UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

STANDARDIZACIJA EMBALAŽE ZA PAKIRANJE OKRASNIH RASTLIN

PRIMER PODJETJA FLORINA d. d.

Študentka: Katarina Maltarski Naslov: Ul. Šercerjeve brigade 9, Maribor Številka indeksa: 80021498 Način študija: izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Poslovna logistika Mentor: dr. Gregor Radonjič Somentor: doc. dr. Klavdij Logožar

Maribor, junij 2006

2

PREDGOVOR Že naši predniki so uporabljali embalažo. Uporabljali so jo za prenos oz. prevoz pridelkov, ki so jih imeli za lastne potrebe ali za zamenjavo za druge dobrine. Z razvojem tehnike in tehnologije so se oblikovali na področju embalaže in pakiranja novi tehnološki postopki, nove metode ter novi procesi. Močan vzpon in velike spremembe na področju embalaže in pakiranja opazimo po drugi svetovni vojni. Tehnični razvoj je omogočil nove oblike, nove materiale ter racionaliziranje na področju stroškov, energije in materialov. Danes imajo uporabniki veliko možnosti izbire pri različnih dobaviteljih embalaže za okrasne rastline, zato imajo na voljo več možnih ponudnikov. V množici podobnih embalažnih izdelkov lajšajo nabavo tehnična merila - standardi, po katerih je embalaža narejena. Danes ima embalaža pri prodaji in distribuciji mnogo večjo vlogo kot jo je imela včasih. Danes njena funkcija ni več le ohranjanje in zaščita blaga. S pomočjo standardiziranih materialov in enot prevzema embalaža tudi naloge na področju varovanja okolja, upošteva minimalno porabo izdelavnih materialov ter zagotavlja zadostno pakiranje. V diplomski nalogi želim utemeljiti tezo, da imajo standardi za embalažo okrasnih rastlin vpliv na učinek transporta, pakiranja, opremljanja blaga s potrebnimi informacijami in manipulacijo z blagom ter učinek na varovanje okolja. Pri manipulaciji okrasnih rastlin se velikokrat izvaja preveč nepotrebnih korakov in neusklajenih poti. Dobra organizacija logističnih procesov lahko zagotovi učinkovitejše ravnanje z blagom žive narave, kamor sodijo tudi okrasne rastline. V prvem delu sem s teoretičnega stališča obravnavala embalažo in njene funkcije, v drugem delu pa sem skušala teoretični del raziskave na področju embalaže za okrasne rastline povezati z dejanskim stanjem na tem področju. Natančneje sem obdelala konkretni primer podjetja Florina d. d.

3

VSEBINA Stran 1. UVOD ......................................................................................................................................... 4 1. 1 Opredelitev problema raziskave ...............................................................................................4 1. 2 Namen in cilji diplomskega dela ..............................................................................................4 1. 3 Omejitve in predpostavke ........................................................................................................ 5 1. 4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................................. 6 2. DEFINICIJA IN POMEN EMBALAŽE ................................................................................... 7 2. 1 Definicija embalaže ................................................................................................................ 7 2. 2 Pomen embalaže .................................................................................................................... 11 2. 3 Funkcije embalaže ................................................................................................................. 13 3. MATERIALI IN IZDELKI ZA EMBALIRANJE OKRASNIH RASTLIN ............................ 15 3. 1 Lesena embalaža .................................................................................................................... 15 3. 2 Steklena embalaža ................................................................................................................. 17 3. 3 Kovinska embalaža ................................................................................................................ 17 3. 4 Tekstilna embalaža ................................................................................................................. 19 3. 5 Embalaža iz papirja ................................................................................................................20 3. 6 Embalaža iz kartona in valovitega kartona ........................................................................... 22 3. 7 Embalaža iz gline .................................................................................................................. 24 3. 8 Plastična embalaža ................................................................................................................. 26 4. STANDARDIZACIJA IN STANDARDI ZA EMBALAŽO OKRASNIH RASTLIN .......... 28 4. 1 Standardizacija in standardi ter njihov pomen .......................................................................28 4. 2 Slovenski inštitut za standardizacijo ter SIST standardi ........................................................ 29 4. 3 Evropski standardi EN ........................................................................................................... 30 4. 4 Harmonizirani SIST EN predpisi o embalaži ........................................................................ 31 4. 5 Mednarodni standardi ISO ..................................................................................................... 33 4. 6 Pregled standardov po področjih, ki se nanašajo na embalažo okrasnih rastlin .................... 34 4. 7 Pregled standardov, ki se nanašajo na materiale za izdelavo embalaže za okrasne rastline .. 34 5. POMEN EMBALAŽE PRI TRANSPORTU OKRASNIH RASTLIN .................................... 37 5. 1 Predstavitev različnih pomožnih prevoznih sredstev pri prevozu okrasnih rastlin ................ 37 5. 2 Pomen skupinskih prevoznih naprav pri logistiki za prevoz okrasnih rastlin ....................... 38 6. PRIMER PODJETJA FLORINA d. d. ..................................................................................... 41 6. 1 Predstavitev podjetja .............................................................................................................. 41 6. 2 Vrste embalaže v podjetju Florina d. d. ter kriteriji za izbiro ................................................ 41 6. 3 Pomen standardov in standardizacije za podjetje Florina d. d. .............................................. 43 7. SKLEP ...................................................................................................................................... 44

8. POVZETEK .............................................................................................................................. 45

9. LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................... 46

4

1 UVOD

1. 1 Opredelitev problema raziskave Podjetje Florina d.d., Maribor je vodilno slovensko podjetje na področju biotehnike in vrtnarstva. Njegove dejavnosti obsegajo drevesniško proizvodnjo, proizvodnjo pod steklom, distribucijo, prodajo na veliko, prodajo na drobno, izvoz ter druge dejavnosti. Tradicionalna proizvajalna in storitvena usmerjenost narekujeta dosledno upoštevanje tehničnih predpisov, ki so prisotni v vseh fazah in dejavnostih pri pakiranju okrasnih rastlin. Pri pakiranju živega blaga smo z izbiro embalaže omejeni, kajti vsi embalažni materiali, ki so na voljo, niso primerni za embalažo okrasnih rastlin. Embalaža iz naravnih materialov, lesa, kartona, papirja, bombaža in gline, je bolj prijazna pri embaliranju okrasnih rastlin. Slabe strani teh materialov, kot sta masa in prostornina, pa vodijo v razmislek o uporabi alternativnih materialov, ki imajo v primerjavi z njimi nekatere prednosti. Plastika je v vse večji meri prisotna v primarni, sekundarni ter terciarni embalaži okrasnih rastlin. Prednost embalaže iz plastike je v manjši masi in zložljivosti plastične embalaže, ki je prilagojena standardiziranim meram. Embalaža varuje blago in ohranja njegovo kvaliteto do končnega kupca. Embalaža za okrasne rastline je pomembna z vidika varovanja okolja, s transportnega vidika, z vidika trženja ter z ekonomskega vidika. Standardizirane embalažne enote omogočajo optimalno doseganje ciljev, še posebej logističnih. Neusklajenost velikosti in oblik embalaže na domačem trgu, ki niso standardizirane, ter uporaba starih zalog različne embalaže so ovira pri hitrejšem usklajevanju in prilagajanju novim predpisom. Uporaba standardiziranih embalažnih enot za okrasne rastline v primarni, sekundarni ter terciarni embalaži lahko omogoči optimalne dosežke zaščite blaga, transportne učinke ter skupne ekonomske učinke. V podjetju Florina d. d. je v porastu trend opuščanja štirioglate embalaže in nadomeščanje le-te z okroglo. Razlog je približevanje uporabi standardiziranih enot, ki so med seboj usklajene in se navezujejo. Z vstopom Slovenije v EU, 01. 05. 2004, se je na področju prenosa okrasnih rastlin čez državno mejo marsikaj spremenilo. Z ukinitvijo carin je omogočen prost pretok okrasnih rastlin. Slovenija je tudi pričela z izvajanjem nove zakonodaje na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki se v veliki meri pojavlja pri pakiranju okrasnih rastlin. 1. 2 Namen in cilji diplomskega dela Namen Namen diplomskega dela je raziskava izbire in uporabe ustrezne embalaže in pakiranja okrasnih rastlin. V okviru poslovne raziskave bom ugotavljala prednosti in slabosti posameznega pakiranja za okrasne rastline. Preučila bom vrste in lastnosti embalažnih materialov, ki zagotavljajo optimalne tehnično-tehnološke, funkcionalne in ekonomske karakteristike kakovosti embalaže. Za primer embaliranja rastlin želim poudariti pomen pravilne izbire embalaže, tako primarne in sekundarne kot terciarne. Poudarek bo na sistemskem pristopu pri izbiri embalaže ter pomenu gospodarjenja z njo. Kriteriji, po katerih se izbira embalaža, so velikost, oblika, trajnost, zmogljivost, možnost ponovne uporabe ter okoljski kriteriji (možnost reciklaže, biorazgradljivost in podobno).

5

Podjetje mora optimirati stroške embalaže in pakiranja blaga, kar lahko doseže z doslednim upoštevanjem standardizacije za embalažo okrasnih rastlin. V ta namen bom predstavila slovenske nacionalne standarde SIST, mednarodne standarde ISO in evropske standarde EN, ki obravnavajo področje embaliranja, skladiščenja ter transporta okrasnih rastlin. Z raziskavo želim primerjati dosedanjo ustaljeno prakso z novimi dosežki pakiranja okrasnih rastlin v podjetju Florina d. d. in predstaviti vpliv standardizacije na embalažo okrasnih rastlin. Proučevano podjetje si prizadeva za vse večjo učinkovitost upoštevanja domačih, evropskih in mednarodnih predpisov pri izbiri embalaže za okrasne rastline. Embalaža in pakiranje sta sestavni del priprav blaga na prevoz in naj bi temeljila na gospodarnosti in učinkovitosti. Cilji diplomskega dela so: • proučitev dejanskega stanja na področju uporabe posameznih embalažnih materialov za

okrasne rastline; • proučitev pomena izbora ustrezne embalaže in pakiranja okrasnih rastlin, • proučitev strategije ravnanja z odpadno embalažo za okrasne rastline, • proučitev prilagajanja slovenskim, evropskim in mednarodnim smernicam na področju

embalaže za okrasne rastline v podjetju Florina d. d.

Na podlagi pridobljenih podatkov želim spoznati morebitna neskladja med izbrano embalažo (pakiranjem) in standardiziranimi embalažnimi enotami za okrasne rastline. Cilj diplomskega dela je ugotoviti kaj prinaša popolna prilagoditev standardiziranim embalažnim enotam na področju embaliranja rastlin ter kakšen ekonomski učinek s tem dosežemo. Ugotoviti želim, ali imajo standardi za embalažo okrasnih rastlin ugoden vpliv na poslovanje. 1. 3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri izdelavi diplomskega dela bom izhajala iz naslednjih predpostavk: • s harmonizacijo standardov je možno doseči občutno zniževanje stroškov pri manipulaciji

okrasnih rastlin, • za vrtnarsko podjetje Florina d. d. bo doslednejše upoštevanje sprejetih mednarodnih in

evropskih standardov pri embaliranju blaga imelo vedno večji pomen pri doseganju zastavljenih ciljev, kot so zniževanje transportnih stroškov, kakor tudi zniževanje negativnih vplivov na okolje,

• pozitivni vidik varovanja okolja je možno doseči z uporabo standardizirane embalaže za okrasne rastline, ki je delno ali v celoti iz recikliranih materialov, kar omogoča ločeno zbiranje odpadne embalaže, ki nastane pri dokončni uporabi,

• ugoden transportni učinek je možno doseči ob optimalno izkoriščenem nakladalnem prostoru na vozilu, kar omogoča uporaba standardnih primarnih, sekundarnih ter terciarnih enot, ki so med seboj usklajene,

• dosledno upoštevanje standardiziranih embalažnih enot, ki ustrezajo potrebam rastlin, zagotavlja ekonomske učinke transporta in manipulacij z blagom.

