Si zelo uspesen frizer in tudi poslovno rastes. Kaj ti je bolj

omembno, da bi bil znan kot dober frizer ali da si uspesen kot posloven frizer? Osebno prav gotovo, da bi bil znan kot dober frizer, vendar je treba najti vmesne kompromise. Za moj imidz ne bi bilo dobro, ce bi se povsod

javljal. Zelim biti nekje vmes. "i or ne nacrtujem, da bi imel

~~;l'),'1eto nov salon. Vse seveda do ~-'-I\~i~.meje in nikakor ne preko nje.

.~ obdobja, ko sem zaseden tudi ze ~·a mesec dni vnaprej. Delam do 10 ur dnevno. To je meja, cez katero sem se odlocil, da ne grem.

Kako si sploh zacel 5 frizerstvom? je bil v druzini kdo frizer? V mlaclosti sem imel zeljo, da bi bil frizer. Frizer je bil tudi druzinski prijatelj. Kadar sem bil pri njemu v salonu, mi je bilo vedno zanimivo.

Si Celjan? Ne, moje korenine so v Vojvodini. Rodil sem se v Nemciji in tam koncal osnovno 50,10. Potem sem zaradi druzine pristal v Celju. Leta 1989 sem koncal Srednjo frizersko solo v Celju, se zaposlil v podjetju Nega Celje, ki se vedno obstaja. je prijeten obcutek, ko vidim, da nekaj mojih nekdanjih sodelavcev obiskuje nase seminarje. V Negi sem delal do leta 1993 in odprl svoj prvi mali salon. Bil je res majhen, saj je imel Ie en umivalnik in dva stoia. Imenoval se je Kristijan styling. Kasneje, ko smo se sirili, smo ime spremenili v KSFH (Kristijan styling frizerska hisa). Zacel sem sam z enG zaposleno.

Mali salon smo potem trikrat povecali. Pocasi so prisli tudi prvi dodatni saloni, ki je tedaj nastal v Velenju, v tega osrednjega v Celju smo se preselili pred sestimi leti, saj se na tedanji lokaciji ni bilo vee mozno siriti. je v dveh nadstropjih in dokaj velik. V njem je prostor za seminarje. Se mi zdi zaljivo, da bi rekel, da imamo akademijo. Za Siovenijo je to sicer velik prostor, a zame je akademija Vidal Sassoon ali Tony&Guy v Londonu. Oni si po mojem mnenju zasluzijo to ime. Mi recemo, da je to poseben prostor za izvajanje predstavitev in seminarjev. Kadar imamo seminarje cez vikend, izkoristimo za seminarje obe nadstropji. Vecje stvari pripravljamo po hotelskih dvoranah. Pri nas je lahko na delavnicah najvec 18 Ijudi. Na enega od trenerjev pride tako od sest do sedem frizerjev. Prav tako se izogibam izrazu, da smo ucitelji, kar niti priblizno nismo. Imamo Ie to prednost, da smo ves cas v stiku z modnim svetom in razvijamc 5vOjO modo. Vsako reto pripravimo dve komercialni salonski kolekciji, za katere potem tudi izvajamo seminarje. Delamo tudi visoko modo za foto shootinge. Z L'Orealom sodelujem ze priblizno 10 let in sem tudi njihov ambasador.

Se na odru dobro pocutis ali raje delas v salonu? Na odru se pocutim super, a ne bi mogel delati Ie tega. Ne gre enG brez drugega. Potrebu;em obcutek Ijudi, od katerih dobim navdih in modno znanje. Dajejo mi ideje in me vodijo naprej. Ce bi delal Ie na odru, bi najbrz izgubil

stik z realnostjo in ulicno modo. Potrebujem Ijudi okoli sebe.

