STROKOVNO POROČILO 2010...7 Kot mnoga leta v preteklosti smo tudi v letu 2010 v UKC Ljubljana dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja

STROKOVNO POROČILO 2010

STRO

KOVN

O PO

ROČI

LO 2

010

STROKOVNO POROČILO 2010Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Odgovorna oseba:Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica

Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, urednicaProf. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica, urednica

Besedila za poročilo so prispevali:Doc. dr. Zlatko Fras, prof. dr. Rok Accetto, prof. dr. Aleš Blinc, prof. dr. Mirta Koželj, prof. dr. Marko Noč, doc. dr. Marjeta Trčelj, prof. dr. Borut Štabuc, prof. dr. Andrej Bren, doc. dr. Andrej Janež, prof. dr. Peter Černelč, prof. dr. Matija Tomšič, Gregor Veninšek, prim. Martin Možina, mag. Hugon Možina, prim. Marjan Fortuna, prof. dr. Alojz Pleskovič, prof. dr. Borut Geršak, prof. dr. Mirko Omejc, doc. dr. Marjan Koršič, prof. dr. Uroš Ahčan, prof. dr. Matjaž Veselko, prof. dr. Miha Sok, prim. Boris Sedmak, prof. dr. Andrej Kansky, prof.dr. Vesna Novak Jankovič, prim. Ivan Vidmar, prof. dr. Dragica Maja Smrke, prof. dr. Vladimir B. Vodušek, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Bojana Žvan, prof. dr. Janez Zidar, doc. dr. Adolf Lukanovič, doc. dr. Borut Kobal, dr.Tanja Premru Sršen, prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, Leon Meglič, prof. dr. Rajko Kenda, prim. Mojca Brecelj Kobe, doc. dr.Tadej Avčin, Uroš Krivec, prim. Marjeta Sedmak, prof. dr. Tadej Battellino, doc. dr. Tanja Kersnik Levart, prof. dr. Tomaž Podnar, doc. dr. Janez Jazbec, doc. dr. Darja Paro Panjan, prof. dr. David Neubauer, akademik prof. dr. Uroš Skalerič, prof. dr. Milan Petelin, prof. dr. Janja Jan, doc. dr. Maja Ovsenik, Jelka Jožef, prof. dr. Ksenija Geršak, Erna Kos Grabnar, akademik prof. dr. Franc Strle, prof. dr. Branka Strin Kranjc, prof.dr. Vane Antolič, prof. dr. Miha Žargi, Tanja Planinšek Ručigaj, prim. mag. Darja Babnik Peskar, prof. dr. Sergej Hojker, doc. dr. Marija Prezelj, asist. dr. Metoda Dodič Fikfak, Andrej Fink, Mojca Blatnik, Andreja Čufar, Nataša Kos, prof. dr. Marko Hawlina, dr. Boriana Kremžar, dr. Dominika Oroszy, prof. dr. Bojana Beovič, prim. Dušica Pleterski, Jelka Mlakar, Nataša Čermelj, Renata Jurša, Stanko Grabljevec, doc .dr. Tatjana Lejko-Zupanc, Mojca Dolinšek, mag. Maja Klančnik Gruden, Mojca Fink, Valentin Sojar, doc. dr. Zdravko Štor.

Tehnična urednica: Maja Strajnar

Lektura: Apolonija Kališnik

Oblikovanje in prelom:Ana Vedlin

Fotografije: Jolanda Kofol – MFDC, 123 RF, Istock

Naklada:250 izvodov

Tisk: Fota – Cop d.o.o.

Copyright © 2011, Univerziteni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, junij 2011

ISSN 2232-3503

1. UVOD 7 1.1. Ključni strokovni dosežki v letu 2010 8 2. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA UKCL 11 2.1. Organigram strokovnega vodstva 13 2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana 13 2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so: 14 2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana 14 2.2. Strokovni svet 14 2.3. Organigram strokovnega vodstva zdravstvene nege 18 2.4. Strokovni svet zdravstvene nege 18 3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 21 3.1. Zdravstvena dejavnost v številkah 21 3.1.1. Raven bolnišnične in ambulantne oskrbe 21 3.1.2. Terciarna bolnišnična dejavnost 23 3.2. Strokovna poročila klinik, kliničnih oddelkov in centrov 25 3.2.1. INTERNA KLINIKA 25 3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo 27 3.2.1.2. Klinični oddelek za žilne bolezni 29 3.2.1.3. Klinični oddelek za kardiologijo 31 3.2.1.4. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino 32 3.2.1.5. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije 34 3.2.1.6. Klinični oddelek za gastroenterologijo 36 3.2.1.7. Klinični oddelek za nefrologijo 39 3.2.1.8. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 41 3.2.1.9. Klinični oddelek za revmatologijo 43 3.2.1.10. Klinični oddelek za za hematologijo 45 3.2.1.11. Center za vojne veterane 47 3.2.1.12. Center za zastrupitve 49 3.2.1.13. Internistična prva pomoč 513.2.1.14. Oddelek urgentne interne medicine 53 3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA 54 3.2.2.1. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja 56 3.2.2.2. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo 58 3.2.2.3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo 59 3.2.2.4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline 61

KAZALO

3.2.2.5. Klinični oddelek za travmatologijo 63 3.2.2.6. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo 65 3.2.2.7. Klinični oddelek za urologijo 67 3.2.2.8. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo 68 3.2.2.9. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 70 3.2.2.10. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 72 3.2.2.11. Klinični oddelek za kirurške okužbe 74 3.2.2.12. Paliativna oskrba na kirurških klinikah 77 3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA 78 3.2.3.1. Klinični oddelek za bolezni živčevja 79 3.2.3.2. Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 80 3.2.3.3. Klinični inštitut za nevrofiziologijo 82 3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA 86 3.2.4.1. Klinični oddelek za ginekologijo 88 3.2.4.2. Klinični oddelek za perinatologijo 90 3.2.4.3. Klinični oddelek za reprodukcijo 94 3.2.4.4. Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena 96 3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA 98 3.2.5.1. Služba za otroško psihiatrijo 100 3.2.5.2. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 102 3.2.5.3. Služba za pljučne bolezni 103 3.2.5.4. Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko 104 3.2.5.5. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 106 3.2.5.6. Služba za kardiologijo 109 3.2.5.7. Klinični oddelek za nefrologijo 110 3.2.5.8. Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko 112 3.2.5.9. Služba za hematologijo in onkologijo 114 3.2.5.10. Služba za neonatologijo 115 3.2.5.11. Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano 117 3.2.5.12. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 119 3.2.6. STOMATOLOŠKA KLINIKA 123 3.2.6.1. Center za ustne bolezni in parodontologijo 125 3.2.6.2. Center za otroško in preventivno zobozdravstvo 126 3.2.6.3. Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko 127 3.2.6.4. Center za zobne bolezni 130 3.2.6.5. Center za zobno in čeljustno ortopedijo 132 3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA 134 3.2.8. OČESNA KLINIKA 136

3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA 140 3.2.10. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO 143 3.2.11. ORTOPEDSKA KLINIKA 145 3.2.12. KLINIČNI INSTITUT ZA RADIOLOGIJO 147 3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 150 3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO 152 3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 154 3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 156 3.2.17. REŠEVALNA POSTAJA 159 3.2.18. LEKARNA 162 3.2.19. SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 165 3.3. Podatki o številu doseženih točk za kliničnost 166 3.4. Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku 168 3.5. Strokovni kolegij intenzivnih terapij – SKIT 171 4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 172 4.1. Raziskovalni svet 181 5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO – TERCIAR 182 5.1. Komisija za klinične raziskave UKCL 182 5.2. Projekti terciarne dejavnosti UKCL 183 6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST 193 6.1. Svet za izobraževanje 195 6.2. Izobraževalna dejavnost v zdravstveni negi 197 7. TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST V UKC 199 8. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV 201 8.1. Služba za kakovost 201 8.2. Redni strokovni nadzori 204 8.3. Kazalniki, klinične poti in smernice 205 8.4. Sistem upravljanja z odkloni – izboljšanje varnostne kulture 211 8.5. Sistem zagotavljanja kakovosti na področju zdravstvene nege in oskrbe 216 9. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB 222 9.1. Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – KOBO 222 9.2. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – SPOBO 223 9.3. Poročilo kolegija higienikov 225 10. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA 229 10.1. Komisija za zdravila UKCL 229 10.2. Komisija za antibiotike 233 10.3. Poročilo o obvladovanju porabe potrošno medicinskega materiala 234 11. SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI 243

7

Kot mnoga leta v preteklosti smo tudi v letu 2010 v UKC Ljubljana dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja bolnišnica, ki zaposluje visoko strokovno usposobljen in ustvarjalen kader. UKCL omogoča visoko specializirano in sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven zdravstvene nege. Kot vodilna zdravstvena ustanova opravljamo trojno poslanstvo: zdravstveno dejavnost, kamor sodi diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov ter pedagoško delo in znanstveno raziskovalno delo.

V preteklem letu smo s svojimi 7.441 zaposlenimi na sekundarni in terciarni ravni obravnavali preko milijon bolnikov, od tega smo jih v bolnišnici zdravili 102.088, ostale pa v ambulantah in funkcionalno diagnostičnih enotah. Kljub rahlemu zmanjšanju števila obravnav glede na prejšnje leto smo še vedno presegli dogovorjen obseg dela. Tudi ležalno dobo smo v preteklem letu dodatno skrajšali.

V preteklem letu smo uvedli številne nove diagnostične in terapevtske metode, kar je razvidno iz povzetka v nadaljevanju in izčrpneje v samih poročilih kliničnih oddelkov. Največ novih metod smo uvedli preko internih raziskovalnih projektov v okviru terciarja I. V letu 2010 je potekalo kar 220 terciarnih raziskovalnih projektov.

Poleg tega smo sodelovali tudi v 19 raziskovalnih programih, 45 raziskovalnih projektih in 3 ciljnih raziskovalnih programih, ki jih financirata ARRS in MZ. Sodelovali smo tudi pri 28 mednarodnih raziskovalnih projektih.

Na področju transplantacij se je povečala dejavnost za 12,9 %.S skupnimi močmi smo se zoperstavili epidemiji nove (prašičje) gripe in sestavili obsežen pandemski načrt, ki nam bo lahko služil tudi v bodoče v primerih večjih epidemij.

Veliko je bilo opravljenega tudi na nivoju zviševanja kakovosti in varnosti obravnave bolnikov. Pripravili smo 60 kliničnih poti in 54 smernic po enotni metodologiji. Od tega je bilo v klinično prakso uvedenih 15 kliničnih poti in 33 smernic. Ostale so v izvedbeni pripravi. Uvedli smo tudi projekt WHO: Varna kirurgija rešuje življenja.

1. Uvod

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica,Strokovna direktorica UKC Ljubljana

8

1.1. Ključnistrokovnidosežki vletu2010

Interna klinika

Na KO Interne klinike smo izvedli številne raziskave učinkovitosti in varnosti zdravil.

Na KO za žilne bolezni so pričeli izvajati revaskularizacijske posege na perifernih žilah.

Na KO za kardiologijo so uspešno uvedli perkutano implantacijo aortnih zaklopk in dilatacijo stenotičnih aortnih zaklopk, intrakoronarno ehokardiografijo pri perkutanem zapiranju ovalnega okna, intramiokardno implantacijo matičnih celic s sistemom NOGA in uvedli novo metodo uporabe eritropoetina pri bolnikih s koronarno boleznijo.

Na KO za intenzivno interno medicino so v sodelovanju s srčnimi kirurgi uvedli bolj učinkovite zunajtelesne podporne sisteme. Srčni kirurgi so v sodelovanju s transplantacijsko ekipo uvedli možnost akutne transplantacije srca.

Na KO za pljučne bolezni in alergije so uvedli novo metodo obravnave bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo in nove postopke pri obravnavi sarkoidoze.

Na KO za gastroenterologijo so uvedli funkcionalno diagnostiko za funkcionalne bolezni prebavil in endoskopsko UZ vodeno terapijo.

Na KO za nefrologijo so uvedli dva nadomestna markerja aktivnosti ledvične bolezni in pričeli z novim načinom zdravljenja akutne okvare ledvic pri bolnikih s plazmocitomom.

Na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni so pripravili akcijski načrt v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010 – 2020 in umestili preparat teriparatid v klinično shemo zdravljenja osteoporoze.

KO za revmatologijo je pripravil in začel izvajati elektronsko klinično pot za bolnike s spondiloartritisom, pri bolnikih z revmatoidnim artritisom pa so uvedli novo zdravilo tocilizumab.

Na KO za hematologijo sodelujejo v delovnih skupinah za presaditev krvotvornih matičnih celic.

Na IPP so uvedli mehanični pripomoček za zunanjo masažo srca in neinvazivno predihavanje pri bolnikih s pljučnim edemom.

V okviru strokovnega vodstva so delovale tudi Komisija za bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike, Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativno zdravljenje. Vse naštete komisije so opravljale delo zavzeto in kontinuirano, skrbele so za izboljševanje stanja bolnišničnih okužb, racionalno porabo zdravil in še posebej antibiotikov.

Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene in babiške nege, katerega članice so njene pomočnice, glavne medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb, vodja Socialno-svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo.

Pomočnice glavne medicinske sestre so pripravile strategijo strokovnega področja in vodile strokovne kolegije.

Tudi na področju zdravstvene nege je bilo leto 2010 zelo aktivno in plodno.

Na področju pedagoške dejavnosti smo izobraževali študente za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Zdravstvene fakultete v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Med dejavnosti sodijo sodelovanje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in pobude za spremembe teh programov, izvajanje podiplomskega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikovanje in delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce, lastno izobraževanje za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Opravljenih je bilo 11 magisterijev in 18 doktoratov znanosti.

Sodelovali smo pri raziskovalnih nalogah mladih raziskovalcev, magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljali izvedensko-recenzijsko delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike in organizirali znanstveno-raziskovalna in strokovna srečanja.

Iz obsežnega gradiva za strokovno poročilo sem povzela nekatere bistvene dosežke vsake posamezne enote.

9

Kirurška klinika

Uvedli so interne strokovne nadzore, varnostne pogovore in varnostne vizite. Prav tako so uvedli strokovne standarde za odpust kirurškega bolnika.

Na KO za kardiovaskularno kirurgijo so v letu 2010 skupaj s KO za radiologijo uvedli nov robotski sistem za angiografije in perkutane žilne posege. Nadaljevali so z razvojem hibridne RFA metode, katero so predstavili na več strokovnih srečanjih v Sloveniji in v tujini. Nadaljujejo z vstavljanjem podpornih sistemov za levi in desni prekat pri bolnikih, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, tako popolnoma implantabilnih (HeartMate II) kot tudi začasnih, zunanjih (Levitronix). Poleg tega so izvedli 19 transplantacij srca, kar jih po številu transplantacij na milijon prebivalcev uvršča med vodilne države na svetu. Skupaj s kardiologi so sodelovali tudi pri perkutanih vstavitvah aortne zaklopke.

Na KO za abdominalno kirurgijo so uvedli minimalno invazivne metode za zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter. Zabeležili so izboljšanje preživetja bolnikov z želodčnim in kolorektalnim rakom in zmanjšanje pooperativne smrtnosti.

Na KO za nevrokirurgijo so uvedli kirurško oskrbo vratne hrbtenice z implanti in oskrbo možganskih tumorjev z mikrotrepanacijami z nevroendoskopom.

Na KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline so izpopolnili rekonstrukcije po poškodbah brahialnega pleteža, parezi obraznega živca, operacije dojk, kompleksne operacije roke ter oblikovanje telesa po bariatričnem zdravljenju.

Na KO za travmatologijo so uvedli izboljšave pri zdravljenju bolnikov s patološkimi zlomi hrbtenice, medenice, lobanje in nadlahtnice. KO za torakalno kirurgijo je edini center v Sloveniji, ki izvaja operacije na traheji, uvedli so tudi videotorakoskopsko lobektomijo pljuč.

KO za urologijo je uvedel laparoskopske radikalne prostatektomije in debelo-igelne biopsije ledvičnih sprememb.

Na KO za maksilofacioalno in oralno kirurgijo so uvedli tri nove postopke pri obravnavi zlomov očesne dupline, temporomandibularnega sklepa in čeljustnih grebenov in rekonstrukcijo obraznega skeleta in mehkih tkiv obraza in ustne votline z mikrovaskularnimi režnji.

Na KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok so uvedli 6 novih metod za podporo ventilacije ter kirurški varnostni kontrolni seznam za operativne posege.

Na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo so uvedli bispektralni indeks (BIS) kot objektivno metodo ocene sedacije ventiliranih otrok v EIT in kontinuiran minimalno invaziven monitoring srčnega iztisa.

Nevrološka klinika

KO za bolezni živčevja je postal Evropski učni center za parenteralno zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni. Na kliničnem oddelku izvajajo tudi program samostojnega vodenja bolnikov z vgrajenim stimulatorjem. Uvedli so tudi kvantifikacijo tremorjev s spirografijo in kvantitativno merjenje korelatov kognitivnih motenj. Na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo so uvedli paliativno dejavnost za določene vaskularno nevrološke bolnike.

Na KI za nevrofiziologijo so izdelali ekspertni sistem, ki ob sumu na sindrom zapestnega prehoda usmerja meritve in izpiše izvid preiskave.

Ginekološka klinika

V letu 2010 so pridobili certifikat ISO 9001:2008 za področje obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna in obnovili certifikacijo EBCOG – evropsko licenco za specializacijo s področja ginekologije in porodništva.

Na KO za ginekologijo so uvedli laparoskopsko odstranjevanje bezgavk pri raku materničnega vratu, laparoskopsko evalvacijo citoredukcije pri napredovalem karcinomu jajčnika in aplikacijo mioblastov pri ženskah s stresno urinsko inkontinenco.

Na KO za perinatologijo so registrirali manjšo mrtvorojenost in perinatalno umrljivost kot leta 2009.

Na KO za reprodukcijo so uvedli metodo neposrednega vnosa spermija v jajčno celico pod 6000-kratno povečavo (IMSI).

Pediatrična klinika

Med pomembne strokovne dosežke sodijo: odprtje oddelka urgentne pediatrije, uvedba stalne pripravljenosti za specialiste vseh strokovnih področij za vso državo in uvedba velikih vizit v obliki tedenskih predavanj o pomembnih dosežkih posameznih oddelkov.

V Službi za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo so uvedli zdravljenje z monoklonskim protitelesom tocilizumab pri bolnikih z juvenilnim idiopatskim artritisom.

Služba za pljučne bolezni je uvedla celostno obravnavo otrok in mladostnikov s cistično fibrozo na nacionalni ravni.

10

Na KO za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko so uvedli uporabo prehodnostne kapsule pri sumu na črevesno obolenje in uvedli nove doktrine v prehrano dojenčkov, otrok in mladostnikov.

Na KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove so v zdravljenje otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tip 1 uvedli zdravljenje s senzorsko inzulinsko črpalko z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina.

V Službi za kardiologijo so uvedli perkutane implantacije pulmonalnih zaklopk.

Na KO za nefrologijo so uvedli neinvazivno metodo za odkrivanje vezikouretralnega refluksa pri otrocih, ultrazvočni mikcijski cistogram.

V Službi za neonatologijo so uvedli ocenjevalno lestvico za prepoznavo motenj hranjenja in UZ kvantitativno metodo merjenja kostne gostote, merjenja akustičnih potencialov in izdelali smernice za zdravljenje s prostini.

KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo je bil organizator poletne šole za epileptologe.

Stomatološka klinika

Na Centru za ustne bolezni in paradontologijo so zaključili klinično raziskavo o novem načinu zdravljenja agresivnega paradontitisa s fotodinamičnim učinkom.

Na Centrih za fiksno in snemno protetiko so kot prvi na svetu elektrognatografsko obravnavali kvaliteto žvečenja pri predšolskih otrocih s križnim grizom pred in po terapiji.

Na Centru za zobne bolezni so uvedli endodontski pristop k retrogradnemu endoskopskemu zdravljenju zob in uvedli oceno za karies.

Na Centru za čeljustno in zobno ortopedijo so uvedli novo metodo začasnega skeletnega sidranja z minivsadki.

Infekcijska klinika

Razvili so strategijo za odkrivanje okuženih z virusom hepatitisa C.

Očesna klinika

Na področju diagnostike in zdravljenja (bolezni mrežnice, vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega segmenta in solzil) so uvedli nekaj novih metod in postopkov.

Dermatološka klinika

V mikološkem laboratoriju so pričeli uvajati dodatne postopke za diagnozo gliv in parazitov. Pričeli so uvajati zdravljenje debelih varic s skleroterapijo s peno.

Klinika za otorinolaringologijo

Uvedli so testiranje sluha pri dojenčkih in prvič uporabili intratemporalni pristop za kirurško zdravljenje patologije piramide in srednje možganske kotanje. Opravili so tudi tri izredno zahtevne operacije: odstranitev intranevralnega hemangioma obraznega živca v fundusu notranjega sluhovoda, bilateralno sočasno kohlearno implantacijo in odstranitev intratemporalnega vertikalnega dela arterije karotis interne. Uvedli so tudi endoskopsko analizo požiranja, senzorično testiranje grla in spodnjega žrela, diagnostične postopke po velofaringoplastikah z merjenjem nazalitete v govoru.

Ortopedska klinika

Uvedli so 10 novih metod zdravljenja na področju tumorjev in osteohondralnih lezij na področjih hrbtenice, kolena in stegnenice.

Klinični inštitut za radiologijo

Uvedli so nove endovaskularne metode za izključevanje anevrizem in endovaskularne rekanalizacije ob nastanku CVI.

Klinika za nuklearno medicino

Pričeli so uporabljati nove metode za diagnostiko maligne bolezni, vnetnih procesov in funkcijo možganov ter karcinoma prostate (PET). Pri bolnikih s hudo ščitnično orbitopatijo so uvedli nov način zdravljenja z rituksimabom.

Za vse opravljeno delo in dosežke vsem sodelavcem iskreno čestitam in se vam zahvaljujem.

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnicaStrokovna direktorica UKC Ljubljana

11

Spoštovani bralci Strokovnega poročila Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,

To, da sem med tistimi, ki lahko napišejo uvodne misli k Strokovnemu poročilu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2010, me navdaja s posebnim ponosom. UKC Ljubljana je namreč posebna inštitucija. S 7.441 zaposlenimi, ki skrbijo za tretjino vseh slovenskih bolnikov, se uvršča med največje srednjeevropske bolnišnice. Ponosen sem, da našo vrhunsko medicinsko ustanovo lahko uvrstimo ob bok vsem večjim svetovnim bolnišnicam, pri čemer gredo zahvale predvsem vsem zaposlenim in njihovim strokovnim dosežkom. Ponosen sem na to, da je med nami kar štiri člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Eden od njih je celo njen predsednik. Kar 175 naših sodelavcev ima status univerzitetnega profesorja oziroma docenta. 154 je asistentov na fakultetah. 59 naših sodelavcev je pridobilo naziv svetnik oziroma višji svetnik. 344 sodelavcev je doktorjev znanosti in 190 magistrov znanosti. In ne le nazivi – vsakega od naših sodelavcev odlikuje poseben duh Univerzitetnega kliničnega centra. Zagotovo smo poseben kolektiv v naši državi.

Lansko leto je bilo zaznamovano s številnimi uspehi. Poleg tega, da smo kar tretjini Slovencev omogočili dostop do javnih zdravstvenih storitev, se lahko pohvalimo tudi s stabilnim, vzdržnim poslovanjem. Z izrednim ponosom nas navdaja dejstvo, da smo v letu 2010 dosegli enega izmed najboljših poslovnih izidov zadnjih let. Kljub dejstvu, da so prihodki praktično ostali na ravni iz leta 2009, je vodstvu UKC Ljubljana ob aktivnem sodelovanju Sveta Zavoda uspelo ustvariti enega boljših poslovnih izidov UKC v zadnjih letih. V zaostrenih razmerah gospodarske recesije je to izjemen uspeh. Še posebej je ta uspeh pomemben zato, ker ga nismo dosegli s klasičnimi sanacijskimi ukrepi, kot je zmanjševanje zaposlenih. Nasprotno – povprečno število zaposlenih smo celo povečali in to izključno na račun zdravstvenih delavcev.

2. Upravljanje in

organizacija UKCL

mag. Simon Vrhunec, Generalni direktor UKC Ljubljana

12

Tisto, kar pa posebej opredeljuje položaj Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v našem okolju, je njegovo strokovno delo; na zavidiljive uspehe UKC Ljubljana pa sem izredno ponosen tudi sam.

Izjemno velike premike smo naredili tudi na drugih področjih – celo leto smo se intenzivno pripravljali na odprtje Negovalne bolnišnice, odprli pa smo tudi prenovljeno operacijsko dvorano na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike. Zavedamo se, da nas na določenih področjih še vedno pestijo ogromne prostorske težave, zaradi česar se veselimo premikov na področju gradnje nove urgence, prenove kliničnega oddelka za hematologijo in drugega.

Vse našteto dokazuje, da UKCL iz leta v leto raste na področju odličnosti in strokovnosti. Ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica – na čemer s sodelavci delamo iz dneva v dan – je vizija današnjega dne in predvsem naša vizija za prihodnost. Želimo ostati bolnišnica, v katero si bolniki na zdravljenje želijo priti, pri čemer se zavedamo, da brez srca ustanove, vseh sodelavcev, tega ne bi bilo moč doseči. Ob tej priložnosti bi se zato rad predvsem vam, vsem svojim sodelavcem, rad še enkrat zahvalil in vas spodbudil, da neprecenljivo mero strokovnosti, odličnosti in požrtvovalnosti ohranite tudi vnaprej.

mag. Simon Vrhunec Generalni direktor UKC Ljubljana

13

2.1. Organigramstrokovnegavodstva

SVET ZAVODA UKCL

Pomočnica strokovnega direktorja

Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb -SPOBO

Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb -KOBO

Komisija za antibiotike

Komisija za zdravila

Pomočnik. direktorja za znanstveno-raziskovalno delo

Služba za raziskave in razvoj

Komisija intenzivnih terapij

Komisija za medicinsko etiko

Služba za zagotavljanje kakovosti

GENERALNI DIREKTOR STROKOVNI DIREKTOR STROKOVNI SVET

2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana Člani sveta zavoda UKCL so:

Predstavniki ustanovitelja;• mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta zavoda UKC Ljubljana • dr. Maks Tajnikar, • mag. Črtomir Časar• dr. Branko Mayr • Ksenija Mihovar Globokar • mag. Andrej Baričič

Predstavniki zaposlenih• Nika Škrabl • prim. Anton Kenig • Marko Alauf

Predstavnik mesta Ljubljana• Jani Möderndorfer

Predstavnik zavarovancev• mag. Jakob Ceglar

14

2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so:

• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike,• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike,• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Pediatrične klinike,• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike,• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike,• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, ambasador RS za znanost, strokovni direktor Stomatološke klinike,

2.2. Strokovnisvet

Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica UKC Ljubljana. Sestavljajo ga redni člani, in sicer: strokovni direktorji klinik: interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke in nevrološke klinike, 2 predstavnika nepovezanih strok in glavna medicinska sestra UKCL. Redno vabljeni na seje so: generalni direktor UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik Sveta za izobraževanje in pomočniki strokovnega direktorja. Strokovni svet ima redne seje 1 do 2 x mesečno, izjema je čas dopustov.

Strokovni svet UKCL (v nadaljevanju SS UKCL) je imel v letu 2010 20 rednih sej ter 3 izredne seje, na katerih je obravnaval aktualna strokovna vprašanja in drugo problematiko, ki zadeva strokovno področje.

• prof.dr. Branka Stirn Kranjc dr. med., predstavnica nepovezanih strok,• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., predstavnik nepovezanih strok,• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses., glavna medicinska sestra UKCL,• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica zavoda UKCL, predsedujoča SS UKCL.

2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana

• mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica UKC Ljubljana

Strokovni svet UKC Ljubljana

15

Pri svojem delu je sprejel naslednja mnenja, priporočila in sklepe:

• sprejel je sklep glede Plana investicij za leto 2010 in plana investicijskega vzdrževanja za leto 2010; • sprejel je predlog Sklepa o opredelitvi vrste zdravstvenih storitev, za izvajanje katerih se v UKCL lahko sklepajo podjemne pogodbe;• sprejel je Poslovnik SS UKCL;• sprejel je pravila glede pisne korespondence med vodstvom UKCL in strokovnimi direktorji klinik in predstojniki klinik;• sprejel je sklep, da se na intranetni strani UKCL objavljajo sklepi Strokovnega sveta UKCL;• seznanil se je z normativi, ki jih je pripravila Komisija za definiranje normativov in obseg dela na sekundarnem nivoju za zdravnike pri MZ.• sprejel je sklep, da je redno seznanjen s sklepi sej Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL);• sprejel je sklep, da je potrebno beležiti storitve na vseh organizacijskih enotah v obdobju od 1.1. 2011 do 31. 3. 2011.• sprejel je sklep, da Komisija za klinične raziskave do naslednjega razpisa opredeli dodatne kriterije za delitev sredstev po posameznih projektih;• strinjal se je s sklepom SSZBN UKCL glede opredelitve ključnih kadrov s področja negovalne dejavnosti;• predlagal je izhodišča za ravnanje v prihodnje, dokler ni pripravljenih ustreznih aktov za področje opravljanja izvedenskih mnenj, in sicer: a. v rednem delovnem času je moralno nedopustno, da

se poleg redne dejavnosti dodatno opravlja še dejavnost, za katero je posameznik posebej nagrajen;

b. v primeru opravljanja dodatne dejavnosti v prostorih UKC Ljubljana izven rednega delovnega časa je potrebno poravnati vse stroške, ki pri tem nastanejo (uporaba prostora, osnovnih sredstev, laboratorijskih storitev, …). Stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja pregledov in kliničnih preiskav zaradi priprave izvedenskega mnenja, bi moralo poravnati Ministrstvo za pravosodje;

c. strokovni svet UKCL je mnenja, da je glede opravljanja izvedenskih mnenj potrebno pridobiti usklajeno stališče Ministrstva za zdravje in Ministrstva za pravosodje.

• sprejel je priporočilo, da se v praksi zamenja uporaba terminusa »MM konferenca« za terminus »Konferenca o zapletih in izidih zdravljenja (MM konferenca)«;

• potrdil je Protokol oživljanja v UKCL – SOP (Standard operating procedure) za medicinske sestre;

• predlagal je organizacijo izobraževanja s področja oživljanja za zdravnike UKC Ljubljana, kot ga predvideva Evropsko združenje za reanimacijo. Tečaje oživljanja bi organizirali v prostorih UKC Ljubljana s pomočjo lastnih kadrov in po

sprejemljivi stroškovni vrednosti;• sprejel je sklep glede predstavljenega plana nakupa opreme

za leto 2010;• sprejel je sklep, da se pripravijo jasna navodila in opredelijo

pogoji ter kriteriji za opravljanje drugega mnenja v UKC Ljubljana;

• priporočil je, da je Pediatrična klinika UKCL dolžna začeti in uvesti encimsko nadomestno zdravljenje z indursulfase. Skozi pogajanja v okviru Splošnega dogovora za leto 2010 pa bo potrebno doseči financiranje omenjenega zdravljenja;

• sprejel je sklep, da se Zdravstvenemu svetu RS posreduje pobudo glede ustanovitve sklada za določena draga zdravila (t.i. zdravila sirote), ki se uporabljajo pri zdravljenju redkih bolezni;

• podprl je ustanovitev Raziskovalnega inštituta v UKC Ljubljana;

• podprl je sodelovanje UKC Ljubljana z Inštitutom Jožef Stefan in soglašal z vsebino predstavljenega dokumenta »Pismo o nameri«;

• podprl je navodila za ravnanje v specialistični ambulantni dejavnosti;

• podprl je predlog Pediatrične klinike glede vzpostavitve sprejemno-triažnega oddelka. Pediatrična klinika je dolžna poskrbeti, da se ta sprememba ustrezno evidentira v pravnih aktih UKC Ljubljana;

• podprl je predlog Pediatrične klinike glede zagotavljanja službe stalne pripravljenosti in ga priporočil kot enega od modelov racionalizacije dežurne službe v UKC Ljubljana;

• potrdil in sprejmel je razdelitev sredstev iz naslova raziskovalnih projektov – Terciar I;

• soglašal je z objavo mednarodnega razpisa za delovno mesto predstojnika KO za revmatologijo, Interne klinike, UKCL;

• podprl je delo obeh pooblaščenk za varnost in nadaljnjo krepitev varnostne kulture v UKCL ter motiviranje in izobraževanje zaposlenih na tem področju;

• podprl je pospešitev vseh aktivnosti za uvedbo elektronskega arhiva;

• sprejel je sklep glede izvajanja dializne dejavnosti Interne klinike na lokaciji Meste otroške bolnišnice in njeno predvideno širitev do leta 2013 na skupno 63 bolnikov;

• seznanil se je s hudim pomanjkanjem strokovnega sestrskega kadra na Interni kliniki, KO za intenzivno interno medicino ter ocenil, da je nujno potrebno dosledno nadomeščati vsakršni izpad usposobljenih kadrov na intenzivnih enotah UKCL;

• podprl je predstavljene standarde za oskrbo kronične rane, ki jih je potrebno še dopolniti in nadgraditi v smislu stroškovne učinkovitosti posameznih standardiziranih postopkov;

• podprl je pobudo Kirurške klinike, da pristopi k projektu kakovosti 2010 – varna kirurgija.

16

• seznanil se je s predstavljenim projektom ocene vodstvenega potenciala managementa v zdravstvu in mu izrekel načelno podporo;

• sprejel je sklep, da se za člane Zdravstvenega sveta predlagajo naslednji kandidati:

prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik, prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.;

• sprejel je sklep glede obvezne uporabe privolitveno-zavrnitvenih obrazcev in sicer najkasneje od 3. 5. 2010 dalje;

• podprl je predlog ureditve konziliarne službe v UKCL na način, da se v času rednega dela uvede t.i. konziliarni telefon na vsaki strokovni enoti, na katerem je stalno dosegljiv konziliarni zdravnik za konzultacije in dogovore glede konziliarnih pregledov ter predlagal, da se v zvezi s tem pripravi protokol organizacije konziliarne službe v UKCL;

• sprejel je sklep glede izvedbe internih strokovnih nadzorov v letih 2010 in 2011.

• sprejel je sklep, da se poiščejo možnosti za dodatno stimulacijo kadra v enotah intenzivne terapije ter da se novo zaposleni sestrski kader v izhodišču razporedi na delo v enote intenzivne terapije in naredi celovita analiza obremenjenosti negovalnega kadra v UKC Ljubljana;

• strinjal se je s ključem delitve sredstev za izobraževanje iz naslova 20 % deleža donatorskih sredstev pridobljenih za namen izobraževanja zaposlenih v UKCL;

• obravnaval problematiko beleženja ur za koriščenje v primeru strokovnega izobraževanja na dela prosti dan;

• sprejel je sklep glede napotitve na preiskave na inštitute MF, ki jih lahko odredi le zdravnik specialist. Vodje oddelkov se zadolži, da redno opravljajo kontrole nad številom naročenih preiskav;

• sprejel je sklep glede plana nadurnega dela po kliničnih oddelkih;

• sprejel je sklep glede uvedbe kliničnih farmacevtov v klinično delo na strokovnih enotah UKC Ljubljana in opredelitve njihovih pristojnosti, s katerimi mora soglašati in jih potrditi tudi na Strokovni svet UKCL;

• seznanil se je z ukrepi, ki so jih klinike in klinični oddelki sprejeli v zvezi z racionalizacijo dežurne službe;

• sprejel je sklep glede uvedbe obrazca – Soglasje za anestezijske postopke v prakso in glede predloga anesteziologov, da se zdravnik anesteziolog z bolnikom pred samim posegom pogovori v posebnem prostoru, kjer to dopuščajo prostorske možnost;

• podprl je sklep 7. seje Strokovno-poslovnega sveta Kirurške klinike, da je operativni program potrebno razpisati do 12 ure za naslednji dan oz. najkasneje do 14. ure;

• seznanil se je z rezultati izvedene raziskave v zvezi z

interkliničnim transportom bolnikov ter podprl predstavljene predloge izboljšav ter priporočil, da se vse odklone, ki nastanejo v zvezi z interkliničnim transportom bolnikov obravnava v skladu s Pravilnikom o sistemu upravljanja z odkloni v UKC Ljubljana oz. na način, kot ga veleva Sistem za upravljanje z odkloni v UKC Ljubljana;

• sprejel je sklep, da se uskladi prenos programa otrok z akutnim bronhiolitisom;

• sprejel je priporočilo, da se problematika reševanja dežurne službe iz politične prenese na strokovno raven in da se prihranki iz tega naslova ustvarijo z reorganizacijo dežurne službe na ravni Republike Slovenije;

• sprejel je sklep glede koriščenja sredstev iz rezervnega sklada za opremo in investicije ter investicijsko vzdrževanje;

• sprejel je sklep glede naziva Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, ki se na podlagi odločbe Ministrstva za zdravje glede izpolnjevanja kriterijev za pridobitev naziva klinika, klinični oddelek oz. klinični inštitut preimenuje v Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološke klinike. S tem v zvezi se pripravijo tudi podlage za spremembo Statuta UKCL;

• podprl je prizadevanja zdravstvene nege glede uvedbe Protokola in vprašalnika za spremljanje zadovoljstva bolnikov s specialistično-ambulantno obravnavo;

• sprejel je sklep glede soglasne podpore pobude Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije glede poklicnih aktivnosti in kompetenc anestezijskih medicinskih sester;

• sprejel je sklep glede uvajanja dejavnosti patologije v UKC Ljubljana in predlagal, da se glede potrebne nabave opreme pripravi ekonomski izračun glede na potrebe strokovnih enot in natančneje pripravi specifikacije cen zahtevane opreme;

• sprejel je sklep, da se donacija GZS-Podjetniško trgovska zbornica za opremo v vrednosti 50.000 EUR nameni Reševalni postaji Ljubljana za nabavo reševalnega motorja z opremo za reševalce;

• sprejel je sklep glede racionalizacije dežurne službe na KO za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja;

• sprejel sklep glede razhajanja med Pravilnikom o vrsti in številu delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo in dejanskim stanjem ter ustreznosti števila mest stalne pripravljenosti iz naslova transplantacijske dejavnosti.

• sprejel sklep, da vse strokovne enote UKC Ljubljana takoj pristopijo k notranji presoji kakovosti na podlagi dokumenta Notranja presoja – samoocenjevanje bolnišnice;

• sprejel je sklep, da v sodelovanju s Službo za kakovost in koordinatorji za kakovost strokovne enote pripravijo splošne standarde postopkov,

• seznanil se je s poročilom Projektne skupine za preverjanje upravičenosti dodeljenih posebnih pogojev dela, pri čemer je ugotovil, da je bila analiza opravljena le za delo v operacijskih dvoranah;

17

• sprejel je sklep glede plačila naročnine na spletno bazo OVID;• seznanil se je s predlogom Pravilnika o organizaciji

neprekinjenega zdravstvenega varstva in sprejel naslednja stališča in mnenja:

a. 4. člen, 3. odstavek: kot merilo naj se doda zahtevnost zdravstvene obravnave in storitve s področja zdravstvene nege;

b. 5. člen, 3. odstavek: predlaga, da se intenzivne enote definirajo (EIT I, EIT II/III?);

c. člen, 2. odstavek: predlaga, da se v določenih, posebej opredeljenih primerih, dopusti pričetek nastopa stalne pripravljenosti od 16. ure dalje oz. da se to časovno obdobje lahko določi z internim aktom;

d. 7. člen, 3. odstavek: strinja se, da mora biti za primere urgence čas, ki je opredeljen v osnutku Pravilnika kot najkrajši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto v okviru stalne pripravljenosti, kratek, torej največ 30 minut. V drugih primerih, kot npr. za sestavljanje operacijskih ekip pa ocenjuje, da je prekratek, saj mnogi zaposleni zaradi oddaljenosti delovnega mesta od svojega bivališča v tem času ne morejo priti do delovnega mesta, kar pa glede na razlog, zaradi katerega se jih kliče, niti ni potrebno. Predlaga, da se v pravilniku dopusti možnost, da strokovni svet posameznega javnega zavoda sam oceni in določi primere, ko je čas prihoda na delovno mesto lahko daljši in tudi določi njegovo najdaljše trajanje;

e. člen, 2. odstavek: urnik opravljanja redne dejavnosti v specialistični ambulantni dejavnosti na terciarnem nivoju (dvakrat tedensko dopoldan, dvakrat popoldan in enkrat izmensko, in sicer med 8.00 in 20.00 uro) pogosto ne bo možno izvajati. Pogosto so pregledi povezani s funkcionalno diagnostiko, kjer pa zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče izvajati dela v popoldanskem času. Enaka težava je v subspecialističnih ambulantah;

f. dodatno ocenjuje, da bi bilo potrebno v pravilniku določiti obveznost (ali možnost) uvedbe dežurnih mest, ki bi na terciarnem nivoju pokrivali območje Slovenije;

• sprejel je sklep glede zagotavljanja 24 -urnega zdravstvenega varstva na KO za abdominalno kirurgijo, KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, KO za torakalno kirurgijo, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo in KO za urologijo ter Dermatovenetološki kliniki;

• sprejel je sklep glede spremembe vsebine plana nakupa bolniških postelj iz 60 % amortizacije;

• soglašal je, da 30 % amortizacije ostaja strokovnim enotam in se deli na način kot se je do sedaj;

• sprejel je priporočilo, da vodstvo UKC Ljubljana pristopi k aktivnostim za iskanje novih virov financiranja izgradnje oz. adaptacije prostorov za potrebe KO za hematologijo, Interna klinika;

• podprl je predlog nove opredelitve financiranja terciarja;• sprejel je sklep glede plana nakupa nemedicinske in

medicinske opreme za leto 2011;• sprejel je sklep glede dnevnega preverjanja in upoštevanja

začetka dela v operacijskih dvoranah;• seznanil se je s predlogom razvoja fleksibilnih oblik dela na

Kirurški kliniki, iz katerega je razvidno, da za potrebe uvedbe izmenskega dela za zdravnike anesteziologe primanjkuje 9 zdravnikov;

• sprejel je priporočilo, da se priznanja za strokovno uspešnost oz. strokovne dosežke klinikam in kliničnim oddelkom podelijo v decembru 2010, nagrade za uspešnost poslovanja pa v aprilu 2011;

• sprejel je sklep glede nabora dežurnih mest za zdravnike in medicinske sestre.

Glavna medicinska sestra

Pomočnica glavne medicinske sestre za Kakovost in razvoj

Pomočnica glavne medicinske sestre za izobraževanje

Pomočnica gl. medicinske sestre za higiensko epidemiološko področje

Koordinatorica za prostovoljsko delo

Svetovalna služba zdravstvene nege Socialno svetovalna služba

Strokovni svet zdravstvene in babiške nege

Kolegij medicinskih sester - higienikov

Kolegij pedagoških medicinskih sester

Kolegij za izboljšanje kakovosti v ZN

2.3. Organigramstrokovnegavodstvazdravstvenenege

2.4. Strokovnisvet zdravstvenenege

Strokovni svet zdravstvene in babiške nege UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL) vodi pomočnica generalnega direktorja UKCL - glavna medicinska sestra UKCL; sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre UKCL in glavne medicinske sestre klinik. Na seje so vabljeni: vodja Svetovalne službe zdravstvene nege, koordinatorica na Polikliniki - glavna medicinska sestra Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno-svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja Reševalne postaje ter vodja radioloških inženirjev.

SSZBN UKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen v juliju in avgustu) po vnaprej predvidenem terminskem planu.

SSZBN UKCL je imel v letu 2010 19 rednih sej. Pregled ključnih poudarkov in zaključkov sej:

• sprejeli smo dokument Letno poročilo zdravstvene in babiške nege ter oskrbe; z merljivimi elementi za primerjanje in za izbor najboljših enot ob mednarodnem prazniku medicinskih sester in babic;

• potrdili smo pogoje za sklenitev podjemne pogodbe za ključne kadre;

• pregledali in dopolnili smo Navodila za spremstvo in prevoz bolnikov; kdo in v katerih primerih spremlja bolnika na preiskave;

• potrdili smo zmanjšanje uporabe aparatov za vodo; slednji so nameščeni le v prostorih, kjer ni druge rešitve ob nadzorovanem čiščenju in vzdrževanju; sicer je voda iz omrežja v UKCL pitna;

18

19

Ernestina Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana

• sprejeli smo sklep, da se vsa pisna gradiva, zdravstveno-vzgojne zloženke, ki so namenjene pacientom ali zaposlenim predstavi in potrdi na Strokovnem svetu zdravstvene in babiške nege;

• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre pripravijo projekcijo uvedbe izmenskega dela za diplomirane medicinske sestre;

• s predsednico Zbornice-Zveze smo se dogovorili, da se vsi sestanki strokovnih sekcij in združenj praviloma odvijajo izven rednega delovna časa;

• dali smo pobudo za odprtje nove šifre za interna izobraževanja, ki potekajo znotraj UKCL;

• obravnavali smo problematiko merjenja temperature vode in dali pobudo, da to nalogo prevzamejo druge službe; do spremembe ni prišlo, ostaja v odgovornosti glavnih medicinskih sester;

• potrdili smo, da Svetovalna služba zdravstvene nege prevzame koordinacijo uporabe pripomočkov za preprečevanje razjed zaradi pritiska in črpalk za vzdrževanje površinskega negativnega tlaka (VAC, VISTA);

• sprejeli smo dokument Odpustni dokument zdravstvene nege 1, Odpustni dokument zdravstvene nege 2, ki se obvezno izpolnita ob vsaki premestitvi pacienta;

• potrdili smo načrt za izvedbo funkcionalnega izobraževanja Standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane v UKCL;

• strokovni svet je sprejel priporočilo, da se na različne načine: z vprašalniki, z diskusijo, z metodo opazovanja in drugimi metodološkimi pristopi stalno preverja teoretično znanje izvajalcev zdravstvene nege; za izvedbo so odgovorne pedagoške medicinske sestre;

• potrdili smo obrazce za spremljanje obremenjenosti v času dežurne službe, in sicer ločeno za bolnišnični del, za področje operativne dejavnosti, anesteziologije in urgentne dejavnosti;

• sprejeli smo Navodila za uporabo manšete ( za enkratno oziroma večkratno uporabo ) za merjenje krvnega tlaka ;

• potrdili smo standard, da so zaščitne prevleke za posteljne vložke v obliki jogi rjuhe;

• sprejeli smo sklep, da je kadrovanje ključnih kadrov: glavnih medicinskih sester, higienikov, pedagoških medicinskih sester in medicinskih sester za kakovost načrtovano in usklajeno z vodstvom zdravstvene nege UKCL;

• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre opravijo analizo »dvojna kontrola dajanja zdravil«, pripravijo poročila in ukrepe za zadostitev standardu;

• dali smo soglasje za izvedbo študije postopkov rokovanja s perilom;

• sprejeli smo sklep, da vsaka organizacijska enota opravi v tekočem letu najmanj 6 notranjih presoj kakovosti: izvajanje določenega standarda, protokola, navodil, organizacijskega predpisa. V ta namen smo že pripravili štiri »check liste«;

20

• sprejeli smo sklep, da morajo glavne medicinske sestre vzpostaviti sistem, da bodo zaposleni podpisali vsak sprejeti standard, navodila za delo in s tem potrdili, da so z njim seznanjeni in da ga poznajo. Evidenčni obrazec je dostopen na intranetnih straneh;

• sprejeli smo sklep, da se Navodila za pripravo in shranjevanje parenteralnih pripravkov, ki so jih pripravili sodelavci iz Lekarne UKCL in KO za hematologijo, da v tiskanje in jih prejmejo vse organizacijske enote. Navodila standardizirajo pripravo vseh vrst antibiotikov;

• sprejeli smo stališče, da so interni razpisi sprejemljivi, saj omogočajo notranje premike kadrov iz težjih okolij v lažja; vendar pogojno - z objavo zunanjega razpisa za nadomestitev kadra v zahtevnejših enotah;

• obnovili in sprejeli smo Navodila za poročanje o opozorilnih, nevarnih dogodkih;

• glavne medicinske sestre so pripravile predlog razmejitve dela med srednjo in diplomirano medicinsko sestro na delovnih mestih v bolnišnični dejavnosti;

• strinjali smo se, da se dodatno, iz virov UKCL , 25 srednjim medicinskim sestram iz enot intenzivne terapije III omogoči pridobitev izobrazbe za diplomirano medicinsko sestro;

• potrdili smo, da je kakovost podatkov v povezavi s kategoriziranjem pacientov odvisna od pravilnosti vnašanja vseh podatkov. Kategorizacija ostaja orodje za merjenje potrebe po kadrih in obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege;

• potrdili smo predstavljeno strategijo o izvajanju čiščenja v UKCL;

• sprejeli smo sklep, da UKCL sklene pogodbo za izvedbo kliničnih vaj z omejenim številom šolskih institucij; vzrok so omejene zmožnosti učiteljev - mentorjev in zapletenost obračunavanja ur z neustrezno podporo strokovnih služb;

• potrdili smo, da glavne medicinske sestre pripravijo posnetek stanja: število sistemiziranih mest srednjih in diplomiranih medicinskih sester na bolnišničnih oddelkih in standardne razporeditve kadrov v posamezne izmene. Cilj je primerjati število sistemiziranih mest na zasedeno posteljo ob upoštevanju zahtevnosti pacientov glede na kategorijo zdravstvene nege. S tem bomo vzpostavili dodatno orodje za merjenje obremenjenosti kadra;

• potrdili smo, da se ponovno oceni organizacija dela v času dežurne službe: obseg obremenjenosti, način organizacije dela. Cilj je čim hitrejša uvedba izmenskega dela;

• sprejeli smo sklep, da se glavne medicinske sestre vključijo v aktivnosti za vzpostavitev čakalnih list v skladu z novim Pravilnikom o čakalnih dobah.

21

3.1. Zdravstvenadejavnost vštevilkah

3.1.1. RAVEN BOLNIŠNIČNE IN AMBULANTNE OSKRBE

Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici je doslej naraščalo iz leta v leto (Tabela 1, Graf 1 in 2).

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.669 104.623 102.088

od tega EDP/razpis 1.167 124* 2.083 2.713 1.428 0 401 2.039

Ambulantni obiski 678.230 707.240 707.330 704.311 706.596 734.487 750.077 740.132

Funkcionalna diagnostika obiski

201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496 260.936 **

*Opomba: realizacija EDP 2004 je nerealizirana pogodba iz leta 2003.** Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.

Legenda: Bolniki = hospitalizirani bolniki, EDP = enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, Amb. obiski = število ambulantnih obravnav, Funkc. diagnostika = ambulantna diagnostika – samo ambulantni bolniki in direktno napoteni s strani splošnih zdravnikov (diagnostične preiskave in posegi hospitaliziranih bolnikov niso vključeni).

Tabela 1: Število obravnav v letih 2003 do 2010

3. Zdravstvena

dejavnost

22

90.000

92.000

94.000

96.000

98.000

100.000

102.000

104.000

106.000

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

670.000

680.000

690.000

700.000

710.000

720.000

730.000

740.000

750.000

760.000

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Graf 1: Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2010

Graf 2: Število ambulantnih pregledov od l. 2003 do l. 2010

V letu 2010 smo zaznali rahel padec v številu bolnikov tako v hospitalni kot ambulantni dejavnosti, vendar smo kljub temu ponovno presegli število bolnikov dogovorjeno s pogodbo ned Univerzitetnim kliničnim centrom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1010

Druge regije

Druge bolnice

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

Dru

ga b

olni

šnic

a

Dru

ga re

gija

23

Graf 3: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010

Tabela 2: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010

*Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.

3.1.2. TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST

V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se iz leta v leto zvišuje. Rast števila hispitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število drugih slovenskih bolnišnic prikazuje Graf 3 in Tabeli 2, najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic pa so prikazani v Grafu 4.

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073 29.991 29.790

Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482 2.569 *

24

Graf 4: Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic

0

100

200

300

400

500

600

700

AMI AP MOTNJERITMA

KARDIO SKUPAJ

Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca

Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne bolezni.

UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne laboratorije, ki služijo celi državi: v letu 2010 je delovalo 61 subspecialnih laboratorijev, v letu 2009 56, v letu 2008 pa 53. Za obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 201 subspecialni tim in 173 multidisciplinarnih konzilijev, število obeh se je v l. 2010 znatno povečalo.

Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 4 nacionalne čakalne liste, vključeni pa smo tudi v številne mednarodne registre .

Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih komisijah Ministrstva za zdravje, Republiških strokovnih kolegijih, notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, zunanjih nadzorih Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva in mednarodnih združenjih, kjer zasedamo številne vodilne položaje.

25

3.2. Strokovnaporočilaklinik, kliničnihoddelkovincentrov

3.2.1. INTERNA KLINIKA

Interna klinika UKCL (IK UKCL) s svojimi strokovnimi enotami izvaja celostno in nepretrgano zdravstveno oskrbo internističnih bolnikov v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ter drugimi dejavnostmi na primarni ravni. Pokriva delovanje celovite interne medicine in obsega dejavnosti 9 kliničnih oddelkov (endokrinologija, gastroenterologija, hematologija, hipertenzija, intenzivna interna medicina, kardiologija, nefrologija, revmatologija in žilna medicina), 3 centrov (za pljučne bolezni, za vojne veterane, in za zastrupitve) ter oddelka urgentne interne medicine (ta vključuje Internistično prvo pomoč in manjši bolnišnični Oddelek urgentne interne medicine).

IK UKCL zagotavlja svojo dejavnost na 442 bolniških posteljah (19,4 % vseh bolniških postelj v UKCL), s skupno okoli 1.185 zaposlenimi, od tega je 1.021 zdravstvenih delavcev, 261 zdravnikov (159 specialistov) ter 690 medicinskih sester. Večina dejavnosti poteka v centralni stavbi UKCL na Zaloški 7 v Ljubljani, v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški (Vodnikova 62, Ljubljana) so nastanjene dejavnosti KO za hipertenzijo, KO za revmatologijo in Centra za vojne veterane, del dejavnosti hemodialize pa izvajamo na dveh zunanjih lokacijah – v Leonišču (na Šlajmerjevi ulici) ter v prostorih nekdanje Mestne otroške bolnišnice (na Ulici Stare pravde).

Delež opravljenega delovnega programa v celotni strukturi kazalcev dejavnosti UKC je okoli 21,5 %. Letni proračun Interne klinike je za leto 2010 znašal okoli 115 milijonov EUR. IK UKCL s svojimi strokovnimi enotami uresničuje številne aktivnosti na področju vrhunske klinične, temeljne in zlasti aplikativne znanstveno-raziskovalne in celotne klinične dodiplomske in specialistične podiplomske pedagoške (izobraževalne) dejavnosti. Na vseh navedenih področjih je ohranjena velika avtonomija posameznih strokovnih enot.

Vizija IK UKCL je ostati in se razvijati kot vrhunska sodobna zdravstvena institucija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanju na področjih interne medicine enakovredna podobnim ustanovam v razvitem svetu. Kot eden nosilnih stebrov integralnega UKCL je njena vloga zlasti pomembna za doseganje najboljših sinergijskih učinkov celotne stroke interne medicine, sočasno pa nudi varen okvir zagotavljanju potrebne avtonomije svojim strokovnim enotam.

SWOT analiza

Prednosti:• izvajanje visoko specializirane in hkrati integralne dejavnosti

interne medicine na vrhunski strokovni ravni,• zastopanost vseh internističnih strok v enoviti instituciji,• neprekinjena zdravstvena oskrba z vrhunsko usposobljenim

strokovnim kadrom,• največja koncentracija visoko ekspertnega in ustvarjalnega

kadra v državi,• obsežno horizontalno sodelovanje v obliki multidisciplinarnih

timov/konzilijev,• tradicija v izobraževanju vseh vrst zdravstvenih profilov,• tesna povezanost z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani,• nacionalni referenčni centri (npr. Centri za transplantacije

tkiv in organov – organizirani v kliničnih oddelkih, Center za zastrupitve ter centri za obravnavo nekaterih redkih bolezni),

• številna sodelovanja z mednarodnimi institucijami, • visoka raven razvojnega in raziskovalnega dela.

Slabosti:• neobstoječi ažurni, zlasti klinični epidemiološki podatki, ki so

potrebni za kakovostno strokovno delo,• zadovoljivo delujoč lokalen, vendar premalo povezljiv

zdravstveni informacijski sistem,• pomanjkljivo vlaganje v nadomeščanje in razvoj opreme za

izvajanje vrhunske medicine,• neizvedena praktična decentralizacija vodenja in upravljanja,• nedodelan sistem upravljanja z različnimi viri (materialnimi,

kadrovskimi in finančnimi),• odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in

izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,• nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih,• slaba povezava bolnišnic z okoljem,• sporadična prisotnost nacionalnih programov za oskrbo

kroničnih pacientov,• odsotnost nacionalnih standardov.

26

Priložnosti:• kontinuirano izboljševanje organizacije dela (uvedba

pristopa »vitkega« upravljanja),• pridobivanje dodatnih finančnih in kadrovskih virov za

izvajanje ciljnih, zlasti aplikativnih projektov,• oblikovanje in vzpostavitev delovanja referenčnih centrov

odličnosti v okviru območja EU,• mednarodna akreditacija klinike in njenih organizacijskih

enot,• izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost upravljanja –

udejanjanje napovedane decentralizacije,• vzpostavitev sodobnega upravljanja s kadri,• povečanje mednarodnih povezav na razvojnem in

izobraževalnem področju (učna baza za JV Evropo in za specializante iz EU),

• (boljše) trženje nekaterih vrhunskih storitev zdravstvene dejavnosti,

• uvajanje javno-zasebnega partnerstva na prepoznavno koristnih področjih (aplikativni razvojni projekti) ter vključevanje v razvojno dejavnost institucij in podjetij,

• boljše izkoriščanje vrhunskih strokovnih potencialov na področju podajanja ekspertnih mnenj za najbolj kompleksne zdravstvene in z zdravstvom povezane probleme v Sloveniji in v drugih državah.

Nevarnosti:• demografski premiki in pritiski na zdravstvo,• stalno povečevanje priliva pacientov, premajhne posteljne

kapacitete (za akutno in intenzivno obravnavo),• naraščanje stroškov v zdravstvu, ki so povezani z novimi

tehnologijami in zdravljenji,• nestabilnost financiranja – zastarel sistem SPP,• bolnišnične okužbe in s tem povezani naraščajoči stroški

zdravljenja,• uvedba evropske direktive o delovnem času,• Evropska unija/mobilnost kadra/odliv zdravnikov in

diplomiranih medicinskih sester,• pomanjkanje visoko izobraženega zdravstvenega kadra,• Evropska unija – ukrepi skupnosti na področju zdravstvenih

storitev – potencialni odliv pacientov in finančnih sredstev,

• makroekonomski vplivi (gospodarska in ekonomska kriza),• epidemije.

Tako po obsegu dejavnosti kot po nivoju kakovosti storitev predstavlja Interna klinika enega stebrov dejavnosti UKC Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo ustanovo za področje interne medicine v državi, v kateri moramo na področjih klinične bolnišnične in ambulantne dejavnosti tudi v prihodnje ohraniti koncept integralne obravnave internističnega bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se posvečati obravnavi bolnikov z boleznimi, ki sodijo v posamezne veje interne medicine.

Sodobna medicinska obravnava se razvija v smer umestitve skrbi za bolnika, ki predstavlja središče dejavnosti, pa tudi organizacija dejavnosti je podrejena prvenstveno potrebam bolnikov in vzpostavitvi mehanizmov soodločanja uporabnikov zdravstvenih storitev. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bodo ti poudarki verjetno še bolj pokazali tudi v nastajajoči skupni evropski zakonodaji za področje zdravstvenega varstva.

Poleg stalnega razvoja za ponudbo in izvajanje najbolj kakovostnih storitev zdravstvene oskrbe ob spreminjajoči se bolezenski obremenjenosti sodobne civilizacije in napredku zdravstvenih tehnologij, potekajo v okviru Interne klinike UKCL tudi vrhunske znanstveno- raziskovalne in pedagoško izobraževalne dejavnosti. Klinika mora ohranjati vrhunsko raven tega dela, tako na področju raziskav in razvoja (sodelovanje v projektih ARRS, v okvirih terciarnih dejavnosti R&R ter mednarodnih raziskavah), kakor tudi izobraževanja in usposabljanja (s sodelovanjem v fakultetnih programih Univerze v Ljubljani ter usposabljanje specializantov vseh kliničnih strok ter negovalnega kadra v Sloveniji).

Umestitev v širši zemljepisni prostor EU nam nalaga tudi nekatere druge potrebne prilagoditve, še zlasti uveljavljanje načel sistema zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Tudi na področjih znanstveno-raziskovalnega dela in izobraževanja se širi spekter možnosti mednarodnega sodelovanja. Upamo, da bo del izboljšanja celovitega opravljanja kakovosti tudi posledica neizbežnih okoliščin vpetosti v širši evropski prostor.

27

3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo

Kratek opis dejavnosti strokovne enote

KO za hipertenzijo kot del Interne klinike izvaja bolnišnično in ambulantno obravnavo bolnikov. Večina hospitaliziranih bolnikov je urgentnih bolnikov, sprejetih preko IPP. Gre za različne bolezni v okviru internistične stroke. Največ je kardiovaskularnih bolezni, ki v začetni fazi obravnave ne potrebujejo invazivne diagnostike in terapije. V ambulantah opravljamo ambulantne preglede v glavnem zaradi arterijske hipertenzije, kjer opravimo skladno s Smernicami etiološko in funkcijsko opredelitev ter ocenimo prizadetost tarčnih organov. Na osnovi tega izvajamo terapijo. Bolniki, ki so napoteni v našo ambulanto, so v glavnem tisti, pri katerih zdravljenje pri družinskem zdravniku ni bilo uspešno in gre za rezistentno hipertenzijo, sekundarno hipertenzijo in/ali za klinično pomembno prizadetost tarčnih organov. Sočasno zdravimo tudi druge morebitne prisotne dejavnike tveganja. Pomemben del ambulantega dela je funkcijska diagnostika; izvajamo obremenitvena testiranja, ultrazvok srca, ultrazvok vratnih žil, ultrazvok abdominalnih organov, ultrazvok – doppler renalnih arterij, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, Holter monitoring in merjenje hitrosti pulznega vala. Uvajamo pa tudi neinvazivno merjenje hemodinamskih parametrov »beat-to-beat« z uporabo t.i. Task Force Monitorja.

Najpomembnejše obravnavane diagnoze s poudarkom na terciarnih storitvah so: Esencialna (arterijska) hipertenija, kronična atrijska fibrialcija, srčno popuščanje.

V Sloveniji smo prvi začeli opravljati meritve hitrosti pulznega vala, to je neinvazivna metoda za oceno togosti aorte. Tudi v najnovejših Smernicah predstavlja pomembno diagnostično metodo, na osnovi katere se odločamo o ustreznejšem zdravilu za zdravljenje arterijske hipertenzije. V letu 2009/2010 smo izvajali primerjavo dveh metod merjenja centralnih parametrov – SphygmoCor (aplanacijska tonometrija) in Arteriograph (oscilometril.na metoda). Ugotovili smo, da metodi nista primerljivi, tako ostaja standardna metoda SphygmoCor. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na mednarodnem kongresu. Metoda je bila predstavljenja tudi na Republiškem strokovnem kolegiju internističnih strok, začeti postopek za uvrstitev metode v nabor preiskavnih metod, ki jih priznava ZZZS, se je v letu 2010 nadaljeval in upamo na potrditev v začetku leta 2011.

Tabela 3: Število obravnav in posegov na KO za hipertenzijo

Storitve 2005 2006 2007 2008 2009 2010

AMBULANTA 5.694 5.821 5.582 5.511 5.506 5.147

CIKLOERGOMETRIJA 809 516 833 884 777 631

UZ SRCA – STAR 30 140 124 831 444 243

UZ SRCA – NOV 1.976 1.796 1.919 1.730 1.580 1.526

24 urni ABPM 1.644 1.688 2.4128 1.833 1.763 1.686

UZ vratnih žil – STAR UZ 334 425 372 110 72 19

UZ vratnih žil – NOV UZ 38 380 422 419

UZ trebuha – STAR UZ 267 724 291 177 169 109

UZ trebuha – NOV UZ 19 137 135 136

Doppler renalnih art. – NOV UZ 25 30 19

Doppler renalnih art. – STAR UZ 16 12 13

Holter EKG 194 351 387 438 409

Število obravnav in posegov

28

Ključni strokovni dosežki

Uspešno smo uvedli novo diagnostično metodo – merjenje hitrosti pulznega vala, čakamo na mnenje Zdravstvenega sveta.

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti

Terciarni projekti: Primerjava metod za merjenje hitrosti pulznega vala ter centralnih parametrov, uvajanje elektronskega ambulantnega kartona, Projekt e-hipertenzija – začetni del.

Zagotavljanje sistema kakovosti

Klinična pot: Esencialna arterijska hipertenzija, Maligna hipertenzija.