Predpostavljam, da bo uporaba standardov in standardizacije za embalažo okrasnih rastlin imela v prihodnje za podjetje Florina d. d. vedno večji pomen v prometu okrasnih rastlin. Z enotno uporabo usklajenih standardiziranih embalažnih materialov in oblik embalaže bo možno doseči

6

pregled nad uporabo embalaže ter s tem vplivati na domače tržne razmere. Z uporabo standardizirane embalaže, ki je usklajena s standardi, ki se navezujejo na okrasne rastline, bomo lažje vzpostavili enotna pravila za vse, ki delujejo na domačem trgu okrasnih rastlin. Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so: • v diplomskem delu sem se omejila na eno vrsto blaga in sicer na okrasne rastline, • problematiko bom opisala na primeru srednje velikega podjetja Florina d. d., • ob večjem dostopu do podatkov bo primerjava boljša.

1. 4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo bo mikroekonomska poslovna raziskava, saj bo osredotočena na posamezno področje podjetja, to je na embalažo (pakiranje) blaga v podjetju Florina d. d. Raziskava bo potekala v srednje velikem podjetju. Raziskava bo dinamična. Ugotavljala bom procese nastajanja in širjenja sprememb. V raziskavi bom uporabljala deskriptivni pristop. Primerjala bom spremembe na področju embaliranja okrasnih rastlin. Komparativno metodo bom uporabila za primerjavo določenih procesov in dejstev pri izboru primernejše embalaže in pakiranja ter izbiri logističnih pripomočkov. Z metodo kompilacije bom povzemala opazovanja, spoznanja, stališča, sklepe in rezultate drugih avtorjev.

7

2. DEFINICIJA IN POMEN EMBALAŽE 2. 1. Definicija embalaže Embalaža (fr.l`emballage) pomeni v najširšem smislu nosilec, omot in vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavimo, pripravljamo, skratka embaliramo oziroma pakiramo (Snoj 1981). Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala namenjeni temu, da blago, ne glede na to ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika . Vračljiva embalaža je embalaža, za katero je zagotovljeno vračanje proti kavciji in je po vsakokratni vrnitvi namenjena ponovni uporabi. Ponovna uporaba embalaže je vsak postopek, s katerim se embalaža, ki je narejena tako, da se jo lahko v njeni življenjski dobi vsaj enkrat ponovno uporabi, s pomočjo pomožnih izdelkov za embaliranje ali brez njih ponovno napolni ali drugače uporabi za svoj prvoten namen. Odpadna embalaža je embalaža ali embalažni material, ki je odpadek skladno s predpisom o ravnanju z odpadki. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti. Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna prodajna, sekundarna ali transportna embalaža, ki nastaja kot odpadek pri opravljanju, proizvodne, trgovinske, storitvene ali druge dejavnosti (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 2000). Opremljanje blaga z embalažo imenujemo pakiranje ali embaliranje in se vrši v treh osnovnih kategorijah embalaže (slika 1). Slika 1: Kategorije embalaže

Embalaža za blago rastlinskega izvora je njegov sestavni del in mora blago obdajati, varovati, ohranjati v prvotni obliki in predstavljati vse od njegovega nastanka do potrošnje z nepristranskim sporočanjem odjemalcu o blagu, ki ga vsebuje. Embalaža tvori skupaj z blagom celoto. Blago varuje pred razsutjem, mehanskimi in kemičnimi poškodbami, biološkimi kvarjenjem, zunanjimi oz. atmosferskimi vplivi, varuje okolico ter varuje blago pred krajo.

8

Primarna (prodajna) embalaža je oblika pakiranja, ki omogoča neposredno izročitev blaga porabniku. To je maloprodajna ali potrošniška embalaža. V strokovni literaturi zasledimo izraz »predpakiranje«. Predpakiranje blaga v prodajno embalažo opravljajo predvsem proizvajalci, uvozniki, specializirane organizacije ali tudi trgovine same, če so primerno tehnično opremljene. Funkcije embalaže lahko opredelimo tudi glede na kategorije embalaže. Tako so glavne funkcije primarne (prodajne) embalaže: • zagotavljanje istovetnosti in kakovosti blaga, • zagotavljanje količine blaga oziroma zmanjševanje škode, ki bi nastala zaradi razsipa in loma

med transportom, • zagotavljanje boljših higienskih okoliščin, s čimer zmanjšuje riziko pokvarljivosti blaga, • preprečevanje kraje blaga, • pomoč pri prodaji blaga z estetskim in likovnim videzom, • zagotavljanje vidljivega označevanja izdelka (vrsta, sestava, teža, kakovost, izvor, volumen in

drugo), s čimer olajšuje nakup in omogoča pravilno uporabo blaga, • ustvarjanje neposredne zveze med proizvajalcem in porabnikom, • omogočanje boljše organiziranosti prodaje in oblike samopostrežnih trgovin, • zmanjševanje časa zadrževanja blaga v prometu (Pregrad 1978). Prodajna embalaža za okrasne rastline je tista, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto rastline, namenjeno prodaji končnemu uporabniku ali potrošniku na mestu nakupa. Varuje rastlino pred poškodbami in okolico pred onesnaženjem. Ta prodajna embalaža ima promocijsko-prodajni učinek na potrošnika in dejansko posredno omogoča identifikacijo proizvoda oziroma vsebine in proizvajalca. Prepoznavnost prodajne embalaže je pomembna za razlikovanje med konkurenčnimi proizvajalci rastlin in tako predstavlja sredstvo za ohranjanje izvirnosti blagovne znamke s poudarkom na odnosu do uporabnika. V zadnjem času poudarek predvsem na izvirnosti primarne embalaže (slika 2). Slika 2: Primarna embalaža za okrasne rastline

(Vir: Teku, 2002). Sekundarna embalaža (ovojna embalaža, skupinska embalaža) je embalaža, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga. Lahko je skupaj z blagom prodana na veliko ali na drobno. Pomembno je usklajevanje primarne embalaže s sekundarno po velikosti in kvaliteti, kar omogoča nemoteno distribucijo blaga.

9

Glavne funkcije sekundarne embalaže so, da:

• vsebuje večje število istovrstnih embalažnih enot, • omogoča lažje manipuliranje, skladiščenje in distribucijo blaga, • omogoča enostavnejše nalaganje na transportne vozičke (slika 3). Slika 3: Sekundarna embalaža za okrasne rastline

Terciarna (transportna) embalaža je tista, ki je namenjena varovanju izdelkov pri vseh vrstah prevoza, četudi so izdelki že prodajno pakirani. Osnovni lastnosti prevozne embalaže sta zadovoljiva trdnost in ekonomičnost. Trdna mora biti embalaža zato, da zadostno varuje izdelek med prevozom, ekonomična pa, da ne bi zaradi svoje cene podražila izdelka ali zaradi neprimerne oblike zvišala prevoznih stroškov. Za prevozno embalažo so primerne različne oblike embalaže, kar je odvisno od že omenjenih zahtev. Najpogostejše oblike prevozne embalaže so: kontejnerji, palete, zaboji, oboji, bobni, bale, vreče, baloni in steklenice (ibid 1978). Embalaža je tista, ki mora omogočiti varen, previden transport proizvodov, hkrati pa s svojimi lastnostmi ščititi proizvod pred škodljivimi vplivi iz okolja in ohranjati prvotno vrednost proizvoda (kvaliteto, ki izhaja iz uporabne vrednosti, estetski videz in drugo). V odnosu do pakiranja blaga je lahko prevozna embalaža: • zunanja embalaža ali • notranja embalaža. Zunanja embalaža ima predvsem funkcijo varovanja blaga pred mehanskimi poškodbami, izgubo in krajo. V to skupino spadajo kontejnerji, zaboji, sodi, škatle, vreče in drugo. Notranja embalaža služi predvsem kot mehanska zaščita, ki preprečuje premike pakiranega blaga in zmanjšuje tresljaje, ki nastanejo med prevozom, ter hkrati preprečuje tudi kemične poškodbe. Glede na trajnost pa delimo prevozno embalažo na: • trajno embalažo in • netrajno embalažo.

Trajna (povratna) embalaža je tista, ki se lahko večkrat uporabi. Po uporabi blaga iz nje, jo je mogoče uporabiti za ponovno pakiranje. Vse snovi za embalažo se v prometu ne obrabijo enako. Tako je obraba pri enkratni uporabi okvirno takšna: embalaža iz lesa 25 %, iz pločevine 10 %, iz kartona 30 %, iz jute 30 % in iz stekla 10 %. Med trajno embalažo prištevamo cisterne, sode, balone, vreče, kontejnerje in drugo.

10

Netrajna (nepovratna) embalaža je namenjena le za enkratno uporabo. Ni pa strogo določeno, katera vrsta embalaže je trajna in katera ni. Razen obrabe embalaže so pomembne še druge okoliščine, npr. prevozna cena. Tako se določena embalaža ne vrača od porabnika k proizvajalcu, ker so prevozni stroški višji od cene same embalaže. Glavne funkcije transportne embalaže so: • da ustreza zahtevam sodobne distribucije izdelkov glede na maso, obliko in velikost, • da varuje izdelke pred udarci in pretresi v času prevoza, uskladiščevanja in rokovanja, • da varuje izdelke pred zunanjimi vplivi (voda, temperaturna nihanja, slana voda,

mikroorganizmi, plini, insekti, glodavci in drugi vplivi), • da varuje izdelke pred razsipanjem, curljanjem in krajo, • da jamči, da se tudi sama embalaža ne bo poškodovala med prevozom in skladiščenjem ter da

ne bo poškodovala še drugih, • da omogoča optimalno izkoriščanje nakladalnega prostora, • da omogoča optimalno prostorsko razdaljo glede na pritisk, tlačno silo, težo (zagotavlja

fizično zaščito in zaščito pred mehanskimi udarci). (ibid 1978).

Pomembnost prevozne embalaže z ekonomskega vidika ni le v dejstvu, da se vrednost proizvodnega blaga ohranja, temveč je tudi v tem, da nastajajo letno milijonske škode prav zaradi pomanjkljive in slabe embalaže. Torej je embalaža tista, ki mora omogočiti varen, previden transport proizvodov, hkrati pa s svojimi lastnostmi ščititi proizvod pred škodljivimi vplivi iz okolja in ohranjati prvotno želeno vrednost proizvoda (kvaliteto, ki izhaja iz uporabne vrednosti, estetski videz in drugo). Vsak proizvod zato zahteva glede na svoje karakteristike in lastnosti tudi temu primerno embalažo, ki je za določene sorte potrebna in je dimenzionalno usklajena ter prilagojena transportnemu pakiranju okrasnih rastlin (slika 4). Slika 4: Transportna embalaža za embaliranje okrasnih rastlin: (a) CC voziček na paleti, ki je napolnjen z okrasnimi rastlinami in obdan s folijo z eno vrsto rastlinskega blaga in (b) CC vozički, ki so napolnjeni z različnimi vrstami blaga.

