizmu, judovstvu, krščanstvu in islamu.

Ločijo med primarnimi in sekundarnimi potrebami.Opišejo razliko med delom in prostim časom. Poznajo in razlikujejo med pojmoma demokracija in diktatura. Vedo, kdo ima zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Poznajo ustavo in ureditev RS.

1. Zvok, svetloba, energijski viri

2. Celinske vode

- ve, s čim se v naravi prenašajo sporočila- ve, katera sporočila prinaša zvok in katera svetloba- ve, zakaj se oglašajo živali in kako- loči med infrazvokom in ultrazvokom- ve, od kod prihaja na Zemljo svetloba- pozna hitrost svetlobe- našteje naravna in umetna svetila- ve, kaj je zrcalo in za kaj se uporablja- ve, kaj je leča, kakšne vrste leč ločimo in kaj nam omogočajo- loči med obnovljivimi in neobnovljivimi energetskimi viri

- našteje in razdeli celinske vode- ve, koliko % je na Zemlji celinskih voda- pozna nastanek in vrste jezer- našteje nekaj slovenskih jezer in pove kakšnega nastanka so- razdeli jezero na posamezne dele ter jih opiše- našteje organizme jezera- loči med avtotrofi in heterotrofi ter razkrojevalci- ve, kaj je reka in njene značilnosti- ve, da so vode tudi v podzemlju- ve, kaj so mokrišča

75


Programska enota

SKLOP (2- 5 sklopov)

Minimalni standardi

Športna vzgoja ATLETIKA zmorejo neprekinjeno preteči določeno razdaljo, znajo teči iz visokega in nizkega starta, suvati težko žogo z mesta

znajo uporabljati štoparico in meterSPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA

Prepoznajo spremembe v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih

Znajo uporabiti krepilne, raztezne in sprostilne vaje za različne mišične skupine

Znajo spremljati svoje dosežke in prepoznati svoj napredek, stagnacijo ali nazadovanje

Poznajo pomembnost ustreznega prehranjevanja in pitja tekočin

PRILAGOJENI ŠPORTI Obvladajo osnovne TE-TA elemente odbojke/nogometa/košarke/hokeja

V igri uporabijo osnovne TE-TA elemente Upoštevajo pravila igre in športnega

obnašanja

MATEMATIKA

(MAT)

Odnosi med količinami Dijak uporablja odstotke, razume pojem količine, spremenljivke, ter uporablja premo in obratno sorazmerje.Dijak uporablja pravokotni koordinatni sistem v ravnini, prepozna odvisnost ene količine od druge in jo predstavi s tabelo in grafom.Dijak prepozna enačbo in razlikuje linearno enačbo od drugih enačb.

Delo s podatki in osnove verjetnostnega računa

Dijak zbere podatke in jih prikaže v tabeli.Dijak bere in analizira podatke in jih ustrezno prikaže.Dijak ima izkušnje s slučajnimi dogodki (osnove verjetnostnega računa)

SLOVENŠČINA(SLO)

Javna besedilaDijak je po branju zmožen določiti besedilno vrsto in navesti bistvene podatke, zmožen je v besedilu poiskati zahtevane podatke. Zmožen je uporabljati temeljne jezikovne pojme: besedni in nebesedni jezik.

Narava, človek in družba Dijak je zmožen izraziti svoje razumevanje, doživljanje in vrednotenje prebranih besedil. Zmožen je obnoviti besedilo in izraziti svoje stališče. Dijak napiše spis na obravnavano tematiko. Dijak prebere eno knjigo za domače branje in jo predstavi.