Smernice: zdravljenje odporne hipertenzije. Posodobljene smernice za obravnavanje arterijske hipertenzije. Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2009; izpopolnjujemo opise potekov dela na KO za hipertenzijo po ISO standardih.

Raziskovalni projekti

Hitrost pulznega vala, Uvajanje elektronskega kartona v ambulantno delo, Projekt e-hipertenzija (skupaj s kolegi z goriške univerze) – začetni del, Klinične raziskave učinkovitosti in varnosti antihipertenzijskih zdravil.

Priznanja

Obdržali smo naziv Hypertension Excellent Centre, ki ga podeljuje European Society of Hypertension.

29

3.2.1.2. Klinični oddelek za žilne bolezni


Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se ukvarja z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni arterij, venskih trombembolizmov, prepoznavanjem trombofilnih stanj, vodenjem protitrombotičnega zdravljenja, preventivo in rehabilitacijo srčno-žilnih bolezni ter motenj presnove lipidov.


V letu 2010 smo na KOŽB opravili skupno 2.592 bolnišničnih obravnav, od tega 2.163 na bolniških oddelkih (vključno z enoto intenzivne terapije) in 429 v dnevni bolnišnici. Med bolniki, hospitaliziranimi na bolniščničnih oddelkih, je bilo 1.037 obravnav zaradi prefierne arterijske bolezni, od tega 424 angiografskih diagnostik in 613 posegov, pri katerih je angiografski diagnostiki neposredno sledila perkutana revaskularizacija (PTA z ali brez postavitve znotrajžilne opornice).


V letu 2010 smo pričeli z intenzivnejšim izvajanjem revaskularizacijskih posegov na perifernih arterijah v katetrskem laboratoriju KOŽB, ki deluje v 6. nadstropju UKC, v neposredni bližini bolniškega oddelka in bolnikom zagotavlja zelo kvalitetno obravnavo z neposredno komunikacijo lečečega zdravnika z

Tabela 4: Število obravnav na KO za žilne bolezni (primerjalno z letom 2009).

Tabela 5: Število posegov na KO za žilne bolezni (primerjalno z letom 2009).

Bolnišnični sprejemi 2009 2010

Bolniški oddelki in EIT 2.305 2.163

Dnevna bolnišnica 489 429

SKUPAJ 2.794 2.592

Ambulanta (KOŽB)Število bolnikov

2009Število obiskov/obravnav 2009

Število bolnikov 2010

Število obiskov/obravnav 2010

Urgentna angiološka ambulanta 4.758 5.753 5.054 6.266

Angiološka ambulanta 3.225 4.012 3.283 4.129

Antikoagulacijska ambulanta 4.265 35.052 4.458 34.779

Kardiološka ambulanta 1.326 1.881 974 1.320

Ambulanta za srčno popuščanje 567 833 548 767

Koronarna ambulanta 722 999 788 1.055

Koronarna rehabilitacija (fizioterapija) 146 3.293 154 3.361

Lipidna ambulanta 589 942 630 923

SKUPAJ 15.598 52.765 15.889 52.600

intervencijskim angiologom. Zdravniki KOŽB smo sodelovali z ekipo prof. dr. Boruta Geršaka, dr. med., ki je v UKC Ljubljana prvi na svetu organiziral preizkušanje robotsko vodenih perifernih žilnih rekanalizacijskih posegov na bolnikih.

Specializirani laboratorij KOŽB, ki se poglobljeno ukvarja z motnjami hemostaze, agregacije trombocitov, določanjem trombofilnih stanj, določanjem označevalcev vnetja in motnjami presnove lipidov, si je 9. 11. 2010 po uspešno zaključenem inšpekcijskem pregledu pridobil dovoljenje za delo s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

30


Na KOŽB uspešno poteka raziskovalni program Ateroskleroza in tromboza (P3-0308), ki ga vodi prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., in trije raziskovalni projekti, ki jih financira Agencija RS za razsiskovalno dejavnost: Generiranje trombina (J3-2128, nosilka prof dr. M. Stegnar), Predklinična ateroskleroza (L2-2293, nosilec prof. dr. M. Šabovič) in MRI krvnih strdkov (J3-0610; nosilec doc. dr. Igor Serša, IJS, koordinator za UKC prof. dr. A. Blinc).

Terciarni projekti UKC Ljubljana: od leta 2007 uspešno poteka 5 terciarnih projektov, ki bodo zaključeni v letu 2012.

V letu 2010 smo pričeli še z enim terciarnim projektom - Vzorci genske ekspresije kot napovedni dejavnik uspešnosti perkutane transluminalne angioplastike, nosilka dr. Mojca Božič Mijovski, univ. dipl. biol, spec med. biokem.

Izobraževanje

Med zaposlenimi na KOŽB je 6 habilitiranih univerzitetnih učiteljev (profesorjev ali docentov) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in 3 asistenti z doktoratom znanosti, ki smo v letu 2010 izvajali vaje, seminarje in predavanja za študente 3., 4. in 6. letnika medicine in stomatologije.

Vabljena predavanja: Zdravniki KOŽB smo imeli v letu 2010 več kot 20 vabljenih predavanj na domačih strokovnih srečanjih nacionalnega pomena.

Organizacija strokovnih srečanj: Zdravniki KOŽB, ki delujejo v Združenju za Žilne bolezni SZD so organizirali letno srečanje Združenja za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva z glavno temo »Kritična ishemija« in izdali recenziran zbornik preglednih prispevkov. Zdravniki KOŽB, ki delujejo v Antikoagulacijski ambulanti KOŽB in delujejo v Sekciji za antikoagulacijsko zdravljenje in preprečevanje trombemboličnih bolezni Združenja za žilne bolezni SZD so v letu 2010 organizirali dve šoli antikaoagulacijskega zdravljenja. Zdravniki KOŽB so bili tudi jedro strokovne ekipe, ki je organizirala 52. Tavčarjeve dneve, ki so potekali 4. do 6. novembra 2010 v Portorožu.

Objave v domači in tuji strokovni lteraturi v SCI

V letu 2010 smo raziskovalci s KOŽB skupaj s sodelavci objavili 15 publikacij v mednardnih znanstvenih revijah, ki jih indeksira Medline/ Pub Med in preko 30 publikacij v domači strokovni literaturi.


V klinično prakso smo uvedli klinično pot za skozikožne znotrajžilne diagnostične in revaskularizacijske posege na perifernih arterijah. Skupaj z ortopedi smo izdelali strokovne smerice za preprečevanje venske trombembolije pri artroplastiki kolka in kolena (Zdrav Vestn 2010; 79: 235-243.)

Mortalitetno morbiditetne konference oz. konziliji: vsak delovni teden potekajo angiološko-radiološki konzilij, antitrombotični konzilij in angiokirurško-radiološko-angiološki konzilij, na katerih skupine specialistov poglobljeno obravnavajo načrt in uspešnost zdravljenja žilnih bolnikov.

Spremljanje kazalcev kakovosti: redno spremljamo prisotnost bakterij, rezistentnih na antibiotike pri bolnikih, ki so bili sprejeti v enoto intenzivne terapije, premeščeni z drugih oddelkov, klinik ali bolnišnic, pri bolnikih, ki jih pripravljamo na operativne posege in pri bolnikih z ranami.

Upravljanje z odkloni: redno beležimo in poročamo o neželenih dogodkih, kot so padci iz postelje in neželni učinki zdravil.

Organizacija dela in učinkovitost

V letu 2010 smo na KOŽB ob izpolnjevanju načrtovanega delovnega programa poskušali optimalno razporejati zdravnike in medicinske sestre v dopoldansko in popoldansko delo (na bolniških oddelkih, v funkcionalni diagnostiki, intervencijskih žilnih posegih in ambulantah) ter v nočno dežurstvo oz. nočno izmeno za medicinske sestre /zdravstvene tehnike, s čimer smo zmanjšali skupno število nadur.

Obvladovanje stroškov in trženje

K obvladovanju stroškov smo pristopili z optimizacijo delovnega procesa (težišče na ambulantni diagnostiki, izogibanje podvajanju dragih preiskav) ob dosledenem upoštevanju strokovnih smernic.

Sodelovanje z drugimi institucijami

Na KOŽB v okviru raziskovalnih projektov odelujemo z raziskovalci Inštituta za farmakologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Sodelujemo tudi z raziskovalci z UCLA, Los Angeles, ZDA, McMaster University, Hamilton, Kanada, University of Cyprus, Ciper in University of Marseille, Francija.

31

3.2.1.3. Klinični oddelek za kardiologijo


Na KO za kardiologijo (KOK) imamo bolnišnično dejavnost (4 bolnišnični oddelki), oddelek za neinvazivne kardiološke preiskave, oddelek za invazivne kardiološke preiskave in interventno kardiologijo, specialistično kardiološko dejavnost na polikliniki. Znotraj KOK deluje tudi program za napredovalo srčno popuščanje in program za elektrofiziologijo in aritmologijo.


Predvidevamo, da smo plan izpolnili. Širitev v letu 2010 ni bilo, zato se podatki bistveno ne razlikujejo od podatkov iz leta 2009.


• nadaljevali smo s perkutano implantacijo aortnih zaklopk in jih vstavili 19;

• nadaljevali smo z dilatacijami stenotičnih aortnih zaklopk, opravili smo jih 90. Z 12 bolniki smo se vključili v študijo RADAR;

• opravili smo 6 retrogradnih razrešitev kroničnih totalnih okluzij koronarnih arterij (CTO). Pred tem smo opravljali le anterogradne posege;

• v klinično uporabo smo uvedli FFR (fractional flow reserve) pri kontrolah stentiranja leve glavne koronarne arterije in bifurkacijskih lezij;

• uvedli smo intrakoronarno ehokardiografijo pri perkutanem zapiranju odprtega ovalnega okna in interatrijskega septum defekta tip secundum;

• uvedli smo intramiokardno implantacijo miokardnih celic s sistemom NOGA in opravili 14 posegov;

• uvedli smo novo metodo uporabe eritropoetina pri bolnikih s koronarno boleznijo.


• Terciarni projekti: prijavljenih imamo 8 terciarnih projektov. • Raziskovalni projekt: prijavljen imamo 1 projekt.• Strokovni projekt: sodelujemo pri enem projektu.

Izobraževanje

Organizirali smo 2 mednarodni strokovni srečanji in sodelovali pri organizaciji enega domačega strokovnega srečanja. Naši sodelavci so opravili 15 vabljenih predavanj ter se aktivno udeležili 40 domačih in mednarodnih strokovnih srečanj. 3 naši zdravniki so se v letu 2010 izobraževali več mesecev v tujini na

področjih: elektrofizologije, invazivne in interventne kardiologije in ehokardiografije.

Objavili smo 15 člankov s faktorem vpliva v SCI.

Zagotavljanje sistema kakovosti:• uvedli smo 3 klinične poti;• sodelovali smo pri pripravi 3 evropskih smernic;• pripravili smo 2 MM konferenci in vodili zapisnik;• uporabljamo 3 pojasnilne obrazce za terapevtske in

diagnostične ukrepe za bolnike;• pri morebitnih odklonih se glavna medicinska sestra ali

predstojnica pogovorita s prizadetimi.


Bolnišnične enote KOK smo postopno porazdelili po vsebini. Tako sedaj bolnišnične oddelke ločimo na: bolnišnični oddelek A, ki je namenjen koronarni enoti in bolnikom z ishemično boleznijo srca. KOK B je namenjen predvsem bolnikom s strukturnimi boleznimi srca. KOK C smo delno pridružili prejšnjemu oddelku B in KOK A, ker smo tako olajšali premeščanje iz intenzivne enote. KOK D je prvenstveno namenjen bolnikom, ki jim implantiramo resinhronizacijski srčni spodbujevalnik ali implantabilni kardioverter defibrilator. KOK F pa je namenjen predvsem bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem (program transplantacije srca, implantacije matičnih celic in podpornim sistemom cirkulacije). Južni del KOK v 5. nadstropju je še vedno v adaptaciji, načrtujemo združitev dejavnosti elektrostimulacije in elektrofiziologije ter aritmologije. Del oddelka pa bo namenjen enoti za prsno bolečino. Program za to enoto je že sestavljen in potrjen na kolegiju KOK.

Po vsebini ločimo tudi kardiološke ambulante. Menimo, da smo tako kardiološke ambulante naredili bolj dostopne našim bolnikom in hitreje pridejo do ustreznih specialistov. Menimo, da smo s tem dosegli izboljšanje kakovosti obravnave naših bolnikov. Izobraževanje vseh kadrov vodimo sistematično v skladu s plani in osebnim razvojem posameznika. Nadaljujemo z letnimi razgovori, kar pripomore k boljšemu usklajevanju potreb klinike in željam posameznikov.

32


• poostrili smo nadzor nad označevanjem nujnih primerov;• omejili smo implantacije CRT glede na prirejene smernice,

ki smo jih potrdili na Strokovnem kolegiju KOK; poostrili smo nadzor nad naročanjem preiskav na Medicinski fakulteti, nadurno delo smo zmanjšali na minimum. Prisotno je le še pri negovalnem kadru.

Uporabljamo zdravila iz donacij, kar redno opozarjamo na raportih;

• pridobili smo donacije za opremo in posodobitev prostorov v skupni vrednosti 39.595,72 EUR;

• skupaj s Službo za odnose z javnostmi in Pravno službo UKC Ljubljana smo sestavili pogodbo za sodelovanje naših strokovnjakov pri izobraževanju tujcev v tujini in doma.


Na področju napredovalega srčnega popuščanja redno sodelujemo s Texas Heart Institute in Heart Transplantation Stanford University School of Medicine.

2009 2010

Število obravnavanih bolnikov 1.347 1.144

Sprejeti preko:

IPP 46 % 44 %

Drugi odd. UKC 21 % 22 %

Druge zdrav. ustanove 33 % 34 %

STEMI 575 447

NSTEMI 180 156

Srčni zastoj 161 176

Koronografija 777 628

PCI 587 548

Balonska črpalka 131 144

Perkutana podpora cirkulaciji 0 12

Mehanična ventilacija 532 503

Umrljivost v KOIIM 18 % 19 %

Tabela 6: Število obravnav na KOIIM (primerjalno z letom 2009).

3.2.1.4. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino


V KOIIM obravnavamo okoli 80 % bolnikov za akutnimi kardiološkimi stanji, ostali del pa predstavljo intertnistični splošni bolniki. Na našem strokovnem področju delujemo v skladu s sodobnimi medicinskimi načeli, poleg tega pa se razvijamo tudi v izobraževalni in raziskovalni smeri. V primerjavi z l. 2009 smo zaradi prostorske stiske in strokovnih razlogov racionalizirali naše delo. Neprizadete bolnike z AKS, kar smo ocenili po PCI, smo po posegu sprejeli na KOK in KOŽB in s tem zmanjšali število sprejemov v KOIIM za 203 bolnike. Če tega ne bi storili, zaradi prostorske in kadrovske stiske, ne bi uspeli obravnavati vseh bolnikov z AKS. Število zahtevnejših bolnikov, ki potrebujejo intenzivno podporno zdravljenje je ostalo enako.


33

antibiotik – protektivna izolacija,• poročilo o neželenem dogodku pri izvajanju ZN in oskrbe,• prijavljanje razjed zaradi pritiska Svetovalni službi ZN,• organizacija in izvajanje programov za preprečevanje in

nadzor bolnišničnih infekcij (urinski katetri, centralni venski kateri, bolniki na mehanski ventilaciji),

• spremljanje hospitalnih infektov, skrb za njihovo preprečevanje ter sodelovanje s SPOBO.


Kot je bilo pod točko 2 že omenjeno, smo z racionalizacijo zmanjšali število sprejemov za 203 v primerjavi z l. 2009.


Zaradi narave oddelka smo življenjsko ogorženim bolnikom nudili “evidence based” zdravljenje zaradi česar marsikdaj ne moremo vplivati na stroške zdravljenja. Prav tako nimamo vpliva na ceno zdravil, potrošnega materiala in aparatur, saj so ti nakupi predmet javnih naročil. Zaradi dela na oddelku na področju srčnega zastoja smo uvrščeni “FIM “ raziskavo s peritonalnim hlajenjem. Tako za UKC to ne predstavlja nikakršen strošek, ampak zaslužek.


Na različnih področjih sodelujemo z Cedars-Sinai Medical Center Los Angeles, The Institute for Critical care Medicine, Palm Springs, Texas Heart Institute, Huston.


V l. 2010 smo v sodelovanju s srčnimi kirurgi dokončno uvedli bolj učinkovite zunajtelesne podporne sisteme pri internističnih bolnikih (VA in VV ECMO). Zunajtelesni podporni sistem smo uporabili pri 15 bolnikih. V sodelovanju s transplantacijsko ekipo KOK in srčnimi kirurgi smo pri teh bolnikih uvedli tudi možnost akutne transplantacije srca. KOIIM je v zadnjem letu v svetu postal poznan tudi po reanimacijskem zdravljenju bolnikov z nenadnim zastojem srca izven bolnišnice, ki ostanejo po začetnem oživljanju komatozni. Pri teh bolnikih uporabljamo hipotermijo, urgentno koronarografijo in PCI, pri čemer smo bolnišnično preživetje dvignili na približno 60 %, kar je eno najboljših preživetij v svetu. Sodelujemo tudi “FIM” s peritonalnim hlajenjem (Velomedix, ZDA), kjer imamo kot center največje število vključenih bolnikov. Naša strokovna in raziskovalna aktivnost se v mednarodnem merilu najbolje odraža s “peer review” člankih, ki jih citira “PubMed” in mednarodnih vabljenih predavanj.

Ključni razvojni, strokovni in raziskovalni projekti

Zaradi mednarodne odmevnosti našega dela, ki se kaže v veliki citiranosti, imamo lastno projektno skupino(P3-0331).

Izobraževanje

Na našem oddelku se izobražujejo študenti medicinske fakultete, specializanti interne medicine ter občasno tudi ostalih vej medicine ter specializanti intenzivne medicine. Občasno gostimo tudi zdravnike iz drugih držav (v l. 2010 štiri zdravnike iz Srbije). Naši zdravniki se izobražujejo z udeležbo (občasno aktivno) na glavnih mednarodnih strokovnih srečanjih z našega področja ali na intenzivnih tečajih.

Vabljena predavanja na mednarodnih strokovnih srečanjih v tujini: V letu 2010 so naši sodelavci aktivno sodelovali na 18-tih mednarodnih strokovnih srečanjih.


Kot predstojnik imam vsak dan, ko sem prisoten, nadzorno vizito vsaj enkrat dnevno. Spremljam tudi letno mortaliteto najpogostejših stanj. Številke so nespremenjene/mirujoče oz. se izbolšujejo. Spremljam tudi ujemanje obdukcijskih diagnoz umrlih z našimi diagnozami.

Spremljanje kazalcev kakovosti s področja ZN:• izvajanje preventivnih ukrepov za RZP,• zdravljenje razjede zaradi pritiska (RZP),• izolacija zaradi okužbe z mikroorganizmi, odpornimi na

34

3.2.1.5. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije


Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo pokriva celovito pnevmološko obravnavo bolnikov. Odgovoren je za razvoj in uvajanje novih dejavnosti, ki do sedaj še niso bile vpeljane v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana niti drugod po Sloveniji. V KOPBA je možno multidisciplinarno obravnavati bolnike v sodelovanju z drugimi klinikami Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. KOPBA omogoča pred operativne diagnostične postopke, ki se lažje usmerjajo in prilagajajo terapevtskim potrebam tudi drugih strok, če sta ti dve službi v stalnem in neposrednem stiku. Na KOPBA je možna takojšnja invazivna diagnostična obravnava pljučnih tumorjev, bolezni pljučnega intersticija in okužb pri bolniku z zmanjšanim imunskim odgovorom, pri bolnikih, ki so hospitalizirani po drugih klinikah UKCL in je hitra diagnostika pri njih življenjsko pomembna. Invazivna diagnostična in terapevtska interventna bronhologija se izvaja bolj varno, v neposredni bližini in s sodelovanjem Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo. Izvajamo endoskopsko preiskavo pljuč z upogljivim in rigidnim bronhoskopom, endobronhialni ultrazvok, argonplazmo, elektrokavter, krioterapijo in možnost vstavljanja endobronhialnih stentov. Možna je transtorakalna biopsijska aspiracija sprememb v pljučih in v mediastinumu. Možna je takojšnja invazivna endoskopska diagnostika okužb spodnjih dihal pri bolnikih z zmanjšanim imunskim odgovorom zaradi bolezni ali zaradi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili. Prvi v Sloveniji smo uvedli ultrazvočno endoskopsko preiskavo endobronhialnega sistema za natančnejšo peribronhialno aspiracijsko punkcijo lezij mediastinalnih bezgavk. Izvajamo diagnostične in izpraznilne punkcije plevralnega izliva, slepo igelno biopsijo porebernice, ultrazvočno punkcijo plevralnega izliva in diagnostično torakoskopijo s semirigidnim torakoskopom.

Transplantacije pljuč: izbira in priprava kandidatov zanjo in strokovno sodelovanje z drugimi centri za transplantacije in s kliniko AKH na Dunaju, vodenje bolnikov s presajenimi pljuči takoj po posegu. To dejavnost vodimo edini v Sloveniji. Smo tudi člani drugih timov za transplantacije drugih organov znotraj UKCL.

Obravnava bolnikov s cistično fibrozo: obravnavmo odrasle bolnike s cistično fibrozo, ki so v postopku za presaditev pljuč in po presadtivi pljuč, timsko, podobno, kot imajo obravnavo organizirano na Pediatrični kliniki.

Diagnostika in zdravljenje pljučne hipertenzije: ustanovljen je tim za odkrivanje in zdravljenje bolnikov s pljučno hipertenzijo skupaj s Kliničnim oddelokom za intenzivno interno medicino in v sodelovanju z ostalimi klininičnimi oddelki, kjer obravnavajo bolnike s pljučno hipertenzijo. Pripravljamo in vodimo bolnike s kronično pljučno hipertenzijo in jih pripravljamo za kirurško zdravljenje – trombendarterektomijo.

Konziliarna služba: izvajamo pulmološko konziliarno službo za vse klinike in klinične oddelke drugih strok v UKCL.


Tabela 7 in 8: Število pregledov in posegov na KOPBA (primerjalno z letom 2009).

Posegi 2009 2010

Bronhoskopije 607 635

Pljučne punkcije (PTP) 60 86

Plevralne punkcije 355 314

Konziliarni pregledi 1.392 1.234

Ambulantni pregledi 2009 2010

prvi pregled 1.117 1.323

kontrolni pregled 2.932 3.040

TX 152 130

SKUPAJ 4.201 4.493

35


Pljučna hipertenzija: uvedba novega postopka obravnave bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo v sodelovanju z Univerzitetno kliniko AKH Dunaj, izdelava klinične poti in vloga novosti na razširjen strokovni kolegij 26. 01. 2010: obravnava odraslih bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo (KTEPH).

Sarkoidoza pljuč: uvedba dodatnega pristopa za obravnavo bolnika s pljučno sarkoidozo in zdravljenje bolezni, terciarni projekt.

Pljučni rak: endoskopsko ultrazvočno vodena punkcija mediastinalnih, hilarnih bezgavk za oceno operabilnosti pljučnega tumorja, invazivna interventna bronhoskopija in stentiranje bronhov s silikonskimi stenti in vloga novosti na Zdravstvenem svetu.

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projektiNa Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije izvajamo 6 raziskovalnih projektov.

Izobraževanje

V letu 2010 so zaposleni sodelovali na 11 učnih delavnicah, konferencah in simpozijih doma in v tujini. Zaposleni so opravili tudi 11 vabljenih predavanj na domačih strokovnih srečanjih.

Naši sodelavci so aktivni pri izvajanju pedagoških procesov na dodiplomskem nivoju za študente in podiplomskem nivoju za specializane pulmologije.


Uvajanje pojasnilnih obrazcev za posege na KOPBA, klinične poti za diagnostiko pljučne hipertenzije, pljučne transplantacije, diagnostike pljučnega raka in granulomatoze pljuč.

Beleženje zapletov pri invazivni diagnostiki pljuč in porebrnice ter analiza, kontroliranje bolnišničnih okužb.

Kakovost funkcionalne diagnostike respiratornega sistema je slabša, ker ni možno celostne obravnave kljub aparaturi v UKCL. Zato bolnike na te preiskave po nepotrebnem transportiramo v druge ustanove.

Obravnava bolnikov na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKCL je zaradi stiske s prostorom težje izvedljiva.


Protokol za TX pripravo, protokol za kronične trombembolizme, izboljšanje protokola za vodenje bolnikov s CF pred in po transplantaciji pljuč.

Uvajanje dnevnega hospitala za racionalizacijo obravnave bolnikov, ki v teku obravnave potrebujejo invazivno diagnostiko z bronhoskopijo.

Obvladovanje stroškov in trženja

• V letu 2010 smo zmanjšali nadurno delo vseh zaposlenih za okoli 50 %.

• Stroški zdravil so obvladani in tudi zmanjšani glede na prejšnje leto z izjemo epoprostenola (Flolan), za katerega smo izvajali aktivnosti za ureditev financiranja.

• Ugotavljamo, da so nam stroški ambulantne dejavnosti porasli, ker smo po priporočilih vodstva preusmerili diagnostiko terciarnih bolnikov iz hospitala na ambulantno obravnavo, kadar je bilo s strokovnega stališča to možno. V ambulantni obravnavi ni možno obračunavati terciarnih bolnikov po SPP. Obračun velja še vedno po Zeleni knjigi iz leta 1982. Predlog za nov način obravnave in obračuna, ki je racionalen, smo že pred časom izdelali in posredovali v obravnavo vodstvu.

• V sklopu funkcionalne diagnostike respiratornega sistema, ki je za obravnavo bolnika UKCL pomembna, smo med letom izvajali aktivnosti za vzpostavitev celostne obravnave. V ta sklop sodi tudi pletizmografija. Pletizmograf smo zaslužili z dodatnim raziskovalnim delom leta 2006/2008, ob katerem smo se odpovedali honorarju. Pletizmograf stoji v Kardiorespiratornem laboratoriju (KRL) neaktiven, ker se ne moremo dogovoriti s Kliničnim oddelkom za kardiologijo. Bolnike testiramo izven UKCL , zato so stroški večji.


• Interdisciplinarni doktorski študijski program Bioznanosti šolsko leto 2009/2010, znanstveno področje Hortikultura, predmet Primarni in sekundarni metabolizem, hortikulturnih rastlin, izvajalci Salobir B, Veberič R, Hudina, Usenik, Rusjan, Baričević.

• Medicinska fakulteta v Ljubljani, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo: znanstvena raziskava: Vpliv gliv na bolezni dihal, somentorstvo doktoratu mladi raziskovalki.

• Medicinska fakulteta v Ljubljani, Inštitut za biologijo celice: raziskava: Vpliv medceličnih stikov pri displazijah in prekancerozi dihal.

• Biofact Environmental Health Research Center, Lerum, Švedska »Vpliv okolja na bolezni dihal«.

Preiskave/posegi2009 2010

ambulantno hospitalno skupaj ambulantno hospitalno skupaj

GSK 5.530 1.681 7.211 5.552 1.780 7.332

ERCP 986 725 1.711 1.017 729 1.746

Kolono 2.548 574 3.122 2.642 529 3.171

Rekto 334 108 442 283 154 437

Sklero 360 185 545 341 217 558

PEG 118 82 200 128 93 221

Dilatacije 75 30 105 58 42 100

Ostali posegi 605 76 681 615 78 693

SKUPAJ 10.556 3.461 14.017 10.636 3.622 14.258

SKUPAJ LETNO 14.017 14.258

36

3.2.1.6. Klinični oddelek za gastroenterologijo


KO za gastroenterologijo deluje v okviru 5 bolniških oddelkov na hospitalnem nivoju. Opravljamo transplantacijsko dejavnost, vodimo dejavnost za kronično vnetno črevesno boelzen, gastroonkološko dejavnost in diagnostično ter terapevtsko in endoskopsko dejavnost.

Število obravnav in posegov v hospitalni dejavnosti

V hospitalni dejavnosti smo v letu 2010 zabeležili 38 sprejemov manj v primerjavi z letom 2009, vendar se je povečalo število enodnevnega hospitala za 99 sprejemov več v letu 2010 v primerjavi z letom 2009. Povprečna ležalna doba je nespremenjena – 9 dni. Povprečni SPP je manjši za 0,6 točke.

Tabela 9: Število obravnav in posegov – hospitalna dejavnost (primerjalno z letom 2009).

Tabela 10: Oddelek za endoskopijo – ambulantna dejavnost (primerjalno z letom 2009).

HOSPITAL 2009 2010

hospitalni sprejemi 3.684 3.646

hospitalni odpusti 3.684 3.648

hospitalni EDH 732 831

povprečna ležalna doba 9 9

povprečni SPP 1,25 1,19

Število obravnav in posegov v ambulantni dejavnosti

2009 2010

bolniki obiski bolniki obiski

4.313 5.861 4.121 5.687

št. točk spec.točke ZZZS št. točk spec. točke ZZZS

162.884,68 30.862,34 160.240,75 29.948,49

2009 2010

bolniki obiski bolniki obiski

892 3.624 1.065 3.746

Poseg2009 2010

moški ženske skupaj moški ženske skupaj

Priprava na TX jeter 22 8 30 24 6 30

Priprava na transplantacijo jeter

37

Tabela 11: bolniki, obiski in št. spec. točk in točk za ZZZS (primerjalno z letom 2009).

Tabela 12: Število pregledanih bolnikov v GOA (primerjalno z letom 2009).

Tabela 13: Priprava na transplantacijo jeter (primerjalno z letom 2009).

Dispanzer za bolezni prebavil – Poliklinika

UZ in EUZ oddelek

Obrazložitev: v letu 2010 smo v primerjavi z letom 2009 ambulantno opravili za 190 UZ preiskav več, to je 8,8 %. Opravljenih je bilo več UZ Doppler preiskav, in sicer za 10, to je 16,6 %. Opravljenih je bilo več UZ punkcij – 27, to je 400 %. Manj pa je bilo opravljenih EUz preiskav, za 31, to je - 6,02 %.

Gastro-onkološka dejavnost

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti Raziskovalna dejavnost

Bazične raziskave: Delo na področju mikrovezikulacije pri bolnikih z malignimi tumorji prebavil in celiakijo v sodelovanju z Inštitutom za biofiziko MF v Ljubljani.

Priprava programa »Pomen mikrovezikulacije v kliniki« skupaj z revmatologijo, Inštitut za biofiziko in KO za gastroenterologijo. Bazično klinične raziskave: Sodelovanje v evropskem projektu Syster – imunomodulacija imunskega odziva pri bolnikih z zgodnjim rakom trebušne slinavke. »Farmakoginetika zdravljenja raka trebušne slinavke z gemcitabinom«.

Sodelovanje v programu: Matična celica. Nosilec: Zavod za transfuzijo. »Projektna naloga – aplikacije matičnih celic pri bolnikih z jetrno cirozo, kjer ni mogoča transplantacija. »Aplikacija matičnih celic pri bolnikih s fistulami in kronično vnetno črevesno boleznijo.

Sodelovanje v kliničnih raziskavah: multicentrične raziskave »zdravljenja raka želodca, multicentrična raziskava »Zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z adalimumabom (postmarketinška raziskava).

Razvojna dejavnost

Uvedba enteroskopije, izpopolnitev kapsulne endoskopije, novosti na področju biološkega zdravljenja kronične vnetne črevesne bolezni in zdravljenja gastroonkoloških bolnikov. Na novo smo uvedli funkcionalno diagnostiko za funkcionalne bolezni prebavil in endoskopsko UZ vodene biopsije. Terciar: V letu 2010 smo prijavili 8 terciarnih projektov.

Izobraževanje

V letu 2010 je eden od naših sodelavcev uspešno zagovarjal doktorat, eden pa uspešno opravil magisterij. Medicinsko osebje in administrativni sodelavci se se izobraževali kontinuirano po vnaprej določenem programu.

Izpopolnjevanje in usposabljanje

V letu 2010 smo zabeležili pri zdravnikih 115 udeležb (skupaj s specializanti – opravljanje dela specializacije v tujini – 2 specializanta) kongresov, simpozijev, strokovnih srečanj. VMS, DMS so se udeležile 55 strokovnih srečanj, dogodkov, srednje medicinske sestre in ZT 45 srečanj, predavanj in administracija 7 srečanj (1 interno). Skupaj smo zabeležili 220 udeležb.

Aktivne udeležbe

Naši zdravniki so aktivno sodelovali pri predavanjih Sodobna interna medicina, na 52. Tavčarjevih dnevih, pripravili 3 predavanja v okviru Interne klinike,1 aktivna udeležba na 7. Gastroenterološki konferenci BIH, Sarajevo, 1 aktivna udeležba na CUERGEM- 6th Central European Gastroenterology Meeting, Praga, Češka, 1 aktivna udeležba na Second French-Serbian Oncology Meeting of Colorectal Cancer, Novi Sad, Srbija, EAGE; Berlin, Nemčija.


Redne dnevne glavne vizite na bolniških oddelkih (predstojnik, glavna sestra in zdravniki ter nadzorna sestra oddelka – 5 oddelkov) od ponedeljka do petka. Redno spremljanje in pregled vseh dnevnih sprejemov na jutranjem raportu in poročanje dežurnega in popoldanskega zdravnika ter zdravnika specializanta. V aprilu 2010 so bili na nivoju UKC pripravljeni pojasnilni obrazci (Služba za zagotavljanje kakovosti), v celoti smo jih pričeli uporabljati avgusta 2010.


Na KO za gastroenterologijo je delo organizirano na 11 deloviščih z natančnim mesečnim razporedom in preračunano obremenitvijo zdravnikov oziroma kadra, nadomeščanjem, prezrazporeditvami, tako da ambulant praktično ne odjavljamo oziroma bolnikov ne prenaročamo. Imamo postavljene normative za vsakega zdravnika, delo je organizirano v 10 PA (planirana aktivnost), ki traja 3,15 ure.


Redno mesečno spremljanje stroškov, redno mesečno spremljanje obravnav v bolnišnici in spremljanje SPP, ambulantnih obravnav, obremenitev po zdravnikih, redno jutranje poročanje o bolnikih na jutranjem zdravniškem raportu.

Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010

Sodelujemo z vsemi večjimi endoskopskimi in gastroenterološkimi centri v Sloveniji, tudi na nivoju bivše Jugoslavije: Onkološki inštitut Sremska Kamenica, Bolnišnica Tuzla, Bolnišnica Rebro, Klinična bolnica v Magdenburgu, Nemčija, Univerzitetna bolnica Leuven, Belgija, Univerzitetna bolnica Altono, Hamburg, Nemčija.

38

3.2.1.7. Klinični oddelek za nefrologijo


KO za nefrologijo Interne klinike (KON) je tako po številu zaposlenih kot po letnem obratu sredstev eden največjih kliničnih oddelkov UKCL. Zaposlenih je 193 uslužbencev, od tega 29 zdravnikov. Poleg strokovnega dela na področju nefrologije, dialize in transplantacije ledvic, opravljamo tudi znanstveno in edukacijsko dejavnost.

Bolnišnični oddelek: bolnišnični oddelek KO za nefrologijo ima 33 postelj. V letu 2010 je opravil 1044 sprejemov, od tega je bilo 205 (20 %) sprejemov bolnikov s presajeno ledvico in 282 (27 %) bolnikov s končno ledvično odpovedjo. Nujnih sprejemov je bilo 92.15 %, terciarnih obravnav pa 87 %. Na bolnišničnem oddelku izvajajo neposredno pripravo kandidatov za presaditev ledvice za operativni poseg. Bolnike po presaditvi ledvice zdravijo že od 2. pooperativnega dne naprej.

Dializa: Center za dializo Zaloška ima 41 dializnih mest, od tega 7 ločenih za bolnike s prenosljivimi boleznimi. Center ima lastno operacijsko sobo ter ekipo, monitorje in logistiko za 24-urno zagotavljanje dializnih in afereznih procedur v več kot 20 dislociranih intenzivnih enotah UKCL in Onkološkega Inštituta. V Centru za dializo Zaloška smo v letu 2010 opravili 37.859 hemodializnih procedur, od tega rekordnih 5.939 akutnih dializ. Opravljeno je bilo tudi rekordno število afereznih procedur, 793. Vstavljenih je bilo več kot 800 hemodializnih katetrov in opravljenih 238 konstrukcij in rekonstrukcij AV fistul in graftov. V Centru za dializo Leonišče smo v letu 2010 opravili 9.106 hemodializnih procedur.

Aktivno deluje tudi Center za peritonealno dializo.

Center za transplantacijo ledvic: V letu 2010 je bilo opravljenih rekordnih 61 transplantacij ledvic. Trenutno v Centru za transplantacijo ledvic, edinem v državi, zdravimo okrog 580 bolnikov z delujočo presajeno ledvico,ter vodimo čakalno listo za presaditev ledvic.

Ambulante: V dveh specialističnih nefroloških ambulantah na polikliniki smo opravili več kot 4000 specialističnih pregledov nefroloških bolnikov. Na Oddelku za ultrazvok smo opravili 2502 dopplerskih preiskav in 187 biopsij nativnih in transplantiranih ledvic.


Hospitalni oddelek: uvedba c5b9 v urinu kot rutinska preiskava – nadomestni marker aktivnosti ledvične bolezni pri primarnih in sekundarnih ledvičnih boleznih, podociti v urinu kot rutinska preiskava – nadomestni marker aktivnosti ledvične bolezni pri primarnih in sekundarnih ledvičnih boleznih, fakultetna Prešernova nagrada leta 2010 za študentsko nalogo Primerjava ocene albuminurije in proteinurije v različnih vzorcih seča.

Dializna dejavnost: januarja 2010 smo pričeli z novim načinom zdravljenja akutne okvare ledvic pri bolnikih s plazmocitomom, ki imajo v krvi nefrotoksične lahke verige: s hemodiafiltracijo (HDF), pri kateri smo uporabili visokoprepustno membrano dializatorja smo lahke verige odstranjevali skozi več dni z dolgimi, 8 ur trajajočimi hemodiafiltracijami. Prvič sploh smo pri tem uporabili citratno antikoagulacijo. HDF z visokoprepustno membrano je bila klinično in laboratorijsko zelo uspešna. Konec leta 2010 smo z zelo visoko prepustno hemodiafiltracijo začeli zdraviti bolnike s hudo rabdomiolizo in spremljajočo akutno ledvično odpovedjo. Uvedli smo zdravljenje z novimi vezalci fosfatov OsvaRenom, ki vsebuje magnezij. Uvedli smo zdravljenje anemije z biosimilarnimi eritropoetini alfa in zeta. Uvedli smo meritev sestave telesnih tekočin s pomočjo bioimpendance in monitorja Fresenius BCM – body composition monitor.

Transplantacijska dejavnost: v letu 2010 je bilo narejenih 61 transplantacij ledvic, posodobili smo protokol za profilakso CMV bolezni z valganciklovirom pri prejemnikih transplantirane ledvice, ki so serološko CMV negativni in so dobili ledvico CMV pozitivnega darovalca (6 mesecev) in pri prejemnikih, ki so serološko CMV pozitivni (3 mesece). Kontrolni pregledi prejemnikov transplantirane ledvice potekajo od 1. oktobra v dveh ambulantah.

Ultrazvočna dejavnost: uvedli smo protokol za izvedbo ultrazvočno dopplerske preiskave presajene ledvice.


Vodenje Registra bolnikov na nadomestnem zdravljenju; Sodelovanje v ERA-EDTA, Sodelovanje v mednarodni študiji EVEREST, Sodelovanje v NephroQUEST projektu – financiranje EU (www.nephro-quest.eu). Priključitev ESPN/ERA EDTA Registru, Vodenje raziskovalnega programa P3-0323 Ledvične bolezni in nadomestna zdravljenja. Tudi v letu 2010 smo sodelovali v evropskem projektu ARCH FP7, ki se bo končal maja 2011. Vključitev našega Centra za transplantacijo ledvic v multicentrično študijo “A Clinical Trial to Prevent New Onset

39

Diabetes After Transplantation”, ki jo vodi Medical University of Vienna (Medizinische Universitat Wien). Sodelovanje v evropski študiji CTS za transplantacijo ledvic ( Heidelberg).

Izobraževanje

Organizacija kongresov, simpozijev, delavnic: Nefrološka šola (marec 2010); Organizacija simpozija ob 40—letnici kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji 4. do 5. november 2010; Strokovno srečanje Slovenskega nefrološkega društva —december 2010.


Klinična pot za vstavitev peritonealnega dializnega katetra v področni anesteziji (že v fazi preizkušanja pri bolniku). Klinična pot za vstavitev peritonealnega dializnega katetra v splošni anesteziji (v pripravi).

Klinične smernice za diagnozo, oceno, preprečevanje in zdravljenje kronične ledvične bolezni – mineralne in kostne bolezni (KLB-MKB) pri odraslih. Trenutno klinično mnenje in praksa antibiotične obravnave MRSA okužb – smernice KO za nefrologijo 2010.Terapija pri transplantaciji ledvice za odraslega prejemnika – dopolnjen protokol od. 1. oktobra 2010. Register bolnikov nadomestnega zdravljenja.


Uvajanje mladih zdravnikov specializantov v samostojno izmensko delo po propozicijah Zdravniške zbornice. Uvedba dodatne ambulante za bolnike s presajeno ledvico.


V letu 2010 smo dosegli ustrezno vrednotenje plazmaferez s strani ZZZS, zmanjšali so se stroški zdravljenja z Valcitom, ki je v preteklem obdobju bremenil KO za nefrologijo, zmanjšali smo stroške zdravil v primerjavi z l. 2009.


Zaključek sodelovanja Slovenije v 3-letnem raziskovalnem projektu (2007 do 2010) kakovosti dializnega zdravljenja – NephroQUEST, ki ga financira EU (European Union in the framework of the Public Health Programme (project No: 2006114) – ob tem vabljeno predavanje na ERA-EDTA kongresu v Munchnu junija 2010. Simpozij o citratni dializi – v organizaciji izključno slovenskih avtorjev, na kongresu ESAO (European Society for Artificial Organs) v Skopju septembra 2010.

Priključitev ESPN/ERA EDTA Registru — ob tem publikacija v Pediatric Nephrology, v kateri smo soavtorji Demographics of paediatric renal replacement therapy in Europe: 2007 annual report of the ESPN/ERA-EDTA registry. Sodelovanje s kliniko v Menheimu (skupna CTS študija — transplantacija ledvic).

40

3.2.1.8. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove


Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni je vrhunska ustanova in edina učna baza za endokrinologijo in specialne probleme diabetesa v Sloveniji in je primerljiv s podobnimi ustanovami v Evropi. Na sekundarni in terciarni ravni obravnavamo vso endokrinološko kazuistiko, vključno z osteoporozo, na področju diabetesa pa prav tako na sekundarni in na terciarni ravni bolnike z diabetesom. Zaradi trenutne organiziranosti UKC oz. Interne klinike pa imamo na diabetološkem oddelku hospitaliziranih tudi precej splošno internističnih bolnikov. Kot edini v Sloveniji obravnavamo bolnike z endokrinološkimi boleznimi (z izjemo tiroloških bolnikov) in diabetesom, ki potrebujejo terciarno obdelavo (dokončno opredeljevanje in terapevtski postopki pri bolnikih z boleznimi hipofize, nadledvičnic, hormonskimi tumorji pankreasa itd.). V popoldanskem času imamo organizirano tudi samoplačniško dejavnost s področja endokrinologije.

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni sestavljajo naslednje organizacijske enote:• endokrinološki oddelek, diabetološki oddelek, dnevna

bolnišnica,• endokrinološka ambulanta, diabetološka ambulanta,

ambulanta za diabetično nogo, ambulanta za diabetično retinopatijo, ambulanta za vzgojo diabetikov,

• enota za funkcionalno diagnostiko (OGTT in merjenja MKG) in enota za funkcionalno insulinsko terapijo (Nazorjeva ul. 5, Ljubljana).


V letu 2010 smo tako v diabetološki kot endokrinološki ambulanti povečali število ambulantnih pregledov. V diabetološki ambulanti smo obravnavali 14.053 bolnikov (povečanje za 9,2 %), v endokrinološki ambulanti pa 4.228 (povečanje za 8,4 %). Povečali smo tudi obisk v funkcionalnih enotah za 13,5 %, kar gre največ na račun povečanih meritev kostne gostote (24,5 %). V letu 2010 smo imeli na obeh enotah hospitaliziranih 1491 bolnikov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. To gre predvsem na račun adaptacije intenzivne sobe na diabetološkem oddelku ter prenove sob na endokrinološkem oddelku v poletnem mesecu, prav tako pa tudi največ na račun povečanja obravnav obiskov v enodnevni bolnišnici in ambulanti. V letu 2010 smo za 10 % povečali obravnavo v dnevni bolnišnici. V letošnjem letu nam je uspelo skrajšati ležalno dobo iz 7,84 na 7,58 dni. Boljšega rezultata ni bilo mogoče doseči, saj je bilo več kot 80 %

vseh bolnikov sprejetih na diabetološki oddelek preko ambulante IPP. To nakazuje kompleksnejšo internistično kazuistiko in ima tudi nepredvidljiv vpliv na ležalno dobo. V letu 2010 nam je z revizijo uteži SPP uspelo povečati utež iz 1,35 na 1,39. V enoti funkcionalne insulinske terapije smo v letošnjem letu 62 bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 uvedli insulinsko črpalko, kar kaže na 20 % porast v primerjavi z lanskim letom (vir Hipokrat 2010).

Najpomembnejši strokovni dosežki

• priprava akcijskih načrtov KO v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010 do 2020;

• pričetek interdisciplinarnega sodelovanja z angiologi (KOŽB) pri obravnavi sladkornega bolnika s kritično ishemijo noge;

• posodobitev smernic za izdelava za zdravljenje najhujših oblik osteoporoze s preparatom teriparatid in umestitev tega zdravljenja v klinično shemo;

• ponovna prenova slovenskih smernic za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (predvidena izdaja marec 2011);

• podiplomska šola za zdravnike: sladkorna bolezen tipa 2 (2 x);• šola za osteoporozo;• zdravstvena nega in sladkorna bolezen: priprava edukacijskih

plakatov (14) o zdravljenju sladkorne bolezni, osteoporoze in hipogonadizma za celotno Slovenijo;

• zdrava prehrana – medicina prihodnosti:izdelava novih učnih vsebin;

• sodelovanje pri organizaciji in strokovnem programu mednarodnega kongresa Advances in Diabetes and Insulin therapy-ADIT v Dubrovniku (500 mednarodnih udeležencev);

• vključitev v mednarodni projekt informatizacije v diabetologiji in sodelovanje z delovno skupino evropskega projekta EUBIROD: European Best Information through Regional Outcomes in Diabetes (www.eubirod.eu).

Raziskovalna dejavnost

KO s svojimi raziskovalci sestavlja jedro programske skupine z naslovom »Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah«. Program financira AARS in je eden najuspešnejših v Sloveniji. V letu 2010 je bilo v sklopu programskega raziskovanja objavljenih 11 člankov v mednarodnih revijah SCI z IF.

41

Pedagoško delo

KO ima v svoji sestavi 9 habilitiranih učiteljev (1 redni profesor, 1 izredni profesor, 5 docentov, 2 asistenta), ki sodelujejo pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju študentov MF UL. Pet med njimi je tudi mentorjev pri doktoratih na MF in na ostalih fakultetah UL. Izobražujemo tudi sekundarije in specializante po programu Zdravniške zbornice. Najobsežnejše pa je pedagoško delo, ki ga izvajamo kot vrhunska ustanova, ki je zadolžena za kontinuirano izobraževanje zdravnikov v Sloveniji. Organiziramo številne šole, tečaje, seminarje, strokovna srečanja, pišemo priročnike ter strokovne in poljudne knjige.

Izobraževanje zaposlenih v letu 2010

Organizacija:• tečaj iz hospitalne diabetologije za specializante in sekundarije (2 x),• šola iz diabetologije za splošne zdravnike (2x), šola za

osteoporozo za splošne zdravnike (1x),• tečaj za oskrbo diabetičnega stopala (1x),• redni tedenski izobraževalni seminarji za zdravnike KO (24 x).


V letu 2010:• priprava navodil za terapevtsko shemo pred elektivno

kolonoskopijo ob različnih insulinskih terapevtskih shemah za vodenje sladkorne bolezni in objavljene na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije — www.endodiab.org),

• dopolnjena so priporočila za uvedbo kontinuiranega merjenja glukoze pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1,

• dopolnjena je bila klinična pot (protokol) za uvedbo zdravljenja in sledenje bolnikov s hudo osteoporozo, ki prejemajo zdravilo teriparatid (Forsteo),

• posodobljena je bila klinična pot za obravnavo bolnikov z incidentalomom nadledvične žleze,

• poleg strokovne teže ima za kakovost pomembno mesto tudi ponovna prenova Slovenskih smernic,


• EUBIROD: European Best Information through Regional Outcomes in Diabetes,

• Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: priprava akcijskih načrtov KO v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni vobdobju 2010 do 2020,

• projekt uvajanja referenčnih ambulant za diabetes v sklopu splošne medicine,

• IWGDF – International Working Group on the Diabetic Foot,• Mario Negri Research Institue, Bergamo, Italija,• Klinika Vuk Vrhovec, Zagreb, Hrvaška.

42

3.2.1.9. Klinični oddelek za revmatologijo


KO za revmatologijo (KOR) je terciarna klinično-raziskovalna ustanova in praktično edina, popolna učna baza s področja revmatologije v Sloveniji. Sestavljajo jo tri enote: bolnišnični in ambulantni del ter laboratorij za imunologijo revmatizma (LIR).


Storitve 2009 2010

Akutna obravnava 850 731

Dnevna bolnišnica 613 892

Ambulantni pregledi 14.274 14.273

Punkcije sklepov 484 878

Ultrazvok sklepov 1.603 1.786

Meritev kostne gostote 279 327

Kapilaroskopije 282 310

Klinična preiskava mišično-skeletne sistema 3.366 3.653

Imunoserološke preiskave LIR za UKCLJ brez KOR 11.046 11.337

Imunoserološke preiskave LIR za zunanje naročnike 9.331 10.891

Tabela 14: Število obravnav in posegov na KO za revmatologijo, Interna klinika (primerjalno z letom 2009).


Priprava in izvedba nacionalne elektronske klinične poti za bolnike s spondiloartritisi, ki jih zdravimo z biološkimi zdravili. Uvedli smo novo metodo zdravljenja bolnikov z revmatoidnim artritisom z zdravilom tocilizumab. V LIR smo začeli poskusno uvajati cenejše, hitrejše in ekološko ustreznejše metode za določanje protiteles proti dsDNK (terciar: 20100314). Z njimi bom zmanjšali uporabo z izotopom označenega reagenta, strupenih in rakotvornih kemikalij za cca 90 % ter materialnih stroškov za cca 30 %.

43


Na KO za revmatologijo deluje raziskovalna skupina št. 312-006 z raziskovalnim programom P3-0314 »Sistemske avtoimunske bolezni«. Vodja skupine je akad. prof. dr. Blaž Rozman. Aktivno sodelujemo v evropskem raziskovalnem programu EUMUSC, v konsenzusni skupini za serološko diagnostiko revmatičnih bolezni EWRR (The European Workshop for Rheumatology Research), ESSPRI (EULAR Sjögren’s syndrome patient reported index), EUSTAR (The EULAR Scleroderma Trials and Research group), CERERA (Collaborative European registries for rituximab in rheumatoid arthritis). Aktivno koordiniramo in sodelujemo v mednarodnem konzorciju CODI-STRAT, katerega glavni namen je opredeliti inovativne protivnetne in protimikrobne dejavnike v diagnostiki in zdravljenju. Izvajali smo 4 terciarne projekte, kot je bilo načrtovano. Sodelujemo v treh globalnih kliničnih raziskavah s 46 vključenimi bolniki.

Izobraževanje

V maju smo v Ljubljani soorganizirali mednarodni kongres o avtoimunosti (The 7th International Congress on Autoimmunity). To je bil največji medicinski kongres do sedaj v Sloveniji. Bili smo soorganizatorji dveh mednarodnih učnih delavnic.Vabljena predavanja: V letu 2010 so imeli sodelavci KO za revmatologijo 14 vabljenih predavanj doma in v tujini.


V klinično prakso smo uvedli dve nacionalni elektronski klinični poti, ki sta del »on line« evidence bolnikov z vnetno revmatično boleznijo zdravljenih z biološkimi zdravili. V tem programu so natančna merila za začetek in zaključek zdravljenja kot tudi vsi potrebni varnostni pogoji, ki jih mora opraviti bolnik pred začetkom zdravljenja. LIR je vključen v zunanjo oceno kakovosti rezultatov preiskav v sistem UKNEQAS (Shefield, UK) in nacionalno shemo SNEQAS v okviru katere tudi še naprej vodi področje kontrole kakovosti določanja avtoprotiteles (OKA) za vso državo. V LIR je bilo že v letu 2008 uvedeno delo po kriterijih ISO 15189, ki pa ga Slovenija strokovno še ni sposobna uradno oceniti in podeliti akreditacije. LIR je bil prvi laboratorij v UKC, ki je v letu 2010 od Ministrstva za zdravje dobil dovoljenje za delo.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami

Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate School of Medicine, Sapporo, Japan; Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Diseases,Sheba Medical Center, (Affiliated to Tel-Aviv University), Tel-Hashomer, Israel; Department of Immunology and Rheumatology, Medical School,

University of Pécs, Hungary; Department of Rheumatology, University Hospital Zurich, Switzerland; German Rheumatism Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin, Germany; Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical University of Vienna, Vienna, Austria; Department of Medicine & Surgery, Division of Medicine I & Rheumatology, University of Florence, Italy; Department of Rheumatology, Institute for Prevention and Treatment of Rheumatic and Cardiovascular Disease Ni ka Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš, Serbia; Inštitut za patologijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani; Inštitutom za biokemijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani; Inštitutom za biofiziko, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani; Fakulteto za farmacijo, Univerze v Ljubljani; Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani; Fakulteto za fiziko, Univerze v Ljubljani; Northwestern University, Chicago, IL, ZDA, Centre National de la Recherche Scientifique (CNRS), France Technische Universität Graz (TUG), Austria Medizinische Universität Graz (MUG), Austria, University of Utah, Salt Lake City, USA, Institut za Biologijo Celice, Univerza v Ljubljani, Center za Funcionalno genomiko in Biocipe, Institut za Biokemijo, Univerza v Ljubljani.

44

3.2.1.10. Klinični oddelek za za hematologijo


Osebje KO za hematologijo zagotavlja v Sloveniji največjo raven zdravstvene oskrbe, raziskovanja, razvoja, pedagoškega dela in uveljavljanja novega znanja s področij: • najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in

zdravljenja bolezni celic levkocitne vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična anemija), bolezni celic eritrocitne vrste (vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene kot pridobljene. Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini zdravljenja, kot so vse vrste presaditev krvotvornih matičnih celic;

• od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež napotitev bolnikov iz celotne države (okoli 30 % v ambulanti, 70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, Onkološkim inštitutom in Mikrobiološkim inštitutom na MF;

• specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja);

• poleg tega pridobljena znanja in usposobljenosti organizirano posredujemo dvakrat letno na strokovnih sestankih za zdravnike, medicinske sestre in delavce v laboratoriju;

• na KO za hematologijo redno potekajo 3 mednarodne raziskave inovativnih zdravil s področja klinične hematologije. KO za hematologijo ima en raziskovalni projekt skupaj s kolegi iz Onkološkega inštituta in Inštituta Jožef Štefan. SCI kazalce na število zaposlenih imamo med največjimi v klinični medicini v državi, ob upoštevanju slednjega z opravljenim kliničnim delom pa nesporno tudi v svetovnem merilu;

• s področja klinične in laboratorijske hematologije in interne medicine vodimo pedagoške procese na Medicinski fakulteti, Fakulteti za farmacijo in Visoki šoli za zdravstvo.

45


Najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in zdravljenja bolezni celic bele vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična anemija), bolezni celic rdeče vrste (vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene kot pridobljene.

Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini zdravljenja, kot so vse vrste presaditev krvotvornih matičnih celic.

Od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež napotitev bolnikov iz celotne države (okoli 30 % v ambulanti, 70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z Republiškim zavodom za transfuzijo krvi, Onkološkim inštitutom in Mikrobiološkim inštitutom na MF.

Specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja).Prenovili smo prostore in opremo dnevne bolnišnice na polikliniki in s tem dosegli večjo strokovnost in kakovost obravnave najzahtevnejših bolnikov obravnave izven bolniškega oddelka.

Raziskovalno področje

Na KO za hematologijo je prijavljenih 5 raziskovalnih projektov.

Pedagoško delo

S področja klinične in laboratorijske hematologije in interne medicine vodimo pedagoške procese na Medicinski fakulteti, Fakulteti za Farmacijo in Visoki šoli za zdravstvo. Mentorstvo specializantom zdravnikom interne medicine, družinske medicine, laboratorijske medicine, transfuzijske medicine, onkologije, infektologije, študentom medicinske biokemije. Sodeluje 10 predavateljev in mentorjev.

Izobraževanje

Zaposleni so se udeležili 24 strokovnih srečanj doma in v tujini, od tega so aktivno sodelovali na 12 strokovnih srečanjih. Organizacija strokovih srečanj

Dvakrat letno organiziramo strokovni sestanek za zdravnike, medicinske sestre in delavce v laboratoriju, na katerih posredujemo pridobljena znanja in usposobljenosti.


Kakovost: mednarodni projekt EBMT, redno spremljanje bolnikov po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

Smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov s kronično limfocitno levkemijo.

Prenovljene smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov z diseminiranim plazmocitomom.

Kazalci kakovosti zdravstve nege. Dopolnili in prenovili smo SOP s področja priprave, izvajanja, presaditve krvotvornih matičnih celic.

46

47

3.2.1.11. Center za vojne veterane


Center za vojne veterane je naslednik Hospitalno specialističnega oddelka Emona. Od leta 2006 se usmerjeno ukvarjamo z obravnavo akutno bolnih starih ljudi, pri katerih ni potrebna ali pa ni indicirana akutna invazivna diagnostika ali terapija. V obravnavi akutno bolnih starih ljudi se na Centru za vojne veterane razlikujemo od drugih strokovnih enot v izvajanju celovite geriatrične ocene in na njej temelječe obravnave. Pri vsakem bolniku izvedemo medicinsko, funkcionalno, psihološko in socialno oceno ter šele na podlagi vseh ugotovitev načrtujemo obravnavo v bolnišnici. Predvsem smo pri načrtovanju oskrbe pozorni na bolnikove vrednote in osebne prioritete. Poleg akutnega kliničnega problema so ključna stanja, ki so deležna naše obravnave, geriatrični sindromi, med samo hospitalizacijo pa podhranjenost, slaba funkcionalna zmogljivost in kognitivna spremenjenost v sklopu delirija ali demence. Značilnost Centra za vojne veterane je, da delo izvajamo v obliki multidisciplinarnega tima. Pri obravnavi vsakega posameznega bolnika je naš cilj povrnitev zdravstvenega in funkcionalnega stanja na raven pred akutno boleznijo oziroma vzpostavitev takega stanja, da je bolnik sposoben samostojnega bivanja sam ali ob ustrezni pomoči svojcev oziroma ustreznih služb.


V letu 2010 smo v ambulantah splošne medicine realizirali 11.542 obravnav in pri tem opravili za 48.464 količnikov dela, kar je za 12 % oziroma 11 % manj kot v letu 2009. Manjše število obravnav je pogojeno s starostjo bolnikov, saj se zaradi smrtnosti v tej starostni skupini (registrirane imamo večinoma stare osebe) zmanjšuje število registriranih oseb. V specialistični ambulanti smo v letu 2010 obravnavali 1.402 bolnika. Od tega je bilo 996 prvih obravnav. Realizirali smo 9.912 točk. Glede na 2009, smo obravnavali 6% manj bolnikov in realizirali 11 % manj točk. Realizacija dela je sicer manjša od preteklega leta, vendar je skladna z delovnim načrtom za 2010. V letu 2010 smo imeli na Centru za vojne veterane 493 sprejeme, od tega 88 % preko IPP, 4 % so bile premestitve iz drugih kliničnih oddelkov UKC oziroma iz drugih ustanov, 8 % je bilo nujnih in ne-nujnih sprejemov iz specialistične ambulante in s primarne ravni. V celoti je bilo 97 % nujnih obravnav. Povprečna utež SPP je bila 2,21. Glede na leto 2009, smo imeli 4 % več sprejemov, od tega 5 % več preko IPP in 5 % manj nujnih in ne-nujnih sprejemov iz specialistične ambulante oziroma s primarne ravni. Delež bolnikov, ki so bili premeščeni iz drugih ustanov oziroma enot UKC Ljubljana, je bil nespremenjen. Povprečna utež SPP je bila za 3 % večja kot leta 2009. V letu 2010 smo imeli 972 dni neakutne obravnave, kar je 11 % manj od leta 2009.


V letu 2010 smo vse hospitalne bolnike obravnavali po načelu celovite geriatrične oskrbe. Uvedli smo spremljanje vnosa hrane v času hospitalizacije. Za 11% smo zmanjšali povprečno ležalno dobo. Pomembno se je zmanjšal delež umrlih bolnikov. Vzdržujemo nizek delež ponovnih sprejemov v 28 dneh po odpustu iz bolnišnice. Postali smo mesto za izobraževanje bolnikov in konziliarno dejavnost na področju SB za BPD.


V letu 2009 nismo sodelovali v projektih ARRS ali v terciarnih projektih. Kot vodilni partner smo sodelovali pri pripravi projekta InHealth, ki pa je bil v končnem izboru zavrnjen. Predstojnik Centra za vojne veterane je bil predstavnik Slovenije v geriatrični sekciji UEMS.

Izobraževanje

Osebje Centra za vojne veterane se je v letu 2010 izobraževalo skladno z zahtevami strokovnih zbornic (pogoji za vzdrževanje licence) in strokovnim interesom in vizijo razvoja Centra za vojne veterane.

En zdravnik se je udeležil izobraževanja na modulu iz gerontopsihiatrije, ki poteka v okviru okviru specializacije iz psihiatrije. Zdravniki so se udeležili 8. strokovnih srečanj.

Zdravniki Centra za vojne veterane smo predavali geriatrične teme na dodiplomskem izobraževanju na Visoki zdravstveni šoli v Celju in specializantom psihiatrije v okviru izobraževanja iz gerontopsihiatrije. Sodelovali smo pri pripravi, organizaciji in vodenju Simpozija o izzivih in priložnostih oskrbe starega človeka in Simpozija o starosti in padcih, na obeh dogodkih smo imeli več aktivnih prispevkov. DMS so predstavile svoj prispevek na Simpoziju o prehranski podpori bolnikov s kronično rano.

Osebje Centra za vojne veterane v letu 2010, razen prispevkov v zbornikih simpozijev, kjer smo aktivno sodelovali, ni imelo objav.


V letu 2010 smo pričeli uporabljati klinično pot za obravnavo bolnikov z osteoporozo, starejših od 65 let. Uporabljali smo mednarodno priznane klinične smernice, kakor tudi nacionalne in lokalne smernice UKC. Sami v letu 2010 nismo izdelali novih smernic.

48

V letu 2010 smo pričeli spremljati nov kazalnik, t.j. učinkovitost prehranjevanja. Beležimo vnos zaužite hrane in primerjamo s ciljno vrednostjo, ki je določena na podlagi geriatrične ocene. V 2010 smo uspeli zagotoviti ciljni vnos hrane pri 75 % bolnikov.


V letu 2010 smo s spremembami v organizaciji dela v glavnem sledili izpadu osebja in zahtevam po spremenjeni organizaciji dela. V l. 2009 uvedeno organizacijo dela smo morali opustiti zaradi zahtev po odhajanju domov po dežurstvu. Za enoto kot je Center za vojne veterane je bilo takšno navodilo neustrezno, saj se je odrazilo v izpadu koordinacije dela in opuščanju internih strokovnih konzilijev. Ukrep zmanjševanja prisotnosti zdravniškega in negovalnega osebja zagotovo ni doprinesel k izboljšanju kakovosti oskrbe. Učinkovitost dela se je sicer povečala, vendar podatki kažejo, da na račun varnosti bolnikov. Močno se je povečala tudi stopnja nezadovoljstva vseh profilov zaposlenih, med katerim se zaznavajo znaki izgorelosti. Povečane obremenitve se kažejo v absentizmu ene skupine in povečani obremenjenosti in posledičnem nezadovoljstvu druge skupine. Pomemben problem pri kakovostni in varni organizaciji dela ima pomanjkanje vseh profilov osebja.


V sodelovanju s strokovnimi službami UKC smo že vrsto let v dogovarjanju za trženje naših nadstandardnih prostorskih kapacitet, vendar pravih rezultatov ni. V letu 2010 smo uspeli samoplačniško obravnavati zgolj enega samega bolnika (tujka). Aktivno smo spremljali porabo zdravil, materialov in storitev. Podatki kažejo, da smo bili pri tem zelo uspešni; v l. 2010 smo na bolnika v povprečju porabili zgolj za 92,00 EUR zdravil, kar je bistveno manj kot leta 2009 (149,00 EUR). Tako ugoden rezultat je pogojen tudi z zmanjšanim številom bolnikov z zapleti in okužbami na sploh. Ocenjujemo, da je uporaba zdravil na naši enoti lahko primer dobre prakse za ostale podobne enote v UKC.

