Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji · poletne sezone povzročajo različne aktivnosti na obali jezera. Skupna ocena stanja se je znižala zaradi ocene na podlagi bentoškihnevretenčarjev,

Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji

mag. Špela Remec Rekar

Urad za hidrologijo in stanje okolja

Sektor za kakovost voda

S R E Č A N J E O B J E Z E R S K I H K R A J E V

Brez znanja o delovanju, stanju in vplivih na vodno okolje ni učinkovitega, trajnostnega upravljanja z vodnimi viri.

»Vloga lokalnih skupnosti pri upravljanju voda«

Pregled stanja jezer in najpogostejših pritiskov na jezera in zadrževalnike

Pošiljanje poročil „objezerskim“ Občinam in objava poročil in

podatkov na spletu http://www.arso.gov.si/vode/jezera/

http://www.arso.gov.si/vode/podatki/

http://www.arso.gov.si/vode/jezera/

http://www.arso.gov.si/vode/podatki/

Od leta 2007 monitoring poteka skladno z Vodno direktivo(Direktiva 2000/60/ES)

Novi kriteriji za oceno ekološkega in kemijskega stanja jezer celovito zajamejo vse dejavnike, ki vplivajo na kakovost vodnega okolja: kemijske,

fizikalno-kemijske, biološke, morfološke in hidrološke

• Pravilnika in o monitoringu stanja površinskih voda• (Uradni list RS, 10/2009)

• Uredbe o stanju površinskih voda• (Uradni list RS14/2009, 98/2010, 96/2013)

Ocenjuje se EKOLOŠKO in KEMIJSKO

stanje vodnih teles

Ocena stanja je podlaga pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje stanja vodnih teles, ki v obdobju NUV niso dosegla okoljskih

kriterijev za dobro stanje


Če vodno telo ne dosega dobrega ekološkega ali kemijskega stanja so potrebni ukrepi

za zmanjšanje obremenitev, ki se jih določi v okviru načrta upravljanja povodij, za kar

je pristojna Direkcija za vode oziroma MOP.

Jezera so s pritoki in padavinsko vodo povezani z ožjim in širšim pojezerjem. Na

stanje jezer in zadrževalnikov ima velik vpliv dejavnost lokalnega prebivalstva,

urejenost lokalne infrastrukture, rekreacijsko turistična dejavnost, industrija,

premogovništvo …. V primeru MPVT je predvsem iz hidrološkega vidika zelo

pomembna namembnost in raba zadrževalnikov


Jezera in zadrževalniki vključeni v državni monitoring


Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda Ur.l.RS 63/05; potrebne dopolnitve

Hidromorfološke lastnosti: površina > 50 hapomemben volumenzadrževalni čas >1 danPreverjeno z biološkimi elementi

Naravna jezera

1. Blejsko jezero 19752. Bohinjsko jezero 1997

1. Velenjsko jezero 2007

2. Družmirsko jezero 2010

3. Škalsko jezero 2014

4. Šmartinsko jezero 2003

5. Slivniško jezero 2003

6. Medvedce 2014

7. Perniško jezero 2 2003

8. Perniško jezero 1 2014

9. Pristava 2014

10. Ledavsko jezero 2003

11. Gajševsko jezero 2004

12. Klivnik 2003

13. Mola 2003

14. Vogršček 2 2003

15. Vogršček 1 2014

16. Akumulacija Moste 2016

Zadrževalniki (MPVT)

• Cerkniško jezero

• Ptujsko jezero

• Ormoško jezero

• Trbojsko jezero

• Zbiljsko jezero

• Vrhovo

• Most na Soči

Rečni ekosistemi

Ocena ekološkega in kemijskega stanja za NUVII (2009 – 2014) se podaja za 11 VT jezer: Blejsko, Bohinjsko, Velenjsko, Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Ledavsko in Gajševsko jezero

ter zadrževalnike Klivnik, Mola in Vogršček .