(a) (b)

11

2. 2 Pomen embalaže Namen embaliranja blaga je: • ohranjanje vrednosti in lajšanje transporta, skladiščenja, razstavljanja in uporabe blaga, • omogočanje komunikacije z odjemalci o lastnostih in značilnostih blaga ter o proizvajalcu, • dajanje osebnosti blagu in oblikovanje imidža blagovne znamke oziroma

proizvajalca (Snoj 1981). Slika 5: Prikazuje meje kakovosti pakiranja (1 – nezapakirano, 2 - nezadostno pakiranje, 3 - dobro pakiranje)

(Vir: Ahlhaus 2000) Pomen embalaže lahko opredelimo z naslednjimi vidiki (Pregrad in soavtorji 1996, Ahlhaus 2000, Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 2002): • Z vidika izdelave mora biti embalaža izdelana tako, da ima najmanjšo možno prostornino in

maso, ki še zagotavlja nujno raven prostora, varnosti in pogojev za embalirano blago in potrošnika.

• Z vidika proizvodnje in opremljanja blaga je pakiranje sestavni del tehnološkega procesa in je

prisotno v zaključni fazi proizvodnje. V zadnji fazi proizvodnje je embalaža sredstvo, v katero dajemo proizvod, da bi ga to varovalo pri prevažanju, uskladiščevanju in uporabljanju.

Kvaliteta

tolerirana mejna kvaliteta

ČasDistribucija, skladiščenje

Proizvodnja uporaba, poraba

12

• Z vidika zaščite je embalaža sredstvo, ki varuje blago pred zunanjimi vplivi in pred spremembo kvalitete blaga – pred notranjimi vplivi.

• Z vidika ekonomičnosti je embalaža zadostno pakiranje – ne preveč in ne premalo, ki naj ob

minimalnih stroških optimalno varuje blago in predstavlja gotov izdelek. • Z vidika konstrukcije mora biti embalaža funkcionalna, enostavna in izvirna. Pomen faze

konstrukcije je v zadnjem času vse večji, saj se lahko prav na tem področju prihrani večji del stroškov pakiranja. To je omogočil razvoj tehnike, tehnologije, tehnoloških postopkov in novih materialov, ki se v fazi konstrukcije med sabo dopolnjujejo. Ob optimalni kombinaciji vseh tvorcev se določi potek izdelave embalaže.

• Z vidika načrtovanja je pomembno, da sta uporaba in predelava embalaže skrbno načrtovani.

Načrtovano mora biti tudi recikliranje ter odstranjevanje odpadne embalaže in njenih ostankov, saj morajo biti vplivi na okolje, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, čim manjši.

• Z vidika oblikovanja ni dovolj narediti dobrega in funkcionalnega proizvoda, ampak ga je

potrebno primerno opremiti. Gre za zadnjo fazo pri izdelavi embalaže. Z napredkom in razvojem informatike in komunikacij ter ob računalniški podpori je oblikovanje embalaže pridobilo na pomenu.

• Z vidika informiranosti je embalaža sredstvo, ki zalaga kupce s potrebnimi informacijami.

Ovojnina nudi veliko informacij, ki so natisnjene grafično, poslikane, nalepljene ali strojno odtisnjene.

• Z vidika sestave mora biti embalaža izdelana tako, da embalažni materiali in pomožna

sredstva za embaliranje vsebujejo čim manj škodljivih in nevarnih snovi, ki bi pri predelavi odpadne embalaže lahko škodljivo vplivale na okolje (zaradi emisije v zrak ali zaradi vsebnosti teh snovi v pepelu ali vodi).

• Z vidika primernosti za ponovno uporabo mora embalaža izpolnjevati naslednje zahteve.

Fizikalne lastnosti embalaže naj bi pri običajno predvidljivih pogojih uporabe omogočali večkratno uporabo v celotnem ciklusu od proizvodnje embaliranega blaga do njegove končne uporabe. Omogočati mora, da so pri predelavi uporabljene embalaže izpolnjeni zdravstveni pogoji in pogoji varstva pri delu. Izpolnjevati mora tudi zahteve glede primernosti embalaže za predelavo, ko se preneha ponovno uporabljati in postane odpadek.

• Z vidika primernosti za predelavo mora biti embalaža izdelana tako, da recikliranje omogoča

uporabo določenega masnega deleža uporabljenih materialov skladno z veljavnimi standardi za ponovno uporabo materialov. Ta delež je lahko spremenljiv. Odpadna embalaža, pripravljena za namen energetske predelave, mora imeti tako spodnjo kurilno vrednost, da omogoča pridobivanje toplote s čim večjim energetskim izkoristkom. Odpadna embalaža, pripravljena za namene kompostiranja, mora imeti take biorazgradljive lastnosti, da ne ovira ločenega zbiranja ali postopkov biološke aerobne razgradnje, in da se pri fizikalni, kemični, toplotni ali biološki razgradnji največji del končnega proizvoda razgradi v ogljikov dioksid, biomaso ter vodo.

13

Embalaža spada v materialno intenzivno področje. Pojavlja se tako med industrijskimi kot komunalnimi odpadki. Glede na to da, redko kateri današnji izdelek ne potrebuje vsaj primarne (komercialne) embalaže, predstavlja le-ta pogosto tudi znaten materialni strošek za uporabnika. Ključni elementi trajnostnega razvoja za embalažo so namreč učinkovita raba primarnih surovin in materialov, učinkovita raba energije pri proizvodnji, pakiranju in distribuciji, minimiziranje emisij v ozračje in vode v vseh fazah življenjskega cikla embalaže ter razvoj proizvodov iz recikliranih embalažnih materialov. Negativna podoba glede onesnaževanja okolja, ki se velikokrat pripisuje (le) embalaži, ne pa tudi embalažni vsebini, kaže na nepoznavanje dejanske vloge in pomena embalaže pri distribuciji, prodaji ter uporabi blaga, kot tudi na nepoznavanje mnogih za okolje in zdravje pozitivnih učinkov, ki jih nudi sodobna embalaža (Radonjič 2004). 2. 3 Funkcije embalaže 1 Embalaža opravlja s svojimi lastnostmi in značilnostmi najrazličnejše funkcije na področju transporta in prodaje blaga. Funkcija nošenja oz. vsebovanja blaga Ta funkcija je pri opredeljevanju funkcij embalaže pri avtorjih pogosto zanemarjena, ker menijo, da je to dejanski namen embalaže. Vendar je pomen te funkcije velik, saj brez te funkcije ne bi bilo mogoče prenašati oz. transportirati mnogih proizvodov (tekočin, izdelkov v razsutem in plinastem stanju). Funkcija zaščite proizvoda in ohranjanja njegove vrednosti Proizvod je med transportom od proizvajalca do kupca (od trgovca do končnega potrošnika) izpostavljen številnim vplivom iz okolja, ki lahko zelo negativno, škodljivo vplivajo na uporabno vrednost proizvoda ali pa celo povzročijo njegovo popolno uničenje. Funkcijo primernosti uporabe proizvoda Embalaža mora biti takšna, da bo omogočila čim enostavnejšo uporabo proizvoda (omogočiti mora enostavno zlaganje, polnjenje, hranjenje, odpiranje in zapiranje), hkrati pa mora uporabniku zagotoviti možnost enostavnega rokovanja s samim proizvodom. Funkcija identificiranja proizvoda in proizvajalca Razen zgoraj navedenega je embalaža proizvoda tudi pomembno identifikacijsko sredstvo, ki omogoča uporabniku spoznati, za kakšen proizvod sploh gre, kdo je njegov proizvajalec, hkrati pa proizvod diferencira od podobnih, konkurenčnih proizvodov (to funkcijo opravlja s pomočjo določenih, za proizvod značilnih znakov, figur, ilustracij, teksta, barvnih kombinacij, ki so natisnjeni na njegovi površini. Funkcijo informiranja o proizvodu Embalaža daje uporabniku proizvoda tudi informacije oziroma navodila za pravilno uporabo samega proizvoda (tehnična navodila, datum proizvodnje in trajanja proizvoda, opozorila o morebitnih škodljivih učinkih, itd.). Funkcija motiviranja o nakupu proizvoda Ta funkcija embalaže je posebej pomembna takrat, ko se uporabnik prvič srečuje z nekim proizvodom in še nima z njim nobenih izkušenj. Takrat je mnogokrat ravno vizualno privlačna, provokativna, embalaža tista, ki pritegne kupčevo pozornost in ga motivira k nakupu proizvoda 1 (Snoj 1981, 17)

14

(posebej pri zelo konkurenčnih proizvodih lahko predstavlja takšna embalaža pomembno prednost). Proizvajalec se mora takoj zavedati, da je uspeh prodaje njegovih proizvodov odvisen od načina njegovega prikazovanja na prodajnem mestu (torej od zunanjosti proizvoda oz. embalaže). Embalaža je torej tista, ki mora omogočiti varen transport proizvodov, hkrati pa ga s svojimi lastnostmi ščititi pred škodljivimi vplivi iz okolja in ohranjati prvotno želeno vrednost proizvoda (kvaliteto, ki izhaja iz uporabne vrednosti, estetski videz in drugo). Vsak proizvod zato zahteva glede na svoje karakteristike in lastnosti tudi temu primerno embalažo.

15

3. EMBALAŽNI MATERIALI IN EMBALAŽNI IZDELKI ZA EMBALIRANJE OKRASNIH RASTLIN Tržišče zahteva čedalje več dobro pakiranih izdelkov, katerih embalaža mora ustrezati določenim zahtevam proizvajalca, prevoznika, trgovine in porabnika. Sodobna embalaža in tehnike pakiranja se nenehno izpopolnjujejo in izboljšujejo. Spreminjajo se embalažni materiali in oblike embalaže, spreminjajo se prevozna sredstva in stroški prevoza, spreminjajo se navade in okus porabnikov v vse ostrejšem konkurenčnem boju (Pregrad 1978). V zadnjih desetletjih na trgu embalaže obstajajo različne vrste embalažnih materialov, kot so papir, karton, lepenka (40 %), steklo (25 %), plastika (17 %), kovina (8 %) in ostali materiali (les in drugo) (Černič in soavtorji 2005). Porabo posameznih vrst embalažnih materialov v Evropi v letu 2000 prikazuje slika 6. Slika 6: Poraba posameznih vrst embalažnih materialov v Evropi v letu 2000

(Vir: Černič in soavtorji 2005, 12) Embalažni materiali kot so les, steklo, kovina, tekstil (naravna in umetna vlakna), karton, valoviti karton, glina, keramika ter v večji meri plastični materiali so prisotni tudi pri embaliranju okrasnih rastlin. Vsestransko so že raziskane njihove lastnosti, ki se nenehno izboljšujejo in razvijajo. 3. 1 Lesena embalaža 2 Les se uvršča v najstarejše embalažne materiale. Iz lesa se v glavnem proizvaja transportna embalaža različnih oblik in velikosti, npr. zaboji, sodi in čebri. V obliki ozko narezanih desk, gred in gredic se uporablja za izboljšanje mehaničnih lastnosti transportne embalaže. Lesena volna (oblanci, žagovina) se uporablja za podlaganje in oblaganje blaga. Za izdelavo lesene embalaže je primeren les iglavcev in listavcev. Les iglavcev je primernejši za izdelavo embalaže, ker je lažji od lesa listavcev, lažje in hitreje pa se tudi suši in obdeluje. Zaradi lastnosti, ki jih ima, les listavcev (težje in počasneje se suši, lažje se deformira) v izdelavi lesene embalaže zaostaja.