Tudi letos menimo, da so nekatere medicinske storitve precenjene in da njihova rast ni upravičena z rastjo cen v RS (čiščenje, varovanja, psihiatrične konzultacije).


V letu 2010 smo sodelovali z MF v Ljubljani, Visoko zdravstveno šolo v Celju, Psihiatrično kliniko, Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani.

49

3.2.1.12. Center za zastrupitve


Center za zastrupitve (CZ) sestavljata dve organizacijski enoti:• Nacionalni center za zastrupitve (National Poison Control

Centre), katerega osnovna dejavnost je zagotavljanje 24 – urne informacijsko konzultacijske službe za celotno področje Slovenije (od leta 1983!). Ta del vsebuje dokumentacijski oddelek s podatkovnimi zbirkami podatkov o strupih, zdravilih, pesticidih, nevarnih pripravkih splošne rabe, strupenih rastlinah, biocidih in drugih nevarnih pripravkih. CZ vodi Nacionalni register zastrupitev.

• Bolnišnični oddelek z 9 (12) posteljami za zdravljenje akutnih zastrupitev s področja ljubljanske regije in terciarnimi primeri iz cele Slovenije. Na oddelku se zdravijo tudi nujni multimorbidni internistični primeri.

Druge pomembne dejavnosti so še vzdrževanje depoja antidotov, pedagoška in raziskovalna dejavnost.

CZ v okviru možnosti razvija elemente klinične farmakologije, farmakovigilance, spremljanje neželenih učinkov, preprečevanje napak pri uporabi zdravil ter sodelovanje v interdisciplinarnih telesih v SLO in EU.

CZ opravlja funkcijo Nacionalnega centra za farmakovigilanco.

Zdravniki CZ so aktivno vključeni v številna strokovna telesa na nacionalnem nivoju kakor tudi v EU (Evropska komisija za zdravila).

Ključni strokovni in razvojni dosežki

24-urna informacijsko konzultacijska služba Na področju nacionalnih dejavnosti smo z obnovitvijo računalniške opreme izboljšali dostopnost do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah, zdravila, fitofarmacevtska sredstva) za potrebe 24-urne informacijsko-konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije. V letu 2010 smo opravili skoraj 1600 konzultacij – večinoma po telefonu za ambulante in bolnišnice na področju celotne Slovenije, deloma pa tudi neposredno (UKCL).

Bolnišnični oddelek

Center za zastrupitve (CZ) je v letu 2010 na bolnišničnem oddelku obravnaval 504 bolnike, ki so bili večinoma sprejeti preko IPP, deloma pa kot nujni primeri iz ambulant na PKL. Število sprejetih bolnikov je skoraj 5 % večje kot v letu 2009. Poleg

akutnih zastrupitev smo obravnavali tudi nujne internistične in (polimorbidne) primere. Večina teh bolnikov bi po splošno uveljavljenih kriterijih potrebovala intenziven nadzor oz. enoto za intenzivno nega. V okviru danih možnosti smo si prizadevali za izboljšanje kvalitete obravnave in večje varnosti bolnikov.

Postopno smo uvajali dejavnosti za izboljšanje kakovosti. Upoštevali smo priporočila za racionalizacijo delovanja ob nespremenjeni varnosti bolnikov. Poostrili smo postopke in nadzor predvsem nad predpisovanjem antibiotikov, krvi in krvnih pripravkov, dragih zdravil in dragih preiskav.

Register zastrupitev

Zdravstvene ustanove v RS, ki bi po zakonskih predpisih morale redno poročati o zastrupitvah, to izvajajo le delno. V sodelovanju z IVZ RS smo načrtovali enoten, koordiniran in bolj racionalen sistem sprotnega poročanja o zastrupitvah na področju Slovenije. Vzpostavitev novega sistema je predvidena za l. 2011.

Spletne strani

Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila deloma prevedena tudi v angleščino. V okviru prenove intranetnih strani UKC so bile izvedene priprave za posodobitev spletne strani o zdravilih. V pripravi je nacionalni program za preverjanje klinično pomembnih interakcij za najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji.

Revidirali smo smernice za obravnavo najpogostejših zastrupitev. Sodelovali smo pri pripravi novega učbenika interne medicine, ki naj bi izšel v letu 2011. Začeli smo s pripravami za novi učbenik intenzivne medicine.

Hiperbarična komora

V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani smo sodelovali pri prizadevanjih za boljšo dostopnost do hiperbarične komore v Ljubljani, kar bi zmanjšalo potrebo po premeščanju urgentnih primerov v tujino. Na ta način smo občutno zmanjšali stroške prevozov intenzivne enote v tujini. Financiranje ekipe v stalni pripravljenosti še ni ustrezno rešeno.

50

Varnost bolnikov

Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne terapije ob sprejemu in odpustu. Revidirali smo sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Analize potrjujejo, da je tudi v UKC na primerljivih oddelkih približno 5 % bolnikov sprejetih zaradi neželenih učinkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami v drugih večjih bolnišnicah v EU.

Načrt on-line poročanja o neželenih učinkih – tako za UKCL kakor tudi na nacionalnem nivoju. Začetek je predviden s 1. 3. 2011.

Okrepili smo sodelovanje v Komisiji za zdravila UKC ter v Projektni skupini za izboljšanje varnosti ravnanja z zdravili v UKC.

Ključni strokovni razvojni in raziskovalni projekti

CZ je okrepil znanstveno-raziskovalno dejavnost v okviru projektov UKC in na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Rezultati so bili predstavljeni na strokovnih konferencah doma in v tujini, več prispevkov je bilo tudi objavljenih v renomiranih publikacijah.

Za potrebe Ministrstva za zdravje smo sodelovali pri oblikovanju nacionalnih smernic za ukrepanje v primeru množičnih kemijskih nesreč v Sloveniji.

Pripravljena sta priročnik in nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč.

Okrepili smo tudi dejavnost na področju klinične farmakologije, farmakovigilance in racionalnega predpisovanja zdravil. Ker se dejavnost klinične farmakologije tesno prepleta s klinično toksikologijo, smo zaradi racionalizacije obstoječih kadrov in informacijske podpore pripravili nov predlog za oblikovanje nove organizacijske enote (centra oz. oddelka za klinično farmakologijo in klinično toksikologijo), ki bi združila dosedanje dejavnosti CZ in nujne potrebe po uvajanju klinične farmakologije v UKC. S predlaganim novim centrom bi v UKC Ljubljana pomembno prispevali k večji učinkovitosti zdravljenja z zdravili, zmanjšanju napak in večji varnosti bolnikov, ob tem pa pomembno vplivali na obvladovanje stroškov za zdravila. Z Ministrstvom za zdravje smo že dosegli soglasje za financiranje 1 zdravnika za področje farmakovigilance. Razvoj klinične farmakologije je že predhodno podprl Strokovni svet UKCL.


V letu 2010 smo poskušali vzpostaviti ločeno prikazovanje stroškov za delovanje nacionalnega centra za zastrupitve, za katerega CZ dobiva namenska sredstva za izvajanje z mednarodnimi priporočili definiranih dejavnosti, vključno s financiranjem 24-urne informacijsko-konzultacijske službe.

Število zaposlenih zdravnikov v CZ se v letu 2010 ni spremenilo.

Kljub prizadevanjem nismo uspeli zaposliti informatika, ki bi lahko pomembno izboljšal kvaliteto informacijsko konzultacijske dejavnosti. Informatik je po evropskih priporočilih nujen sestavni del tima v 24-urni informacijsko konzultacijski službi.

Izobraževanje

Zdravniki so opravili zakonsko predpisani del izobraževanja za obnovo zdravniške licence. Pripomniti je treba, da z rednimi sredstvi, ki so bila dodeljena za izobraževanje vseh zaposlenih v CZ (cca 300,00 EUR na osebo) nismo mogli pokriti stroškov izobraževanja.

V CZ je bilo ob koncu leta 2010 zaposlenih 5 zdravnikov. Trije zdravniki imajo doktorat znanosti. En zdravnik ima naziv docenta na MF, trije pa naziv asistentov na Katedri za interno medicino. Dva zdravnika imata naziv primarija.

Zdravniki CZ so bili aktivni na področju izobraževanja študentov, sekundarijev in specializantov. Sodelovali smo tudi pri magistrskem študiju na MF v Ljubljani.

CZ je uspešno organiziral tokrat že 38. podiplomski seminar klinične toksikologije, ki je obvezujoč tudi za specializante interne medicine in nekaterih drugih specializacij. Pedagoško delo je potekalo tudi na Medicinski fakulteti (nujna medicinska pomoč, biokemija, seminarji interne medicine, magistrski študij – farmakologija). Aktivno smo se vključili v nadaljevanje projekta magistrskega študija Toksikologija, ki bo v Sloveniji uveden predvidoma prihodnje leto.

Zdravniki CZ so aktivno sodelovali v številnih strokovnih telesih s področja urgentne in intenzivne medicine, toksikologije in klinične farmakologije v Sloveniji in v tujini (Evropska komisija za zdravila COMP, Komisija RS za zdravila, Komisija za razvrščanje zdravil pri ZZZS, Medresorska komisija za kemijske nesreče, EU Patient Safety WG).

Zdravniki CZ so bili aktivni tudi pri organizaciji Mednarodnega simpozija urgentne medicine v Portorožu ter več drugih strokovnih sestankov. Sodelujemo tudi pri izobraževanju pripadnikov MORS.

51

3.2.1.13. Internistična prva pomoč


IPP je služba skupnega pomena za UKC, je del Urgentnega centra UKC Ljubljana in deluje kot samostojna strokovna enota v okviru Interne klinike. V osnovi opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje (24-urni hospital). Ker smo vpeti v terciarni center, so tudi naše zdravstvene dejavnosti širše od običajne sekundarne ravni. Izvajamo tudi obsežno pedagoško izobraževalno dejavnost iz urgentne medicine predvsem na področju pripravništva, specializacij in pa kontinuiranega izobraževanja specialistov interne medicine. Vključujemo se v raziskovalno dejavnost drugih raziskovalnih skupin.


Specialistična ambulantna dejavnost

Ambulantna dejavnost IPP ima 2 specialistični ambulanti, ki delujeta 24 ur in eno, ki deluje 12 ur preko dne (od 10:00 do 22:00). Zdravnik konzultant (12 + 12 ur) prevzame tudi 4. ambulanto, ko pripeljejo najtežje bolnike. K ambulantnem delu spadata tudi opazovanje bolnikov v opazovalnicah (nadzor, monitoring ritma in saturacije, zdravljenje). Vsi bolniki so deležni takojšnje ocene s strani usposobljene DMS ali VMS in po potrebi zdravnika konzultanta. Povprečna čakalna doba na pregled

Graf 5: Graf predstavlja gibanje števila pregledov na IPP v zadnjih 26 letih. Vzporedno je prikazano tudi naraščanje sprejema na Interne klinike, ki pa je seveda omejeno s posteljnimi kapacitetami.

zdravnika je 1 ura in 12 minut. Do zaključka v povprečju mine 5 ur in 5 minut in to gre na račun dolgega čakanja na sprejem na ustrezne oddelke.

Letos smo pregledali 22.939 bolnikov. Od tega je približno četrtina kritično bolnih (vse vrste šoka, akutni koronarni sindrom, respiratorne insuficience, sepse, akutne aritmije, pljučne embolije, krvavitve iz GIT, metabolna nujna stanja ). Pri veliki večini ostalih bolnikov gre za poslabšanje kroničnih bolezni. V bolnišnice je bilo sprejeto 50 % vseh ambulantno pregledanih bolnikov. Letos smo začeli ali nadaljevali z 82 oživljanji, 182 bolnikov smo intubirali pri nas (pri večini smo vsaj prehodno izvajali tudi mehanično predihavanje), 6.325 bolnikov smo morali v ambulantnih opazovalnicah posebno pozorno nadzirati (spremljanje ritma, saturacije Hb s kisikom, redne meritve arterijskega tlaka, frekvence srca in dihanja). Število najhujših bolnikov bomo skušali oceniti s številom sprejetih na oddelke za intenzivno zdravljenje: v letu 2010 je bilo v KOIIM (661), Respiratorni center (40) in Oddelek za intenzivno medicino Nevrološke klinike (21) sprejeto skupaj 722 bolnikov. V koronarne enote Kliničnega oddelka za kardiologijo 880 in v monitorizirano enoto Kliničnega oddelka za žilne bolezni 231. V 24-urno bolnišnico IPP smo na monitorizirane postelje sprejeli 2846 bolnikov. To pomeni, da je najhujših bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje in nadzor, približno 10 % vseh pregledanih.

05.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

1984

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

2008

2010

štev

ilo b

olni

kov

sprejeti poslani domov skupaj

52

24-urna bolnišnica IPP: enota s 6 posteljami, ki so opremljene za neinvazivni tehnološki nadzor bolnikov, zmožna tudi intenzivnega zdravljenja s kratkotrajno mehanično ventilacijo. V letu 2010 smo tu zdravili 2846 bolnikov.

Slikovna diagnostika: že v letu 2008 smo uvedli uporabo urgentne ehokardiografije takoj pri pregledu bolnika, saj to pospeši bolnikovo nadaljno diagnostično pot in izboljša ustreznost zdravljenja, pri življenjsko ogroženih pa prihrani dragoceni čas in je lahko odločilna za preživetje. Letos smo opravili 964 ehokardiografij, od tega 12 transezofagealnih in 239 UZ ven nog.


Uporaba mehaničnega pripomočka za zunanjo masažo srca (MPZMS) LUCAS.

Konec leta 2009 in vse leto 2010 smo uspešno uvedli uporabo MPZMS v vsakodnevno rutino.

Urgentni UZ je z uvajanjem l. 2009 letos postal rutina (število preiskav navedeno v poglavju Slikovna diagnostika).

Neinvazivno predihavanje. Neinvazivno predihavanje bolnika v okviru urgentnega centra pomeni novost na področju zdravljenja tako pljučnega edema kot tudi poslabšanja KOPB. Sedaj ga že uporabljamo pri večini bolnikov s pljučnim edemom, kjer običajno zdravljenje ne zadošča.

Uvedba rednega izobraževanja iz veščin s področja urgentne medicine.

V okviru IPP organiziramo redne delavnice za dežurajoče zdravnike. Posamezne module ponovimo večkrat in v letu 2010 smo imeli delavnice: Uporaba pripomočka za mehanično zunanjo srca LUCAS (udeleženih 48 zdravnikov, skupine do 6 zdravnikov), Težka dihalna pot in uporaba alternativnih pripomočkov za vzdrževanje proste dihalne poti (62 zdravnikov), Uporaba novejših aparatov za predihavanje bolnika (37 zdravnikov), Uporaba zunanjega srčnega spodbujevalnika (57 zdravnikov).


Terciarni projekt: Neinvazivno predihavanje (raziskovalno-razvojni projekt). Neinvazivno predihavanje na področju zdravljenja pljučnega edema. Primerjava med bolniki s pljučnim edemom, ki tako zdravljenje potrebujejo s tistimi, ki ga ne.

Strokovni razvojni projekt Uvajanje triažne lestvice (Manchester). Z namenom izboljšati proces dela ter zagotoviti večjo varnost in kakovost obravnave bolnikov smo v okviru Urgentnega bloka

(urgentnega centra) UKC Ljubljana začeli z izboljševanjem procesa triaže.

Mednarodni raziskovalni projekti:

PREMIER trial (Performance of Rest Myocardial Perfuzion Imaging in the Management of acute Chest Pain in the Emergency Room): gre za mednarodno študijo, ki jo izvajamo v sodelovanju s Kliniko za nuklearno medicino. Z uporabo perfuzijske scintigrafije miokarda do 6 ur po napadu skušamo izluščiti bolnike z bolečino v prsih, ki gredo lahko varno domov. S sodelovanjem smo pričeli 2007, konec 2008 pa smo zaključili.

PEITHO study: študija pri bolnikih s submasivno pljučno embolijo, ki bo pokazala, ali lahko s pomočjo UZ kazalcev in troponina odkrijemo bolj ogrožene bolnike, ki potrebujejo trombolizo. Sodeluje 12 evropskih centrov. V UKC sodeluje IPP, CIIM in KOŽB. S sodelovanjem smo pričeli l. 2007.

Izobraževanje

V letu 2010 so naši zaposleni aktivno sodelovali na 22. simpozijih, seminarjih in učnih delavnicah.


Letos smo uvedli 2 novi smernici: Uporaba mehanskih pripomočkov pri kardiopulmonalnem oživljanju in Transfuzija na Internistični prvi pomoči.

Izvajanje morbiditetnih in mortalitetnih konferenc

Vse primere umrlih predstavimo na skupnem raportu Interne klinike. Tam se o posebnih primerih pogovorimo na način, kot je priporočen, podatke vpisujemo v posebno knjigo, ne vpisujemo pa podatkov v predlagane formularje. Letos smo še posebno podrobno pregledali vse primere bolnikov, ki so nepričakovano umrli na IPP in podatke ter ukrepe, ki so sledili, tudi objavili.


V lanskem letu smo se dodatno posvetili zniževanju stroškov za laboratorijske storitve in prihranili približno 500.000,00 EUR v primerjavi s predlanskim letom. V letošnjem letu se bomo posvetili potem interne realizacije, saj je ta problematična predvsem pri 1.500 bolnikih, ki jih iz 24-urne bolnišnice premestimo naprej (opravimo vse preiskave, začnemo z zdravljenjem, plačilo za utež pa prejmejo na drugih oddelkih).

53

3.2.1.14. Oddelek urgentne interne medicine

Opis strokovne dejavnosti

Strokovna enota Oddelek za urgentno interno medicino je bila ustanovljena z namenom, da hitro opravi diferencialno diagnostiko in terapijo, če je potrebna, ter nato odpusti ali premesti bolnike na ustrezne klinike oz. klinične oddelke. Praviloma naj bi bili bolniki hospitalizirani največ 72 ur.

Število obravnav

Sprejeli smo 632 bolnikov z raznimi zdravstvenimi težavami. Največ je bilo kardioloških, pulmoloških in gastroeneteroloških bolnikov. Smrtnost je bila 10 %, kar je glede na patologijo razumljivo, saj je bilo precej polimorbidnih bolnikov in takih, kjer je bilo smiselno le simptomatsko zdravljenje.


Uvedli smo standardno uporabo aparata za UZ srca.

Izobraževanje

Udeležili smo se simpozijev o AKS, Kardioloških dnevov v Radencih, Simpozija o urgentni interni medicini v Portorožu in simpozija o napredovalem srčnem popuščanju, tudi v Portorožu.

Objav v strokovni literaturi nismo imeli.


Pri zagotavljanju kakovosti smo se držali strokovnih smernic in kliničnih poti.

54

3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA

Razvojne usmeritve

Kirurške klinike v letu 2010 so sledile petim strateškim ciljem, in sicer:• postati referenčna evropska bolnišnica, • pacient je v središču pozornosti,• učinkovita organizacija in upravljanje,• zadovoljni zaposleni,• odgovornost do okolja.

V letu 2010 smo na Kirurški kliniki:• vzpostavili interne strokovne nadzore dela zdravnikov,• nadaljevali interne strokovne nadzore na področju

zdravstvene nege,• uvedli strokovne standarde za odpust kirurškega bolnika; • izdelali nekatera zdravstvena vzgojna navodila za odpust

bolnika (za najpogostejšo zdravstveno obravnavo bolnikov na posameznem kliničnem oddelku),

• vzpostavili in izpolnili sistem varnostnih pogovorov in varnostnih vizit v zdravstvenih timih,

• pričeli z izdelavo kliničnih poti za najpogostejšo zdravstveno obravnavo bolnikov na posameznem KO,

• vzpostavili delovanje supervizijskih skupin za zaposlene (EIT).

Z znanjem, povezovanjem, medsebojnim sodelovanjem in visoko zavestjo v skrbi za paciente, se vsi zaposleni na Kirurški kliniki trudimo za individualno, celostno, varno, kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov.

55

SWOT analiza

Prednosti:• kirurška klinika v UKC Ljubljana je vrhunska, strokovna, učna,

pedagoška in raziskovalna zdravstvena ustanova. Zastopane so vse kirurške stroke; specializirana je za diagnostiko in zdravljenje vseh kirurških bolezni. Na Kirurški kliniki se zdravijo pacienti v vseh življenjskih obdobjih. Ima bogato tradicijo, ki je skozi razvoj postala pojem za visoko strokovnost. Uživa visok ugled v strokovni in laični javnosti; bolniki nam zaupajo;

• nekateri klinični oddelki imajo tudi akreditacijo. Kirurgi so mednarodno priznani strokovnjaki, so člani, pa tudi predsedujoči, različnih mednarodnih strokovnih združenj, strokovnih sekcij, vabljeni predavatelji …

• ker je ena izmed pomembnih vrednot na Kirurški kliniki znanje, krepimo strokovno okolje kjer so možnosti za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, možnosti za strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti. Omogočamo in spodbujamo permanentno izobraževanje zaposlenih, prav tako tudi dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

Slabosti:• pomanjkljiva kadrovska zasedba, zmanjševanje števila

zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov specialistov (npr. anesteziologov), medicinskih sester, problem upokojitev – generacijska vrzel;

• pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje programa in nakup ustrezne opreme;

• gravitiranje kirurških bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic (to so praviloma najzahtevnejši in najdražji bolniki – velika poraba sredstev, »denar pa ne sledi bolniku«;

• razkorak med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb bolnikov, zaposlenih;

• slaba informacijska podpora (strojna in programska oprema;• neustrezni prostorski pogoji, prostorska stiska predvsem v

enotah intenzivne terapije (CIT), pomanjkanje enot intenzivne nege.

Nevarnosti:• odhodi zaposlenih se ne nadomeščajo;• dolgotrajne odsotnosti se ne nadomeščajo;• posamezna področija so kadrovsko nepokrita;• obseg strokovnega dela narašča, povečana je diagnostično-

terapevtska dejavnost in v zvezi s tem večje število postopkov in posegov;

• povečan priliv bolnikov, poškodovancev in najtežjih bolnikov iz cele Slovenije v CIT;

• povečano je število urgentnih bolnikov;• delovne obremenitve izvajalcev zdravstvene nege so

prevelike; izgorevanje!!;• pomanjkanje motivacije za delo;• pripadnost ustanovi se zmanjšuje;• ogroženost bolnikov se povečuje;• nezmožnost zagotavljanja vseh pravic bolnikov in zaposlenih;• nezmožnost nudenja paliativne oskrbe bolnikov (državljanska

pravica – EU direktiva);• povečana potreba po zdravstveni obravnavi, zdravstveni

negi bolnikov in poškodovancev starejših od 70 let, ki imajo tudi več kroničnih bolezni (polimorbidnost, življenjska doba v Sloveniji se daljša, regresivni tip biološke strukture prebivalstva);

• zaposlenim ni zagotovljeno ustrezno delovno okolje glede Kolektivne pogodbe in pogodbe v zaposlitvi UKC Lj.

Priložnosti:• prenos znanja na primarno in sekundarno raven;• aktivno izvajanje usposabljanj za pridobitev specialnih in

funkcionalnih znanj (nacionalna poklicna kvalifikacija);• izvajanje izobraževanj, aktualnih glede na novo zakonodajo in

človekove pravice;• delovanje supervizijskih skupin za zaposlene in možnost

interventnega svetovanja zaposlenim (psiholog);• organizacija in izvedba specializacij s področja kirurgije,

opravljanje specialističnih izpitov;• izboljšave z vidika kakovosti storitev (izdelava kliničnih poti –

dvig kakovosti zdravstvene obravnave kirurškega bolnika);• zmanjšanje tveganj, neželenih dogodkov;• širitev storitev znotraj subspecialnosti, krepitev sodelovanja

med bolnišnicami v Sloveniji;• povezovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi in svetovnimi

kirurškimi klinikami;• krepitev strokovnega okolja, kjer so možnosti in priložnosti za

nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti;

• organizacija in izvedba različnih strokovnih srečanj, strokovnih izpopolnjevanj, učnih delavnic, teoretičnih in praktičnih usposabljanj za zaposlene v našem zavodu;

• spodbujanje kulture sprememb glede varnosti;• izdelava zdravstveno vzgojnih navodil, zloženk, brošur za

kirurškega bolnika ob odpustu;• izkoriščanje vseh razpoložljivih finančnih virov in financiranja

razvojnih projektov;• posodobitev sistemov (zmanjšanje porabe, boljši rezultati v

finančnem in strokovnem smislu;• postati referenčna kirurška klinika v evropskem prostoru;• učinkovita izraba razvojnih potencialov.

56

3.2.2.1. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja


Na KO za kirurgijo srca in ožilja izvajamo kirurško zdravljenje širokega spektra različnih bolezni srca in ožilja, tako pri odraslih bolnikih kot tudi pri otrocih. Na razpolago imamo širok nabor kirurških tehnik za revaskularizacijo srca na delujočem ali mirujočem srcu, za zdravljenje okvar srčnih zaklopk ali kirurško zdravljenje končne srčne odpovedi. Nekatere operacije izvajamo na minimalno invazivni način s pomočjo endoskopske tehnike. Vstavljamo tudi srčne spodbujevalnike in implantabilne defibrilatorje ter izvajamo operacije na aorti in perifernih arterijah. Kirurško zdravljenje pridružene atrijske fibrilacije je postalo pri srčnih operacijah povsem rutinsko, razvijamo pa tudi minimalno invazivno kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije pri bolnikih, ki sicer ne potrebujejo srčne operacije zaradi drugih bolezni srca. Redno spremljamo razvoj stroke in se udeležujemo strokovnih srečanj na svetovnem nivoju in se tako trudimo za nenehen prenos znanja iz tujine in uvajanje novih metod zdravljenja v naše delo. Poleg tega smo aktivni pri raziskovalnem delu in sodelujemo pri podiplomskem izobraževanju zdravnikov. Naš oddelek služi tudi kot učna baza za študente obeh medicinskih fakultet ter študente zdravstvene nege.


V letu 2010 smo na KO za kirurgijo srca in ožilja opravili 2078 kirurških posegov. 947 je bilo operacij na srcu in torakalni aorti z ali brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka. Operacij na perifernem žilju je bilo 301, vstavili oz. prilagodili delovanje pa smo tudi 830 srčnim spodbujevalnikom in avtomatskih defibrilatorjev.

Klinični strokovni dosežki

V letu 2010 smo v Sloveniji skupaj s KO za radiologijo uvedli nov robotski sistem za angiografije in perkutane žilne posege. Nadaljevali smo z razvojem hibridne RFA metode, ki smo jo predstavili na več strokovnih srečanjih v Sloveniji in v tujini. Nadaljujemo z vstavljanjem podpornih sistemov za levi in desni prekat pri bolnikih, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, tako popolnoma implantabilnih (HeartMate II) kot tudi začasnih, zunanjih (Levitronix). Ta metoda zdravljenja končne srčne odpovedi na našem oddelku počasi postaja povsem rutinska. Poleg tega smo izvedli 19 transplantacij srca, kar nas po številu transplantacij na milijon prebivalcev uvršča med vodilne države na svetu. Skupaj s kardiologi smo sodelovali tudi pri perkutanih vstavitvah aortne zaklopke.

57


Nadaljujemo z delom na zgoraj opisanih področjih, predvsem z razvijanjem hibridne RFA metode, študijem atrijske fibrilacije in z vstavitvami perkutanih aortnih in pulmonalnih zaklopk. Vsa ta področja so trenutno zelo aktualna tudi v svetovnem merilu. Raziskovalno delo opravljamo predvsem v okviru terciarja. Raziskovalnih projektov s strani ARRS v lanskem letu na žalost nismo dobili odobrenih. V letu 2010 je bila na kliniki dokončana in ubranjena ena doktorska disertacija.

Izobraževanje

V letu 2010 sta se, kot je že utečena praksa zadnjih let, dva specializanta kardiovaskularne kirurgije izobraževala v Texas Heart Institute v Houstonu, ZDA. Zdravniki in medicinske sestre našega oddelka so se redno izobraževali na pomembnejših domačih in svetovnih kongresih ter tečajih in tako ohranjali in nadgrajevali nivo svojega znanja in strokovnosti. Pomemben delež udeležb na kongresih predstavljajo tudi vabljena predavanja. Poleg tega smo izvedli tudi več internih izobraževanj za medicinske sestre in tehnike na temo higiena rok in osebna varovalna oprema, bolnišnična higiena, posebnostih na našem kliničnem oddelku, bronhoskopija, reanimacija ter ECMO in LVAD. V mesecu maju smo organizirali tudi 7. Evroazijsko srečanje kardiovaskularnih kirurgov Evro – Azijske regije (7th Meeting of Euro-Asian Bridge) v Portorožu. Objavili smo 16 prispevkov od tega 14 v revijah, ki jih indeksira SCI.


Za zagotavljanje boljše kakovosti dela smo v letu 2010 pričeli s poskusnim uvajanjem sistema checklist pri operacijah srčnih spodbujevalnikov. Poskusno smo uvedli klinično pot za srčno operacijo in klinično pot za vstavitve srčnih spodbujevalnikov. Izvedli smo več MM (»mortality & morbidity«) konferenc, na katerih smo prediskutirali potek bolezni in zdravljenja vseh na našem oddelku umrlih bolnikov. V okviru zdravstvene nege bolnikov smo imeli 10 sestrskih sestankov, 18 varnostnih pogovorov, dve interni presoji kakovosti ter nekaj sestrskih vizit.


Vzpostaviti skušamo boljšo komunikacijo s svojci bolnikov, ki so k nam premeščeni iz drugih bolnišnic, izboljšati želimo način, kako bi čim prej prišli do njihovih kontaktnih podatkov. Poskušamo dobiti tudi več povratnih informacij o našem delu s pomočjo anket o zadovoljstvu bolnikov.


Pri našem delu na oddelku, enoti intenzivne nege in enoti intenzivne terapije uporabljamo dlančnike, s katerimi sledimo porabo zdravil in materiala ter beležimo aktivnosti zdravljenja. Skrbimo za izobraževanje vseh, ki se na novo vključijo v delovni proces na oddelkih, uvedli pa smo tudi kontrolo vnosa podatkov, tako da so vsi pravočasno vneseni. To nam pomaga pri racionalizaciji porabe materiala. V delo postopno uvajamo klinične poti za posamezna področja dela. Uvedli smo tudi sistem za kontrolo prisotnosti na delovnem mestu s pomočjo magnetnih kartic. Na splošno se trudimo za uresničevanje strateških usmeritev, kot so racionalna uporaba medicinskega materiala, dvig kakovosti dela ob bolniku in zagotavljanje pravic pacientu in zaposlenim.


Kot že več let doslej smo si tudi v preteklem letu prizadevali za racionalno uporabo medicinskega materiala. Pri tem si pomagamo s sledenjem s pomočjo črtne kode, ki omogoča boljši nadzor nad porabo materiala. Poleg tega smo poskušali aktivno sodelovati v komisijah za izbor medicinskega potrošnega materiala in medicinskih pripomočkov.


Strokovno smo sodelovali s bolnicami v regiji JV in V Evrope (UKC Tuzla, UB Rebro, Zagreb, KBC Dubrava, Zagreb, Krakow, Poljska, Varšava, Poljska), izven Evrope pa s Texas Heart Institute in The Methodist Hospital v Houstonu, ZDA, bolnico v Pinehurstu, ZDA ter bolnicama v Belo Horizonte in Recife v Braziliji.

3.2.2.2. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo


Klinični oddelek za abdominalni kirurgijo se ukvarja s kirurškim zdravljenjem akutnih abdominalnih kirurških obolenj, benignih in malignih bolezni prebavnega trakta, benignih in malignih boleznih pri otrocih ter transplantacijo abdominalnih organov.



Izboljšanje preživetja bolnikov z želodčnim in kolorektalnim rakom. Zmanjšanje pooperatine smrtnosti, skrajšanje hospitalizacije. Uvedba minimalno invazivnih metod v zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter.


Na KO za abdominalno kirurgijo sodelujemo v enem projektu v okviru ARRS in v petih projektih v okviru terciarne dejavnosti UKCL.

Izobraževanje

Zdravniki so imeli 8 vabljenih predavanj in bili 48 aktivno udeleženi na domačih in mednarodnih kongresih.

Objave

V letu 2010 je bilo objavljenih 11 povzetkov, v katerih so bili zdravniki KOZAK-a prvi avtorji in 7 povzetkov, v katerih so bili soavtorji.

Objavljena sta bila 2 članka v SCI, v katerih sta bila zdravnika naše klinike soavtorja.

StoritveUKC Bolnica dr. Petra Držaja SKUPAJ SKUPAJ

2009 2010 2009 2010 2009 2010

Število ambulantnih pregledov 4.017 3.962 12.122 11.631 16.139 15.593

Število endoskopskih pregledov 1.370 1.541 814 776 2.184 2.317

Število hospitalnih obravnav 2.189 2.065 3.718 3.337 5.907 5.402

Število operacij 2.338 2.330 2.416 2.263 4.754 4.593

Tabela 15: Število obravnav in posegov na KO za abdominalno kirurgijo (primerjalno z letom 2009).


Redno prijavljanje razjed zaradi pritiska, redno prijavljanje neželenih dogodkov, merjenje zadovoljstva bolnikov z vprašalniki, izobraževanje na področju kakovosti, spremljanje večkratno odpornih bakterij(VOB).


Preoperative Radiotherapy With Capecitabine and Bevacizumab in Locally Advanced Rectal Cancer: CRAB Phase II Study (sodelovanje KOZAK in OI LJ).

Distal pancreatectomy - a randomized controlled trial to compare two different surgical techniques - DISPACT-trial: sodelovanje s Študijskim centrom Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v Heidelbergu.

Presaditev tankega črevesa: Univerza v Pavii.Izobraževanje in sodelovanje na področju otroške kirurgije: Otroška bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Via Del Istria 35, Oddelek za kirurško oskrbo otrok.

58

Graf 6: Število ambulantnih pregledov na KO za nevrokirurgijo (primerjalno z letom 2009).

Graf 7: Število operacijskih posegov na KO za nevrokirurgijo (primerjalno z letom 2009).

3.2.2.3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo


Klinični oddelek za nevrokirurgijo je specializirana enota v okviru SPS Kirurške službe v UKC Ljubljana. Predstavlja ekskluzivno mesto v Republiki Sloveniji za obravnavanje najtežjih oblik možganskih tumorjev, spremenjenega možganskega žilja, obravnave težkih oblik epilepsije, lažje, zmerne in hude oblike prirojenih nepravilnosti v področju centralnega živčnega sistema ter vso težko spinalno patologijo. Z močno omejenimi razpoložljivimi kapacitetami smo edina tovrstna ustanova v Republiki Sloveniji. Poleg te dejavnosti intenzivno sodelujemo tudi z Onkološkim inštitutom, z Inštitutom za rehabilitacijo Republike Slovenije, Medicinsko fakulteto, Inštitutom Jožef Stefan in drugimi relevantnimi institucijami po svetu.


0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000

Št. amb. pregledov v l. 2009


0 500 1.000 1.500 2.000

Št. oper. posegov v l. 2010


0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000



0 500 1.000 1.500 2.000



59


Za nas je bil dosežek l. 2010, da smo dokončno uveljavili kirurško oskrbo vratne hrbtenice z implanti in da smo dokončno uveljavili tudi oskrbo možganskih tumorjev z mikrotrepanacijami ob asistenci nevroendoskopa.


• Spremljanje delovanja vidnega živca med nevrokirurško op. z direktno epiduralno stimulacijo.

• Piezorezistorski retraktor – razvoj novega inštrumenta in metode za nadzorovano retrakcijo spinalnega korena pri operacijah ledvene hernije disci.

• Sprednja cervikalna fuzija po mikrodisektomiji z novo samostoječo kletko.

•Klinične izkušnje pri vertikalnih radikulopatijah in mielopatijah.

• Izrabljeni vidni potenciali po draženju vidnega živca in retine med enukleacijo zrkla.

Izobraževanje in objave

Objave v domači in tuji strokovni literaturi število

izvirni znanstveni članki 7

pregledni znanstveni članki 1

strokovni prispevki na konferencah 5

povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah 13

predgovor, spremna beseda 1

univerzitetni/visokošolski učbenik z recenzijo 1

vabljena predavanja na konferencah brez natisa 8

gostovanja na nevrokirurških oddelkih v tujini 2

udeležba na konferencah 4

mentorstva pri magistrskih delih 1

fakultetna Prešernova nagrada za študente 1

60


Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo poteka izdelava dveh strokovnih smernic in izdelava ene klinične poti. Klinična pot in ena smernica se oblikuje v sodelovanju z Nevrološko kliniko, ena smernica pa je vezana strogo na obravnavo poškodb možganov. Na našem kliničnem oddelku imamo utečeno redno sestajanje na MM konferencah, kjer obravnavamo tudi vse morebitne odklone, kar nam omogoča spremljanje kakovosti našega dela.


Pomemben uspeh dela v letu 2010 je kadrovsko konsolidiranje, odprt dialog, organizacija dela tako po strokovni tematiki v obliki timov, kakor tudi operativno delo v smislu administracije, dela na oddelku in konziljarne službe. Tako smo dosegli kar pomembno racionalizacijo.


V letu 2010 smo na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo uspeli s strokovnim delom pomembno zmanjšati stroške zdravljenja okužb (ležalna doba, antibiotiki), pomembno smo racionalizirali tudi ležalno dobo, v določenih strokovnih kategorijah smo uspeli doseči tudi višjo utež SPP-ja.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami v letu 2010

• Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana• Fakulteta za farmacijo• Fakulteta za elektrotehniko• Onkološki inštitut Ljubljana

Tabela 16: Število obravnav in posegov na KO PREKO (primerjalno z letom 2009).

Storitve 2009 2010

število velikih operativnih posegov 1.624 1.411

število ambulantnih operacij 6.138 6.184

število prvih pregledov 12.009 10.785

število ponovnih pregledov 16.758 13.400

število konziliarnih pregledov 204 212

število operacij skupaj 9.376 7.595

Obrazložitev:Skladno z načrtom dela KO PREKO v terciarni ustanovi UKC, smo izvedli ukrepe, da manj zahtevne posege izvajajo druge bolnišnice in zasebniki – koncesionarji (izrezi kožnih tvorb in osnovne operacije v kirurgiji roke), pri nas pa izvajamo najzahtevnejše operacije, tudi tiste, ki so jih nekoč opravljali v tujini, zato je pričakovan trend upadanja števila pregledov in manj zahtevnih operacij in veliko povečanje najzahtevnejših – mikrokirurških posegov.

020406080

100120140160180

2009 2010

Obsežni posegi pri ne malignih stanjih dojke (sekundarne)Mikrožilni prenos tkiva pri okvarah kože, podkožja in dojke Vsi prosti režnji

Graf 8: Mikrokirurški posegi in posegi na dojkah (primerjalno z letom 2009).

61

3.2.2.4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline


Strokovno delo KOPREKO poteka v:• bolnišnici, Kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in oddelku

za opekline, • v specialistični ambulanti, Poliklinika,• v operacijskih prostorih (ambulantna operacijska dvorana v

drugem nadstropju KC, v ambulanti – Poliklinika, operacijski dvorani na oddelku za opekline, v operacijskem bloku OP53 in operacijskih dvoranah drugih oddelkov s katerimi sodelujemo), laserskem centru.

Vsebinsko je delo razdeljeno na več področij:• rekonstrukcija glave in vratu (sodelovanje z maksilofacialno

kirurgijo in otorinolaringologijo),• rekonstrukcija dojke (sodelovanje z onkologijo),• rekonstrukcija spodnje okončine (sodelovanje s

travmatologijo in ortopedijo),• rekonstrukcija trupa,• kirurgija roke,• zdravljenje opeklin,• estetska kirurgija,• laserski center,• stalno dežurstvo in pripravljenost za oskrbo najtežjih

poškodovancev – replantacijski center.



• rekonstrukcija dojke (100 reženj),• rekonstrukcija po poškodbi brahialnega pleteža,• rekonstrukcija po parezi obraznega živca,• oblikovanje telesa po bariatričnem zdravljenju,• kompleksne operacije kirurgije roke, • kompleksna obravnava opeklinskih poškodovancev.


Raziskovalni projekti, ki potekajo:• Zdravljenje z avtolognimi fibroblasti,• pojav maščobne nekroze v rekonstruirani dojki z DIEP režnju,• pridobivanje in diferenciacija zarodnih celic iz maščobe,• uporaba dermalnih nadomestkov v plastični in

rekonstrukcijski kirurgiji,• celostna obravnava bolnika po poškodbi brahialnega pleteža,• uporaba adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah

na roki,• zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov

rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih posnetkov,

• laserska lipoliza – analizza delovanja laserske svetlobe na maščobno tkivo,

• reanimacija obraza po trajni parezi obraznega živca,• zdravljenje kožnih nepravilnosti z injiciranjem kultur avtolognih

fibroplastov v kombinaciji z laserskim zdravljenjem,• transplantacija roke,• uporaba dermalnega nadomestka – integra – pri zdravljenju

velikih opeklin odraslih,• preoblikovanje telesa po masivnem hujšanju,• zdravljenje mejno prekrvljenih tkiv s hiperbarično

oksigenacijo,• artroskopija malih sklepov roke in zdravljenje začetne sklepne

artroze z razgradljivim sklepnim vmesnikov Artelon CMC arto,• zdravljenje artroze karpometakarpalnega sklepa palca z

razgradljivim sklepnim vmesnikom Artelon CMC.

Izobraževanje

V tujini smo aktivno sodelovali na 6 simpoziji oz. kongresih, pasivno na 2. Na enem domačem strokovnem srečanju smo bili aktivno udeleženi.

Kakovosti

Sistem kakovosti zagotavljamo z:• rednimi strokovnimi sestanki,• nadzornimi vizitami,• stalnim izobraževanjem zaposlenih vseh profilov,• posebnimi sestanki ob vsakem odstopanju od želene

kakovosti.


• Oddelek za plastično kirurgijo,• Oddelek za opekline,• Ambulanta za plastično kirurgijo, Poliklinika,• Zunanja ambulanta Oddelek za plastično kirurgijo,• Prevezovalna opeklinski oddelek,• Prevezovalna Oddelek za plastično kirurgijo,• Laserski center,• Operacijska Oddelek za plastično kirurgijo,• Operacijska 53,• Operacijska Oddelek za opekline,• Operacijska Ambulanta, Poliklinika,• delo poteka v ambulanti dopoldan in 4 x popoldan,• samoplačniška dejavnost v popoldanskem času,• konziliarna služba,• operacijska MA-FA, ONKO, Ginekološka klinika, Ortopedska

klinika, Travmatološka klinika, ORL.


Vpliv na obvladovanje stroškov in trženje je zelo omejen. Trudimo se omejiti tako stroške dela kot materialne stroške.

Za trženje pa so potrebna dodatna sredstva, ki jih nimamo na voljo, zato lahko na trženje vplivamo zgolj z medijsko prisotnostjo ob odmevnih rezultatih dela kliničnega oddelka.


Sodelujemo z Medicinsko fakulteto, Fakulteto za fiziko, strojništvo, z vsemi regijskimi bolnišnicami, sodelujemo z bolnišnico Houston, Godina Selection Committee, Sodelovanje v UEMS, Academi klinik Stockholm, z vsemi kliničnimi oddelki znotraj UKCL in Onkološkim inštitutom.

62

3.2.2.5. Klinični oddelek za travmatologijo


KO za travmatologijo obravnava vse akutno poškodovane bolnike in stanja po poškodbah. Težišče dejavnosti je zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva poškodovancev v Urgentnem kirurškem bloku (UKB), kjer obravnavamo vse akutne poškodbe. Najtežje poškodovane, politravmatizirane bolnike obravnavamo urgentno multidisciplinarno v sodelovanju s specialisti drugih kirurških in diagnostičnih strok. S tem zagotavljamo zahteve »travma centra 1. nivoja« (level I Trauma center) kot edina inštitucija v državi. Kot terciarna ustanova smo (neformalna) referenčna bolnišnica za obravnavo poškodovancev s poškodbami hrbtenice in medenice ter acetabuluma ter poškodovance, ki zahtevajo subspecialistično travmatološko obravnavo za večino regij RS. Hospitalno dejavnost izvajamo na 6 bolnišničnih oddelkih, dveh enotah intenzivne nege, CIT in na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Terciarno dejavnost izvajamo v okviru strokovnih delovnih skupin po posameznih strokovnih področjih (za infekcije, poškodbe medenice in acetabuluma, politravmo, poškodbe roke in stopala, artroskopsko kirurgijo, poškodbe hrbtenice, endoprotetiko, športne poškodbe)


• Uvedba kraniocerebralne fuzije za bolnike s patološkimi zlomi in deformacijami kraniocerebralnega prehoda hrbtenice,

• perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma, • kifoplastika, • uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah, • Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice,• posodobljena obravnava bolnikov z lahko poškodbo glave

– določitev koncentracije S100B proteina kot pomoč pri nadaljni diagnostiki,

• artroskopska stabilizacija sindezmolize akromioklavikurarnega sklepa,

• poraba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje zapletov po operativnem zdravljenju večdelnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice.


Sodelujemo v evropskem projektu E-helth in v treh projektih s partnerji zunaj UKC Ljubljana.

Tabela 17: Število obravnav in posegov na KO za travmatologijo (primerjalno z letom 2009).

2009 2010

število pregledanih UKB 74.739 73.604

kontrolnih pregledov Poliklinika 53.610 54.864

število sprejetih 7.416 8.884

operacije OP 42 1.298 1.302

UKB operacijska 1.026 972

Zaloška 2, pritličje 787 734

Zaloška 2, I. nadstropje 754 632

OP KO za kirurške okužbe 456 391

“mala OP” – urgenca mali posegi 18.484 18.052

število pregledanih UKB 74.739 73.604

kontrolnih pregledov Poliklinika 53.610 54.864

število sprejetih 7.416 8 884

Izobraževanje

Zaposleni so bili udeleženi na strokovnih srečanjih 210-krat (105-krat zdravniki, 105-krat ostalo osebje), od tega je aktivno sodelovalo 61 udeležencev (55 zdravnikov, 6 ostalo osebje). Zdravniki so 16-krat sodelovali kot vabljeni predavatelji. Zdravniki KO za travmatologijo so sodelovali pri organizaciji: Symposium and Course on Treatment of Articular and Periarticular Fractures, Kranjska Gora, 13. – 16. 1. 2010, Course of Arthroscopic Techiques with Cadaveric Workshop, Ljubljana, 15. – 17. april 2010, AO Trauma Advanced Lower Extremity Course, Portorož, 29. september – 2. oktober 2010.


63


Izvedli smo 21 sestankov Strokovnega kolegija v ožji sestavi. Izvedli smo 30 strokovnih kolegijev za zdravstveno nego.

Uvedba varnostnega protokola »Kirurški varnostni kontrolni seznam« v operacijskih dvoranah. Koordinacija z Informacijskim centrom glede avtorizacije v programe za uporabnike v zdravstveni negi. Izdelava spletnih strani KO za travmatologijo (travma.si). Naročanje in distribucija zdravstveno-vzgojnih in informativnih zloženk. Redno spremljanje odklonov. Izvedba organizacijskega predpisa Predpisovanje in aplikacija zdravil na podlagi ugotovitev rednega internega strokovnega nadzora iz leta 2009 in ponovitev raziskave. Opravili smo 30 varnostnih pogovorov in 26 varnostnih vizit in 2 redna in en izredni strokovni nadzor. Izdelava letnega poročila 2009 o zadovoljstvu pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. Izdelava »klimografa« na spletni strani travma.si. Izvedba ankete o zadovoljstvu zaposlenih v zdravstveni negi. Izdelava minimalnih kadrovskih normativov (standard KO za travmatologijo za razpisovanje službe zdravstvene nege) na bolnišničnih oddelkih in intenzivnih negah; kriterije za namestitev pacienta, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, v bolniško sobo na navadnem oddelku.

Izvajanje letnih razgovorov in ocenjevalnih razgovorov z zaposlenimi. Izdelava dopolnil Protokola za izvajanje ocenjevalnih razgovorov in napredovanj na KO za travmatologijo.

Izdelava Protokola odpošiljanja vzorcev tkiv na histološke preiskave in prejemanje histoloških izvidov. Izboljšava temperaturnega lista za zdravstveno nego na KO za travmatologijo.

Izvajanje uvajalnih razgovorov za novozaposlene izvajalce zdravstvene nege, zdravstvene administracije, radiološke inženirje.

Uvajanje Projekta mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege v UKCL v intenzivnih negah KO za travmatologijo.


Ureditev dodatnih napeljav za kisik, kompresijski zrak in vakuum v bolniških sobah na lokaciji Zaloška 7 za bolnike, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego.

Ureditev recovery-ja v Operacijski dvorani na Stari travmi I. nadstropje in prilagoditev ene bolniške sobe za recovery za Operacijsko dvorano v pritličju Stare travme, za potrebe operacijske dejavnosti v času gradnje COB.

Uvedba triažnega mesta v CUB za razvrščanje urgentnih poškodovancev z lažjimi poškodbami po redu nujnosti.

Izboljšanje sistema naročanja bolnikov v kontrolne ambulante na Polikliniki (semafor za enakomerno naročanje bolnikov v posamezno ambulanto, določili prag števila pregledanih bolnikov, in podaljšali čas obravnave posameznega bolnika).

Uvedba Vizualnega sistema za urejanje in spremljanje vrstnega reda za vpisovanje na sprejemnem mestu in v čakalnicah kontrolnih ambulant A hodnika Poliklinike.

Vzpostavitev Arhiva na Zaloški cesti 28.


Nadomestno zaposlovanje negovalnega osebja za zmanjšanje načrtovanih neizogibnih nadur, ki so potrebne za zagotavljanje minimalnih standardov nege.

Uveljavljanje različnih z zakonom dovoljenih možnosti prerazporejanja rednega delovnega časa za zmanjšanje ur dežurne službe in nadur.

Nadomestne zaposlitve osmih upokojenih zdravnikov (57 plačni razred) z zdravniki s strokovnim izpitom (sobnimi zdravniki, 40. plačni razred), katere razporejamo v NZV v CUB in dodatno zmanjšujemo število nadur.

Uvedli smo več ukrepov za zmanjšanje porabe zdravil in laboratorijskih preiskav.

Začeli smo uvajati sistem »izbire za pacijenta ustreznega implantata«.

Izpogajali smo nižje cene za nekatere implantate.


• Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana• AO Trauma, Davos/Zurich• European Trauma Register (politravma)• Ullevala, Oslo, Tollo Helsinki (projekt zlomi acetabuluma)

64

65

3.2.2.6. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo

Kratek opis dejavnosti

KOTK sestavljajo: ambulanta, bolniški oddelek, enota za intenzivno nego, enota za intenzivno terapijo B, enota za otroško kirurgijo, enota za endoskopijo in enota za funkcionalno diagnostiko požiralnika.

Operacijski programi: • kirurški program vratna kirurgija: operacije ščitnice in

obščitnic (165+6 ), Zenkerjev divertikel (14), postintubacijske stenoze traheje, tumorji traheje (46);

• kirurški program pljuča in mediastinum: operacije pljučnega raka (173), pljučnih metastaz (37), plevre (80), mediastinuma (27), tumorji torakalne stene (8);

• kirurški program rak požiralnika in želodca: operacije zaradi raka na požiralniku (75) in raka na ezofagogastričnem prehodu (44), benigni tumorji požiralnika (7);

• kirurški program benigne bolezni pljuč in prsnega koša: pnevmotoraks (63), operacije vdrtih in izbočenih prsi (16), hiperhidroza (17), miastenija gravis (10), benigne bolezni pljuč (31), poškodbe prsnega koša, plevralni izliv (34);

• kirurški program benigne bolezni požiralnika: GERB (23), hiatusna kila (26), ahalazija kardije in motnje požiranja (37), divertikli požiralnika (14);

• kirurški program otroška kirurgija: atrezije požiralnika, prirojene diafragmalne kile, hiatusne kile, GERB pri otrocih (skupaj 59 posegov);

• kirurški program paliativna kirurgija: gastrostoma ali PEG (24), perkutana traheostoma (9), plevrodeza, streptokinaza, torakalna drenaža;

• endoskopski program: Endoskopija požiralnika (158 posegov): rigidna in fleksibilna endoskopija požiralnika,

stentiranje, užiranje stenoz, endoskopski nadzor Barrettovega požiralnika, balonska dilatacija ahalazije, odstranjevanje tujkov. Endoskopija velikih dihalnih poti (73 posegov): rigidna in fleksibilna terapevtska bronhoskopija, stentiranje stenoz, odstranjevanje tujkov;

• funkcionalne preiskave požiralnika: manometrija požiralnika, pH metrija in impedanca požiralnika.

Konziliarna služba za UKC Ljubljana:• terapevtska in diagnostična punkcija ter drenaža plevralnega

prostora pri bolnikih in hudo poškodovanih za UKC, • terapevtske urgentne endoskopije zgornjih prebavil in velikih

dihalnih poti, • PEG pri bolnikih s stenozami požiralnika, • perkutana traheostoma.

Konziliarna služba za RS:• vodenje timskega konzilija za tumorje na pljučih in za rak

požiralnika in ezofagogastričnega prehoda,• konziliarni kirurg na konziliju za pljučnega raka v Bolnišnici

Golnik.

Pedagoški program: • učna baza za študente MF v Ljubljani, študente Zdravstvene

fakultete in dijake Srednje zdravstvene šole, • podiplomsko izobraževanje za specializante kirurgije,

pulmologije, ortopedije, ORL. Raziskovalni program: v okviru Terciara I, projektov ARRS in drugih raziskav.

2010 2010 2009 indeks

delovišče redno delo pogodbe dežurstva TX SKUPAJ SKUPAJ razlika 10/09

COB 657 5 72 0 734 713 21 102,9

terapevtske endoskopije

246 246 266 -20 92,5

OP OTR 41 18 59 49 10 120,4

OP CUB 5 7 12 11 1 109,1

SKUPAJ 949 5 97 0 1.051 1.039 12 101,2

Tabela 18: Število obravnav in posegov na KOTK (primerjalno z letom 2009).

66


Glej tabelo 18.

Strokovni dosežki v letu 2010 • videotorakoskopska lobektomija pljuč. Delež VATS lobektomij

– sodoben način minimalno invazivnega kirurškega zdravljenja nizkih stadijev pljučnega raka je narasel že na 30 %, v tolikšni meri ga ne dosegajo najboljše torakalne kirurgije v Evropi;

• imamo serijo 10 operacij raka požiralnika brez zapletov;• postajamo edini center v RS, ki izvaja operacije na traheji –

resekcije in stentiranje.


• tumorska banka : pri operaciji raka iz kirurškega preparata izrežemo po 6 vzorcev normalnega tkiva in raka. Vzorci so veliko bogastvo za genske in molekularne študije. Vzorce hranimo pri -80 °C;

• registriranje uporabe razkužil na intenzivnih oddelkih. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko delamo čip, s katerim bomo lahko izvajali elektronski nadzor nad higieno rok na intenzivnih oddelkih v vlogi preprečevanja bolnišničnih okužb;

• razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in klinične raziskave. Cilj je brezpapirna vizita. Gre za nadgradnjo informacijskega sistema Torax;

• oblikovanje registra bolnikov z Barrettovim požiralnikom;• uvajanje nove dejavnosti pH metrija in impedanca požiralnika,

manometrija požiralnika. Nosilca sta Miha Sok, Miha Zavrl;• eksperimentalni projekt v sodelovanju s Fakulteto za

farmacijo. Vloga lipoproteinske lipaze pri pljučnem raku (2 članka z IF -glej bibliografija).

Izobraževanje

Organizirali smo dve delavnici in se udeležili dveh domačih strokovnih srečanj in 3 strokovnih srečanj v tujini.

Zagotavljanje kakovosti

Sistem kakovosti zagotavljamo s:• kontinuiranim testiranjem in prilagajanjem obrazcev za

evidentiranje zdravstvene napake, ki smo jih naredili na KOTK;• aktivnim sodelovanjem pri Službi za zagotavljanje kakovosti v

UKC Ljubljana; na predavanju smo predstavili naš obrazec za evidentiranje zdravstvene napake;

• napisali in testirali smo klinično pot pri operacijah pljučnega raka.

Organizacija dela in učinkovitosti

Na področju nege imamo neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo, ki je organizirano z izmenskim delom.

S konsenzom vseh kirurgov lahko zagotovimo neprekinjeno 24-urno zdravniško zdravstveno varstvo. To moramo zagotoviti, saj imamo tudi bolnike na intenzivni terapiji B, ki pogojuje stalno prisotnost zdravnika. Poročilo Sektorja za informacijsko tehnologijo govori, da količina dela presega 25 % naše prisotnosti na dežurnem mestu.

Delo zdravnikov na oddelku, stalno zaposlenih, mentorjev in specializantov načrtujemo vsak dan sproti.


Stroške smo učinkovito obvladovali. Pri odhodkih imamo od januarja do novembra indeks 93,9 % glede na planirane odhodke. Razlika med prihodki in odhodki je v tem obdobju 339.198,00 EUR.

Na nivoju KO nismo imeli pobud za trženje dejavnosti. Naredili smo 6 samoplačniških operacij.


Sodelujemo s torakalnimi kirurgi iz MD Anderson, Huston, ZDA. Na tej ustanovi se redno izobražujejo naši mlajši kolegi. Smo člani mednarodnega organizacijskega komiteja CELCC.

Imeli smo 3 vabljena predavanja in se aktivno udeležili z dvemi prispevki Kogresa kirurgov Slovenije.

Tabela 19: Število obravnav na KO za urologijo (primerjalno z letom 2009).

Tabela 20: Podatki o številu operativnih posegov razen transplantacij ledvic (primerjalno z letom 2009).

Tabela 21: Podatki o številu transplantacij ledvic (primerjalno z letom 2009).

2009 2010

hospital 3.040 2.949

ambulanta 19.473 21.297

funkcionalni 3.952 4.516

2009 2010

število operacij 2.310 2.429

2009 2010

transplantacije ledvic 53 61

67

3.2.2.7. Klinični oddelek za urologijo


Diagnosticiramo in zdravimo bolnike z boleznimi sečil, moških spolnih organov in retroperitoneja. Dodatno opravljamo dejavnost presaditve ledvic pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo, izobražujemo študente in specializante s področja urologije. Opravljamo tudi raziskovalno dejavost ter obravnavamo in uvajamo doktrine na področju urologije.

Strokovni dosežki

V okviru razvoja laparoskopskega operativnega programa smo pričeli z laparoskopskimi radikalnimi prostatektomijami. Laparoskopska radikalna nefrektomija je postala rutinska metoda. V endoskopski kirurgiji smo nadaljevali z večanjem deleža transuretralnih resekcij tumorjev sečnega mehurja z bipolarno tehniko ter transuretralne resekcije prostate z uparitveno bipolarno metodo (TUEVP). Bistveno smo zmanjšali intra in pooperativno izgubo krvi pri radikalni odstranitvi sečnega mehurja ter skrajšali čas operativnega posega z uporabo inštrumenta Ligasure.

V sodelovanju s kolegi na Kliničnem inštitutu za radiologijo smo pričeli z debelo igelnimi biopsijami ledvičnih sprememb v diagnostične namene. V otroški urologiji smo uvedli novo metodo katetrske derivacije urina brez urinske vrečke pri operacijah hipospadij, kar skrajša ležalno dobo po operaciji iz 7 na 2 dni, in otroku omogoča večje udobje in mobilnost.

V letu 2010 smo z Onkološkim inštitutom nadaljevali raziskavo o prognostičnih dejavnikih pri raku mehurja. Raziskava poteka v okviru programa ARRS P3-0321). Prav tako smo izvajali raziskavo z naslovom »RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom prostate« v okviru terciarnega projekta UKC Ljubljana. Poleg tega so v letu 2010 potekale še raziskave o moški neplodnosti pri varikokeli in molekularnih spremembah celic pri raku sečnega mehurja. Sodelujemo v multicentrični prospektivni raziskavi o incidenci ekstrofije mehurja v Evropi.

Izobraževanje

Organizirali smo simpozij v Ljubljani v sodelovanju z urologi univerzitetnega urološkega oddelka v Chicagu, poleg tega smo aktivno sodelovali na dveh strokovnih seminarjih.


Na kliničnem oddelku za urologijo spremljamo kazalce kakovosti pri transuretralnih resekcijah prostate.


Na področju organizacije dela smo v lanskem letu povečali število operativnih posegov in posledično nekoliko zmanjšali čakalne dobe.


Sledimo porabi zdravil, predvsem antibiotikov, zvečali smo SPP utež.


Sodelovali smo z Inštitutom za biologijo celice na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Inštitutom za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in biokemijo v UKC Ljubljana. Sodelovali smo tudi s Centrom za andrologijo na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana. Začeli smo sodelovati z urološko kliniko v Chicagu, ZDA.


3.2.2.8. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo


Maksilofacialna in oralna kirurgija je specialistična dejavnost, ki se ukvarja s preventivo, zdravljenjem in rehabilitacijo prirojenih in pridobljenih patoloških stanj glave, obraza, ustne votline, čeljusti in vratu. Nepravilnosti lahko nastanejo zaradi bolezenskih sprememb, nepravilnega razvoja, tumorjev, poškodb in starostnih pojavov.

Maksilofacialna in oralna kirurgija se je kot samostojna stroka razvila v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Nosilca razvoja v Sloveniji sta bila prof. dr. Jože Rant (1896–1972) in prof. dr. Franc Čelešnik (1911 – 1973). Posebej slednji je s svojim strokovnim, pedagoškim, raziskovalnim in publicističnim delom pustil v stroki neizbrisni pečat. Zaradi velikih zaslug za razvoj stroke je bil leta 1970 izbran za prvega predsednika Evropskega združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo. Leta 1972 je v Ljubljani organiziral prvi kongres združenja.

Dejavnost maksilofacialne in oralne kirurgije vključuje oskrbo poškodb glave obraza, ustne votline (skeleta, zob, mehkih tkiv –svežih poškodb in posledic), patologijo ustne votline, zdravljenje tumorskih sprememb glave in vratu vključno z malignimi in benignimi spremembami salivarnih žlez, rekonstruktivno kirurgijo glave in vratu, prirojene nepravilnosti obraza in ustne votline, vključno z razcepi ustnic in neba in kraniofacialno kirurgijo, ortognatsko kirurgijo, predprotetično kirurgijo z implantologijo, zdravljenje bolezni in nepravilnosti temporomandibularnega sklepa, obrazne bolečine, zdravljenje vnetnih stanj mehkih tkiv in skeleta glave, vratu in dentoalveolarno kirurgijo.

Maksilofacialna kirurgija je v zadnjih tridesetih letih dosegla velikanski napredek. V tem obdobju so se zaporedno pojavili ortopantomogram, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR), ultrazvok. Uvedba vsake od teh diagnostičnih metod je bistveno razširila način prikazovanja kirurške anatomije, prikaz patologije in omogočila trodimenzionalno predstavo patoloških sprememb. Nove preiskave so omogočile pogled v mehka tkiva glave in vratu in notranjost skeleta, zato so bistveno spremenile razumevanje sprememb in izboljšale možnosti zdravljenja. V tretjem tisočletju napredek stroke sledi novim tehničnim možnostim, ki jih omogoča strojna tehnologija, biotehnologija, računalništvo, biokemija in fiziologija.

Tabela 22: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009).

2009 2010

Število specialističnih pregledov 24.728 25.230

Število ambulantnih posegov 11.931 15.793

Število posegov v splošni anesteziji 902 974

Število posegov v lokalni anesteziji 8.378 11.221

Število sprejetih pacientov 1.156 1.241

Povprečna utež 2,20 2,21


68

Strokovni dosežki

• uporaba vnaprej ukrivljenih ploščic s samovreznimi vijaki,• nove orbitalne ploščice za zlome očesne dupline,• nov distraktor za kostno nadgradnjo čeljustnih grebenov,• artroskopske operacije temporomandibularnega sklepa,• operacije smrčačev – ronchus,• trodimenzionalno načrtovanje rekonstrukcije obraznega

skeleta,• rekonstrukcija obraznega skeleta in mehkih tkiv obraza in

ustne votline z mikrovaskularnimi režnji.


V okviru ARRS so prijavljeni 3 raziskovalni programi in 1 projekt. V okviru Terciarne dejavnosti UKCL pa trije projekti. Izobraževanje

Aktivno izobraževanje v domovini: 37, v tujini 7. Imeli so 44 vabljenih predavanj.


Sistem kakovosti zagotavljamo z:• izvajanjem zdravstvene nege po strokovnih standardih,• posodobitvijo sterilizacije (sledenje op. seta na bolnika),• izdelavo pisnih navodil za vse posege obolenja (pojasnilni

obrazci, katerega prejme vsak bolnik),• posodobitvijo in doslednim izpolnjevanjem negovalne

dokumentacije,• izpolnjevanjem sprejemne in odpustne dokumentacije,• beleženjem odklonov,• varnostnimi vizitami, • elektronsko vodeno čakalno knjigo,• elektronsko vodeno čakalno vrsto,• spremljanjem kazalnika kakovosti o zadovoljstvu bolnika.


