STRES NA DELOVNEM MESTU · 2017-11-27 · fizioloki odziv kot tudi psiholoki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skua privaditi na stresorje, ki izvirajo iz delovnega in zasebnega

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

STRES NA DELOVNEM MESTU

Avgust, 2017 Teja Pondelak

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

STRES NA DELOVNEM MESTU

Stress at workplace

Kandidat: Teja Pondelak

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Management

Mentorica: doc. dr. Simona Šarotar Žižek

Jezikovno pregledala: mag. Nataša Koražija

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, avgust 2017

ZAHVALA

Posebno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Simoni Šarotar Žižek za pomoč, prijaznost in

več kot dobrodošle ter uporabne nasvete pri izdelavi diplomskega projekta ter za vztrajno

vodenje mojega dela.

POVZETEK

Glede na današnji ritem življenja najdemo vedno manj časa zase. Stres je naš

spremljevalec v vsakdanjem življenju. V bistvu smo se ga že privadili tako, da ga sploh

ne zaznamo, dokler ne zbolimo.

Stres je prisoten pri vseh ljudeh tako v bolj razvitem kot tudi manj razvitem svetu. Gre za

fiziološki odziv kot tudi psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša

privaditi na stresorje, ki izvirajo iz delovnega in zasebnega okolja. Izraziteje ga je možno

opaziti v raznoraznih službah in na delovnem mestu.

Vzroke za stres na delovnem mestu lahko najdemo predvsem pri delu, ki je izvajamo pod

pritiskom, zaradi preveč zahtev in samega načina komunikacije nadrejenega s

podrejenim. To vse lahko povzroči resne motnje pri posamezniku glede njegove

ustvarjalnosti in produktivnosti. V delovnem okolju, kjer smo zaposleni, se srečujemo z

različnimi stresorji, kot so: negotovost vloge, delovne razmere, vrsta zaposlitve,

preobremenitev vloge zaposlenega, pomanjkanje izredno pomembne vrline, kot so

poštenost, različni dejavniki na podlagi organizacije, nezadostna nagrada, razmejitev

zaposlenega, ali naj dela ali ne, odgovornost do drugih zaposlenih, nasilje in neprijeten

mobing zaposlenih na njihovem delovnem mestu.

Posledice so dokaj hitro vidne na organizmu posameznika. Povzroči lahko čustvene,

fizične in vedenjske težave. Zmanjša se delovna storilnost, pogosto zamujamo na delovno

mesto, smo agresivno naravnani in prepirljivi.

Stres je nevaren tudi za popolno izgorelost več zaposlenih na delovnem položaju. Čez čas

se lahko pokažejo resne motnje, ki vplivajo na naše zdravje, zmožnost opravljanja nalog

in na naše osebno življenje.

V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotovili naslednje:

− večina zaposlenih je potrdila, da so včasih pod stresom in težko opravljajo svoje

naloge;

− kot najpogostejša vzroka stresa navajajo zaposleni težave s sodelavci in časovno

stisko;

− nespečnost, živčnost in raztresenost so najbolj pogoste posledice stresa, s katerimi se

srečujejo zaposleni;

− zaposleni so seznanjeni tudi s tehnikami sproščanja, posebno pozornost namenjajo

zdravi prehrani in sprehodu v naravi, malo manj pa poslušanju glasbe in druženju s

prijatelji,

− zaposleni so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, delom in sodelavci.

Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa.

ABSTRACT

Based on today's pace of life we find less and less time for ourselves. Stress accompanies

us throughout our daily lives. In fact, we are already so accustomed to it, we don't detect

it until it's too late.

It's present both in the developed and undeveloped world. It's a physiological,

psychological and behavioral response of individuals who are trying to get used to

stressors, that come from their work and private environment. It can be distinctly observed

in the workplace and in all kinds of services.

The causes of stress at work are mostly pressure, excessive demands and way of

communication with the superior-subordinate. That alone can lead to interference in

creativity and efficiency. At work, we encounter various stressors such as: uncertainty of

the role, working conditions, type of employment, overburdening of the individual, lack

of fairness, organizational factors, insufficient reward, delimitation between work and

breaks, responsibility for other employees, harassment and violence in the workplace.

The consequences can be seen fairly quickly on the body of the individual. It can cause

emotional, physical and behavioral problems. Work productivity decreses, we often arrive

late and we tend to come off as aggressive and argumentative.

Stress is also dangerous when burned in the workplace. Over time, it could lead to serious

disturbances, which could affect our health and ability to perform tasks. Apart from that,

it affects our personal lives.

In the research we carried out we found the following:

- most employees confirmed that they are sometimes under stress and find it

difficult to perform their tasks.

- As the most common cause of stress, employees report problems with colleagues

and time constraints.

- Insomnia, nervousness and distress are the most frequent effects of stress

experienced by employees.

- employees are also acquainted with relaxation techniques, in particular, they use

healthy eating and walks in nature, and listen less to music and don't socialize with

friends as much.

- in the final stage, employees are satisfied with the continuity of employment, work

and colleagues.

Keywords: Stress, stressors, stress symptoms, the effects of stress, recovering from

stress.

i

KAZALO

1 UVOD ___________________________________________________________ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ____________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji naloge in osnovne hipoteze ____________________________________________ 1 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave _________________________________________________ 1 1.3 Uporabljene metode raziskovanja ________________________________________________ 2

2 OPREDELITEV STRESA __________________________________________ 3 2.1 Kaj je stres ___________________________________________________________________ 3 2.2 Vrste stresa ___________________________________________________________________ 3

2.2.1 Pozitivni in negativni stres ___________________________________________________ 3 2.2.2 Naravni in umetni stres ______________________________________________________ 4 2.2.3 Fiziološki in psihološki stres __________________________________________________ 4 2.2.4 Normalen in kronični stres ___________________________________________________ 5 2.2.5 Eksogeni in endogeni stres ___________________________________________________ 5 2.2.6 Kratkoročni in dolgoročni stres _______________________________________________ 5 2.2.7 Korporativni, kumulativni in visokorizični stres __________________________________ 6

3 IZVORI STRESA (STRESORJI) _____________________________________ 7 3.1 Dejavniki stresa na delovnem mestu _______________________________________________ 7

3.1.1 Vrsta zaposlitve ____________________________________________________________ 7 3.1.2 Razmejitev med delom in nedelom_____________________________________________ 8 3.1.3 Konflikt vlog zaposlenega na delovnem mestu ___________________________________ 8 3.1.4 Negotovost vloge __________________________________________________________ 8 3.1.5 Prevelika ali premajhna preobremenjenost vloge __________________________________ 8 3.1.6 Odgovornost za druge zaposlene ______________________________________________ 9 3.1.7 Organizacijski dejavniki _____________________________________________________ 9 3.1.8 Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu ______________________________________ 9 3.1.9 Delovne razmere ___________________________________________________________10 3.1.10 Nezadostna nagrada ______________________________________________________10 3.1.11 Pomanjkanje poštenosti ___________________________________________________10

3.2 Dejavniki stresa zunaj delovnega mesta ___________________________________________ 10 3.3 Individualne razlike in stres _____________________________________________________ 11

4 SIMPTOMI IN POSLEDICE STRESA ______________________________ 13 4.1 Simptomi stresa ______________________________________________________________ 13 4.2 Posledice prekomernega stresa pri zaposlenih ______________________________________ 13 4.3 Posledice na ravni organizacije in države _________________________________________ 14 4.4 Izgorevanje na delovnem mestu _________________________________________________ 15

5 PREMAGOVANJE STRESA _______________________________________ 17 5.1 Individualne strategije za premagovanje stresa ____________________________________ 17

5.1.1 Fizične aktivnosti __________________________________________________________17 5.1.2 Meditacija ________________________________________________________________17 5.1.3 Joga _____________________________________________________________________17 5.1.4 Zdravstvena hipnoza in avtogeni trening ________________________________________18 5.1.5 Masaža in aromaterapija _____________________________________________________18 5.1.6 Kognitivne metode _________________________________________________________18 5.1.7 Zdrava prehrana ___________________________________________________________18 5.1.8 Ostale oblike premagovanja stresa _____________________________________________19

5.2 Strategije in programi na ravni organizacije za premagovanje stresa __________________ 19 5.2.1 Strategije za premagovanje stresa ______________________________________________19 5.2.2 Preoblikovanje dela ________________________________________________________19

ii

5.2.3 Fleksibilno načrtovanje dela _________________________________________________ 20 5.2.4 Analiza in natančna opredelitev vloge __________________________________________ 20 5.2.5 Razvijanje komunikacijskih veščin managerjev __________________________________ 20 5.2.6 Ustvarjanje ugodne organizacijske klime________________________________________ 20 5.2.7 Načrtovanje in razvijanje kariere ______________________________________________ 20 5.2.8 Oblikovanje ustreznih delovnih razmer _________________________________________ 20 5.2.9 Programi za premagovanje stresa ______________________________________________ 21

6 ANALIZA VPRAŠALNIKA _______________________________________ 22 6.1 NAMEN RAZISKAVE _________________________________________________________ 22 6.2 RAZLAGA REZULTATOV RAZISKAVE _________________________________________ 22

6.2.1 Analiza osebnih podatkov ___________________________________________________ 22 6.2.2 Opis najpogostejših vzrokov stresa ____________________________________________ 24 6.2.3 Opis najpogostejših posledic stresa ____________________________________________ 25 6.2.4 Opis tehnik sproščanja ______________________________________________________ 25 6.2.5 Opis zadovoljstva zaposlenih v podjetju ________________________________________ 26 6.2.6 Opis stresnosti dela ________________________________________________________ 27

7 SKLEP _________________________________________________________ 28

8 VIRI IN LITERATURA ___________________________________________ 29

9 PRILOGA _______________________________________________________ 1

KAZALO SLIK

SLIKA 1: ANKETIRANCI PO SPOLU .................................................................................................... 22 SLIKA 2: ANKETIRANCI PO STAROSTI .............................................................................................. 23 SLIKA 3: ANKETIRANCI PO TRAJANJU DELOVNE DOBE .............................................................. 23 SLIKA 4: ANKETIRANCI PO STOPNJI IZOBRAZBE .......................................................................... 24 SLIKA 5: STRESNOST DELA ................................................................................................................. 27

KAZALO TABEL

TABELA 1: ZAPOSLITEV GLEDE NA STRESNOST.............................................................................. 7 TABELA 2: PRIKAZ NAJBOLJ STRESNIH ŽIVLJENJSKIH DOGODKOV ........................................ 11 TABELA 3: ANKETIRANI PO SPOLU ................................................................................................... 22 TABELA 4: NAJPOGOSTEJŠI VZROKI STRESA ................................................................................. 24 TABELA 5: NAJPOGOSTEJŠE POSLEDICE STRESA, S KATERIMI SE SOOČAJO ANKETIRANCI

.......................................................................................................................................................... 25 TABELA 6: TEHNIKE SPROŠČANJA, KI JIH UPORABLJAJO ANKETIRANCI ............................... 26 TABELA 7: ZADOVOLJSTVO ANKETIRANCEV V PODJETJU ......................................................... 26

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V diplomskem projektu smo raziskovali stres, ki je sopotnik zaposlenih na njihovih

delovnih področjih. Opisali smo, kaj pravzaprav stres sploh je, vzroke za njegov nastanek,

posledice, s katerimi se soočamo pri stresu, in načine za njegovo preprečevanje. Področje,

ki smo ga obravnavali v tem diplomskem projektu, spada v področje managementa,

natančneje v področje stresa oz. stresa na delovnem mestu.

Dandanes pojem stres zelo pogosto uporabljamo, saj je običajen del v našem vsakdanjem

življenju. Stres je znan že našim prednikom, ki jim je pomagal pri samem preživetju skozi

tisočletja. Stres danes vpliva na počutje in zdravje ljudi, saj je vzrok številnih nesreč,

bolezni, samomorov, napetosti in samega nezadovoljstva.