Imas kaksnega vzornika? Morda si imel koga, ko si bil se v Negi? Na prava pota, kako razmisljati tudi v zivljenju, me je usmeril Ludvik Rebevsek, ki je zdaj v pokoju. Bil je frizer pri Negi in mi je odprl pogled. Ce si kreativen, imas voljo in dar, potem se stvari same razvijajo. Ko sem konec 80-ih zacel, ni bilo v Sioveniji nikogar drugega razen Petra Klinca in Mete Podkrajsek. Takrat je bil Cankarjev dom edini frizerski dogodek. Vse kar sem videl tam, je bilo zame nova dimenzija. Leta 1992 sem se povezal 5

Tony&Guy. Pri njih sem si nabral veliko tehnicnega znanja. Veliko sem imel tudi lastnih izobrazevanj 5 Patrickom Cameronom, Guyem Kremerjem, Vidalom Sassoonom. Vsaka od izkusenj ti nekaj da. V vse to sem vlozil ve!iko duse in energije. Lahko bi rekel, da sem se skalil pri velikih londonskih imenih. Moje dele mi je se vedno moj prvi hobi. Vcasih me vprasajo, ce se nisem ze navelical. Sai ima vsak svoje boljse in slabse dneve, a to je se vedno moja velika strast. Ce bom imel kdaj »poln kufr vsega«, si bom dele uredil drugace. Za enkrat se ni te bojazni in v svojem delu se vedno zelo uzivam.

Se vedno si reden gost na londonskih sejmih. ja, grem. To je Ie osrednja informacija. Pomembno je tudi samo druzenje, da pozdravim dolocene Ijudi, jim izkazem Sp0stovanje, riJ si ogledam

njihove nove kolekeije, dobim tudi sam kaksno inspiraeijo ... Veasih mi kdo reee, zakaj sploh se hodim, saj se mi ni treba vee izobrazevati. Tega ni nikoli prevee. Res pa je, da sami zagovarjamo svojo filozofijo in zadnjih nekaj let ne prezivim vee toliko po akademijah. Se vedno jih obiskujem, a ne vee toliko kat prej.

Kako je druzina vplivala na tvoje delo? So se tvoje kolekeije kaj spremenile? Si se umiril in ni vee toliko ekstremov kat prej? Mislim, da ne. Trenutno moda je manj ekstremna in bolj zenstvena. Druzino jemljem kat dodatek. Veasih me kdo vprasa, ee se mi je kaj spremenilo. Seveda se je, a zame se je spremenilo na boljse. Vse se da uskladiti. Imam .lena,s katero se odlieno razumem, in heerko, ki mi daje posebno energijo. Ko velika del am, potrebujem, da sma skupaj, saj si 5 tem napolnim duso. Ce se dobra organiziras, ni telav.

Kaj pogresas v Sioveniji na frizerskem podrocju? Se ti zdi, da Ie sledimo modi v Londonu in Parizu? Menim, da imamo Siovenei problem, da se moramo yes cas primerjati z nekom ad zunaj. Taka je pri sportu, glasbi ipd. Pozabljamopa, da sma ena mala pikiea in da nas je taka malo, da to enostavno ne gre. Ce vzamem za primerjavo eeljske rokometase, ki so evropski prvaki. Glede na ostale drzave, je to velik uspeh. Uspeh je tudi, da imamo taka stevilo uspesnih frizerjev. Menim, da je Siovenija polna kreativnih in dobrih frizerjev.

Kaj pa, ee primerjas kolekeije ostalih Sioveneev? Kolekeije delajo Stevo, Mie, Saso Fenos. Njegove fotografije so absoluten izraz njegovega dela. Saso je velik umetnik, zelo kreativen frizer in elovek z velika duso. To se vidi tudi v njegovih fotografijah. Mic in Stevo sta v svojih kolekeijah pray taka zvesta svoji filozofiji. Kapo dol. Nihce ne more reei, da to niso fotografije, ki jih ne bi mogli primerjati 5 tujimi. Objavljajo se v razlicnih frizerskih tujih casopisih. Tudi to je dokaz, da so na enaki ravni kat tuji frizerji. Nikakor pa ne pomeni, da ne obstaja v Sioveniji nihce drug. Res je, da nas je nekaj, ki sma si delo malo drugaee zastavili. So tudi se drugi, ki imajo talent in sposobnosti. Mislim, da imajo moznost. Najbrz tudi v reviji Frizer objavite fotografijo kaksnega manj znanega frizerja, ki poslje dober izdelek.