Adaptacija intenzivnih prostorov, adaptacija operacijskih prostorov z uvedbo prebujevalnice (recovery), varnostne vizite, uvedba čakalne knjige, uvedba čakalne vrste.


Spremljanje mesečnih podatkov o realizaciji programa storitev, prihodkov in odhodkov ter o številu zaposlenih. Poslujemo v okviru planiranih sredstev (odhodki ne presegajo prihodkov).


Maksilofacialni konzilij, Interdisciplinarni konzilij za problematiko zahtevnih bolnikov, Maksilofacialni onkološki konzilij, sodelovanje z OI, Implantološki konzilij (sodelovanje s protetiki, stomatologi, zobotehniki), Konzilij ortognatske kirurgije (v sodelovanju z ortodonti), Ortodontsko-shizni konzilij, Maksilofacialno-RTG konzilij, Otorinolaringološko-shizni konzilij, Maksilofacialni konzilij s patologi (sodelovanje z MF), Maksilofacialni konzilij v sodelovanju s Kl. odd. za otroško kirurgijo, sodelovanje z Medicinsko fakulteto, Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani, Zdravniško zbornico Slovenije, sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in ZZZS.

69

3.2.2.9. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok


Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana opravlja funkcijo vodilne strokovne institucije v Sloveniji na strokovnih področjih: anestezija, intenzivna terapija, terapija bolečine, respiratorna terapija, izobraževalna dejavnost, razvojno-raziskovalna dejavnost. S 329 zaposlenimi zagotavljamo med ostalimi dejavnostmi približno od 35.000 do 40.000 anestezij letno na 38 do 42 deloviščih na dan in smo največji Klinični oddelek v okviru UKC.

Edini v Sloveniji izvajamo: anesteziološko obravnavo in oskrbo vseh nedonošenčkov in novorojenčkov, ki potrebujejo kirurško obravnavo; anestezijo in intenzivno terapijo vseh bolnikov s transplantacijo ledvic, jeter, srca in pljuč; anesteziološko obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami ter koordinacijo operativne dejavnosti.

Število obravnav in posegov • Oddelek za intenzivno terapijo (CIT) = 20 postelj• prebujevalnice (COB=8, CUB=2, KIR=2,BPD=2) = 14 postelj

Ključni strokovni dosežki:

Že vrsto let smo priznani kot evropski učni center na področju svoje stroke v sklopu ESA (European Society of Anaesthesiology) in UEMS (Union Europeenne des medecins specialistes). Na podlagi obiska dveh predstavnikov omenjenih institucij smo ponovno pridobili »Certificate of Accreditation of a European Centre for training of anaesthesiologists« za obdobje od 4. 6. 2010 do 4. 6. 2015 ! Ob slavnostni podelitvi zgoraj omenjenega priznanja na sestanku ESA junija 2010 v Helsinkih smo bili tudi sopodpisniki Helsinške deklaracije o varnosti bolnika med anestezijo.

Preteklo leto smo v klinično prakso uvedli nove metode zdravljenja: radiofrekvenčno rizotomijo; metodo ultrazvoka pri izvajanju področne anestezije; metodo ECMO (Extra Corporeal Membrane Oxygenation); metodo mehanske podpore levemu prekatu HEARTMATE; metodo rutinskega merjenja bispektralnega indeksa (BIS); metodo INVOS; metodo preprečevanja ventilatorske pljučnice (VAP-ventilatory associated pneumonia); metodo uporabe visokofrekvenčne mehanske (HFV-high frequency ventilation); metodo HFJV (high frequency jet ventilation); metodo Prosafe (evropski projekt za statistično obdelavo podatkov) ter na našo pobudo uvedli »Kirurški varnostni kontrolni seznam« za operativne posege v operacijskih dvoranah Kirurške klinike (projekt WHO-»Safe Surgery Saves Lifes«.) Uvedli smo Point of Care (POC) diagnostično metodo ugotavljanja perioperativnih motenj hemostaze (ROTEM, MULTIPLATE) in ciljano zdravljenje motenj hemostaze. S tem smo dosegli racionalizacijo porabe krvi na Kirurški kliniki.

Tabela 23: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009).

70

Število pregledov v specialistično ambulantni dejavnosti 2009 2010

Preanestezijska ambulanta

pregledanih bolnikov 3.540 3.461

opravljenih EKG-jev 163 344

Ambulanta za terapijo bolečine

pregledanih in terapevtsko obdelanih bolnikov 14.764 14.501

Ambulanta za respiracijsko terapijo

izvedenih respiratornih terapij pri bolnikih na vseh oddelkih 6.236 9.588

posegov respiratorne terapije, opravljenih pri obravnavanih bolnikih 182.957 184.155


Vključeni smo v štiri evropske projekte, v okviru terciarne dejavnosti UKC Ljubljana pa izvajamo 8 projektov.

Izobraževanje

Naši delavci so se v letu 2010 udeležili različnih strokovnih srečanj, od tega 57-krat doma in 32-krat v tujini. Vseh teh srečanj se je skupaj udeležilo 258 zdravnikov (skupaj 59 predavanj, od tega 8 vabljenih), 83 medicinskih sester (22 predavanj) in 24 višjih respiratornih terapevtov (skupaj 6 predavanj).


Ker naš klinični oddelek nima ležečih bolnikov, ne moremo samostojno uvesti kliničnih poti v klinično prakso, pri tem sodelujemo skupaj s kirurgi. Anesteziologi smo pripravili in v pisni obliki izdali priročnik »Standardni operativni postopki (SOP) v anesteziologiji, reanimatologiji in perioperativni intenzivni medicini«.

V letu 2010 smo uvedli v klinično prakso nove slovenske smernice za antikoagulantno in antitrombotično zdravljenje ob področni anesteziji. Dosegljive so tudi na spletni strani www.szaim.org (objava v Zdrav. Vestn. 2009;78:619-25).

V letu 2010 je bil narejen tudi novi obrazec: »Soglasje za anestezijske postopke. Ta obrazec bo dobil vsak bolnik pred anestezijo oz. operativnim posegom skupaj s knjižico Informacije o anesteziji.


Uvedba novega programskega računalniškega paketa Schedulepro nam je omogočila boljšo transparentnost na področju prisotnosti na delu in zagotavljanje delovne discipline. Uporabljamo ga za razporejanje zdravnikov anesteziologov za redno dopoldansko delo, osem dežurnih mest, pripravljenosti za transplantacijo srca, ledvic, jeter in odvzem organov, helikopterske transporte, popoldanske programe, tečaje reanimacij itd.

Na Kliničnem oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo so naši anesteziologi začeli uporabljati računalniški sistem za beleženje bolnikovih podatkov med anestezijo – »Compu Record Philips« (računalniški anestezijski list).

Za smotrno uporabo krvi naročeno kri za redne operativne programe hranimo v »depoju za kri«. Ostale krvne pripravke naročamo v količini, ki ga uporabljamo pri določenem pacientu. Zaradi razreševanja problematike na tem področju je v CIT-u enkrat na teden prisotna zdravnica transfuziolog, ki je odgovorna za hemovigilanco.

71

3.2.2.10. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo


Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) je del Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v katerem se zdravijo otroci, predvsem kirurški bolniki od novorojenčka do 14. leta starosti iz vse Slovenije. Na kliničnem oddelku se opravljajo najzahtevnejši operativni posegi na vseh organih. Letno sprejmemo med 2.400 in 2.650 otrok. Pomemben del dejavnosti kliničnega oddelka, ki to omogoča je Enota za intenzivno terapijo (EIT) otrok. V EIT, poleg kirurških bolnikov, sprejemamo tudi kritično bolne in življenjsko ogrožene otroke iz vseh področij pediatrije. Leta 2010 smo v EIT zdravili 503 otroke. V EIT omogočamo umetno podporo posameznim organov, ki odpovedujejo. Nudimo respiratorno podporo (klasične oblike mehanskega predihovanja, visokofrekventno oscilacijsko predihovanje, predihovanje z dušikovim monoksidom in zunajtelesno membransko oksigenacijo – ECMO); kardiocirkulatorno podporo (ECMO in ventrikularno podporo – VAD) in podporo delovanju ledvic. Omogočamo tudi najzahtevnejši respiratorni, hemodinamski (PiCCO®, LIDCO®

Rapid.) in nevrološki monitoring (CFM, NIRS, ICP). Za kritično bolne novorojenčke in otroke opravljamo tudi transporte z reševalnim avtomobilom ali helikopterjem iz vse Slovenije. Takšnih transportov opravimo med 180 in 200-krat na leto, pri tem sodeluje visoko usposobljena medicinska ekipa. Starši lahko pridejo na obisk kadarkoli, podnevi in ponoči, imajo tudi možnost sobivanja z otrokom. Na kliničnem oddelku teče tudi šolski pouk in deluje otroški vrtec.


• nadaljujemo z uvajanjem terapevtske hipotermije pri novorojenčkih z obporodno hipoksijo. Na novo smo pričeli z uvajanjem terapevtske hipotermije tudi pri komatoznih dojenčkih in otrocih po oživljanju;

• v klinično prakso smo rutinsko uvedli BIS (bispektralni indeks) kot objektivno metodo oceno sedacije umetno ventiliranih otrok v EIT;

• v klinično prakso smo pričeli uvajati NIRS (near-infrared spectroscopy) in kontinuiran minimalno invaziven monitoring srčnega iztisa LIDCO® Rapid.


Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS, in v 4 projektih v okviru terciarne dejavnosti UKCL ter pri dveh interdisciplinarnih raziskavah.

Tabela 24: Število vseh sprejemov, spremljajočih staršev, sprejemov v EIT in transportov v letu 2009 – 2010

2009 2010

Vsi sprejemi 2408 2619

Spremljajoči starši 293 942

Sprejemi v EIT 494 503

Transporti 184 195

Število sprejetih pacientov 1.156 1.241

72

Izobraževanje

V letu 2010 smo imeli sodelavci 49 vabljenih predavanj doma in v tujini. Organizirali smo 1 kongres, 2 seminarja ter 1 tečaj oz. učno delavnico.


V letu 2010 smo začeli z uvajanjem dveh kliničnih poti: obravnava otrok z lahko poškodbo glave in obravnava dojenčkov in malih otrok z akutnim bronhiolitisom, ki potrebujejo umetno ventilacijo. Poleg tega smo začeli tudi z uvajanjem t.i. varnostnih vizit. S programsko opremo smo avtomatizirali in opredelili odmerke zdravil v trajni infuziji, kar pripomore k varnosti terapije.


Racionalizirali smo uporabo in pripravo antibiotične terapije in drugih dragih diferentnih zdravil, ki jih pripravljamo na oddelku na centraliziran način v posebnem prostoru. Pričeli smo z računalniškim shranjevanjem zdravniških vizit v EIT, kar je predpriprava za uvajanje informacijskega sistema.


Stroške skušamo obvladovati s čim racionalnejšim razporejanjem kadra, materialnih sredstev in opreme s še vedno optimalnim zagotavljanjem zdravstvene oskrbe bolnikov.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami:

V okviru raziskovalnih projektov sodelujemo s Fakulteto za farmacijo, Kemijskim inštitutom, Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo in Medicinsko fakulteto.

Strokovno sodelujemo pri izvajanju kardiovaskularnega programa z Dr. David Mishaly-em, Tel Aviv, Izrael.

73

3.2.2.11. Klinični oddelek za kirurške okužbe


Bolnišnična dejavnost

Na bolnišničnem oddelku se zdravijo bolniki z različno kazuistiko tako s strani sekundarne in terciarne dejavnosti. Na hospitalnem oddelku se zdravijo predvsem bolniki z diabetičnimi gangrenami. Na področju terciarne dejavnosti smo zdravili akutne in kronične okužbe mehkih tkiv, osteitise in artritise različnega izvora. Bolnišnični oddelek ima 18 postelj, od tega 8 postelj za intenzivno nego.

Tabela 25: Število primerov (primerjalno z letom 2009).

Opis dejavnosti 2009 2010

Število bolnikov, ki so se zdravili na KO za kirurške okužbe 588 541

OP posegov po nenapetostni hernioplastiki 164 99

Odstranitve osteosintetskih materialov, ki so bili vstavljeni kot posledica zlomov 37 6

Podkolenske, nadkolenske, transmetatarzalne amputacije in reamputacije 184 233

Drenažna ekscizija in nekrektomija 43 154

Mash graft (presaditev kože) 2 5

Odstranitev večjih tumorjev 11 25

Skupno število operacij v op. na Zaloški 2 383

Skupno število operacij v op. na Polikliniki 63

Skupno število operacij v op. v UKB 134

Večjo operacijsko dejavnost za potrebe bolnišničnega oddelka opravljamo 2 x tedensko v septični operacijski na Zaloški 2, zaradi nujnosti se posegi lahko opravljajo tudi dnevno v Urgentnem kirurškem bloku.

Specialistično ambulantna dejavnost

V specialistični ambulanti opravljamo preglede na sekundarnem kot na terciarnem nivoju. Prihajajo bolniki iz ljubljanske regije in iz ostalih regij Slovenije.


74

Tabela 26: Specialistična dejavnost (primerjalno z letom 2009).

Opis dejavnosti 2009 2010

Skupno število pregledov 20.694 20.481

prvi pregledi 11.632 11.738

kontrolni pregledi 9.062 8.743

konziljarni pregledi (opravljeni v ambulanti in na kliničnih oddelkih UKC-ja)

1.796 1.746

Skupno število operativnih posegov 9.369 9.311

septični posegi 7.691 7.736

aseptični posegi (opravljeni v dopoldanskem času) 1.410 1.311

aseptični posegi (opravljeni ob petkih od 15.30 – 20.00 h) 268 264

OP posegi v lokalni anesteziji 7.933 7.834

OP posegi v splošni anesteziji 1.587 1.477

Pooperacijski nadzor 8.981 9.116

Kirurška oskrba pri bolnikih 24.899 24.666

začetna kirurška oskrba 10.955 11.146

nadaljnja kirurška oskrba 6.638 6.882

toaleta oskrbe rane 1.472 639

kirurška oskrba malih ran 5.834 5.999

Zaradi narave obolenj ( vsa urgentna stanja) nimamo čakalne dobe, vsi bolniki so isti dan pregledani in nato ustrezno oskrbljeni. Čakalna doba je le za kile in aseptične posege.

Pri naročenih kontrolnih pregledih se zaradi prostorske stiske in narave dela ne moremo točno držati ure pregleda. Nujno bi potrebovali več primernejših ambulantnih prostorov, za kar se trudimo že desetletja, vendar brez uspeha.

V septični operacijski sobi oskrbimo oziroma opravimo dnevno do 40 ali več operacijskih posegov, tako v lokalni kot splošni anesteziji. Tudi tu čutimo pomanjkanje prostorov za pred in pooperacijsko oskrbo bolnikov, ki naj bi bili med seboj ločeni. Nimamo ločenega prostora za pripravo in pooperacijsko oskrbo otrok.

75


Poleg ustaljenih kazalnikov kakovosti spremljamo še:• anketiranje bolnikov, ki so operirani zaradi različnih vrst kil in

spremljanje njihovega stanja 1 x letno,• ciljana uporaba dragih antibiotikov glede na antibiogram, • izvajanje notranjih strokovnih nadzorov tako na nivoju

predstojnika, kot tudi glavne med. sestre,• racionalno jemanje kužnin za mikrobiološke preiskave,• redno prijavljanje neželenih dogodkov, redno prijavljanje

razjed zaradi pritiska,• skrb za kvalitetno in varno zdravstveno nego ter s tem vpliv na

zadovoljstvo pacientov v procesu obravnave,• spremljanje števila infektov kože podkožja (MRSA, VRE),• uvedba dokumentacije zdravstvene nege v ambulanti za

oskrbo kronične rane,• varne vizite, ki se izvajajo dnevno na vseh nivojih (zdravniki,

med. ses. in zdravstveni tehniki).

Uporabljamo 7 smernic in uvajamo dve klinični poti. Sodelujemo pri dveh raziskovalnih projektih v okviru ARRS, v okviru terciarne dejavnosti UKCL pa smo prijavljeni v 6 terciarnih projektih. Sodelujemo tudi pri enem projektu na čezmejnem območju.

Izobraževanje

Že peto leto po vrsti smo organizirali mednarodno konferenco z učnimi delavnicami, v letu 2010 z naslovom: 5. Simpozij o kronični rani, okužbi mehkih tkiv in skeleta, z mednarodno udeležbo in se aktivno udeležili 11 strokovnih srečanj od tega enega v tujini.

Pedagoško delo

Redna predavanja visokošolskih učiteljev študentom na dodiplomskem študiju medicine, podiplomskem študiju medicine, vodenje specializantov in izobraževanje za študente Visoke šole za zdravstvo.

Kadri

4 nenadomeščeni kirurgi specialisti (zaradi odhodov v drugo delovno organizacijo in upokojitve). V delo je vključen upokojeni specialist kirurg s podjemno pogodbo. Imamo 2 sobna zdravnika, 1 čaka specializacijo iz splošne kirurgije, 1 pa bo opravljal strokovni izpit (tuj državljan).

V letu 2010 smo odhode, porodniške dopuste, daljše bolniške odsotnosti uspeli nadomestiti z zaposlenimi za določen čas.

1 SMS je nenadomeščena zaradi sprejetih ukrepov glede zaposlovanja v UKCL.

Zaradi zahtevnosti pri oskrbi kroničnih ran v ambulantni dejavnosti smo predvideli zaposlovanje samo diplomirane medicinske sestre/višje medicinske sestre. Iz tega naslova bi potrebovali manj zdravstvenih tehnikov in več diplomiranih medicinskih sester/višjih medicinskih sester, ki bi bile vključene tudi v izmensko delo.

Prostori in oprema

Prostori na bolnišničnem oddelku so bili delno adaptirani v letu 2007, nujna je adaptacija sobe za intenzivno nego, klimatiziranje vseh bolniških sob in sanacija oziroma zamenjava edinega dvigala, ki je dostopen za Klinični oddelek za kirurške okužbe in je stalno v okvari. Na vse to tudi opozarjamo že vrsto let, kar je razvidno iz planov investicij za pretekla leta in za leto 2010.

Ambulantni prostori na Polikliniki so premajhni, že več kot dvajset let brez kakršne koli adaptacije. Potrebna je prenova. Oprema je stara, bolniške postelje so v 90 % stare več kot 30 let, intimnost za bolnike se zelo težko zagotavlja (velike sobe z večjim številom postelj, brez pregradnih zaves), …

Nujno potrebujemo medicinsko opremo, kar je razvidno tudi iz plana za leto 2010, kar pa je iz lastnih sredstev neizvedljivo.

76

77

3.2.2.12. Paliativna oskrba na kirurških klinikah

Skupina za paliativno oskrbo je na Kirurški kliniki pričela delovati 11. 10. 2007. V tem času se redno sestajamo na tedenskih sestankih, kjer obravnavamo posamezne primere in strokovne smernice našega dela. V nadaljevanju vam bomo ponovno predstavimo načela paliativne oskrbe in način dela.

Paliativna oskrba pomeni vseobsegajočo oskrbo bolnika: nego, obvladovanje bolečine, lajšanje psihičnih, socialnih, duhovnih potreb in drugih simptomov bolezni. Vse te oblike pomoči izboljšajo kakovost življenja in omogočajo neozdravljivo bolnim dostojno življenje do smrti. Načela paliativne oskrbe predpisujejo strokovne smernice in etične principe, spoštujejo življenje in sprejemajo umiranje kot naravno dogajanje. Paliativna oskrba pomaga tudi bolnikovi družini med boleznijo in žalovanjem.

Menimo, da bi bilo potrebno opozoriti na pomen in nujnost razvoja paliativne medicine znotraj UKC Ljubljana, s tem bi dvignili strokovnost našega pristopa k bolnikom in njihovim svojcem v najobčutljivejših trenutkih. V okviru tega planiramo v letu 2011 intenzivirati naše delo v okviru negovalne bolnišnice. V letu 2010 je potekal projekt Paliativne oskrbe na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo.

78

3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA

Nevrološko kliniko sestavljajo tri klinične enote (Klinični oddelek za bolezni živčevja, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo in Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo) ter dve skupni službi (za nevrorehabilitacijo in za urgentno nevrologijo). V letu 2010 je bila prioriteta opredelitev urgentne nevrološke ambulante ter razdelitev skupne Poliklinične nevrološke ambulantne službe.

Poliklinična nevrološka ambulantna služba je bila reorganizirana, tako da imajo sedaj vse tri klinične enote svoje ambulante, namenjene tako splošni nevrologiji kot za njihove specifične bolniške populacije. Ministrstvo za zdravje RS nam je priznalo urgentno nevrološko ambulanto, ki je bila ob koncu leta vzpostavljena in je zamišljena kot nevrološki urgentni center za širšo območje centralne Slovenije. Urgentna nevrološka služba tesno sodeluje z internistično in kirurško urgenco, s Kliničnim oddelkom za nevrokirurgijo in Kliničnim inštitutom za radiologijo.

V urgentni nevrološki ambulanti smo med letom začeli uporabljati Mančesterski barvni triažni sistem za področje nevrologije. V klinično prakso je bila uvedena klinična pot »Obravnava prizadetega bolnika v urgentni nevrološki ambulanti«.

Nevrološka klinika podpira klinične enote pri razvoju novih zdravstvenih programov in pri razvoju razvojnih programov pri njihovih usmerjenih dejavnostih. Eden glavnih uspehov Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v letu 2010 je imenovanje za Evropski učni center za parenteralno zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni; za Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo je uvedba klinične poti za bolnika z možgansko kapjo; za Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo pa uvedba ekspertnega sistema klinične poti za bolnike s sindromom zapestnega prehoda.

Služba za nevrorehabilitacijo je v okviru zmožnosti omogočala izvedbo fizioterapije ali respiratorne fizioterapije, logopedske, delovno terapevtske in nevropsihološke obravnave hospitaliziranih bolnikov. Organizirala je tudi nevropsihološke ambulante.

Nevrološka klinika je skupaj s Katedro za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani organizirala pouk za študente medicine in dentalne medicine, skupaj z Zdravstveno fakulteto pouk medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov, s Filozofsko fakulteto pa pouk psihologov. Nevrološka klinika je osrednji slovenski center za izobraževanje specializantov iz nevrologije, v letu 2010 pa je na kliniki krožilo tudi veliko specializantov drugih strok. Imeli smo tudi vrsto pripravnikov s strani medicinskih sester. Enote Nevrološke klinike so v letu 2010 organizirale raznovrstna odmevna podiplomska strokovna izobraževanja na različnih nevroloških področjih.

SWOT analiza

Prednosti:• nevrološka klinika ima moderno oblikovano in moderno

opremljeno novo stavbo;• dostop urgentnih nevroloških bolnikov je olajšan s tem,

da rešilna vozila pripeljejo neposredno v predprostor, ki se nadaljuje s hodnikom za urgentno nevrološko in nevroradiološko obravnavo;

• nevrološka klinika je ustrezno organizacijsko členjena, da se strokovne ekipe lahko posebej posvečajo obravnavi posameznih skupin nevroloških bolnikov.

Slabosti:• prostorsko je bila nova stavba načrtovana za drugačno

organizacijsko obliko Nevrološke klinike; v času zelo dolgotrajne gradnje je načrt razporeditve prostorov zastarel;

• urgentni nevrološki bolniki so obravnavani posebej, ne v sklopu celovite urgence UKCL;

• na Nevrološki kliniki primanjkuje kadra v praktično vseh profesionalnih skupinah: zdravnikov je premalo, da bi lahko vpeljali izmensko delo tam, kjer je to potrebno (Oddelek nevrološke intenzivne terapije, urgentna nevrološka ambulanta);

• medicinske sestre še niso razporejene za priznano novo službo urgentne nevrologije;

• manjka več nevrorehabilitacijskih profilov (predvsem fizioterapevtov, respiratornih fizioterapevtov), da bi lahko korektno izvajali akutno (nevro)rehabilitacijo pri hospitaliziranih bolnikih;

• pomanjkanje administrativnega kadra oziroma modernih tehnoloških rešitev na nekaterih enotah onemogoča ažurno pisanje izvidov.

Priložnosti:• moderni pogoji dela in odlična strokovna ekipa dajejo

priložnost za izboljšavo zdravstvene oskrbe in implementacijo kliničnih poti za najpogostejša bolezenska stanja. Ponujajo tudi priložnost za oblikovanje zdravstvenih storitev za trg;

• skupine strokovnjakov na kliniki imajo velike možnosti za razvoj dodatnega pedagoškega in raziskovalnega dela.

Nevarnosti:• organizacijska členjenost klinike z razmeroma veliko avtonomijo

enot lahko pripelje do motenj pri pretoku informacij in realizaciji pobud, ki so potrebne za optimalno sodelovanje ter oblikovanje skupnih programov in skupne vizije razvoja;

• org. členjenost lahko pripelje do na eni strani dupliciranja, na drugi strani pa zanemarjanja določenih aktivnosti.

79

3.2.3.1. Klinični oddelek za bolezni živčevja


KOBŽ je letos potrdil vrhunski strokovni nivo s pridobitvijo sodelovanja v Kompetenčnem centru Biomedicinska tehnika (akronim “KC BME”). KOBŽ je v Evropi, takoj za Uppsalo in Bremenhavenom, postal tretji učni center za uvajanje zahtevnega parenteralnega zdravljenja pozne faze parkinsonizma. Svoje strokovne vsebine smo raziskovalno zaokrožili s tremi ARRS študijami: Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco, Medicinske inovacije z lasersko inovacijo in Metodološki vidiki raziskovanja kognitivnih procesov – učenje in odločanje.


Na KO so potekale štiri klinične študije in 12 terciarnih projektov.

S strokovno ekspertizo smo po njihovem povabilu sodelovali z EU (področje demenc, upravni odbor za JPND) in trem ministrstvom (za zdravje, za delo in socialo in za visoko šolstvo in izobraževanje – področje demenc).


Napisali smo klinično pot za obravnavo demenc. V Laboratoriju za likvorsko diagnostiko smo uvedli metodo določanja beljakovin tau, fosfo-tau in amiloida pri bolnikih z demenco. Pričeli smo z uvajanjem zdravljenja glavobolov s Cefalyjem. Na terciaren, multidisciplinaren način smo obravnavali preko 20 bolnikov z neobvladljivo epilepsijo, od teh jih bo letos 10 predstavljenih in predlaganih za kirurško zdravljenje epilepsije. Po naših statistikah bo verjetno 8 od teh tudi uspešno operiranih. Z nakupom opreme smo ustvarili pogoje za zagon transkranialne magnetne stimulacije v kognitivni nevrologiji. Izpeljali smo projekt zdravljenja MS z biološkimi zdravili in pristopili k izdelavi baze podatkov za bolnike zdravljene s Tysabrijem. Sodelavci Centra za ekstrapiramidne motnje so se v tujini (Munchen) izobrazili za samostojno vodenje bolnikov z vgrajenim globokim stimulatorjem, ki smo ga pričeli samostojno izvajati v Ljubljani. Uvedli smo metodo kvantifikacije tremorjev s spirografijo in izvajali kvantitativno merjenje elektrofizioloških korelatov kognitivnih motenj (val P300). Prilagodili smo protokol testiranja avtonomnega živčevja glede na novejše smernice (uporaba t.i. pressure recovery time pri Valsalvinem manevru kot nov kazalnik simpatične vaskularne funkcije). Uvedli smo 24-urno merjenje krvnega tlaka pri hospitaliziranih bolnikih.

Strokovne dosežke smo aktivno predstavili na številnih kongresih doma in v tujini in v več člankih.


Strokovno pomoč smo nudili tudi Evropskemu združenju študentov za medicino, ki je s pomočjo KOBŽ v Ljubljani izvedlo enotedensko praktično Poletno šolo o Parkinsonovi bolezni.

Izobraževanje

Strokovni nivo smo izboljševali s sistematičnim izobraževanjem sodelavcev, tako zdravnikov kot sester, v vrhunskih centrih v tujini. Strokovno izobraževanje smo ponudili zdravnikom iz tujine in Slovenije. Sodelavci centra za kognitivne motnje so na povabilo 3. hrvatskega kongresa neurorehabilitacije i restauracijske neurologije v Osijeku, Hrvaška, pripravili celoten tematski sklop vabljenih strokovnih predavanj o demenci in delavnico na temo pregleda kognitivnih funkcij. Prispevki so bili objavljeni v reviji Neurologia Croatica.

Sistematično smo izvajali strokovna interna izobraževanja sester.

Sistematično smo pričeli skrbeti za strokovno izobraževanje splošnih zdravnikov: v soorganizaciji s Katedro za družinsko medicino smo organizirali 1. Malo šolo nevrologije na temo parkinsonizem in demence za specialiste družinske medicine. Strokovni prispevki srečanja so zbrani v posebnem zborniku z naslovom: Parkinsonizem, demenca: mala šola nevrologije, ki je bil izdan ob tej priložnosti. Prav tako smo izvedli strokovno izobraževanje za splošne zdravnike s področja multiple skleroze in urgentne nevrologije.

Sistematična skrb za strokovno izobraževanje bolnikov je bila udejanjena v nekajdnevnem Taboru za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in njihove skrbnike v Lokvah.


Izvedli smo 49 morbiditenih konferenc in seminarjev.

80

3.2.3.2. Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo


Vaskularna nevrologija obravnava bolnike z možganskožilnimi boleznimi, ali tiste, ki imajo tveganje za te bolezni s pomočjo vaskularni nevrologov in intenzivistov, ki imajo poglobljeno znanje na tem področju. Pomembne dejavnosti vaskularne nevrologije so: • kompleksna obravnava bolnikov z akutno možgansko kapjo v

Enoti za možgansko kap s pomočjo večdisciplinarnega tima zdravnikov, medicinskih sester in rehabilitacijskega tima;

• zdravljenje nevroloških bolnikov, ki so življenjsko ogroženi, poteka na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo, ki je edina enota te vrste v Sloveniji;

• v okviru urgentne obravnave bolnikom omogočamo znotrajžilno zdravljenje pri zožitvah arterij znotraj lobanje in v vratu, možganskih anevrizmah in arteriovenskih malformacijah;

• v preventivi možganske kapi nudimo bolnikom s prehodnim ishemičnim napadom (TIA) in manjšo kapjo takojšnjo diagnostiko in agresivne preventivne ukrepe v okviru dnevne TIA bolnišnice. Na ta način, glede na izsledke študije EXPRESS, preprečimo 80 % možganskih kapi;

• bolnikom v tesnem sodelovanju z nevroradiologi, ki so z aparaturami za slikovni prikaz možganov locirani v prostorih nove nevrološke klinike, nudimo celovito in hitro slikovno diagnostiko. V laboratorijih za funkcionalno nevrosonološko dejavnost pa bolnikom omogočamo kompleksno diagnostiko žilja v vratu in znotraj lobanje, vključno z zaznavanjem krvnih strdkov znotraj možganskih arterij;

• v okviru ambulantne dejavnosti, skrbimo za bolnike s splošno nevrološko in vaskularno nevrološko simptomaitko in bolnike z migreno.

Število obravnav

• leto 2009: 1.630 sprejemov,• leto 2010: 1.657 sprejemov. Ključni strokovni in razvojni dosežki

• bivamo v prostorih nove nevrološke klinike – UKCL, Zaloška 2a. Vsi delavci KO VNINT smo zaradi boljših pogojev dela v novih prostorih izjemno zadovoljni. 15. maja 2009 smo bili imenovani za Klinični oddelek za področje zdravstvene dejavnosti (Odločba MZ: številka: 1611-8/2008-2);

• izvajamo program endovaskularnega zdravljenja v nevrologiji (karotidna angioplastika, angioplastika znotrajmožganskih

arterij in embolizacija možganskih anevrizem ter arteriovenskih malformacij). Ker ga zaradi urgentnih primerov presegamo, si prizadevamo za širitev programa;

• ONIT - edini v Sloveniji obravnavamo življenjsko ogrožene bolnike po doktrini intenzivnega nevrološkega zdravljenja;

• klinično pot za možgansko kap – implementirali novembra 2010. Želimo jo informatizirati;

• kratka klinična pot za obravnavo bolnikov za endovaskularni intrakranialni poseg z nerupturirano možgansko anevrizmo (SK KO VNINT);

• indikacije oz. smernice za ultrazvočno preiskavo vratnih arterij so v tisku Zdrav. Vestnik (popravki so bili že poslani);

• v teku je izdelava smernic za obravnavo bolnikov z možgansko anevrizmo;

• ustanovitev paliativne dejavnosti za določene vaskularne nevrološke bolnike (vključili smo se tudi v projekt Paliativne oskrbe v Sloveniji) (št. terciarnega projekta 20100490);

• nadaljevanje uvajanja usmerjenih nevrosonoloških preiskav:• določanje možganske žilne odzivnosti na L-arginin, Testiranje

endotelijske funkcije s fMD, Endotelijsko odvisna in neodvisna vazodilatacija, Določanje možgansko-žilne odzivnosti na vidni dražljaj s pomočjo transkranialne doplerske sonografije,

• določanje možgansko-žilne odzivnosti na inhalacijo CO2,• določanje desno-levega šanta s pomočjo transkranialne

doplerske sonografije, Detekcija mikroembolizmov s pomočjo transkranialne doplerske sonografije;

• beleženje: varnostni zapleti in padcev bolnikov in spremljanje bolnikov z bolnišnično okužbo (glavna med. sestra KO VINT);

• strokovne in varnostne vizite.

Strokovna soorganizacija strokovnih srečanj v letu 2010 – 3.• Simpozij z mednarodno udeležbo Akutne možganske kapi V –

Ljubljana 12. 3. 2010, Smelt Ljubljana;• Simpozij z mednarodno udeležbo Migrena onesposablja,

11. 12. 2010;• Strokovno srečanje: Timska obravnava bolnika z možgansko

kapjo (v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstvo).

Organizacija rednih Strokovnih sestankov: 37 • 4.B.a. za zdravnike: 25• 4.B.b. za medicinske sestre v letu 2010: 12

81

Organizacija Kliničnih konferenc (morbititetne in mortalitetne konference) v letu 2010 - 3:• redni konziliji za zdravljenje karotidne bolezni (NAN konzilij:

nevrologa-angiokirurga-nevroradiologa) - vsak 1. in 3. ponedeljek ob 12h: 14 konzilijev;

• redni konziliji za zdravljenje bolnikov z možganskimi anevrizmami zdravljenje vs. operativno zdravljenje in arteriovenske malformacije (NNN konzilij v sodelovanju nevrologa-nevrokirurga-nevroradiologa) vsak 2. in 4. ponedeljek ob 12h: 14 konzilijev;

• redni sestanki raziskovalne skupine KO VNINT; • endotelijska funkcija pri možganski levkopatiji;• venski možganski obtok • insuficinenca v normalnih in patoloških razmerah;• endotelijska funkcija možganskih žil v normalnih in patoloških

razmerah.


V okviru ARRS izvajamo 4 raziskovalne programe, vključeni smo v eno mednarodno raziskavo. Izvajamo 4 projekte v okviru terciarne dejavnosti UKCL ter sodelujemo v dveh kliničnih raziskavah.

Sodelovanje z zunanjimi institucijami

2nd Department of Neurology, Institute of Psychiatry and Neurology, Warsaw, Poland – prof. Anna Czlonkowska; 2. Houston Medical School, Huston – ZDA – prof. A. Alexandrov; 3. Texas Heart Institute at St. Luke’s Episcopal Hospital – prof. I. Gregorič; 4. Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija – prof. K. Niederkorn; 5. Department of Clinical Medicine and Prevention, and Center for Clinical NeurosciencesDonau-Universität Krems – prof. M. Brainin; 6. University Hospital, Sestre Milosrdnice, Croatia, University Zagreb, Hrvaška – prof. V. Demarin; 7. Institut za neurologiju KCS Beograd, Srbija – prof. Nadežda Šternić Čovičković; 8. Univ. Klinika za neurologiju Banja Luka, Bosna; 9. Univ. Klinički centar Tuzla, Bosna – prof. Osman Sinanović; 10. University Department of Neurology University Hospital Split, Croatia – prof. I. Lušić; 11. Klinika za Neurologiju, KBC Rebro, Zagreb, Hrvatska – doc. S. Hajnšek.

Graf 9: Število EEG-jev

Graf 10: Število EMG-jev

3.29

7

2.52

3

2.26

7

2.34

9

2.15

4

1.82

6

2.02

4

2.30

0

1.88

7

1.82

7

2.04

0

1.92

0

1.92

7

2.02

6

1.77

1

1.75

2

1.69

2

1.77

6

1.58

9

1.84

1

1.91

7

1.73

6

1.58

5

1.38

2

1.69

6

0

1.000

2.000

3.000

4.000

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

2008

2010

5.35

1

5.83

7

6.38

8

6.35

5

6.58

2

6.13

0

6.19

4

6.57

3

6.94

4

7.60

0

7.45

7

7.05

6

7.66

5

7.57

4

8.25

0

7.83

4

8.23

3

7.97

0

8.04

1

8.09

3

8.32

8

01.0002.0003.0004.0005.0006.0007.0008.0009.000

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

82

3.2.3.3. Klinični inštitut za nevrofiziologijo

Na koncu leta 2010 je bilo na IKN 45 zaposlenih (vključno s tremi mladimi raziskovalci). Sedemnajst (11 redno zaposlenih zdravnikov, 3 mladi raziskovalci in 3 drugi) je imelo univerzitetno izobrazbo, 10 od njih doktorat znanosti, 1 pa magisterij. Trije sodelavci so profesorji nevrologije (eden hkrati predsednik SAZU in višji zdravstveni svetnik). Od štirih docentov ima eden tudi naziv zdravstveni svetnik. Dve nevrofiziološki asistentki sta habilitirani na Visoki šoli za zdravstvo kot strokovni sodelavki.


Glavni dejavnosti inštituta sta klinična nevrofiziologija in klinična nevrologija. K prvi spadajo meritve prevajanja v perifernih živcih in elektromiografija, elektroencefalografija (EEG) in senzorična encefalografija. Razen rutinskih preiskav s tega področja smo sodelavci IKN vešči še v številnih posebnih preiskovalnih tehnikah, kot so npr. mikroelektromiografija, preiskave mišic medeničnega dna in dihalnih mišic, polisomnografije v zvezi z

motnjami spanja in dihanja, pohodni EEG, aktimetrija. EEG lahko posnamemo tudi v magnetno-resonančnem tomografu. Klinične dejavnosti inštituta so degenerativne bolezni, posebej živčno-mišične in celotno področje periferne nevrologije, somnologija, epileptologija in nevrourologija. Na nas pa je tudi skrb za neinvazivno umetno predihavanje bolnikov z živčno-mišičnimi boleznimi, posebej tistih z amiotrofično lateralno sklerozo. IKN sodeluje tudi pri hospitalnem delu na Nevrološki kliniki (diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z boleznimi perifernega živčevja, z živčnomišičnimi boleznimi, z epilepsijo, z motnjami spanja). Hospitaliziranih je bilo 158 naših bolnikov. Inštitut ima tudi skupino elektroinženirjev oz. informatikov, ki po eni strani skrbijo za nemoten potek včasih tehnično zahtevnih meritev, po drugi strani pa skrbijo za lasten informacijski sitem, ki ga vseskozi dopolnjujejo, v lanskem letu npr. z elektronsko čakalno knjigo.


Graf 11: Število SEG-jev

Graf 12: Število pregledov - Ambulanta

1.20

6

1.27

7

1.27

3

1.41

0 1.60

9

1.61

9

1.69

5

1.87

7

1.86

0

1.82

8

1.97

0

1.96

1

2.03

9

2.01

8

1.99

7

1.63

4

1.52

2

1.30

5

1.35

4

1.40

0

1.50

1

1.43

4

1.45

9

1.44

0

1.15

21.

007

0

500

1.000

1.500

2.000

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2010

2.65

6

2.89

0

2.63

3

2.99

7

2.91

0

3.02

5

3.23

4 3.80

8

3.86

6

4.08

6

4.14

5

4.07

8

0500

1.0001.5002.0002.5003.0003.5004.000

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

83

Tabela 27: Število pregledov - Hospital

Tabela 28: Število bolnikov - Botulinska ambulanta

Storitve 2009 2010

Hospital ležeči 158 182

Hospital dnevni 5 23

Konzilijarni pregledi 252 338

Botulinska ambulanta 2009 2010

št. bolnikov 267 249

84


Z razvojem ultrasonografije v zadnjih letih se je kvaliteta slike izboljšala v tolikšni meri, da jo je mogoče uporabiti tudi za prikaz perifernih živcev in mišic. Za diagnostiko živčno-mišičnih bolezni uporabljamo v glavnem elektrodiagnostične metode, ki pa ne morejo opredeliti etiologije okvar, včasih pa tudi ne natančne lokacije. V tujini je ultrasonografska diagnostika bolezni perifernih živcev in mišic (živčno-mišičnih bolezni) že dobro uveljavljena. V Sloveniji pa smo jo začeli uvajati na IKN v letu 2010.

V našem EMG laboratoriju opravimo letno okoli 8000 preiskav. Pri 2600 bolnikih postavimo diagnozo sindrom zapestnega prehoda (SZP). Pri mnogih primerih s sumom na to diagnozo, pa nam je ne uspe potrditi. Glede na pogostost SZP smo na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo s pomočjo lastnih inženirjev izdelali ekspertni sistem, ki nas ob sumu na SZP vodi skozi usmerjeno anamnezo, kratek klinični pregled in elektrofiziološko preiskavo. Skozi meritev nas vodi na optimalen način; v vsakem koraku izračunava potrebo po naslednjih meritvah. Ko je diagnoza SZP zanesljivo potrjena ali ovržena, se avtomatično izpiše tudi že izvid preiskave, v katerem so upoštevane rešitve usmerjene anamneze, kliničnega pregleda in elektrofiziološke preiskave.

V sodelovanju s kolegi s Strojne fakultete v Ljubljani (Laboratorija za dinamiko fluidov), s Kliničnega oddelka za radiologijo ter s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo smo razvili računalniško simulacijo pretoka zraka skozi zgornje dihalne poti. Tridimenzionalni model dihalne poti posameznega bolnika v različnih pogojih (budnost, spanje) se izdela na osnovi magnetnoresonančnega ali računalniškotomografskega slikanja glave in vratu, kar je osnova za simulacijo. Pri bolnikih z obstruktivno apnejo v spanju in smrčačih je na ta način mogoče ugotoviti, kje v dihalni poti se pojavijo zoženje in motnje pretoka zraka. Tako je mogoče racionalno izbrati najboljšo metodo zdravljenja in celo vnaprej simulirati rezultate posameznega načina zdravljenja. V primeru zdravljenja z aparatom za umetno predihavanje s pozitivnim tlakom pa je npr. mogoče vnaprej določiti optimalno nastavitev aparata.

Uvedli smo kombinirano snemanje elektroencefalograma (EEG) s funkcijskim magnetnoresonančnim (fMR) slikanjem ter ga začeli uporabljati v klinični praksi. Pri bolnikih z epilepsijo, ki so kandidati za kirurško zdravljenje, lahko na osnovi epileptiformne EEG-aktivnosti na fMR-slikah dokaj natančno določimo, kje v možganih je epileptično žarišče. Meritve izvajamo v sodelovanju z zdravniki nevroradiologi in radiološkimi inženirji Kliničnega inštituta za radiologijo.

85


Na IKN je raziskovalno delo v letu 2010 potekalo po pogodbi z Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v enem projektu, v razvojnih projektih UKC Lj (»terciar«) v dveh projektih in treh drugih projektih. (pogodbeno in neformalno) raziskovalno sodelovanje IKN in njenih posameznih raziskovalcev.

Izobraževanje

Sodelavci IKN smo imeli v preteklem letu na domačih in mednarodnih srečanjih po 18 predavanj na povabilo (skupaj 36). S kolegi z Očesne klinike smo organizirali mednarodni Simpozij o nevrofiziologiji vida in o očesnih gibih. Na IKN smo organizirali 11 srečanj Sekcije za klinično nevrofiziologijo SZD. Na eno- do šestmesečnih izobraževanjih smo imeli tri tuje zdravnike (Hrvaška, Makedonija, Češka), enega inženirja informatika (Španija) in dve nevrofiziološki asistentki iz slovenskih bolnišnic. Imeli smo 46 udeležb na 25 strokovnih srečanjih.


V preteklem letu smo izdelali in začeli uporabljati klinično pot za obravnavo bolnikov s sindromom zapestnega prehoda. Za kazalnik kakovosti smo izbrali spremljanje deleža nediagnosticiranih polinevropatij. V terciarnih centrih razvitih zahodnih držav ta znaša med 20 in 30 %. Imeli smo dve morbiditetno-mortalitetni konferenci. Za vse preiskave, ki jih opravljamo, imamo pisna pojasnila, ki jih bolniki dobijo vnaprej.


Izdelali smo program za elektronsko čakalno knjigo. Ta omogoča preprosto iskanje in prikaz terminov, obveščanje naročenih pacientov, izračun čakalnih dob in števila naročenih. Deluje samostojno in pri tem izkorišča obstoječe baze pacientov v lastnem informacijskem sistemu in v programu BIS. Imamo svoj računalniški sistem za evidentiranje navzočnosti na delovnem mestu. Kadar koli lahko za vsakogar dobimo podatek o času, ki ga je prebil na delovnem mestu. Tehnološko smo se pripravili na rabo tako imenovanega »pisalnika nareka« (voice recognition).


Dokončnih podatkov o poslovanju v preteklem letu še ni. Menimo pa, da smo bili uspešni. Težave nam dela le program umetnega predihavanja bolnikov z živčno-mišičnimi boleznimi. Naše razumevanje in hkrati razumevanje vodstva UKC je bilo, da nam je ta program v realizacijo naložil Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje na svoji seji dne 9. marca 2006. Zato smo upali, da

bo zanj v najkrajšem možnem času zagotovljeno tudi financiranje. Izvajati smo ga začeli takoj, seveda s privoljenjem vodstva UKC. Gre namreč za smrtno ogrožene bolnike, ki bi brez tega programa v kratkem umrli. Združenja bolnikov so bila s sklepi sestanka Zdravstvenega sveta seznanjena in bi se z odlašanjem izvajanja programa tudi ne mogla strinjati. Potrebo po novem programu je Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje lani tudi priznal. Po štirih letih ugotavljamo, da financiranja še ni, kar nam pri poslovanju povzroča nemajhne težave, s katerimi vodstvo nevrološke klinike in UKC tudi sproti seznanjamo.

V preteklem letu smo v samoplačniški ambulanti pregledali 197 bolnikov. Za denarno nadomestilo, ki ga določa UKC, izobražujemo tudi nevrofiziološke asistente za celo državo, občasno pa tudi tujce.


Sodelujemo z naslednjimi ustanovami: bolnišnica v Uppsali, Švedska; bolnišnica King’s College, London, Velika Bri-tanija; Baylor College, Houston, ZDA; Oddelek za biomedicinsko iženirstvo in fiziko Medicinske fakultete na Dunaju, Avstrija; Oddelek za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti; UKC Maribor; Slovenija-transplant.

3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA

Ginekološka klinika (GK) je največji terciarni center za področje ginekologije in porodništva v Republiki Sloveniji. GK opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, uvaja nove metode zdravljenja, spremlja in posodablja doktrinirana stališča v diagnostiki in zdravljenju na področju ginekologije in porodništva. Raziskovalno delo je na GK ena od prioritetnih nalog, zato smo v preteklosti ustanovili Službo za raziskovalno delo z ustrezno infrastrukturo in lastno knjižnico. Pri tem je pomembno, da kot Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije sodelujemo pri vseh sodobnih projektih s področja reproduktivnega zdravstvenega varstva. V preteklem letu smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001/2008 za področje obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna. Bili pa smo tudi recertificirani s strani EBCOG in tako ponovno pridobili evropsko licenco za specializacijo s področja ginekologije in porodništva.

SWOT analiza

Prednosti:Prednost Ginekološke klinike je v integralni obravnavi naših varovank, kar nam omogočajo lastna cito-patologija, Inštitut za medicinsko genetiko in anesteziološka služba ter v sklopu perinatologije intenzivna nega in terapija novorojenčkov. Kot prednost ocenjujemo tudi usposobljenost osebja za dela na različnih deloviščih (porodni blok, operacijske sobe, ambulantno delo, funkcionalna diagnostika) in na različnih kliničnih oddelkih. Visoka stopnja razvitih veščin omogoča večanje obsega terciarnih dejavnosti. Za delavce Ginekološke klinike in tuje različne zdravstvene profile poteka edukacija kontinuirano in ob konstantnem pouku za študente Medicinske fakultete in druge zdravstvene šole. Intenzivna raziskovalna dejavnost omogoča razvoj novih metod diagnostike in zdravljenja ter njihovo uporabo v klinični praksi.

86

2009 2010

SPP bolniki 20.387 18.217

uteženi primeri 20.408 19.883

povprečna utež 1 1,09

PROSPEKTIVNI PRIMERI

porodi 6.603 6.715

splavi 2.080 1.407

OBMP 1.310 1.434

lažji posegi na zun. žen.rep.sist. 3.447 3.928

operacija stresne inkontinence 309 285

dnevi neakutne obrave 3.210 3.618

specialistična amb.- obiski 42.452 40.403

specialistična amb.- točke 961.900 861.987

specialistične točke- UZ število 14.539 15.393

specialistična amb.-UZ točke 248.556 266.721

patohistološke in citološke preiskave 32.208 50.919

ginekološki dispanzer- opredeljene ženske 34.215

Tabela 29: realiziran program dela v letu 2010, število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)

Slabosti:Med največje pomanjkljivosti Ginekološke klinike sodi dislokacija posameznih oddelkov klinike, saj vse delo poteka v 5 različnih hišah. Združenje na eno lokacijo bi pomenilo bistveno učinkovitejše delo, manj izgube časa, kadrovsko okrepitev in koncentracijo ustreznih aparatur in instrumentov, kar bi bilo tudi ekonomsko učinkovito. Ker reševanje omenjene problematike še ni zajeto v kratkoročnem planu Univerzitetnega kliničnega centra, se bomo morali v prihodnjem obdobju (vsaj do leta 2013) soočati z omenjenimi problemi.

Že dobro poznan problem pomanjkanja zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester, značilen za celotni Univerzitetni klinični center, občutimo tudi na Ginekološki kliniki. Najbolj občutimo pomanjkanje anesteziologov, kar posledično bistveno vpliva na obseg operativnih programov in opravljanje načrtovanih operacij. Angažiranje že upokojenih anesteziologov je le začasna rešitev, zato bi morali urgentno vplivati na to, da se togi predpisi v zvezi z zaposlovanjem zdravnikov iz drugih držav ( EU ali nove države bivše Jugoslavije) poenostavijo in omogočijo skrajšanje postopka za pridobitev delovnega dovoljenja. Podobno deficitaren strokovni profil so tudi patohistologi. Za razvoj perinatologije bi nujno potrebovali še fetalnega patologa. Izrazita pomanjkljivost je tudi dejstvo, da na vseh kliničnih oddelkih, v Medicinskih dejavnostih skupnega pomena in na Inštitutu za medicinsko genetiko niso izpolnjeni niti minimalni kadrovski normativi. Potrebe po kadrih so natančno opredeljene v strategijah razvoja posameznih organizacijskih enot.

Tehnološkemu razvoju instrumentarija, aparatur in opreme ne moremo slediti zaradi omejenih finančnih sredstev, si pa prizadevamo obnavljati vsaj najbolj zastarele aparature in instrumente, ker pogosto delujemo na robu varnosti za bolnice in medicinsko osebje. Prizadevanja in motiviranost so pri tem na zelo visoki ravni, vendar že nekaj agresivno destruktivnih oseb vnaša v kolektiv nerazpoloženje, razdražljivost in zmanjšuje delovni elan.

Relativno nizka stopnja pripadnosti ustanovi je tudi odraz uravnilovke, po kateri so dobri, vzorni in marljivi strokovnjaki enako nagrajeni kot tisti, ki teh lastnosti ne izkazujejo.

Priložnosti:Obvladovanje heterogene in kompleksne dejavnosti ginekologije, perinatologije, humane genetike in reprodukcije je v organizacijskem in strokovnem pogledu zahtevno, je pa hkrati prednost, ker omogoča razvoj subspecialnih veščin in znanj ter horizontalno povezavo dela na strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem področju. To prednost na kliniki uveljavljamo v obliki raziskovalnih projektov, organizacije seminarjev, učnih delavnic, simpozijev, kongresov in tečajev, kar bomo v prihodnosti nadaljevali v še večjem obsegu.

Izrazita povezanost strokovnega in raziskovalnega dela omogoča tudi ustanovitev in razvoj centrov odličnosti – do sedaj na področjih, ki že imajo vse elemente, potrebne za tovrstno oblikovanje (uroginekologija, humana genetika, perinatologija, endoskopska kirurgija, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo).

Na področju reproduktivne medicine bomo pridobivali evropske certifikate za opravljanje laboratorijske dejavnosti za področje oploditve z biomedicinsko pomočjo in opravili postopke za obnovitev certifikata ISO 9001-2000.

Na področju perinatologije so prisotne vse strokovne možnosti, da se ustanovijo referenčni centri za intrauterine posege, patološko nosečnost in za drugo ekspertno mnenje s področja ultrazvočne diagnostike v nosečnosti.

Razvojno delo na področju uroginekologije ima vse elemente in strokovno bazo za ustanovitev centra odličnosti za obravnavo fiziologije in patologije medeničnega dna. Prav tako so podane vse strokovne možnosti za ustanovitev referenčnega centra za ginekološko endoskopijo.

Ker že imamo obnovljeno akreditacijo za evropsko specializacijo iz ginekologije in porodništva (EBCOG) in ob tem, da smo že pridobili certifikat ISO 9001-2000 za področje zdravljenja neplodnosti, je naslednja razvojna stopnja akreditacija za evropsko bolnišnico. Ob pričakovani podpori vodstva Univerzitetnega kliničnega centra bi do leta 2013 ta projekt lahko izpeljali.

Že doslej smo uspešno pridobivali razvojna in materialna sredstva iz drugih virov ( donacije farmakoloških firm in različnih drugih gospodarskih ustanov), kar nameravamo v prihodnosti še okrepiti. Izvajamo dva mednarodna raziskovalna projekta (ZDA, Irska), pripravljamo še sodelovanje z Italijo v obliki podiplomskega izobraževanja in mednarodni projekt s področja humane reprodukcije.

Nevarnosti:Javna zdravstvena ustanova ima določena in omejena finančna sredstva, ki ne omogočajo razvoja vseh sodobnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. S tega stališča bi bila ena večjih nevarnosti strokovno zaostajanje, zato je pri tem bistvena kritična in selektivna ocena tistih temeljnih smernic, ki jim moramo brezpogojno slediti in jih ločiti od tistih, ki so nepogrešljive za razvoj stroke in obravnavo bolnic.

Kot neugodno ocenjujemo tudi nezainteresiranost in nemotiviranost nekaterih medicinskih strokovnjakov zaradi vpetosti v delo na Univerzitetnem kliničnem centru in zunaj njega in posledično zmanjšan občutek pripadnosti matični ustanovi.

87

3.2.4.1. Klinični oddelek za ginekologijo


Glavna dejavnost KOG je kiruško zdravljenje urgentnih ginekoloških stanj, benignih in malignih tumorjev rodil, obenem KOG predstavlja, znotraj Ginekološke klinike (GK), referenčni center za obravnavo bolnic, pri katerih je potrebna razširjena kirurška ali pooperativna oskrba, pri zapletih na drugih dveh KO GK. KOG je vodilni kirurški center na nivoju države za področje onkološke ginekološke kirurgije kot tudi za bolnice z visokim tveganjem za operativne posege na državnem nivoju.

Ginekološko-onkološki konzilij in Uronevrološki konzilij.

Razvojna usmeritev KOG znotraj Ginekološke klinike:

Onkološka kirurgija:• izboljšanje citoredukcije, pri bolnicah z rakom jajčnika;

multidisciplinarni pristop;• radikalno podporno kirurško zdravljenje pri bolnicah z

napredovalimi oblikami ginekoloških malignomov ali ponovitvijo bolezni;

• ohranjanje reproduktivnega potenciala z zmanjševanjem radikalnosti pri mladih bolnicah ter Nerve sparing pri radikalnem kirurškem zdravljenju raka materničnega vratu;

• napredno laparoskopsko zdravljenje ginekoloških malignomov.

Uroginekologija:• rekonstrukcija medeničnega dna s transobturatornimi

mrežami;• pridobitev, zorenje in aplikacija mioblastov pri zdravljenju

stresne urinske inkontinence.

Pridobitev standarda ISO 9001 za področje uroginekologije in rekonstruktivne kirurgije medeničnega dna in kandidatura za pridobitev statusa centra odličnosti KOG v celoti.


Število obravnav in posegov, ostale aktivnosti na področju zdravstvene dejavnosti. Aktivnosti in dosežki na področju upravljanja s človeškimi viri in realizaciji zaposlovanja

V letu 2010 smo se srečevali z enakim pomanjkanjem kadra kot prejšnja leta. Na prvem mestu pomanjkanje specialistov anesteziologov ter sodelavk zdravstvene nege; problem, ki presega samo KOG in ga zato v tem poročilu samo navajam. S 1. januarjem 2010 se je upokojil en specialist ginekolog in porodničar, ki smo ga nadomestili.

Čakalne dobe in čakalne vrste

Najdaljše čakalne dobe so za korekcijo statike medeničnega dna (Prolift) 6 mesecev (64 bolnic) in za nenapetostno podporo sečnice 24 mesecev (246 bolnic).

Aktivnosti na področju informatike

V letu 2010 smo čakalno knjigo prilagodili spremembam pravilnika o čakalnih dobah, tako da bolnice elektronsko razvrščamo v ustrezne kategorije v skladu s pravilnikom.


• laparoskopska odstranitev paketov bezgavk pri napredovalih oblikah raka materničnega vratu;

• laparoskopija kot metoda evalvacije citoredukcije pri napredovalem raku jajčnika;

• aplikacija mioblastov pri ženskah z stresno urinsko inkontinenco (SUI);

• funkcionalna magnetnoresonančna preiskava možgan pri bolnicah s PASM.


Sodelujemo v treh projektih v okviru terciarne dejavnosti UKCL, pri enem projektu, ki ga financira ARRS in pri eni multicentrični mednarodni raziskavi.

Izobraževanje

Organizirali smo en simpozij s področja onkološke ginekologije, en tečaj endoskopske kirurgije in 11 demonstracij kirurške šole doma in v tujini.

Specialisti KOG so imeli v letu 2010 28 vabljenih predavanj ter 24 aktivnih udeležb na mednarodnih srečanjih. Udeležili so se 8 delavnic ter bili člani mednarodnega znanstvenega odbora 19. letnega kongresa ESGE v Španiji.

Imeli smo 7 objav v SCI.


Sisteme kakovosti zagotavljamo skozi: varnostne (glavne) vizite, mortalitetno morbiditetne konference ob nezaželenih dogodkih ter sodelovanje v projektu ‘Kakovost v zdravstvu’, katere nosilec je ZZS.

88

Klinične smernice: posodobitev kliničnih smernic pri bolnicah s prekancerozami materničnega vratu.

Klinične poti: pilotsko za zdravljenje SUI ter za male kirurške posege (LLETZ ter laserska vaporizacija porcije).

Drugo iz zagotavljanja kakovosti.V skladu z zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) smo pripravili ustrezne pojasnilne in privolitvene obrazce. Zadovoljstvo bolnic merimo z anketnimi vprašalniki, prejeli smo šest pisnih zahval in pohval za naše delo (vir Urad za pohvale in pritožbe). V letu 2010 beležimo povečano število pritožb v primerjavi s prejšnjimi leti. Preko Urada smo s strani zastopnika pacientovih pravic obravnavali tri pritožbe. Pri dveh je zadostovalo strokovno pojasnilo, pri eni pa mediacija ni uspela in se postopek, predviden v ZpacP, nadaljuje.


Boljšo organizacijo dela zagotavljamo s centralnim sprejemom bolnic za programirane operativne posege ter sprotnim prilagajanjem odprtosti oddelkov glede na razpoložljivost kadra, predvsem zdravstvene nege, cilj pa je zmanjšanje nadurnega dela.


Stroške obvladujemo s skrajševanjem ležalne dobe, ki je že dosegla spodnjo mejo 4,3 dneva in jo le težko še dodatno skrajšujemo, racionalno rabo dragih zdravil, krvi in krvnih preparatov in prerazporeditvijo in planiranim izvajanjem posegov, ki zahtevajo drage materiale.

KOG uživa velik ugled pri bolnicah iz republik bivše Jugoslavije, predvsem BiH in Makedonije. V letu 2010 smo obravnavali 41 samoplačnic iz tujine.


Specialisti KOG redno sodelujejo s specialisti Onkološkega inštituta v Ljubljani v okviru Ginekološko-onkološkega konzilija, ki se sestaja enkrat tedensko.

KOG je v letu 2010 ostal vključen v mednarodno multicentrično raziskavo: Surveillance system: Occurrence of Urinary incontinence in Women as a consequence of Inefficient or Inapropriate Obsterics care - ObSurvey No 2007111, ki jo vodi Ginekološka klinika iz Ferrare.

89

3.2.4.2. Klinični oddelek za perinatologijo


Klinični oddelek za perinatologijo (KOP) je največja porodnišnica v Sloveniji, kjer se vsako leto rodi tretjina slovenskih otrok in približno 85 % vseh nedonošenčkov z zelo majhno in majhno porodno težo. KOP deluje na sekundarnem in terciarnem nivoju. Na sekundarnem nivoju poteka oskrba zdravih in neogroženih bolnih nosečnic, porodnic in otročnic ter zdravih novorojenčkov. Na terciarnem nivoju poteka zdravljenje zelo bolnih nosečnic, nosečnic s kroničnimi boleznimi, ki zapletajo nosečnost, bolnih plodov, odkrivanje in obravnava nepravilnosti v razvoju ploda, zdravljenje in nega nedonošenčkov z zelo majhno in majhno porodno težo in ogroženih novorojenčkov, rojenih ob terminu. Del nosečnic, ki jih obravnavamo na terciarnem nivoju, je sprejetih na KOP po sistemu transporta in utero. Delo poteka v obliki bolnišnične, dnevne in ambulantne obravnave v okviru Službe za porodništvo in Službe za neonatologijo. Na KOP skrbimo tudi za izobraževanje bodočih staršev v okviru Šole za starše.


Služba za porodništvo

Porodni blok s sprejemno-triažno (urgentno) ambulanto in poporodnimi oddelki

V letu 2010 je bilo 79 porodov več kot leta 2009, kar je 1,2 %. Carskih rezov je bilo 1198, kar je 54 več kot leta 2009. Za 0,6 % se je povečal tudi odstotek carskih rezov v primerjavi z letom 2009 in je v zadnjih šestih letih največji doslej. Zato pa je manj operativnih vaginalnih operacij. Manj je tudi večjih raztrganin presredka in redkeje naredimo epiziotomijo. Odstotek indukcij poroda se pomembno ne spreminja (18,4 % proti 17,8 %), zato pa se pomembno zamanjšuje odstotek induciranih in stimuliranih porodov z oksitocinom (55,1 % proti 60,4 % leta 2004).

Graf 13: Število porodov 2004 do 2010

Tabela 30: Št. pregledov v sprejemno triažni (urgentni) ambulanti

5.294 5.5015.709

6.1286.715 6.636 6.715

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Ambulanta za ogroženo nosečnost, Oddelek za ogroženo nosečnost, Perinatalni dnevni center, Ambulanti za funkcionalno diagnostiko, Ambulanta FMF

V ambulantah, na oddelku in dnevnem centru smo imeli leta 2010 več obravnav in pregledov kot leta 2009.