Sam izvor besede stres izvira že iz davne latinščine. Uporabljena je bila že v angleščini

17. stoletja kot opis nekakšne težave, problema, muke in pritiska. Stres velja za nekakšno

reakcijo celotnega telesa z vsemi organi telesa, poleg psihe. Gre za fiziološki odgovor

vsakega posameznika. Sem sodita še psihološki odgovor, ki je podoben vedenjskemu.

Posameznik se na ta način privadi na morebitne zunanje kot tudi notranje dražljaje okolja

(Starc, 2008, Meško, 2011, Cugelj, 2011, Luban-Plozza in Pozzi, 1994).

Danes lahko stres opredeljujemo kot alarm, na katerega se moramo takoj odzvati.

Posameznik mora biti psihično in fizično pripravljen na soočenje s težavami. Mora jih

pravi čas opaziti, se soočiti z njimi in jih nato tudi uspešno odpraviti (Božič, 2003).

1.2 Namen, cilji naloge in osnovne hipoteze

Osnovni namen same izvedbe diplomskega projekta je pridobiti rezultate empirične

raziskave, opredeliti pojem stres, poiskati vzroke za njegov nastanek, posledice stresa in

načine, s katerimi ga lahko preprečimo.

Teoretični cilj tovrstnega diplomskega projekta je opredelitev pojma stres, najti vzroki in

vrste stresa, opredeliti stresorje, simptome in negativne posledice stresa ter tehnike, s

katerimi premagujemo stres.

Empirični cilji so pomemben del diplomskega projekta predvsem zbiranje in obdelovanje

podatkov na podlagi zastavljenega oziroma kratkega anketnega vprašalnika in na koncu

preverjanje zastavljenih hipotez.

Hipoteze oz. osnovne trditve:

1. Zaposleni imajo največkrat težave z glavoboli kot posledico stresa.

2. Zaposleni v največji meri uporabljajo zdravo prehrano za premagovanje stresa.

3. Zaposleni so zadovoljni na svojem delovnem področju.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke:

− Vzrok za nastanek in pojav stresa je v večini organizacij zelo podoben.

2

− Že samo zavedanje in priznavanje stresa nam je v veliko pomoč pri njegovem

odpravljanju.

− Tako delodajalci kot tudi delavci premalo storijo glede odprave in obvladovanja

stresa.

− Z boljšo komunikacijo in motivacijo zaposlenih bi lahko znatno zmanjšali stresne

situacije na delovnem mestu.

− Stres posledično vpliva na delovno storilnost in zmanjšuje produktivnost zaposlenih.

− S pravilnimi tehnikami lahko občutno zmanjšamo oz. odstranimo stres.

Omejitve:

− Na splošno lahko rečemo, da samo dejstvo, da so nekateri podatki poslovna skrivnost

podjetja, otežijo pojasnitev nekaterih nastalih situacij. Gre za splošno omejitev, ki se

ji bomo skušali izogniti, a jo vseeno upoštevati.

1.3 Uporabljene metode raziskovanja

V diplomskem projektu smo raziskovali pojav in vpliv stresa na delovnem mestu. V

prvem delu smo na začetku opredelili pojem stresa oziroma kaj stres sploh je in opisali

vrste stresa. V nadaljevanju smo se bolj osredotočili na sam stres, ki ga je nekako največ

na delovnem mestu, kjer smo tudi bolje opisali vzroke za stres, posledice za posameznika

in podjetje. Nato smo opisali, s čim lahko odpravimo ali vsaj zmanjšamo stres.

Za raziskovalni del smo pripravili anketni vprašalnik. Poudarili bi seveda anonimnost

vprašalnika, saj smo predvidevali, da bi bili lahko odgovori bolj realni kot sicer. Anketa

ni bila predolga, zastavljena so bila kratka in jedrnata vprašanja, brez strokovnega

definiranja. Na koncu smo še pripravili grafični prikaz rezultatov ankete, iz katerega so

jasno razvidni odgovori anketirancev.

Želene in potrebne podatke smo pridobili s pomočjo knjig, preko katerih lahko dobimo

veliko novih, zanimivih ter koristnih informacij. V pomoč so nam bile tudi druge knjige,

revije, članki in ostala literatura.

Metode, ki smo jih uporabili pri diplomskem projektu, so naslednje:

– v uvodnem delu je uporabljena metodo deskripcije, komparacije in kompilacije;

– v jedru naloge smo uporabili interpretacijo že napisane literature, komparacijo in

analizo ankete;

– sklep naloge predstavlja sinteza podatkov iz teoretičnega uvodnega dela in iz analize

ankete v jedru naloge.

Na začetku smo uporabili metodo deskripcije, ki zajema opis dejstev in opis odnosov med

njimi. Opisali smo pojem stresa na delovnem mestu. Pri komparativni metodi gre za

posploševanje določenih trditev. Metoda kompilacije zajema povzemanje spoznanj in

sklepov posameznih avtorjev v splošno hipotezo.

Uporabili smo tudi metodo, imenovano zbiranje in obdelovanje podatkov. Pri obdelavi

podatkov smo se naslonili na deskriptivno statistiko.

3

2 OPREDELITEV STRESA

V tem poglavju bomo obravnavali, kaj je stres, ga natančno opredelili in natančneje

opisali vrste stresa. Za začetek je treba pojasniti, kaj stres sploh je, nato pa, s katerimi

vrstami stresa se dandanes srečujemo.

2.1 Kaj je stres

Sam izvor besede stres izvira že iz davne latinščine. Uporabljena je bila že v angleščini

17. stoletja kot opis nekakšne težave, problema, muke in pritiska. Nato se je v poznem18.

in 19. stoletju pomen besede stres dokaj spremenil, saj je imel močan vpliv na predmet in

posameznika (Meško, 2011).

Pojem stres je v medicino uvedel že leta 1949, ki ga je uvedel nihče drugi kot kanadski

endokrinolog Hans Seyle. Stres je po njegovem mnenju nekakšen program, ki se prilagodi

telesu ali bolje rečeno, se telo odziva na dražljaje iz okolja, ki zmotijo ravnotežje osebe

(Božič, 2003).

V literaturi lahko razberemo veliko različnih opredelitev stresa. Mi bomo navedli nekaj

opredelitev, za katere menimo, da so pomembne za naš predmet raziskovanja.

Stres velja za reakcijo celotnega telesa in vseh sistemov prisotnega organizma. Močan

vpliv ima tudi na psiho posameznika. Gre za reakcijo posameznika in njegovega

organizma glede na njegovo psihološko, fiziološko in vedenjsko stanje. Posameznik se

prilagaja tako zunanjim kot notranjim dražljajem iz okolja (Starc, 2008, Cugelj, 2011,

Luban-Plozza in Pozzi, 1994).

Greenberg skupaj z Baron opredeljujeta stres kot nekakšen vzorec čustev, psihičnih

odzivov in povezanih misli. Gre za alarm, na katerega se moramo nujno odzvati.

Posameznik mora pravi čas prepoznati alarm in ga tudi uspešno odpraviti oz. premagati

(Treven, 2005 in Božič, 2003).

Stres je tudi nekakšna motnja, ki jo spremlja dojemanje zahtev in zmožnost obvladati

motnjo, s katero se srečamo. Vpliva na človekovo duševno kot telesno počutje. Navadno

se pojavi takrat, kadar od telesa zahtevamo preveč. Prikaz rezultatov stresa škoduje

posameznikom, organizacijam in družbi ter družini posameznikov, ki prav tako trpijo

zaradi organizacijskega stresa (Car Drlje, 2006 in Heller, 2001).

2.2 Vrste stresa

Poznamo različne vrste stresa, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Poznamo namreč

pozitiven in negativen stres, naravni in umetni, fiziološki in psihološki, normalen in

kronični, eksogeni in endogeni, kratkoročni in dolgoročni, kumulativni, korporativni in

visoko rizični stres.

2.2.1 Pozitivni in negativni stres

Pozitiven stres občutimo zlasti takrat, kadar počnemo nekaj z velikim veseljem in

otroškim navdušenjem. S tem občutimo tudi pozitivne spremembe mišičevja in dihalnega

4

sistema. Pri delu smo zelo motivirani, saj se potrudimo maksimalno in vložimo vso

energijo v svoje delo. Tako dobimo občutek, da je naše delo bolj spoštovano in cenjeno.

S tem tudi zraste oziroma se razvija naša osebnost. Posameznika, ki ima značilen vpliv

pozitivnega stresa, lahko kaj hitro opazimo, saj bo zelo motiviran, zanesljiv, vznemirjen,

učinkovit, umirjen, živahen, nasmejan, odločen, prijazen in ustvarjalen. Tako osebo lahko

opazimo že od daleč, predvsem po svoji energiji, ki jo oddaja, karizmatični osebnosti,

samozavesti in predvsem uspešnosti (Meško, 2011 in Treven, 2005).

Negativni stres lahko prepoznamo preko različnih emocionalnih, psihičnih naporov ali

šokov, ki vodijo do številnih bolezni, ki so samo rezultat posledic izpostavljenosti

stresnim okoliščinam, katerih nikakor ni konca. Za posameznika je to škodljivi stres, ki

ga največkrat doživi na delovnem mestu, za katerega opravilo potrebuje več časa. Izraža

se lahko v napetosti, glavobolih, omotičnosti, bolečinah v želodcu in drugo. Razpoznavne

znake lahko opazimo pri posamezniku, ki izraža razna počutja, kot so žalost,

razdražljivost, pozabljivost, fizična utrujenost, živčnost, neurejenost, nespečnost in

težave s koncentracijo (Meško, 2011 in Treven, 2005).

2.2.2 Naravni in umetni stres

Naraven stres je prisoten v vsakem živem bitju. Vsebuje dva dela: prvi predstavlja

reakcijo obrambe in samega preživetja, drugi pa prijazen stres. Kadar se počutimo

ogrožene, naše telo reagira z obrambo. Ogroženost pride z nevarnostjo iz okolja in

avtomatsko pobegnemo, se postavimo v obrambo in napad. To je naraven primer stresa,

ki ne povzroči škode telesu. Telesna reakcija ob napadu je poraba pripravljene nakopičene

snovi. Ko nevarnost odide, se tudi telo umiri in vzpostavi zopet v normalno funkcijo.

Takrat začne samo telesno delovanje funkcionirati normalno, zopet preide do hitrejšega

in razumnega razmišljanja, boljše koncentracije in hitrih reakcij. Stres nam da občutek

ugodja in prav takrat dobimo večjo motivacijo in zagon, življenjsko moč in energijo za

nadaljnje ovire in naloge, ki jih moramo izpolniti. To lahko označimo kot eno izmed

pozitivnih in ugodnih strani stresa (Treven, 2005).

Umetni stres moramo uravnotežiti mi sami, saj on te sposobnosti nima. Tako moramo

sami poskrbeti za počutje in zdravje nas samih. Najboljša obramba proti umetnemu stresu

je pomnjenje bolj prijetnega in pozitivnega stresa, ob katerem pozabimo na umetnega. Do

umetnega stresa prihaja predvsem zaradi današnjega napornega ritma življenja. Do vedno

večjih zahtev družbe in zahtev na delovnem mestu. Prav to vodi do umetnega ali

škodljivega stresa, ki vsekakor ni dobrodošel. Umetnega stresa narava namreč ne pozna,

zato se imenuje umetni. To je stres, pri katerem je posameznik večino časa živčen in napet,

čuti se tudi nesposobnega za reševanje problemov in nikakor nima uravnoteženega

življenja (Treven, 2005).

2.2.3 Fiziološki in psihološki stres

Do fiziološkega stresa navado pride zaradi pomanjkanja kisika, glasnosti in vzburjenosti

celotnega živčnega sistema prav zaradi uživanja različnih poživil, kot sta nikotin in

kofein. Je tisti stres, ki povzroča vse, kar se kaže na našem telesu oziroma nanj vpliva

(Meško, 2011).