Publicistična besedila Dijak je po branju zmožen navesti sporočevalca, naslovnika in ostale okoliščine sporočanja ter bistvene podatke iz besedila. Zna poiskati zahtevani podatek. Prepozna publicistična besedila. Zmožen je napisati krajše publicistično besedilo.Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

ODPRTI KURIKUL SKLOP Minimalni standardi

76


(2- 5 sklopov)

ANGLEŠČINA(ANJ)

PRILJUBLJENI KRAJI – MOJ ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Dijak zna

- povezati vprašanja in odgovore- dopolniti krajše stavke- uporabljati zaimke- pridevnikom poiskati nasprotja- poiskati samostalnikom ustrezne pridevnike- napisati razglednico- poimenovati sobe in pohištvo- uporabljati there is/are, predloge- opisati sliko in povedati kje je kakšna stvar- opisati svoje mesto- vprašati in povedati za pot

PRAZNOVANJA – POGLED V PRETEKLOST

Dijak zna- uporabljati glagol biti v pretekliku- pripovedovati o znanih ljudeh- uporabljati nekaj najpogostejših nepravilnih glagolov- uporabljati vrstilne števnike- povedati kdaj ima rojstni dan- postaviti pravilne glagole v preteklik- opisati vikend in počitnice- izpolnjevati preproste obrazce- govoriti o športu

MULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE

(MMU)

Fotografija, film, internet (»jezik« in delovanje) ter pretvarjanje v jezikovna sporočila – 1. del

Dijak:- v osnovnih značilnostih opiše »jezik« in delovanje fotografije, filma in interneta- v grobem pretvori glavno sporočilo konkretne fotografije v jezikovno besedilo

Pretvarjanje v jezikovna sporočila – 2. del, kritična distanca do medijev

Dijak:- v grobem pretvori glavno sporočilo konkretnega filma in internetne strani v jezikovno besedilo- v osnovnih značilnostih opiše, na kaj moramo biti pazljivi, ko spremljamo različne medije

VSTOP V ZAPOSLITEV(VVZ)

ISKANJE ZAPOSLITVE Dijak zna- našteti načine iskanja zaposlitve- pozna različne oblike dela zavodov za zaposlovanje- pozna vrste in dele življenjepisa- oblikovati prošnjo za zaposlitev- ve kako se pripraviti na razgovor- pozna različne oblike zaposlitve

DELOVNO OKOLJE Dijak zna- našteti nekaj temeljnih pravil o vedenju na delovnem mestu - pozna načine besedne in nebesedne komunikacije- pozna osnovna pravila pisnega sporazumevanja- opisati odnose na delovnem mestu- opisati primerno delovno opremo in prostor

77


KULTURA IN JAZ(KIJ)

Bralna pismenost - knjiga Berejo knjigo in se vodeno pogovarjajo o zgodbi.

Bralna pismenost - gledališče Obiščejo gledališče, si ogledajo predstavo in se vodeno pogovarjajo o predstavi.

Bralna pismenost - film Ogledajo si filmsko predstavo in se vodeno pogovarjajo.Primerjajo različne medije.

Integrirane ključne kvalifikacije (IKK)

Razvrstitev IKK po programskih enotah

IKK – integrirane ključne kvalifikacije

Programska enota Cilj

Varnost in zdravje pri delu DVP, UME, ŠVZ, ŠDD Zdravo in varno delovno mesto, poznavanje nevarnosti na delovnem mestu, poklicne bolezni.

IKT DVP, ANG, UME, SLO, MMU Oblikovanje besedil, oblikovanje razpredelnic, shranjevanje informacij, uporaba interneta in elektronske pošte, uporaba slovarjev.

Okoljska vzgoja ANG, UME, ŠVZ Varovanje okolja na delovnem mestu, poznavanje kompleksnih okoljskih problemov.

Podjetništvo DVP, ANG, UME, MAT Iznajdljivost pri pripravi in prodaji izdelka ali storitve, načrtovanje in organizacija dela, razvijanje in izvedba projektov, ekonomičnost pri delu, prilagodljivost v poklicnih priložnostih, sposobnost vzpostavljanja primernega odnosa v različnih okoliščinah.

Učenje učenja DVP, ANG, UME, SLO, MAT, MMU, ŠDD

Delo v različnih viri, vztrajnost v procesu učenja, daljša ali krajša koncentracija, kritična refleksija, uporaba uspešnih strategij učenja, motiviranost, poznavanje lastnega učenja.

Socialne spretnosti DVP, ANG, UME, ŠVZ, SLO, MMU, ŠDD

Timsko delo, komunikacija, mirno reševanje sporov, oblikovanje pozitivne samopodobe, spoštovanje, sprejemanje drugih in drugačnih, sodelovalno učenje.