Tabela 31: Število pregledov in posegov v ambulantah za ogroženo nosečnost in funkcionalno diagnostiko

Tabela 32: Število obravnav na perinatalnem dnevnem centru

Tabela 33: Število ultrazvočnih preiskav v ambulanti FMF

2009 2010

Amb. za ogroženo nosečnost 4.036 4.479

Amb. za funkcionalno dg 11.647 12.183

2009 2010

Dnevne obravnave 1.283 1.291

Ambulantni pregledi 493

2009 2010

Nuhalna svetlina 1.424 1.112

Ostale UZ preiskave 649 1.348

2009 2010

Sprejemna triažna ambulanta

11.526 12.361

90

Graf 17: Število ugotovljenih anomalij pri plodovih 2004 do 2010Graf 15: Odstotek izhodnih vaginalnih operacij 2004 do 2010

Graf 16: Odstotek raztrganin perineja III/IV 2004 do2010

Graf 14: Odstotek carskih rezov 2004 do 2010

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

74

100

127136 138

127 129

0

20

40

60

80

100

120

140

160

16,2

15,8

15,3

16,3

15,7

17,2

17,8

14

14,5

15

15,5

16

16,5

17

17,5

18

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

1,9

2,5

2,1 2,2

2,9

2,4

1,98

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

vacuum, forceps

0,26

0,24

0,31

0,21

0,6

0,49

0,26

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Ruptura perineja III/IV

Tabela 34: Število intrauterinih posegih po vrstah posegov

Tabela 35: Število intrauterinih posegih po vrstah posegov

2009 2010

Amniocenteze 1.090 1.077

Biopsije horionskih resic 240 169

Ostali posegi 89 82

2009 2010

Amniocenteze 1.090 1.077

Biopsije horionskih resic 240 169

Ostali posegi 89 82

91

Služba za neonataologijo

V letu 2010 je bilo rojenih 59 otrok več kot leta 2009. Na EINT smo leta 2010 sprejeli 639 novorojenčkov, kar je 44 več kot leto prej. Sprejetih je bilo 610 (8,9 % vseh živorojenih) in še 29 novorojenčkov iz drugih porodnišnic (transport je opravila ekipa KOOKIT). Brez otrok sprejetih po rojstvu iz drugih porodnišnic in brez otrok rojenih po TIU, bi bilo na EINT sprejetih le 476 (7,1%) otrok. Med sprejetimi je bilo v primerjavi z letom 2009 več zelo lahkih in lahkih nedonošenčkov. V ambulanti za ogrožene novorojenčke je bilo pregledanih 472 otrok, večina nedonošenčkov zaradi ocene razvoja, 34 otrok je bilo naročenih na kontrolni UZ pregled glave ali sečil, 20 otrok je bilo naročenih zaradi nujnosti fizioterapevtske obravnave, 17 otrok pa je dobilo cepivo BCG (11 samoplačnikov).

Tabela 36: Št. rojenih otrok v 2009 in 2010

Tabela 37: Št. prejetih novorojenčkov na EINT po teži v 2009 in 2010

Tabela 38: Št. pregledov in UZ preiskav v ambulanti za rizične otroke v 2009 in 2010

2009 2010

št. rojstev 6.861 6.920

teža novorojenčkov 2009 2010

pod 1.000 g 46 72

1.000 g do 1.499 g 103 103

1.500 g do 1.749 g 68 75

1.750 g do 2.499 g 181 186

2.500 g in več 197 203

2009 2010

Pregledi 589 836

UZ preiskave 65 66

92


V letu 2010 smo imeli manjšo mrtvorojenost, kljub večjemu številu feticidov zaradi anomalij pri plodu, in perinatalno umrljivost, zgodnja neonatalna umrljivost pa je ostala na enaki ravni kot leta 2009.

Kljub skoraj 7000 porodom noben donošen novorojenček ni umrl zaradi okužbe ali perinatalne hipoksije. Visoko preživetje nedonošenčkov pod 1500 g ob nizkem odstotku bolezni, ki so povezane z nedonošenostjo: retinopatija zaradi nedonošenosti, bronhopulmonalna displazija, možganska krvavitev, periventrikularna levkomalacija (primerjava z Vermont-Oxford Network).

Kljub sicer majhnemu, pa vendar porastu odstotka carskih rezov in dejstvu, da smo terciarni center, je le ta še vedno pod povprečjem Evropske unije za celo populacijo.

Z organizacijo ultrazvočnih šol, poglablanjem lastnega znanja, z rednimi seminarji ultrazvočne diagnostike in nakupom sodobnih ultrazvočnih naprav smo izboljšali odkrivanje anomalij pri plodu. Tako se je letos rodilo 113 otrok z anomalijami (1,6 %), lani pa 165 (2,4 %). Večinoma so se rodili otroci z manjšimi anomalijami.

Izobraževanje

Organizirali smo 2 strokovni srečanji, izvajamo redni mesečni tečaj za zgodnjo nosečnost. Aktivno smo se udeležili petih domačih in šestih tujih seminarjev ali kongresov.


Klinična pot: Amniocenteza in biopsija horionskih resic.Smernice: zdravljenje okužbe po porodu in antibiotična profilaksa, obporodna krvavitev (ND), preeklampsija – eklampsija (ND), spremljanje plodovega stanja med porodom (ND), oživljanje novorojenčka (ND), odvzem tkiv in celic, sladkorna bolezen v nosečnosti.

MM konference: leta 2010 smo imeli na Kliničnem oddelku za perinatologijo 25 strokovnih sestankov. Predstavljeni so bili zaključeni zapleteni klinični primeri ali nevarni dogodki v poteku bolezni in zdravljenja.

Seminarji ultrazvočne diagnostike v perinatologiji so organizirani vsako sredo, takrat analiziramo določene primere.

Komisije: Komisija za analizo mrtvorojenosti in razvojnih anomalij je imela 22 sej. Ustanovili smo Komisijo za obvladovanje tveganj v porodništvu.


Iz nabora podatkov NPIS-a iz programa Hipokrat sprotno preverjamo gibanje kazalnikov kakovosti v perinatologiji. Pri analizi kakovosti v perinatologiji v Sloveniji sodelujemo z ZZS.


Marca 2010 smo prešli z dnevne bolnišnične na ambulantno obravnavo intrauterinih diagnostičnih posegov ob uporabi klinične poti. Obravnavo nosečnic za pripravo na carski rez smo organizirali ambulantno v okviru Perinatalnega dnevnega centra.


Obvladovanje stroškov: redno spremljamo porabo zdravil, medicinskega materiala in storitev ter ustrezno ukrepamo tudi z oblikovanjem smernic.

Trženje: v popoldanskem času je dvakrat tedensko organizirana samoplačniška ultrazvočna ambulanta. Opravljamo samoplačniške intrauterine diagnostične posege. Pridobivanje donatorskih sredstev, donacije aparatov in dobrodelnih akcij. V letu 2010 smo pridobili aparate in investicije za cca. 550.000,00 EUR.


Sodelujemo v treh terciarnih projektih UKCL, v enem programu in enem projektu, ki ju financira ARRS ter v treh kliničnih raziskavah.

Graf 18: Mrtvorojenost in perinatalna umrljivost na 1000 vseh rojenih nad 500g ter zgodnja neonatalna umrljivost na 1000 živorojenih nad 500g 2009 do 2010

MrtvorojenostPerinatalna umrljivostZgodnja neonatalna umrljivost

93

3.2.4.3. Klinični oddelek za reprodukcijo


Na KO za reprodukcijo opravljamo kirurško dejavnost s poudarkom na endoskopki kirurgiji, ki vključuje celostno obravnavanje neplodnosti, vključno z diagnostističnimi in operativnimi postopki. Prav tako opravljamo vso ginekološko endoskopsko kirurgijo na adneksih in maternici, vključno z najzahtevnejšimi terciarnimi posegi, ki se izvajajo zaradi globoke rektovaginalne endometrioze. Najpogostejša terciarna storitev je obravnavanje in interdisciplinarno kirurško zdravljenje globoke rektovaginalne endometrioze. Za tovrstno kirurško zdravljenje je strokovno usposobljenih samo nekaj centrov v Evropi, v Sloveniji pa smo edini. Edini v Sloveniji izvajamo mikrokirurške postopke (anastomoze semenovodov).

Drugo področje dejavnosti na KO za reprodukcijo predstavljajo postopki OBMP. Na tem področju izvajamo vse najbolj poznane in uveljavljene postopke, ki jih trenutno izvajajo v svetu:• smo akreditirani za pridobivanje in shranjevanje celic in tkiv

(semena, jajčnih celic, zgodnjih zarodkovi, tkiva testisa in jajčnikov);

• sposobni smo pridobivanja matičnih celic;• med redkimi centri v Evropi izvajamo IMSI metodo, s katero

izboljšujemo oceno morfologije semenčic pod zelo veliko povečavo;

• edini v Sloveniji izvajamo postopke za ohranjanje plodnosti pri mladih ženskah z rakom po kemoterapiji in radioterapiji;

• predimplantacijsko genetsko diagnostiko izvajamo pri parih z genetskimi nepravilnostmi, ki povzročajo spontani splav ali rojstvo mrtvega ali hudo prizadetega otroka.

Tretje področje predstavljajo vsebine na dnevni kliniki, kjer opravljamo kirurške in medikamentozne prekinitve nosečnosti, vazektomije, biopsije testisov, posege na materničnem vratu zaradi predrakavih sprememb in ambulantno histeroskopijo.


2009 2010

Št.ambulantnih pregledov 14.256 13.287

Št. histeroskopskih posegov 729 669

Št.laparoskopskih posegov 926 797

Operacijski posegi-terciar 81 61

Ostale manjši op.posegi 28 47

Št. UZ pregledov 4.320 4.477

Št. obravnav na Dnevni kliniki 2.784 3.319

2009 2010

Št. postopkov ZTO 1.244 1.412

Št. nosečnosti v svežih postopkih

350 382

Stopnja nosečnosti/ET 34 % 33 %

Stopnja nosečnosti/odm.ET 21,5 % 22,3 %

Tabela 39: Prikaz ambulantnega dela, funkcionalne diagnostike in operativnih postopkov (primerjalno z letom 2009)

Tabela 40: Podatki postopkov zunajtelesne oploditve (ZTO) (primerjalno z letom 2009)

V letu 2010 smo opravili manj operacij zaradi pomanjkanja anesteziologov, kar se odraža v večjem številu IVF postopkov in večjim stroškom za državo.

94


IMSI – neposredni vnos morfološko izbranega spermija v citoplazmo jajčne celice To je nova metoda, s katero spermije pred vnosom v jajčne celice pregledamo pod večjo, približno 6000-kratno povečavo, pri kateri postanejo opazne morfološke nepravilnosti spermijev, ki jih drugače ne vidimo. Na ta način dosežemo boljše klinične rezultate – večjo stopnjo zanositve in poroda pri parih z najtežjimi oblikami moške neplodnosti.


Sodelujemo v enem programu in treh projektih, ki jih financira ARRS. V okviru terciarne dejavnosti UKCL izvajamo 4 projekte.

Izobraževanje

Organizirali smo tečaj endoskopske kirurgije in strokovno srečanje. Imeli smo 38 vabljenih predavanj.

Aktivno smo sodelovali na vseh pomembnih evropskih in svetovnih kongresih (ESHRE-Rim, IFFS-Munchen, ESGE-Barcelona, AAGL-Dubrovnik, Konferenca o endoskopskih komplikacijah-Atene, Konvencija ekspertov za endometriozo- Berlin, EUROGIN-Monte Carlo).


Klinična pot: klinična pot za operativno zdravljenje benigne patologije rodil, redno uporabljamo pojasnilne obrazce. Registrirali in obravnavali smo 9 odklonov. Vsake tri mesece spremljamo stopnjo nosečnosti na število opravljenih postopkov zunajtelesne oploditve, kar predstavlja kazalnik kakovosti za OBMP postopke. Zagotavljanje sistema kakovosti redno zagotavljamo z: varnostnimi vizitami, IVF konzilijem, ki jih izvajamo enkrat tedensko; konzilijem za endometriozo enkrat tedensko, konzilijem za PgD in s strokovnimi kolegiji. Prav tako enkrat letno opravimo interni strokovni nadzor na vseh področjih reprodukcije in preverimo izvedbo zastavljenih ciljev.


V letu 2010 smo povečali obseg spermiogramov za 30 % in tako zmanjašali čakalno dobo na manj kot 1 mesec.Uvedli smo IVF postopke z minimalnim spodbujanjem pri ženskah z dobro prognozo. Tako smo znižali stroške zdravil ob enaki stopnji nosečnosti.

Uvedli smo ET na dan 3 pri tistih z manjšim številom zarodkov. Na ta način smo zmanjšali porabo gojišč za gojenje do 5. dneva.

Opravili smo analizo želja pacientk po obratovalnem času na folikulometrijah, ki so pokazale, da ne želijo sprememb.

Uvedli smo elektronsko naročanje pacientk za operativne posege. Zaradi vsakodnevnih motenj zaradi pomanjkanja anesteziologov ga moramo ves čas spreminjati, kar zelo obremenjuje sestre na naročanju in povzroča težave v komunikaciji s pacientkami.

Redno spremljamo zadovoljstvo pacientk, ki so v večini primerov zadovoljne. Pripombe so le na prenaročanje za operativne posege iz že prej pojasnjenih razlogov.

Nabave: Storz operativni stolp,hidravljika za ICSI, inkubator za gojenje zarodkov.

V letu 2009 smo pričeli s pregledom opravljenega dela po posameznih zdravnikih, s tem smo nadaljevali tudi v letu 2010.


Materialne stroške smo zmanjšali za 45 000 EUR s pogajanjem pri cenah gonadotropinov. Opravili smo 58 samoplačniških IVF postopkov in 21 samoplačniških operativnih posegov. Na tem področju je interes samoplačnikov večji kot ga lahko opravimo zaradi omejitve pomanjkanja anesteziologov.


Na področju razvoja matičnih celic sodelujemo na skupnem raziskovalnem projektu z Medicinsko fakulteto Univerze Heidelberg, Nemčija.

95

3.2.4.4. Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena


Delo Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena poteka v vseh štirih stavbah v katerih delujejo KO Ginekološke klinike. V okviru naše službe delujejo: sterilizacija, fizioterapija, urinsko-hematološki laboratorij, specialistične ambulantne dejavnosti, citopatološki laboratorij, internistična ambulanta, psihološka ambulanta.

Organizacijsko spadajo v okvir naše službe tudi vsi trije operacijski bloki Ginekološke klinike. To so anesteziološka služba, operacijske medicinske sestre, anestezijske medicinske sestre, bolničarki in operacijske strežnice. Največ zaposlenih v naši službi je po izobrazbeni strukturi s področja ZBN. Zaposlenih imamo tudi 6 zdravnikov specialistov, fizioterapevte, psihologa, laboratorijske tehnike, dipl. ing. laboratorijske medicine, zdravstveno administracijo, bolničarke, kurirke in strežnice.


• Sterilizacija: parna sterilizacija – 3.255 postopki termodezinfekcije – 3.035

• Posteljna postaja: očistila je 10.221 bolniških in 6.456 otroških posteljic.

• Fizioterapija: je opravila 41.971 fizioterapevtskih postopkov.• Urinskohematološki laboratorij: je opravil 29.654 preiskav.• Androloški laboratorij je imel 3.304 laboratorijskih

postopkov, od tega 1.917 spermiogramov.

Specialistična ambulantna dejavnost

• Specialističnih ambulantnih pregledov 20.467• Dispanzer primarni nivo 23.641• Prvi pregledi nosečnic 1.259• Kontrolni pregledi nosečnic 6.181 • UZ 8.386• CTG 1.966• Urodinamski laboratorij 4.648 preiskav• Svetovanje 4.150

Operativni posegi

• OPERACIJSKI BLOK KOR: Opravljenih je bilo 1.703 operacijski posegov.

• OPERACIJSKI BLOK KOP: Opravljenih je bilo 1.520 operacijskih posegov, od tega 1.135 carskih rezov.

• OPERACIJSKI BLOK KOG: Opravljeno je bilo 565 laparatomij, 767 vaginalnih operacij, 946 laparoskopskih operacij.

Skupaj je bilo opravljenih 2.278 operativnih posegov. Urgentnih operacijskih posegov je bilo 224. Naredili so tudi 2.680 malih operativnih posegov.

Anestezijska služba

• KO za ginekologijo 1.742• Urgentna (op.2) 2.302 • KO za reprodukcijo 1.318• KO za pernitologijo 1.345• Porodni blok 951• Dnevna klinika 738• SKUPAJ 8.397

Internistična ambulantna dejavnost: Opravljenih je bilo 2101 internističnih pregledov. Dnevno je bilo opravljenih še 5 do 8 telefonskih konzultacij.

Citološki laboratorij

• Brisi: zunanji naročniki 24.772• Ginekološka klinika 16.369• Brisi skupaj 41.141

Patološki laboratorij

• Število preiskav 6.388

96


Uvedba konziliarne internistične ambulante v letu 2010 s poudarkom na konziliarni dejavnosti in multidisciplinarni obravnavi naših bolnic. Tako so uvedeni internistično-anesteziološki konziliji ob četrtkih ob 8.15 uri. Po potrebi pa enkrat tedensko tudi na posameznih KO.

Z zaposlitvijo dveh novih patologov smo v letu 2010 začeli s ponovno oživitvijo raziskovalnega dela v citopatološki službi. Ključni razvojni in raziskovalni projekti

Podpiramo razvoj stroke in izobraževanje v vseh službah.

Izobraževanje

Aktivno smo se udeležili enega strokovnega srečanja doma, pasivno treh izobraževanj doma in enega v tujini. Tečaj reanimacije je opravilo 9 zaposlenih v naši službi.

Objave v domači in tuji strokovni literaturi v SCI

V domači in tuji strokovni literaturi nismo imeli objavljenih člankov.


Mesečno preverjanje zadovoljstva pacientov v specialistični ambulantni dejavnosti. Opavljen je bil zunanji strokovni nadzor v urinsko-hematološkem laboratoriju.


Smo v fazi uvajanja pisne izdaje izvidov v specialističnih ginekoloških ambulantah. V fizioterapevtski službi smo pripravili program širitve storitev, za katere upamo, da bodo v letu 2011 tudi izvedene. Obvladovanje stroškov in trženje

V Službi za medicinske dejavnosti smo zelo racionalni pri materialnih stroških. Redno spremljamo stroške naše službe, večja odstopanja od plana sproti urejamo.


Za uvedbo HPV testov smo sodelovali z Onkološkim inštitutom. Na novo pa smo začeli sodelovati z Zavodom za transfuzijo krvi. Po potrebi vse naše službe sodelujejo z ostalimi službami UKC.

97

3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA

Pediatrična klinika je sestavni del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in je tericarna bolnišnica za republiko Slovenijo in hkrati regijska bolnišnica za ljubljansko območje. Že vsa leta svojega obstoja skrbi za razvoj med seboj prepletenih dejavnosti: zdravstveno, pedagoško in raziskovalno. Tako je bilo tudi v letu 2010 in tako bo tudi poslej. V letu 2010 smo se srečevali z veliko problemi, povezanimi z reklamacijami sicer odlične nove bolnišnice. Izpostavim le tri pomembne strokovne organizacijske dosežke iz leta 2010:

• odprtje oddelka urgentne pediatrije,• uvedba stalne pripravljenosti za specialiste vseh strokovnih

pediatričnih področjih za celo državo in • uvedba velikih vizit v obliki tedenskih predavanj o

najpomembnejših dosežkih posameznih oddelkov.

Ostajajo pa še problemi, ki jih je treba rešiti čimprej in sicer: nabaviti svoj magnet za otroke, odpreti specialni pediatrični laboratorij v novem DTS-u in zagotoviti prostor za doječe matere našega neonatalnega oddelka in KOOKIT-a.

98

Nevarnosti:• slaba informacijska tehnologija na nacionalni ravni,• odsotnost nacionalnih standardov,• naraščanje stroškov v zdravstvu, ki so povezani z novimi

tehnologijami in zdravljenji,• makroekonomski vplivi (recesija),• epidemije.

Dosežki posameznih oddelkov so prikazani v nadaljevanju.

SWOT analiza

SWOT analiza temelji na analizi obstoječega stanja v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in okolja, v katerem deluje ter v primerjavi s podobnimi bolnišnicami v EU.

Prednosti:• visoko eksperten kader,• visoko specializirana in sodobna zdravstvena oskrba vključno

z zdravstveno nego,• zastopanost vseh internističnih strok vključno s

pedopsihiatrijo in tesno povezavo z otroško kirurgijo,• 24 urna zdravstvena oskrba z najvišje usposobljenim

zdravstvenim kadrom,• tesna povezanost z MF in drugimi zdravstvenimi šolami,• nacionalni referenčni centri za redke in zahtevne bolezni,• razvito razvojno raziskovalno delo in sodelovanje

v mednarodnem prostoru,• nova zgradba,• sodobna nova oprema,• neposredna povezava z ostalimi oddelki UKC Ljubljana,• ustanovitev novega sprejemno triažnega oddelka kot vstopna

vrata v bolnišnici. Slabosti:• z nakupom nove opreme ni prišlo do priprave programov

za nove dejavnosti,• pomanjkanje prostorov za arhive v novi stavbi,• dislokacija laboratorija,• višji stroški vzdrževanja stavbe,• povečano število delovišč posameznih oddelkov,• neurejeno financiranje – denar ne sledi bolnikom,• odsotnost učinkovitih managerskih orodij za obvladovanje

stroškov v procesih zdravljenja,• prepočasno uvajanje sodobnih orodij za izvajanje bolnišnične

dejavnosti (klinične poti), • odsotnost delovnih normativov, odsotnost spremljanja

in izenačevanja storilnosti,• slaba profesionalna kultura, • pomanjkanje kadrov, • visok odstotek odsotnosti zaradi bolniškega dopusta in nege

in osebja s statusom invalidnosti,• odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in

izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,• nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih.

Priložnosti:• izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost ter učinkovitost

uporabe sredstev,• trženje nekaterih dejavnosti.

99

3.2.5.1. Služba za otroško psihiatrijo


Služba za otroško psihiatrijo predstavlja vrh v stopenjski diagnostiki in terapiji na terciarnem nivoju. Organizirana je kot bolnišnična enota z 12 posteljami za splošno otroško psihiatrijo ter 5 posteljami za specializiran program zdravljenja motenj hranjenja. Delo realizira multidisciplinaren visoko strokoven tim, ki oblikuje smernice za obravnavo posameznih psihiatričnih motenj in tudi kriznih stanj (sodelovanje pri oblikovanju smernic za obravnavo nasilja v družini za Ministrstvo za zdravje). Od leta 2009 dalje teče specializiran program za zdravljenje motenj hranjenja z zgodnjim začetkom, ki omogoča pravočasnejše odkrivanje in učinkovitejšo terapevtsko pomoč posameznikom s to motnjo, ki ima visoko smrtnost ter pogoste telesne zaplete. Opravljamo pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju, sodelujemo v slovenskih in mednarodnih strokovnih združenjih, vključno s sodelovanjem v mednarodni raziskavi.

Število obravnav

•V letu 2009 je bilo 90 zaključenih obravnav.•V letu 2010 je bilo 117 zaključenih obravnav.•V letu 2009 je bilo 620 ambulantnih obravnav.•V letu 2010 je bilo 946 ambulantnih obravnav.


Nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje Izvirnega modela zdravljenja motenj hranjenja do 17 leta. (liaisonski model zdravljenja v multidisciplinarnem timu). Začetek zdravljenja po dif. dgn izključitvi somatskega obolenja in obravnavi zapletov stradanja, nadaljevanje po usmerjenem visoko specializiranem programu. Najvišja usposobljenost tima: otroški psihiater + pediater endokrinolog + dietolog + psiholog + pedagog + socialni delavec.

Novosti v l. 2010: 4 x letno potekajo delavnice za več družin hkrati, od 7 do 10 dni. Ustanovljeno imamo skupino za starše. Model je edinstven v državi in predstavlja izboljšavo v organizaciji in izvajanju strokovne pomoči, ki je pripomogla k večji učinkovitosti dela.

Izobraževanje

Bili smo soorganizatorji dveh strokovnih srečanj v Sloveniji in se udeležili dveh strokovnih srečanj v tujini.

Organizacija dela in učinkovitost ter obvladovanje stroškov in trženje

K boljši učinkovitosti je v letošnjem letu pripomogla kadrovska služba, sicer pa sledimo priporočilom Kliničnega centra.


Aktivno sodelujemo v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva in pri organizaciji rednih mesečnih strokovnih srečanj.

Sodelovali smo pri podaji strokovnih stališč pedopsihiatrične stroke in na strokovnih razpravah na predlog Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami v okviru delovne skupine Pedagoške akademije in ministrstva za šolstvo

Sodelovanje s prof. Robertom Goodmanom z Inštituta za psihiatrijo v Londonu pri pripravi prevoda diagnostičnega vprašalnika DAWBA v slovenski jezik.

Prav tako sodelujemo v ozko specializiranem programu diagnostike in pri oblikovanju terapevtskega programa za starše otrok z avtistično razvojno motnjo. Ugotovitve posredujemo institucijam na sekundarnem nivoju.

Sodelujemo pri oblikovanju smernic in postopkov za zdravstvo pri spolni zlorabi v otroštvu v okviru projektne skupine na Ministrstvu za zdravje

Ekspertno – konzultantska dela za različne inštitucije (trajna horizontalna povezanost več strok za boljše reševanje problemov zdravstvene oskrbe).

Priprava strokovnih mnenj za centre za socialno delo, policijo, sodne ekspertize, izdelava mnenj za fakultetno izvedensko komisijo.

Izvajanje podiplomskega izobraževanja iz družinske dinamike v okviru Katedre za psihiatrijo pri Medicinski fakulteti v Lj. (Prim. Mojca Brecelj Kobe dr. med – ozko specializirana usposobljenost na področju družinske terapije z diplomo mednarodno priznanega programa izobraževanja na Londonskem institutu za družinsko terapijo ).

Na Oddelku za otroško psihiatrijo nadaljujemo s sodelovanjem s strokovnjaki z Inštituta za psihiatrijo v Londonu, ene najpomembnejših raziskovalnih inštitucij na področju psihiatrije v Evropi, plod katerega so odmevne objave s področja raziskav

100

fenotipov pri motnjah hranjenja v uglednih mednarodnih strokovnih revijah z več kot stokratno citiranostjo.

Sodelovanje z Londonskim inštitutom Institute of Family Therapy in Tavistock kliniko prav tako v Londonu.

Dr. Anderluhova, z Oddelka za otroško psihiatrijo, je bila letos povabljena tudi v skupino Faculty of 1000 Medicine (http://f1000medicine.com/), sestavljena iz 2600 ekspertov z vseh področij medicine, v okviru katere strokovnjaki izbirajo najvplivnejše objavljene članke s svojih področij. Izbrani članki so označeni na PubMedu, kjer so dosegljive tudi evalvacije.

101

3.2.5.2. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo

Strokovni dosežki in nove metode zdravljenja

Oblikovanje klinične poti za obravnavo otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom. Izdelan je natančen protokol zdravljenja otrok z JIA vključno z merili za postavitev diagnoze, določitev kategorije JIA, oceno aktivnosti bolezni, smernice zdravljenja in oceno uspešnosti zdravljenja z zdravili.

Uvedba nove metode zdravljenja sistemskega JIA z biološkim zdravilom tocilizumab. Tocilizumab je humanizirano monoklonsko protitelo proti receptorju za interlevkin-6 (IL-6). IL-6 je eden izmed ključnih citokinov pri sistemskem JIA. Na osnovi objavljenih rezultatov dvojno-slepe, s placebom kontrolirane randomizirane raziskave smo izdelali protokol in začeli zdravljenje s tocilizumabom pri naših bolnikih s trdovratnim sistemskim JIA.

Sodelovanje v kliničnem preskušanju zdravila faze III po protokolu 0881A1-3338-WW z zdravilom etanercept pri otrocih in mladostnikih z razširjenim oligoartikularnim JIA, artritisom z entezitisom ali psoriatičnim artritisom.

Sodelovanje v kliničnem preskušanju faze II po protokolu DSC/08/2357/36 za oceno učinkovitosti in varnosti zdravila givinostat pri bolnikih s poliartikularnim JIA, ki se ne odzivajo na ustrezno standardno zdravljenje.

Uvedba nove metode spremljanja aktivnosti bolezni pri otrocih z lokalizirano sklerodermijo z uporabo termografske kamere.

Uvedba novih genetskih testov na področju diagnostike bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (MEFV, RAG1, FOXP3, TNSF5, AICDA, UNG).


V okviru ARRS izvajamo 4 raziskovalne projekte, v okviru terciarne dejavnosti UKCL pa en projekt. Sodelujemo v mednarodnem projektu European Forum on Antiphospholipid Antibodies and Lupus Working Group of Paediatric Rheumatology European Society z naslovom: “Register for Pediatric Patients with Antiphospholipid Syndrome”. Glavni koordinator: Doc. dr. Tadej Avčin

Izobraževanje

V letu 2010 smo imeli strokovnjaki Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 8 vabljenih predavanj v tujini.

102

3.2.5.3. Služba za pljučne bolezni


Služba za pljučne bolezni je strokovna enota, ki v okviru Pediatrične klinike obravnava otroke in mladostnike z akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal. Obravnavamo otroke z astmo, cistično fibrozo in drugimi kroničnimi boleznimi pljuč, bronhopulmonalno displazijo in drugimi prirojenimi okvarami pljuč, intersticjskimi obolenji, otroke s kronično respiracijsko insuficienco, ki je posledica različnih drugih osnovnih bolezni. Obravnavamo tudi otroke z akutnimi infekcijskimi obolenji dihal, kot so bronhiolitis, pljučnica, tuberkuloza.

Vodimo Center za astmo pri otroku in mladostniku, ki poleg obravnave bolnikov vodi stalno izobraževanje zdravstvenega kadra, zdravnikov specialistov pediatrije in družinske medicine ter medicinskih sester (Predavanja in specializiranih učnih delavnic v okviru Šole za astmo za zdravnike in medicinske sestre). Vodimo Center za cistično fibrozo za otroke in mladostnike ter nacionalni register otrok s cistično fibrozo. Vključeni smo v Evropski projekt Registra za CF. Na Pediatrični kliniki poteka diagnostika in zdravljenje vseh otrok s cistično fibrozo v Sloveniji. Vodimo zdravljenje otrok s kronično respiracijsko insuficienco, ki potrebujejo stalno zdravljenje s kisikom na domu ali neinvazivno ventilacijo na domu. Dejavnost v okviru Službe za pljučne bolezni že poteka, center pa formalno še ni ustanovljen. Služba za pljučne bolezni vodi doktrino zdravljenja otrok obolelih za tuberkulozo in koordinira delo mreže centrov za obravnavo otrok, ki so bili v stiku z bolnikom s tuberkulozo. Edini v Sloveniji opravljamo diagnostično in terapevtsko fleksibilno bronhoskopijo pri otrocih od novorojenčkovega obdobja dalje. V okviru funkcionalne diagnostike pljučne funkcije poleg rutinskih preiskav edini v Sloveniji opravljamo merjenje dušikovega oksida v izdihanem zraku in merjenje pljučnih funkcij pri dojenčkih in majhnih otrocih.


2009 2010

Hospitalizirani bolniki 1.279 1.219


Tabela 41: Število hospitalnih in ambulantnih obravnav (primerjalno z letom 2009)


Implementacija celostne obravnave otrok in mladostnikov s cistično fibrozo na nacionalni ravni. Predstavitev rezultatov v okviru Evropskega registra za cistično fibrozo (Lancet).

Ključni projekti

Sodelujemo v treh projektih v okviru terciarne dejvnsoti UKCL in v Evropskem registru bolnikov s cistično fibrozo Evrpske zveze za cistično fibrozo.

Izobraževanje

Udeležili smo se petih kongresov in strokovnih srečanj v tujini in dveh strokovnih srečanj doma ter organizirali štiri strokovna srečanja doma.


Služba vodi redne sestanke z obravnavo zahtevnih bolnikov in odklonov ob zdravljenju. Nadgradili smo uporabo pojasnilnega obrazca UKC pred posegi. Priravlja se klinična pot o obravnavi akutnega bronhiolitisa pri otroku.


Strokovno sodelovanje s centrom za zdravljenje kronične dihalne odpovedi pri otrocih Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz, Francija, prof. dr. Brigitte Fauroux.

Sodelovanje s centrom za pljučno pulmologijo NHS Royal Brompton Hospital, prof. A. Bush.

Sodelovanje v Evropskem združenju za cistično fibrozo – register.

Sodelovanje z Evropsko respiratorno skupnostjo – projekt Paediatric Hermes.

103

3.2.5.4. Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko


Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (KOGHN) Pediatrične klinike UKC Ljubljana izvaja:• diagnostiko in zdravljenje bolezni prebavil, jeter in motenj

prehrane pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih,• obravnavanje doktrine zdrave prehrane dojenčkov, otrok in

mladostnikov,• izobraževanje s področja pediatrične gastroenterologije,

hepatologije in nutricionistike,• raziskovalno dejavnost na omenjenih področjih.

Strokovno delo poteka na petih področjih: klinični oddelek (11 postelj), endoskopija (bolnišnična in ambulantna), funkcionalna diagnostika in 2 gastroenterološki ambulanti.


Na KOGHN sprejemamo samo najnujnejše bolnike, povečujemo število enodnevnih in dnevnih hospitalov. Večji del strokovnega dela poteka na terciarni ravni.

Zaradi namena skrajševanja čakalnih dob smo leta 2010 uvedli dodatno subspecialistično gastroenterološko ambulanto (z novo ambulanto smo skrajšali čakalno dobo bolnikov na prvi pregled na 14 dni do 3 tedne).

Endoskopske in funkcionalne preiskave: 2009/2010; 70 % endoskopskih preiskav in terapevtskih posegov izvajamo v sedaciji, 5 do 10 % pa v anesteziji.

KOGHN programi, ki jih izvajamo samo na našem oddelku, za celo Slovenijo: perkutane endoskopske gastrostome (PEG), Center za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter, intraluminalna impedanca, prehodnostna kapsula pred kapsulno endoskopijo. KOGHN ima organizirano tudi Službo 24-urne pripravljenosti za obravnavo bolnikov z urgentnimi stanji kot so: ustavljanje krvavitev iz prebavil pri otrocih, odstranjevanje tujkov, kavstične poškodbe itd.

Na področju uvajanja novosti v strokovnem delu navajam uvedbo prehodnostne kapsule, s katero ugotavljamo prehodnost prebavil, in s tem zagotovimo možnost uvedbe kapsulne endoskopije pri otroku s sumom na kronično vnetno črevesno obolenje. Zaradi uvedbe prehodnostne kapsule pri otroku ni potrebno narediti rentgenske preiskave.

Št. bolnikov 2009 2010

Hospitalizirani bolniki 1.478 4.923


Endoskopske preiskave 2009 2010

EGDS 672 737

Kolonoskopija 170 177

Kapsulna endoskopija 16 15

Prehodnostna kapsula 0 9

PEG 11 16

Aspiracijska biopsija 18 23

Funkcionalne preiskave 2009 2010

Ph metrije 244 154

Impedanca 16 38

Imp+bilimetrija 0 21

Ph+bilimetrija 0 1

Obremenitveni krvni testi 126 348

H2 dih. test 28 190

Anorektalna manometrija 4 7

Tabela 42: Število hospitalnih in ambulantnih obravnav (primerjalno z letom 2009)

Tabela 43: Število endoskopskih preiskav (primerjalno z letom 2009)

Tabela 44: Število funkcionalnih preiskav (primerjalno z letom 2009)

104

Leta 2010 smo uvedli novo doktrino prehrane dojenčkov v Sloveniji. Na pobudo KOGHN smo ustanovili delovno skupino za nutricionistiko, ki vključuje strokovnjake dveh terciarnih centrov (UKC Ljubljana in UKC Maribor) ter zdravnike primarnega in sekundarnega nivoja.

Sprejeta je bila nova doktrina preventive z D vitaminom pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Doktrino je potrdil razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo.

Lani smo uvedli izboljšavo perkutane endoskopske gastrostome z nizkoprofilno stomo, ki omogoča lažjo nego in delo matere pri otroku s stomo.

Uvedena je bila intraluminalna impedanca pri novorojenčkih z apnoičnimi atakami.

Ključni razvojni, strokovni in raziskovalni projekti

Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS in v enem terciarnem projektu v okviru UKCL. Sodelovali smo z 42 vabljenimi predavatelji doma in v tujini in organizirali 7 domačih strokovnih srečanj.


V letu 2010 smo izdelali klinično pot: »Zdravljenje otrok s kronično vnetno boleznijo prebavil z biološkimi zdravili«. MM konference imamo skupne za celotno Pediatrično kliniko v okviru kliničnih konferenc1 x na dva meseca. Leta 2010 smo naredili 7 dodatnih pojasnilnih obrazcev za starše (pred aspiracijsko biopsijo, pH-metrijo, impedanco, bilimetrijo, klistiranjem otroka, uvedbo nazogastrične sonde, obremenitvijo z laktozo).


Glede organizacije dela smo leta 2010 izrazito zniževali število hospitaliziranih bolnikov, kolikor je stroka še dopuščala. Ambulantno bi želeli opraviti tudi funkcionalne preiskave, kot so: pH-metrija, impedanca in bilimetrija, a vodstvo UKC še ni podpisalo pogodb za zavarovanje ustreznih aparatur (pH-meter, bilitek, impedanca).

Postopki in aktivnosti za obvladovanje stroškov izhajajo iz sanacijskega programa za Pediatrično kliniko.

Sodelovanje z drugimi institutcijami

Sodelujemo s transplantacijskim centrom za transplantacijo jeter v Ospedale Riuniti di Bergamo, Italija.

105


V letu 2010 smo na strokovnem in znanstvenem področju KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike dosegli naslednje dosežke:

V okviru oz. v sodelovanju s KOEDBP je bilo v letu 2010 objavljeno 17 strokovnih in znanstvenih člankov v revijah SCI, med njimi 10 člankov v revijah s faktorjem vpliva višjim od 2, ki vključujejo tudi dva članka v najvplivnejši medicinski reviji New England Journal of Medicine.

Prof. Tadej Battelino je bil eden od dveh glavnih organizatorjev mednarodnega kongresa Advanced Technologies & Treatmets for Diabetes, na katerem je bilo več kot 900 udeležencev s področja diabetologije z vsega sveta. Organizirani sta bili dve mednarodni šoli za napredno zdravljenje sladkorne bolezni za udeležence iz Italije, Španije in Švice, s katerimi nadaljujemo tradicijo mednarodnega učnega centra v zdravljenju sladkorne bolezni tip 1 pri otrocih in mladostnikih. Konec leta 2009 je opravljal na našem oddelku 1-mesečno podiplomsko klinično izobraževanje iz diabetesa dr. Thaier Al Muaili, specializant diabetologije iz Kuwait Institute for Medical Specilization. Za laično izobraževanje smo organizirali šolo vodenja sladkorne bolezni za vzgojitelje v vrtcih in učitelje v šolah, na kateri je bilo 139 udeležencev iz vse Slovenije, ter letno izobraževanje staršev otrok s sladkorno boleznijo, mladostnikov in mladih odraslih s sladkorno boleznijo, tokrat s temo kroničnih zapletov sladkorne bolezni. V okviru Združenja za pediatrijo smo organizirali enodnevno strokovno izobraževanje na temo problematike in obravnave debelosti v otroštvu in mladostništvu namenjeno pediatrom. Novost v zdravljenju otrok

3.2.5.5. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove


Klinični oddelek je sodobni terciarni center za pediatrično endokrinologijo, diabetes in vrojene motnje presnove bolezni ter genetiko in pokriva potrebe teh subspecialističnih dejavnosti za vso Slovenijo.

Delo poteka na kliničnem oddelku in v ambulantah, ki jih opravljamo vsakodnevno v dopoldanskem času (ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek dvojne ambulante) in popoldanskem času (torek in sreda). V sklopu oddelčnega in ambulantnega dela potekajo tudi ultrazvočne preiskave ščitnice, ob sredah in četrtkih pa tudi ambulanta za merjenje kostne gostote. V sklopu obravnave otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo izvajamo tudi redno slikanje očesnega ozadja. Pri obravnavi otrok z vrojenimi motnjami presnove sodelujemo z genetskim laboratorijem naše klinike. V sklopu kliničnega dela poteka tudi molekularno genetska diagnostika določenih endokrinoloških in presnovnih bolezni (npr. kongenitalno adrenalna hiperplazija, kongenitalna hipotiroza, nefrogeni diabetes insipidus). Pri delu sodelujemo s sorodnimi ustanovami v EU, ZDA in razvitem svetu. KO EDBP je tudi učna enota MFUL in opravlja bazično in klinično raziskovalno delo v okviru nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.

Najpomembnejše obravnavane diagnoze s poudarkom na terciarnih storitvah: diabetes mellitus, endokrine motnje, nizka rast, prezgodnja in pozna puberteta, primarna, sekundarna osteoporoza, vrojene motnje presnove, debelost z zapletom.

Edini v Sloveniji opravljamo diagnostiko in zdravljenje otrok in mladostnikov: diabetes mellitus, endokrine motnje, vrojene motnje presnove.

Samoplačniška dejavnost poteka za posamezne bolnike s sladkorno boleznijo in endokrinimi motnjami iz tujine.


Št. bolnikov 2009 2010

Hospital – otroci 1.030 1.049

Hospital – straši – spremljevalci 212 338

Ambulanta 6.813 7.096

UZ ščitnice 624 690

Denzitometrija 453 570

Tabela 45: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)

106

in mladostnikov s sladkorno boleznijo tip 1, ki smo jo uvedli v klinično prakso v letu 2010, je zdravljenje s senzorsko inzulinsko črpalko z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina, ki je pomemben varovalni ukrep za preprečevanje ogrožujočih, zlasti nočnih hipoglikemij.

Ker je skrb za dobro presnovno urejenost preko celega dneva bistvenega pomena za dolgoročno zdravje otrok s sladkorno boleznijo, smo uvedli posebne klinične smernice za vzgojitelje v vrtcih in učitelje v šolah, ki skrbijo za otroke, ki so pri vodenju sladkorne bolezni odvisni od odrasle pomoči. Le-te predstavljajo praktične smernice ukrepov in odločanja ter uporabe novejših tehnoloških pripomočkov. Smernice omogočajo sodelovanje vzgojiteljev in učiteljev pri zdravljenju, kar je za otroke varneje, in jim omogoča sodelovanje pri vseh aktivnostih v okviru šolskih in vrtčevskih dejavnosti in jim s tem tudi zmanjša stigmatizacijo. Naše izkušnje smo predstavili v članku Bratina N & Battelino T. Pediatr Endocrinol Rev. 2010 Aug;7 Suppl 3:417-21.


Evropska skupnost financira en raziskovalni projekt, štiri pogoste financira AARS izvajamo še 7 raziskovalnih nalog in en projekt v okviru terciarne dejavnosti UKCL.

Izobraževanje

Sodelavci KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike smo imeli v letu 2010 13 vabljenih predavanj v tujini in 5 v Republiki Sloveniji ter se aktivno udeležili 9 mednarodnih in 16 domačih strokovnih srečanj. Opravili smo 12 izobraževalnih javnih nastopov in se udeležili 38 domačih in tujih srečanj.


Uvedba klinične poti v klinično prakso: klinična pot za inzulinske črpalke z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina.

Uvedba klinične smernice v klinično prakso: Klinične smernice vodenja otrok s sladkorno boleznijo v vrtcih in šolah.

Izvajanje morbiditetnih in mortalitetnih konferencVodenje sladkorne bolezni z neprekinjenim merjenjem glukoze , Celostno vodenje bolnikov z APS-1, Iskanje vzročnih genov in predispozicijskih faktorjev pri dednih boleznih, Celosta obravnava vrojenih bolezni presnove, Stopenjska diagnostika presnovnih bolezni , Prirojena imunska pomanjkljivost pri bolniku DP, Klinično imunološka konferenca.


Bistven napredek predstavlja poizkusno narekovanje ambulantnih zapisnikov v sistem prepoznavanja govora, v ta sistem je bilo od začetka uporabe v letu 2010 napisanih več kot 2000 ambulantnih zapisnikov.

Ob koncu leta smo začeli prenašati podatke čakalnih knjig v elektronsko čakalno knjigo, kar bo prav tako predstavljalo velik napredek v organizaciji dela.

Ključen napredek je prenos dela v dnevno bolnišnico in paketno ambulantno obravnavo. To dejavnost omejuje le pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester. Klinični oddelek je sodeloval tudi pri vzpostavljanju modela elektronskega popisa, ki bo bistveno olajšal organizacijo dela in povečal učinkovitost.


Na kliničnem oddelku smo dosledno nadzirali porabo sredstev, za vsako od posameznih strokovnih področij kliničnega oddelka je vodja oddelka pregledoval naročanje posegov in preiskav. Stroškovno učinkovitost smo sproti spremljali na strokovnih kolegijih, glede na prispela finančna poročila in podatke s strani vodstva Pediatrične klinike. Pri delu smo ostali v okviru načrtovanega plana za leto 2010. Vse preiskave, ki smo jih opravili v sodelovanju s tujino, so bile financirane preko vlog neposredno na ZZZS. Klinični oddelek je pridobil dve donaciji, in sicer za ultrazvok v vrednosti dobrih 30.000,00 EUR in za avtomatski inkubator za laboratorij za citogenetiko v vrednosti dobrih 7.000,00 EUR. Obe donaciji sta bili izpeljani ob pomoči Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.

107


• Regional Molecular Genetics Laboratory, London, Velika Britanija

• Clinical Genetics Center Nijmegen Radboud, University Nijmegen Medical center Nizozemska

• Radboud University Nijmegen Medical center, Nijmegen, Nizozemska

• Medizinisches Versorgungszentrum, München, Nemčija• Academic Medical Centre, Amsterdam, Nizozemska• University Hospital Hamburg – Eppendorf, Hamburg, Nemčija• Kinderspital Zürich, Švica• Biochemical Laboratories, Mainz, Nemčija• Shire HGT, Lexington, ZDA•Clinical Molecular Genetics Laboratory, London, Velika

Britanija• Genetic Metabolic Diseases Section, ERASMUS MC

Rotterdam, Nizozemska• Klinički zavod za laboratorijsku dijagnostiku, Klinički bolnički

centar Zagreb, Hrvaška• Oxfor Molecular Genetics Laboratory, Churchill Hospital,

Oxford, Velika Britanija• Centogene GmbH, Rostock, Nemčija• University Children’s Hospital Basel, Basel, Švica• LDGA – Molecular Genetics, Leiden, Nizozemska• UZ Lueven, Lueven, Belgija• University Children’s Hospital Graz, Avstrija• Danone Research Centre of Specialised Nutrition,

Friednichsdorf, Nemčija• Guy’s and St. Thomas’ Hospital, London, Velika Britanija• Sheffield Children’s NHS Trust, Sheffield, Velika Britanija• Universitätsklinikum, Giessen und Marburg GmbH, Gießen,

Nemčija• Diagenom GmbH, Rostock, Nemčija, Amplexa Genetics A/S,

Odense C, Danska

108

3.2.5.6. Služba za kardiologijo


Služba za kardiologijo Pediatrične klinike je edina pediatrična kardiološka enota v Republiki Sloveniji. Ob tem imamo v državi vzpostavljeno sekundarno mrežo pediatrov usmerjenih v kardiologijo, tako da je Služba pretežno usmerjena v terciarno dejavnost.


Funkcionalna diagnostika 2009 2010

ECHO 2.799 3.435

Obremenilno testiranje 183 180

Kateterizacije 92 101

Holter EKG 388 417

EKG 4.872 4.834

Obravnave 2009 2010

Ambulante 2.606 2.346

Hospitalizacije 533 468

Tabela 46: Funkcionalna diagnostika (primerjalno z letom 2009)

Tabela 47: Obravnave (primerjalno z letom 2009)


V letu 2010 smo pričeli s perkutanimi implantacijami pulmonalnih zaklopk.


Ključni raziskovalni projekt, v sodelovanju z drugimi enotami UKC, je bil: »A right-to-left shunt in children with arterial ishaemic stroke«.

Izobraževanje

Sodelavci Službe za kardiologijo so se udeležili treh mednarodnih in enega domačega simpozija.

Zagotavljanje sistema kakovosti.

V Službi za kardiologijo nimamo izdelanega sistema zagotavljanja kakovosti. Uporabljamo pojasnilne obrazce za diagnostične in terapevtske posege.


Vzpostavljanje pediatrične in fetalne kardiološke dejavnosti v »Dječji bolnici Srebrnjak« v Zagrebu.

109

3.2.5.7. Klinični oddelek za nefrologijo


Klinični oddelek za nefrologijo (KON) je organiziran v štiri sklope: bolnišnični oddelek, nefrološka ambulanta in ambulanta za arterijsko hipertenzijo, funkcionalna diagnostika (urodinamika) – zaradi organizacijskih in tehničnih težav bo zaživela šele letos – center za otroško dializo in transplantacijo.

Ker Ljubljana nima sekundarne pediatrične bolnice, je KON zagotavljal osnovne bolnišnične in ambulantno diagnostične ter terapevtske storitve pri boleznih sečil na sekundarnem nivoju za širše ljubljansko okolje. Poleg sekundarnega je KON zagotavljal, razvijal in krepil tudi terciarni nivo ambulantnega in bolnišničnega obravnavanja dojenčkov, otrok in mladostnikov z boleznimi sečil za celotno državo. Ta dejavnost se je krepila zlasti na področju obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo, pri vpeljevanju novih, modernejših in za bolnika prijaznejših preiskav na področju obravnave prirojenih nepravilnosti sečil ter pri vpeljevanju modernejše molekularno-genetske diagnostike dednih bolezni sečil. Utrdili smo že dobro zastavljeni izobraževalni in raziskovalni proces uvajanja naše doktrine v slovenskem in mednarodnem prostoru in utrdili mesto referenčnega centra za bolezni sečil v državi.


Uvedba nove, neinvazivne metode za odkrivanje vezikoureteralnega refluksa pri otrocih (doplerska krivulja ureternih curkov) v vsakdanjo klinično prakso.

Uvedba ultrazvočnega mikcijskega cistograma (UMCG) namesto rentgenskega mikcijskega cistoureterograma pri otrocih mlajših od enega leta v vsakdanjo klinično prakso.


V okviru ARRS izvajamo en raziskovalni projekt in v okviru terciarne dejavnosti UKCL en projekt.

Izobraževanje

V letu 2010 so imeli sodelavci KO za nefrologijo 9 vabljenih predavanj v domovini in dveh v tujini. Organizirali so štiri učne delavnice doma in se udeležili štirih strokovnih srečanj v tujini.

Zagotavljane sistema kakovosti

Izdelane klinične poti in smernice:• Klinična pot enoigelna citratna hemodializa,• klinična pot dvoigelna citratna hemodializa,• smernice peritonitis pri otrocih na peritonealni dializi,• transplantacijski protokol pri transplantaciji ledvic pri otrocih,• klinična pot ledvična biopsija,• klinična pot arterijska hipertenzija pri otrocih,• smernice okužbe sečil pri otrocih,• smernice motnje mikcije pri otrocih,• klinična pot diagnostika motenj mikcije pri otrocih,• klinična pot zdravljenje nočnega močenja pri otrocih,• klinična pot šola lulanja.

Uporaba pojasnilnih obrazcev:• Pojasnilni obrazec za mikcijski cistouretrogram (MCUG) in

ultrazvočni mikcijski cistogram (UMCG),• Opazovanje otrokovega lulanja doma,• Minirin – navodila za uporabo,• Alarm za nočno zbujanje – navodila za uporabo,• Navodila in domači dnevnik pitja, lulanja in kakanja• Šola lulanja – navodila za starše in Šola lulanja – navodila na

oddelku.

Spremljanje kazalcev kakovosti ter upravljanje z odkloni:Na oddelku smo imenovali odgovorno osebo za spremljanje kazalcev kakovosti. Vsi zaposleni na oddelku (zdravniki in medicinske sestre) smo se udeležili tečaja o upravljanu z odkloni in od tedaj vestno in ažurno prijavljamo in obravnavamo tovrstne dogodke ter sprejemamo ukrepe, da se tovrstni dogodki v prihodnje ne bi ponavljali.


Nadaljevali smo z že začeto organizacijo dela na KON po različnih deloviščih (oddelčni zdravnik – 2, dializni zdravnik – 1, ambulantni zdravnik – 2 (včasih 3), konziliarni zdravnik – 1; skladno s številom zdravnikov na posameznih deloviščih je bilo tudi število drugega zdravstvenega osebja). Ob omenjeni organizaciji smo si prizadevali, da je delo nemoteno potekalo, obenem pa skrbeli za kontinuiteto diagnostičnih postopkov, zdravljenja in skrbi še zlasti za kronične bolnike. Tako smo zagotovili boljšo organizacijo dela, delovno disciplino in učinkovitost.

110


Materialne stroške smo obvladovali z:• farmacevtske kemikalije in droge - ureditvijo statusa nujnih

zdravil na Agenciji za zdravila, kar nam je uspelo že za Nitrofurantoin, ki je od začetka septembra 2010 uvrščen na pozitivno listo;

• diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo – kalkulacijo novih storitev (že poteka), uveljavljanjem plačevanja dragih laboratorijskih storitev v odnosu do ZZZS, trženjem storitev za druge naročnike;

• dializni material in stroški nezdravstvenega materiala – tehnični material in rezervni, nadomestni deli, material za popravila in vzdrževanje - predvidena je nabava novih dializnih aparatov in materiala na javnem razpisu, sanacija reverzne osmoze.

Stroške dela smo obvladovali s premakljivim delovnim časom za zdravstveno nego, s čimer smo zmanjšali prenos ur.

Celotne stroške smo dodatno obvladovali s prenosom znanja o pogostih nefroloških obolenjih pri otrocih na sekundarni in primarni nivo (organizacija delavnic šole lulanja, predstavitev enotnega protokola za obravnavo otrok s sumom na anomalijo sečil), s čimer smo zmanjšali število obravnav na našem Kliničnem oddelku.

Na nivoju republike Slovenije še ni sistemskega dogovora glede samoplačniških in tržnih dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih, zato kljub predlogu za tovrstno dejavnost na našem Kliničnem oddelku, te dejavnosti v prostih kapacitetah izven rednega delovnega časa še ne izvajamo. V okviru rednega dela na KO za nefrologijo pa obravnavamo samoplačnike iz drugih evropskih držav, katerim se storitev (ambulantna ali hospitalna) obračuna po znanih pravilih UKC Ljubljana.


ARRS

111

3.2.5.8. Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko


Specialni laboratorij Pediatrične klinike opravlja preiskave, ki so ključne pri diagnostiki bolezni, ki se pojavljajo v populaciji otrok in mladostnikov. Prav tako pa omenjene preiskave opravljamo za bolnike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in za zunanje naročnike. Nabor specialnih preiskav v glavnem zajema preiskave, ki so pomembne pri prepoznavi in sledenju bolezni, ki se pojavijo v otroškem in mladostniškem obdobju. Nekatere so pomembne tudi za sledenje stanja bolezni pri različnih kroničnih in genetskih boleznih pri odraslih. Tesna povezava laboratorijske dejavnosti s kliniko bistveno doprinese h kvalitetni obravnave bolnika.

Dejavnost službe za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike lahko v grobem razdelimo na naslednja specifična področja:

Diagnostika prirojenih presnovnih motenj

Presnovne motnje so genske bolezni, ki se kažejo z zelo različno klinično sliko. Bolezen se lahko pokaže takoj po rojstvu ali pa izbruhne v kasnejšem obdobju. Potrjevanje prisotnosti motene presnove aminokislin, maščobnih kislin, nevrotransmiterjev, ogljikovih hidratov omogoča določanje aminokislin in organskih kislin v telesnih tekočinah. Z zgodnjo in širše zastavljeno diagnostiko narašča število bolnikov, ki se jim z ustreznim zdravljenjem podaljšuje življenjska doba, ali celo prepreči prvi (pogosto usoden) izbruh bolezni. Dostopnost teh preiskav v Sloveniji povečuje preživetje in kakovost življenja bolnikov s presnovnimi motnjami.

Za celotno Slovenijo opravljamo:•analizo prostih aminokislin v telesnih tekočinah (plazma, urin,

likvor), • analizo organskih kislin v urinu.Diagnostiko aminokislin in organskih kislin želimo nadgraditi s preiskavami, ki bodo doprinesle k boljši in celovitejši obravnavi bolnikov, pri katerih je postavljen sum na presnovno motnjo.

Imunološka in alergološka diagnostika in diagnostika stanj preobčutljivosti

Izbruh alergije na posamezen alergen se ponavadi pokaže v zgodnjem otroštvu. Hitra opredelitev alergij omogoča izogibanje alergenu in tako izboljša kvaliteto življenja in preprečuje nadaljnje zaplete bolezni. Opravljamo presejalne teste preobčutljivosti na različne alergene, potrditvene teste za celokupni IgE, specifične IgE (300 različnih alergenov), določamo eozinofilni kationski

protein (ECP), triptazo in podskupine IgG (IgG1-4), avtoimunska protitelesa pri diabetesu tipa 1 (ICA, IAA, GAD).

Diagnostika malabsorbcij in glutenske enteropatije, imunodeficienc in metabolnih motenj

Opravljamo diagnostiko malabsorbcije pri otrocih in odraslih, diagnostiko preobčutljivosti na gluten pri otrocih in odraslih (celiakija), diagnostiko kroničnih črevesnih bolezni pri otrocih in odraslih, presejalni test za cistično fibrozo pri otrocih in odraslih, določamo encimsko aktivnost pri hemolitičnih anemijah (encimopatije) pri otrocih in odraslih, določamo metabolite, ki potrjujejo bolezni lizosomskega kopičenja, opredeljujemo motenje mitohondrijskega metabolizma, določamo peptide pri avtističnih otrocih, protitelesa proti infliximabu in določamo različne citokine.

Specialna hematologija in motnje hemostaze

Opravljamo morfološko diagnostiko levkemičnih stanj pri otrocih. Otroške levkemije se po opredelitvi zelo razlikujejo od levkemij pri odraslih. Otroci in mladostniki večinoma zbolijo za akutno obliko levkemije, kronične oblike bolezni so izjemno redke. Za bolnika in za sledenje bolezni je ključnega pomena takojšnja laboratorijska obravnava in tesno sodelovanje s pediatrom hematoonkologom.

Diagnostika pomanjkanja koagulacijskih faktorjev pri hemofilijah in drugih motnjah strjevanja krvi se pri genetsko pogojenih boleznih začne v zgodnji neonatalni dobi in zahteva ustrezno spremljanje nadomestnega zdravljenja. Hemostaza novorojenčkov in otrok se razlikuje od hemostaze odraslih. Diagnostika hemostaze je neločljivo povezana z Centrom za hemofilijo Slovenije, katerega sedež je na Pediatrični kliniki. Smo edini center v Sloveniji, ki ima postavljene vse metode za dokončno opredelitev von Willebrandove bolezni.

Molekularna genetika in citogenetika

V laboratoriju opravljamo molekularno diagnostiko pridobljenih in prirojenih genetskih bolezni, ki so pomembne za populacijo otrok in mladostnikov, določamo statusa prenašalk / prenašalcev dednih bolezni za nadaljnje genetsko svetovanje in opravljamo prenatalno diagnostiko ob ugotovljenem družinskem statusu.GenetskI laboratorij Pediatrične klinike je edini v Sloveniji, kjer opravljamo molekularno genetsko diagnostiko naslednjih bolezni: hemofilija A, hemofilija B, kronična granulomatozna

112

bolezen, X-vezana limfoproliferativna bolezen, kongenitalna adrenalna hiperplazija, autoimunski poliglandularni sindrom tip I, kongenitalni diabetes insipidus, kongenitalna hipotiroza, tiaminsko odvisna megaloblastna anemija, kanavanovo bolezen, adrenolevkodistrofija,, Barthov sindrom, avtoimunski limfoproliferativni sindrom, Papillon-Lefevre sindrom, podaljšana QT doba, IPEX, Gorlin-Goltz sindrom, methemoglobinemija, akrodermatitis enteropatica, Rothmund-Thomson, Baller-Gerould sy, očesni albinizem, inzulinska rezistenca, kongenitalna nevtropenija, hipogama globulinemija, homocistinurija, kongenitalna eritrocitoza, cistična fibroza, akutna limfatična levkemija pri otrocih (ALL), turnerjev sindrom, Crohnova bolezen. V citogenetskem laboratoriju opravljamo kariotipizacijo, FISH analize in analize subtelomernih regij.

Število preiskav

V letu 2009 smo opravili 233.058 različnih preiskav, v letu 2010 pa 160.782 preiskav. Zmanjšanje števila opravljenih preiskav je posledica prenosa dela rutinskih preiskav v 24-urni laboratorij KIKKB v mesecu juliju 2009. Prihodek v letu 2010 je znašal 1.444.575 EUR in v letu 2009 1.483.057 EUR in njegovo zmanjšanje ni v sorazmerju z zmanjšanjem obsega opravljenih preiskav zato, ker se je povečalo število dragih specifičnih preiskav.


Pridobitev dovoljenja za opravljanje dela na področju laboratorijske medicine, kateraga je izdalo Ministrstvo za zdravje po opravljenem nadzoru izpolnjevanja predpisanih pogojev iz Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji na področju laboratorijske medicine.


Izvajamo en raziskovalni projekt v okviru ARRS in en raziskovalni program v okviru terciarne dejavnosti UKC Ljubljana po dva projekta.

Izobraževanje

Sodelavci so se udeležili šestih strokovnih srečanj v tujini in 13 v domovini.


V mesecu decembru, 7.12. 2010 je Ministrstvo za zdravje opravilo strokovni nadzor nad delom laboratorija in izdalo Dovoljenje za opravljanje dela na področju laboratorijske medicine za naslednjih pet let.

113

3.2.5.9. Služba za hematologijo in onkologijo


Klinični oddelek za hematologijo in onkologijo (KOHO) je osrednji republiški center za zdravljenje otrok z rakom in krvnimi boleznimi. V diagnostično obravnavo sprejemamo vse otroke do dopolnjenega 18 leta, s sumom na onkološko obolenje. Poleg kompletne diagnostične obravnave izvajamo internistično onkološko zdravljenje otrok ter koordiniramo eventuelno kiruško in radioterapevtsko obravnavo teh bolnikov.

V okviru oddelka deluje tudi enota za transplantacijo krvotvornih matičnih celic, kjer izvajamo avtologne in alogenične (sorodne in nesorodne) transplantacije KMC.

KOHO izvaja diagnostiko in zdravljenje otrok s krvnimi boleznimi, katerih nivo obravnave presega obravnavo na primarnem nivoju. Prav tako deluje v okviru oddelka Republiški center (RC) za hemofilijo, kjer je voden centralni republiški register bolnikov s prirojenimi motnami hemostaze.


Obravnave 2009 2010

Hospitalizacije 1.082 880

Ambulante 4.088 4.100

Transplantacije 2009 2010

Kostni mozeg 6 4

Kostni mozeg - alogenični 5 3

SKUPAJ 11 7

Tabela 48: Obravnave (primerjalno z letom 2009)

Tabela 49: Transplantacije (primerjalno z letom 2009)


V letu 2010 smo objavili 2 članka v revijah citiranih v SCI. Sodelavci KOHO so vključeni v 4 raziskovalne projekte, ki jih financira ARRS. Organizirali smo srečanja s področja otroške hematoonkologije na Pediatrični kliniki s tujimi gosti.

Sodelujemo v mednarodnih registrih in mednarodnih študijah: ATRT pilot study 2000 in SIOP-CPT 2009, mednarodni študiji OBSITI (Observational Immune Tolerance Induction Research Program), mednarodni klinični študiji Nephroblastoma SIOP 2001, interkontinentalni študiji ALL IC BFM 2002, aktivno sodelujemo v European network of rare bleeding disorders (RBD).

Izobraževanje

Sodelavci KOHO smo imeli v letu 2010 2 vabljeni predavanji v tujini in 7 v Sloveniji.

Zadolžitve v domačih strokovnih organizacijah

Članstvo v Častnem razsodišču Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Etični komisiji Pediatrične klinike, delovni skupini Ministrstva za zdravje za izvajanje akcijskega načrta Paliativne oskrbe v Sloveniji, Etični komisiji Pediatrične klinike, v Društvu bolnikov z Gaucher-jevo boleznijo in Strokovnem svetu Društva hemofilikov Slovenije ter Društvu Debra Slovenija (Dystrophic Epidermolysis Bullosa Research Assosiation)., v Društvu bolnikov z Gaucherjevo boleznijo Slovenije, Strokovnem svetu za hemofilijo, delovni skupini SIOP-BT working group, združenju za pediatrijo in združenju za hematologijo.

114

3.2.5.10. Služba za neonatologijo

Kratek opis dejavnosti kliničnega oddelka

Klinični oddelek za neonatologijo (KONEO) Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je republiški referenčni center za diagnostiko bolnih in nezrelih novorojenčkov, kamor so napoteni novorojenčki iz vseh slovenskih porodnišnic. Pacienti so obravnavani v skladu s sodobnimi priporočili za obravnavo nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov. Oddelek je usmerjen v specialno diagnostiko različnih kliničnih stanj, ki jo izvaja samostojno ali v sodelovanju s subspecialisti in laboratoriji drugih oddelkov pediatrične klinike. Obsega Neonatalni oddelek za intenzivno oskrbo/nego nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov (NOIN), Neonatalno ambulanto (NA) in Funkcionalno dejavnost (FD). Na oddelku so redno so zaposleni štirje pediatri – specialisti, od teh eden delno (4 ure tedensko) na Medicinski fakulteti v Ljubljani, 7 višjih oz. diplomiranih in 18 srednjih medicinskih sester, 1 administratorka. V delo na oddelku so vključeni še fizioterapevt in delovni terapevt, dietetik in psiholog.

Na oddelku za intenzivno oskrbo novorojencev je 14 ležišč (inkubatorji, ogrevana ležišča, postelje za novorojence). Vsa ležišča imajo priključke za stalen nadzor življenjskih funkcij in kisik. Oddelek je opremljen z 2 CPAP aparatoma, 2 ventilatorjema, prenosnim ultrazvočnim aparatom in 3 monitorji možganskih funkcij.

