Spoštovani predsednice/predsedniki in direktorice/direktorji višjih sodišč!

Veseli smo odzivnosti vodstev višjih sodišč, ki so ga pokazala z odgovorom z dne 18. 1. 2013, vendar menimo, da odgovor ni pomiril nastale situacije, zato podajamo dodatna stališča, ki smo jih posredovali tudi vodjem sodniških pripravnikov na višjih sodiščih, da jih ti posredujejo vsem sodniškim pripravnikom z namenom nadaljnje razprave.

I.

O legitimnosti delovanja skupine Mladi in sodstvo smo že pojasnili, da ta izvira iz podpore sedaj že skupine 500 posameznikov, pri čemer se poslužujemo anonimnega načina komuniciranja iz razloga poudarjanja vsebine in dejstev, ki naj vodijo v nadaljnjo širšo razpravo. Zavedamo se, da morda nekatera stališča ne odražajo volje vseh mladih v sodstvu. Podani so bili predlogi glede rešitev, kar kaže na njihov pomen sprožanja nadaljnje razprave, ki naj pripelje do konkretnih končnih uravnoteženih in celovitih rešitev, ki bodo upoštevale interese vseh generacij.

Zato smo tudi predlagali predsedniku Vrhovnega sodišča, da se vzpostavi legitimna skupina predstavnikov mladih v sodstvu, ki bo lahko bolje prenesla vodilnim pravo skupno voljo mladih in vzpostavila bolj pristen dialog. Toda s strani Vrhovnega sodišča o tem še nismo prejeli odgovora, kar močno obžalujemo. Tako smo prisiljeni tudi naprej delovati na dosedanji način in anonimno izražati stališča.

II.

Po sprejetju proračuna lansko leto, je bilo jasno, koliko sredstev bo v letu 2013 na voljo, zato je pojasnilo višjih sodišč, da je ustavitev zaposlovanja sodniških pripravnikov odložena le do trenutka, ko bo jasno, koliko sredstev bo na voljo, neprepričljiva.

Sicer je razumljivo, da morajo tudi sodniški pripravniki prevzeti določen del bremena krčenja sredstev, a ukrep je preveč drastičen, povsem pa spregleda globalna vprašanja razvoja mladih.

Očitno je vodstvo zavestno preložilo glavno breme krčenja sredstev na najmlajše, ki so tudi najbolj socialno ogroženi, saj je ukrep izjemno prizadel mlade brezposelne pravnike, ki šele začenjajo svojo poklicno pot. Da je takšno postopanje z vidika načela socialne države (2. člen Ustave) problematično, bi moralo biti vsaj v sodstvu, ki ustavne kategorije varuje vsakodnevno, poznano. Vzeti bi morali največ tistim, ki to mnogo lažje prenesejo, ne pa, da se je hipno in drastično poseglo v eksistenčno osnovo najmlajših in njihova upravičena pričakovanja, da bodo študijsko pot lahko nadaljevali s plačanim pripravništvom na sodiščih, kakor je bilo to omogočeno starejšim generacijam, tudi vodilnim, ki so se sedaj tega ukrepa poslužili.

Evropska komisija in Evropski parlament sta posebno pozornost posvetila prav plačanemu pripravništvu kot enemu od glavnih ciljev reševanja brezposelnosti mladih, ki je v EU dosegla nov vrh, v Sloveniji pa očitno gre ravnanje vodilnih v povsem drugo smer in se pomen plačanega pripravništva potiska na stran. Gre za globalna vprašanja razvoja družbe, pri čemer je osnovno izhodišče evropskih poslancev, da mlajša generacija ne sme postati žrtev krize. Komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je pojasnil, da bo navedeno jamstvo sicer pomenilo finančno obremenitev, a da bi bili stroški neukrepanja še mnogo višji (o prvem letošnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta glej http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=92567).