2 (Stričevič 1983, 3).

16

Prednosti lesene embalaže : • trdnost in stabilnost, • gostota, ki je za vse vrste lesa približno enaka in znaša 1,5 g/cm3 • relativno nizka cena, • veliko možnosti za predelavo (reciklaža, sežig, razgradnja), • narejena iz obnovljivih virov. Slabosti lesene embalaže: • relativno velika masa (posledično višji transportni stroški), • prevoz praznega prostora ob vračljivi embalaži, • higroskopičnost (zaradi nenehnih sprememb relativne vlage zraka neprestano izmenjuje vlago

z okolico, kar lahko povzroča spremembe dimenzij lesa). Omenjene lastnosti in relativno nizka cena, razpoložljivost ter možnost enostavne obdelave so bili osnovni razlogi za zelo razširjeno rabo lesa za embalažo že v preteklosti. Danes pa je pomanjkanje lesa prisililo strokovnjake, da so pričeli iskati ustrezno zamenjavo v dveh smereh: • nadomestiti les kot material za embalažo z ustreznim drugim materialom, npr. s kartonom,

valovitim kartonom, lepenko, plastičnimi in drugimi materiali, • spremeniti strukturo porabe lesa glede na vrste in iglavce (jelka, smreka) zamenjati s tistimi

vrstami listavcev (hrast, bukev, topol, vrba), ki jih je dovolj in so manj iskani ter posledično cenejši.

Poseben pomen ima embalaža iz lesa, ki je narejena kot komercialna zunanja oprema v tistih primerih, kjer je pomembno poudarjanje naravnega izvora izdelka. Za embaliranje okrasnih rastlin ima les kot naravni material poseben pomen in vpliv estetskega videza, saj se najbolje sklada z rastlinskim blagom, ki je tudi naravnega izvora. Zaradi svojih lastnosti embalaža iz lesa v glavnem vrši sekundarno in terciarno funkcijo. Oblike embalaže za okrasne rastline, ki se najbolj pogosto pojavljajo so: boks palete, veliki zaboji, košare, košarice, okrasni lončki iz ličja in drugo (slika 7). Slika 7: Različne oblike lesene embalaže za embaliranje okrasnih rastlin: (a) zaboj za shranjevanje različnih vrst okrasnih čebulnic in podobnega blaga, (b) boks paleta za prevoz reprodukcijskega rastlinskega materiala

(a) (b)

17

3. 2 Steklena embalaža 3 Steklo pozna človeštvo kot material že nekaj tisoč let. Različni viri navajajo različna obdobja. Ocene se vrtijo od 7000 do 3000 let pred našim štetjem. Okoli 200 let pred našim štetjem so v Aleksandriji odkrili metodo za oblikovanje stekla s pomočjo puhalnika, kar je spodbudilo uporabo stekla za izdelavo embalaže. Steklo je bilo skozi svojo zgodovino dolgo časa pravzaprav edini razpoložljivi množični material za različne tekoče in poltrde proizvode, ki je zadovoljeval pogoj za kvaliteto zaščite vsebine. Šele v 20. stoletju je prišlo do pomembnejših sprememb z uvedbo pločevinaste, pozneje pa tudi večplastne kartonske embalaže ter plastenk (PET). Zaradi uvedbe novih embalažnih materialov steklo izgublja svojo tržno pozicijo in je bilo bolj ali manj iztisnjeno iz posameznih kategorij proizvodov. Prednosti steklene embalaže: • steklo je možno popolnoma reciklirati in iz njega ponovno izdelati enakovreden proizvod, • zahvaljujoč kalnim lastnostim je primerno za večkratno uporabo, • zaradi kemične inertnosti in nepropustnosti popolnoma zaščiti organoleptične lastnosti

vsebine, • prozornost steklene embalaže potrošniku omogoča vpogled v vsebino, • možnost širokega barvnega asortimana, pestrih oblik. Slabosti steklene embalaže: • lomljivost, • nepraktičnost transportiranja prazne embalaže, • velika specifična masa.

Za embaliranje okrasnih rastlin se uporabljajo oblike steklene embalaže, kot so steklene posode različnih oblik in velikosti. 3. 3 Kovinska embalaža Kovinska embalaža se izdeluje v glavnem iz črne pločevine (jeklo debeline 0,15 – 2,50 mm), iz bele pločevine (jeklo, prevlečeno s kositrom debeline 0,20 – 0,90 mm), pocinkane pločevine (debeline preko 0,5 mm) in aluminija. Razen v obliki pločevink, folij in trakov so kovinski nosilci tudi v obliki sodov, bobnov, doz, kant, tub, posod, zabojev, kontejnerjev, košar, veder, kanistrov in drugih transportnih, komercialnih ter kombiniranih elementov (Stričevič 1983). . Kovine, predvsem bela pločevina, ki se uporabljajo z elektrolitskim nanosom 1,4 – 11 g/m2 kositra, so bile po dolga leta kraljice konzerv. Še danes se uporablja 50 % za konzerve, 20 % za kontejnerje, po 10 % za aerosole in pijače. Kronski pokrovčki so področje, kjer pločevina nima konkurence. To pa ne velja za vse vrste kontejnerjev in sodov za barve in kemikalije (Navodnik 1998). 3 (Draškovič 2005, 66).

18

Prednosti kovinske embalaže: • nepropustnost za tekočine, pline in svetlobo, • visoka trdnost, • visoka toplotna obstojnost, • relativno nizka masa, • možnost recikliranja ločenih odpadkov, cenejša sekundarna surovina. Slabosti kovinske embalaže:. • korodira (še posebej v stiku z kislino), • relativno visoka cena materiala in izdelave embalaže, • relativno visoka masa. (ibid 1998). Žična pletena mreža se uporablja predvsem v kombinaciji z drugimi materiali, ki so naravnega izvora. Žična mreža ne sme biti pocinkana, da v zemlji hitro zarjavi in s časoma razpade. Njena vloga je baliranje rastline (ohraniti korenine obdane z zemljo - grudo) pri rastlini, ob primarnem pakiranju, ter pripeljati rastlino do rastišča in na tak način ohraniti kvaliteto sadilnega materiala (slika 8). Slika 8: Balirana rastlina z bombažno juto, obdano z žičnim pletivom.

(Vir: Beitz 2002) Za embalažo okrasnih rastlin se v večji meri uporablja pocinkana pločevina. Aluminij se uporablja v obliki folij za aranžiranje, v kombinaciji celofan-aluminijska folija pa za embalažo rezanega cvetja. Oblike kovinske embalaže iz pocinkane pločevine za okrasne rastline so: posode različnih oblik, lončki, vaze za cvetje in podobno. Oblike embalaže za okrasne rastline iz žičnega pletiva so: “košare-posode” različnih velikosti odvisno od namena uporabe ter od velikosti in sort okrasnih rastlin (slika 9).

19

Slika 9: Različne oblike kovinske embalaže za embaliranje okrasnih rastlin: (a) kovinska embalaža za nasade, vaze za rezano cvetje, (b) oblike kovinskih posod.

(a) (b) 3. 4 Tekstilna embalaža 4 Tekstilna embalaža se proizvaja iz naravnih ali umetnih vlaken, iz katerih se s tehnološkim postopkom najprej naredi preja, ki se nato stke v tkanino. Od rastlinskih vlaken se najpogosteje uporablja bombaž ter nekatere vrste grobih vlaken, kot so npr. konoplja in juta, od kemičnih vlaken pa viskoza in sintetična vlakna. Prednosti tekstilne embalaže: • uporablja se za določene rastlinske vrste, za katere druga vrsta embalaže ni primerna, • zajema najmanjšo možno maso pri prevozu in skladiščenju, • embalaža iz sintetičnih vlaken ima večjo trdnost v primerjavi z naravnimi vlakni, vendar ni

biološko razgradljiva. Slabosti tekstilne embalažne: • ni zmeraj uporabna (le za določene vrste rastlin), • embalaža iz umetnih vlaken ni biološko razgradljiva, zato je vse bolj v uporabi embalaža iz

naravnih vlaken. Oblika embalaže za embaliranje okrasnih rastlin: Tekstilna tkanina (iz naravnih ali umetnih vlaken), ki je na kolutu, je različne širine, kar omogoča poljubno oblikovanje – rezanje kosov različnih dimenzij (odvisno od rastlinskih sort in velikosti) (slika 10).

Slika 10: Tekstilna embalaža: (a) tekstilna tkanina iz umetnih vlaken, (b) tekstilna tkanina iz naravnih vlaken, (c) zabalirano blago s tekstilno mrežo (umetna vlakna), (d) zabalirano blago z bombažno tkanino v kombinaciji z gumijastimi trakovi.

(a) (b) 4 (Jug – Hartman 1997, 49)

20

(c) (d) 3. 5 Embalaža iz papirja Sestava papirja oziroma njegova struktura direktno vpliva na kvaliteto in lastnosti papirnate embalaže. Le-to sestavljajo: • vlakna, dobljena iz lesovine (les iglavcev, les listavcev, bambus, slama in stebla sladkornega

trsa), tehnične celuloze, starega papirja, starih kosov bombažnih tkanin, drugih tekstilnih surovin, v zadnjem času sintetičnih,

• dodatki kot so polnila, lepila, klejiva in barve, optična belila in drugi specialni dodatki (Obradovič 2000).

Kot embalažni proizvod dajo tovarne na trg papir v paketih (ovitkih) in v rolah. Osnova za določanje debeline papirja je teža 1 m2 (gramatura papirja). Poznamo: • lahke papirje (gramature do 59 g/m2), • srednje težke papirje (od 60 do 119 g/m2), • in papirje gramature 150 g/m2 (ibid 2000). Proces proizvodnje papirja se lahko okvirno razdeli v tri osnovne faze: • priprava papirne mase, • izdelava papirja, • končna obdelava in plemenitenje (ibid 2000). Glede na surovinsko sestavo poznamo tri skupine papirjev za pakiranje in ovijanje (ibid 2000): • Skupina 1 - AP papirji (papirji za pakiranje narejeni iz starega papirja in z največ 30 %

celuloze), • Skupina 2 – CP papirji (sulfatni celulozni papirji iz 70 % celuloze in lesovine, ter iz 30 %

deležem starega papirja). • Skupina 3 – papirji iz natron celuloze z najmanj 50 % celuloze. (ibid 2000). Okrasne vrste papirjev za ovijanje se lahko lakirajo, barvajo ali potiskajo na eni ali obeh straneh. Gotov papir se razreže na standardizirane formate (A, B, C, K in E za različne vrste papirja) ali zavije v pole. Lahko pa se papir tudi konfekcionira ali oblikuje, npr. v vrečke, škatlice in druge zanimive oblike papirne galanterije (Jug-Hartman 1997).