Razredi kakovosti ekološkega stanja

1 zelo dobro (H)

2 dobro (G)

3 zmerno (M)

4 slabo (P)5 zelo slabo (B)

Kemijsko stanje dobro slabo

JEZERO/ZADRŽEVALNIK EKOLOŠKO stanje/potencal KEMIJSKO stanje

VTJ Blejsko jezero ZMERNO dobro

VTJ Bohinjsko jezero DOBRO dobro

UVT Velenjsko jezero ZMEREN ali slabši dobro

MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero ZMEREN ali slabši dobro

MPVT zadrževalnik Slivniško jezero ZMEREN ali slabši dobro

MPVT Perniško jezero SLAB ali slabši dobro

MPVT zadrževalnik Ledavsko jezero SLAB ali slabši dobro

MPVT zadrževalnik Gajševsko jezero SLAB ali slabši dobro

MPVT zadrževalnik Klivnik DOBER dobro

MPVT zadrževalnik Mola DOBER dobro

MPVT zadrževalnik Vogršček ZMEREN ali slabši dobro

Brez ocene za bioto

Šele ocena na podlagi posameznega elementa kakovosti pokaže ključne pritiske na vodni

ekosistem

• Fitoplankton

• Fitobentos in makrofiti

• Bentoški nevretenčarji

• Ribe

• Prosojnost: Secchijeva globina (m)

• Zakisanost: pH

• Stanje hranil: celotni fosfor (μgP/L)

• Kisikove razmere: nasičenost kisika v hipolimniju (%)

Posebna onesnaževala Hidromorfološki elementi

Obvezni elementi kakovosti za določanje EKOLOŠKEGA stanja jezer

Podporni splošni fi-ke elementi Biološki elementi

Hidrološki režim:Količina in dinamika tokaNivo gladine Zadrževalni čas Povezava s podtalnico

Seznam sintetičnih in nesintetičnih onesnaževal (NRS) Uredba o stanju površinskih voda

Morfološke razmere:Spreminjanje globine Količina in struktura substrataStanje obrežnega območja


Preobremenjenost s hranili

Preobremenjenost s hranili ; razmere v litoralu

Hidromorfološke spremembe in pritiski v litoralnem predelu jezera

Različni pritiski; vzorčenje se izvaja, metodologija vrednotenja v izdelavi

EKOLOŠKO STANJE JEZER IN ZADRŽEVALNIKOV 2009 - 2014 Skupna ocena

Biološki elementiSplošni podporni fi-ke

elementiPosebna onesnaževala

EKOLOŠKO STANJE

Vodno telo Fito

pla

nkt

on

Fito

be

nto

sin

mak

rofi

ti

Be

nto

ški

nev

rete

nča

rji

Rib

e

Secc

hij

eva

glo

bin

a

Ce

lotn

i fo

sfo

r

pH Nas

iče

no

st s

ki

siko

m v

h

ipo

limn

iju

Sintetična in nesintetičnaonesnaževala (NRS)