Pri psihičnem stresu imajo pomembno vlogo čustva, ki so odgovorna za odziv stresa, pri

katerem ima posameznik aktivno in glavno vlogo. Vpliva na delovanje tistih stresorjev,

5

ki imajo vedenjske, spoznavne in emocionalne strategije. Psihološki stres povzroča

razveze, opustitev sedanje in iskanje nove službe koti tudi sam dobitek iger na srečo.

Razpoznavne znake lahko opazimo v motnji koncentracije, občutljivosti in depresiji

(Meško, 2011).

2.2.4 Normalen in kronični stres

Normalen stres lahko občutimo, kadar se posameznik dobro počuti ter svoje obveznosti

in obremenitve dojema vsakdanjega in običajnega.

Kroničen stres je pri posamezniku prisoten ves čas in se ponavlja. Vodi v izgorelost

posameznika, saj so izčrpani vsi kompenzacijski dejavniki. Dolgoročno nas lahko ubija,

saj gre za večje psihične pritiske posameznika. Posameznik izgubi zanimanje za vse, tudi

družino. Posledice kroničnega stresa so lahko zelo resne, od motenj spomina, duševne

bolezni in srčno-žilne bolezni. Oslabi nam tudi delovanje imunskega sistema (Finance.si,

2010a).

2.2.5 Eksogeni in endogeni stres

Eksogeni stres je tisti delovalec, ki deluje od zunaj. Sem spadajo zunanji delujoči

dejavniki, ki so bolj ali manj povezani s samim delovnim okoljem oziroma s službo, v

kateri preživljamo velik del svojega časa. Sem sodi tudi sama časovna pot na delo in pot

do doma. Te dejavnike težko kar tako preprečimo, zatorej se moramo z njimi soočiti in

jih v dobri meri omejiti. Omejiti moramo posledice, ki nam jih prinašajo (Meško, 2011)

Endogeni stres pa je delovalec od znotraj, ki predstavlja vse stresne situacije, ki jih

ustvarimo kar mi sami. Lahko ga preprečimo in se mu izognemo (Meško, 2011).

2.2.6 Kratkoročni in dolgoročni stres

Stres lahko delimo na kratkotrajni (akutni) in dolgotrajni (kronični). Kratkoročni stres je

potreben za vsakega, saj se s tem pridobi potrebna motivacija, prispeva se k boljši

uspešnosti pri nalogah, zbranosti in osredotočenosti. Ogromno kratkoročnega stresa, ki

dolgo traja, lahko postane tudi nevarno za zdravje. Lahko ga obvladamo z raznoraznimi

veščinami. Kratkoročni stres je reakcija telesa na trenutne nepričakovane dogodke

oziroma nevarnosti in nam lahko v mnogih nevarnih situacijah tudi reši življenje. Na

primer če opazimo, da nam nasproti drvi tovornjak, bomo občutili kratkoročni stres, ki

nam bo v tem primeru pomagal pravočasno reagirati (Vitja.si, 2017).

Do dolgoročnega stresa navadno pride, kadar je posameznik dlje časa pod stresom in se

ne zna več sprostiti. To lahko privede do resnih zdravstvenih težav, ki jih težko

odpravimo, kot tudi zmanjšanja kakovosti življenja. Kadar je posameznik dolgoročno pod

stresom, se sooči z notranjimi in zunanjimi okoliščinami posledic, kot so nenadna

sprememba načina življenja, monotono delo, slaba samopodoba in slabi odnosi doma in

na delovnem mestu (Vitja.si, 2017).

6

2.2.7 Korporativni, kumulativni in visokorizični stres

Do korporativnega stresa privedejo obremenitve na delovnem mestu, zmanjševanje

oziroma odpuščanje na delovnih mestih in postopno zmanjševanje delovnih stroškov

poslovanja (Treven, 2005 in Meško, 2011).

Do kumulativni stres pride, zaradi velikih stresnih obremenitev, ki se nikakor ne končajo

temveč se še samo stopnjujejo. Posameznik tako posledično postane vse bolj navajen in

neobčutljiv ter težko zazna kakršnikoli učinek stresa. Ves čas se vrti v začaranem krogu

iz katerega se nikakor ne zna prebiti. To zanj pomeni tako telesen ot fizičen propad

(Treven, 2005, Meško, 2011).

Do visokorizičnega stresa prihaja zaradi velikih sprememb v podjetju, ki se zgodijo kar

naenkrat, kot so preoblikovanje in izoblikovanje delovnih mest, preusmerjanje na drugo

lokacijo, pripojitve, prevzemov in reorganizacije. Prav tako prihaja do konfliktov med

različnimi kulturami, negotovosti na trgu dela in načinov vodenja (Treven, 2005, Meško,

2011).

7

3 IZVORI STRESA (STRESORJI)

Pojem stres je opisan že v prvem poglavju, v nadaljevanju pa bodo opisani dejavniki

stresa na delovnem mestu, nato pa še dejavniki, ki sodijo zunaj delovnega mesta, in je

lahko izvor stresa. Izvor stresa tudi drugače imenujemo stresor, ki lahko za posameznika

pomeni določen izziv, oviro, zahtevo ali obremenitev. Posameznik stresorje zazna kot

škodljive in ogrožajoče, ki povzročajo napetost. Sam učinek in delovanje stresorja vpliva

na vsakega posameznika drugače, kar je odvisno od značilnosti stresorjev. Pomembni so

predvsem njegova moč, pogostost, trajanje in vpliv na posameznika (Meško, 2011,

Treven, 2005 in Selič 1999).

3.1 Dejavniki stresa na delovnem mestu

Delovno mesto skupaj z okoljem, kjer dela posameznik, je lahko zelo naporno. Zaposleni

so pod velikimi stresnimi šoki in obremenitvami, zlasti kadar opravljajo delovne naloge.

To se dogaja v večini organizacij. Srečujemo se z različnimi dejavniki stresa na delovnem

mestu, od vrste zaposlitve, razmejitve med delom in nedelom, konflikta vloge

zaposlenega v delovnem okolju, negotovosti vloge, obremenjenost vloge, odgovornost za

druge zaposlene, organizacijski dejavniki, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu,

delovne razmere, nezadostna nagrada in pomanjkanje poštenosti (Treven, 2005 in Golob,

Lamut, Valič, 2015).

3.1.1 Vrsta zaposlitve

Nekatere izmed zaposlitev, kot je na primer predsednik države, gasilec in direktor, so zelo

stresne, kot lahko razberemo iz tabele. Pod malo manj stresne sodijo nabavni referent in

zavarovalni statistik. To lahko potrdijo tudi izvedene raziskave na to temo. Izvedli so

primerjave pri več kot sto vrstah zaposlitve na podlagi raznoraznih meril, pod katere

spadajo delovne razmere, prevzemanje takšnih in drugačnih tveganj, norme,

tekmovalnost in podobno (Treven, 2005).

Tabela 1: Zaposlitev glede na stresnost

Rangirno mesto Točke

stresa

Rangirno mesto Točke

stresa

Predsednik države 176,6 Odvetnik 64,3

Gasilec 110,9 Zdravnik 64,0

Direktor 108,6 Zavarovalni zastopnik 63,3

Kirurg 99,5 Univerzitetni profesor 54,2

Kontrolor zračnega prometa

Manager za stike z javnostjo

Borzni posrednik

Pilot

Arhitekt

83,1

78,1

71,7

68,7

66,9

Analitik tržnih raziskav

Ekonomist

Računovodja

Nabavni referent

Zavarovalni statistik

42,1

38,7

31,1

28,9

20,2

Vir: (Povzeto po Treven, 2005).

V tabeli 1 so prikazane zaposlitve, ki veljajo za bolj ali manj stresne.

8

Iz tabele lahko razberemo, da med najbolj stresne zaposlitve spadajo predsednik države,

gasilec, direktor in kirurg. Med najmanj stresne zaposlitve sodijo ekonomist, računovodja

in nabavni referent.

3.1.2 Razmejitev med delom in nedelom

V sodobno družbeno razvitem svetu je zaposlenost posameznikov, ki imajo družine z

malimi otroki zelo zahtevno. Posledice posameznikov se kažejo v nekakšnem iskanju

ravnovesja med časom za delo in časom za družino. Posamezniki se prav zaradi tega

znajdejo v tako imenovanem »konfliktu vloge«. Nikakor ne najdejo časa in so razdvojeni

med odgovornostmi, ki jih imajo do dela kot tudi do družine. Do konflikta vloge običajno

privede neusklajenost med posameznikoma, ki imata družino, kakor tudi v organizaciji,

kjer sta zaposlena. Ti nesporazumi so lahko zelo stresni, vendar jih je vsekakor mogoče

zmanjšati z veliko človeškega razumevanja. To je pomembno predvsem na delovnem

mestu, kjer tudi prihaja do samih konfliktov vloge. To lahko ruši ravnotežje med

poklicnim in zasebnim življenjem (Golob, Lamut in Valič, 2015; Treven, 2005).

3.1.3 Konflikt vlog zaposlenega na delovnem mestu

Zaposlenih je veliko število v organizacijah, zatorej prihaja do konflikta vlog takrat, kadar

pride do nestrinjanja med zahtevami na delovnem mestu, delovnem okolju in osebnimi

vrednotami. Zaposleni veljajo pri delu za uspešnejše in produktivnejše, če se točno ve,

kaj od njih pričakovati. Pomembna je tudi njihova vloga. Posameznik bo dosegal ene

izmed najboljših rezultatov, če bo verjel in bil prepričan v tisto, kar dela (Treven, 2005; Golob, Lamut in Valič, 2015).

3.1.4 Negotovost vloge

Zaposleni v organizacijah se lahko velikokrat spopade s konfliktom, ki vodi v negotovost

vloge. Do konflikta navadno pride takrat, kadar se posameznik ne čuti zmožnega opraviti

svojega dela. Vsem drugim konfliktom se je možno izogniti. Navadno so konflikti

dolgotrajni, reševanje pa ne tako enostavno. V prvi vrsti je treba razumeti drug drugega

in sporazumno rešiti konflikt. Posameznik na delovnem mestu začuti negotovost vloge

pri opravljanju svojega dela oziroma naloge, ki se mu dodeli (Treven, 2005 in Finance.si,

2005b).

3.1.5 Prevelika ali premajhna preobremenjenost vloge

Pri posamezniku lahko povzroči stres večjo ali manjšo preobremenjenost vloge. Ločimo

lahko kvantitativno in kvalitativno preveliko oziroma premajhno preobremenjenost. Pri

kvantitativni preveliki preobremenjenosti želi posameznik v določenem času opraviti

toliko dela, kot ga sploh ni zmožen. Pri kvalitativni preveliki preobremenjenosti je

posameznik mnenja, da nima dovolj znanja, sposobnosti in spretnosti za opravilo dane

naloge oziroma dela. Kvantitativno premajhno preobremenjenost povezujemo z

dolgočasenjem posameznika, kateri ima premajhen obseg dela. Kvalitativna premajhna

preobremenjenost vloge je značilna za monotona ter ponavljajoča se dela. Pri

posamezniku gre navadno za primanjkljaj psihične vzpodbude in motivacije, ki bi mu

dala zagon za boljše ter produktivno delo. Vsem organizacijam je dandanes skupno to,

da skušajo opraviti največ dela z malim številom zaposlenih (Treven, 2005, in Ihan 2005).

9

3.1.6 Odgovornost za druge zaposlene

Odgovornost do drugih zaposlenih občutijo predvsem vodilni delavci, ki so pod

managerji, ki so tudi odgovorni. So pod večjim stresom, saj oni občutijo negativne

posledice glede na njihovo veliko odgovornost, ki jo čutijo in jo imajo do drugih

zaposlenih. Nenehno poslušajo razprtije med zaposlenimi in jih rešujejo, motivirajo v

prvi vrsti same sebe kot tudi druge, nagrajujejo zaposlene za opravljeno delo,

komunicirajo z drugimi, prisluhnejo morebitnim pritožbam, kaznujejo in podobno. Vse

te naloge poleg vodenja prispevajo k stresu, ki ga občuti vsak posameznik drugače. Treba

je zagotoviti tudi osebnostni in karierni razvoj zaposlenih kot tudi izobraževanje in

napredovanje zaposlenih. Najmočnejši faktor so denarne nagrade (Psihologija dela, 2014,

in Treven, 2005).