Načrtovanje in vodenje kariere ANG, UME, MMU, ŠDD, MAT Postavljanje lastnih ciljev, poznavanje možnosti za razvoj kariere, ugotavljanje interesov, mapa lastnih dosežkov.

PUZ redno spremlja napredek dijakov in dijakinj pri doseganju integriranih ključnih kvalifikacij.

78


Interesne dejavnosti (ID)

Okvirni načrt interesnih dejavnosti

Interesne dejavnosti (ID)

Interesne dejavnosti so določene v izvedbenem kurikulu za šolsko leto 2011/2012.

Vrsta interesnih dejavnosti

Obseg Okvirna aktivnost Okviren datum Spremljanje

ŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali izven

4. teden pouka Pogovor o vsebini

KULTURNI DAN 5 ur obisk gledališča februar UdeležbaŠPORTNI DAN 5 ur dejavnosti na šoli ali

izvenpomlad Udeležba

STROKOVNA EKSKURZIJA

5 ur maj 2012 Udeležba

DRUGE DEJAVNOSTI

4 ur proslave, podelitve … celo leto Udeležba

SKUPAJ 24 ur (1 teden)

Za interesne dejavnosti je v šolskem letu 2011/2012 predviden en teden (24 ur; kar je maksimalna tedenska obremenitev v programu Pomožni administrator gib). PUZ na rednih sestankih določi datume in podrobnejšo vsebino interesnih dejavnosti.

Da dijak opravi interesne dejavnosti, mora izpolniti obveznosti, ki so opredeljene v rubriki spremljanje!

Ne opravi pa dijak:

če je bil odsoten več kot 7 ur, razen če se jih zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti; v tem primeru PUZ določi aktivnosti, ki jih mora opraviti,

če ni pripravil izdelka (referat), če ni sodeloval pri nobenem poročanju.

Da dijak opravi dopolnilni izpit, PUZ določi obseg aktivnosti ali poročil za posameznega dijaka in sicer glede na obveznosti, ki jih dijak ni opravil.

PUZ lahko zaradi objektivnih razlogov načrtovane aktivnosti spremeni.

Interesne dejavnosti so določene v izvedbenem kurikulu za šolsko leto 2011/20112

Terminski razpored ocenjevanja znanja

Šolsko leto 2011/2012 je razdeljeno v dve ocenjevalni obdobji:

79


1) Prvo ocenjevalno obdobje se začne 1. 9. 2011 in konča 13. 1. 2012. Obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci), praviloma v prvem tednu po ocenjevalni konferenci (najpozneje do 20. 1. 2012).

2) Drugo ocenjevalno obdobje se začne 16. 1. 2012 in konča 21. 6. 2012. Spričevalo ali obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) 22. 6. 2012.

Izpitni roki v skladu s šolskim koledarjem:

Spomladanski rok: začetek 28. 6. 2012Jesenski rok: začetek 16. 8. 2012

Datumi skupinskih preverjanj in ocenjevanj:

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja v šolskem letu 2011/2012 je opredeljen v posebni tabeli – na koncu dokumenta Načrt ocenjevanja.

OBVEŠČANJE

Dijake in starše se obvešča o uspehu na tedenskih in mesečnih govorilnih urah v skladu z letnim delovnim načrtom.

Ob začetku šolskega leta dijake seznanimo:

s kompetencami in standardi znanja, ki naj bi jih dosegli z minimalnimi standardi znanja z oblikami in načini ocenjevanja s pravili ocenjevanja z dovoljenimi pripomočki

Obveščanje staršev o uspehu dijaka poteka v skladu z letnim delovnim načrtom.

Po 1. ocenjevalnem obdobju prejmejo starši prvo obvestilo. Po koncu pouka prejmejo dijaki spričevalo; če niso uspešno opravili letnika, pa dobijo

obvestilo o uspehu.

SPREMLJANJE NAČRTA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

80


Na začetku šolskega leta se za interne dijake pripravi Individualizirani učni načrt, ki je podlaga za šolsko delo. Za zunanje dijake se takšen načrt v primeru učnega neuspeha. Z analizo se ugotovi vzroke za nedoseganje minimalnih standardov in stopnjo doseganja ciljev. Nato sledijo strategije za sanacijo problema ter spreminjanje (korekcija) NOZ.