21

Embalažni papirji za ovijanje cvetja so : • kraft papir, sulfitni papir, maščobno zaporni papir, glassine papir (močno mlet in glajen),

pergament (neklejan, obdelan s H2 SO4), • svileni papirji, tissue papirji, to so papirji nizke gramature (do 30 g/m2), h katerim so dodana

vlakna lanu, bombaža ipd (ibid 1977). Prednosti embalaže iz papirja: • razen ovojne vloge opravlja še vlogo pomožnega materiala v obliki nalepk, etiket, navodil

ipd., • ponuja različne možnosti oblikovanja (grafično, likovno), prilagodljiv je tudi za najrazličnejše

sisteme pakiranja (možnost pregibanja, zvijanja), • možnost recikliranja, • biološko je razgradljiv. Slabosti embalaže iz papirja: • higroskopičnost, razpočna odpornost (mehanska lastnost, ki lahko variira). (Snoj 1981). Za embalažo okrasnih rastlin se uporablja E format embalažnih papirjev v listih in polah. To je ovojni papir nizkih gramatur. Ovijalni papir je papir različnih lastnosti glede na uporabo. Pomembno je, da je odporen proti pregibanju. Kot okrasni ovojni papir uporabljamo krep ali naguban papir. Preprost bel ovojni papir je svilen papir, ki je na eni strani gladek in svetleč, na drugi strani pa hrapav. Potiskani papirji so nepogrešljiv del embalaže pri cvetlicah. Za občutljivejše pakiranje uporabljamo vodoobstojen, s sintetičnimi smolami in voski impregniran, papir. Za nosilnejše ovoje in embalažo se uporablja natron papir, ki je obdelan po posebnem postopku, ki mu poveča trdnost. Papirne vrečke iz natron papirja imajo nosilnost do 5 kg. Ovojni papir in nosilna vrečka nudita rastlinam zaščito proti temperaturnim nihanjem in mehansko zaščito proti udarcem, zmečkaninam in podobno (Slika 11). Slika 11: Embalaža iz papirja: (a) ovojni papir na roli, (b) vrečke iz natron papirja nosilnosti do 5 kg, (c) plastificiran papir za aranžiranje in zavijanje.

(a)

22

(b) (c) 3. 6 Embalaža iz kartona in valovitega kartona Karton se razlikuje od papirja po gramaturi (g/m2) in po masi. Izraz lepenka je bil prisoten v času ročne izdelave kartona, medtem ko strojno izdelano lepenko imenujemo karton. Za embalažo ima danes največji pomen valoviti karton. Valoviti karton je izdelan iz različnih vrst papirja. Ta danes uspešno izpodriva leseno embalažo. V obliki zloženk je večstransko uporaben pri pakiranju okrasnih rastlin (Stričevič 1983). Valoviti karton je embalažni material, sestavljen iz medsebojno zlepljenih slojev papirja, od katerih so nekateri oblikovani v valove (zgubani). Osnovne surovine za proizvodnjo valovitega kartona so papirji in kartoni različne kvalitete in gramature, ki so med seboj zlepljeni z raznimi lepili (ibid 1983). Valoviti karton je sestavljen iz enega ali več slojev valovitega papirja ter iz enega ali več slojev ravnega papirja - linerja. Sloji so med seboj povezani z lepilom ali podobnim sredstvom. Valoviti sloj imenujemo valovita sredina ali fluting. Izdelava valov poteka s pomočjo tlaka. Za ravni sloj oziroma liner se uporablja kraft papir oziroma kraftliner ali kakšno druga vrsta embalažnega papirja. Kot lepilo se običajno uporablja vodna suspenzija škroba v obliki granulata (Černič in soavtorji 2005). Namen izdelave večslojnega valovitega kartona je pridobiti čimbolj trdno in čvrsto strukturo končnega proizvoda (embalaže), zato so mehanska jakost, togost in zaščitne lastnosti pri dvoslojnem valovitem kartonu boljše kot pri enoslojnem. Teoretično je celotna debelina valovitega kartona vsota višine vseh valov, debeline valovitega sloja in ravnih slojev papirja. Seveda se pri tem povečata gramatura valovitega kartona in posledično tudi masa embalažne škatle, vendar ta proces traja precej dlje kot naraščanje mehanske trdnosti. S tem procesom (povečanjem celotne gramature in številom ravnih slojev), se povečata vrednost razpočne odpornosti (ibid 2005).

23

Prednosti embalaže iz valovitega kartona v primerjavi z lesom:: • v primerjavi z leseno embalažo ima tanjše stene, manjše zunanje dimenzije od lesenega

zaboja, zagotavlja pa enako volumensko izkoriščenost, kar omogoča višjo stopnjo izkoriščenosti skladiščnega prostora in vozila;

• velika prednost pri koriščenju skladiščnega in transportnega prostora prazne embalaže; • zaradi nižje mase je valoviti karton dosti bolj ugoden za rokovanje pri pakiranju in

manipulaciji blaga; • valoviti karton je elastičnejši od lesa, kar nudi zapakiranemu blagu večjo zaščito proti

delovanju dinamičnih sil in zaradi tega ni potrebno oblaganje; • s strani grafičnega oblikovanja ima embalaža iz valovitega kartona nesporno prednost pred

lesom (gladkost površine); • zagotavlja večje higienske pogoje; posebne vrste valovitega kartona pa lahko zelo dobro

zaščitijo blago tudi proti vlagi (Stričevič 1983).

Prednosti embalaže iz valovitega kartona v primerjavi z navadnim kartonom: • embalaža iz valovitega kartona se lahko uporabi kot alternativni material namesto debelejših

vrst navadnih kartonov za proizvodnjo transportne embalaže, • če primerjamo karton z valovitim kartonom enake gramature, potem je čvrstost valovitega

kartona na zvijanje in prebijanje veliko večja, • embalaža iz valovitega kartona je bolj elastična,večja zaščita proti dinamičnim vplivom. (ibid 1983). Prednosti embalaže iz kartona in valovitega kartona:: • je lahka in s tem zagotavlja gospodarnejše manipuliranje, • pri izdelavi je možna uporaba sekundarnih surovin, • viri materialov so obnovljivi, • ekonomična izdelava glede na potrebe pakiranega blaga, • možno je poljubno grafično in oblikovno izdelovanje, • možna zložljivost in enostavna montaža, kar zagotavlja nizke skladiščne in transportne stroške

(ibid 1983). Slabosti embalaže iz kartona in valovitega kartona: • neodpornost proti vlagi (visoka vodovpojnost), • krhkost, • nepovratnost embalaže (ibid 1983). Oblike embalaže za okrasne rastline iz kartona in valovitega kartona so: • v glavnem škatle iz troslojnega valovitega kartona, ki je sestavljen iz dveh liner papirjev,

zgornjega in spodnjega, ter iz valovitega kartona v sredini, ki je lahko različnih dimenzij valov (veliki, mali, srednji in mini valovi),

• v manjši meri se uporablja valoviti karton v petplastni izvedbi.

24

Različne oblike za okrasne rastline iz kartona in valovitega kartona prikazuje slika 12. Slika 12: Embalaža iz kartona in valovitega kartona: (a) visoka škatla iz troslojnega kartona z enim slojem valovitega kartona v sredini, (b) nosilni karton iz troslojnega kartona z enim slojem valovitega kartona v sredini.

(a) (b) 3. 7 Embalaža iz gline 5 Glina je glavna surovina za pridobivanje keramike ali lončevine. Lončarstvo je zelo stara obrt. Keramični predmeti sodijo med najstarejše človekove izdelke. Beseda keramika izvira iz grške besede “keramos”, ki v slovenščini pomeni “glina”. Od vrste gline in dodatkov so odvisne lastnosti keramičnih izdelkov. Glina ima kot naravni material posebne lastnosti, po katerih se odlikuje. To sta predvsem plastičnost in netalivost. Je izredno higroskopična, vpije lahko do 80 % vode. Pri žganju glina izgubi vodo, se skrči in ni več plastična. Glino najdemo v naravi v različnih oblikah. Če glino zmešamo z vodo, postane gnetljiva oz. plastična in jo lahko oblikujemo. Oblikovano glino žgemo pri visoki temperaturi, pri tem se spremeni v trdno in obstojno snov – keramiko. Prednosti embalažnih izdelkov iz gline in keramike: • naraven stik do zapakiranega blaga, ki je žive narave, • estetski videz, ki se sklada s pakiranim blagom, • je dober izolator pri nihanju temperatur in s tem nudi dobro zaščito rastlin, • rastlinam omogoča „dihanje“ in s tem boljšo rast. Slabosti embalažnih izdelkov iz gline in keramike: • visoka masa, • lomljivost, krhkost, • oteženo fiksiranje in s tem stabilnost.

Oblike embalaže iz gline, ki se uporabljajo pri embaliranju okrasnih rastlin: • sadilni lončki različnih velikosti in oblik, • okrasni lončki različnih oblik, barv, velikosti in kvalitete, • lončene posode različnih vrst in oblik.

5 (Jug-Hartman 1997, 188)

25

Visoka masa glinenih posod jih vedno bolj izloča iz uporabe. Prijaznost do rastlin, ki izhaja iz naravnih materialov, ne odtehta njenih prednosti pred slabostmi, zato je vse bolj izločena iz uporabe. Množična uporaba zaradi ekonomskih kazalcev ni več primerna. Le nekaj rastlinskih vrst je še deležno tega ugodja (slika 13). Slika 13: Embalaža iz gline: (a) glineni lončki in različne posode za sajenje, (b) okrasni keramični emajlirani lončki

(a) (b) Uporaba glinenih sadilnih lončkov je vedno manj smiselna, kljub višji ceni blaga, ki je posajeno v glinene lončke. Glineni lončki so večkrat uporabni, pa vendar zaradi slabih lastnosti, kot so lomljivost, preveliki stroški ob ponovni uporabi in preveliki masi, izgublja tržni delež. Nesorazmerja med masami glinenih in plastičnih lončkov ponazarja Tabela 1. Tabela 1: Primerjava embalažnih materialov za glinene in plastične lončke za okrasne rastline glede na maso

Štev. lončka

Ime embalaže sadilni lonček,material

Masa (g) Lastnosti materiala Komentar (razlika v masi)