2009-2014

REK REK REK m μg P/L %

Blejsko jezero 0,58 0,61 0,76 * 5,7 12,4 8,1 73,2 G zmerno

Bohinjsko jezero 0,92 0,82 0,77 * 9,1 4,8 8,3 93,3 G dobro

Velenjsko jezero 0,52 * * * 6,4* 48* 8,0* 11* M(SO4;Mo) zmerno ali slabše

Družmirsko jezero 0,62 * * * 3,2 27 8,0* 63* M(Mo) zmerno ali slabše

Šmartinsko jezero 0,47 * * * 1,2* 37* 7,8* 52* G zmerno ali slabše

Slivniško jezero 0,44 * * * 1,2* 37* 7,9* 88* G zmerno ali slabše

Perniško jezero 0,25 * * * 0,3* 261* 8,0* ** G(FFS_metolaklor) slabo ali slabše

Ledavsko jezero 0,34 * * * 0,5* 99* 8,2* ** M(FFS_metolaklor) slabo ali slabše

Gajševsko jezero 0,32 * * * 1,7* 114* 8,4* ** M(FFS_metolaklor) slabo ali slabše

Klivnik 0,71 * * * 3,3* 11* 8,0* 66* G dobro

Mola 0,69 * * * 2,7* 15* 7,8* 69* G dobro

Vogršček 0,59 * * * 2,1* 13* 7,9* 55* G zmerno ali slabše

*Ekološkega stanja oz.potenciala ni možno določiti, ker ni ustreznih metodologij, ali pa so le te v fazi preverjanja

**Kriterij, nasičenost kisika v hipolimniju za ekološki tip ni ustrezen

Razredi kakovosti ekološkega stanja

1,0 - 0,8 Zelo dobro

0,79 – 0,6 Dobro

0,59 – 0,4 Zmerno

0,39 – 0,2 Slabo

0,19 - 0 Zelo slabo

Končno oceno ekološkega stanja vodnega telesa določa najslabša ocena.


V obdobju 2009 - 2014 so od skupaj 11 vodnih teles jezer samo 3 (27 %) dosegla dobro

stanje, vsa ostala jezera in zadrževalniki 8 (73%) pa niso dosegli okoljskih ciljev za

dobro ekološko stanje zaradi preobremenjenosti s hranili, zlasti fosforjem in dušikom.

9 9 9

189

189

73

9

45

27

9

36

27 27

82 82

100

82

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Trofičnost/FPL Trofičnost/FB/MA HMspremenjenost/BN

splošnadegradiranost/RIBE

Splošni fi- keelementi

Posebnaonesnaževala

Ekološkostanje/potencial

Del

ež je

zer

v p

osa

mez

nem

kak

ovo

stn

em r

azre

du

Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji glede na različne obremenitve v obdobju 2009 - 2014

ZELO DOBRO DOBRO DOBER ZMERNO ZMEREN ali slabši

SLABO SLAB ali slabši ZELO SLABO NEOCENJENOSTANJEPOTENCIAL

Za močno preoblikovana vodna telesa (MPVT) – zadrževalnike še ni enotne

strategije za določanje ekološkega potenciala in metodologij za posamezne

biološke elemente. Pri oceni potenciala je odločujoča namembnost zadrževalnika in na

podlagi tega tudi omilitveni ukrepi za posamezne elemente. Trenutno je ocena ekološkega potenciala izračunana le na

podlagi fitoplanktona in posebnih onesnaževal.

Od skupaj 11 vodnih teles jih 8 (73%) dobrega stanja, oziroma potenciala ne dosega zaradi preobremenjenosti s hranili