Ne smemo pozabiti, da sodniški pripravniki sklepajo le pogodbe za določen čas, tako je

zagotovljeno kontinuirano izstopanje iz sistema, zato se vseskozi sproščajo delovna mesta za nov kader. Prav denar za ta sproščena mesta pa bodo vodilni očitno izkoristili kot sredstva za drugo sodno osebje. Da je takšna poteza kratkovidna, saj sodni sistem odriva tiste, ki bi naj v prihodnje sistem „hranili“ kot podmladek, smo že opozorili.

Tak ukrep pa je tudi očitno diskriminatoren do najmlajše generacije glede na okoliščino starosti (14. člen Ustave). Bremena krčenja sredstev bi morala biti znotraj sistema med generacijami enakomerno porazdeljena. Ni utemeljenega razloga, da bi morala mlajša generacija nositi breme težjih ukrepov, ki močno vplivajo na njihov socialni položaj in ohranitev dostojanstvenega razvoja, od starejše generacije. Popoln odvzem sredstev najmlajšim je nesprejemljiv. Razumljivo bi bilo določeno krčenje zaposlovanja novih pripravnikov, a takojšnja popolna blokada je povsem nesorazmeren ukrep (splošno načelo sorazmernosti je del načela pravne države - 2. člen Ustave).

Zato vodstva višjih sodišč ponovno spodbujamo s tem pismom k ponovnemu tehtanju svoje odločitve in glede na predstavljena temeljna ustavna izhodišča nemudoma sprejmejo ustreznejše ukrepe.

Sodišča bi morala biti pri spoštovanju ustavnih temeljev prav v kriznih časih še posebej pazljiva.

III.

Glede odgovornosti, da vodstva sodišč zaščitijo interese svojega kadra, tudi sodniških pripravnikov, nasproti drugima vejama oblasti, pa smo na svoji spletni strani tudi že podali pojasnilo dne 17. 1. 2013. Veseli bi bili, če se vodstva v prihodnje ne bodo izogibala zavzemanju stališč do drastičnih, hipnih ukrepov kot je plačljiv PDI glede na 115. člen ZUJF, ki ni samo nesorazmeren ukrep, ki očitno posega v upravičena pričakovanja sodniških pripravnikov, ampak tudi hudo krši načelo socialne države, ko niso vzpostavljeni nobeni mehanizmi oprostitve v primeru, da bi se s plačilom stroškov izpita ogrozilo preživljanje kandidata za izpit. To je še posebej pomembno, ker kandidat izgubi pravico do opravljanja izpita, če v enem letu po opravljenem (rednem) pripravništvu ne pristopi k opravljanju izpita (šesti odstavek 19. člena ZPDI), na katerega pa lahko pristopi le ob plačilu stroškov izpita. Očitno se je zakonodajalec zavedal, da bi pogoji za oprostitev bili večinoma podani, saj po plačilu stroškov izpita pripravniku od plače ne ostanejo sredstva, ki bi zadoščala za preživetje, nenazadnje pa te plače glede na odločitev višjih sodišč o blokadi zaposlovanja sploh ne bo več. V primeru dopustnih oprostitev pa bi seveda tudi odpadli zasledovani učinki varčevanja. Tako oprostitev ni, pa čeprav bi socialni razlogi to zahtevali. Varčevanje na socialno najšibkejših pač ni dobra popotnica za nadaljnji razvoj družbe.

Pomoč vodilnih v sodstvu pri dialogu mladih z drugima vejama oblasti glede spremembe načina opravljanja PDI bi bila prav tako dobrodošla vsaj v obliki izraženih stališč in podpore vodilnih, kar bi lahko močno izboljšalo zaupanje sodniških pripravnikov v vodstva sodišč in dvignila njihov ugled. Stroga pozicija, da se vodstev sodišč področje PDI ne dotika, ker ni v njihovi pristojnosti, je presenetljiva, ko je prav od načina preverjanja znanja na PDI odvisno, kakšen kader bo na voljo sodstvu kot njegov podmladek.

Ob hkratnem povabilu k nadaljnjemu dialogu vas prijazno pozdravljamo.

Skupina Mladi in sodstvo

Datum: 20. 1. 2013