Transport z inkubatorjem je organiziran na oddelek, ki ga spremlja posebej usposobljena medicinska sestra.

Ambulantna obravnava poteka vsak dan, 18 ur tedensko. Večina opravljenih pregledov je prvih. V enoti za funkcionalno diagnostiko večinoma opravljamo UZ preglede glave ter presejalne teste sluha.

115

Izobraževanje

Organizirali smo strokovni simpozij, seminar in učno delavnico, sodelovali smo na treh simpozijih oz. seminarjih.


Izdelava kliničnih poti: Hiperbilirubinemija novorojenčka, Izmenjalna transfuzija pri novorojenčku, Odtegnitveni sindrom, Osteomielitis pri novorojenčku, Zdravljenje dihalne stiske z nCPAP.

Spremljanje bolnišničnih okužb; redni 1x mesečni sestanki s pediatri infektologi z namenom nadzora zdravljenja okužb.

Spremljanje in beleženje neželenih dogodkov. Varnostne vizite.


• izvajanje večine slikovne UZ diagnostike ob otrokovi postelji,• flaksibilnost delovnega časa pri VMS (popoldanske izmene),• fleksibilnost sprejemnega neonatologa, ki se odloča glede

sprejema in hospitalizacije ali ambulantne storitve.


• racionalizacija pri izdajanju zdravil in vračanju neporabljenih zdravil,

• racionalizacija mikrobioloških preiskav,• uvedba storitve v Funkcionalni diagnostiki za druge oddelke in

zunanje ambulante.


• Brazelton Institute, Children’s Hospital, Boston, USA• Centre for Family Research , Cambridge University, UK• Fakulteta za Farmacijo • Biotehnološka fakulteta• Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo

Število storitev v enoti za funkcionalno diagnostiko: UZ glave: 272


• obravnava po principih celostne individualizirane razvojne obravnave (Developmental care),

• uvedba ocenjevalne lestvice za prepoznavo motenj hranjenja (NOMAS),

• uvedba metode kvalitativnega UZ merjenja kostne gostote,• uvedba avtomatiziranega merjenja akustičnih izvabljenih

potencialov a ABR,• izdelava in uvedba smernic za zdravljenje s Prostini,• usposobljenost in vključitev zdravnika v ekipo za prevoz bolnih

novorojenčkov,• priprava in usposabljanje kadra za uvedbo metode zdravljenja

dihalne stiske nCPAP.


V Službi za neonatologijo sodelujemo v dveh projektih in enem programu, ki jih financira ARRS, v enem projektu v okviru terciarne dejavnosti UKCL in šestih kliničnih raziskavah.


2009 2010

Sprejemi 539 588

2009 2010

Ambulantni pregledi 651 708

Prvi pregledi 526 649

% 81 92

Tabela 50: Število sprejemov/hospitalizacij (primerjalno z letom 2009)

Tabela 51: Število ambulantnih pregledov (primerjalno z letom 2009)

116

2009 2010

Znesek na leto (EUR) 1.050.398,07 1.170.437,54

Znesek na mesec (EUR) 87.533,10 97.536,50

Tabela 52: Vrednost obrokov (primerjalno z letom 2009)

117

3.2.5.11. Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano


Služba za nutricionistiko, dietoterapijo in bolniško prehrano obsega Glavno kuhinjo, Mlečno kuhinjo, Dietno posvetovalnico in Laboratorij za nutricionistiko. V Mlečni kuhinji pripravljamo osnovno in dietoterapevtsko prehrano za otroke od rojstva do starosti dveh let, v Glavni kuhinji pa za otroke starejše od dveh let, za enega od spremljevalcev otrok starih do 6 let ter za doječe mamice. V okviru Dietne posvetovalnice izvajamo prehransko svetovanje na oddelkih ter staršem otrok, napotenih iz oddelkov in ambulant. Poleg svetovanja pripravljamo navodila za prehrano pri različnih bolezenskih stanjih. V Laboratoriju za nutricionistiko smo vpeljali metodo za analitiko dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin v humanem mleku, plazmi dojenčkov in doječih mater. Ukvarjamo se tudi s pedagoškim in raziskovalnim delom.

Število obravnav in posegov Leta 2010 sva opravili 32.000 enodnevnih dietnih jedilnikov za bolnišnično kuhinjo, 200 analiz 3-dnevnih tehtanih prehranskih protokolov z računalniškim programom Prodi 5.2 expert plus (Nutri science, Nemčija) in interpretirali ugotovitve o prehrani dojenčkov in otrok, 1.050 svetovanj v dietni posvetovalnici ter 850 obiskov bolnikov na bolnišničnih oddelkih ter izračunali ustrezno prehrano.

Izobraževanje

Sodelavci Službe za medicinsko, dietetiko in bolniško prehrano so se v letu 2010 udeležili 10 strokovnih srečanj doma in 4 v tujini.


Kljub kadrovski stiski sledimo najnovejši literaturi in novim priporočilom na področju nutricionistike: ESPGHAN, DGE; DACH, WHO, FAO, UNICEF, AHA …


Glede na število oddelkov, število bolnikov (ter število različnih bolezni) in ambulant ter dveh kuhinj, bi Pediatrična klinika po priporočilih EFAD (Evropska zveza dietetikov) potrebovala vsaj 7 dietetikov. Celoten obseg dela opravita 2 dietetikčarki (Helena Kobe, univ. dipl. inž., zaposlena od aprila 2010 dalje kot pripravnica, ter Nataša Fidler Mis, zaposlena za 75 % delovnega časa. Z novembrom 2010 smo dobili tudi mladega raziskovalca, ki bi uvajal nove analitske postopke za analitiko maščobnih kislin v humanem mleku in plazemskih lipidih v Biokemičnem laboratoriju ter opravljal projekt, v katerega bomo vključili 300 doječih mamic.


Imamo veliko strokovnih in organizacijskih težav, ker v kuhinjah nimamo zaposlenega dietetika, na kar sva že večkrat opozorili pisno in ustno. Predlagava bolj smiselno obvladovanje stroškov: npr. večja cenovna učinkovitost pri nakupu kvalitetnih živil. Poleg tega sva napisali program za Širitev dejavnosti za Zdravstveni svet.


Dr. Eric L. Ding, Harvard Medical School, 655 Huntington Avenue, Building II, 3rd Floor, Boston, Massachusetts Prof. Berthold Koletzko, MD; Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine, Dr. von Hauner Children’s Hospital, Ludwig-Maximilians-University of Munich Lindwurmstr. 4, D-80337 Muenchen, Germany, Prof . dr. Tamás Decsi, University of Pécs, József A. utca 7, 7623 Pécs, Hungary, Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja, Interna klinika Ljubljana, Zveze Potrošnikov Slovenije, Stomatološka klinika, Biotehniški fakulteta, Medicinska fakulteta.


V skladu z najnovejšimi strokovnimi priporočili in smernicami sva v letu 2010 izboljševali kvaliteto prehranskega svetovanja v dietni svetovalnici in na oddelkih. Napisali sva nova, posodobljena, otrokom prijazna dietna navodila, podprta z dokazi za več kot 20 različnih diet.

Aktivno sva sodelovali pri pripravi nacionalnih priporočil na področju prehrane in dietetike, npr.: prehrana pri dislipidemijah (članek), prehrana doječih mamic (brošura je v tisku), ketogena dieta (brošura je v tisku), Smernice za prehrano dojenčka (vabljeno predavanje na Derčevih dnevih; knjižica je natisnjena, knjiga je v tisku), prehrana otroka s kronično drisko (vabljeno predavanje), prehranska obravnava pri eozinofilnih enteropatijah (članek) in drugo (točka 6).

Rezultate raziskovalnega dela in strokovne novosti sva predstavili na kongresih, seminarjih in izobraževanjih. Klinično obravnavo pacientov sva nadgradili z raziskovalnim delom (npr. uvajanje e-prehranskega dnevnika, projekt – točka 4).

Pedagoško delo (NFM):- predavanje študentom medicine – prvo leto uvajanja vaj iz predmeta dietetika za študente Biotehniške fakultete po novem bolonjskem programu; mentorstvo pri več diplomah in doktorskih delih, mentorstvo mlademu raziskovalcu Evgenu Benediku.


Zaključili smo projekt „Prehrana adolescentov v Sloveniji“ (nosilec doc. dr. Nataša Fidler Mis), Ministrstvo za zdravje, Ljubljana. V projektu smo obdelali podatke o prehranskih navadah adolescentov v Sloveniji. Rezultate smo predstavili v obliki več vabljenih predavanj, kot tudi v diplomskem delu Helene Kobe, v knjigi European and Nutrition Health Report, Karger, 2009, Elmadfa. Knjiga je dostopna na www.univie.ac.at/enhr/downloads/enhrii_book.pdf. V letu 2010 sva napisali tri izvirne znanstvene članke. V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan ter podjetjem Sonce.net izvajamo raziskavo o vodenju e-Prehranskega dnevnika (strokovno ime: Odprta platforma za klinično prehrano; OPKP; http://opkp.si). Namen raziskave je ugotoviti uporabnost e-Prehranskega dnevnika za beleženje prehranskega vnosa v klinični praksi. Maja 2010 smo pričeli z raziskovalnim projektom: »Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka«. V raziskavo bomo vključili 300 nosečnic iz treh regij Slovenije: Ljubljana in okolica (n–100), Izola in okolica (n–100) ter Maribor in okolica (n–100).

118

*samo prvo polletje

3.2.5.12. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo


Klinični oddelek je bil ustanovljen leta 1954 in je namenjen oskrbi otrok z nevrološkimi boleznimi, leta 1996 je postal klinični oddelek, leta 1999 bil preimenovan v Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, ker se mu je pridružil tudi Center za epilepsije otrok in mladostnikov in Center za razvojno nevrologijo (naziv KO je podaljšan za obdobje 2009 – 2014).

Predstavlja terciarni center v Sloveniji za zdravljenje otrok in mladine z nevrološkimi boleznimi, vključno z razvojnimi motnjami, umsko manjrazvitostjo, cerebralno paralizo in motnjami avtističnega spektra. Podrobnejša struktura oddelka in organigram sta dosegljiva na naši spletni strani: http://pednevro.pedkl.si/.

Po preselitvi na novo lokacijo je na oddelku 21 postelj (približno 2300 hospitalizacij letno), ves teden obratujeta po dve ambulanti (6000 ambulantnih pregledov letno), posebej je še enota za nevrofunkcijsko diagnostiko (EEG, EMG, EP, LTM, CMCRF, PSG), enota za razvojno psihologijo in nevropsihologijo in trije centri: za epilepsijo, razvojno nevrologijo in avtizem.

Na KO je 51 članov osebja, 5 zdravnikov/zdravnic ima doktorat, dve psihologinji imata doktorat, 5 je magistrov znanosti. Dva zdravnika sta delno zaposlena na Medicinski fakulteti. Oddelek je dobil akreditacijo za izvajanje programa specializacije iz otroške nevrologije, po opravljeni vizitaciji EPNS leta 2009. Sodeluje v doktorskem programu Biomedicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je soorganizator doktorskega študija Nevroznanost na Univerzi v Zagrebu. Trenutno potekajo 4 mednarodni projekti, en program ARRS (sodelujoči) in en projekt ARRS, v soorganizaciji oddelka je tudi vsakoletna Poletna šola epileptologije in številni seminarji mednarodnega izobraževanja Ipokrates, kot tudi drugi simpoziji/kongresi in delavnice s področja nevrologije in avtizma. K oddelku sodi tudi nevladna organizacija Ustanova za otroško nevrologijo. v letu 2010 je bil ustanovljen Center za razvojno nevroznanost na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani.


Hospitalna dejavnost

2009 2010

Psihološka obravnava*

prvi pregled 163 92

ponovni pregled 219 159

RNO*

prvi pregled 1.653 899

SKUPAJ 7.259 6.655

Tabela 54: Št. prvih in ponovnih pregledov (primerjalno z letom 2009)

Tabela 53: Število obravnav (primerjalno z letom 2009)

* samo prvo polletje

2009 2010

Število sprejemov 2.319 2.210

Število odpustov 2.177 2.202

Število SPP 2268 2146

Število doječih mater 334 441

Število zapletov / 2

Število smrti / 1

Začasni sprejemi 825 774

Začasni odpusti 823 790

Urgentni sprejemi 567 597

Neakutna obravnava 6 1

Samoplačniki 9 16

Sekundarni – primeri (%) 139 (6 %) 77 (3,5 %)

Terciarni – primeri (%) 2180 (94 %) 2133 (96,5 %)

Specialistično ambulantna dejavnost

119

Nevrofunkcijska dejavnost

2009 2010

Št. preiskovancev 2.978 3.212

Št. preiskav 3.036 3.304

Tabela 56: Št. preiskovancev in št. preiskav (primerjalno z letom 2009)

Tabela 55: Poročilo o nevrofizioloških preiskavah v letu 2010

2010

EEG lab.

VideoEEG 2917

VTM 57

Kasetni 2

EP lab.

Avdiometrija 176

SSEP 134

APMD 18

EMG (dr. Kž) 178

V naših laboratorijih smo v letu 2010 pri 3212 pacientih opravili 3304 preiskav.

Snemanje srčno-dihalnih vzorcev preko noči – CMCRF 2010 (2009)Na našem kliničnem oddelku: 556 (289)Na drugih oddelkih pediatrične klinike: 238 (300)Na drugih oddelkih UKCL: 6 (6)Skupaj za leto 2010 (2009): 800 (695)


Od leta 2007 smo vsako leto sonosilci doktorskega študija Nevroznanosti, ki poteka na Medicinski fakulteti v Zagrebu v organizaciji Inštituta za istraživanje mozga v Zagrebu (prof. Ivica Kostović) – dva dni predavanj. Organizacija pete Mednarodne poletne šole epileptologije – J Bancaud v Preddvoru – 5th Postgraduate Practical Epilepsy School, Slovenia, Hotel Bor, Preddvor in the tradition of Ecole Pratique Jean Bancaud,

Sept 23-26, 2010: EMOTIONS AND SEIZURES, Organizacija mednarodnega seminarja POSEBNOSTI ODRAŠČANJA PRI OSEBAH Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM IN AVTIZMOM September 21-22, 2010, Ljubljana, Slovenija.

Priprava programa seminarja Ipokrates v Madridu (4. – 7. 6. 2010) z naslovom Follow-up of preterm infants.

Sodelovanje pri organizaciji 5. Slovenski Pediatrični kongres z mednarodno udeležbo, soorganizacija; 16. – 18. 9. 2010, Radenci.

Sodelovanje pri organizaciji: Podiplomski tečaj pediatrične elektroencefalografije; soorganizacija; september-oktober 2010, Split, Hrvaška.

Ključni raziskovalni projekti

Sodelujemo v 6 projektih, sofinancer je Evropska unija, v 4 raziskovalnih projektih v okviru ARRS in še v 2 mednarodnih raziskovalnih projektih. Ustanovili smo Center za razvojno nevroznanost pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izobraževanje

Na MF v Ljubljani tudi v okviru predmeta – tematskega sklopa – Nevrološke vede (40 KT) na doktorskem študiju Biomedicina in še s tremi izbirnimi predmeti.

Od leta 2007 smo vsako leto sonosilci doktorskega študija Nevroznanosti, ki poteka na Medicinski fakulteti v Zagrebu v organizaciji Inštituta za istraživanje mozga v Zagrebu.

Organizirali smo peto Mednarodno poletno šolo epileptologije.Organizirali smo mednarodni seminar POSEBNOSTI ODRAŠČANJA PRI OSEBAH Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM IN AVTIZMOM. Pripravili smo program seminarja Ipokrates v Madridu.

Sodelovali smo pri organizaciji 5. slovenski pediatrični kongres z mednarodno udeležbo, sodelovali pri organizaciji: Podiplomski tečaj pediatrične elektroencefalografije.

Organizirali smo in bili soorganizatorji pri dveh mednarodnih in 5 domačih strokovnih srečanjih.

Razvojno raziskovalno delo

Na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo potekajo klinično usmerjene raziskovalne dejavnosti (EU projekti in ARRS projekti/program), nekatere nevrofunkcijske raziskave (COST27)) in nevropsihološke ter razvojno-psihološke raziskave (ARRS in Terciar I UKCL), za katere imamo potrebno

120

opremo in zaposleni dve mladi raziskovalki, in sicer s področja medicine in psihologije. Razvijamo interdisciplinarno sodelovanje z inštitucijami kot so: inštituti Medicinske fakultete (predvsem Inštitut za patofiziologijo) – v ustanavljanju je Center za razvojno nevroznanost pri MF, Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani (mednarodna študija o vplivu živega srebra v hranilih – PHIME raziskava), Inštitutom za istraživanje mozga na Medicinski fakulteti v Zagrebu (ARRS projekt HR-SLO). Sodelujemo tudi z vodilnimi raziskovalnimi inštitucijami v svetu, kot so: University of California v San Franciscu (prof Donna Ferreiro – dr Damjan Osredkar je bil 1,5 let na post-doc raziskovalnem študiju), Celeveland Clinic, Epilepsy Centre, Cleveland (dr Natalija, Krajnc je bila 4 mesece na dodatnem usposabljanju iz epileptpologije) in intitucijami kot so: Great Ormond Street London, Children’s Hospital, Hopital des Enfants Malades, Paris, Univerzotetna klinika v Vogtereuthu in Univerzitetna klinika v Innsbrucku ter Foundation Rotschild v Parizu.

Rezultati raziskovalnega dela so objavljeni v mednarodnih SCI revijah in drugih raziskovalnih člankih (glej objave po posameznikih) ali so bili predstavljeni na aktivnih udeležbah na kongresih v tujini in na vabljenih predavanjih.

Ustanovili smo Center za razvojno nevroznanost pri MFUL.


Sodelujemo z IPOKRaTES International, University of Innsbruck in Manhheim, organizacija seminarja v Atenah in Mednarodne poletne šole epileptologije J Bancaud. Organiziramo evropske projektne sestanke v Ljubljani: SCPE, Grenoble in Madrid in RESPECT, Gotehnburg.

Sodelujemo z univerzitetno bolnišnico Al Sabah, Children’s Hospital, Kuwait.

Sodelujemo z Inštitutom za istraživanje mozga (HIIM), doktorski študij Nevroznanost in projekt hipoksično – ishemične encefalopatije (ARRS projekt).


Samoplačniška dejavnost je organizirana na področju ambulantne dejavnosti (ambulante otroške nevrologije in ambulante razvojno-nevrološke obravnave), medtem ko smo bolnišnično obravnavali 16 bolnikov (v glavnem s področja nekdanje Jugoslavije) v skupnem znesku okoli 100.000,00 EUR.

Mesečno spremljanje vseh vrst materiala, zdravil, internih in eksternih stroškov ter spremljanje izvajanja planiranega programa je omogočalo nemoten potek dela in izvajanje sprotnih korektivnih ukrepov.


Klinične poti

Klinične poti, ki smo jih uporabljali že pred letom 2010: • obravnava otrok s cerebralno paralizo (projekt na Zdravniški

zbornici Slovenije)Klinične poti v pripravi:• obravnava otroka s krči • spektroavtistična motnjaSmernice, ki smo jih uporabljali že pred letom 2010:• nacionalne smernice za epilepsijo• smernice za obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami

dihanja v spanju• algoritem odkrivanja nevrodegenerativnih bolezni• smernice za obravnavo otrok z živčno-mišičnimi boleznimi

(Treat NMD)

Smernice

Smernice, ki smo jih pričeli uporabljati v leti 2009/2010:• algoritem obravnave epileptičnega statusaSmernice v pripravi:• smernice za obravnavo otrok z motnjo v razvoju• smernice obravnave avtističnih otrok • etične smernice

Kazalniki kakovosti

Redno sodelovanje z Zdravniško zbornico Slovenije:• sodelovanje pri projektu Kakovost v zdravstvu:

Cerebralna paraliza • in epilepsijaMednarodno spremljani kazalniki:• vodenje Mednarodne šole epileptologije J Bancaud• sodelovanje v CNA – Committee of National Advisors, pri

EPNS (Erupean Paediatric Neurology Society)• sodelovanje pri mednarodni organizaciji IPOKRaTES, MannheimDrugi kazalniki:• vodenje Delovne skupine za etiko pri EAP – European

Academy of Paedaitrics, Paediatric Section of UEMS • redlog za ustanovitev Centra za razvojno nevroznanost pri

Medicinski fakulteti v Ljubljani.• nagrada Ad futura (Damjan Osredkar)• preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in zapletov• nizke čakalne dobe• veliko število hospitaliziranih samoplačnikov• izvajanje rednih notranjih strokovnih nadzorov• spremljanje izpolnjevanje plana• spremljanje izkoriščenosti aparatur• izdelava letnih planov

121

Uvedba izboljšav, novosti v smislu učinkovitosti, varnosti, racionalizacije

Uvedba novih/dopolnjenih zdravstvenih programov (MZ): Videotelemetrija, Obravnava trdovratnih epilepsij, Nevropsihološko spremljanje na operacijo epilepsije v tujini, Pediatrična elektromiografija (nov, v pripravi).

Drugo

Varnost: poskrbeli smo za varnost bolnikov, hudih zapletov ni bilo, prišlo pa je do smrti ob anesteziji na Kliničnem oddelku za radiologijo – MM konferenca in prijava sledita v letu 2011.

Ostalo

Vse leto smo skrbeli za čim boljšo racionalizacijo dela, za hitro in učinkovito delovanje, s čim manj porabljenimi sredstvi. Selitev na Novo pediatrično kliniko je poleg velike in stalne kakovostne udeležbe celotnega osebja terjala tudi precej dodatnih finančnih sredstev.

Poleg tega smo se ob preselitvi priključili na nove tehnologije (na oddelku in v ambulantah je polno novih printerjev, z zelo dragimi rezervnimi deli, zlasti tonerji), nimamo pa še brezpapirnega poslovanja in ustrezne IT tehnologije.

Ključni raziskovalni projekti

Sodelovali smo pri organizaciji Centra za epilepsije odraslih, Nevrološka klinika, UKCL

Sodelujemo v 5 evropskih raziskovalnih projektih in 3 projektih, ki jih financira ARRS.

Posebni projekti KO: Priprava dokumentacije za akreditacijo za EPNS, Priprava za ustanovitev Centra za razvojno nevroznanost, MF, Vzpostavitev delovanja Centra za avtizem, Ponovna vzpostavitev Registra za ogrožene novorojenčke, Priprava dokumentacije za vzpostavitev novega Registra za cerebralno paralizo, ki bo povezan z evropskim registrom za CP (SCPE, Grenoble).

Strokovni in izobraževalno-znanstveni dosežki

Strokovni:Vodenje epileptoloških multidiscipliranih konzilijev, sodelovanje na nevroradioloških-nevropediatričnih konzilijih, sodelovanje na neonatalno-nevropediatričnih konzilijih, sodelovanje na pediatričnih-nevrorehabilitacijskih konzilijih (Univerzitetni rehabilitacijski inštitut, Ljubljana) – nova dejavnost.


• Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Ljubljana• Inštitut Jožef Stefan Ljubljana (projekt PHIME)• Hrvatski Institut za Istraživanje Mozga (HIIM) in Medicinske

fakulteta Univerze v Zagrebu, Hrvaška• Univerzitetski Klinički Centar Split in Medicinska fakulteta

Univerze v Splitu, Hrvaška• IPOKRATES International, Mannheim, Nemčija

Izobraževanje

Objavili 2 članka v revijah SCI in 36 drugih člankov, bili mentorji pri enem zaključenem doktoratu in bili mentorji pri nagrajeni študentski Prešernovi nalogi in mentorji pri dveh magisterijih.

Kot gostujoči profesorji smo se udeležili 12 mednarodnih kongresov/simpozijev v tujini.

Pravkar je izšlo poglavje v učbeniku Euromastercourse – EU učbenik pediatrije v angleščini.

122

3.2.6. STOMATOLOŠKA KLINIKA

Stomatološka klinika je edina terciarna ustanova na področju strokovne pedagoške in raziskovalne dejavnosti zobozdravstva v Republiki Sloveniji. Stomatološko kliniko sestavlja pet centrov:

• Center za otroško in preventivno zobozdravstvo,• Center za zobno in čeljustno ortopedijo,• Center za ustne bolezni in parodontologijo,• Center za zobne bolezni,• Center za stomatološko protetiko.

Sodelavci v teh centrih izvajajo stomatološko strokovno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni posameznih stomatoloških specializacij, ki jih pokrivajo navedeni centri. Glede na dejstvo, da klinika služi tudi kot učna baza Odseka za dentalno medicino Medicinske fakultete, smo tudi v letu 2010 na posameznih centrih Stomatološke klinike vršili strokovno stomatološko dejavnost na primarni ravni, kar je neobhodno potrebno za izobraževanje dodiplomskih študentov in pripravnikov dentalne medicine. Pedagoško poslanstvo smo sodelavci Stomatološke klinike tudi v letu 2010 opravljali na področju izvedbe specializacij posameznih stomatoloških specialnosti. Tudi v letu 2010 smo sodelavci Stomatološke klinike s tradicionalnim seminarjem pod naslovom Strokovna doktrina Stomatološke klinike prispevali k utrjevanju ugleda klinike v slovenskem zobozdravstvenem prostoru. Tudi v letu 2010 smo sodelavci Stomatološke klinike izkoristili enkratno priložnost možnosti interakcije vrhunskih stomatoloških specialistov, kar omogoča kvalitetno diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo stomatoloških pacientov.

Na področju raziskovalne dejanosti smo sodelavci Stomatološke klinike v letu 2010 sodelovali v večih raziskovalnih programih, temeljnih raziskovalnih projektih in terciarnih projektih UKCL in o raziskovalnem delu poročali na mnogih mednarodnih in domačih kongresih, med katerimi smo nekatere tudi organizirali. Rezultati raziskovalnega dela so objavljeni v večih člankih v SCI revijah in v domači strokovni literaturi.

Med slabosti in nevarnosti moramo omeniti predvsem neustrezne prostorske razmere na Stomatološki kliniki. Pomanjkanje prostorov, njihova funkcionalnost in dotrajanost 60 let stare stavbe Stomatološke klinike se bo v prihodnje še poslabšalo z izgradnjo nove Lipičeve ceste. Sedanje prostorske razmere ne omogočajo nadaljnega razvoja strokovne, pedagoške in raziskovalne dejavnosti, zato nujno potrebujemo podporo za izgradnjo nove Stomatološke klinike.

123

SWOT analiza

PrednostiKoncentracija vrhunskih strokovnjakov na vseh področjih stomatologije, ki opravljajo tako zahtevno klinično kot pedagoško in raziskovalno delo.

SlabostiNeustrezna oprema na posameznih centrih, premajhna integracija med posameznimi specialnostmi, manjkajoči informacijski sistem.

PriložnostiPopulacija se vse bolj zaveda, da potrebuje najkvalitetnejše storitve.

NevarnostiNajvečja ovira za razvoj so 60 let stari prostori Stomatološke klinike, ki ne zadoščajo več za razvoj kvalitativnega vrhunskega zobozdravstvenega varstva. Potrebna je izgradnja nove Stomatološke klinike.

124

3.2.6.1. Center za ustne bolezni in parodontologijo

Kratek opis dejavnosti centra

Osnovna dejavnost centra je korektivna faza zdravljenja parodontalne bolezni. S parodontalno kirurškimi tehnikami zmanjšamo globoke obzobne žepe, odpravimo mukogingivalne težave in omogočimo regeneracijo obzobnih tkiv. Svojim pacientom nudimo tudi implantološko zdravljenje.Manjši odstotek pacientov (20 %) je napotenih zaradi ustnih bolezni. Nekatere od njih zdravimo v sodelovanju z dermatologi, onkologi in internisti.


V letu 2009 je bilo opravljenih 7.442 obravnav pri 3.151 pacientih, letna obveznost, ki jo določa ZZZS, je bila presežena (182.871).V letu 2010 je bilo opravljenih 7.659 obravnav pri 3.355 pacientih, letna obveznost, ki jo določa ZZZS, je bila presežena (188.022). Ključni strokovni dosežki

Zaključili smo klinično raziskavo za uvedbo novega načina zdravljenja agresivnega parodontitisa s fotodinamičnim učinkom, ki bi lahko nadomestilo ustaljeno dodatno zdravljenje te vrste bolezni z antibiotiki. Kot pokazatelj uspešnosti zdravljenja smo spremljali parodontalne parametre po 3, 6, 9 in 12 mesecih. Ugotovili smo, da je zdravljenje agresivnega parodontitisa s fotodinamičnim učinkom prav tako učinkovito kot zdravljenje z antibiotikom.


Specialisti na Centru so vključeni v 2 raziskovalne programske skupine in projekte v okviru ARRS ter v en raziskovalni projekt v okviru terciarne dejavnosti UKCL.

Izobraževanje

Zaposleni na centru so se udeležili 37 mednarodnih in domačih strokovnih srečanj, 20 je bilo aktivnih udeležb. Organizirali smo dve domači strokovni srečanji.

Objave

V revijah, ki jih indeksira SCI smo objavili 3 prispevke.


Sistem kakovosti zagotavljamo s ponovnimi pregledi bolnikov. Glede na opravljen poseg bolnike povabimo na ponovni pregled in izmerimo parodontalne parametre. Po končanem kirurškem posegu bolnika spremljamo še 6 mesecev, nato pa ga napotimo k njegovemu osebnemu zobozdravniku na vzdrževalno zdravljenje. Pri bolnikih, ki imajo agresivno obliko parodontalne bolezni, tudi vzdrževalno fazo zdravljenja opravljamo na centru in jih vabimo na kontrolne preglede na 3 do 4 mesece. Po vzstavitvi zobnih vsadkov bolnika vabimo na kontrolni pregled vsako leto. Uspešnost prekrivanja razgaljene zobne korenine spremljamo vsakih 6 mesecev. Spremljanje ustnih bolezni je različno glede na vrsto bolezni.


Pri zdravljenju parodontalne bolezni se držimo doktrinarnih zahtev in logistike. Oblikovali smo načela nujnosti obravnave naših pacientov, in sicer: nujno (1), hitro (2) in redno (3). Paciente skušamo dokončno pozdraviti v najkrajšem možnem času, zato tistim, ki potrebujejo več parodontalno kirurških posegov, rezerviramo potrebno število datumov v naprej.


V letu 2010 smo uvedli samoplačniško ambulanto za implantološko zdravljenje.


Sodelujemo z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, Inštitutom za patološko fiziologijo MF v Ljubljani, Nevrološko kliniko UKCL, Univerzo na Primorskem, FOTONO d.d., Ljubljana in HELBO Photodynamic Systems GmbH & Co KG iz Avstrije.

125

3.2.6.2. Center za otroško in preventivno zobozdravstvo


Otroško in preventivno zobozdravstvo skrbi za diagnostiko, zdravljenje in preventivo zobne gnilobe in ostalih obolenj orofacialnega področja pri otrocih in mladostnikih. Temeljna usmeritev je uvajanje in spremljanje enotne sodobne doktrine zdravljenja, sledimo sodobnim usmeritvam, kot je splošna zahteva v medicini, katere integralni del je področje otroškega in preventivnega zobozdravstva enako zanesljivo, kot to velja za vsa druga področja dentalne medicine. Na Center za otroško in preventivno zobozdravstvo napoteni pacienti so predvsem otroci in mladostniki z napredovano zobno gnilobo z vsemi posledicami, ki jih prinaša zamujeno zdravljenje, čemur sledi zahtevna endodontija mlečnih zob in endodontsko zdravljenje nedoraslih korenin stalnikov. Zaradi naraščajočega števila poškodb zob interkaninega sektorja /predvsem komaj izraslih zgornjih enojk/, se povečuje število kompliciranih zdravljenj le-teh, ki terja intenzivno sodelovanje z ortodonti, parodontologi in maksilofacialnimi kirurgi.

Ena od pomembnejših dejavnosti je stalna konzilijarna obdelava hospitaliziranih otrok in mladostnikov s Pediatrične klinike v Ljubljani, največ s hematološko-onkološkega, kardiološkega in nefrološkega oddelka. Skoraj praviloma so ti pacienti s slabim oralnim zdravjem, za uspešno zdravljenje osnovne bolezni, največkrat gre tu za transplantacije kostnega mozga in srčne operacije, pa je seveda predpogoj sanirano zobovje. V okviru Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo izvajamo kot terciarno dejavnost sanacijo zob v splošni anesteziji in to predvsem za otroke, ki so moteni v duševnem in telesnem razvoju in že prej omenjene otroke s Pediatrične klinike, ki potrebujejo celostno obravnavo pred predvidenimi zahtevnimi operacijami.


V letu 2009 je bilo opravljenih 3.409 obravnav pri 1.453 pacientih.V letu 2010 je bilo opravljenih 3.531 obravnav pri 1.510 pacientih.


Med strokovne dosežke uvrščamo čim zgodnejše odkrivanje kariesa pri otrocih in mladostnikih s t.i. bite-wing tehniko intraoralnega slikanja zob, saj je klinično neopaznih približno 75 % karioznih sprememb na aproksimalnih ploskvah zob in 25 % karioznih sprememb na okluzalnih ploskvah zob transkaninega sektorja. Za zgodnje odkrivanje kariesa je tako najbolj primerno slikanje zobnih kron, saj so na sliki prikazane krone in cervikalni

predel korenine spodnjih in zgornjih zob. Dosedanji način panoramskega slikanja zaradi slabe ločljivosti in prekrivanja zobnih kron je za odkrivanje zgodnjega kariesa neprimeren. Doza sevanja, ki jo pacient prejme ob slikanju s t.i. bite-wing tehniko, je enaka dozi, ki jo iz okolja prejme v 4 urah, kar je pomemben podatek.


Sodelavci centra sodelujejo v dveh raziskovalnih projektih.

Izobraževanje

Specialisti s Centra so se v letu 2010 udeležili 11 domačih in mednarodnih strokovnih srečanj, od teh je bilo 9 aktivnih udeležb. V sodelovanju z ostalimi Centri smo sodelovali pri organizaciji vsakoletnega seminarja »Strokovna doktrina Stomatološke klinike«. V mesecu septembru smo organizirali »Slovenske pedontološke dneve« z mednarodno udeležbo.

V okviru internih izobraževanj za specialiste in zobozdravnike Stomatološke klinike smo organizirali predavanja dveh tujih strokovnjakov: Dr. Ari Kupiectzky: Stopping the pacifier habit, when it begins and when it ends

Dr. David Manton:MI dentistry – is it just small fillings? Dr. David Manton: Caries – where to from here?

Objave

Objavili smo 4 prispevke v domači in 3 prispevke v tuji strokovni literaturi.


Kakovost zagotavljamo z rentgenskimi kontrolami endodontsko pozdravljenih zob takoj po polnitvi in nato čez eno eno. Pri dograditvah poškodovanih in odlomljenih zobeh redno kontroliramo vitaliteto zob, po 1 mesecu od poškodbe, po 3 mesecih, čez pol leta, po 1 letu, po 2 letih.


Za boljšo organizacijo in učinkovitost uvajamo kriterije nujnosti : 1. nujno, 2. hitro, 3. redno. Pri tem se držimo doktrinarnih načel.

126

Št. storitev Št. obravnav Št. pacientov Št. točk EUR

Fiksna 2010 13.329 2.290 1.066 162.940 484.570,00

Fiksna 2009 12.137 2.085 949 153.159 454.173,00

Indeks Fiks. 2010:09 110 109,8 112 106,3 106,60

Snemna 2010 4.138 1.006 712 140.429 402.895,00

Snemna 2009 4.111 1.119 821 147.760 406.103,00

Indeks Sne. 2010 : 2009 100,6 89,9 86,7 95 99,20

Skupaj F. in S. 2010 17.467 3.296 1.778 303.369 887.465,00

Skupaj F. in S. 2009 1.248 3.204 1.770 300.919 860.276,00

Indeks F. in S. 2010 : 2009 107,5 102,8 100,4 100,8 103,10

3.2.6.3. Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko


Že od ustanovitve Stomatološke klinike je pretežna aktivnost zaposlenih na protetiki šolanje študentov dentalne medicine in pripravnikov. Preostali čas je namenjen specialistični protetični in gnatološki dejavnosti za UKC in šolanju specializantov stomatološke protetike. Dejavnosti obeh ustanov se tako prepletajo, da je med njima težko postaviti ločnico. Zaradi prostorske in kadrovske stiske (premalo delovnih mest, zobnih asistentk in zobotehnikov) je sprejem novih specializantov omejen na enega do dva letno, čeprav so potrebe na terenu velike. Študente učimo štiri predmete od tega trije obsegajo klinične vaje na pacientih in s tem angažirajo sredstva UKC. Klinični pouk obsega okoli 75 % prostorskih in časovnih kapacitet centrov (delovna mesta in kadri), skoraj devet mesecev v letu.

Specialistične dejavnosti obsegajo interdisciplinarno obravnavo zahtevnih protetičnih in restavrativnih zdravljenj in oskrbe delne in popolne brezzobosti, čeljustnih anomalij, postkirurških stanj po operacijah disgnatij, poškodb in tumorjev, temporomandibularnih motenj in bruksizma, polimetalizma. Pri tem uporabljamo klinične

in laboratorijske metode diagnostike in oskrbe s področij fiksne, snemne, kombinirane protetike, temporomandibularnih motenj, implantatnoprotetične oskrbe, maksilofacialne protetike, parodontalne protetike, gerontoprotetike in estetske protetike. Poleg tega uvajamo nove metode diagnostike, zdravljenja in protetične oskrbe za opisano patologijo, postavljamo pravila dobre klinične prakse in kvalitete dela in jih predstavljamo v slovenskem zobozdravstvenem varstvu. Smo meritorna institucija za vsa vprašanja stomatološke protetike v Sloveniji. Raziskovalno delo opravljamo preko projektov in po programih na MF in na UKCL.

Stalno zaposleni asistenti, docenti in profesor na MF so v delovnem razmerju z UKC kot specialisti protetike s 35 % delovnikom, torej zaposlujemo samo 2,70 FTE specialista, kar ob velikem navalu pacientov, pomanjkanju delovnih mest in časa povzroča dolge čakalne dobe. Od sedmih asistentk na Fiksni protetiki sta samo dve zaposleni na UKCL, ostale na MF in delajo za UKCL. Center nima svoje tajnice niti pisarne.



127


Kot prvi na svetu smo v interdisciplinarni študiji ortodontije in protetike elektrognatografsko obravnavali kvaliteto žvečenja pri skupini predšolskih otrok s križnim grizom pred in po terapiji. Ob tem je nastal doktorat, več mednarodnih poročil in SCI članek.

Za svoje raziskovalno delo na cirkonijevem oksidu, ki ga sicer opravljamo v okviru protetičnega projekta MF in Instituta Josef Stefan, je naš specializant asist Matjaž Golobič pod mentorstvom dr. Petra Jevnikarja na svetovnem kongresu Academy of Dental Materials dobil oktobra leta 2010 Paffenbergerjevo nagrado za najboljše raziskovalno delo doktorandov v tem letu.

Razvijamo klinično gnatološko dejavnost diagnostike in zdravljenja temporomandibularnih motenj, artropatij čeljustnega sklepa in bruksizma kot samostojno dejavnost centra.

Oblikovali smo klinične in laboratorijske poti zobnoprotetičnih storitev pri pacientih po obsežnih operacijah v maksilofacialni regiji. To omogoča pomembno bolj učinkovito oskrbo delno in popolnobrezzobih oseb z obraznimi defekti različnega obsega. S protetičnimi deli, ki se sidrajo na intraoralnih in ekstraoralnih vsadkih, je sedaj s pomočjo različnih zobnih protez, maksilofacialnih protez in obraznih epitez možno učinkovito oskrbeti tudi najbolj zahtevne klinične primere.

V sodelovanju med protetiko in Oddelkom za keramiko Instituta Josef Stefan smo kupili napravo za analogno izdelavo ogrodij za mostove iz oksidne keramike, ki jo bomo uporabljali za klinično delo na Stomatološki kliniki in za raziskave. Iz raziskovalnih sredstev na MF smo že vplačali za digitalno napravo za CAD CAM izdelavo mostovnih ogrodij iz različnih materialov, ki jih bomo lahko tržili, saj jih zavarovalnica ne plača, in si s tem obetamo napredek v laboratorijski in klinični protetiki.


Sodelovali smo na projektu ”Nanostrukturirani polimerni implantati v medicini” s Strojno fakulteto UL, v raziskovalnem programu o cirkonijevi oksidni keramiki visoke trdnosti z Odsekom za keramiko Instituta Josef Stefan ”Inženirska in bio-keramika”, na raziskovalnem programu Stomatološke klinike “Preiskovanje orofacialnega področja za izboljšanje oralnega zdravja” in na terciarnem razvojnem projektu temporomandibularnih motenj UKCL.

Izobraževanje

Devet specialistov se je udeležilo desetih mednarodnih srečanj – izobraževanj, trije petih domačih srečanj (plačnik vseh MF), trije zobotehniki enega izobraževanja, dve zobni asistentki sedmih domačih izobraževanj (plačnik UKCL). Imeli smo šest vabljenih predavanj, eno v tujini.

Ena kolegica se udeležuje enoletne subspecializacije s področja zdravljenja temporomandibularnih motenje in njih epidemiologije ter motenj spanja na univerzitetni kliniki v Minneapolisu, USA.

Končane specializacije iz stomatološke protetike: asist. dr. Peter Jevnikar, dr. dent. med.

Specializacije iz stomatološke protetike v teku: Špela Turk Bezlaj, dr. dent. med.; mentor: doc. dr. Milan Kuhar. Saša Obermajer, dr. dent. med.; mentor: doc. dr. Milan Kuhar, Emilija Gačevski, dr. dent. med; mentor LMarion. Kandidatka je na porodniškem dopustu.

Dva zobotehnika se šolata na Fakulteti za zdravstvo, smer visoka zobna tehnika.

Objave

V letu 2010 smo imeli 2 prispevka, ki jih indiksira SCI in 10 drugih objav doma in v tujini.


Izdelali smo sistem vrednotenja kvalitete protetične oskrbe s kovinskoporcelansko prevleko, ki je v fazi preverjanja.


Laboratoriji so s svojo opremljenostjo in s tem zastarelostjo tehnologije šibek člen delovnega procesa. Dva od treh laboratorijev na protetiki nista bila spremenjena in posodobljena od leta 1964 in sta opremljena za nivo standarda ZZZS, to je Zelena knjiga iz leta 1982. Če bi nam dovolili pošiljati dela v privatne laboratorije, bi ti lahko zadovoljili našemu kliničnemu znanju, potrebam in zahtevam. V vseh treh zobotehničnih laboratorijih potrebujemo novo opremo in več sredstev za izobraževanje v tujini.

Klinična delovna mesta na obeh protetikah so bila na novo postavljena leta 1987 oz.1989 po takratnih standardih in kljub dobremu servisiranju danes več ne ustrezajo v celoti. Specialistične ambulante za specialiste in specializante potekajo v vajalnici za študente, kjer je tudi oprema namenjena njihovemu nivoju. Imamo samo dve specialistični ambulanti v ločenem

128

prostoru, ki pa nimata nobene opreme za sodobno digitalno diagnostiko in načrtovanje oskrbe.

Materiale imamo sodobne, ker jih uspemo financirati s samoplačniškimi storitvami oz. doplačili za nadstandardne storitve. Standard ZZZS nam jih ne zagotavlja. Za nove investicije pa 2,7 FTE specialista protetika ne more zaslužiti in jih pričakujemo od UKCL.

Od združitve obeh centrov v enotni Center za stomatološko protetiko pričakujemo novo organiziranost centra, investicije v prostore in formalno postavitev štirih specialističnih dejavnosti: stomatološka protetika z implantologijo, maksilofacialna protetika, zdravljenje temporomandibularnih motenj in bruksizma ter raziskave dentalnih materialov in tehnologij.

Center za SP je vpet v pouk in v specialistično kliniko, pomeni, da se dejavnosti UKC in MF močno prepletajo. Na obeh institucijah je redno zaposlenih 12 zobozdravnikov, prisotni so trije zunanji specializanti, poleg tega še en do dva na kroženju drugih specialnosti, dva pripravnika, kar je skupaj 18 – 19 zdravnikov. Imeti morajo delovna mesta, asistenco sester, administracije in podporo laboratorija. Vsega tega danes nimajo vsi.

Obvladanje stroškov in trženje

Center za fiksno protetiko in gnatologijo je v letu 2010 ustvaril za 484.570,00 EUR prihodkov, kar je za 6,6 % več kot v letu 2009. Center za snemno protetiko je ustvaril v letu 2010 za 402.895 ,00 EUR prihodkov, kar je 0,8 % manj kot v letu 2009.

Oba centra skupaj sta ustvarila 3,1 % več prihodkov iz klinične dejavnosti kot v letu 2009.

Plan storitev za ZZZS je bil dosežen, samoplačniških storitve pa presežene glede na leto 2009 za 6,9 %


Mednarodno sodelovanje:• raziskovalno in klinično sodelujemo z Oddelkom za protetiko

Stomatološke fakultete v Zagrebu (mednarodni projekt) in v Beogradu,

• s School of Dentistry, University of Minnesota, Minneapolis, Division of TMD and Orofacial Pain,

• s Stomatološko fakulteto v Szegetu, Madžarska,• s profesorji v tujini: Jens Tuerp (Basel), Aleš Obrez (Chicago), • z združenji: Academy of Dental Materials, British Academy

of Aesthetic Dentistry, European Prosthodontic Association, International College of Prosthodontists, International College of Dentists – zadolženi za centralno in vzhodno

Evropo, International Association for Dental Research, Royal Society of Medicine.

Domače sodelovanje:• imamo projekt s Strojno fakulteto UL, • raziskovalni program z Odsekom za keramiko Instituta Josef

Stefan,• sodelujemo z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom

Republike Slovenije – Soča na področju maksilofacialne protetike,

• interdisciplinarno sodelujemo s centri Stomatološke klinike, imamo skupne konzilije in timsko zdravimo in protetično oskrbujemo različne patologije stomatognatega sistema, tudi z Oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKCL.

129

3.2.6.4. Center za zobne bolezni


Center za Zobne bolezni opravlja zobozdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost na področju zobozdravstva.

Delo predstavlja storitve iz področja bolezni zob: diagnostika, preventiva, zdravljenje obolenj trdih zobnih tkiv, obolenj zobne pulpe ter pulpogenih parodontopatij.

Najpomembnejše obravnavane diagnoze: • pulpitisi, nekroze oz. gangrene zobne pulpe in pulpogene

parodontopatije pri zobeh, kjer je endodontsko zdravljenje zahtevnejše,

• zobni karies pri pacientih z zelo visokim tveganjem za karies oz. pri pacientih s posebnimi potrebami.

V naših specialističnih ordinacijah damo poudarek predvsem na terciarne storitve, kjer obravnavamo primere, ki jih na primarnem in včasih tudi sekundarnem nivoju, ali zaradi pomanjkanja znanja ali orodij, drugje ne morejo narediti.

To so: primarno ali ponovno endodontsko zdravljenje težavnejših in težkih primerov, odstranjevanje zalomljenih instrumentov v koreninskem kanalu, vzpostavitev prehodnosti obliteriranih koreninskih kanalov, diagnostika zloma korenine, diagnostika in zdravljenje pacientov z visokim tveganjem za karies po obsevanju predela glave in vratu.

Edini v Sloveniji obravnavamo: • težke medicinske primere (pacienti s posebnimi potrebami)

v operacijski sobi v splošni omami s prisotnostjo anestesiologa,

• konziliarne paciente (diagnostika zobnih fokusov, diagnostika in zdravljenje pacientov, ki potrebujejo zahtevnejšo timsko obravnavo, napotene prve pomoči).

Obravnavamo tudi hospitalne paciente, napotene iz drugih klinik UKC Ljubljana. Center pokriva tudi dejavnost podiplomskega pouka, ki se povezuje z aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom članov Centra.

2009 2010

Št. obravnavanih pacientov

3.412 3.736

Št. obravnav 64.912 8.658

Št. obračunanih točk 70.856,20 104.500,78




Na Centru za zobne bolezni zdravimo paciente, ki so k nam napoteni zaradi okvar po radiološkem obsevanju glave in vratu. Izpopolnili smo celostni pristop obravnave teh pacientov, s tesnim sodelovanjem drugih centrov, inštitutov in klinik UKCL ter MF. Zelo uspešno se je pokazalo zdravljenje teh pacientov v hiperbarični komori, dosežki so bili predstavljeni tudi v tujini.

Dejavnost centra se je razširila tudi na kirurško endodontijo, tudi s pomočjo na novo opremljene ordinacije. Tako bomo lahko pacientom nudili endodontski pristop k retrogradnemu endodontskemu zdravljenju zob, center bo tako povečal svojo vlogo v našem prostoru.

Uvedba ocene tveganja za karies pri pacientih.


Sodelujemo v 2 raziskavah, ki jih financira ARRS.

Izobraževanje

Domače: aktivno: 3, pasivno: 3; mednarodno: aktivno: 8, pasivno: 5.

130


• na našem Centru uporabljamo pojasnilne obrazce, • kazalci kakovosti: kontrolni rtg posnetki po zaključenem

endodontskem zdravljenju po preteku 12 mesecev• klinične poti, smernice: vključeni v klinično pot celostne

obdelave pacienta, sledimo doktrinarnim smernicam endodontskih posegov (Int Endod J 2006; 39:921-30),

• o odklonih poročamo po potrebi.


Paciente smo razvrstili v kategorije nujnosti obravnave po strokovnih kriterijih. Uvedli smo protokolne liste za posamezne vrste obravnav.

131

3.2.6.5. Center za zobno in čeljustno ortopedijo


Na Centru za zobno in čeljustno ortopedijo izvajamo ambulantno specialistično dejavnost na področju čeljustne in zobne ortopedije. Obravnavamo predvsem bolnike z razvojnimi nepravilnostmi kraniofacialnega kompleksa in odrasle bolnike, pri katerih zdravimo težje skeletne nepravilnosti, anomalije, ki so nastale zaradi bolezni obzobnih tkiv in malokluzije, ki so posledica izgube zob.

K nam so napoteni pacienti iz ljubljanske regije in drugih regij Slovenije – to so predvsem bolniki s težkimi prirojenimi nepravilnostmi – razcepi ustnice, alveolnega grebena in/ali neba, bolniki s sistemskimi boleznimi, posebnimi potrebami, sindromi ter bolniki, ki potrebujejo interdisciplinarno obravnavo.

Pomemben del obravnavanih bolnikov se zdravi v sodelovanju z ostalimi specialisti stomatoloških strok – pacienti z aplazijami več kot 6 zob, pacienti s shizami, sindromi, bolniki s težkimi skeletnimi nepravilnostmi, ki potrebujejo kombinirano ortodontsko kirurško zdravljenje ter pacienti z boleznimi obzobnih tkiv.

V Centru izvajamo tudi pedagoško in raziskovalno delo. Smo glavna učna ustanova za izvajanje specializacije iz čeljustne in zobne ortopedije. Zaposleni so vključeni v pouk na Medicinski fakulteti.

Št. pacientov 2009 2010 Indeks 2010/2009

Število pacientov 1.598 1.847 115,6

Število obiskov 7.146 8.815 123,3

Št. točk 2009 2010 Indeks 2010/2009

Storitve ZZZS 242.943,88 295 062,95 121

Nadstandardne storitve 4.748,08 6.717,41 141

SKUPAJ 247.691,96 301.780,36 122


Tabela 60: Število točk (primerjalno z letom 2009)


Glej tabeli spodaj.


V letu 2010 smo pridobili računalniški program FACADE 2.0, s pomočjo katerega analiziramo stranske in posteroanteriorne telerentgenske posnetke.

Uvedli smo metodo začasnega skeletnega sidranja z minivsadki. Mini vsadki so pomembno razširili dosedanje možnosti ortodontskega zdravljenja. Glavne indikacije so premiki zob v vodoravni smeri (mezializacija, distalizacija, asimetrični premiki), premiki v navpični smeri (intruzija, ekstruzija, izravnava grizne ravnine). Mini vsadki omogočajo ortodontsko zdravljenje pri pacientih, ki jim manjka večje število zob.

132


Zaposleni na Centru smo vključeni v tri raziskovalne projekte v okviru ARRS.

Izobraževanje

Število vabljenih predavanj zaposlenih na centru: 6.

Organizacija 86. kongresa evropskega ortodontskega združenja, junij 2010, Portorož, Slovenija; organizacija seminarja Slovenskega ortodontskega društva, dolgoročno ovrednotenje ortodontskega zdravljenja; organizacija seminarja Slovenskega ortodontskega društva – december 2010, Skeletno sidranje v ortodontiji.

V letu 2010 smo imeli 7 objav v SCI.


V letu 2010 smo pripravili osnutek smernic za rentgensko slikanje v zobni in čeljustni ortopediji.


V letu 2010 smo povečali obseg in učinkovitost dela na Centru. Izvedli smo program, ki je bil dogovorjen z ZZZS. Preseženi del, ki smo ga opravili na Centru smo prestrukturirali (30 000 točk).Učinkovitost smo izboljšali z izdelavo natančnih organogramov dela vseh zaposlenih in specializantov. Tedensko smo spremljali načrtovano delo in izvajanje programov. Uvedli smo tedenske seminarje za zaposlene in specializante, na katerih smo poleg predstavitev bolnikov obravnavali tudi določene strokovne teme in morebitne posebnosti.


Sodelovanje v Sloveniji: posamezni inštituti in katedre Medicinske fakultete, Fakulteta za farmacijo, Onkološki inštitut.

Sodelovanje v JV Evropi: Stomatološka fakulteta, Katedra za zobno in čeljustno ortopedijo, Skopje, Makedonija.

Sodelovanje v EU: Katedra za ortodontijo, Univerza v Oslu, Univerza v Cardiffu, Katedra za klinične študije in javno zdravje.

133

3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA


Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja je vrhunska zdravstvena ustanova, ki celostno pokriva področje infektologije za odrasle, intenzivne infektologije in infektologije za otroke. Služi kot pedagoška baza Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ima razvejano raziskovalno dejavnost. Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja sestavljajo: dejavnost za infektologijo za odrasle (3 oddelki, dnevna in enodnevna bolnišnica, specialistične ambulante, urgentna ambulanta), dejavnost za pediatrično infektologijo (3 oddelki, dnevna in enodnevna bolnišnica, specialistične ambulante, urgentna ambulanta) in dejavnost za intenzivno infektologijo (respiracijski center).

Dejavnost za odrasle obsega ambulantno in hospitalno obravnavo odraslih bolnikov z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Klinika je še posebej poznana na področju HIV/aidsa, okužb pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo, virusnih hepatitisov, bolezni, ki jih prenašajo klopi, okužb osrednjega živčevja, dihal, prebavil in sečil, nekaterih spolno prenosljivihi bolezni, potovalne in tropske medicine, kakor tudi po svetovanju glede protimikrobnega zdravljenja ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.Respiracijski center je najstarejša enota za intenzivno terapijo v Sloveniji in edina intenzivna enota za infekcijske bolezni pri nas, v kateri se zdravijo bolniki z najtežjimi okužbami. Enota je še posebej znana po obravnavi bolnikov, ki potrebujejo umetno predihavanje in po obravnavi okužb pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo.

Dejavnost za otroke predstavlja edino dejavnost za otroško infektologijo v Sloveniji, ki se poglobljeno ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, ki jih v otroškem obdobju povzročajo mikroorganizmi. Ambulantno in hospitalno obravnavamo predvsem otroke z okužbami dihal, prebavil, sečil in osrednjega živčevja. Svetujemo glede diagnostike in zdravljenja infekcijskih bolezni, glede cepljenja, glede protimikrobnega zdravljenja ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb pri otrocih in mladostnikih.

134


V letu 2010 je bilo na kliniki hospitaliziranih 7.825 bolnikov (96 % smo jih sprejeli preko urgentne ambulante), ambulantno pa smo obravnavali 32623 bolnikov.


Gripa: načrtovanje in izvedba izobraževanja zaposlenih v UKCL o gripi; priprava UKCL za primer pandemije gripe; obravnava večine bolnikov z gripo iz ljubljanske regije, ki so potrebovali hospitalizacijo; aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi pandemskega načrta za gripo v Sloveniji; intenzivno sodelovanje z mediji in javnostjo v času pandemije gripe.

Hepatitis C: aktivno sodelovanje v »Centralno- in vzhodno-evropski strateški skupini za obvladovanje hepatitisa C« (»Central Eastern Europe Regional Conquer Hepatitis C Coalition (R-C3)«; priprava regionalnih epidemioloških podatkov in strategije za odkrivanje okuženih z virusom hepatitisa C.

Aktivno sodelovanje v interdisciplinarni strokovni skupini pri Inštitutu za varovanje zdravje RS za vključitev cepiva proti HPV v nacionalni program cepljenja.

Aktivno delovanje v NAKOBO.


Naši sodelavci sodelujejo v 4 programi oziroma projektih, ki jih financira ARRS in v 7 mednarodnih raziskavah oziroma projektih ter v 7 terciarnih projektih UKCL.

Izobraževanje

Organizirali smo en mednarodni kongres (12th International Conference on Lyme borreliosis and other tick-borne diseases 2010, Ljubljana, 26. – 29. 9. 2010; 90 % udeležencev iz tujine) in 10 simpozijev, srečanj oziroma šol v Sloveniji.

Izvedli smo 15 vabljenih predavanj na mednarodnih kongresih oziroma na univerzah in bolnišnicah v tujini, od tega 14 v Evropi in 1 v ZDA.


• Izdelava klinične poti: Kronični hepatitis C. • Izdelava klinične poti: Spolno prenosljive okužbe. • Sodelovanje pri izdelavi slovenskih smernic: Obravnava

bolnikov z doma pridobljeno pljučnico.


V letu 2010 smo z ustrezno organizacijo dela v času pandemije gripe zagotovili, da se je velikanska večina obravnav bolnikov s sumom na gripo in z dokazano gripo v UKC Ljubljana vršila na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, in tako omogočili nemoteno delo drugim dejavnostim v UKC Ljubljana.

Obvladovanje stroškov

Uspešno smo obvladali stroške dela in stroške zdravil, v primerjavi z letom 2009 zmanjšali stroške za mikrobiološke preiskave.


• Institut für Hygiene und Medizinische Mikrobiologie, Medizinische Universität Wien (G Stanek),

• Institut für Medizinische Mikrobiologie und Krankenhaushygiene, Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-Universität, Frankfurt/Main (KP Hunfeld, P Kraiczy),

• National Reference Center for Borreliae, Max von Pettenkofer-Institut für Medizinische Mikrobiologie und Hygiene der Ludwig-Maximilians-Universität München (B Wilske, V Fingerle),

• Laboratoire de Bactériologie, Hôpitaux Universitaires de Strasbourg (B Jauhalc),

• Department of Environmental Resource Management, Faculty of Agriculture, Belfield, Dublin (J Gray),

• Division of Infectious Diseases, Department of Medicine, New York Medical College, Valhalla, NY (GP Wormser, R Nadelman),

• Center for Immunology and Inflammatory Diseases, Massachusetts General Hospital, Harvard Medical School, Boston (AC Steere, K Strle),

• National Institute of Allergy and Infectious Diseases; Bethesda (Adriana Marques, Head, Clinical Studies Unit LCID/NIAID), Yale University School of Medicine, New Haven, CT, USA (Linda K. Bockenstedt).

135

3.2.8. OČESNA KLINIKA


Očesna klinika je samostojna enota UKCL. Skrbi za oftalmološko področje od 0 do 99 let širše ljubljanske regije (700.000 prebivalcev) in za del sekundarne in terciarne dejavnosti na ravni države. Od leta 2005 je akreditirana pri EBO (European Board of Ophthalmology) in ima 120-letno tradicijo. Je učna bolnišnica za dodiplomski, specialistični, subspecialistični, podiplomski študij za naše in tuje štipendiste SOE (Evropskega oftalmološkega združenja) in fundacije ICO (International Council of Ophthalmology). Poleg strokovne je razvita tudi predagoška in raziskovalno dejavnost. Na Očesni kliniki so 3 bolnišnični oddelki (za očesne bolezni, za očesno kirurgijo, otroški oddelek) skupno je 68 postelj. Strokovno delo pokriva vsa področja oftalmologije: poleg splošne, konzilijarne in urgentno triažne ambulante so še subspecialistični oddelki in ambulante. Letno je preko 3500 oddelčnih sprejemov, kjer je povprečna ležalna doba krajša od 4 dni. V ambulantah je letno preko 60.000 pregledov. Letno je opravljenih več kot 7500 operacij.

136


V 2010 je bilo 3.509 odpuščenih bolnikov, v letu 2009 pa 4.309 bolnikov. Število ni povsem primerljivo, ker smo sredi 2009 prešli na večinsko ambulantno operativo sivih mren, prav tako niso bile enotno štete obravnave in zdravljenje bolnikov z antiVEGF zdravili pri starostni degeneraciji makule.

V l. 2010 je bilo 7.916 ambulantnih in hospitalnih operacij, vključno s 3.404 intravitrealnimi aplikacijami zdravila (bevacizumab, ranibizumab, triamcinolon). V l. 2009 je bilo beleženih 7.211 operacij, primerjava je vidna na grafu.

Graf 19: Operativni posegi 2007 do 2010 skupno in nekaj primerjav

Graf 20: Ambulantni obiski od 2007 do 2010 skupno, urgetna in splošna amb., amb. za bolezni mrežnice z amb. za vitreoretinalno kirurgijo

ambulante obiskiurgenca, splošna amb.amb. za mrežnico, vitreoretinalno krg.

vse operacijekatarakte

vitreoretinalne op.intravitrealna th.

Operacije sive mrene – skupaj smo opravili 2.633 operacij, od tega 700 kot dodatni program, v l. 2009 pa skupaj 2.019 operacij sive mrene; na terciarnem nivoju opravljamo večje število operacij sive mrene pri monokulusih, uveitičnih bolnikih, otrocih, težjih glavkomskih bolnikih ter komplicirane katarakte, Vitreoretinalna kirurgija in kirurgija odstopa mrežnice – v l. 2010 je bilo opravljenih 874 vitreoretinalnih posegov, ki jih izvajamo za celotno državo; zaradi razvoja tehnologije in s tem manj invazivne, bolj uspešne kirurgije, boljše diagnostike bolezni steklovine in mrežnice, možne kombinacije medikamentoznega, laserskega, kirurškega zdravljenja, so tovrstni posegi zadnja leta v porastu za 25 % in več.

137

Strokovni dosežki

V letu 2010 je bilo s področja diagnostike in zdravljenja (bolezni mrežnice, vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega segmenta in solzil) na novo uvedenih 24 novih metod oziroma postopkov.

Razvojni in raziskovalni projekti

Na Očesni kliniki sodelujemo v programu ARRS z enim projektom in enim programom, v programu terciarnih projektov UKCL pa s 6 projekti.

Organizacija in udeležba izobraževanj

V l. 2010 smo organizirali 10 delavnic z multidisciplinarno in mednarodno udeležbo; sodelovali smo pri soroganizaciji mednarodnega simpozija Janeza Faganela; organizirali smo simpozij ob 120-letnici Očesne klinike in 8. slovenski oftalmološki kongres z mednarodno udeležbo. Sodelovali smo z vabljenimi predavanji, strokovnimi, raziskovalnimi prispevki na večini večjih oftalmoloških subspecializiranih kongresih referenčnih evropskih, ameriških združenj, izobraževali smo tudi tuje oftalmologe, naši so bili na izmenjavi v tujini.

Objave

Po avtorjih prikazani prispevki citirani v SCI, Medline (skupaj 12 v 2010) in 24 prispevkov objavljenih v oftalmološkem suplementu Zdravniškega vestnika, december 2010, ter druge pomembnejše klinične objave v l. 2010.


Implementirali smo klinično pot za katarakto, za operacijo odstopa mrežnice, za operacijo pterigija in medikamentozno zdravljenje diabetičnega makularnega edema (pilotsko). Sprejeli in objavili smo smernice in algoritme za: keratoplastika (prevzeti standardi – SOPi), odvzem amnijske membrane (prevzeti standardi – SOP-i), suho oko, presejanje za diabetično retinopatijo, zdravljenje diabetične retinopatije, glavkom, endogeni endoftalmitis (algoritem), akutni endoftalmitis (algoritem), zdravljenje z antiVEGF zdravili (algoritem).

Izboljšali smo pojasnilni obrazec za operacijo katarakte, keratoplastiko, vitreoretinalni poseg, izdelali smo 5 protokolov in navodil za delo ter izvedli 4 pogovore o varnosti. Izdelana je bila zloženka za paciente.

Transplantacija roženice – v preteklem letu smo opravili 68 transplantacij roženic, v l. 2009 pa 74, ker je je bilo po septembru 2010 več težav s pridobivanjem donorskih roženic, prejšnja leta je bilo opravljenih pod 65 transplantacij.

Okuloplastična in lakrimalna kirurgija – letno je opravljenih preko 300 večjih okuloplastičnih posegov in podobno število manjših.

Kirurško terapijo in brahiradioterapijo intraokularnih tumorjev izvajamo edini v državi.