10 Lonček - plastika mehka Lonček - plastika trda Lonček - glina

5

15

300

PP Glina

3-kratna v prid mehke plastike nesorazmerno naraščanje mase

12 Lonček - plastika mehka Lonček - plastika trda Lonček - glina

10

30

460

PP Glina

3-kratna razlika v teži med trdo in mehko plastiko nesorazmerno naraščanje mase

14 Lonček - plastika mehka Lonček - plastika trda Loček - glina

30

60

650

PP Glina

2-kratna v prid mehke plastike nesorazmerno naraščanje mase

26

3. 8 Plastična embalaža Polimerni materiali se danes skorajda uporabljajo v vsaki industrijski dejavnosti bodisi kot funkcionalni elementi bodisi kot pomožni material. Tako so postali nenadomestljivi v proizvodnji embalaže. Polimeri (makromolekule) so velike molekule, sestavljene iz ponavljajočih se strukturnih enot (merov), ki so povezane s kovalentnimi vezmi, iz katerih izdelujejo polimerne materiale (Pregrad in soavtorji 1999). Polimerni materiali so zelo primerni za razne vrste embalaže, največ pa se uporabljajo za živila in kmetijske pridelke. Prepogosto se pri oceni primernosti upoštevajo samo osnovne lastnosti polimernih in kompozitnih materialov (mehanska trdnost, kemijska obstojnost, prepustnost za pline iz zraka itd.), ne upoštevajo pa se možne migracije snovi iz plastike v blago in ekologija. Plastika je v relativno kratkem času postala skoraj nepogrešljiv embalažni material, saj prinaša vrsto funkcionalnih prednosti, enostavno predelavo, tiskanje itd. Za embalažo se danes porabi med 30 in 40% svetovne proizvodnje plastike in rast se bo po vseh napovedih povečevala tudi v prihodnje(Drev 2005). Eden od vzrokov je tudi nizka cena, ki je posledica optimizacije tehnologije proizvodnje in predelave. V zadnjem času narašča poraba polimernih materialov, ki so poznani že daljši čas. Največjo rast doživlja polietilentereftalat (PET), raste pa tudi poraba polipropilena (PP) in polietilena (PE). Med »peterico velikih« (PE, PP, PET, PVC, PS) je PVC edini material, katerega uporaba za embalažo stagnira ali celo upada. Znano je, da pri PP, ki sam po sebi ni popolnoma brezbarven in prozoren, z dodatkom, ki vpliva na kristalizacijo materiala, lahko dosežemo prozornost, ki je primerljiva s PET, ob tem je PP bistveno cenejši (Kržan 2004). Prihodnost polipropilena je svetla na vedno več aplikacijah, a le pod pogojem, da bodo proizvajalci zagotavljali visoko kakovostne diferencirane polimere z vedno boljšim razmerjem med ceno in vrednostjo, ki zadovoljujejo potrebe embalažerjev in povrnejo tržni vložek spreminjanja tržnih trendov. To je mnogostranski polimer, ki ima več zaželenih lastnosti. Te so visoka trdnost in žilavost, primerne optične lastnosti ter odpornost na višje temperature (ibid 2004). Zaradi specifičnih lastnosti materialov, iz katerih je narejena je plastična embalaža, je le-ta masovno zastopana v uporabi embaliranja okrasih rastlin. Uporablja se kot primarna embalaža (lončki različnih velikosti in oblik iz PP, PS in PET), sekundarna (v obliki platojev različnih dimenzij iz PP, HD-PE), terciarna (v obliki različnih folij za ovijanje transportnih vozičkov iz PE, PP, PVC) in v obliki pomožnih sredstev (trakovi in vrvi). Proces usklajevana mora zadostiti potrebam rastlin (glede na vrsto in sorto). Ob upoštevanju standardiziranih enot se doseže optimalno izkoriščen prostor in čas, kar prinaša prihranke in posledično ekonomske učinke. Prednosti: • nizka gostota (0,9 do 2,2 g/cm3), • možna prosojnost oz. transparentnost, • trdnost, odpornost proti lomu, odpornost proti vodi, • odpornost proti vodnim hlapom, odpornost proti maščobi, • ustvarjanje mikroklime, kar ugodno vpliva na zimzelene rastline v zimskem času, • enostavna in praktična uporaba, • možnost večkratne uporabe, • zložljivost pri vračanju in s tem optimalni izkoristek prevoznega in skladiščnega prostora, • možnost reciklaže, možnost sežiga.

27

Slabosti: • neobstojnost barv in mehanskih lastnosti na svetlobi, • pred reciklažo obvezno ločevanje.

(Cegnar 1992). Oblike embalaže iz polimernih materialov, ki se uporabljajo za embalažo okrasnih rastlin: • sadilni lončki različnih velikosti (od 4 do 80 cm premera in več), kontejnerji različnih velikosti

(C2, C3, C5, C7,5, C10, C20 in več), platoji različne sestave polimernih materialov, • zaboji za večkratno uporabo (možnost prevoza rastlin v razsutem stanju), • vrečke različnih velikosti in različnih vrst (v kombinaciji v aluminijsko folijo), celofan vrečke, • folije za ovijanje. Nekaj primerov plastične embalaže za okrasne rastline ponazarja slika 14. Slika 14: Plastična embalaža: (a) plastični set z odprtinami majhnega premera, (b) zaboji iz trde plastike za večkratno uporabo, (c) sadilni lončki različnih oblik, (č) platoji iz polistirena, (d) folija, zavita na roli (omogoča poljubno določanje primernih velikosti), (e) vrečke iz celofana.

(a) (b)

(d) (e)

28

4 STANDARDIZACIJA IN STANDARDI ZA EMBALAŽO OKRASNIH RASTLIN

4. 1 Standardizacija in standardi ter njihov pomen

Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo, katere namen je doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. Dejavnost obsega predvsem procese priprave, izdajanja in uporabe standardov. Pomembne koristi standardizacije so izboljševanje primernosti proizvodov, procesov in storitev za njihove predvidene namene, preprečevanje ovir v trgovanju in podpora tehničnemu sodelovanju. V procesu standardizacije lahko sodelujejo vsi zainteresirani prek ustreznih tehničnih teles, ki so sestavljena uravnoteženo iz predstavnikov proizvajalcev, zakonodajalcev, laboratorijev, znanosti, izobraževanja in potrošnikov. Sodelovanje vseh zainteresiranih v procesu priprave standardov zvišuje zaupanje v ustreznost izdelkov, ki so narejeni skladno temi standardi (SIST 2006). Standard je definiran kot tehnična specifikacija ali drugi dokument, dosegljiv javnosti, napisan z kooperacijo in soglasnostjo ali generalno odobritvijo vseh zainteresiranih, utemeljen na podlagi rezultatov znanosti, tehnologije in izkušenj, namenjen promociji optimuma skupinske koristi in priznan na nacionalni, regionalni ali internacionalni ravni (Brody, Marsh 1997). Standardi so zapisani sporazumi, ki temeljijo na priznanih rezultatih znanosti, tehnike in izkušenj. Pripravljeni so z namenom doseči optimalne koristi za skupnost. Z njihovo uporabo je mogoče odpraviti marsikatero nepotrebno oviro v trgovini, racionalizirati proizvodnjo in storitve ter omogočiti večjo združljivost izdelkov in storitev (ibid 2006).

Pomen standardov je velik, saj pospešujejo gospodarski razvoj. Najnovejše študije so pokazale, da razvite države Evrope z uporabo standardov prihranijo okoli 15 milijard evrov letno. V standardih lahko najdemo tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije posameznih značilnosti. Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo. Standardi pogosto, ne da bi mi za to sploh vedeli, življenje naredijo varnejše in manj zapleteno, izdelki in storitve pa postanejo učinkovitejši in bolj ustrezajo pričakovanjem uporabnikov. Znano je, da so se standardi posebej močno razvili z razmahom industrijske proizvodnje na različnih ravneh. Pojavljajo se na vseh področjih našega življenja in dela. V zadnjem času na vedno bolj različnih področjih storitvenih dejavnosti. In čeprav je standardizirano že skoraj vse, se kljub vsemu odpirajo vedno nova področja. Povsod, kjer bo potrebno, se bodo standardi še naprej razvijali, popravljali in dopolnjevali. Nekatere standarde bo zaradi zastarelosti treba tudi umakniti iz uporabe. Potreba po standardih se zaradi inovacij in hitrega tehničnega napredka ni zmanjšala, ampak se je še celo okrepila (Pregrad in drugi 2000).

Po letu 1992 je bilo načrtovano prosto kroženje blaga med članicami EEC na osnovi točno določenih evropskih norm. Izdelke bodo spremljala obvezna spričevala, ki bodo dokazovala atestirano kakovost s standardi CEN pri prehodu meja. V tem smislu že deluje Smernica EEC 85/374 z dne 25. 7. 1985, ki določa odgovornosti proizvajalca za škode, ki so povzročene zaradi napak njegovih izdelkov, med katere so vštete tudi vse napake embalaže (Cegnar in soavtorji 1992).

Jeseni leta 1990 je bil oblikovan predlog (CEN/TC 261) francoskega združenja za standardizacijo AFNOR (Association Francaise de Normalisation) Tehnični komite za normative za embalažo. Na seji 10. 12. 1990 v Parizu je ta komite določil oz. ustanovil 4 (SC) podkomisije:

29

• SC 1 obravnava (generalne) osnovne standarde, to so terminologija, metode preizkusov usklajevanje dimenzij in podobno.

• SC 2 obravnava standarde prodajne embalaže (embalaža, ki je v neposrednem stiku s

pakiranim izdelkom). • SC 3 obravnava standarde embalaže v distribuciji, industrijsko in transportno embalažo ter

poenotene tovore. • SC 4 obravnava standarde in določila za embalažo in okolico v odnosu na probleme uničenja

in recikliranja ter podobna ekološka vprašanja (ibid 1992). . 4. 2 Slovenski inštitut za standardizacijo ter SIST standardi 6 Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je samostojna pravna oseba javnega prava. Njegov ustanovitelj je Republika Slovenija, ki je SIST imenovala za slovenski nacionalni organ za standarde in nanj prenesla pravico do zastopanja slovenskih interesov v mednarodnih, evropskih in drugih nacionalnih organizacijah za standardizacijo. Delo SIST usmerjajo in vodijo njegovi organi: skupščina, predsednik SIST, upravni odbor, direktor in strokovna sveta za splošno področje in za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij. Na področju standardizacije je naslednik Urada za standardizacijo in meroslovje (USM).

Strokovno delo izvajajo strokovnjaki, ki v 136 tehničnih delovnih telesih Slovenskega inštituta za standardizacijo, ustanovljenih za določeno področje na pobudo zainteresiranih, pripravljajo slovenske nacionalne standarde in druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije ter sodelujejo pri pripravi mednarodnih in evropskih standardov v tehničnih delovnih telesih mednarodnih in evropskih organizacij za standardizacijo, katerih član je SIST.

Organi SIST in tehničnih delovnih teles (TDT) so sestavljeni tako, da je zagotovljena enakopravna zastopanost vseh zainteresiranih (ustanovitelja, gospodarstva, potrošnikov, akademskih in raziskovalnih institucij). Tako je mogoča neodvisnost opravljanja standardizacijske dejavnosti in preprečena prevlada posameznih interesov ali interesov skupine pri sprejemanju odločitev nacionalnega organa za standarde. Slovenski nacionalni standardi in drugi dokumenti (tehnične specifikacije, tehnična poročila, vodila) s področja slovenske nacionalne standardizacije se pripravljajo, sprejemajo, izdajajo, vzdržujejo in razveljavljajo v skladu z Navodilom o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih standardov in drugih dokumentov s področja slovenske nacionalne standardizacije. Tehnična delovna telesa (TDT) so telesa, ki izvajajo strokovne naloge v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo. TDT so: • tehnični odbori – TC, • projektne skupine – PG, • delovne skupine – WG.

6 (SIST 2006)

30

Glavna naloga tehničnega odbora je pripravljanje slovenskih nacionalnih standardov in drugih standardizacijskih dokumentov, medtem ko je naloga projektnih skupin le pripravljanje standardizacijskih dokumentov z nižjim statusom od standarda (to je tehničnih specifikacij, vodil in tehničnih poročil). Pri delu TDT je treba upoštevati načela zagotavljanja kakovosti v skladu s politiko kakovosti inštituta.

Mednarodno sodelovanje TDT

TDT sodelujejo pri pripravi evropskih in mednarodnih standardizacijskih dokumentov. Posredovanje pripomb poteka izključno prek TDT, če so ti ustanovljeni. TDT za sodelovanje v evropskem/mednarodnem tehničnem odboru, pododboru ali delovni skupini določi strokovnjake in vodjo delegacije. Glasuje vodja delegacije v skladu z usmeritvami TDT.