Seveda. Vsakomur recem,. naj narecli nekaj fotografij in poslje. Vsak ima moznost, vendaI' pa je treba tud! nekaj narediti.

Ti pri tvojem c1esetul'l1em delu ostane se kaj ca a za sport? Sem sportno obremenjen in obseden. To potrebujem za glavo in telo. Veliko tecem in se vozim 5 kolesom. Moja najvecja strast so zimski sporti.

Si zato, ker si v kondieiji, tudi boljsi frizer? :f'V to sem preprican. Sport ni Ie za telo in poeutje, rUJ:::!j arnpak mi pomaga pri razmisljanju in da pozitivno energijo. Ce se odpravim po napor ~_~_ dnevu, ko je polno neurejenih stvari, na tek, imam potem obeutek, da je vse urejeno. Med tekom najdem idejo ali pa se Ie »preCistim« in se bolje pocutim. To potrebujem, a ne pretiravam. Priznam, da sem odvisnik, kar se tega tice.

Imas mogoce kaksen nasvel za nekoga, ki je ambiciozen? Ni nasvetov. Vsak mora peljati svojo zgodbo. Kot v Ijubezni, ni pravi!. Vsak se mora odlociti za svojo smer in na njej vztrajati. Kot v zivljenju ne mores poeeti vsega, tudi smeri ne mores mesati. Menim, da ni reeepta. Treba je biti vztrajen. Pri mlajsih generaeijah opazam, da zelijo zelo hitro zelo veliko doseci. lal ne gre tako. Jaz sem zdaj v tem poklieu 17 let in se vedno menim, da ne delam, ampak na nek nacin garam. Vse je treba doziveti. Tudi negativne izkusnje. Morda en nasvet za vse frizerje. Predlagam jim, da se ne obremenjujejo drug z drugim. Skoda energije. Naj jo raje usmerijo v to, da sami naredijo nekaj, da bo bolje.

Si kdaj premisljeval, kako bi bilo, ee bi izbral drugo pot? Velikokrat sem premisljeval, kaj bi bilo takega. Nikoli nisem nasel eesa niti priblizno podobnega. Nikoli ne Yes, kaj se bo zgodilo. Stvari se lahko tudi spreminjajo.

Je imidz pomemben za frizerja? Menim, da je. Saj ne mores prodajati necesa, ce si v drugi zgodbi. Strankam prodajas tudi svoj osebni okus. Sam se najbolje pocutim v jeansu. Ne predstavljam si, da bi nosil elegantne obleke.

Vidim, da imas kar nekaj tatoojev. Vedno sem imel rad roek'n'roll. Vedno me je priv[acila glasba in tudi naein zivljenja. Danes je to moda in trend. Ko sem si dal prvi tatoo, sem bil dokaj mlad. Ni mi zal, se pa strinjam, da to vsakorlur ni vsec. Jaz se tako dobro poeutim.

I<aksno je tvoje mnenje 0 eenah frizerskih storitev v Sioveniji? Glede na zasluzek in povprecje een ostalih dobrin menim, da so dovolj visoke. Ce se primerjamo z nasimi sosedi, so nizke. Za zivljenje smo ena najeenejsih evropskih drzav, ce gledamo eene, vendaI' so tudi dohodki niiji. Preprican sem, da bode ravno zaradi EU eene visje, saj jih diktirajo dobavitelji lasne kozmetike.

Pred kratlcim si odpl'i nov fr-izerski salon v Trbovljah. Zaenkrat sem z njim zelo zadovoljen. Ni se mi se zgodilo, da bi morala izmena ze prvi dan delati naclure.

Foto: Gregor Nagode