3.1.7 Organizacijski dejavniki

Poznamo štiri organizacijske dejavnike, ki predstavljajo izvor stresa za posameznike, ki

opravljajo delo oziroma zadane naloge v organizacijah. Ti dejavniki so povezani z:

organizacijsko ravnijo, organizacijsko kompleksnostjo, organizacijskimi spremembami

in organizacijskimi mejnimi vlogami. Prav tako ne smemo prezreti organizacijske

strukture, organizacijske klime in organizacijske politike (Treven, 2005, Golob, Lamut,

Valič, 2015).

Pri organizacijski ravni gre za to, da pri vodilnih delavcih prihaja do samega konflikta

vloge, obremenjenosti z samo odgovornostjo vloge in negotovosti. Prav zato so zaposleni

v organizacijah velikokrat bolj podvrženi oziroma izpostavljeni stresu, ker se posledično

soočajo s preveliko in premajhno obremenjenostjo vloge kot na primer managerji.

Soočajo se tudi z konfliktom vloge, ki je izvor nasprotovanja zahtev med nadrejenim in

podrejenim. Organizacijska kompleksnost je značilna za večje organizacije, ki imajo

zapletene mreže, veliko pravil ter zahtev. Vse to lahko deluje zelo stresno. Z

organizacijskimi spremembami se lahko soočajo vsi posamezniki, ki morajo kar naenkrat

prilagoditi svoje delo novemu informacijskemu sistemu, kar je stresno. Prav tako se

organizacijska mejna vloga pojavi pri posamezniku, ki je dolžan na eni strani upoštevati

želje in zahteve strank, po drugi pa zadovoljevati zahteve in potrebe svojega podjetja.

Organizacijska struktura vpliva bolj ali manj na posameznikova čustva in občutja. Gre

predvsem za posameznikovo osebno rast in razvoj, ki je ključnega pomena v organizaciji.

Manj zaželena sprememba je zmanjševanje števila zaposlenih. Organizacijska klima je

bistvena za posameznikovo dobro opravljanje dela, brez stresa. Pogoji dela in ozračje

morajo biti dobro in pozitivno naravnani. Organizacijska politika je povezana s

sodelovanjem zaposlenih v organizacijah in njihov odnos z nadrejenimi (Treven, 2005,

Golob, Lamut, Valič, 2015).

3.1.8 Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu

Ena izmed posebnih oblik stresa je nadlegovanje (angl. mobbing) in nasilje na delovnem

mestu. Pri mobingu gre za ponavljajoče se in skrajno nespoštljivo in nevljudno obnašanje

z zaposlenimi, kar ogroža tudi njihovo dobro počutje, varnost in zdravje. Pri mobingu gre

za napade zoper komuniciranja in izražanja, napad na sociološke stike, napad zoper

osebnega ugleda, napad zoper kvalitete delovnega mesta in napad zoper zdravja. Žrtev

upa, da bo povzročitelj prenehal z neustreznim vedenjem in obnašanjem. Posameznik želi

pobegniti od nastale situacije. Do tega velikokrat pride prav zaradi zlorabe svoje moči in

10

položaja. Pod nadlegovanje sodi postavitev zaposlenega na nižji delovni položaj,

osamitev, grožnje, telesno trpinčenje, besedni kot tudi fizični napadi, nemogoča izvedba

naloge in podobno. Nasilje je nevljudno obnašanje in fizično ali verbalno nasilje.

Najpogosteje se tovrstna vrsta nasilja pojavi prav v storitveni dejavnosti, kot na primer

pri socialnih delavcih (Siol.net, 2017; Treven, 2005).

3.1.9 Delovne razmere

Delovne razmere so lahko izredno nevarne in neprimerne. Vse to sodi pod stresne

dejavnike in vpliva na možnost nastanka raznoraznih bolezni. Med te stresne dejavnike

spadajo hrup oziroma glasnost, razne vibracije, prah, nevarno vročinsko okolje, nevarne

strupene snovi oziroma substance in svetloba. Hrup je zvok, ki kvari zdravje,

koncentracijo in delovno zmožnost posameznika. Vibracije, kateri smo izpostavljeni

daljši čas, povzročijo motnje, slabše zaznavanje temperature, bolečin, samih vibracij in

zvoka. Prah je škodljiva snov, ki nastane z žaganjem, drobljenjem in brušenjem. Pri

dolgotrajni izpostavljenosti posameznika nastane resna posledica bolezen dihal.

Neprimerna visoka kot nizka temperatura povzročata možnost nezgod in zdravja.

Nevarne snovi so vse vnetljive snovi, zdravju škodljive snovi in eksplozivi. Učinki

povzročajo stres, psihomatske bolezni, raka in podobno. Svetloba je bistvena za

zaznavanje in varno gibanje na delovnem mestu. S tem preprečimo slabšanje vida in

utrujenost (Treven, 2005).

3.1.10 Nezadostna nagrada

Gre za nekakšno nestrinjanje med realnim in po pričakovanjih prejetim plačilom.

Posameznik pričakuje za svoje delo pošteno plačilo oz. nagrado. V nasprotnem primeru

je nezadovoljen, brez prave volje in zagnanosti do dela. Posameznika je treba znati

pravilno motivirati. Tako je tudi z zaposlenimi, ki nimajo nikakršne želje po napredku,

temveč občutek manjvrednosti. To vse pa vodi do slabe volje, otožnost in izguba

motivacije oziroma samega zagona za delo (Treven, 2005 in Ihan 2005).

3.1.11 Pomanjkanje poštenosti

Za izkazovanje poštenosti posameznika na delovnem mestu so ključni trije elementi:

zaupanje, spoštovanje in odkritost. Vse to mora vsebovati organizacija, ki velja za

pošteno. S poštenostjo si izoblikujemo močan jaz, saj se bomo lažje spoprijemali z

večjimi izzivi. Pogum in poštenost se še dandanes odlikujeta kot najbolj cenjena človeška

vrednota. Zaposlene je treba za njihovo delo tudi pošteno nagraditi (Ihan, 2005, in Bodi

eko, 2015).

3.2 Dejavniki stresa zunaj delovnega mesta

Dejavniki stresa zunaj delovnega mesta oziroma okolja posameznikom pogosto

povzročajo hudi stres. Razdelimo jih v dve skupini: stresni življenjski dogodki in napori

dnevnega oziroma vsakdanjega življenja.

Stresnost posameznika je povezana z dogajanjem življenja in vključenih dogodkov, ki so

tudi travmatični in vplivajo zelo stresno. Sem sodi, upokojitev, nezaželena nosečnost,

zakončeva smrt, razveza, prestajanje zaporne kazni, smrt dobrega zaupnega prijatelja,

11

smrt v družini, bolezen, telesna poškodba, poroka, odpustitev z delovnega mesta in še bi

lahko naštevali (Treven, 2005).

Kakšne posledice prinašajo ločitev, smrt zakonskega partnerja in podobno na

posameznika, so preučevali določeni psihologi. Skupina ljudi je dodelila poljubno število

točk (od 1 do 100) k različno razporejenim življenjskim dogodkom (Treven, 2005).

Tabela 2: Prikaz najbolj stresnih življenjskih dogodkov

Dogodek Relativna stresnost

Smrt zakonskega partnerja 100 točk

Ločitev

Privedba v zapor

Smrt družinskega člana

Poroka

Izguba delovnega mesta

Upokojitev

Nosečnost

Smrt prijatelja

Otrok gre od doma

Sprememba bivališča

Dopust

Božič

73 točk

63 točk

63 točk

50 točk

47 točk

45 točk

40 točk

37 točk

29 točk

20 točk

13 točk

12 točk

Vir: (Povzeto po Treven, 2005).

Iz tabele lahko razberemo, da je za človeka najbolj stresen dogodek, če mu umre zakonski

partner, sledi ločitev, ki je uvrščena na 2. mesto, na 3. mesto pa je postavljena privedba v

zapor.

Napori nas spremljajo v našem vsakdanjem življenju, tudi z vidika stresa so nekateri bolj

in nekateri manj stresni. Pri gospodinjskih opravilih je lahko za posameznika stresna že

sama priprava zajtrka ali nakupovanje. Srečujemo se tudi s časovnimi pritiski, kadar ne

zmoremo opraviti vseh obveznosti v določenem času zaradi premalo časa. Stresni so tudi

finančni napori posameznika, kako si razporediti denar, da bo prišel iz enega meseca v

drugi. Naporno je tudi samo starševstvo, kjer smo v skrbeh za vzgojo otrok in njihovo

varstvo. Več takšnih naporov spremlja posameznika, bolj je podvržen stresu (Treven,

2005).

3.3 Individualne razlike in stres

Več kot očitno je, da se vsak posameznik drugače odzove na stres oziroma samo stresno

situacijo. Nekateri reagirajo z večjo stopnjo, drugi z manjšo stopnjo stresa. Zanima nas,

kakšen vpliv imajo individualne razlike na odnos do stresorjev. Pri iskanju tovrstnega

odgovora si pomagamo z razlago, kaj so individualna samopercepcija in moč, mesto

nadzora, tip A/B vedenjskega vzorca, negativna naravnanost in sposobnost.

Pri individualni samopercepciji in moči gre za samospoštovanje. Spoštovanje samega

sebe se začne razvijati že zgodaj v otroštvu s tem, kako smo ljubljeni od staršev in bližnjih,

uspešni v šoli in drugod. Pomembni sta seveda naša lastna samopodoba in všečnost, in

sicer ali smo si všeč takšni, kot smo, ali ne. Pomembno je zaznavati samega sebe v

12

pozitivni kot tudi negativni obliki, saj vpliva na večjo oziroma manjšo uspešnost

posameznika pri obvladovanju stresa. Za posameznika je izredno pomembno, da ima

dobro lastno mnenje o sebi, zaupa vase in točno ve, katere so njegove zmožnosti in

sposobnosti kot tudi prednosti in slabosti. V skladu s tem si postavijo cilje in so bolj

uspešni. S tem se oblikuje tudi osebnost, ki sčasoma postane močna. Močne osebnosti

postanejo tisti posamezniki, ki vzamejo vajeti v svoje roke in so usmerjeni k zastavljenim

ciljem ter tveganjem. Poznamo notranje in zunanje mesto nadzora. Pod notranje mesto

nadzora spadajo posamezniki, ki si sami kujejo usodo. S stresom se spopadajo drugače,

saj prevzamejo nadzor nad dogodki. Lotijo se tudi drugačnih strategij v primerjavi z

osebami, ki spadajo v zunanje mesto okolja. Pri posameznikih, ki spadajo v zunanje mesto

okolja, je po njihovem mnenju vse odvisno od naključja, usode in sreče. Enostavno se

prepustijo toku življenja in v stresnih trenutkih »zamrznejo« in postanejo nemočni. Znana

sta nam tudi dva različna vedenjska vzorca. Posameznik tipa A je zelo tekmovalen, govori

in vse opravi hitro. Pozna na uro in je pravočasen. Zanj je namreč značilna večja

odzivnost, ki jo vznemirjanje s strani drugih samo še okrepi. Gre za močno in učinkovito

osebo, ki si prizadeva za napredovanje in priznanje. Seva odlično delovno energijo,

zatorej je tudi uspešen pri opravljanju nalog. Velika verjetnost je, da bodo imeli ljudje

tega tipa probleme s srčnimi napadi, glavoboli in podobnim. Pravo nasprotje je tip B. Ni

tekmovalen, govori ter vse počne počasi. Ne želi si priznanj, saj je zadovoljen s svojim

položajem. Zamuja in se ne obremenjuje za uro oziroma čas. Navadno si ne želi

napredovanja, a kljub temu dosega visoke položaje. K negativni naravnanosti spadata

prilagodljivost in togost. Fleksibilne osebe so tiste, ki se znajo prilagoditi različnim

spremembam ter so odprte in sočustvene do drugih. So izredno inovative kakor tudi

preobremenjene z vlogami. V stresnem obdobju se obrnejo na sodelavce, ki jih prosijo za

pomoč. Togo naravnani ljudje imajo slab oziroma negativno naravnan pogled na samo

življenje. So ljudje, ki se sploh ne zmenijo za sebe, vidijo samo sebe in nikogar drugega.