Kirurgija strabizma – to dejavnost opravljamo tako za otroke kot za odrasle. Dejavnost se povezuje tudi z ortoptično – pleoptičnim zdravljenjem.

Refraktivna kirurgija – svetovni razvoj refraktivne kirurgije gre v smer implantacij umetnih leč pred bolnikovo lečo, vstavitve roženičnih prstanov, multifokalnih in toričnih IOL. Vse te posege opravljamo na Očesni kliniki, nekatere od njih tudi edini v Sloveniji.

Zdravljenje degeneracije rumene pege z anti VEGF zdravili – tovrstno zdravljenje izvajamo za vso državo od l. 2006. Od poleti 2010 za diagnostiko uporabljamo še Spectralis, novo fundus kamero za digitalno fluoresceinsko angiografijo in ICG, avtofluorescenco, spektralno okularno koherenčno tomografijo sprednjih očesnih delov in mrežnice. Pri zdravljenju gre za aplikacijo zdravila zaviralca žilno-endotelnega rastnega faktorja v očesno steklovino, uspehi pa so presenetljivi. Tovrstno zdravljenje se prenaša še na zdravljenje makularnega edema pri diabetični retinopatiji v kombinaciji z lasersko in kortikosteroidno intravitrealno terapijo ter pri zapori centralne vene retine, neovaskularnem glavkomu idr. vazoproliferativnih boleznih.

Ambulantni obiski: najštevilčnejši so v urgentno triažni in splošni očesni ambulanti, skupaj 22.853 v letu 2010; ostalih 21 subspecialističnih ambulant je imelo lani 39207 obravnav, kar pomeni 85 % realizacijo obiska s presežkom opravljenih točk (Graf 20.). Viden je upad celotnega obiska za 12,5 % z največjim znižanjem obiska v urgentni in splošni oftalmološki ambulanti —nekaj na račun prekinitve obračunavanja pre- in pooperativnega pregleda za operacijo katarakte od 2008/2009, stalne edukacije družinskih zdravnikov, novih koncesionarjev; od l. 2007 do 2010 pa je viden preko 25 % porast obiska v ambulanti za mrežnico, vitreoretinalni kirurgiji, kar kaže na spremembo in preobrat v stroki.

138


Organizacija dela je jasno razvidna iz obrazcev razporeda dela zdravnikov in zdravstvene nege, administracije. Racionalizirali smo administrativno delo v diabetološki in laserskih ambulantah z uvedbo elektronskega obrazca očesnega statusa, diagnostike, terpaije, ki bo hkrati tudi izvid. S procesom bomo nadaljevali tudi v drugih ambulantah, oddelkih, vendar smo pri tem odvisni od informatizacije klinike, ki po uvedbi novega BIS in on-line povezave z ZZZS še poteka. Za boljšo realizacijo programa operacij katarakt smo uvedli novo preoperativno pregledovanje splošnega in očesnega stanja bolnikov načrtovanih za operacijo. Tako smo uspeli realizirati program in dobili vpogled v dejansko čakalno dobo, sprostili ev. prazna mesta za operacijo. Operacijski program odgovorni že nekaj dni prej pošljejo izvajalcem, da taka predhodna in dodatna uskladitev omogoči čim boljšo realizacijo programa in izkoriščenost.


V sodelovanju s poslovnim direktorjem mesečno spremljamo prihodke in odhodke. Finančno vzdržni smo bili na področju bolnišnične, ambulantne dejavnosti, internih in zunanjih storitev. Energetika in vzdrževanje pa sta se podražila za povprečno 30 %.

Presegamo stroške medicinskega in nemedicinskega materiala za enkratno in večkratno rabo, kar je odraz podcenjenih vitrektomij (letos je bilo opravljenih 800 takih posegov) in delni monopol dobaviteljev, kljub javnim razpisom ni bilo možno doseči nižje cene materiala.

Opravili smo nekaj deset samoplačniških večjih operacij in pregledov pri tujih državljanih (v vrednosti 70.000,00 EUR), testiranje zdravil.

Uspešni smo bili pri pridobitvi in izvedbi dodatnega programa operacij sivih mren (700 operacij) v vrednosti 420.000,00 EUR.


Nadaljujemo strokovno in raziskovalno dejavnost v sklopu Univerze v Ljubljani in sorodnih inštitutov. Sodelujemo s klinikami po Evropi – predvsem v Veliki Britaniji (Moorfields Eye Hospital, Children’s Hospital – Great Ormond Street), v Nemčiji (Tuebingen, Giessen), v Dublinu (izobraževanje, štipendija specialista). Izobražujemo tuje specialiste (podrobnosti v tč. Izobraževanja). Aktivno smo vključeni v svetovna in evropska subspecialistična oftalmološka združenja.

139

3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA Kratek opis dejavnosti strokovne enote

V skladu s petimi priporočili Sveta zavoda UKC Ljubljana ter usmeritvami in programom razvoja Dermatovenerološke klinike smo si v letu 2010 prizadevali izpeljati izboljšave na področju poslovanja, kakovosti delovnih procesov in organizacije dela, izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, komunikacije med zaposlenimi, posodobitve prostorov in opreme klinike, predvsem pa na strokovnem področju.

Dermatovenerološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je klinična, pedagoška in raziskovalna ustanova, kjer se zdravijo bolniki s kožnimi obolenji iz osrednje Slovenije, pa tudi iz drugih slovenskih regij. Tako kot druge klinike oz. klinični oddelki v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sodi tudi Dermatovenerološka klinika med terciarne ustanove, zato so na kliniki obravnavani bolniki z najtežjimi kožnimi obolenji. Klinična dejavnost obsega hospitalno, ambulantno, laboratorijsko dejavnost, diagnostiko in fizioterapijo. Oddelka za odrasle bolnike imata skupno 40 postelj, otroški oddelek pa 10.

Ambulantna dejavnost obsega poleg splošnih dermatoloških ambulant različne subspecialistične ambulante. Laboratoriji Dermatovenerološke klinike izvajajo diagnostične postopke in analize za ambulantne in hospitalizirane bolnike ter za bolnike, ki so na določeno preiskavo oz. diagnostični postopek napoteni iz dermatoloških ambulant po Sloveniji in ambulant splošnih zdravnikov. Na kliniki delujejo 3 laboratoriji: mikološki, alergološki in dermatohistopatološki, ki deluje pod okriljem histološkega laboratorija UKCL. V okviru fizioterapije se izvajajo različne vrste fototerapije, fizioterapije in transkutane nevralne blokade pri bolnikih s herpetičnimi okužbami kože. Dermatovenerološka klinika je učna baza za dodiplomski in podiplomski študij na Medicinski fakulteti in za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana, Srednjo zdravstveno šolo in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice.

2009 2010

Ambulante 38.968 40.112

Hospital 1.635 1.859

Fizioterapija 7.971 6.166

UZ 2.024 1.566



Ključni strokovni dosežki Pričeli smo z aktivnostmi za razvoj nacionalnih registrov za nekatera dedna in kronična kožna obolenja (za bolnike z genodermatozami, za bolnike z limfedemi). Skupaj z Onkološkim inštitutom, Kliničnim oddelkom za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo in opekline smo izdelali Register za bolnike z malignim melanomom (ob koncu leta 2010 je bil že v testni uporabi; v letu 2011 se bo uporabljal po celi Sloveniji; namen je pridružitev Registru raka RS).

V laboratorijski dejavnosti smo na področju alergologije razširili standardne lestvice testiranj po vzoru držav Evropske unije. Standardizirali smo ostale diagnostične metode v alergologiji in vpeljali protokole oziroma deloma že klinične poti za nekatera testiranja (modifikacija standardne serije pri epikutanem testiranju, uvajanje dodatnih alergenov pri epikutanem testiranju, uvedba protokola za provokacijsko testiranje na fizikalne urtikarije, uvedba kožnega testa z avtolognim serumom, uvedba obrazca za paciente, napotene na kožno vbodno testiranje, uvajanje dodatnih alergenov pri kožnem vbodnem testiranju).

Na področju dermatopatohistologije kože smo v laboratoriju izdelali poti za sledljivost materiala. V mikološkem laboratoriju smo začeli z aktivnostmi za uvedbo dodatnih postopkov za diagnozo gliv ter v laboratoriju za parazitologijo kože aktivnosti za uvedbo izboljšanih postopkov za diagnostiko kožnih parazitov. Na področju dermatokirurgije smo pričeli z aktivnostmi za pripravo prostorov nove dodatne aseptične kirurške ambulante (na kliniki do sedaj le septična operacijska ambulanta). Pričeli smo z aktivnostmi za izvajanje nove terapevtske metode s Kineziterapjo pri bolnikih z limfedemi (izobraževanje, pridobivanje ustreznih materialov). Poskusno smo pričeli z dodatno diagnostiko edemov z Duplex ultrazvokom. Uvajamo skleroterapijo s peno manjših

140

in srednjih varic. Pričeli smo s postopki za uvedbo zdravljenja debelnih varic s skleroterapijo s peno (izobraževanje, oprema ambulante).

Pričenjamo z aktivnostmi za dodatno diagnostiko pri bolnikih z malignim melanomom – pregled bezgavčnih lož z UZ (nadgradnja obstoječega UZ aparata-nakup dodatnih sond). Razširili smo ambulante za bolnike z biološkimi zdravili.


Na Dermatovenerološki kliniki smo v letu 2010 pričeli z izvajanjem treh študij: na področju terapije psoriaze lasišča in nohtov; uvedba registra za bolnike na bioloških in drugih sistemskih zdravilih za psoriazo; na področju flebologije- triažiranje bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem. Na Dermatovenerološki kliniki poteka 7 terciarnih projektov (Zdravljenje vulgarnih aken z 1064 nm Nd:YAG laserjem; Fotodinamična terapija z obliži, ki vsebujejo 5- aminolevulensko kislino; Uvajanje zdravljenja kroničnega ekcema rok z alitretinoinom; Vzpostavitev nacionalnega registra dednih in kroničnih bolezni kože; Racionalizacija obravnave bolnikov z alergijskimi boleznimi kože; Vpliv mikro-okolja na celjenje kronične rane; Aplikacija podložnih materialov v obliki pen pri bolnikih z limfedemi).

Dermatovenerološka klinika se je skupaj z še nekaterimi ustanovami prijavila na razpis Ministrstva za zdravje za kompetenčne centre na področju Biomedicinska tehnika. Projekt z naslovom Vnos učinkovin v kožo, skozi kožo in v celico je bil izbran na razpisu.

Izobraževanja

Dermatovenerološka klinika je v letu 2010 organizirala 16 šol in podiplomskih tečajev praktičnega usposabljanja ter strokovnih srečanj. V letu 2010 so bili naši zdravniki 22-krat vabljeni predavatelji na različnih strokovnih srečanjih, 89 krat so se kot predavatelji udeležili kongresov, v 54 primerih pa so sodelovali kot pasivni udeleženci.

Objave

V letu 2010 so zdravnikom Dermatovenerološke klinike objavili v domačih in tujih strokovnih revijah 23 člankov.


Dermatovenerološka klinika je na področju kakovosti prejela priznanje za 3. mesto v UKCL. V prakso smo uvedli 8 kliničnih poti. Zdravniki Dermatovenerološke klinke smo v sodelovanju z OI in Kl.

Odd. Za plast. krg. pripravili Smernice in klinično pot za obravnavo bolnikov z malignim melanomom. Izvedli smo dve morbiditetno-mortalitetni konferenci na podlagi Varnostnih vizit in Pogovorih o varnosti, ki redno 3-krat tedensko potekajo po glavnih vizitah na vseh treh oddelkih Dermatovenerološke klinike. Kazalci kakovosti: redno spremljamo vse obvezne kazalnike kakovosti. Odločili smo se, da bomo dodatno spremljali še kazalnik: čas, ki preteče od takrat, ko bolnik zapusti bolnišnico pa do pošiljanja dokončne odpustnice.


Zaradi daljše čakalne dobe in nujnosti pregleda v dermatoonkološki in otroški ambulanti smo z dodatnimi ambulantami za nujne preglede omogočili pravočasno in kakovostnejšo obravnavo pacientov v tej ambulanti. Zaradi pogostih in daljših bolniških odsotnosti fizioterapevtke in izpada plana, smo začeli z usposabljanjem medicinske sestre za nadomeščanje v primeru odsotnosti fizioterapevtke. Kupili smo računalniško opremo, ki nam bo pomagala izboljšati informacijsko povezavo med laboratoriji, kjer izvajamo diagnostiko in bolniškimi oddelki in specialističnimi ambulantami. Prenos podatkov oziroma povezanost med delovišči znotraj klinike, je eden od pogojev za izboljšanje kakovosti dela. Zaradi izboljšanja kakovosti posredovanja informacij pacientom in njihovim svojcem (opravili smo analizo informacij, ki jih pacienti najpogostejše želijo in zakaj nas najbolj pogosto kličejo) in glede na te vsebine poskrbeli za boljšo informiranost pacientov. Nadaljevali smo s pripravo zdravstveno-vzgojnih navodil za paciente. Izboljšali smo informiranost pacientov: s številnimi tekočimi, praktičnimi in vsebinskimi informacijami (spletna stran UKCL, e-pošta, medicinska sestra informator …). Izboljšali smo komunikacijo s pacienti: odprtje e-pošte (poleg obstoječih še v otroški ambulanti). Prehranska obravnava hospitaliziranih pacientov: začeli smo s sodelovanjem z dietetiki Službe za prehrano UKCL pri izbiri ustrezne diete in izbiri ustreznih prehranski dodatkov pri dolgo hospitaliziranih bolnikih. Začeli smo z aktivnostmi za nabavo biološke komore za delo v mikološkem laboratoriju, zaradi izpostavljenosti zaposlenih nevarnem snovem (etanol, aceton, citostatik), ki so zdravju škodljive. Nabavili smo klimatske naprave za vse bolniške oddelke klinike, ter delno za ambulante in hodnik pred ambulantami in s tem izboljšali delovne pogoje in pogoje za paciente v prostorih, ki so jim namenjeni.

141

Obvladovanje stroškov

Mesečno spremljanje porabe vseh vrst materialov, dragih zdravil, internih in eksternih stroškov, ter spremljanje izvajanja planiranega programa je omogočalo nemoten potek dela in izvajanje sprotnih korektivnih ukrepov. Uvedli smo sprotno korigiranje predvidenega plana za zdravila in ostalega materiala, glede na povečane oziroma zmanjšane potrebe na kliniki. Spremljal in prerazporejali smo sredstva iz ene klasifikacijske skupine v drugo v dogovoru s poslovnim direktorjem klinike. Nadzirali smo porabljeni material in analizirali porast stroškov materiala po skupinah, identih, stroškovnih mestih. Izvajali smo nadzor nad zalogami na celi kliniki. Vsi specializanti na Dermatovenerološki kliniki so se pred odrejanjem preiskav pri hospitaliziranih in ambulantnih bolnikih morali posvetovati z vodji oddelkov in ambulant.


V letu 2010 je prišlo k nam na dodatno izobraževanje iz flebologije (prisotnost v ambulantah in na oddelkih DK) 9 zdravnikov iz Skopja, Zagreba in Koprivnice. Zdravniki Dermatovenerološke klinike sodelujejo na treh interdisciplinarnih konzilijih zdravnikov: Alergološkem konziliju (zdravniki DK in pulmologi), Limfomskem konziliju (zdravniki DK in OI) in Melanomskem konziliju (zdravniki DK in OI). Dermatovenerološka klinika je učna baza za dodiplomski in podiplomski študij na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana, Srednji zdravstveni šoli in Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice, kjer si izkušnje nabirajo študenti medicine in zdravstvene nege ter zdravniki sekundariji in specializanti dermatovenerologije in drugih specialnosti.

142

3.2.10. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO


Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo opravlja vse diagnostične postopke, terapijo in rehabilitacijo bolezni ušes, nosu in obnosnih votlin ter grla s širšim področjem glave in vratu. Posebej je organizirana avdiovestibulološka dejavnost za diagnostiko in rehabilitacijo motenj sluha in ravnotežja in foniatrično logopedska dejavnost za prepoznavanje in zdravljenje motenj glasu, govora in požiranja. Po gravitacijskem hospitalnem načelu je klinika sekundarna bolnišnica za več kot polovico prebivalstva Slovenije, kar pomeni veliko obremenitev, saj ne sprejemamo samo bolnikov za načrtovane kirurške posege, temveč tudi vse nujne primere iz celotnega področja. Klinika opravlja tudi vse najzahtevnejše storitve za bolnike iz celotne države. Vsi malignomi glave in vratu, razen tistih, ki pripadajo ožjemu območju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, se v skladu s strokovnimi smernicami zdravijo na kliniki. Otorinolaringološka klinika razvija nove metode na svojem področju in opravlja pedagoško delo v sklopu Katedre za otorinolaringologijo Medicinske fakultete, Visoke šole za zdravstvo in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.


V letu 2010 smo bolnišnično in ambulantno obravnavali enako število bolnikov kot v letu 2009 (3800 hospitaliziranih bolnikov, 38000 ambulantnih pregledov), kljub selitvam in zastojem zaradi gradnje klinike.


Uvedli smo testiranje sluha pri dojenčkih na avtomatizirani napravi za merjenje izzvanih potencialov s pomočjo moduliranih tonov (ASSR), kar bistveno skrajša čas obravnave te posebej zahtevne populacije. Prvič je bil uporabljen infratemporalni pristop za kirurško zdravljenje patologije piramide in srednje možganske kotanje. Prvič smo tudi odstranili intranevralni hemangiom obraznega živca v področju fundusa notranjega sluhovoda, prvič opravili bilateralno sočasno kohlearno implantacijo in prvič operativno odstranili intratemporalni vertikalni del arterije karotis interne. Pri zadnjem posegu je šlo za sodelovanje z interventnimi nevororadiologi, pri prej omenjenih pa ustaljeno dobro sodelovanje z nevrokirurgom prof. dr. Bošnjakom. Uvedli smo endoskopsko analizo akta požiranja, senzorično testiranje grla in spodnjega žrela pri motnjah požiranja in diagnostiko po velofaringoplastikah z merjenjem nazalitete v govoru.


Nadaljevalo se je raziskovalno delo v okviru raziskovalnega programa P3-0307 Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v sodelovanju z Onkološkim inštitutom. V sklopu razvojnih projektov smo proučevali vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim virusom papiloma na potek laringalne papilomatoze, nadaljevali z razvijanjem skupinske terapije za laringektomirane bolnike in njihove svojce, uvajanjem translabirintnega in srednjekotanjskega pristopa na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega kota, infratemporalnega kirurškega pristopa za kirurgijo tumorjev piramide in notranjega sluhovoda ter preučevali vpliv laringofarigalnega refluksa na bolezenske spremembe grla.

Izobraževanje

Klinika je organizirala dva sestanka Združenja otorinolaringologov Slovenije in marca 2010 tudi tradicionalni Otorinolaringološki dan, ki je bil namenjen zdravnikom splošne medicine.

Imeli smo 5 aktivnih udeležb na tujih strokovnih srečanjih.

Zdravniki in defektologinji klinike so imeli tudi 8 vabljenih predavanj na tujih oz. mednarodnih kongresih ter na 4. slovenskem posvetu o rehabilitaciji oseb s kohlearnim implantom z mednarodno udeležbo.


V okviru zagotavljanja kakovosti smo na kliniki v letu 2010 naredili in začeli z uvajanjem klinične poti »nosna polipoza«. Pripravljamo smernice in klinično pot za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu. Poleg rednih mesečnih histopatoloških konferenc, smo imeli v letu 2010 tudi MM konference. Uvedli smo obrazec »privolitev ali zavrnitev v zdravstveno oskrbo po pojasnilu« pred vsakim operativnim posegom, dodatno smo začeli z uporabo pojasnilnih obrazcev »navodila bolnikom pred operacijo otoskleroze«, »kirurško zdravljenje zvitega nosnega pretina« in »timpanoplastika – navodila za bolnike«. V okviru kazalcev kakovosti spremljamo in analiziramo pojav faringokutanih fistul pri laringektomiranih bolnikih.

Objave

V letu 2010 smo imeli 5 objav v revijah, ki indeksirajo v SCI.

143


S skrajševanjem ležalne dobe in prilagajanjem sprejema bolnikov smo uspeli kljub zmanjšanemu številu postelj, zaradi gradnje in občasnih prekinitvah dela na oddelkih zaradi selitev, realizirati načrtovano število hospitalnih obravnav in celo skrajšati čakalno dobo večine skupin opazovanih načrtovanih operativnih posegov.

Zaradi naraščanja stroškov, še posebej na področju antibiotikov, smo po posvetovanjih z infektologi spremenili antibiotično perioperativno profilakso in tudi za zdravljenje pretečih zapletov vnetij našega področja izbrali učinkovitejša in obenem cenejša zdravila.


Programska skupina je sodelovala v mednarodnem projektu »Meta-analysis of Chemotherapy in Head and Neck Cancer« (MACH-NC), ki ga vodi Institute Gustave – Roussy iz Villejuif-a, Pariz, Francija. Center za motnje glasu, govora in požiranja je nadaljeval raziskavo o spremembah glasu in artikulacije po ortognatskih operacijah skupaj s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike UKC-ja Ljubljana ter o spremembah glasu po operaciji ščitnice skupaj z Onkološkim inštitutom.

144

3.2.11. ORTOPEDSKA KLINIKA


Temeljna razvojna usmeritev klinike je usmeritev v evropski trg. V letošnjem letu planiramo doseči ISO standard 9001, s čimer bi želeli narediti korak proti temu, da bi bila Ortopedska klinika uvrščena na zavarovalniške sezname v različnih evropskih državah oz. zavarovalnicah. V ta namen bomo v celoti prilagodili delo v smislu organizacijskega in strokovnega dela. Delali bomo na področju raziskovalne dejavnosti. V sklopu ISO standardizacije bomo definirali tudi kodeks obnašanja na kliniki. Temeljna usmeritev klinike je v tem, da so vse dejavnosti usmerjene v bolnika in obstajajo zaradi bolnika. Drug najpomembnejši temelj pa je dolgoročna finančna vzdržnost klinike. Po sprejetju evropske direktive namreč denar v različne lokacije, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost ne bo prihajal več avtomatično. Razvil se bo pravi trg storitev in zato se je potrebno na to pripraviti. Cilj Ortopedske klinike je, da je to najboljša ortopedska institucija v Sloveniji.


• sonikacija, metoda odkrivanja in dokazovanja bakterij na odstranjenem ortopedskem materialu;

• exeter, nova metoda zahtevnejših revizij acetabularne komponente kolčne endoproteze;

• modularni sistem tumorskih endoprotez MUTARS, ki omogoča intraoperativno prilagajanje endoprotetičnih dimenzij kostnim defektom, kar pomeni bistveno boljšo možnost rekonstrukcije po odstranitvi primarnega kostnega tumorja;

• „Over nail” elongacija, aplikacija elongacijskega aparata na dolge kosti ob sočasni intramedularni fiksaciji z teleskopskim žebljem tipa Fassier Duvall in z retrogradnim kolenskim žebljem;

• dinamična fiksacija epifizeolize, nova metoda s selektivno proksimalno fiksacijo zdrsnjene epifire glavice stegnanice, kar omogoča rast vratu stegnenice;

• transaxialna fiksacija nivoja L5S1;• interspinozni vložek pri spinalni stenozi;• vpeljava Chondrogide membrane pri zdravljenju

osteohondralnih lezij v kolenu;• vpeljava Trufit sintetičnih nadomestkov pri zdravljenju

osteohondralnih lezij na talusu;• artroskopsko zdravljenje gnojnih artritisov pri dojenčkih;• uvedba klinične poti “Totalna endoproteza kolka” v klinično

prakso;• uvedba kliničnih smernic “Hrbtenica – klinične poti

zdravljenja”.

145


Obravnave 2009 2010

Št. obravnavanih bolnikov 3.975 3.663

Število posegov 3.243 3.159

Ambulantni posegi 150 161


Posegi 2009 2010

Endoproteze 830 823

Operacije na hrbtenici 650 786

Artroskopske operacije 808 674

Operacije na rami 93 83

Otroške operacije 260 256

Tumorji 44 49

Nujne operacije 170 182

Ostale operacije 374 297

Konzervativna obravnava 744 529


Tabela 63: Število posegov (primerjalno z letom 2009)


V okviru projektov, ki jih financira ARRS vodimo 3 projekte in 3 projekte v okviru terciarne dejavnosti UKCL.

Izobraževanje

Naši zaposleni so se v letu 2010 udeležili 7 domačih strokovnih srečanj.


• Uvajanje ISO standarda 9001:2008.• Izobraževanje s področja notranje presoje procesov

kliničnega dela.• Izvajanje mortalitetnih/morbiditetnih konferenc

(dokumentiranih 8 konferenc).

• Uvajanje klinične poti “Totalna endoproteza kolka”.

Spremljanje kazalnikov kakovosti: 1. spremljanje ležalne dobe za hospitalizirane bolnike

(endoproteza kolka in kolena ter večje operacije na hrbtenici);

2. ponovna hospitalizacija operiranih bolnikov (endoproteza kolka in kolena ter večje operacije na hrbtenici);

3. poraba krvnih pripravkov (endoproteza kolka in kolena ter večje operacije na hrbtenici).


Uvedli smo stalno pripravljenost za celotno ekipo v primeru nujnih operacij. V letu 2010 smo zmanjšali število zaposlenih za 2,6 % v primerjavi z letom 2009 in kljub temu obdržali produktivnost na enaki ravni kot v preteklem letu.

Uredili smo elektronsko čakalno knjigo, naročanje poteka po vrstnem redu. Upoštevana je prioriteta za nujne primere. Pripravili smo informativne brošure za bolnike za različne posege.

Optimalno ravnanje z človeškimi in materialnimi viri: prerazporejanje medicinskih sester glede na obremenjenost po različnih oddelkih v delovnem času enega dneva. Študentsko delo smo zmanjšali za 72 % v primerjavi z preteklim letom.


Prihodki iz naslova samoplačniške dejavnosti so v letu 2010 znašali 69.100,00 EUR in so za 40 % višji od realiziranih v enakem obdobju lanskega leta.

Znižali smo interne stroške za diagnostične storitve za 49 % v primerjavi z preteklim letom in za 47 % od načrtovanih v letu 2010.Prav tako smo znižali stroške za rentgenološki material za 17 % v primerjavi z letom 2009 in za 30 % od načrtovanih.

Stroške dela smo znižali za 6,5 % v primerjavi s preteklim letom.

Stroške za histološke preiskave smo znižali za 25 % od načrtovanih in za 40 % v primerjavi s preteklim letom.

Sodelovanje z drugimi inštitutcijami

• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo in FAkulteta za elektrotehniko,

• Inštitut za biofiziko MF UL,• Inštitut za kovinske materiale,• Edicell, Universitätsklinikum Münster (Nemčija).

146

3.2.12. KLINIČNI INSTITUT ZA RADIOLOGIJO


KIinični inštitut za radiologijo (KIR) UKCL zagotavlja zdravstveno varstvo na področju radiologije (ambulantno in bolnišnično), ki zajema diagnostično in terapevtsko dejavnost z uporabo rentgenskih žarkov in drugih slikovnih metod (UZ, MR ipd) v skladu s trendi v svetovni radiologiji. Na KIR je 245 zaposlenih (44 radiologov specialistov, 20 specializantov, 115 radioloških inženirjev, 22 DMS, 4 SMS in ostalih nezdravstvenih sodelavcev), ki opravljajo delo na 55 aparatih na 10 lokacijah (v centralnem delu UKCL, na Nevrološki kliniki, na KOGE v Japljevi, stari Travmatološki kliniki, oddeleku na BPD ter glede na potrebe ostalih enot –CUB, mobilna RTG služba, KO za Kardiologijo, Operacijski blok, Ginekološka klinika), ter zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo 24 ur dnevno vse dni v letu. Ostale dejavnosti KIR so pedagoško-raziskovalna dejavnost, radiološka tehnologija in varstvo pred ionizirajočim sevanjem, dozimetrija, kakovost v radiologiji, itd. KIR opravlja tudi znanstveno-raziskovalno dejavnost glede na dogovorjene raziskovalne programe. Izobražujemo kader v okviru visokošolskega pred in podiplomskega izobraževanja po programu MF in VŠZD). KIR je največja enota v Sloveniji za strokovno usposabljanje delavcev v radiološki stroki (radiologov, diplomiranih radioloških inženirjev, medicinskih sester ter ostalega kadra). Smo mentorji specializantom radiologije in ostalih specialnosti, mentorji radioloških inženirjev in vključeni preko ZZS v komisije za specialistične izpite ter doktorate. KIR izvaja tudi implementacijo novih medicinskih dosežkov na področju radiologije ter je temeljni nosilec razvoja radiološke stroke v Sloveniji.


Obravnave 2008 2009 I. – IV. 2010*

Preiskave 298.574 309.529 161.705

Ambulanta 145.585 149.986 79.369

Hospital 64.328 66.036 33.912

Skupaj bolnikov 209.913 216.022 113.281

Tabela 64: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009 in 2008)

* zaradi uvedbe novega BIS-a imamo točne podatke samo za pol leta 2010

Za drugo polovico leta 2010 podatki niso navedeni, ker podatkov o opravljenih storitvah nimamo zaradi prehoda na novi BIS, ki še ne deluje primerno.

Realizacija v I. polletju presega polovični plan, zato iz tega sklepamo, da bo presežen tudi letni plan.


V letu 2010 so 3 radiologi opravili doktorat, 5 radiologov se nanj pripravlja. Uvedli smo številne nove metode in smernice.

Na področju UZ nadaljujejo dejavnosti v smeri UZ preiskav z uporabo kontrastov, prav tako se uvajajo nova indikacijska področija za njih – UZ kontrastna preiskava pankresa pri tumorjih. V okviru Radiološkega združenja Slovenije zaposleni na KIR pripravljajo publikacijo radioloških smernic z nazivom Omejene lezije v jetrih.

Na področju nevroradiologije poteka uvajanje novih endovaskularnih metod: »flow diverterji« za izključevanje anevrizem iz obtoka, nove 3D spirale in novi postopki intraarterijske rekanalizacije: sistemi Merci, Penumbra, uvajanje najsodobnejših postopkov endovaskularne rekanalizacije ob nastanku akutnega CVI. Prav tako poteka uvajanje novih protokolov intraarterijske trombolize, nove tehnike pri embolizaciji AVM in priprave na uvedbo vertebroplastike v okviru interventnih posegov.

Na področju CT in MR nevroradioloških preiskav potekajo novi pristopi v slikovni diagnostiki akutne CVI: CT perfuzijsko slikanje,

147

CTA v okviru neinvazivne diagnostike karotidne zožitve in druge aptologije vratnih arterij, CTA intrakranialnih arterij v diagnostiki možg. anevrizem in drugih žilnih malformacij, CT perfuziija pri možg. tumorjih in tumorjih vratu in novi protokoli v MR slikovni diagnostiki: slikanje pri demencah v okviru raziskovalne naloge, slikovna in funkcionalna MR diagnostika pri bolnikih z OSA, traktografije, funkcionalno MR slikanje pri tumorjih, MR venografija pri bolnikih z MS, uvedba akutne MR diagnostike pri novorojencih s peri in prenatalno hipoksijo, MR diagnostika pri epilepsijah. Na področju intervencijske radiologije je bila na KIR izvedena prva Robotska implantacija endovaskularnih pripomočkov v žile (v sodelovanju s Hansen), oktober 2010.

Na področju abdominalne radiologije: Kemoembolizacija Hepatocelularnega karcinoma z DC Bead (2010, Kemoembolizacija zasevkov kolorektalnega karcinoma (2010), CT kolonografioja, MR enterografija in uvajanje novih protokolov za MR karcinoma rektuma in CT perfuzija jeter in nadledvičnic.

Na področju pediatrične radiologije: Dopplerska ocena prehodnosti vratnih ven pred vstavitvijo CV katetrov za parenteralno prehrano in kemoterapijo ter Uporaba UZ M-modusa za oceno gibanja prepone pri otrokih ( dg. Pareze n.phrenic) po srčnih operacijah.

Na področju skeletne radiologije: MR artrografija kolka, MR artrografija zapestja, nov protokol – ocena posterolateralnih poškodb kolena (diplomska naloga). Na področju kardio-torakalne radiologije: MR prsnega koša pri boleznih mediastinuma in prsne stene pri otrocih in odraslih, MR mezoteliomov pred in po zdravljenju, MR perfuzija srca pri miokarditisu in ishemiji, MR ocena pulmonalne zaklopke po operaciji tetralogije Fallot.

Na področju Radiološka tehnologija – dozimetristi – smo nadaljevali z izpolnjevanjem smernic.


KIR je vključen v 4 mednarodne študije, poleg tega potekata 2 terciarna projekta, ena klinična študija in en naročen strokovni projekt.

Izobraževanje

Radiologi in radiološki inženirji KIR so se udeležili in predavali na mednarodnih in domačih kongresih, simpozijih in šolah ter na različnih sekcijah združenj doma in v tujini ter organizirali ali sodelovali v njihovi organizaciji.

KIR je organiziral in soorganiziral 5 mednarodnih šol v Sloveniji in tujini.

KIR je v sodelovanju z DRI in ZF organiziral 8 delavnic na različnih krajih v Sloveniji. Zaposleni zdravniki so mentorji specializantom radiologije in vključeni preko ZZS v komisije za specialistične izpite ter doktorate. Radiologi za specializante organiziramo strokovne seminarje 2x tedensko. Radiologi in RI so imeli 43 vabljenih predavanj v tujini in doma, najmanj 14 ostalih aktivnih udeležb v tujini, ter številne aktivne domače udeležbe. Radiologi in RI so aktivni člani strokovnih združenj doma in v tujini. Radiologi sodelovali so v strokovnih, organizacijskih odborih in kot moderatorji 9 mednarodnih srečanj. RI so aktivni člani (predsednik, člani, moderatorji) v 5 strokovnih evropskih komisijah in delovnih skupinah.

V letošnjem letu so se dalj časa v tujini izpopolnjevali 3 zdravniki specialisti z nevroradiološkega področja, interventne radiologije in skeletne radiologije.

Objave

Zaposleni zdravniki so v letošnjem letu objavili 11 indeksiranih člankov v tujih strokovnih publikacijah, 12 v reviji z recenzijo in 5 v strokovni reviji brez recenzije.

Prav tako sodelujejo pri pripravi slovenskega učbenika Radiologije skupaj z radiologi obeh MF in UKCM.


• nove smernice, • uvedba obrazcev za beleženje statistike, zapletov, okvar

aparatov in predaje službe;• posodobili smo pisna pojasnia in privolitvene obrazce za

bolnike (intranet UKC) in obrazce na nevroradiološkem oddelku na Nevrološki klinik;

• skoraj v celoti realizirali načrt korektivnih ukrepov; • v sodelovanju z Uradom za pritožbe in pohvale so bile

razrešene vse letošnje pritožbe bolnikov (5 pritožb) ; • z bolniki smo sprotno ustno reševali nesporazume in

konfliktne situacije;• zapleti preiskav so bili javljeni ustreznim službam;• sodelovali smo pri izvedli dveh strokovnih internih nadzorov;• na podlagi pisnih in ustnih pritožb in ugotovljenih

nepravilnostih (v primerih nepravilnosti, mobinga ter neprimernega delovanja in obnašanja naših zaposlenih znotraj KIR in zunaj) smo opravili številne razgovore z našimi uslužbenci in ustrezno ukrepali;

• izboljšan je nadzor nad sevalno obremenitvijo bolnikov in osebja. Stalne meritve na rtg aparatih se izvajajo, enako razvoj dela IOS službe. Radiološka tehnologija – dozimetristi – nadaljevali smo s smernicami;

148

• nadaljujemo in nadgrajujemo ukrepe za ugotavljanje delovne discipline;

• uvedba liste prisotnosti za zaposlene (časovno vpisovanje) z obdobnimi kontrolami;

• izvajamo redne mesečne kontrole števila ur dežurne službe in službe pripravljenosti pri zaposlenih (kontrola prekoračitev);

• postavitev in delo ekipe dozimetristov in priprava programov radioloških preiskav in posegov za pridobitev dovoljenj za sevalno dejavnost skladno z uredbo Uprave za varstvo pred sevanji, optimizacija radioloških posegov in izvajanje programov QA/QC glede sevalne izpostavljenosti populacije pri radioloških preiskavah – nadaljevanje dela iz leta 2009.


Dopolnili in spremenili smo organigram KIR. Dve ločeni diagnostiki smo funkcionalno združili v skupno kardiotorakalno diagnostiko. Prav tako smo funkcionalno združili več diagnostik v večjo abdominalno diagnostiko. Združevanje je opravljeno z namenom, da vključimo večje število radiologov, ki bodo sposobni strokovno primerno opravljati diagnostiko na več aparatih, kar bo tudi organizacijsko boljše, saj bo omogočalo nadomeščanje odsotnosti sedaj ozko specializiranih skupin radiologov. Uvedli smo dnevno časovno beleženje prisotnosti na vseh deloviščih.

Za zmanjšanje čakalnih dob za MR otrok smo konec leta z reorganizacijo v rednem programu opravili dodatno število MR otrok brez dodatnih sredstev. Čakalne dobe MR odraslih smo nadzorovali in s telefonskimi klici bolnikom 2 tedna pred preiskavo preverjali ali so opravili preiskavo drugje in s tem pridobili preko 10 % prostih terminov. Pričeli smo s pripravo spremembe delovnega časa za boljšo izrabo aparatur in boljšo izkoriščenost rednega delovnega časa, zmanjševanje ur dopolnilnega dela; vse v smislu lažjega zagotavljanja NZV v skladu s Pravilnikom o izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Na KIR poteka logistična obdelava in priprava na uvedbo sistema PACS in RIS, na KIR se nadaljuje v leto 2011.

Nadaljevali smo s smernicami v kakovosti, kar je pomembno vplivalo na organizacijo in učinkovitost dela ter na kontrolo obsevanja populacije. Na CUB-u smo izboljšali sodelovanje s KV kirurgijo (zagotovitev aparata in kadra). Nadaljevali smo z reorganizacijo dela RI na nevroradiološkem oddelku Nevrološke klinike. Namesto dežurstva na radiološkem odd. v BPD smo uvedli dvoizmensko delo.

V juliju 2010 je bil v UKC uveden nov bolnišnični informacijski sistem (BIS), ki podpira on-line povezavo z bazo KZZ.


KIR je pripravil vse kalkulacije za radiološke storitve in so že v Internem ceniku UKCL. Uskladili smo tudi interne cene z ostalimi izvajalci radioloških storitev v UKCL. V sodelovanju s Službo za poslovni razvoj in trženje smo skupaj s Kirurško kliniko in Nevrološko kliniko pripravili kalkulaciji za KAS in COIL posege za samoplačnike, in dejavnost se je v drugi polovici leta tudi izvajala.Uvedli smo notranje kontrole in nadzor nad naročanjem in porabljanjem kontrastnih sredstev in glede na leto 2009 bolje obvladovali stroške porabljenih kontrastnih sredstev. Ob enakem oz. nekoliko večjem številu opravljenih storitev v letu 2010, smo zmanjšali porabo KS za približno 19 %. Vsa naročila medicinskega materiala se izvajajo glede na porabo in zaloge ter se sproti kontrolirajo.

Za nabavo vgradnega materiala je bila porabljena enaka vsota sredstev kot v predhodnem letu. Število opravljenih terapevtskih posegov pa se je povečalo za 10 %. Statičnost skladiščenja je nižja za 20 % predvsem na račun nevroradiološke diagnostike.


KIR preko svojih zaposlenih strokovno sodeluje s KO v UKCL (konziliji) in z vsemi radiološkimi oddelki v RS. Zdravniki in RI so aktivni člani domačih in tujih radioloških združenj, kar je razvidno iz predhodnega teksta.

149

3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO


Oddelek za bolezni ščitnice: Izvajamo ambulantno in hospitalno obravnavo bolnikov z boleznimi ščitnice. Ambulantno izvajamo diagnostiko različnih ščitničnih bolezni, ki vključuje internistični klinični pregled bolnika, ultrazvok ščitnice, scintigrafijo ščitnice s pertehnetatom ali 123I(jodom) ter punkcijo sprememb v ščitnici vključno s citološko analizo. Ambulantno izvajamo tudi zdravljenje bolnikov z boleznimi ščitnice, ki vključuje zdravljenje z zdravili, izpraznilno punkcijo cist ter zdravljenje z radioaktivnim jodom (131I). Hospitalna obravnava je potrebna predvsem pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje z višjimi odmerki radioaktivnega joda ali zdravljenje z drugimi izotopi (radioaktivni itrij ali lutecij), hospitaliziramo bolnike za kompleksnejšo diagnostiko nekaterih ščitničnih bolezni, za sklerozacijo cist ali zdravljenje urgentnih bolnikov s hujšimi manifestacijami ščitničnih bolezni.

Oddelek za NM diagnostiko: KNM izvaja vse klasične NM presikave, ki temeljijo na uporabi 99mTc in 123I registriranih radiofarmakov, PET preiskave z uporabo registriranih radiofarmakov 18F-FDG in 18F-CHOLINE ter radionuklidno terapijo z uporabo 131I kapsul, 90Y and 186Re koloidov za radiosinovektomijo, 186Re-HEMDP za blažitev bolečin pri kostnih metastazah and 90Y-Zevalin za zdravljenje nehodgkinovega limfoma, kot tudi 99mTc and 111In radiooznačene lastne radiofarmake, ki temeljijo na peptidih in

protitelesih. Zadnjih nekaj let izivajamo tudi terapijo z uporabo 90Y-oktreotida and 177Lu oktreotata za zdravljenje tumorjev, ki imajo na svoji površini izražene receptorje za somatostatin (od leta 2006).

Radiofarmacija: V okviru radiofarmacije imamo 2 vroča laboratorija pod aseptičnimi pogoji, v katerih pripravljamo registrirane radiofarmake in individualne odmerke, vršimo kontrolo kvalitete, z radioaktivnimi izotopi označujemo avtologne krvne celice, pripravljamo neregistrirane “lastne” radiofarmake. V okviru radiofarmacije imamo tudi raziskovalni laboratorij za razvoj in evaluacijo novih radiofarmakov vključno z invitro evaluacijo na celičnih linijah.

V letu 2002 smo v radiofarmaciji vpeljali pripravo lastnih neregistriranih radiofarmakov, označenih s 99mTc za prikazovanje nekaterih nevroendokrinih tumorjev, s 99mTc označenih protiteles za diagnostko nehodgkinovega limfoma. V letu 2006 smo uvedli pripravo z 90Y and 177Lu označenih analogov oktreotida, ki se uporabljajo za zdravljenje pacientov z nevroendokrinimi tumorji. Nobeden od naštetih radiofarmakov ni registriran oz. Na voljo na tržišču. V veliki meri je priprava teh radifarmakov plod lastnega razvoja v sodelovanju z različnimi evropskimi centri.

150


Oddelek za NM diagnostiko: V letu 2010 smo začeli uporabljati novo aparaturo: pozitronski tomograf (PET) z visoko zmogljivim CT-jem. V začetku leta smo uporabljali 18 – F deoksiglukozo (FDG) za opredeljevanje malignih bolezni, vnetnih procesov in funkcijo možganov. Sredi leta smo začeli uporabljati tudi 18 –F holin za diagnostiko karcinomov prostate. V sodelovanju z onkologi in urologi smo pripravili zelo selektivne pogoje za uporabo tomografije s holinom pri bolnikih s karcinomom prostate.

V letu 2010 smo začeli uporabljati tudi CT komponento omenjenega aparata za neinvazivne CT angiografije.

Oddelek za bolezni ščitnice: V letu 2010 smo pri bolnikih s hudo aktivno ščitnično orbitopatijo, kjer so drugi načini zdravljenja izčrpani, uvedli nov način zdravljenja z rituksimabom. Pri bolnikih s sumom na kompresijsko golši smo v diagnostični protokol uvedli preiskavo SPECT-CT z 123I, ki pomembno prispeva k odločitvi za nadaljnje zdravljenje. Pri ambulantnem delu smo podvojili število telefonskih konzultacij z izbranimi zdravniki, s čimer smo kljub večjemu prilivu bolnikov ohranili dostopnost specialističnega pregleda v tirološki ambulanti.


V letu 2010 smo sodelovali v mednarodnem TARCC projektu, ki ga financira Evropska skupnost ter prav tako v mednarodnem projektu COST BM 0607. Vodili smo 6 terciarnih projektov UKC Ljubljana. Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS, in enem mednarodnem projektu.

Zaključili smo projekt ARRS »Izboljšanje diagnostike in zdravljenja ščitnične bolezni s pomočjo dopplerskega ultrazvoka« ter vložili kandidaturo za nov projekt z naslovom »Vpliv vnosa jodirane soli v Sloveniji na epidemiologijo ščitničnih bolezni«.

Sodelujemo v projektu Kompetenčni center-Biomedicinska tehnika, ki ga financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

IzobraževanjeVabljena predavanja : V letu 2010 smo imeli 11 vabljenih predavanj na slovenskih srečanjih in 7 na mednarodnih.

Organizirali smo simpozij: Novosti pri ciljani radionuklidni terapiji.Udeležba na strokovnih srečanjih

V letu 2010 se je 22 delavcev udeležilo mednarodnih srečanj in 17 se je udeležilo slovenskih srečanj.


Dopolnitev obrazcev po preiskavi, perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko obremenitvijo (persantin, adenozin) in pefuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično obremenitvijo (dobutamin), SOP v pripravi.

Obvaldovanje stroškov in trženje

Priprava in podpis pogodbe o sodelovanju z Univerzitetno bolnišnico Innsbruck, za katero KNM radiooznačuje peptide z 177 Lu.


V letu 2010 smo strokovno sodelovali z Evropskim Združenjem za Nuklearno Medicino – EANM (dr. Fettich je član upravnega odbora EANM). Nadaljevali smo s sodelovanjem z Mednarodno agencijo za atomsko energijo – IAEA (dr. Fettich je koordinator za področje nuklearne medicine za evropsko regijo). Na kliniki smo izobraževali štipendiste IAEA na tehnološkem, radiofarmacevtskem in kliničnem področju.

Fakulteta za farmacijo: sodelovanje na dodiplomskem študiju pri predmetih Farmecevtska tehnologija I in Bolnišnična farmacija; Visoka šola za zdravstvo: izvedba vaj iz radiofarmacije za študent radiologije, Predavanja in vaje iz radiofarmacije in radiokemije na podiplomskem izobraževanju iz NM Ministrstvo za zdravje; imenovanje v stalno Komisijo za farmakopejo, Lekarniška zbornica Slovenije: predavanje Radiofarmacija za farmacevte pripravnike ( v juniju in v oktobru), IAEA (LD): Učni centri za radiofarmacijo pri IAEA, Regional training Course in Quolity control of Radiopharmaceuticals Khartoum, Sudan, November 2010 (predavanja in vaje), Medicinska fakulteta: podiplomsko izobraževanje iz bolnišnične higiene za diplomirane in višje medicinske sestre, fizioterapevte ter sanitarne; predavanje na podiplomskem izobraževanju iz NM – Radiofarmacija / Postgraduate education on radiopharmacy for physicians, EDQM (European directorate for quality of medicines): imenovanje v ekspertno skupino 14 – Radiopharmaceuticals, imenovanje v delovno skupino Production and Compounding of Radiopharmaceutical.

151

3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO


Inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC v Ljubljani opravlja laboratorijsko diagnostično zdravstveno dejavnost. Izvaja osnovne in specialne biokemijske, hematološke in imunokemijske laboratorijske preiskave za potrebe temeljne, sekundarne in terciarne zdravstvene dejavnosti UKC in drugih uporabnikov.

Rezultati preiskav bioloških vzorcev se uporabljajo v diagnostične in prognostične namene ter za spremljanje terapije.

KIKKB izvaja implementacijo novih laboratorijskih preiskav in tehnologije na področju klinične kemije ter je temeljni nosilec razvoja stroke v Sloveniji. Število obravnav in posegov

Obravnave Ambulanta Hospital SKUPAJ

2008 2.055.329 2.845.834 4.901.163

2009 2.081.763 2.978.368 5.060.131

2010 2.186.889 2.926.638 5.113.527

Indeks 2009/10 105,05 98,26 101,05

Tabela 65: Število laboratorijskih preiskav (primerjalno z letom 2009 in 2008)


Ob pregledu KIKKB, je komisija, ki je bila imenovana s strani Ministrstva za zdravje, ugotovila, da lKIKKB izpolnjuje zahteve Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (UL RS 64/2004).

Vpeljava metode na področju hemostaze; tromboelastometrija (ROTEM), s pomočjo katere se bo pomembno zmanjšala poraba krvnih komponent in koagulacijskega faktorja VII ter impedančna agregometrija (MULTIPLATE), ki omogoča oceno funkcijske sposobnosti trombocitov in s tem preverjanje uspešnosti antiagregacijske terapije.


EU FP7 kandidatura: European coordination action on human biomonitoring (Coordination and support action)

Uspešno pridobljen projekt DEMOCOPHES – KIKKB je pogodbeni partner.

Imamo 8 projektov, ki jih financira ARRS, 2 evropska proketa in projekt vlade RS ter 4 terciarne projekte UKCL.

Sodelujemo še pri 21 terciarnih projektih v UKCL in 2 zunanjih projektih.

Izobraževanje

Sodelavci KIKKB smo imeli 6 predavanj na domačih strokovnih sprečanjih in organizirali 3 strokovne seminarje.

Objave

V letu 2010 smo imeli 6 objav v tuji literature in 1 objavo v domači literaturi.


V letu 2010 smo v KIKKB uvedli računalniški informacijski sistem za upravljanje procesov in vodenje dokumentacije.

Zanesljivost laboratorijskih rezultatov zagotavljamo z notranjo in

152

zunanjo kontrolo ter s sodelovanjem v mednarodnih programih. V letu 2010 smo razširili kontrolo določanja glukoze ob pacientu (POCT), ki jo izvajajo z merilniki na klinikah.

Poleg pravilnosti in ponovljivosti laboratorijskih rezultatov (zanesljivost) smo spremljali občasno tudi odzivni čas (čas od naročila preiskave do rezultata analize).


Preverjanje dela v laboratorijih s strani komisije, ki jo je imenovalo MZ (4. in 5. 11. 2010) je pokazalo, da laboratoriji v KIKKB delujejo v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, UL RS, št. 64/11.6.2004, 8129-8132. MZ nam je zato podelilo Sklep o dovoljenju za delo.

Sodelovanje KIKKB pri rednih internih strokovnih nadzorih za področje POCT (hitrih laboratorijskih testih ob pacientu).

Sodelovanje pri pripravi skupnih kriterijev za laboratorijski potrošni material in reagente za laboratorijske preiskave. Priprava na nadaljevanje konsolidacije laboratorijev KIKKB.


Pridobivali predračune več dobaviteljev in na ta način zmanjšali stroške.

Izboljšanje LIS, ko ima naročnik laboratorijskih preiskav vpogled v prejšnja naročila in izračun stroškov naročenih preiskav.Optimizacija laboratorijskega dela in izvajanje večine preiskav v enem laboratoriju.


Najtesnejše sodelovanje poteka s Fakulteto za farmacijo in Medicinsko fakulteto. Tesno sodelujemo tudi z Zavodom za transfuzijsko medicino Slovenije. Pomemben partner pri raziskovalnem delu je Institut Jožef Stafan, Fakulteta za veterino in Fakulteta za šport. Na področju kakovosti dela v kliničnih laboratorijih sodelujemo s SA (Slovensko akreditacijo), SIST (Slovenski inštitut za standardizacijo) in SIQ.

V okviru JV Evrope so partnerji: Oikon Ltd. - Institute for Applied Ecology, Zagreb, Hrvaška.

Parterji v EU: • Dept. of Occupational and Environmental Medicine Lund

University Hospital Lund, Švedska• Universitá degli Studi di Udine Cattedra di Igiene ed

Epidemiologia Udine, Italija• Division of Metals & Health Institute of Environmental

Medicine Karolinska Institutet Stockholm, Švedska• Department of Genetic ToxicologyInstitute of Occupational

Medicine and Environmental Health Sosnowiec, Poljska• Institute of Child Health, Athens, Grčija; Diagnostic

technology (DTL), Izrael• European Committee for External Quality Assurance

Programmes in Laboratory Medicine v okviru delovne skupine za hematologijo in zunanjo oceno kakovosti (projekt: “Blood smear preparation and staining procedure for setting up an external quality assessment scheme for blood smear interpretation”)

• European Federation of Clinical Chemistry v okviru delovne skupine za akreditacijo in ISO/CEN

• Institut für medizinische und chemische Labordiagnostik, LKH-Klagenfurt, Celovec, Austrija

• Centre de Diagnostic Biomedic, Hospital Clinic-Corporacio Sanitaria de Barcelona, Barcelona, Španija

153

3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO


Institut za medicinsko rehabilitacijo (v nadaljevanju IMR) je samostojna nepovezana organizacijska enota Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Primarni področji dela zaposlenih v IMR-ju sta zgodnja medicinska rehabilitacija bolnikov hospitaliziranih na KO Kirurške klinike in ambulanta medicinska rehabilitacija bolnikov v zgodnji fazi po poškodbah ali operativnih posegih, izjemoma pa tudi bolnikov z degenerativnimi obolenji. Pristop k bolniku je timski, postopke prilagajamo posamezniku glede na njegove potrebe in sposobnosti. Poudarek je predvsem v preprečevanju sekundarnih zapletov, do katerih lahko pride v času hospitalizacije. Naš cilj je tudi osamosvojitev bolnika, doseči želimo samostojnost pri gibanju in pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti. Bolnika usposobimo za odpust domov ali na nadaljnjo rehabilitacijsko obravnavo. Bolniki, ki so obravnavani v ambulantni rehabilitaciji, so pregledani v specialistični fiziatrični ambulanti, kjer se jim predpiše program rehabilitacije. V prostorih ambulantne rehabilitacije se izvajajo različni fizioterapevtski in delovno terapevtski postopki (kinezioterapija, hidroterapija, elektroterapija, mehanoterapija, hipobarična terapija, laser, nevroterapija, delovna terapija, izdelava kompresijskih oblačil). Posebno področje ambulantne rehabilitacije je rehabilitacija roke in nevroterapevtska obravnava otrok.

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo je pomembna učna baza za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapije in delovne terapije.


V IMR-ju deluje ena fiziatrična specialistična ambulanta, kjer je bilo v letu 2010 pregledanih 5.927 bolnikov. V ambulanti rehabilitaciji deluje 14 timov, v letu 2010 smo dosegli 297.797 točk. Pri pregledih je bil plan nekoliko presežen, število opravljenih pregledov je bilo višje kot leta 2002 (5.398), na področju točk pa smo ga dosegli 99,8 % plana (leta 2009 je bil plan dosežen v 91,8 %).

Na bolnišničnem področju smo v letu 2010 opravili 67.733 obravnav, leta 2009 pa 69.699.


V uporabo smo uvedli kineziotaping pri poškodovancih v zgodnji fazi rehabilitacije, tako na področju hospitala kot tudi v ambulantni rehabilitaciji.Na področju nevrološke rehabilitacije smo pri hudih poškodovancih v fazi minimalnega zavedanja redno izvajali postopke senzorne stimulacije, ob tem smo s principi seznanili tudi ostale člane tima, ki obravnava tovrstno patologijo. Razširili smo uporabo specifične nevroterapevtske obravnave (Bobath princip), tudi na odrasle s hudo okvaro centralnega živčnega sistema. Nadaljevali smo z uporabo dinamične opornice za ramenski sklep, opornico smo izboljšali in dodali primernejši spodnji del.


V letu 2010 smo zaključili s terciarnim projektom Funkcionalna opornica za ramo pri hemiplegičnem bolniku. Opornico smo izdelali, jo uporabljali pri bolnikih v zgodnji fazi medicinske rehabilitacije, in njeno uporabo predstavili na predavanju v okviru 4. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine. V pripravi je tudi prispevek za Zdravstveni vestnik.

Pričeli smo tudi z aktivnostmi v povezavi s terciarnim projektom Graded motor imagery (GMI) – stopenjska terapija gibanja z vizualizacijo. Projekt je v fazi ustvarjanja protokola obravnave bolnikov, izobraževanja izvajalcev programa in nakup potrebnih pripomočkov za izvajanje terapije in testnim uvajanjem programa pri dve bolnicah.

154

Izobraževanje

Nadaljevali smo z aktivnim sodelovanjem pri uvajalnih seminarjih UKCL za ZT, MS, diplomirane zdravstvenike, diplomirane babice in babičarje, ki so diplomirali po EU direktivi. Sodelovali smo pri izvajanju uvajalnih seminarjev za področje higiene (Preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb) za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in študente Medicinske fakultete. Sodelovali smo pri izvedbi izobraževanj za zaposlene v oskrbovalnih službah UKC Ljubljana in pri izobraževalnem programu za promotorje zdravja.Sodelovali smo pri organizaciji, v strokovnem odboru ter pri izvedbi strokovnega srečanja »Vzpostavitev varnostne kulture v fizioterapevtski dejavnosti«. Na srečanju smo imeli tudi aktivne prispevke v obliki predavanj.

V letu 2010 smo organizirali in vodili dve učni delavnici (Nevromuskularna električna stimulacija (NMES) in tradicionalni in statični – samostoječi ultrazvok v fizioterapiji in Frekvenčno modulirana nevrostimulacija - FREMS) namenjeni fizioterapevtom, zdravnikom različnih specialnosti in ostalim zdravstvenim delavcem.

Aktivno smo bili udeleženi pri organizaciji (člani organizacijskega in strokovnega odbora) 4. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine. Osrednja tema je bila zgodnja medicinska rehabilitacija v okviru katere smo predstavili naše delo na bolnišničnem področju. Organizacija zgodnje medicinske rehabilitacije (tistega dela, ki ga izvajamo zaposleni v IMR-ju) je zelo blizu predlaganemu modelu Evropskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, na kar smo lahko zelo ponosni. Na kongresu smo sodelovali s 7 prispevki.

Sodelovali smo tudi pri organizaciji interdisciplinarnega strokovnega srečanja na temo »Revmatične in degenerativne spremembe na roki«, bili smo člani strokovnega odbora. Imeli smo tudi tri aktivne prispevke v obliki predavanj.

Zdravniki smo bili vabljeni predavatelji na 21. dnevih rehabilitacijske medicine, na srečanju Celovita oskrba osebe po amputaciji spodnjega uda od posega do vključitve v domače okolje ter na 19. simpoziju intenzivne medicine.


Izdelali smo štiri klinične poti (Hernia disci (lumbalni del) – en nivo; rehabilitacijski del klinične poti, Poškodbe Ahillove tetive

– ambulanta rehabilitacijska obravnava, Rehabilitacijski del klinične poti v CIT-u, Obravnava pacienta po poškodbi in šivu kit upogibalk prstov roke – ambulantna rehabilitacijska obravnava).

Redno smo obravnavali odklone na varnostnih vizitah. Ker svojih hospitaliziranih bolnikov nimamo, nismo imeli morbiditetnih in mortalitetnih konferenc. Fiziatri delamo na KO Kirurške klinike, kjer redno sodelujemo na raportih in se udeležujemo konzilijev. Tako smo sodelovali na morbiditetnih in mortalitetnih konferencah KO za nevrokirurgijo, KO za travmatologijo in KOPREKO.

Tudi v letu 2010 smo spremljali število padcev pri vstopanju in izstopanju iz bazena.


Izboljšali smo organizacijo dela delovne terapije na ambulantnem področju – uvedli redno naročanje na izdelavo opornic in prenesli izdelavo brace-ja iz hospitala v ambulanto.


Na tem področju smo skozi leto 2010 redno spremljali porabo sredstev in prilagajali naročanje razpoložljivim virom. Trženje smo povečali z organizacijo dveh učnih delavnic.


Nadaljevali smo s sodelovanjem z URI-SOČA. Redno sodelujemo s Katedro za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in z Zdravstveno fakulteto. Imamo članico v RSK za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in članico v upravnem odboru Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V IMR-ju je sedež Ljubljanske regionalne enote DFS in SDRR, predsednici sta zaposleni v IMR-ju.

155

3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA


Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) deluje kot samostojna enota znotraj Kliničnega centra Ljubljana. Ukvarja se s specialistično zdravstveno stroko in znanstveno disciplino, ki obsega predvsem preventivno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni na področju zdravja delavcev in prebivalcev v tistem življenjskem okolju, kjer je prisoten sovpliv delovnega okolja. Zadnja leta je inštitut v svoje delo vnašal nove vsebine, značilne za podobne ustanove v Evropi in svetu.

Glavna področja dela inštituta predstavljajo poklicne bolezni in ocenjevanje delazmožnosti, ergonomija in fiziologija dela, zdravje v prometu, poklicna toksikologija in industrijska higiena, epidemiologija delovnega okolja, psihologija in humanizacija dela, promocija zdravja v delovnem okolju ter medicina športa. KIMDPŠ je vključen v evropsko in slovensko mrežo promocije zdravja, kjer deluje kot koordinacijsko in svetovalno središče, je član evropskih šol medicine dela, naši delavci so člani FOHNEU in UEMS.

Na Inštitutu imajo sedež strokovni timi pooblaščeni s strani ministrstva za zdravje: Posebna komisija za promet, ki je pritožbena stopnja in rešuje primere združljivosti zdravstvenega stanja voznikov in njihove sposobnosti za vožnjo motornih vozil, Posebna zdravniška komisija, ki obravnava probleme delazmožnosti na drugi stopnji in Interdisciplinarna skupina strokovnjakov za verifikacijo poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Od leta 2007 deluje tudi interdisciplinarni strokovni kolegij pulmologov (Bolnišnica Golnik) in specialistov medicine dela (KIMDPŠ).

Inštitut organizira ali soorganizira približno deset strokovnih srečanj letno, tako za zdravnike kot tudi druge člene pri zdravju delavcev. Posebej podpira izobraževanje lastnih delavcev. V sodelovanju s katedro za javno zdravje skrbi za organizacijo podiplomskega študija MDPŠ, specializanti MDPŠ pa na inštitutu opravljajo večji del svojih obveznosti. Inštitut izdaja tudi strokovno-znanstveno revijo Sanitas et labor, o svojih dejavnostih dvakrat letno poroča v Glasniku KIMDPŠ. V letu 2010 so se končala glavna dela v specializirani knjižnici. KIMDPŠ skrbno usklajuje in ureja odnose z javnostmi. Storitve, ki jih nudi inštitut, so samoplačniške (ali je plačnik naročnik), del financiranja so projekti, ki jih redno naročata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sredstva raziskovalnih projektov iz ARRS, dva tima in enega psihologa plačuje ZZZS, posebej za razvojne naloge KIMDPŠ so zagotovljena sredstva iz področnega dogovora, pomemben delež v blagajno KIMDPŠ prispevajo projekti iz evropskih sredstev.


156

Št. preiskav v funk. diagnostiki 2009 2010

Preiskave vidnih funkcij 7.938 7.715

Preiskave sluha in ravnotežnega aparata

2.361 2.133

Elektrokardiogram 2.060 1.968

Dinamična elektrokardiografija 878 1.029

Minutna ventilacija – obremenitev 877 1.035

Spirometrija 3.011 2.971

SKUPAJ 17.125 16.851

Zdravstveni pregledi 2009 2010

Psihološki pregledi 2.740 2.100

Specialni pregledi in ekspertize 3.252 3.143

Obdobni usmerjeni pregledi 412 504

Delni in srednji pregled v spec. dejavnosti

3.514 3.614

SKUPAJ 9.918 9.361

Fizioterapevtske storitve

št. točk 2009 št. točk 2010

FT 01 (osnovna) 18.501,95 29.706,70

FT 02 (specialistika) 38.967,50 31.661,00

SKUPAJ 57.469,45 61.367,70

Tabela 66: Število preiskav v funkcionalni diagnostiki (primerjalno z letom 2009)

Tabela 67: Zdravstveni pregledi (primerjalno z letom 2009)

Tabela 68: Fizioterapevtske storitve - št. točk (primerjalno z letom 2009)


• vključitev KIMDPŠ v mrežo evropskih šol medicine dela,• vključitev v FOHNEU (evropsko združenje medicinskih sester,

ki delajo na področju zdravja pri delu),• zaključen program specializacije in magisterija za

diplomirane medicinske sestre,• priprava verifikacijskih pogojev za poklicne bolezni kosti in mišic,• izobraževanje svetovalcev za promocijo zdravja za

usposabljanje nižje izobraženih delavcev za kompetence v zvezi z zdravjem,

• izdelava modula in izvedba izobraževanja o trpinčenju na delovnem mestu,

• oblikovanje vprašalnika in izvedba pilotskega projekta o zdravju migrantov na delovnem mestu,

• prenos znanja iz ergonomije in laboratorijskega dela po trimesečnem izobraževanju za ergonomijo na Zveznem inštitutu za varstvo pri delu in medicino dela v Dortmundu in Laboratoriju za biodinamiko na Leibnizovem inštitutu za raziskovanje dela na univerzi v Dortmundu,

• ocenjevanje tendinoz z UZ Dopplerjem,• modifikacija obremenilnih testiranj,• terapije: nitrodur obliži (tendinoze), suhoiglanje prožilnih

točk, kineziotapping, stacionarni UZ, nizkoenergijski UZ,• izboljšanje individualne fizioterapije v smislu ciljanega

rehabilitacijskega treninga športnika.