TDT morajo mednarodno sodelovanje, pošiljanje mnenj in pripomb na evropske in mednarodne standarde in standardizacijske dokumente voditi prek SIST (Slovenski inštitut za standardizacijo: http://www.sist.si/slo/g2/navodilosist.htm).

SIST privzema harmonizirane standarde v sistem slovenske standardizacije redno, zato so skoraj vsi harmonizirani evropski standardi tudi slovenski standardi z oznako SIST. Praviloma se na te standarde sklicujejo tehnični predpisi, s katerimi se prenašajo določila evropskih direktiv novega pristopa v slovensko zakonodajo. 4. 3 Evropski standardi (EN) Evropska organizacija za standardizacijo (Pregrad in drugi 2000, CEN/TC 261 2006, Cegnar 1998), je bila ustanovljena leta 1961. Namenjena je pripravljanju sprejemanju in izdajanju evropskih standardov (z oznako EN) na splošnem področju. Članice te evropske organizacije so nacionalne organizacije za standardizacijo držav EU. Evropske standarde (EN) in standardizacijske dokumente pripravljajo tri organizacije:

CEN - Evropski komite za standardizacijo Evropski komite za standardizacijo – CEN (CEN 2005) ima nalogo spodbujanja in promoviranja prostovoljne standardizacije v Evropi in povezovanja evropske standardizacije z mednarodno. Harmonizacija zmanjšuje ovire v trgovini in zvišuje Harmonizacija zmanjšuje ovire v trgovini in zvišuje stopnjo varnosti ter omogoča

izmenljivost in združljivost izdelkov, sistemov in storitev. CEN pripravlja evropske standarde (EN) in standardizacijske dokumente na vseh področjih standardizacije, razen elektrotehnike in telekomunikacij. Delo CEN temelji na odprtosti in preglednosti (vsi nacionalni organi so dolžni zagotoviti, da njihove delegacije uravnoteženo zastopajo mnenja vseh zainteresiranih), konsenzu (sporazumi med zainteresiranimi stranmi) in nacionalni zastopanosti (formalno se evropski standardi sprejemajo z večino glasov nacionalnih članic. Področja embalaže – po tehničnih odborih (TC) Področje embalaže v CEN pokriva CEN/TC 261. EN standardi za embalažo se nanašajo na področja terminologije, dimenzije embalaže, označevanje, preizkusne metode, zahteve povezane z okoljem in reciklažo. Zajemajo tudi standarde, citirane v direktivah za prepakirane proizvode. Delo evropskih (CEN – European Committee for Standardization) in mednarodnih (ISO) tehničnih odborov se prekriva. Evropski tehnični odbori za embalažo pripravljajo svoje evropske

31

standarde in hkrati s tem tudi prevzemajo že uveljavljene mednarodne standarde, ki jih pripravljajo skupaj na podlagi leta 1991 podpisanega sporazuma med ISO in CEN o tehničnem sodelovanju pri pripravljanju standardov. Tako CEN pripravlja svoje evropske standarde le, če ni ustreznih mednarodnih standardov. Največ dela ima CEN s pripravo standardov, ki jih EU potrebuje pri uvajanju svojih smernic. Bistvene zahteve, ki zadevajo poglede embalaže in embalažnih odpadkov so: • Masa in prostornina embalaže naj bodo zmanjšane na količino, ki je nujno potrebna za varnost

in odobritev pakiranega paketa. • Škodljive in nevarne sestavine naj imajo minimalni vpliv na okolje, ko so izrabljene. • Embalaža mora biti primerna za reciklažo, povrnitev energije, kompostiranje ali ponovno

uporabo, če je temu namenjena. Tako je evropska komisija na podlagi smernice 94/62/ES Embalaža in embalažni proizvodi dala mandat CEN za pripravo evropskih standardov, ki bi se skladali z določili direktive. CEN je razvil 5 ključnih standardov, in sicer: • EN 13428:2000 se nanaša na “Embalaža - Natančne zahteve za proizvajanje in sestavo” in

meri na preprečevanje z zmanjšanji virov. • EN 113429:2000 se nanaša na “Embalaža - Zahteve za pomembne materiale in tipe” povratne

embalaže. • EN 13430:2000 se ukvarja z “Embalaža - Zahteve za nadomeščanje embalaže” z reciklažo. • EN 13431:2000 je v povezavi z “Embalaža - Zahteve za nadomeščanje embalaže” z vračanjem

energije. • EN 13432:2000 pokriva “Zahteve za nadomeščanje embalaže” s kompostiranjem in

biorazgradnjo. Namen te smernice je uskladitev nacionalnih meril, ki so povezana z upravljanjem embalaže in njenih odpadkov. 4. 4 Harmonizirani SIST EN standardi o embalaži 7 Pomen harmoniziranih standardov Harmonizirani standard je evropski standard EN, ki je bil pripravljen po naročilu (mandatu) Evropske komisije in Sekretariata EFTA z namenom, da podpre bistvene zahteve direktive. Z mandatom ni nujno zajet celoten standard, saj je mogoče v besedilo standarda vključiti tudi dodatna določila, katerih uporaba ni obvezna. V takem primeru govorimo o reguliranem področju standarda, ki "podpira" zahteve direktive, in o prostovoljnem področju standarda. Ta povezava je razložena v dodatku Z na koncu vsakega mandatiranega standarda.

Načeloma je postopek priprave in sprejemanja harmoniziranega standarda enak postopku sprejemanja evropskih standardov, vendar pa se med javno obravnavo dodatno vključi še tako imenovani "konzulent CEN", ki predlog standarda pregleda še z vidika izpolnjevanja določil, navedenih v besedilu mandata, in z vidika izpolnjevanja bistvenih zahtev ustreznih evropskih direktiv. Pogosto se zgodi, da mandatirani standard podpira več evropskih direktiv. Tak je na primer predlog standarda za garažna vrata, ki ustvarja domnevo o skladnosti z zahtevami tako direktive o strojih kot direktive o gradbenih proizvodih in direktive o elektromagnetni 7 (Osebna komunikacija SIST 2005)

32

združljivosti. V takem primeru standard pregleda več konzulentov CEN in vsak za svoje področje poda poročilo. Pred formalnim glasovanjem o mandatiranem standardu pa se konzulent CEN ponovno vključi in v roku štirih tednov potrdi dokončno besedilo za končno glasovanje. Če besedilo zavrne, usklajevanje poteka med konzulentom ter predsednikom in tehničnim sekretarjem tistega tehničnega odbora CEN, ki je predlog pripravil.

Če je rezultat formalnega glasovanja v smislu pravil CEN/CENELEC pozitiven, upravni center CEN razpošlje svojim članicam besedilo, da ga le-te lahko privzamejo v svoj nacionalni sistem standardov. Vzporedno s tem pa sta obveščena tudi Evropska komisija in Sekretariat EFTA. V tem trenutku je mandatirani standard še vedno samo "kandidat" za harmonizirani standard. Šele potem, ko vse države članice prek upravnega centra CEN Evropski komisiji in Sekretariatu EFTA sporočijo prevod naslova mandatiranega standarda v svoj nacionalni jezik (npr. španski AENOR španski prevod naslova, grški ELOT grškega itd.), sledi objava mandatiranega standarda v Uradnem listu ES z navedbo direktive, v podporo katere je bil pripravljen. S tem dejanjem postane mandatirani evropski standard harmonizirani standard. Od takrat naprej se ta standard lahko uporablja, pri nekaterih direktivah pa se celo mora uporabljati, če se želi dokazati skladnost z zahtevami direktive. Do konca leta 2001 je bilo od več kot 3900 mandatiranih standardizacijskih projektov za podporo 21 direktivam novega pristopa ratificiranih že 2350 standardov, kar predstavlja 60 % vseh načrtovanih.

SIST privzema harmonizirane standarde v sistem slovenske standardizacije redno, zato so skoraj vsi harmonizirani evropski standardi tudi slovenski standardi z oznako SIST. Praviloma se na te standarde sklicujejo tehnični predpisi, s katerimi se prenašajo določila evropskih direktiv novega pristopa v slovensko zakonodajo (SIST 2005).

Harmonizacija standardov pomeni prevzem tujih standardov v domači sistem standardizacije. Slovenski inštitut za standardizacijo prevzema Evropske standarde (EN) v razmerju 1:1 in so obvezni. Mednarodne standarde (ISO) pa po potrebi. Ko so sprejeti, postanejo obvezni za sprejemnika. V seznamu harmoniziranih standardov pod direktivo, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti izdelkov z zahtevami direktive v zvezi z embalažo. Nekaj primerov harmoniziranih SIST standardov 2005 o embalaži, ki se nanašajo na načrtovanje embalaže: SIST EN 13427:2004 Embalaža - Zahteve za uporabo evropskih standardov na področju embalaže in odpadne embalaže SIST EN 13428:2001 Embalaža - Posebne zahteve za proizvodnjo in sestavo - Preventiva za zmanjšanje pri izvoru SIST EN 13429:2004 Embalaža - Večkratna uporaba SIST EN 13430:2004 Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za predelavo s snovnim recikliranjem SIST EN 14431:2004 Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za energetsko predelavo, vključno z določitvijo

33

najmanjše kurilne vrednosti SIST EN 13432:2001 Embalaža - Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in biorazgradnjo - Preskusna shema in ovrednotenje meril za sprejemljivost embalaže SIST EN 14053:2003 Embalaža - Embalaža iz valovitega kartona ali kartona - Vrste in konstrukcija Packaging - Packaging manufactured from corrugated or solid fireboard - Types and construction SIST EN 14054:2003 Embalaža - Embalaža iz papirja in lepenke - Načrtovanje škatle Packaging - Paper and board packaging - Design of cartoons 4. 5 ISO standardi Nosilci mednarodne standardizacije so Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je polnopravni član ISO in IEC. Član ITU je Elektrotehniška

zveza Slovenije.

Nevladna mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (ISO 2005), ki obravnava vsa področja razen elektrotehnike (področij dela IEC), je bila ustanovljena leta 1947. Rezultat dela te organizacije so mednarodni sporazumi, ki so objavljeni v obliki

mednarodnih standardov z oznako ISO.

Mednarodni standardi ISO (ISO www.iso.org), .pomenijo znaten napredek, saj omogočajo odpravljanje tehničnih ovir v mednarodni menjavi blaga in delitvi dela. To pa velja le za tiste države, ki svoje nacionalne standarde in predpise prilagajajo mednarodnim. V usklajevalnem postopku je zlasti pomembno aktivno vključevanje vsake države. Kajti le tako si lahko manj razvita država zagotovi, da bodo upoštevane njene posebne razmere.

ISO je svetovna zveza nacionalnih organov za standarde (članov ISO). Mednarodne standarde ponavadi odobri ISO. Vsak član, ki želi sodelovati na določenem področju, za katero je ustanovljen tehnični odbor, ima pravico biti zastopan v tem odboru. Pri delu sodelujejo tudi vladne in nevladne mednarodne organizacije, povezane z ISO. Osnutki mednarodnih standardov, ki jih sprejmejo tehnični odbori, se pošljejo vsem članicam v glasovanje. Za objavo mednarodnega standarda je treba pridobiti soglasje najmanj 75 % članic, ki se udeležijo glasovanja (ISO 2005).