Jezero / zadrževalnik

povp. 09_2014

2014 2013 2012 2011 2010 2009

Blejsko jezero 0,58 0,57 0,58 0,57 0,64 0,55 0,57 zmerno

Bohinjsko jezero 0,92 0,89 0,93 0,93 0,94 0,96 0,89 zelo dobro

Velenjsko jezero 0,52 0,57 0,45 0,45 0,56 0,54 0,55 zmeren ali slabši

Šmartinsko jezero 0,47 0,45 0,53 0,79 0,41 0,27 0,35 zmeren ali slabši

Slivniško jezero 0,44 0,42 0,42 0,43 0,5 0,36 0,53 zmeren ali slabši

Perniško jezero 2 0,25 0,25 0,15 0,23 0,17 0,31 0,37 slab ali slabši

Ledavsko jezero 0,34 0,32 0,38 0,42 0,4 0,22 0,31 slab ali slabši

Gajševsko jezero 0,32 0,26 0,35 0,33 0,32 0,4 0,28 slab ali slabši

Klivnik 0,71 0,7 0,823 0,76 0,74 0,66 0,59 dober ali slabši

Mola 0,69 0,76 0,64 0,78 0,65 0,8 0,55 dober ali slabši

Vogršček 2 0,59 0,6 0,51 0,7 0,73 0,5 0,55 zmeren ali slabši


JEZERO/ZADRŽEVALNIK

RekaStanje NUVII

2009-2014Raven

zaupanjaRazlog za zmerno stanje NUV II

Razlog za zmerno stanje NUVI2005-2008

Velenjsko jezero Velunja zmerno visoka sulfati in molibden sulfati in molibden

Šmartinsko jezero Koprivnica dobro visoka metolaklor

Slivniško jezero Voglajna dobro visoka metolaklor

Perniško jezero2 Pesnica dobro srednja metolaklor

Ledavsko jezero Ledava zmerno srednja metolaklor metolaklor

Gajševsko jezero Ščavnica zmerno visoka metolaklor metolaklor

Posebna onesnaževala so drug največji problem zadrževalnikov

Še vedno prekoračene povprečne vsebnosti metolaklora smo v obdobju NUVII zasledili v Gajševskem in Ledavskem jezeru. V Velenjskem jezeru je stalno prekoračena povprečna vsebnosti molibdena in sulfata.


Povprečna vsebnost metolaklora v posameznih zadrževalnikih kaže, da se je uporaba tega pesticida v obdobju 2009 – 2014 v primerjavi z obdobjem 2005 –2008 zmanjšala. Najbolj očitno je zmanjšanje ob Šmartinskem jezeru.


Poslabšanje Bohinjskega jezera za 1 kakovostni razred v obdobju (2009 – 2014) v primerjavi s stanjem prvem načrtu NUVI (2006 -2008)

resno opozorilo na pritiske v priobalnem delu jezera, ki jih zlasti v času kopalne poletne sezone povzročajo različne aktivnosti na obali jezera.

Skupna ocena stanja se je znižala zaradi ocene na podlagi bentoških nevretenčarjev, ki kažejo na hidromorfološke spremembe litorala. Tudi stanje makrofitov v Bohinjskem

jezeru je bilo v letu 2014 ocenjeno samo kot dobro in kaže na slabšanje razmer v litoralu, čeprav skupna ocena na podlagi fitobentosa in makrofitov uvršča Bohinjsko jezero še

vedno v najvišji kakovostni razred, oziroma zelo dobro ekološko stanje.

Bohinjsko jezero 2008 2010 2013 2015

REK LBI 0,84 0,77 0,56 0,72

Ekološko stanje ZELO DOBRO DOBRO ZMERNO DOBRO


Ovrednotenje hidromorfološke spremenjenost obale po indeksu MISO (IzVRS 2013)

VREDNOTENJE EKOLOŠKEGA STANJA JEZER NA PODLAGIHIDROMORFOLOŠKIH ELEMENTOV KAKOVOSTI


Ime postaje Qsr letni pretok skupaj P anorg.N2008 - 2013 m3/s mio. m3/leto kg tone

MIŠCA 0,171 5,032 329 8

UŠIVEC 0,027 0,840 23 3

RADOVNA 0,342 10,780 60 5

Skupaj 0,540 16,651 412 15

NATEGA 0,200 6,307 232 5

JEZERNICA 0,380 11,951 98 3

Skupaj 0,58 18,26 330 8

razlika 82 7

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 08 09 10 11 12 13 14

kon

cen

trac

ija f

osf

orj

a (m

g P

O4/

l)

leto

Pritoki Blejskega jezera1994-2014

Mišca

Radovna

Ušivec

Linearna (Mišca)

Linearna(Radovna)

Vzroki za zmerno stanje Blejskega jezera

• pritoki, Mišca• krapolov,• kanalizacija, • kopalci, • intenzivna

živinoreja, • gnojenje




Documents

Stanje jezer in zadrževalnikov v Sloveniji · poletne sezone povzročajo različne aktivnosti na obali jezera. Skupna ocena stanja se je znižala zaradi ocene na podlagi bentoškihnevretenčarjev,