So zaprti in netolerantni do drugih. Kadar so pod stresom, za pomoč prosijo nadrejenega

(Golob, Lamut in Valič, 2015; Ihan, 2005; Treven, 2005).

13

4 SIMPTOMI IN POSLEDICE STRESA

V tem poglavju se bomo podrobneje seznanili s simptomi in posledicami stresa v

vsakdanjem življenju. Najprej bomo spoznali simptome stresa, s katerimi se srečujejo

posamezniki, nato pa raziskali, s kakšnimi vrstami posledic stresa se lahko sreča

posameznik. Na koncu bomo navedli, kako izgorelost vpliva na posameznika na

delovnem mestu.

4.1 Simptomi stresa

Simptome stresa prepoznamo s pomočjo fizičnih simptomov, čustvenih težav, vedenjskih

težav in kognitivnih simptomov. Pri vsakem posamezniku se ti simptomi kažejo drugače.

Simptomi se že razvijejo v borih nekaj minutah ali celo sekundah po stresnem odzivu,

trajajo pa več ur do nekaj dni. Ločimo lahko (Ratkajec, 2009, in Heller, 2001):

− fizične simptome stresa: rdečica, čiri, nemir, bledica, glavobol, ekcemi, frigidnost

ali impotenca, potenje brez pravega razloga, krči bolečine v mišicah, križu, vratu,

mrzle roke in noge, prebavne motnje, zaprtje ali driska, pomanjkanje apetita, želja po

hrani, težave pri spanju, stalna utrujenost, prebujanje zgodaj zjutraj, navali vročine in

mraza, občutek slabosti, visok krvni pritisk, težave s požiranjem. Nekateri fizični

simptomi lahko resno ogrožajo samo življenje posameznika, na primer srčna

obolenja;

− čustvene težave: stalna razdražljivost, nenehna jeza, žalost, potrtost, nezaupanje,

občutek, da ne zmoreš spremeniti stvari, živčnost, občutljivost, pomanjkanje interesa

za druge stvari, ko prideš iz službe, osamljenost, jok ob manjših težavah, dolgčas −

nezmožnost najti pomen v čemurkoli;

− vedenjske težave: prekomerno kajenje, uživanje alkohola ali drog, motnje v apetitu,

umik v samoto, napetost, živčnost, jokavost, nezmožnost opravljanja stvari,

pozabljivost, škripanje z zobmi, spremenjen slog komuniciranja oziroma

nekomunikativnost,pomanjkanje volje, pretirano kritičen pristop, površnost pri delu,

nespečnost, čustveni izbruhi. Kot začasno bežanje pred stresom se večina ljudi zateče

k pretiranemu uživanju nezdrave hrane, kajenju, uživanju drog, alkohola in

zapravljanje denarja;

− kognitivne simptome: težave pri odločanju, težave v treznem razmišljanju,

neorganiziranost, pomanjkanje smisla za humor, puščanje stvari nedokončane,

pomanjkanje ustvarjalnost, nezmožnost dokončanja ene naloge pred hitrim pričetkom

naslednje (Ratkajec, 2009 in Heller, 2001).

4.2 Posledice prekomernega stresa pri zaposlenih

S posledicami stresa se sreča posameznik kot tudi organizacija. Včasih se jih posameznik

niti ne zaveda. Kadar zanemarimo simptome stresa, se soočimo s posledicami

prekomernega stresa. Posledice se lahko umestijo v tri skupine: fiziološke, psihološke in

vedenjske posledice (Treven, 2005):

− Fiziološke posledice: sem sodijo koronarna srčna bolezen, angina pectoris, srčni

infarkt, možganska kap, bolečine v prsih, visok krvni tlak, sindrom razdraženega

črevesja, diareja, težave z zgago, slabost, siljenje na bruhanje, prebavne motnje, čir

na želodcu ali dvanajsterniku, zaprtje, napihnjenost, glavoboli, migrena, tenzijski

glavoboli, sladkorna bolezen, holesterol, rak, alergije, mastna koža, akne, izpuščaji,

14

ponavljajoči herpes, kožne bolezni, vnetja v ustih, koprivnica, mišične napetosti,

mišični krči, šklepetanje z zobmi, bolečine v grlu, križu, ramah, hrbtu, neodpornost

za infekcije, pogosti prehladi, gripe, motnje spolnosti, impotentnost, neplodnost,

menstrualne težave, predmenstrualna napetost, izguba menstruacije, ledvične težave,

nabreklost, zadrževanje vode, pretirana žeja, dihalne motnje, plitvo dihanje, omotica,

revmatične sklepne bolečine, revmatoidni artritis, bronhitis, hropenje in astma (Starc,

2008).

− Psihične posledice: so podobne kot vedenjske posledice stresa. Pod psihološke

posledice stresa sodijo predvsem: obup, zaskrbljenost zaradi skrbi, vznemirjenost,

težave s koncentracijo pri pomembnih opravilih in sprejemanjem ključnih odločitev,

pozabljanje stvari in ostalih predmetov, pomanjkanje ustvarjalne žilice, iracionalnost,

omahljivost, s težavo se lotiti neke nove zadeve, nagnjenost k nerodnosti, kot so

spodrsljaji in nepotrebne nezgode, občutek velike obremenitve prav zaradi prevelike

količine naloženega dela, pretirana kritičnost, negativni način mišljenja brez

pozitivizma, neučinkovitost opravljanje nalog in neuspešnost pri kakršnem koli delu

jokavost ob malenkostih, pobitost, občutek, da enostavno ne zmoreš več opravljati

svojega dela, nerazsodnost, odsotnost in tavanje misli vsepovsod drugod, kot je

potrebno, zadržanost, dolgočasje kljub ogromni količini dela, občutek nezadostnosti,

občutek krivice, odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in varnosti, pretirana

občutljivost po nepotrebnem, zanemarjanje urejenosti svojega izgleda, skrb za

zdravje, uravnoteženo prehrano, spolnost, črn pogled na svet in vse kar se odvija okoli

nas, tesen občutek v prsih, depresija, vzkipljivost ob malenkostih, razdraženost ob

hecu sodelavcev, jeza na druge in sam nase, agresivna naravnanost, zlovoljnost,

nezadovoljstvo, pomanjkanje samospoštovanja do samega sebe in drugih,

nezanimanje za ljudi, lotevanje več stvari hkrati, puščanje nedokončanih nalog in

hkrati lotevanje vedno novih, pomanjkanje lastne sposobnosti in presoje jasnega

mišljenja, raztresenost (Treven, 2005).

− Vedenjske posledice: se pojavijo pri posameznikih, ki so zelo podvrženi stresu, zato

se lahko kaj hitro pojavijo spremembe vedenja, kot so: zapiranje vase, odvračanje

dela, težave pri priznavanju napak, odvisnost od nikotina, alkohola, pomirjeval,

hazardne igre, seksualna promiskuiteta, nepoznavanje časa in zamujanje na delo,

slaba oskrba glede osebne higiene, neurejenost in nečistost, zadolženost v bankah,

kaznovanje, nenadzorovano agresivno obnašanje, grizenje nohtov, nenadni izbruhi

krikov in kričanje, preklinjanje, jok, nemirno sedenje, korakanje gor in dol, bobnanje

s prsti ali tresenje s podplatom, sanjarjenje, fantaziranje, omahovanje, sprememba

glasu: jecljanje, drhtenje, napenjanje, zvišanje, hripavost, impulzivno vedenje,

nagnjenje k poškodbam, hiperaktivnost: nenadna eksplozija energije, težave s

spanjem, težko zaspi, nespečnost, nočne more, živčno-mišična disfunkcija: drgetanje,

tresenje rok ali nog, tkiv, mrščenje, gubanje obraza, težave v medosebnih odnosih,

težave v komunikaciji (Golob, Lamut, Valič, 2015).

4.3 Posledice na ravni organizacije in države

Zaradi pritiska in tekmovanj med podjetji, ki bi morala biti uspešna in produktivna, so

podjetja začela uporabljati strategije, ki povzročajo stres zaposlenim. Prihaja tudi do

zmanjševanja števila zaposlenih, saj se uvaja robote na proizvodnih linijah (Cugelj, 2011).

15

Stres na delovnem položaju lahko postane resen organizacijski problem, kadar prihaja do

izgub dobička, povečevanja stroškov, upada produktivnosti in učinkovitosti. Prihaja do

velikih finančnih izgub in zmanjšanja rentabilnosti (Leka, 2003).

Posledice stresa na ravni organizacije so absentizem, srečanje s fluktuacijo zaposlenih,

zmanjšanje zanimanja za samo delo, upad produktivnosti in učinkovitosti, znižana raven

kvalitete, povečano število napak pri delu, škoda na opremi, manjša motiviranost za delo,

manjša stopnja pripravljenosti za učenje, nadomeščanja, prezgodnje upokojitve, sodni

stroški, izguba imidža in dobička. Pod izraz absentizem spada odsotnost dela zaradi

bolezni (bolniška). Nezaželene fluktuacije niso nikakor dobre za organizacijo, saj iz nje

odhajajo sodelavci, ki pozitivno vplivajo na doseganje delovnih rezultatov. Z vidika

poslovanja so pomembni in jih je nato treba nadomestiti. Nehotena fluktuacija nastane,

kadar posameznik zapusti organizacijo. Navadno posameznik ni zmožen opravljati svojih

nalog in dela zaradi bolezni ali poškodbe (Stare, 2012, Hoel, 2001 in Heller, 2001).

Delodajalci imajo zelo podobne interese kot država, saj si želijo čim manj odsotnosti z

dela in bolniških zadržanosti. S tem imajo večje stroške, saj morajo plačati nadure še

ostalih delavcev in izplačilo plač za začasno zaposlene. Zaradi tega imajo manjšo

produktivnost, večji organizacijski napor in stroške. Zagotoviti morajo nemoten nadaljnji

delovni proces in se soočiti z izgubo trga ter kakovosti. Absentizem močno vpliva na

celotno delovanje organizacije, samega procesa proizvodnje in konkurenčno sposobnost

(Cugelj, 2011, Golob, Lamut in Valič, 2015)

4.4 Izgorevanje na delovnem mestu

Beseda izgorelost se je začela uporabljati dokaj pozno, zlasti v strokovni javnosti.

Simptome izgorevanja so poznali že dlje časa. Davno nazaj so menili, da pride do

izgorelosti zaradi nezadostne psihološke prožnosti ter psihične zgradbe posameznika.

Izgorelost je velik problem ljudi kot tudi samega družbenega okoliša, v katerem so

posamezniki zaposleni. Do izgorelosti pride takrat, kadar je neskladno med naravo dela

in človeka, ki opravlja tovrstno delo. Do neskladja privede samo pomanjkanje nadzora

nad posameznikom, ki opravlja delo, za katerega je zadolžen. Posamezniku je naloženega

preveč dela, ki ga ne zmore opraviti v določenem času z malim številom potrebnih

sredstev. Posamezniki si želijo vpliv na dogajanje, doseganje rezultatov, soodločanje ter

možnost reševanja problemov. Izgorelost se pri posamezniku odraža z negativnimi čustvi,

saj se počuti ujet v nekakšno kletko, iz katere se nikakor ne more rešiti. Prav zaradi tega

posameznik postane manj produktiven in učinkovit. Pojavljati se lahko začnejo telesne

težave, kot sta glavobol, utrujenost in podobno. Ljudje na žalost svoje težave izgorevanja

na delovnih mestih prenašajo domov. Posledično imajo težave tudi v krogu družine in

prijateljev. Pri delu v službi niso več zbrani, motivirani, nimajo očesnega stika s

strankami, več časa si vzamejo za odmor in malico. Izgorevanje na delu ima visoko ceno,

saj upade količina ter kakovost opravljenega dela (Maslach in Leiter, 2002).