34

4. 6 Pregled standardov po področjih, ki se nanašajo na embalažo okrasnih rastlin Po pregledu spletnih strani: CEN www.cenorm.be, SIST www.sist.si, ISO www.iso.org, SIST kataloga 2003, ter posredovanih podatkov Slovenskega inštituta za standardizacijo z dne 16. 02. 2006, sem opravila pregled in primerjavo standardov preučevanih po: • področjih terminologije, • strokovnih slovarjev na splošno, • dimenzijah embalaže, • označevanju, • preizkusnih metodah • ter zahteve povezane z okoljem in reciklažo. Ugotovila sem, da je : • privzetih SIST EN ISO standardov 9, • privzetih SIST EN standardov 59, • ISO standardov 44, • EN ISO standardov 6, • ISO/DIS 2, • SIST-TP CEN/TR 1, • SIST CR 13.

Ugotovitve predstavljam v preglednici ki jo prikazuje Tabela 2. 4. 7 Pregled standardov materialov, iz katerih je narejena embalaža za okrasne rastline Za potrebe primerjave med standardi materialov (les, kovina, papir, karton in valoviti karton, tekstil ter plastika), ki se nanašajo na embalažo okrasnih rastlin, sem primerjala harmonizirane SIST, EN ter ISO standarde. Po pregledu harmoniziranih SIST 2005 (osebna komunikacija) in SIST 16. 02. 2006, ISO kataloga 2003 ter obisku spletnih strani sem ugotovila sledeče: • privzetih SIST EN ISO standardov je 40, • privzetih SIST EN standardov je 70, • SIST ISO standardov je 40, • ISO standardov je 86, • EN standardov je 77, • SIST CR sta 2.

Velika večina standardov je harmoniziranih v SIST standarde, ki so sprejeti in obvezni. Nekaj je novih, ki se šele sprejemajo in bodo postali obvezni. Primerjavo standardov, ki se nanašajo na materiale, iz katerih je narejena embalaža za okrasne rastline, prikazuje Tabela 3.

35

Tabela 2 : Pregled standardov po področjih, ki se nanašajo na embalažo okrasnih rastlin

Področje SIST EN ISO

SIST EN

SIST ISO

EN ISO EN ISO

ISO/DIS

SIST-TP

CEN/TR

SIST CR

Terminologija 5 9 4 3 Slovar 3 3 2 1 2 Velikosti/dimenzije 1 1 Definicije 1 2 2 1 Embalaža in okolje slovar

2 2

Zahteve za merjenje in overjanje štirih težkih kovin in drugih nevarnih snovi v embalaži ter njihov spust v okolje

1 2

Poročilo o merilih in metodologijah za analizo življenjskega cikla embalaže

3

Stopnja pridobivanja energije definicija in način izračuna

1 1

Embalaža večkratna uporaba

1 1

Zahteve za embalažo, primerno za predelavo s snovnim recikliranjem

1 3 3 1 1

Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in biorazgradnjo

1 1

Zahteve za uporabo evropskih standardov na področju embalaže in odpadne embalaže

1 1

Posebne zahteve za proizvodnjo in sestavo, preventiva pri zmanjšanju pri izvoru

1 1

Zahteve za embalažo, primerno za energetsko predelavo vključno z določitvijo najnižje spodnje kurilne vrednosti

1 1

Optimizacija energijske predelave odpadne embalaže

1

Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje in biorazgradnjo. Poskusna shema in ovrednotenje meril za sprejemljivost embalaže

3 3

Transportna embalaža – zaboji iz trde plastike za večkratno uporabo v distribuciji – 1 del splošni namen uporabe

1 1

Transportna embalaža – zaboji iz trde plastike za večkratno uporabo v distribuciji – 2 del splošni opis za preizkušanje

2

2

Pakiranje in distribucija blaga na splošno 1 7 7 20 4 Materiali in pripomočki za pakiranje 1 Vreče,vrečke 3 8 8 8 Stekleni lonci, kozarci 2 2 Pločevinke tube 2 1 1 2 Zaboji, škatle, plastični zaboji 5 5 Večnamenski kontejnerji 1 1 Celovita napolnjena transportna embalaža 5 5 Drugi standardi v zvezi s distribucijo blaga s prevozi 1 1 Embalaža - Podrobni opis povezovalnih trakov za dvigovanje, pritrjevanje in varovanje trakov

2 2

Lahki kovinski kontejnerji s točno določenimi merami, definicije in determinante dimenzij in kapaciteta 1 in 2 del- splošno

2 2

Ostale metode testiranja kovin 3 Embalaža - slikovno označevaje za ravnanje z izdelki 1 1 Označevanje in sistem prepoznavanja materialov 1

36

Tabela 3 : Pregled standardov materialov iz katerih je narejena embalaža za okrasne rastline Materiali Za pakiranje Okrasnih rastlin

SIST EN ISO

SIST EN

SIST ISO

ISO EN EN ISO

ISO/ DIS

SIST-TP

CEN/TR

SIST CR

Tekstilna vlakna 11 2 14 13 13 Naravna vlakna - bombažna, umetna

3 7

Lanena vlakna 1 1 Preje 1 2 1 1 3 Vrvi sisal 1 7 1 7 Tkanine 2 3 2 3 Gumirane ali plastificirane tekstilije

1 2 1 3

Kovine, pločevina (Cink)

10 10 1

Aluminij in zlitine 2 6 5 8 Jeklena žica 5 Les 14 7 14 Steklo in stekleni izdelki

7 12

Keramika 2 9 2 Polimerni materiali

12 1 1 12 14

Polipropilen (PP) 3 Papir splošno 2 4 2 3 Papir, karton lepenka, vlaknine

5 12 10 10

Jekleni izdelki 1 Plastični sestavljeni ojačani materiali

2

Pocinkana pločevina

1

37

5 POMEN EMBALAŽE PRI TRANSPORTU OKRASNIH RASTLIN Transportna embalaža je pogosto povratna, razen redkih izjem, npr. prekomorskih lesenih zabojev. Zato mora biti lahka, trpežna in prirejena za manipuliranje z dvigali. Veliki ladijski kontejnerji in dvižne cisterne so bili v preteklosti iz jekla, danes pa se proizvajajo iz enega kosa iz kompozitov. Manjši kontejnerji in sodi so pihani iz PE - HD, palete vseh vrst in zaboji pa brizgani iz PE - HD in PP. Za visoke palete plastika izpodriva jeklene mreže, za nizke pa se les mnogo počasneje umika plastiki in zlepljeni iverki (Navodnik 1998). 5. 1 Predstavitev različnih pomožnih prevoznih sredstev pri prevozu okrasnih rastlin Prevoz pokvarljivega blaga z možnostjo nadzora toplote z javnim prevozom se nanaša na notranji prevoz pošiljk pokvarljivega blaga s hladilnim tovornjakom oz. toplotno osamljenim tovoriščem, ki ima možnost uravnavati stopnjo toplote. Pomožna sredstva za tovor (gajbice, podložki, role in podobno), ki se uporabljajo pri prevozu, so sestavni del pošiljke. Njihova cena je vključena v pošiljko. Pomožna sredstva ne predstavljajo posebnega dela dostave, ni jih potrebno najeti in ne predstavljajo razloga za zmanjšanje voznine. Nakladanje, zagozdovanje in pričvrščevanje tovora s pomožnimi sredstvi omogoča porazdelitev po tovorišču ter normalno kroženje zraka (INTERTRANSPORT, Gospodarsko Interesno Združenje, 2006). Pomožna prevozna sredstva za transport okrasnih rastlin so lahko ročna. Ta zahtevajo fizično prisotnost človeka in sredstev, s pomočjo katerih se lahko strojno premika tovor. To so na primer: • kovinske boks palete in lesene palete, pomožna transportna sredstva (zaboji, vrvi, pasovi in

drugo). • CC vozički, pomožna transportna sredstva (slika 15). Slika 15 : Pomožna prevozna sredstva: (a) Standardizirana lesena paleta, (b) CC vozički

(a) (Vir: Embalaža & Co. 2004, 16)

(b)

38

Palete Paleta je raven podstavek, na katerega postavljamo en zaboj ali več zabojev, vreč, škatel itd., tako da lahko tovor prevažamo ali skladiščimo kot enoto. Paleta je najenostavnejše in najvažnejše sredstvo v transportnem procesu. Namesto da bi delali s posameznimi enotami, se te združijo na paleti v skupino po 5, 10, 100 in več enot. Tako prihranimo čas, denar in človeško delo. Palete so zgrajene v raznih dimenzijah, odvisno od blaga, ki ga paletiziramo. Pri nas so navadno zgrajene v standardnih dimenzijah (1200 x 800 mm), ki temeljijo na modulu 400 x 600 cm. V transportnem procesu moramo uporabljati čim manj različnih dimenzij palet, da bi lahko proces standardizirali (Požar 1976). Kovinske boks palete in lesene palete so nepogrešljive pri nalaganju oz. pakiranju okrasnih rastlin. Rastline, ki so v posodah večjega premera se zlagajo ena do druge, ter se ovijejo z sintetičnim blagom . Tako naložene rastline, obdane s plastmi sintetičnega blaga, ki je luknjičasto zaradi kroženja zraka, so pripravljene za nalaganje, prevoz ali pretovor. Paletizacija Paletizacijo je treba uporabljati zlasti pri delu z materialom, ki ga lahko zlagamo. Z uporabo viličarjev se je storilnost posameznih operacij povečala dva- do trikrat. Še bolj pa se je storilnost povečala s tem, da uporabljamo palete v proizvodnji, skladiščenju, prevozu in pri manipuliranju, tako da ostane prvotna enota nespremenjena. Koristi paletizacije so naslednje: • ravnanje z blagom se zniža za 80 % (manj poškodb blaga, stroški za pakiranje se znižajo tudi

za 50 %), • poveča se hitrost nakladanja oziroma razkladanja (prevozno sredstvo lahko s paletami

naložimo petkrat hitreje), • poleg varnejšega prevoza dosežemo s paletizacijo manj tatvin, • ker se palete lahko nalagajo ena na drugo, se pri skladiščenju uporablja tudi tretja dimenzija

(potrebna je manjša površina za skladiščenje, manj potrebnega označevanja posameznih omotov, lažji nadzor, lažje opravljanje inventure itd.),

• paletizirane pošiljke omogočajo boljše izkoriščanje transportnega sredstva, • s paletami pospešujemo mehansko delo (z viličarji), • zmanjšana je uporaba pakirnega materiala za 20 % do 80 %, tudi delo pri pakiranju za 35 % do

90 %, Pri »klasičnem« skladiščenju izkoriščamo povprečno le 10 % do 20 % skladiščnega prostora. Z uporabo palet pa se lahko skladišči na istem prostoru 4 do 10-krat več blaga (ibid 1976). 5. 2 Pomen skupinskih prevoznih naprav pri logistiki za prevoz okrasnih rastlin Kontejnerizacija Kontejnerizacija je proces uvajanja in uporabe kontejnerjev v prevozu tovora, ki omogoča hiter transport blaga z raznimi transportnimi sredstvi. Kontejner povezuje proces transporta v enoten in neprekinjen proces ter združuje posamezne elemente transporta v enotno transportno verigo.

39

Kontejnerizacija omogoča bistveno racionalizacijo transportnega procesa, s tem pa racionalizacijo pretoka blagovnih tokov v narodnem gospodarstvu (Ogorelc 2004). Kontejner Kontejner se razlikuje od embalaže in prevoznih sredstev po tem, da : • ni vezan na izdelek, • embalaža ni vezana na medij (prevozno sreds