OPOMBE

Sprotno beleženje ugotovitev in evidentiranje problemov, do katerih prihaja pri realizaciji načrta.

________________ ___________________________Vodja PUZ Žig Ravnateljica

81


TABELA TERMINSKI NAČRT OCENJEVANJA 2011/122011 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

September 1. 2. 3. 4. Projektni teden

Oktober 5. 6. 7. 8. STR, ANJ DR

November DS Jesenske počitnice 9. APO 10. 11. NAR-DRU 12.

December 12. 13. 14. MAT 15. APO B DS Počitnice

2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Januar NL 16. ŠVZ, ANJ, VVZ 17. DP 18. DP 19. DVP, SLO 20. ŠVZ

Februar 21. MAT KP

In. d. 22. NAR-DRU Zimske počitnice 23.

Marec 23. 24. APO, SLO 25. 26. 27.

April 28. VN 29. APO, STR 30. ANJ, NAR-DRU 31. VVZ DU P

Maj PD 32. 33. (25. t. pouka) ZOP-C, STJ-A 34. Interesne

dejavnosti - med letom 35. Priprave in

matura

Junij 36. 37. 38. DD

82


Julij

Avgust MV

Opomba: Terminski načrt ocenjevanja je okviren in se nanaša predvsem na zaključevanje posameznega sklopa. Tedni ocenjevanja oziroma zaključevanja sklopov se zaradi različnih vzrokov (odsotnost učitelja ali učenca, odpadle ure, drugi vzroki) lahko spremenijo. Bolj podrobno je ocenjevanje opredeljeno v drugih dokumentih (dnevnik), za nekatere dijake pa v njihovih Individualiziranih programih.* nepopoln teden, dnevi se »štejejo« k tednom, ki nimajo polno število dni (8., 21., 31. teden)

Legende:

STROKOVNI MODULI Kratica Št. sk. SKLOPDELO V PISARNI IN UPORABA INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (DVP)

DVPA Vstop v poslovni svet III.B Pisarniške naprave in pripomočki III.

STROJEPISJE IN OBDELAVA BESEDIL(SOB)

SOBA Slepo desetprstno tipkanjeB Oblikovanje in urejanje besedil

ADMINISTRA-TIVNO POSLOVANJE(APP)

APPA Vhodna obdelava dokumentarnega gradivaB Izhodna obdelava in hramba dokumentarnega gradiva

SPLOŠNI PREDMETISLOVENŠČINA SLO A Javna besedila

B Književnost – narava, človek in družbaC Publicistična besedila

MATEMATIKA MAT A Odnosi med količinami

B Delo s podatki in osnove verjetnostnega računa

DRUŽBOSLOVJE IN NARAVOSLOVJE

DIN A SocializacijaB Kultura

83


C

Delo in odločanje v družbi

D Zvok in svetlobaE Celinske vode

ŠPORTNA VZGOJA ŠVZ A AtletikaB Splošna kondicijska pripravaC Prilagojeni športi

ODPRTI KURIKULANGLEŠIKI JEZIK ANJ A PRILJUBLJENI KRAJI – MOJ ŽIVLJENJSKI PROSTOR

B PRAZNOVANJA – POGLED V PRETEKLOSTMULTIMEDIJSKO OPISMENJEVANJE

MMU A Fotografija, film, internet (»jezik« in delovanje) ter pretvarjanje v jezikovna sporočila – 1. del

B Pretvarjanje v jezikovna sporočila – 2. del, kritična distanca do medijev

VSTOP V ZAPOSLITEV VVZ A ISKANJE ZAPOSLITVE

B. DELOVNO OKOLJEKULTURA IN JAZ KIJ A Bralna pismenost - knjiga

B Bralna pismenost - gledališčeC Bralna pismenost - film

84

Documents

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - CIRIUS … · Web viewZgodovina in družba Niko Cankar Športna vzgoja Razrednik Cilka Hančič Angleški jezik Jezikovno področje Zvezdana Hribar