Poznamo dva različna načina za preprečevanje izgorevanja posameznika na samem

delovnem mestu. Prvi je organizacijski, drugi pa individualni pristop. K individualnemu

uvrščamo usposabljanje zaposlenih, različne treninge in odstranitev z delovnega mesta.

Delavce na usposabljanjih naučijo primernega vedenja ter kako postati bolj močna

osebnost. Posameznik se tudi nauči, kako doživljati stvari manj osebno. Poskrbeti morajo

16

tudi zase ter svoj videz. Pametno je, da posameznik izkoristi prosti čas zase in se nauči

ločiti delo od zasebnega življenja (Maslach in Leiter, 2002).

Pri organizacijskem pristopu želimo izboljšati same razmere na delovnem mestu kot tudi

socialno podporo. S tem želimo preprečiti izgorelost na delovnem mestu. Tukaj sta

predvsem pomembna predanost zaposlenih in pospeševanje produktivnosti. Ne želimo

samo zmanjšati negativnih dejavnikov, ampak povečati pozitivne. To bi bilo izredno

koristno za celotno organizacijo kot tudi za zaposlene. Zaposleni se morajo osebnostno

razvijati, imeti pozitivno energijo in biti bolj učinkoviti. Managerji morajo svoje

zaposlene motivirati, jih vzpodbujati ter podpirati. Najpomembneje je uspešno reševati

probleme kot tudi ustvarjati oziroma razvijati nove možnosti (Maslach in Leiter, 2002).

17

5 PREMAGOVANJE STRESA

V tem poglavju so prestavljene različne tehnike za premagovanje tovrstnega stresa, in

sicer tiste, s katerimi si lahko posameznik pomaga sam, in tiste na ravni organizacije za

premagovanje stresa.

Ločimo namreč dve vrsti strategij za premagovanje stresa: individualne strategije za

premagovanje stresa pri posamezniku in organizacijske strategije za premagovanje stresa

pri zaposlenih (Treven, 2005).

5.1 Individualne strategije za premagovanje stresa

Individualne strategije so se pri posameznikih izkazale za več kot uspešne kazalnike

premagovanja stresa. Sem lahko uvrstimo fizične aktivnosti, meditacijo, jogo,

zdravstveno hipnozo in avtogeni trening, masažo in aromaterapijo, kognitivne metode,

zdravo prehrano, modro upravljanje časa in podobno (Treven, 2005).

5.1.1 Fizične aktivnosti

Fizične aktivnosti so izjemna zaščita za posameznika pred stresom in posledično tudi pred

boleznimi. Sem spadajo rolanje, kolesarjenje, jahanje, hoja, tek, plavanje in še bi lahko

naštevali. Vsak posameznik bi se moral dnevno gibati okli 30 minut na dan. Gibati se

moramo redno, saj redna telesna vadba pozitivno vpliva na telo in duha. Z redno vadbo

krepimo mišice, zmanjšujemo krvni tlak, ohranjamo zdrave kosti ter smo bolj gibljivi z

veliko kondicije. Izloča se tudi hormon endorfin, ki je bolj znan kot hormon sreče

(Svet24.si, 2015; Treven, 2005).

5.1.2 Meditacija

Meditiranje ni zahtevno početje in posamezniku omogoča sprostitev. Gre za izredno

učinkovito metodo za psihično umiritev misli in sproščanje. Pozabimo na vse telesno

nelagodje ter bolečino. Gre za popolno sprostitev, saj je naš končni cilj svoboda duha.

Telo je v fazi sproščenosti tako dolgo, kolikor ga želimo vzdrževati v meditaciji. Z

meditacijo se okrepita oziroma obnovita posameznikova moč in vitalnost. Pridobi

sposobnost sočutja do drugih ljudi ter občutek povezanosti. Tisti, ki se dlje časa ukvarjajo

z meditiranjem, imajo izboljšan imunski sistem, nižjo raven kortizola in adrenalina. Z

rednim meditiranjem tudi živimo dlje časa in manj obiskujemo zdravnike (Treven, 2005;

Božič, 2003).

5.1.3 Joga

Izvor joge izvira iz Indije in sodi med enega izmed najstarejših sistemov na svetu. Gre za

tako ali drugače imenovan osebnostni razvoj posameznika. Joga zajame celotno telo, um

in duha. Gre za vzdržanje ravnovesja med telesom in duhom. Z dihalnimi vajami in

telesnimi položaji dosežemo uravnoteženo stanje. Včasih smo poznali sedeč jogijski

položaj, danes pa poznamo več različnih jogijskih položajev. Joga je več kot le nadzor

uma in raztezanje telesa. Smo bolj odgovorni in etično naravnani. Posameznika, ki se

ukvarja z jogo, imenujemo jogij (Treven, 2005, Starc, 2008 in Svetloba.si, 2015).

18

5.1.4 Zdravstvena hipnoza in avtogeni trening

Pri hipnozi se srečamo z globokim stanjem sprostitve, ki se pri posamezniku kaže kot

spremenjeno stanje zavesti. S tem dosežemo, da se sprostijo vse mišice. S hipnotičnim

stanjem usmerimo posameznikovo pozornost na druge vizualne ali mentalne predstave.

Zdravstvena hipnoza se uporablja pri psihičnih težavah, strahu, bolečini, odvajanju

kajenja ter drugih zasvojenosti.

Avtogeni trening je razvil J. H. Shultz, ki je eden izmed znanih nemških psihiatrov. Pri

avtogenem treningu posameznik uporablja metodo samohipnoze, s katero doseže nadzor

nad fiziološkimi procesi. Vse to je možno doseči z rednimi oziroma določenimi vajami.

Možen je tudi prenos ravni z duševnega na telesno raven delovanja, saj sta telo in duh

skupna celota. Od stanja, imenovanega duševnost, je odvisen tudi imunski sistem, med

izvedbo vaj avtogenega treninga se v deloma spremeni samo delovanje možganov, saj

prihaja do umirjanja celotnega telesa in sprostitve (Treven, 2005; Kožar, 1995).

5.1.5 Masaža in aromaterapija

Masaža na posameznika deluje sproščujoče, saj umiri duha ter odpravlja bolečino, slabo

počutje in stres. Masažo najbolj potrebujejo ljudje, ki imajo veliko dela za računalnikom

in pisalno mizo. Gre za umetnost dotika, ki pozitivno vpliva na prekrvavitev, mišično

napetost, metabolizem, gibljivost sklepov in drugo.

Aromaterapijo izvaja maser, ki je za tovrstno dejanje posebej specializiran. Masirajo se

celo telo, noge in podplati. Maser uporablja eterična olja, ki posameznika popeljejo v

sproščujoče stanje. Eterična olja so dišave, ki jih navadno pridobimo iz rastlin, cvetov in

podobno. Prijetne so vsem generacijam in se jim malokdo lahko upre. Varno moramo tudi

znati uporabljati eterična olja (Naravno in alternativno zdravljenje, 2012; Treven, 2005).

5.1.6 Kognitivne metode

Kognitivne metode lahko opredelimo kot dejstvo, da ni mogoče sploh spremeniti sveta,

ki nas obkroža in se sekirati zaradi določenih stvari na katere nimamo nikakršnega vpliva.

Posameznik mora odpraviti negativno miseleče vzorce in jih zamenjati s pozitivnimi. S

tem lahko uspešno premagamo stres. Da se ne bi prišlo do neperijetnega srečanja s

stresom zaradi teh negativnih vzrorcev se jih moramo pravi čas lotiti in jih uspešno

odpraviti. Na primer: zjutraj tud, če nam gre vse narobe in se zbudimo z levo nogo, vseeno

ostanemo pozitivno naravnani in nasmejani češ, da bo še vse dobro, kljub tem manjšim

nevšečnostim (Treven, 2005).

5.1.7 Zdrava prehrana

Za posameznika je zelo pomembna zdrava prehrana. Že z našim začetnim obrokom

zajtrkom moramo biti posebej pozorni, kaj vnesemo v svoje telo, saj se šele takrat dan

dobro začne. Vse, kar posameznik poje, vpliva na duševnost, navade in telo. Hrana je

namreč naš vir energije. Treba je uživati raznovrstno, uravnoteženo in zdravo hrano z

veliko sadja ter zelenjave. Zelenjavo in sadje je najbolje zaužiti surovo in sveže. Ne

smemo pozabiti na mleko in mlečne izdelke, semena, zelišča, oreščke, meso, stročnice in

žitarice, temno čokolado, ingver, rjavi riž. Izogibati se je zaželeno alkoholu, nikotinu in

drogam (Aktivni.si, 2016; Treven, 2005).

19

5.1.8 Ostale oblike premagovanja stresa

Poznamo še več drugih oblik, s katerimi lahko premagamo stres. Stres lahko

premagujemo tudi s poslušanjem glasbe, ki nas umiri in sprosti, spanjem, ki nam da

nekakšen nov zagon in smeh, ki je že tako ali tako sam po sebi več kot pol zdravja. Ne

smemo pozabiti tudi na sprehode v naravi, kjer se naužijemo svežega zraka in smo v stiku

z živalmi. Ljubitelji večerno-nočnega življenja se lahko udeležijo raznoraznih koncertov,

kina in podobnih dogodkov, ki se odvijajo pozno zvečer; prija tudi kakšna pijača s

prijatelji. Včasih koristi tudi kakšen globok pogovor z dobrim zaupnim prijateljem, ob

čemer seveda ne manjka smisla za humor. Posamezniki z raznoraznimi talenti slikanja,

fotografiranja in podobno se sproščajo ob tovrstnih dejavnostih, poleg katerih so tudi

ustvarjalni.

5.2 Strategije in programi na ravni organizacije za premagovanje

stresa

V organizaciji se stres premaguje z uvedbo strategij za premagovanje stresa in z

raznoraznimi programi za usposabljanje zaposlenih, kako se spopasti s stresom, s

programi za dobro počutje in ohranjanje zdravja ipd.. Strategije se nanašajo na

preoblikovanje dela, fleksibilno načrtovanje dela, analizo in natančno opredelitev vloge,

razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev, ustvarjanje ugodne organizacijske

klime, načrtovanje in razvijanje kariere in oblikovanje ustreznih delovnih razmer.

Zaposleni ne vedo točno, kaj organizacije pričakujejo od njih in so zaradi tega pod

stresom.

V delovnem okolju so prisotni tudi stresorji, kot na primer vrsta zaposlitve, razmejitev

med delom in nedelom, konfliktnost vlog med nadrejenim in podrejenim, negotovost

vloge, obremenjenost vloge zaposlenega, odgovornost do drugih zaposlenih v

organizaciji, organizacijski dejavniki, nadlegovanje in nasilje na samem delovnem mestu,

delovne razmere (E-računovodstvo, 2017; Treven, 2005).

5.2.1 Strategije za premagovanje stresa

Strategije za spreminjanje okolja so: preoblikovanje dela, fleksibilno načrtovanje dela,

analiza in natančna opredelitev vloge, razvijanje komunikacijskih veščin managerjev,

ustvarjanje ugodne organizacijske klime, načrtovanje in razvijanje kariere, oblikovanje

ustreznih delovnih razmer (Treven, 2005).

5.2.2 Preoblikovanje dela

Po Hackmanu se uporablja pet strategij za osnovno preoblikovanje dela: vertikalna

razporeditev odgovornosti, vzpostavljanje lahke poti za uspešno povratno zvezo,

združevanje večjega števila nalog skupaj, oblikovanje komunikacije s strankami in

oblikovno delujočih delovnih enot. S temi strategijami znatno povišamo stopnjo

motivacije zaposlenih in zmanjšamo prisotnost stresa, ki je negativen za zaposlene

(Treven, 2005).

20

5.2.3 Fleksibilno načrtovanje dela

Zaposleni bodo sami razpolagali s časom na delu. V organizaciji bodo imeli zagotovljen

fleksibilno uravnan delovni čas. Fleksibilno ali svobodno delovno okolje zahteva veliko

mero zaupanja tako od nadrejenega kot tudi zaposlenega. Nadrejeni v tem primeru

podrejenim oziroma zaposlenim nudijo dovolj svobode za kreativnost, zaposleni pa

kvalitetno opravijo svoje delo v določenem času (Top job, 2016;Treven, 2005).

5.2.4 Analiza in natančna opredelitev vloge

Tukaj upoštevamo strategijo analize vlog, ki omogoča dogovor o delu med nadrejenim in

podrejenim oziroma zaposlenim. Točno mora biti opredeljeno, kdo je komu podrejeni

oziroma nadrejeni (Treven, 2005).

5.2.5 Razvijanje komunikacijskih veščin managerjev

Managerji morajo izpopolnjevati svoja komunikacijska znanja in spretnosti. Učinkovita

komunikacija je kar 40 % vodstvene karizme. Komunikacijske spretnosti prispevajo k

razvoju veščin in vplivajo na vodstveno karizmo, ki je izredno pomembna za vsakega

managerja. Organizacije, v katerih so zaposleni, jim morajo nuditi raznorazne programe

za izpopolnjevanje v tej panogi. Zaposleni se morajo čutiti cenjene in pomembne (Profiles

international Slovenija, 2016; Treven, 2005).

5.2.6 Ustvarjanje ugodne organizacijske klime

Posamezniki so lahko pod stresom, saj se ne počutijo dobro v okolju, v katerem delajo.

Managerji morajo med zaposlenimi oblikovati ugodno organizacijsko ozračje in poskrbeti

za ustrezne delovne razmere. Klima je ozračje v delovni organizaciji, ki lahko nastane

zaradi dejavnikov iz preteklosti kot sedanjosti. Vpliva lahko pozitivno kot tudi negativno

na ljudi in njihove zmožnosti ter sposobnosti. Organizacijska klima je izraz, s katerim se

označuje odnos zaposlenih v organizaciji. Poznamo lahko raziskovalno klimo,

organizacijsko, ustvarjalno klimo in še bi lahko naštevali (Golob, Lamut in Valič, 2015;

Treven 2005).

5.2.7 Načrtovanje in razvijanje kariere

Načrtovati kariero ni mačji kašelj, saj je v prvi vrsti treba poznati vse svoje spretnosti,

interese, vrednote in sposobnosti, snovanje zastavljenih ciljev in dosega le-teh.

Posameznik razišče lastne spretnosti in na podlagi teh oblikuje realne načrte.

Posamezniki, ki so zaposleni v velikih določenih organizacijah, morajo graditi kariero in

napredovati. Delati morajo na razvoju samega sebe in spoznati svoje zmožnosti in

sposobnosti kot tudi odlike. Povezati morajo svoje osebne cilje s cilji organizacije, kjer

so zaposleni. Pri zaposlenih gre za načrtovanje usposabljanja, izobraževanja in

pridobivanja izkušenj na raznoraznih področjih (Dnevnik, 2012, in Treven, 2005).

5.2.8 Oblikovanje ustreznih delovnih razmer

Delovne razmere, v katerih dela posameznik morajo biti ustrezne in varovane. Tukaj je

treba izpostaviti zaščito in varovanje. Delodajalec mora zagotoviti delavcu varnost in

zdravje v zvezi z delom, ki ga opravlja. Delodajalec v ta namen izvaja potrebne ukrepe,

potrebne za zagotovitev popolne in brezhibne varnosti kot tudi zdravja delavcev, vključno

21

s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z

ustrezno organiziranostjo in materialnimi sredstvi (Ministrstvo za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti, 2017, Treven, 2005).

5.2.9 Programi za premagovanje stresa

Poznamo nekaj programov za premagovanje stresa: programi za usposabljanje

zaposlenih, kako obvladovati stres, programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja,

programi za pomoč zaposlenim in programi za osebni razvoj (Treven, 2005).

Programi za izredno dobro usposobitev zaposlenih, kako sami obvladajo stres, je izredno

pomemben, saj lahko zaposlene bolje seznanimo s problemom stresa in jim pomagamo

pri premagovanju stresa. Zato se organizirajo posebne delavnice, kjer se tudi naučimo

tehnik sproščanja, pravilnega dihanja, meditacije in drugega. Poznamo še programe za

ohranjanje svojega zdravja in dobrega kakovostnega počutja. Ti programi so namenjeni

zaposlenim, ki potrebujejo pomoč in se želijo odvaditi kajenja, alkohola in podobnega.

Nekateri želijo izgubiti odvečno telesno težo in imeti več časa za fizične aktivnosti, ki bi

jih pripeljala do dobrega počutja in samozavesti. Programi so namenjeni večjemu številu

članov in so prilagojeni potrebam. Program vodijo strokovno usposobljeni vaditelji.

Programi za pomoč zaposlenim in programi za osebni razvoj so načrtovani posebej za

zaposlene, ki potrebujejo pomoč pri osebnem razvoju, finančnem svetovanju, pravnem

svetovanju, pozitivnem mišljenju, kontroli čustev, svetovanje psihologa in načrtovanja

kariere. Na skupinskih ali individualnih coachingih zaposleni raziskujejo svoje

potenciale, strast in se osebnostno razvijajo (BBconsulting, 2017, Goriško osteološko

društvo, 2013 in Treven, 2005).

22

6 ANALIZA VPRAŠALNIKA

6.1 NAMEN RAZISKAVE

Naš namen raziskave je ugotoviti, ali se zaposleni na svojem delovnem mestu v

organizaciji soočajo s stresom in kako ga sploh odpravljajo. V ta namen smo sestavili

anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 15 anketirancev obeh spolov in različne

starosti. Na koncu smo ugotovili, da se zaposleni v podjetju soočajo s stresom in ga tudi

znajo uspešno odpraviti.

6.2 RAZLAGA REZULTATOV RAZISKAVE

6.2.1 Analiza osebnih podatkov

Izpolnjenih je bilo vseh 15 anket, kar je 100 %.

Tabela 3: Anketirani po spolu

SPOL ŠTEVILO ANKETIRANIH

Moški 4

Ženske 11

Skupaj 15

V tabeli 3 je prikazano število vseh anketirancev glede na spol.

Slika 1: Anketiranci po spolu

Med anketiranimi je bilo 73 % žensk in 27 % moških.

27%

73%

Moški Ženske

23

Slika 2: Anketiranci po starosti

Slika 2 prikazuje število vseh anketirancev glede na starost. Iz grafa lahko razberemo, da

med anketiranci ni respondentov do 20 let starosti, 7 % anketirancev je starih od 20 do 30

let, 40 % anketirancev nad 40 let in 53 % anketirancev od 30 do 40 let.

Slika 3: Anketiranci po trajanju delovne dobe

Slika 3 prikazuje trajanje delovne dobe anketirancev. Tudi v tem primeru ni bilo

responedentov z nad 20 let delovne dobe, 13 % jih ima manj kot 4 leta delovne dobe, 33

% jih ima od 10 do 20 let delovne dobe, 54% pa od 4 do 10 let delovne dobe.

0% 7%

53%

40%

do 20 let od 20 do 30 let od 30 do 40 let nad 40 let

13%

54%

33%

0%

manj kot 4 leta od 4 do 10 let od 10 do 20 let nad 20 let

24

Slika 4: Anketiranci po stopnji izobrazbe

Slika 4 prikazuje stopnjo izobrazbe anketirancev. Iz ankete je razvidno, da ni bilo nikogar,

ki bi imel osnovno, poklicno ali srednješolsko izobrazbo. 8 anketirancev ima višješolsko

izobrazbo in 7 anketirancev visoko šolo ali več.

6.2.2 Opis najpogostejših vzrokov stresa

Pri tem vprašanju smo želeli izvedeti, kateri je po mnenju anketirancev najpogostejši

vzrok stresa.

Tabela 4: Najpogostejši vzroki stresa

Dejavniki stresa Ocena

1 − popolnoma se strinjam

2 − delno se strinjam

3 − ne morem se odločiti

4 − delno se ne strinjam

5 − sploh se ne strinjam

1 2 3 4 5

Težave s

sodelavci

5 3 2 5 0

Težave z

nadrejenimi

4 3 1 6 1

Časovna stiska 5 7 2 0 1

Finančna stiska 2 4 6 1 2

Preobremenjenost 3 7 3 2 0

Slaba

organizacija

3 3 4 5 0

0%0%

0%

53%

47%

osnovna šola poklicna šola srednja šola višja šola visoka šola ali več

25

Iz tabele 4 lahko razberemo, da se je največ anketirancev popolnoma strinjalo, da so

težave s sodelavci in časovnimi stiskami najpogostejši vzrok stresa. Anketiranci so se

delno strinjali, da so težave tudi časovna stiska in preobremenjenost. Sploh pa se niso

strinjali s finančno stisko.

6.2.3 Opis najpogostejših posledic stresa

Pri tem vprašanju so nas zanimale predvsem posledice, s katerimi se srečujejo anketiranci.

Tabela 5: Najpogostejše posledice stresa, s katerimi se soočajo anketiranci







1 2 3 4 5

Glavobol 2 5 4 3 1

Slabost 0 4 1 7 3

Prebavne motnje 1 2 4 6 2

Srčne težave 0 3 3 4 5

Visok krvni tlak 0 2 4 6 3

Nespečnost 3 6 3 2 1

Živčnost 4 7 1 3 0

Depresija 0 1 7 2 5

Raztresenost 2 3 7 2 1

Odvisnost od alkohola, nikotina in drog 0 3 3 7 2

Iz tabele lahko razberemo, da se je največ anketirancev popolnoma strinjalo, da je

živčnost najpogostejša posledica stresa. Anketiranci so se delno strinjali prav tako z

živčnostjo in nespečnostjo. Sploh pa se niso strinjali z depresijo in srčnimi težavami.

6.2.4 Opis tehnik sproščanja

Tukaj smo povpraševali po tehnikah sproščanja, s katerimi se anketiranci najpogosteje

sproščajo.

26

Tabela 6: Tehnike sproščanja, ki jih uporabljajo anketiranci







1 2 3 4 5

Sprehod v naravi 4 5 3 3 0

Šport 2 1 6 6 0

Meditacija 1 1 2 7 4

Poslušanje glasbe 3 6 2 1 3

Druženje s prijatelji 3 8 3 1 0

Masaža in

aromaterapija

0 2 3 5 5

Zdrava prehrana 4 7 2 2 0

Iz tabele 6 lahko razberemo, da se je največ anketirancev popolnoma strinjalo, da sta

sprehod v naravi in zdrava prehrana ena izmed najpogostejših tehnik pri sproščanju.

Anketiranci so se delno strinjali tudi z zdravo prehrano, druženjem z zaupnimi prijatelji

in poslušanjem glasbe. Sploh pa se niso strinjali z masažo in aromaterapijo.

6.2.5 Opis zadovoljstva zaposlenih v podjetju

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, kako so anketiranci zadovoljni v podjetju z delom,

sodelavci, nadrejenimi, stalnostjo določene zaposlitve, možnostmi nadaljnjega

napredovanja in delovnimi pogoji.

Tabela 7: Zadovoljstvo anketirancev v podjetju







1 2 3 4 5

Zadovoljstvo z delom 1 11 1 2 0

Zadovoljstvo s svojimi sodelavci 1 8 5 1 0

Zadovoljstvo z nadrejenimi 0 6 6 2 1

Zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve 2 5 6 2 0

Zadovoljstvo z možnostjo napredovanja 0 2 9 3 1

Zadovoljstvo z določenimi delovnimi pogoji in

statusom v organizaciji

0 1 7 5 2

Iz tabele 7 lahko razberemo, da se je največ anketirancev popolnoma strinjalo, da so

zadovoljni z možnostmi, ki so jim ponujene za napredovanje v podjetju. Anketiranci so

se delno strinjali, da so kar zadovoljni z delom, ki ga opravljajo v organizaciji, in prav

27

tako s sodelavci. Sploh pa se niso strinjali z delovnimi pogoji in statusom oziroma

položajem v organizaciji.

6.2.6 Opis stresnosti dela

Tukaj smo želeli ugotoviti, ali zaposleni svoje delo opišejo kot stresno ali ne.

Slika 5: Stresnost dela

Na vprašanje, ali je kdaj delo tako zelo stresno, da anketiranci nikakor ne zmorejo

oziroma nimajo več moči opravljati svojih nalog, jih je večina, 33 %, ogovorila včasih,

27 % zelo redko, 20 % zelo pogosto ter dokaj pogosto in 0 % nikoli.

20%

20%

33%

27%

0%

Zelo pogosto Dokaj pogosto Včasih Zelo redko Nikoli

28

7 SKLEP

Z vsakim dnem lahko opazimo prisotnost stresa pri vse več ljudeh. Že sama beseda stres

nas asociira na nekaj negativnega. Ne smemo pa pozabiti tudi na pozitiven stres, s

pomočjo katerega bolje opravljamo svoje delo. Spoznali smo torej več vrst stresa.

Poznamo tudi različne tipe oseb, ki se s stresom spopadajo vsak po svoje, na svoj način.

Če je posameznik bolj podvržen stresu, hitreje zboli in se sreča z zdravstvenimi težavami.

Če je oseba flegmatične narave, ji stres ne povzroča posebnih težav, saj živi dolgo in

umirjeno. Poznamo namreč kar nekaj načinov, s katerimi lahko stres omejimo ali ga celo

uničimo. Izredno pomembno je, da se zavedamo, da smo v stresu in se mu kar hitro

skušamo izogniti. Stres lahko dolgoročno vpliva na naše zdravje in vodi v resne bolezni.

Zatorej je treba čim prej zaznati simptome stresa in odločno ukrepati.

Na voljo imamo veliko pripomočkov in informacij, kako premagati stres. Stresorje lahko

premagujemo na različne načine. Nekateri izmed njih so meditacija, šport, zdrava

prehrana, joga, poslušanje glasbe, smeh, druženje s prijatelji in podobno. Naše zdravje

mora biti na prvem mestu, zato moramo paziti, da se čim bolj izognemo stresu. Treba je

tudi paziti, da ne iščemo rešitve v novih težavah, kot je na primer pitje alkohola ter drugih

substanc.

Hipoteze oz. osnovne trditve:

1. Zaposleni imajo največkrat težave z glavoboli kot posledico stresa.

Na podlagi izvedene raziskave lahko prvo hipotezo ovržemo, saj je večina

anketirancev odgovorila, da se največkrat srečuje z nespečnostjo in živčnostjo kot

posledico stresa. Vsekakor to ne pomeni, da se ne srečujejo z glavoboli, vendar v

manjši meri kot sicer.

2. Zaposleni v največji meri stres premagujejo z zdravo prehrano.

Drugo hipotezo lahko potrdimo, saj je velika večina anketirancev odgovorila, da

stres premagujejo z zdravo prehrano in sprehodi v naravo.

3. Zaposleni so zadovoljni na svojem delovnem mestu.

Tretjo hipotezo v celoti potrdimo, saj je večina anketirancev zadovoljna s svojim

delom, ki ga opravlja na delovnem mestu.

Na področju managementa obstaja še ogromno neraziskanih tem, ki bi jih bilo

priporočljivo obravnavati. Z raziskavami namreč izvemo marsikaj uporabnega, npr. kaj

bi bilo treba izboljšati, a si zaposleni tega ne upajo javno izpostaviti.

29

8 VIRI IN LITERATURA

1. Aktivni.si. (2016). Živila, ki zmanjšujejo vplive stresa. Pridobljeno 5. 7. 2017 s spletne

strani: https://www.aktivni.si/zdravje/preventiva/zivila-ki-zmanjsujejo-vplive-stresa/

2. BBconsulting. (2017). Osebni razvoj. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani:

https://www.bbconsulting.si/osebni-razvoj-12460/

3. Bodi eko. (2015). Vrednosti: Biti iskren o poštenosti. Pridobljeno 20. 7. 2017 s spletne

strani: https://www.bodieko.si/odkritosrcnost-postenost

4. Božič, M. (2003). Stres pri delu: priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa

pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje

5. Car Drlje, M. (2006). Osebnost in komuniciranje. Ljubljana: Gea college

6. Cugelj, R. (2012). Kako do boljšega počutja na delovnem mestu. Ljubljana

7. Dnevnik. (2012). Načrtovanje kariere je pomembno. Pridobljeno 11. 7. 2017 s spletne

strani: https://www.dnevnik.si/1042357814

8. E-računovodstvo. (2017). 12 nasvetov za premagovanje stresa na delovnem mestu.

Pridobljeno 6. 6. 2017 s spletne strani:

http://www.eracunovodstvo.org/blog/management/kako-obvladujemo-stres-na-

delovnem-mestu/

9. Finance.si. (2010a). Kronični stres vodi v izgorelost. Pridobljeno 22. 7. 2017 s spletne

strani: https://www.finance.si/276749?cookietime=1500880034

10. Finance.si. (2005b). Reševanje konfliktov: Za začetek se poslušajmo. Pridobljeno 22.

7. 2017 s spletne strani: https://www.finance.si/129112

11. Golob, T., Lamut, U., & Valič, T. (2015). Vloga izobraževanja pri premagovanju

stresa na primeru gradbeništva. Ljubljana: Vega

12. Goriško osteološko društvo. (2013). Preventivni programi za ohranjanje zdravja.

Pridobljeno s spletne strani: http://goosteo.nvoplanota.si/program-

dejavnosti/ohranjanje-zdravja

13. Heller, R. (2001). Veliki poslovni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga

14. Hoel, Helge, Sparks, K. & Cooper, L. (2001). The costs of violence/stress sat

work and teh benifits of a violence/stress-free working inviroment, International

Labour

15. Kožar, A. (1995). Premagajmo stres in druge bolezni z vajami avtogenega treninga.

Ljubljana: Lunik

16. Leka, S., Griffiths, A. & Cox, T. (2003), Work organization @ Stress 17. Luban-Plozza, B & Pozzi, U. (1994). V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS

18. Maslach, C. & Leiter, M. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu.

Ljubljana: Educy

19. Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu. Ljubljana

20. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (2017). Varnost in

zdravje pri delu. Pridobljeno s spletne strani:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela

/varnost_in_zdravje_pri_delu/opredelitev_podrocja/

21. Naravno in alternativno zdravljenje. (2012). Za aromaterapijo lahko izboljšamo

počutje. Pridobljeno 10. 7. 2017 s spletne strani: http://www.alternativno-

zdravljenje.si/clanki/aromaterapija/

22. Profiles international Slovenija. (2016). Prva slovenska raziskava o karizmatičnem

vodenju. Pridobljeno 5. 7. 2017 s spletne strani: http://www.profilesslovenia.si/demo-

home/2016/01/06/visoko-karizmati%C4%8Dna-je-desetina-vodij

30

23. Psihologija dela. (2014). Moč denarnega nagrajevanja. Pridobljeno 11. 7. 2017 s

spletne strani: https://psihologijadela.com/2014/10/02/moc-denarnega-nagrajevanja/

24. Ratkajec, T. (2009). Soočenje s stresom v medicini dela. Ljubljana: ZZD

25. Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana

26. Siol.net. (2017). Kako preprečiti nasilje na delovnem mestu? Pridobljeno 10. 7. 2017

s spletne strani: http://siol.net/trendi/kako-prepreciti-nasilje-na-delovnem-mestu-

3283894

27. Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa I. Ljubljana: Sirius AP

28. Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa II. Ljubljana: Sirius AP

29. Stare, J. (2012). Boljše delovno okolje za boljše sodelovanje. Ljubljana: Fakulteta za

upravo

30. Svet24.si. (2015). Kaj nam povzroča stres? Pridobljeno 3. 7. 2017 s spletne strani:

http://svet24.si/clanek/zanimivosti/5488442b0a3fc/stres-in-bolezni

31. Svetloba.si, (2015). Zakaj bi vadili jogo? Pridobljeno 22. 7. 2017 s spletne strani:

http://www.svetloba.si/joga/zakaj-bi-vadili-jogo

32. Top Job. (2016). Fleksibilen delovni čas in 8-urno delo. Pridobljeno 11. 7. 2017 s

spletne strani: https://topjob.finance.si/8851677

33. Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba

34. Vitja.si. (2017). Stres, tihi morilec … Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani:

http://www.vitja.si/content/%C4%8Dlanek-stres-tihi-morilec

1

9 PRILOGA

Anketni vprašalnik

Sem študentka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Za izdelavo diplomskega

projekta sem si v okviru smeri management izbrala temo z naslovom Stres na delovnem

mestu. Prosim vam, da izpolnite priloženo anketo, katere rezultati mi bodo v veliko

pomoč. Naj poudarim, da je anketa anonimna, saj jo bom uporabila izključno za

raziskovalni del diplomskega projekta.

1. Kateri so po vašem mnenju najpogostejši vzroki stresa?

Pri vsaki navedeni trditvi označite številko med 1 in 5, ki po Vašem mnenju ustreza

oceni:

1 − popolnoma se strinjam.

2 − delno se strinjam.

3 − ne morem se odločiti.

4 − delno se ne strinjam.

5 − sploh se ne strinjam.

Težave s sodelavci 1 2 3 4 5

Težave z nadrejenimi 1 2 3 4 5

Časovna stiska 1 2 3 4 5

Finančna stiska 1 2 3 4 5

Preobremenjenost 1 2 3 4 5

Slaba organizacija 1 2 3 4 5

2. S katerimi posledicami stresa se soočate?


oceni:






Glavobol 1 2 3 4 5

Slabost 1 2 3 4 5

Prebavne motnje 1 2 3 4 5

Srčne težave 1 2 3 4 5

Visok krvni tlak 1 2 3 4 5

Nespečnost 1 2 3 4 5

Živčnost 1 2 3 4 5

Depresija 1 2 3 4 5

Raztresenost 1 2 3 4 5

Odvisnost od

alkohola, nikotina

in drog

1 2 3 4 5

2

3. S katerimi tehnikami se sproščate?


oceni:






Sprehod v naravi 1 2 3 4 5

Šport 1 2 3 4 5

Meditacija 1 2 3 4 5

Poslušanje glasbe 1 2 3 4 5

Druženje s prijatelji 1 2 3 4 5

Masaža in

aromaterapija

1 2 3 4 5

Zdrava prehrana 1 2 3 4 5

4. Kako ocenjujete Vaše zadovoljstvo v podjetju?


oceni:






Zadovoljstvo z delom 1 2 3 4 5

Zadovoljstvo s svojimi sodelavci 1 2 3 4 5

Zadovoljstvo z nadrejenimi 1 2 3 4 5

Zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve 1 2 3 4 5

Zadovoljstvo z možnostjo napredovanja 1 2 3 4 5

Zadovoljstvo z določenimi delovnimi pogoji in

statusom v organizaciji

1 2 3 4 5

5. Ali je Vaše delo kdaj tako stresno, da nikakor nimate več moči opravljati svojih nalog?

Zelo pogosto Dokaj pogosto Včasih Zelo redko Nikoli

3

6. Osnovni podatki

Spol:

a) Moški.

b) Ženski.

Starost:

a) Do 20 let.

b) Od 20 do 30 let.

c) Od 30 do 40 let.

d) Nad 40 let.

Delovna doba:

a) Manj kot 4 leta.

b) Od 4 do 10 let.

c) Od 10 do 20 let.

d) Nad 20 let.

Stopnja izobrazbe:

a) Osnovna šola.

b) Poklicna šola.

c) Srednja šola.

d) Višja šola.

e) Visoka šola ali več.

Documents

STRES NA DELOVNEM MESTU · 2017-11-27 · fizioloki odziv kot tudi psiholoki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skua privaditi na stresorje, ki izvirajo iz delovnega in zasebnega