Molekularna epidemiologija bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu in testiranje za zgodnje odkrivanje mezotelioma, Dejavniki, ki vplivajo na doživetja preobremenjenosti, Vpliv hipoksije na variabilnost RR in QT intervala pri alpinistih, Vpliv stopnje treniranosti na variabilnost intervala RR in QT pri vrhunskih športnikih, MenthHealth Work (Promoting Good Practice for Mental Health at the Workplace), LEECH (Strenghtening Transversal Competences of Low Educated Employees Concerning Their Health Choices in the Context of Changing Labour Market), Irene +FT, ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Razvoj in implementacija sistema spremljanja projekta Čili za delo v delovnih organizacijah, Zdravje migrantskih delavcev, pilotski projekt, Trpinčenje na delovnem mestu: 8. modul.

Izobraževanje

Uspešno sta bila zaključena dva doktorata, študij nadaljuje 5 doktorandov. Redno so potekale vaje za študente MF, redne in izredne študente Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, predavanja in vaje iz psihologije dela za študente FKKT, Oddelka za V&Z pri delu.

Objave

Dva članka sta bila objavljena v revijah z SCI, 9 člankov v domačih in tujih recenziranih revijah, en avtor je soavtor tuje znanstvene knjige, trije članki so bili objavljeni v zbornikih mednarodnih znanstvenih srečanj.


Izdelava in izvajanje standardov in navodil za različne preiskave v funkcionalni diagnostiki s področja medicine dela, prometa in športa po sklopih, izdelava kliničnih smernic za verifikacijo poklicnih bolezni za mišično kostne bolezni in izdelava klinične poti za poklicno astmo, spremljanje in vrednotenje porabe zdravstvenega in nezdravstvenega materiala, mesečno izvajanje in spremljanje interne in ostale realizacije (ZZZS, ostali plačniki) glede na postavljeni mesečni plan po timih, spremljanje in obravnavanje zdravstvenih zapletov (incidentov), ki se zgodijo pri zaposlenih v UKC Ljubljana, izvajanje in spremljanje precepljenosti proti hepatitisu B (ostala cepljenja) za zaposlene v UKC Ljubljana, evidentiranje delovnega časa zaposlenih na obeh lokacijah v knjigi prisotnosti.


KIMDPŠ deluje na dveh lokacijah, zato je organizacija dela glede kadrov in opreme kompleksnejša, ker moramo podvajati aparature, organizacija dela je težja, racionalizacija kadra prav tako.

Uvajamo časovne normative v specialističnih ambulantah, tako da analiziramo delovne procese in jih časovno ovrednotimo.


Mesečno spremljamo porabo zdravstvenega in nezdravstvenega materiala po stroškovnih mestih in realizacijo po zdravstvenih timih. Posebej velja omeniti uspešno pridobivanje evropskih projektov, s čimer nameravamo nadaljevati. Stroške uspešno obvladujemo, saj poslujemo pozitivno.

V Centru medicine športa deluje samoplačniška ambulanta.

157


Onkološki inštitut, Medicinska Fakulteta v Ljubljani, Bolnišnica Golnik, ZVD, Univerza v Ljubljani (MF, FKKT, ALUO), Primorsko raziskovalno središče, IVZ in ZZV-ji, Andragoški center, Sindikati, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, University of Massachusetts Lowell, ZDA, Institut za medicinska istraživanja i medicinu rada (IMI), Zagreb, Hrvaška, The International Association on Workplace Bullying and Harassement – IAWBH, Foundation of Occupational Health Nurses in EU – FOHNEU.

V projektih stalno sodelujemo z:ASTREES, Pariz, Francija; Working Lives Research Institute, London, Velika Britanija; PREVENT, Bruselj, Belgija; Centro Nacional de Condiciones de Trabajo, Instituto Nacional de Seguridad e Higiene en el Trabajo (INSHT-CNCT), Barcelona, Španija; BKK Bundesverband, Essen, Nemčija; The Romtens Foundation, Bukarešta, Romunija; Finnish Institute of Occupational Health, Helsinki, Finska; The Nofer Institute of Occupational Medicine, Lodz, Poljska; University of Perugia, Italija; Riga Stradins University, Institute of Occupational and Environmental Health, Riga, Latvija; Valentain Institute of Care of Disabled People-IVADIS, Valencija, Španija.

158

3.2.17. REŠEVALNA POSTAJA


Reševalna postaja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nad. Reševalna postaja UKCL) je ena izmed služb skupnega pomena, ki ima naslednje interne službe/enote: reševalna služba, dispečerska služba, služba za vzdrževanje vozil in opreme in izobraževalni center. Reševalna služba je odgovorna za izvajanje nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, nenujnih reševalnih prevozov in medkliničnih prevozov, medtem ko je dispečerska služba odgovorna za sprejemanje klicev v sili, sprejemanje naročil za nenujne in medklinične prevoze ter oddajanje interencij in prevozov reševalnim ekipam. Služba za vzdrževanje vozil in opreme je odgovorna za celovito vzdrževanje in upravljanje z voznim parkom in z reševalno opremo, s katero razpolaga reševalna postaja UKCL.

Najmlajša enota Reševalne postaje UKCL je izobraževalni center, ki izvaja interna in zunanja izobraževanja in usposabljanja. Izobraževalni center trži različne izobraževalne programe in tečaje za zdravstvene delavce, pripadnike drugih intervencijskih služb ter laike.

Področje pristojnosti Reševalne postaje UKCL je precej manjše od gravitacijskega področja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Področje pristojnosti se sestoji iz 15 občin, ki obsegajo 1.724 km2 s približno 400.000 stalnimi in začasnimi prebivalci. Reševalna postaja UKCL opravi vsako leto več kot 40.000 intervencij različnih stopenj nujnosti. Pri tem dosega povprečni dostopni čas 8 minut in 33 sekund v urbanem okolju in 13 minut in 46 sekund v primestnem in ruralnem okolju.

Reševalna postaja UKCL izvaja svojo dejavnost z 10 nujnimi reševalnimi vozili, 10 reševalnimi vozili, 2 vozili za medklinične prevoze in 2 motorjema za izvajanje nujne medicinske pomoči. Vsa reševalna vozila so opremljena v skladu s standardom SIST EN 1789 (verzije standarda skladne z letom dobave). Reševalna postaja UKCL ima skupno 95 zaposlenih različnih profilov in izobrazbe. Po dogovoru z Zdravstvenim domom Ljubljana se najzahtevnejše intervencije izvajajo ob prisotnosti njihovega urgentenga zdravnika.

159

Število storitev


• dosežen 46 % ROSC ter 11,2 % preživetje do odpusta pri bolnikih s srčnim zastojem izven bolnišnice;

• uspešno ukrepanje ob množični nesreči na avtocesti pri Grosupljem dne 27. 11. 2010 (poškodovanih 25 oseb; zadnji ponesrečeni je bil napoten v bolnišnico 2 uri in 33 minut po prvem obvestilu o nesreči);

• uspešno ukrepanje na množični nesreči požar v več stanovanjskem objektu na Beblerjevem trgu v Ljubljani, dne 26. 12. 2010 (poškodovanih/zastrupljenih 18 oseb; zadnji ponesrečeni je bil napoten v bolnišnico 37 minut po prvem obvestilu o nesreči);

Ključni strokovno razvojni dosežki

• izobraževalni center Reševalne postaje UKCL je v avgustu 2010 uspešno pridobil status samostojnega dela mednarodne organizacije ITLS International (http://www.itrauma.org/programs/locations.asp?region=Europe);

• izobraževalni center Reševalne postaje UKCL je izvedel prvi Tečaj temeljnih postopkov oskrbe poškodovancev v predbolnišničnem okolju (ITLS Basic) za prve posredovalce (gasilci, policisti, gorski reševalci);

• uspešna zaključitev projekta uvedbe Nacionalne poklicne kvalifikacije zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka s prvo objavo javnega razpisa za pričetek postopka priznavanja novega poklica v decembru 2010.

Izobraževanje

V letu 2010 so se zaposleni Reševalne postaje UKCL aktivno in pasivno udeleževali različnih kongresov, simpozijev in strokovnih seminarjev. Kot vabljeni predavatelji so sodelovali na enem tujem kongresu, 4 domačih strokovnih seminarjev , eni šoli in strokovno-izobraževalnem tekmovanju ekip NMP ter enem tečaju.

Sodelovali smo tudi pri organizaciji in izvedbi strokovnega seminarja ter organizaciji in izvedbi 14 tečajev Temeljni postopki oživljanja z vključenim AED.

Objave strokovnih prispevkov

Na Reševalni postaji UKCL smo v letu 2010 objavili 12 strokovnih prispevkov v zbornikih domačih strokovnih srečanj.


Na Reševalni postaji UKCL v letu 2010 se je zagotavljanje sistema kakovosti izvajalo skozi spremljanje naslednjih kazalnikov kakovosti:• odzivni čas dispečerske službe – čas od vzpostavitve

telefonske zveze z dispečerskim centrom in javljanjem zdravstvenega dispečerja na njegov klic;

• čas sprejema klica – čas od dviga telefonske slušalke do sprejetja odločitve o načinu izvedbe intervencije oz. do določitve stopnje nujnosti (prioritete);

• reakcijski čas – del dostopnega časa, ki se meri od javljanja zdravstvenega dispečerja na klic do odhoda reševalne ekipe na intervencijo;

• dostopni čas – čas, ki se meri od javljanja zdravstvenega dispečerja na klic in vse do prihoda reševalne ekipe na kraj dogodka;

• skladnost s protokoli – kazalnik kakovosti, ki nam v odstotkih pove v kolikšni meri je zdravstveni dispečer med sprejemom klica upošteval določeni algoritem za sprejem klica;

• izpolnjevanje strokovne dokumentacije – kazalnik kakovosti, ki nam v odstotkih pove, v kolikšni meri je zdravstveni reševalec izpolnjeval predpisano strokovno dokumentacijo v nujnih primerih;

• skladnost izpolnjevanja z navodili – kazalnik kakovosti, ki nam v odstotkih pove v kolikšni meri je zdravstveni reševalec izpolnjeval predpisano strokovno dokumentacijo v skladu z navodili;

• izpolnjevanje obračunske dokumentacije – kazalnik kakovosti, ki nam v odstotkih pove, v kolikšni meri je bila oddana in pravilno izpolnjena obračunska dokumentacija.

160

Vrsta storitve 2009 2010

Reanimobil 2.159 2.468

Nujni prevozi 18.868 18.139

NMP motor 404 624

Nenujni prevozi 5.049 4.265

Medklinični prevozi 19.545 14.959

Tabela 69: Število storitev (primerjalno z letom 2009)

V letu 2010 je Reševalna postaja UKCL obravnavala 11 spornih dogodkov, ki so rezultirali v dveh izrednih strokovnih nadzorih in eni spremembi algoritma za obravnavo bolnikov/poškodovancev na terenu.

V preteklem letu je Reševalna postaja UKCL na področju izboljšav in sprememb organizacije dela uvedla v prakso naslednje ključne izboljšave:• v dispečerskem centru je bil v nočno izmeno v mesecu

decembru dodeljen drugi zdravstveni dispečer, kar bo v letu 2011 pripomoglo k doseganju ciljnih odzivnih časov;

• v sistem načrtovanja delovnih razporedov je bil uveden računalniški program za oddajanje prošenj za odobravanje odsotnosti z dela (npr. redni dopust) ter prošnje za zamenjave;

• služba za vzdrževanje vozil je pričela uporabljati računalniški program za celovito upravljanje z voznim parkom.


V smislu obvladovanja stroškov in trženja dejavnosti je Reševalna postaja UKCL v letu 2010 uvedla:• sistem kontrole nad oddajo in izpolnjevanjem obračunske

dokumentacije, ki je postopno pripeljal do pravočasne

oddaje in pravilne izpolnjenosti vseh obračunskih dokumentov. Neoddani in nepravilno izpolnjeni obračunski dokumenti v preteklosti niso bili pravočasno fakturirani ali so celo izpadli iz obračuna;

• povečan obseg dejavnosti Izobraževalnega centra Reševalne postaje UKCL, do katerega je prišlo zaradi kadrovske okrepitve ter pričetek izvajanja novega tečaja ITLS Basic. Celotetni prihodek Izobraževalnega centra je znašal 72.216 EUR, kar je za 5 % več od prihodkov v letu 2009 oz. za 45 % več od prihodkov v letu 2008.


Reševalna postaja UKCL je v preteklem letu sodelovala z naslednjimi institucijami v R Sloveniji in tujini:• Ministrstvo za zdravje RS (nadzori NMP, delovne strokovne

skupine dispečerstvo, kemijske nesreče...),• Ministrstvo za notranje zadeve (projekt DRO TETRA),• Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Sekcija

reševalcev v zdravstvu,• Slovensko združenje za urgentno medicino,• ITLS International,• Hrvatski zavod za hitnu medicinu.

161

3.2.18. LEKARNA


Strokovna enota Lekarna je ustanovljena za zagotavljanje preskrbe z zdravili za hospitalizirane bolnike. Lekarna izvaja postopke v zvezi z naročanjem, prevzemom, shranjevanjem, izdelovanjem in izdajanjem zdravil ter zagotavljanjem informacije in izvajanjem aktivnosti za njihovo varno in pravilno uporabo. Lekarniška enota v Bolnišnici dr. Petra Držaja izvaja tudi dejavnost javne lekarniške službe, v okviru katere izvaja preskrbo ambulantno zdravljenih bolnikov z zdravili na recept in brez recepta ter zagotavlja preskrbo prebivalcev in organizacij z drugimi sredstvi za nego in varovanje zdravja.


Lekarna UKC Ljubljana je v letu 2010 izdala zdravila na oddelke v vrednosti 44.692.019,30 EUR. Izdanih je bilo 2.583.931 škatlic zdravil na 38.186 naročilnic. V proizvodnih enotah lekarne – galenskem laboratoriju, oddelku za pripravo parenteralnih raztopin, oddelku za pripravo popolne parenteralne prehrane ter citostatičnih pripravkov in bioloških zdravil – je bilo izdelanih 17.199.187 enot izdelkov v vrednosti 6.953.424,80 EUR.

Vrste lekarniških pripravkov

Količina enot

Vrednost (EUR)

Galenski pripravki 17.083.373 2.360.842,49

Pripravki popolne parenteralne prehrane

13.384 703.775,14

Citostatični pripravki 7.022 3.526.919,15

Magistralni pripravki 4.017 308.697,00

SKUPAJ izdelani pripravki v 2010

17.199.187 6.953.424,80

Tabela 70: Vrste lekarniških pripravkov izdelanih v 2010

162


Med ključne strokovne dosežke lekarne v letu 2010 je v prvi vrsti potrebno izpostaviti sodelovanja kliničnih farmacevtov lekarne na oddelkih. Z uvajanjem klinične farmacije smo pričeli sredi poletja, od septembra dalje pa aktivnosti kliničnih farmacevtov sistematično evidentirajo. Spremljajo se aktivnosti farmacevtov ob bolnikovi postelji in v sistemu bolnišnice, pa tudi intervencije kliničnih farmacevtov v primeru ugotovljenih odstopanj od strokovnih zahtev. V letu 2010 je bil v lekarni izveden verifikacijski pregled s strani komisije Ministrstva za zdravje. Odločba o verifikaciji lekarne v letu 2010 še ni bila izdana, vendar se pričakuje v najkrajšem času.

Na oddelku za kakovost smo z donacijo pridobili novo aparaturo za testiranje bakterijskih endotoksinov v parenteralnih raztopinah. Uvedba nove metode predstavlja veliko časovno in finančno racionalizacijo. V mesecu decembru smo običajne stroške teh analiz zmanjšali za 50 %.


Lekarna UKC Ljubljana se je v letu 2010 prijavila na razpis ZZZS z dvema projektoma. ZZZS je izbral projekt Rezervni antibiotiki, za katerega je lekarna prejela sredstva za sofinanciranje v višini 2500,00 EUR. Naziv projekta Lekarne UKC Ljubljana:«Računalniški program oziroma programsko orodje kot pripomoček bolnišničnemu farmacevtu pri zagotavljanju racionalne in varne uporabe protimikrobnih zdravil z rezervne liste«. Program nudi magistru farmacije hitro strokovno odločitev o tem, ali bo protimikrobno zdravilo izdal ter v kakšni količini. Program, v katerega smo vložili svoje ustvarjalno, miselno in strokovno znanje, je v bolnišnični lekarni nepogrešljiv pripomoček pri izdaji protimikrobnih zdravil.

V lekarni je bila tudi izvedena raziskava med ambulantno zdravljenimi pacienti glede poznavanja tveganja sočasne uporabe zdravil in alkohola, ki je bila tudi predstavljena na simpoziju VŠZN Jesenice.

163

34 %

5 %

12 %

18 %8 %

9 %

8 %

6 %

KO za revmatologijo

KO za žilne bolezni

Infekcijska klinika

KO za otroško kirurgijo

KO za gastroenterelogijo

KO za hematologijo

KO za kardiologijo

KO za hipertenzijo

Graf 21: Skupni delež danih informacij kliničnih farmacevtov (9. 12. 2010)

Izobraževanje

Lekarna UKC Ljubljana je imela v letu 2010 18 aktivnih udeležb na vabljenih predavanjih, v sodelovanju s Slovenskim farmacevtskim društvom smo organizirali mednarodni simpozij – 3 udeleženci, organizirali smo strokovna predavanja v okviru lekarne (242 mag. farm.,458 farm. teh.) in udeleževali smo se strokovnih srečanj (274 mag. farm., 99 farm. teh.).

Objave v domači in tuji strokovni literaturi

V letu 2010 so zaposleni objavili članke v treh domači in dveh tujih literaturah.


Na oddelku za pripravo popolne parenteralne prehrane in oddelku za pripravo parenteralnih pripravkov s protitumornimi učinkovinami sta oba delovna postopka skrbno načrtovana, vodena in nadzorovana. Sledljivost je zagotovljena z dokumentacijo, ki je

pripravljena in vodena v skladu z zahtevami Dobre proizvodne prakse (DPP). Oba delovna postopka sta standardizirana in validirana po priporočilih DPP, s čimer se zagotavlja, da bolnik vedno prejme izdelek zagotovljene kakovosti.

Na oddelku za kakovost smo pripravili nov standardni operacijski postopek (SOP) za odpoklic zdravil in farmacevtskih surovin ter SOP o delovnem času. Pripravili smo tudi vrsto novih navodil za delo z novo aparaturo.

V Lekarni UKC izvajamo strokovne interne nadzore na klinikah in kliničnih oddelkih s posebnim vprašalnikom, ki zadeva kakovost s področja zdravil.


V Lekarni UKC Ljubljana sodelujemo z Lekarniško zbornico, Slovenskim farmacevtskim društvom, Fakulteto za farmacijo, Zdravniško zbornico in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice ter z ostalimi bolnišničnimi lekarnami v Sloveniji.

Na področju tujine pa sodelujemo z organizacijami: EAHP (evropsko združenje bolnišničnih farmacevtov), ESPEN (evropsko združenje za enteralno prehrano), FIP ( svetovno združenje farmacevtov), ESOP (evropsko združenje farmacevtov na področju onkologije) ter z nekaterimi bolnišnicami v Evropi


V lekarni je bila v letu 2010 vzpostavljena nova organizacijska shema, kar pomeni, da ima vsak oddelek svojega vodjo. Pripravili smo tudi spremembe v smislu dodeljevanja vodstvenih dodatkov, in sicer smo zmanjšali št. nivojev v organizacijski strukturi, kar je podloga za uvajanje procesnega pristopa k delu. Zmanjšali smo število položajnih dodatkov iz 52 na 12.


Lekarna UKC Ljubljana na lokacijah Zaloška 7 in Vodnikova 62, izdaja zdravila in drugo blago tudi zunanjim kupcem. Količina in vrednost prometa z izdelki za zunanje kupce je prikazana v spodnji tabeli.

164

Tabela 71: Količina in vrednost prometa Lekarne UKCL v letu 2009 in 2010

Vrsta storitev Količina 2009 Količina 2010 Vrednost 2009 (EUR) Vrednost 2010 (EUR)

Prodaja na naročilnice 49.182,17 49.869,58 188.447,60 224.317,58

Gotovinska prodaja 6.006,86 5.175,32 23.224,70 23.268,90

Prodaja na beli recept 118,5 53,72 477,20 241,14

SKUPAJ 55.307,53 55.098,62 212.149,50 247.827,62

MARŽNO BLAGO 84.649,00 91.391,00 32.101,14 30.044,99

3.2.19. SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE


Razvojno raziskovalni projekt Ocena prehranskega statusa bolnika s ciljem, da pravočasno prepoznamo bolnike, pri katerih obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti in individualna prehranska obravnava bolnikov.

UKCL Zaloška:• implementacija modela individualne prehranske obravnave

bolnikov v rutinsko delo na kliničnih oddelkih, ki jih izvaja dietetik SBPD (izvedba prehranskega presejanja z NRS 2002 in ustrezna prehranska podpora) v skladu z razpoložljivimi strokovnimi kadri Programsko dietetskega oddelka in celotne SBPD (intenzivnejše delo od septembra do decembra),

• vnos rezultatov prehranskega presejanja po metodi NRS 2002 v Winpis;

• individualna prehranska obravnava bolnikov z obiskom na oddelku: ca 300 obravnav, po telefonu ca. 240 obravnav;

• vzpostavitev kliničnih poti za obisk dietne posvetovalnice za potrebe abdominalne kirurgije;

• predstavitev diet za ALS bolnike in obnova navodil za potrebe oddelka za nevrofiziologijo. Udeležba mesečnih izobraževanj in sestankov na oddelku;

• mesečna udeležba izobraževanj in sestankov na abdominalni kirurgiji glede prekomerne debelosti in hujšanja;

• izvedli smo 41 individualnih prehranskih obravnav za bolnike s prekomerno telesno težo. Vse te bolnike smo še dodatno dvakrat individualno prehransko obravnavali med postopkom hujšanja.

Bolnica dr. Petra Držaja:• individualna prehranska obravnava na oddelku Center za

vojne veterane z natančnimi izračuni zaužite prehrane za posameznega bolnika;

• uvedba diete, ki bi bila za oddelek bolj ustrezna – stopnje. Predstavitev diete v kuhinji in začetek naročanja.

Pediatrična klinika:• pomoč in vodenje kliničnega dietetika iz Pediatrične klinika

za vzpostavitev računalniškega programa Winpis (vnos diet, jedilnikov …);

• opravljanje prehranskega svetovanja na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.

Centralna mlečna kuhinja:• opravljenih je bilo 38 individualnih prehranskih obravnav

za potrebe hranjenja po stomi ali sondi in 23 sprememb recepture. Gre za izračun energijskih potreb posameznega bolnika in priprave ustrezne enteralne mešanice, ki ustreza tako anamnezi kot energijskim potrebam. Sledi redno spremljanje bolnika in morebitne spremembe v recepturi enteralne formule.

• ustrezna prehranska podpora bolnikov, ki potrebujejo enteralno prehrano je pripomoglo k bolj uspešnemu zdravljenju bolnikov.

Zagotavljanje kakovost

V proramsko dietetskem oddelku so se izvajala redna ocenjevanja pripravljenih diet, prehranska svetovanja po oddelkih in individualni programi prehrane izbranih bolnikov. Strokovno delo je nadgradilo izbor pripravljenih diet, pomagalo pri zdravljenju bolnikov, kjer so bila izvedena svetovanja in individualne diete.V centralni kuhinji smo redno izvajali strokovni nadzor nad kontrolnimi točkami priprave hrane in spremljajočih higienskih programov, ki so opredeljeni v HACCP načrtu ni bilo odstopanj, ki bi pomenila tveganje za kakovost ali varnost hrane.

165

166

3.3. Podatkiošteviludoseženih točkzakliničnost

V letu 2010 je Ministrstvo za zdravje podelilo odločbe o pridobitvi naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek več kliničnim oddelkom. Naziv kliničnosti se podeli za dobo 5 let.

IME ŠTEVILO TOČK

Interna klinika, KO za žilne bolezni 15.580

Interna klinika, KO za nefrologijo 14.065

Interna klinika, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 13.257

Interna klinika, KO za kardiologijo 11.627

Interna klinika, KO za gastroenteorlogijo 9.735

Interna klinika, KO za hematologijo 5.326,8

Interna klinika, KO za pljučne bolezni in alergijo 3.736

Interna klinika, KO za intenzivno interno medicino 3.896,2

INTERNA KLINIKA SKUPAJ 77.223

Kirurška klinika, KO za travmatologijo 9.064

Kirurška klinika, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 20.183

Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 7.049

Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 8.579

Kirurška klinika, KO za urologijo 4.308

Kirurška klinika, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 9.883

Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo 5.675

KIRURŠKA KLINIKA SKUPAJ 64.735

Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo 10.920,3

Pediatrična klinika, KO za nevrologijo 16.032

Pediatrična klinika, Služba za gastroenterologijo 4.548,8

Pediatrična klinika, Služba za neonatologijo 4.264,2

Pediatrična klinika, Služba za onkologijo in hematologijo 5.280

Pediatrična klinika, KO za nefrologijo 3.875,6

PEDIATRIČNA KLINIKA SKUPAJ 44.921

Tabela 72: Število doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov

Podatki o doseženem številu točk kliničnosti za posamezne klinične oddelke so razvidni v tabeli 72.

167

IME ŠTEVILO TOČK

Nevrološka klinika, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 7.454

Nevrološka klinika, KO za bolezni živčevja 5.173,8

Nevrološka klinika, Inštitut za klinično nevrofiziologijo 12.707,5

NEVROLOŠKA KLINIKA SKUPAJ 25.336

Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 3.953

Ginekološka klinika, KO za perinatologijo 5.551

Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo 7.531

Ginekološka klinika, Služba za medicinsko genetiko 6.283,8

GINEKOLOŠKA KLINIKA SKUPAJ 28.719

Stomatološka klinika 15.507

Klinika za nuklearno medicino 9.137

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 6.212

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 20.283,7

Očesna klinika 6.338

Dermatovenerološka klinika 5.435

Ortopedska klinika 6.297

KIMDPŠ 4.902

KIKKB 6.338

168

3.4. Koordinacijaoperativne dejavnostivcentralnem operacijskembloku

V letu 2010 so potekale številne aktivnosti, ki so optimizirale potek operativne dejavnosti na Kirurški kliniki:

• priprava načrta za izvajanje operativne dejavnosti v času obnove centralnega operacijskega bloka,

• v septembru smo zaradi umika soglasij zdravnikov za delo preko polnega delovnega časa in posledično hudega pomanjkanja operativne kapacitete pripravili celoviti načrt poteka operativne dejavnosti v UKC in ustanovili triažno skupino, ki je pripravila kriterije in vodila organizacijo izvajanja operativne dejavnosti v omenjenem obdobju;

• otroški operacijski blok: koordinacija in načrtovanje tedenskega operativnega programa v operacijskem bloku na NPK;

• centralni urgentni blok: povečanje operativne kapacitete v urgentnem operacijskem bloku za izvajanje nujnih operacij v rednem delovnem času ( obratovanje dodatne operacijske dvorane) in s tem delna razbremenitev dežurne službe. Zagotovili smo nemoten potek operativne dejavnosti KO za travmatologijo in KO za srčno kirurgijo z dodatnim rentgenskim aparatom.

• pripravili smo organizacijo koordinacije operativne dejavnosti v decentralnih operacijskih dvoranah Kirurške klinike.

S koordinacijo operativne dejavnosti smo letos opravili 625 dodatnih operativnih posegov, skupno število operacij je nekoliko manjše zaradi zmanjšanja operativne kapacitete v septembru.

Trend naraščanja operativnega časa in števila operacij kaže na večjo izkoriščenost operativne kapacitete. Obstoječa operativna kapaciteta ne zadošča za izvedbo rednega programa, to je razvidno iz podaljševanja operativnega programa preko obratovalnega časa OP dvorane in sorazmerno velikega deleža odpadlih načrtovanih operacij, 11,9 % v primerjavi s standardom < 5 %.

Analiza razlogov za odpoved načrtovanih operacij: v 55 % je razlog premajhna operativna kapaciteta.

S koordinacijo operativne dejavnosti smo sicer uspeli zmanjšati delež odpadlih operacij za 3 %, (11,9 % vs 14,9 %).

Graf 22: Skupni delež danih informacij kliničnih farmacevtov (9. 12. 2010)

169

Tabela 73: Letni število opearcij v COB (primerjava let 2007 do 2009)

Tabela 74: Kazalniki učinkovitosti izvajanja operativne dejavnosti v COB

Operacije 2007 2008 2009 2010

Načrtovane operacije 5.929 6.154 6.366 6.412

Dodatne operacije 669 722 820 625

Operacije SKUPAJ 6.598 6.876 7.186 7.037

Kazalnik 2008 2009 2010 standard

kumulativni letni operativni čas /OP dvorano 72.512 min 77.500 min 78.420 min 75.000 min

število OP posegov /OP dvorano 577 621 644 600 - 800

delež odpadlih načrtovanih operacij 11,6 % 11,9 % 11,9 % < 5 %

povprečni čas menjave med OP 56 min 39 min 40 min < 45 min

št. prekoračitev obratovalnega časa/ OP dvorano 1,4/teden 1,5/teden 1,8/teden 1/teden

pravočasen začetek prve operacije 53 % 61 % 62 % > 60 %

33 %

22 %

18 %

19 %

5 %3 %

nerealen operativni program preko RDČ

ni operacije/zamuda bolnikaorganizacijski razlogi oddelek /CIT

podaljšanje predhodne operacijeurgentni operativni posegi

bolnik ni pripravljen na operacijo

170

Tabela 75: Potrebna dodatna OP kapaciteta – podaljšanje obratovalnega časa OP dvorane do 20.00, št. OP miz na teden

NEVRO TRAVMA TORAK ABD KARDIO PLAST UROL COM

1,8 0,8 0,3 2,1 0,5 0 0 5,2

Za stabilnost izvedbe operativnega programa je nujno potrebno povečati operativno kapaciteto posameznim kliničnim oddelkom: KO za nevrokirurgijo, KO za abdominalno kirurgijo in KO za travmatologijo.

Strokovni dosežki in novosti

• pripravili smo metodologijo in analizo obremenjenosti posameznih poklicnih skupin v času dežurne službe,

• pripravili smo metodologijo in simulacijo razvoja fleksibilnih oblik dela v operacijskem bloku,

• posodobili analizo učinkovitosti izvajanja operativne dejavnosti in določili kazalnike.

Objave v domači in tuji literaturi

Successful implementation of Operating room management in an Academic Institution, poster in abstrakt v International Forum on Quality and Safety in Haelth Care 2010.

Uvedbe novih metod dela

V operacijskih dvoranah COB in CUB smo uvedli POC (Point of Care) diagnostiko perioperativnih motenj hemostaze, kar omogoča sodobno terapijo in zmanjša porabo krvi in krvnih derivatov.

Metode uveljavljanja sistema kakovosti

Spomladi smo se pridružili kampanji SZO »Varna kirurgija rešuje življenja« in uvedli nov varnostni standard v operacijske dvorane Kirurške klinike. Kirurški varnostni kontrolni seznam zagotavlja pravočasno izvedbo vseh varnostnih ukrepov pred anestezijo in operativnim posegom in strukturira komunikacijo v operacijski dvorani.

Izobraževanje s področja kakovosti: ena aktivna udeležba na kongresu v tujini ter ena pasivna udeležba.

171

3.5. Strokovnikolegijintenzivnih terapij–SKIT

V letu 2010 smo imeli štiri seje SKIT-a. Na sejah smo predvsem obravnavali kadrovsko in prostorsko problematiko v enotah intenzivne terapije stopnje A. Sklenili smo, da je potrebno nasloviti pisni zahtevek vodstvu UKCL, da se sproti nadomeščajo vsi odhodi in daljše bolniške odsotnosti ter da se sprejete DMS usmerja v enote intenzivne terapije A, ker je razmerje DMS in SMS daleč od priporočil oz. strokovnih standardov. Ker prostorska stiska ostaja še naprej velik problem, zlasti v CIT, CIIM in KV kirurgiji, smo v ospredje postavili pospešitev urejanja novih prostorov za CIIM in KV kirurgijo ter adaptacijo CIT-a. Zaradi povečanja števila sprejemov v enoto intenzivne terapije Infekcijske klinike, je nujno potrebna razširitev njihove intenzivne enote.

Na osnovi podatkov, pridobljenih iz anketnih listov, ki so jih izpolnjevale posamezne intenzivne enote, smo ugotovili, da imamo v osmih enotah intenzivne terapije A trenutno 95 postelj in 68 postelj intenzivne terapije B, od katerih je večina postelj v internističnih enotah. Na kirurgiji ima trenutno status intenzivne terapije B abdominalna kirurgija v bolnici Petra Držaja. Glede na strategijo UKCL v smislu širitve in povečevanja števila postelj intenzivne terapije, je potrebno v stopnjo intenzivne terapije B uvrstiti tudi več kirurških enot intenzivne nege. Tako smo na prošnjo predstojnika KO za torakalno kirurgijo odobrili spremembo dveh postelj intenzivne nege v status intenzivne terapije B, ker so za to imeli pogoje.

Poleg omenjene problematike smo obravnavali tudi pomembne dejavnike kot indikatorje kvalitete dela v enotah intenzivne terapije, kot so bolnišnične okužbe, kateterske sepse, scoring sisteme in obdelavo pomembnih statističnih podatkov za primerjanje kvalitete dela med posameznimi enotami intenzivne terapije.

Ker je bila odobrena subspecializacija za področje intenzivne medicine, so vsi člani SKIT-a, ki so obenem predstojniki oz. vodje intenzivnih enot, bili dolžni obvestiti in spodbujati mlade zdravnike v svojih klinikah, da se prijavijo za tovrstno specializacijo.

Ostale tri seje SKIT-a so bile namenjene problematiki pandemije nove gripe oz. opremi dodatne enote intenzivne terapije na Ortopedski kliniki. Določili smo potrebo po številu intenzivnih postelj, respiratorjev, potrebo po kadrih in dodatni opremi. Predsednica SKITa je o predlogih poročala na sestankih kriznega štaba za pandemijo nove gripe.

Nadaljevali smo s predstavitvijo posameznih sklepov SKIT-a na spletni internetni strani UKC. Še naprej se je intenziviralo medsebojno sodelovanje in povezovanje med posameznimi enotami intenzivne terapije, predvsem v smislu premeščanja bolnikov iz ene enote v drugo v primerih prezasedenosti katerekoli enote stopnje A.

4. Raziskovalna

dejavnost

172

V letu 2010 so se v okviru raziskovalne dejavnosti v UKC Ljubljana odvijale aktivnosti na področju raziskovalnih projektov in programov, projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “Znanje za varnost in mir 2010- 2013”, progami mednarodnega znanstvenega sodelovanja, evropskih okvirnih programov (6. in 7. okvirni program), usposabljanja mladih raziskovalcev in projektov Terciar I.

Raziskovalni projekti

Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS). Projekti so temeljni ali aplikativni, glede na vsebino raziskav pa so tematsko usmerjeni ali splošni. Tematsko usmerjeni temeljni so usmerjeni na točno določene teme, ki jih definira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT).

V obravnavanem letu je bilo aktivnih 45 raziskovalnih projektov, od tega 25 temeljnih in 20 aplikativnih. Zaključenih je bilo 5 projektov, na novo pa se je začelo financirati 7 projektov (Tabela 75). Aktivni so bili tudi trije projekti CRP, kjer je bil UKC sodelujoči izvajalec. Za raziskovalne projekte financirane s strani ARRS-ja smo prejeli 829.569,00 EUR.

ARRS je sofinanciral bilateralno sodelovanje s tremi državami: Makedonijo, Srbijo in Bosno in Hercegovino.

UKC se je jeseni prijavil na Javni razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013 MVZT-ja , financirano iz sredstev Evropske unije za sofinanciranje kompetenčnega centra (KC) biomedicinska tehnika (BMT) preko Zavoda Laha (11 konzorcijskih partnerjev) in bil tudi izbran. UKC v KC BMT sodeluje v 4 projektih, ki bodo za celotno pogodbeno obdobje financirani v višini 293.820,00 EUR.

Vrsta projekta Število UKC kot nosilec

projekti ARRS 45 25

CRP 3 0

bilateralno sodelovanje 3 0

programi ARRS 19 12

programi zaradi povečane aktivnosti

9 8

EU projekti 28 2

Tabela 76: Skupni seznam raziskovalnih projektov in programov za leto 2010

173

Raziskovalni programi

Raziskovalni programi , ki jih financira ARRS, predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se pričakuje, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, za katere mora obstajati državni interes, opredeljen v nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu.

V letu 2010 je bilo aktivnih 19 programov, za njihovo izvajanje smo prejeli 1.607.806,00 EUR ter 9 programov zaradi povečane raziskovalne aktivnosti v RS in EU, za kar pa smo prejeli 62.098,00 EUR.

Evropski raziskovalni projekti

V obravnavanem letu je UKC aktivno sodeloval pri 28 mednarodnih raziskovalnih projektih evropskih okvirnih programov, kjer je Evropska komisija oz. njene pooblaščene komisije, sofinancer projektov; od tega smo bili koordinatorji pri dveh projektih (Genepark, Hires dissem).

Na novo se je pričelo financirati pet projektov, dva projekta pa sta se zaključila.

UKC je iz naslova sofinanciranja evropskih raziskovanih projektov prejel sredstva v višini 285.000,00 EUR.

174

Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. NaslovOrtopedska klinika UL, MF, dr. Ida Eržen (Janez Brecelj, dr. med.) Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice

Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med. Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod

Interna klinika UL, MF, dr. Matej Bračko (doc. dr. Helena Podgornik) Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnoszo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja

Stomatološka klinika porf. dr. Uroš Skalerič, dr. dent med. Parodontalna medicina

Infekcijska klinika prof. dr. Franci Strle, dr. med. Bolzni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci

Interna klinika prof. dr. Janez Preželj, dr. med. Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah

ORL OI, dr. Primož Strojan (prof. dr. Alojz Šmid, dr. med.) Rak glave in vratu-analiza bioloških značilnosti in poskus izboljšanja zdravljenja

Interna klinika porf. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza

Interna klinika prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Sistemske avtoimunske bolezni

Kirurška klinika OI, dr. Tanja Čufer (dr. Boris Sedmak, dr. med.) Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z rakom dojk in drugimi raki

Interna klinika prof. dr. Andrej Bren, dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja

Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekologija in reprodukcija

Interna klinika prof. dr. Marko Noč, dr. med. Nujna stanja v interni medicini

Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok

Nevrološka klinika doc. dr. Simon Podnar, de. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri otrocih in mladostnikih

Pediatrična klinika OI, dr. Janez Žgajnar (dr. Veronika Velenšek, dr. med.) Družine s povišano visoko ogorženostjo za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in preprečevanje raka

Kirurška klinika Zavod RS za transf. medicino, dr. Primož Rožman

(prof. dr. Dragica Smrke, dr. med.) Človeške matične celice-napredno zdravljenje s celicami

Nevrološka klinika UL,Fak. za šport, dr. Milan Čoh (doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.) Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in konvencionalnih športov

Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. NaslovKO za maksilofac. kirurgijo

UL, MF, dr. Maja Ovsenik (dr. Nataša Hren Ihan) Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja


UL, MF, dr. Maja Ovsenik (dr. Jure Volk) Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja

KO za intenz. interno medicino

UL, MF, dr. Miran Brvar (dr. Martin Možina, dr. med.) Učinek normobaričnega in hiperbaričnega kisika na apoptozo možganskih nevronov in astrocitov ter serumski nivo proteina s100b pri zastr.

IKKB UL, MF, dr. Nataša Debeljak (prof. dr. Joško Osredkar,dr. med.) Vpliv rekombinantnega humanega eritropoetina na izražanje genov in prenos signala pri raku na dojkah

KO za travmatologijo ITIS d.o.o. dr. Janez Rozman (prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.) Vplivi ultrazvoka na razvoj podganjih zarodkov

Pediatrična klinika prof. dr. Rajko Kenda,dr. med. Povečanje zanesljivosti indirektne mikcijske urosonografije z analizo dopplerskega vzorca ureternega curka za odkrivanje vezikouretrnega refluksa pri otrocih

Tabela 77: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana v letu 2010

Tabela 78: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana v letu 2010

175

Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. NaslovKO za intenz. interno medicino

Bolnica Golnik, dr. Matija Lainščak

(doc. dr. Matej Podbregar, dr. med.) Karvediol ali bisoprolol pri bolnikih s srčnim popuščanjem in kronično obstruktivno pljučno boleznijo: investigator initiated

Ginekološka klinika doc. dr. Irma Virant Klun Nov pogled v delovanje humanega jajčnika: embrionalne matične celice in oogeneza in vitro

KO za hematologijo IJS, dr. Zdenka Šljekovec doc. dr. Helena Podgornik Vpliv metabolitov arzenovega trioksida na zdravljenje akutne promielocitne levkemije in multiplega mieloma

KO za žilne bolezni IJS, dr. Igor Serša doc. dr. Aleš Blinc, dr. med. Raziskave strukture in dinamike raztapljanja krvnih strdkov;matematično modeliranje podprto z magnetno rezonančnimi meritvami

KO za nefrologijo prof.dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med.

Žilni problemi pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo

Ginekološka klinika UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner (Jasna Šinkovec, dr. med.) Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija

IKKB UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner (prof. dr. Joško Osredkar,dr. med.) Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija

KO za abdominalno kirurgijo

UL Veterinarska fak., dr. Matjaž Ocepek

(prof. dr. Stane Repše, dr. med.) Ugotavljanje povezave med bakterijo mycobacterium avium subsp. Paratuberculosis pri živalih in crohnovo boleznijo pri ljudeh

KO za kardiologijo Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola, dr. Darko Černe

(prof. dr. Kranjec Igor, dr. med.) Izvencelične nukleinske kisline v diagnostiki koronarne ateroskleroze

Očesna klinika UL, MF, dr. Danijel Petrovič (doc. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.)

Biokemični in genetski označevalci mikrovaskularnih (diabetična retinopatija in diabetična nefropatija ) in makrovaskularnih zapletov

KO za nevrokirurgija prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. Piezorezistorski retraktor za kontrolirano trakcijo živčnega korena med opreacijo ledvene diskus hernije razvojk novega kirurškega posega

Ginekološka klinika doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. Biokemični in ultrazvočni označevalci za zaplete v nosečnosti ii

Ginekološka klinika doc. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. Razporeditev genotipov in podtipskih različic humanih virusov papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu

Ginekološka klinika prof.dr. Ksenija Geršak, dr. med. Genetika raka dojk in hormonsko nadomestno zdravljenje

Pediatrična klinika doc. dr. Tadej Avčin, dr. med. Sistemske imunaske bolezni pri otrocih in mladostnikih

IKKB prof. dr. Milan Skitek Priprava in evalvacija stabilizirane kontrolne krvi za hemogram in diferencialno belo krvno sliko za hematološke analizatorje za otrebe zunanje ocene kakovosti dela v medicinskih laboratorijih v programu zunanje ocene kakovosti (slovenska republiška kontrola)

Nevrološka klinika doc. dr. Zvezdan Pirtošk,dr. med. Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco

Pediatrična klinika OI, dr. Berta Jereb (prof. dr. David Neubauer, dr. med.) Analiza kasnih posledic zdravljenja raka pri otrocih in mladih odraslih

Dermaološka klinika UL, Fak. za strojništvo, dr. Janez Možina

(prof. dr. Tomaž Lunder,dr. med.) Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco

Nevrološka klinika UL, Fak.za strojništvo, dr.Janez Možina

(doc. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.) Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco

Infekcijska klinika ZZV MB, dr. Maja Rupnik (prof. dr. Milan Čižman, dr. med.) Bolezni povzročene z različnimi genotipi bakterije clostridium difficiale v slo

Pediatrična klinika prof. dr. David Neubauer, dr. med. Vpliv živega srebra na zgodnji razvoj

Ginekološka klinika dr. Ivan Verdenik, univ. dipl. inž. elekr. Ocenjevanje kakovosti v ginekologiji in porodništvu

Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Intergrativna genomika pri nevrodegenerativnih boleznih

176

Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. NaslovGinekološka klinika prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med. Endoskopski postopki v naravi in asistirani reprodukciji

človeka

Ginekološka klinika doc. dr. Borut Kobal, dr. med. Ocena preživetja bolnic z napredovalnim karcinomom jajčnikov glede na primarno oz. Laparoskopsko ocenjeno optimalno citoredukcijo

Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Genetski polimorfizmi presnovnih poti pri avtizmu

Ortopedska klinika doc. dr. Rok Vengust, dr. med. Degeneracija medvretenčne ploščice:raziskava vzrokov in potencial celične terapije pri zdravljenju

KO za žilne bolezni prof.dr. Mojca Stegnar, univ.dipl.biol. Napovedana vrednost generacije trombina za izid po revaskularizacijskem posegu in za uspešnost antikoagulacijskega zdravljenja

Infekcijska klinika prof. dr. Bojana Beovič, dr. med. Varnost in klinična učinkovitost izločkov ličink muhe Lucilia sericata pri zdravljenju okužb ran


prof. dr. Milan Petelin, dr. dent med. Spektroskopsko proučevanje razvoja dentina

KO za otroško krg in IT

prof. dr. Metka Derganc, dr. med. Indeks CD64 in CD163 na levkocitih, sprožilni (triggering) receptor izražen na monocitih (TREM-1), beljakovina, ki veže lipopoliasaharid (LBP) ter protitelesa proti endotoksin (EndoCab) pri sepsi in pljučnici kritično bolnih otrok

KO za žilne bolezni prof. dr. Mirza Šabovič, dr. med. Zaščitni pleiotropni učinki nizkih odmerkov zaviralcev sistema reninangiotenzin in statinov pri zdravi populaciji srednjih let

Ortopedska klinika UL, Fak. Za šport, dr. Matej Tušak

(prof. dr. Vinko Pavlivčič) Biopsihosocialni dejavniki uspešne rehabilitacije športinika po poškodbi

Ortopedska klinika UL, Fak. za ekektrotehniko, dr. Franjo Pernuš

(doc. dr. Rok Vengust, dr. med.) Avtomatska analiza CT in MR slik hrbtenice

Infekcijska klinika IVZ, Irena Klavs (prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc) Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb

Pediatrična klinika UL, Fak. za farmacijo, dr. Irena Mlinarič Raščan

(doc. dr. Janez Jazbec) Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij

KNM UL, Fak. za farmacijo, dr. Irena Mlinarič Raščan

(dr. Tanja Gmeiner Stopar) Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij

Ginekološka klinika UL, Fak.za farmacijo, dr. Irena Mlinarič Raščan

(prof. dr. Ksenija Geršak) Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij

Ginekološka klinika UL, MF, dr. Borut Peterlin (mag. Gorazd Rudlof) Družinska anamneza-genetsko orodje za preventivno medicino

Nevrološka klinika UL, MF, dr. Borut Peterlin (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.) Družinska anamneza-genetsko orodje za preventivno medicino

Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. Trajanje antibiotičnega zdravljenja erythema migransž

Pediatrična klinika UL, Biotehnična fakulteta, dr. Irena Rogelj

(doc. dr. Nataša Filder Mis) Vloga Humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka

Infekcijska klinika UL, Filo.fak., dr. Vojko Gorjanc (doc. dr. Marko Poor, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji

KO za plastično krg in opekline

UL, Filo. fak., dr. Vojko Gorjanc (prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji

IMDPŠ UL, MF, dr. Vita Dolžan (dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. medicino) Molekularna epidemiologija bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu in novi pristopi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje mezotelioma

Tabela 78: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana v letu 2010 – nadaljevanje

177

Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov

Interna klinika UL, Biotehnična fak., dr. Robert Veberič

(dr. Barbara Salobir, dr. med.) Vpliv kakovostno pridelanih jabolk in orehov na človeški organizem v zdravju in bolezni

Infekcijska klinika Kemijski inšt. Lj., dr. Janko Jamnik

(prof. dr. Franc Strle, dr. med.) Rekombinantno cepivo proti aviarni influenci za peroralno uporabo

Interna klinika ZD Ljubljana, dr. Cirila Hlastan Ribič

(prof. dr. Zlatko Fras,dr. med.) Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2008

Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov

Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med. Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod

Interna klinika prof. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza

Interna klinika prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Sistemske avtoimunske bolezni

Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekologija in reprodukcija

Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina,dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok

Nevrološka klinika doc. dr. Simon Podnar, de. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

Nevrološka klinika UL, Fak. za šport, dr. Milan Čoh

(doc. dr. Bojana Žvan ,dr. med.) Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in konvencionalnih športov

Interna klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. Bolzni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci

Pediatrična klinika prof. dr. Tadeja Bettelino, dr. med. Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri otrocih in mladostnikih

Tabela 79: Raziskovalni programi v letu 2010 zaradi povečane raziskovalne aktivnosti raziskovalnega programa v RS in EU

Tabela 80: Raziskovalni programi v letu 2010 (Ciljni raziskovalni program - CRP)

178

Tabela 81: Raziskovalni projekti v okviru EU v letu 2010

Akronim Nosilec, oz. koordinator Nosilec v UKC Ljubljana Organizacijska enota

EuroCAT University of Ulster, Ulster prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.


EuroPGDcode ESHRE, Grimbergen prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.

Genepark UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Inštitut za medicinsko genetiko

prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.

Ob. Surve ULSS 20, U.O.C. Servizio Verona, Verona doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med.

OrphaNet Europe Inserm TRANSFERT, Montpellier Cedex prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.

OrphaNet RD Portal

Inserm SC11, Orphanet, Paris prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.

ARPEC St George’s Hospital, London prof. dr. Milan Čižman, dr. med.

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Esac III Universiteit Antwerpen, Antwerpen prof. dr. Milan Čižman, dr. med.

EuroNHID Istituto Nazionale per le Malattie Infettive, Roma

akademik prof. dr. Franc Strle, dr. med.

Mosar UMC Utrecht, Utrecht prim. as. dr. Igor Muzlovič, dr. med.

ARCH Istituto Mario Negri, Milan prof. dr. Marko Malovrh, dr. med.

Interna klinikaErcusyn CF consulting s.r.l., Milan doc. dr. Marija Pfeiffer, dr. med.

NefroQuest ERA-EDTA, Padova prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med.

Phime Lund University Hospital, Lund prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. biol. KIKKB

Hires dissem UKC Ljubljana, KIMDPŠ doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr. med.

KIMDPŠ

Hires plus ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr.med.

IRENE + FT ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr.med.

LEECH Nofer Institite of Occupational Medicine, Lodz Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.

MentHealthWork BKK Bundesverband, Essen dr. Eva Strgar, dr. med.

Move Europe Universita Degli Studi di Perugia, Perugia dr. Eva Strgar, dr. med.

WHP CMEPIUS, Ljubljana Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.

e-Health EGIZ Net Europe, Trieste prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Kirurška klinika

TARCC Inserm Transfert, Paris doc. dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag. farm. KNM

Inform EWIV-GEIE, Villach as. dr. Magdalena Avbelj, dr. med.


nEUroped Hospices Civils de Lyon, Lyon prof. dr. David Neubauer, dr. med.

Note University NHS Trust, Southampton prof. dr. David Neubauer, dr. med.

Respect Goteborgs Universitet - UGOT, Goteborg prof. dr. David Neubauer, dr. med.

SCPE-Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med.

SCPE-Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med.

179

Usposabljanje mladih raziskovalcev

ARRS (so)financira tudi raziskovalno usposabljanje najuspešnejših visokošolskih diplomirancev in podiplomski študij za pridobitev doktorata znanosti.

Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in projekte se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega raziskovalnega dela ter pridobijo znanstveni naziv. ARRS na podlagi javnega razpisa izbere mentorje, izbor mladih raziskovalcev pa realizira UKCL sam.

V letu 2010 se je v UKC na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 47 mladih raziskovalcev. Struktura glede na izobrazbo je bila naslednja: 21 doktorjev medicine, 1 mikrobiolog, 7 biologov, 2 biokemika, 4 psihologi, 6 farmacevtov, 1 biotehnolog, 3 stomatologi, 1 profesor športne vzgoje in 1 inženir živilske tehnologije. Za (so)financiranje mladih raziskovalcev smo iz ARRS-ja v obravnavanem letu prejeli 735.489,00 EUR.

V obravnavanem letu je doktorsko disertacijo uspešno zagovarjalo 11 mladih raziskovalcev. ARRS je zaključil (so)financiranje šestim mladim raziskovalcev, od tega sta dve mladi raziskovalki sami prekinili pogodbo o financiranju usposabljanja z ARRS-jem, na novo pa se je začelo (so)financirati 8 mladih raziskovalcev.

Bibliografske enote, ki so jih v letu 2010 prispevali avtorji UKC Ljubljana

Avtorji UKC Ljubljana so v letu 2010 prispevali 1.376 bibliografskih enot (Tabela 82), 104 izvedenih del (radijski ali TV dogodek, prispevek ali vabljeno predavanje na konferenci brez natisa) in 213-krat sodelovali kot mentorji ali komentorji pri doktorskih disertacijah, magistrskih, specialističnih ali diplomskih delih).

Tip dokumenta (po COBISS) 2007 2008 2009 2010

Izvirni znanstveni članek 205 273 119 277

Pregledni znanstveni članek 54 58 17 58

Kratki znanstveni prispevek 41 44 16 31

Strokovni članek 147 90 42 57

Poljudni članek 59 1 3 10

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 12 15 15 14

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 61 14 12 40

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 105 160 69 152

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 637 547 410 296

Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 456 439 276 453

Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 244 157 47 183

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 12 12 3 35

Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 156 197 125 100

Predgovor, spremna beseda 13 26 12 23

Polemika, diskusijski prispevek 5 7 1 2

Intervju 1 4 10 52

Drugi članki ali sestavki 32 14 29 16

Strokovna monografija 2 3 1 1

Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 8 3 3 10

Drugo učno gradivo 3 3 2 14

Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 12 16 3 13

Doktorska disertacija 30 12 36 35

Magistrsko delo 14 4 11 12

Diplomsko delo 2 2 2 6

Končno poročilo o rezultatih raziskav 6 2 4 7

Druge monografije in druga zaključena dela 8 10 14 4

Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 28 24 14 22

Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 13 1 0 2

Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 11 15 2

SKUPAJ 2.366 2.149 1.262 1.927

Objave v strokovnem tujem in domačem tisku

180

Tabela 82: Število bibliografskih enot (COBISS tipologija), ki so jih v letu 2007, 2008, 2009 in 2010 prispevali avtorji UKCL.

4.1. Raziskovalnisvet

Formalno je imel Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v letu 2010 le dve seji, vendar je bil vsebinsko mnogo bolj aktiven kot kažejo statistični podatki in to preko Strokovnega sveta UKC Ljubljana, v katerem sta predsednik in nekateri člani Raziskovalnega sveta UKC Ljubljana, predvsem pa preko Znanstveno-raziskovalnega sveta za medicino pri Agenciji za raziskovanje Republike Slovenije.

Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je razpravljal o Raziskovalnem inštitutu UKC Ljubljana in podprl njegovo ustanovitev. V letu 2010 je pripravil predlog novega Poslovnika o delu raziskovalnega sveta in osnutek Pravilnika o znanstveno-raziskovalni dejavnosti UKC Ljubljana. Pripravil je tudi kriterije za projekte skupnega pomena UKC Ljubljana iz sredstev za terciar ter sodeloval pri urejanju oziroma dopolnitvah raziskovalnih nazivov raziskovalcev, zaposlenih v UKC Ljubljana.

Raziskovalni svet je zastopal mnenje, da so kriteriji za razpise, ki jih je uvedla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije, za medicinske vede in še posebej za klinično raziskovanje, v nekaterih delih potencialno nevarni. Klinično raziskovanje, v katerem skoraj ni profesionalnih raziskovalcev, kot jih imajo na raziskovalnih inštitutih, je prizadelo predvsem dejstvo, da se na razpise za raziskovalne projekte, in tudi za mlade raziskovalce, v zadnjih letih v vse večjem deležu prijavljajo tudi raziskovalci izven medicine, kar pomeni siromašenje sredstev za medicinske raziskave in upadanje števila mladih raziskovalcev v medicini nasploh, še posebej pa v klinični medicini. Izziv je, kako po eni strani omogočiti sodelovanje med vedami, po drugi pa zagotoviti preživetje in razcvet medicinskega raziskovanja v ožjem smislu. Če se bo trend »vpadov« nemedicinskih raziskovalcev v sredstva ARRS, ki so namenjena za medicino v naslednjih letih nadaljeval, bomo imeli na področju medicine sicer raziskovalce z odličnimi raziskovalnimi kazalniki, ki pa neposredno z medicino ne bodo povezani, kar bo dolgoročno oslabilo tudi njihove raziskovalne potenciale.

V prihodnje na številnih področjih medicine ne bodo imeli s kom sodelovati, ker pravih (kliničnih) medicinskih raziskovalcev ne bo dovolj oziroma jih ne bo več. Predvsem skrbi upadanja števila novih mladih raziskovalcev, kar je posledica zmanjšanja deleža mladih raziskovalcev, namenjenih (klinični) medicini in tudi dejstva, da zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca med mladimi zdravniki, v primerjavi s prejšnjimi leti, upada. Nedvomno bodo za vzpodbudo raziskovanja v (klinični) medicini potrebne spremembe in vzpodbude ter drugačni pristopi znotraj in izven medicine.

181

182

5.1. Komisijazaklinične raziskaveUKCL

Komisija za klinične raziskave se je v letu 2010 sestala enajstkrat. Pregledali in uskladili so razdelitev sredstev za leto 2010 za že odobrene triletne projekte iz razpisa v letu 2007. Pravilnik o delu Komisije za klinične raziskave je bil potrjen na strokovnem svetu in je stopil v veljavo s podpisom generalnega direktorja 29. januarja 2010.

V skladu s pravilnikom so izvedli razpis za terciarna razvojna sredstva za leto 2010, ki je bil zaključen 31. januarja 2010. Komisija je sledila stopnjam ocenjevanja in finančnega usklajevanja predlogov novih projektov, glede na sprotno poročanje njenih članov (prof. K. Geršak, dr. med., kot pomočnica strokovne direktorice za UKC Ljubljana za znanstveno-raziskovalno dejavnost in mag. B. Uran kot vodja Službe za raziskave in razvoj). Člani so uskladili tudi končni seznam novih projektov za strokovno direktorico prof. dr. B. Drnovšek Olup, dr. med. in v potrditev strokovnemu svetu.

Sprejeti so bili 103 novi projekti v skupni vrednosti 2.280.214 evrov za leto 2010. Finančni razrez sredstev vseh prejšnjih in novih projektov je bil objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana, v mapi Terciarna dejavnost.

Trije sestanki članov Komisije so bili namenjeni obravnavanju predloga prof. dr. D. Kebra, dr. med., o interni metodologiji financiranja terciarne zdravstvene dejavnosti v UKC Ljubljana.

Zaradi kadrovskih sprememb v Službi za raziskave in razvoj, se je s septembrom 2010 spremenila sestava Komisije ter sodelavci, odgovorni za pripravo razpisov in realizacijo terciarnih razvojnih projektov.

5. Razvojno

raziskovalno delo – terciar

5.2. Projektiterciarne dejavnostiUKCL

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec

INTERNA KLINIKA

20100375 2326 Elektronski ambulantni karton Barbara Salobir

20100483 2326 Primerjava različnih tehnik merjenja hitrosti pulznega vala Rok Accetto

70054 2327 Specialni laboratorij za raziskave aterotromboze Mojca Stegnar

70269 2327Celovita preventiva in rehabilitacija bolnikov z zapleti aterosklerotične bolezni – vzpostavitev bolnišničnega registra

Zlatko Fras

70270 2327Integrirana rehabilitacija in sekundarna preventiva pri bolnikih z zapleti koronarne bolezni

Zlatko Fras

70271 2327 Vodenje bolnikov z vensko trombozo na domu Pavel Poredoš

70273 2327Vzpostavitev in vodenje mreže regijskih centrov in točk obravnave bolnikov s periferno arterijsko boleznijo

Pavel Poredoš

70274 2327 Priprava prenove in diseminacija nacionalne klinične smernice Irena Keber

20100320 2327Vzorci genske ekspresije kot napovedni dejavnih uspešnosti perkutane transluminalne angioplastke

Mojca Božič Mijovski

70055 2328 Razvoj in uporaba umetnega nosu v intenzivni medicini Matej Podbregar

70058 2328 Uporaba rekombinantnega Faktorja VIIa pri hemoragičnih zapletih Špela Tadel Kocjančič

70063 2328Primerjava Levosimendana in Dobutamina pri bolnikih z okvaro srčne mišice po srčnem zastoju, ki so zdravljeni s hipotermijo

Vojka Gorjup

70064 2328 Spremembe tkivne oksigenacije pri kritično bolnih Matej Podbregar

20100309 2328 Uvedba perkutane podpore krvnega obtoka Marko Noč

70016 2329 Uporaba aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke Matjaž Bunc

70031 2329 Izboljšani načini ablacije atrijske fibrilacije Peter Rakovec

70032 2329Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic

Bojan Vrtovec

70124 2329 Tromboza koronarnih stentov Igor Kranjec

Tabela 83: Projekti tercirane dejavnosti UKCL

183

V novembru 2010 so pripravili posodobljeno verzijo spletne aplikacije za prijave na interne razpise. Glede na sklep strokovnega sveta so pripravili in uskladili delitev finančnih sredstev za razpis za leto 2011 po novih kriterijih: glede na prihodke posamezne organizacijske enote po glavni knjigi in glede na priznane točke za pridobitev naziva klinični oddelek, inštitut ali klinika s strani Ministrstva za zdravje. Nov interni razpis za terciarna razvojna sredstva za leto 2011 je bil objavljen 4. 1. 2011 na intranetni strani UKC Ljubljana.


70207 2329 Spremljanje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami Mirta Koželj

70214 2329Hemodinamski senzorji in biventrikularna elektrostimulacija srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem

Igor Zupan

20100368 2329Zdravljenje ishemične bolezni srca s transendokardialno presaditvijo avtolognih matičnih celic

Bojan Vrtovec

20100369 2329 Intrakavitarna sonografija srca za vodenje invazivnih kardioloških posegov Andrej Pernat

70097 2330Vpliv na diagnostično občutljivost bronhoskopije zaradi nekaterih zgodnjih “sprememb” epitelija bronhialne sluznice pri osebah z visokim tveganjem za pljučnega raka

Marjeta Terčelj

70199 2330 Pomen gliv za bolezni dihal Marjeta Terčelj

20100408 2331Uvajanje enobalonske potisne enteroskopije v diagnostiko inzdravljenje bolezni tankega črevesa

Borut Štabuc

20100398 2332 Register nosečnic s sladkorno boleznijo Marjeta Tomažič

20100583 2332 Register bolnikov s primarnim aldosteronizmom Tomaž Kocjan

70219 2333Pomen regulatornih proteinov komplementnega sistema in nenormalnosti v številu podocitov v urinu za prognozo glomerulnih bolezni

Radoslav Kveder

20100573 2333 Zgodnji napovedni kazalci aktivnosti ledvične bolezni Jelka Lindič

70127 2334Analiza in izboljšava diagnostičnih postopkov pri bolnikih s sistemsko sklerozo in pomen kapilaroskopije v zgodnji diagnostiki bolezni

Alenka Šipek Dolničar

70154 2334Razvoj in izboljšava metode za določanje avtoprotiteles proti protrombinu

Polona Žigon

70204 2334Optimizacija izolacije ß2-glikoproteina z nizko tlačnim kromatografskim postopkom

Saša Čučnik

20100314 2334Razvoj in uvajanje ekološko ter cenovno primernejših metod za rutinsko določanje protiteles proti dvojnovijačni DNK

Tanja Kveder

20100576 2334Spremembe očesnega ozadja kot možen pokazatelj prizadetosti žil pri bolnikih z antifosfolipidnimi protitelesi

Aleš Ambrožič

20100577 2334Opredelitev vpliva zdravljenja z metotreksatom na hiperlipidemijo in hiperglikemijo pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo

Aleš Ambrožič

70122 2335 Citogenetske preiskave pri plazmocitomu Helena Podgornik

70123 2335 Opredelitev kromosomskih sprememb pri akutnih levkemijah Helena Podgornik

70126 2335 Opredelitev MDS (mielodisplastičnih sindromov) Darja Žontar

70128 2335 Ugotavljanje MRD (minimalne preostale bolezni) Darja Žontar

70164 2335Vpeljava novih preiskav za diagnosticiranje in spremljanje zdravljenja bolnikov s kronično mieloproliferativno boleznijo

Tadej Pajič

20100317 2335 Spremljanje minimalne preostale bolezni pri bolnikih z ALL Darja Žontar

20100323 2335 Določanje levkemičnih izvornih celic Helena Podgornik

20100418 2335Novi genetski dejavniki za napoved poteka in spremljanje zdravljenja bolnikov z akutno mieloično levkemijo

Tadej Pajič

70258 2394Protein S100B kot nevrobiokemični označevalec in prognostični parameter pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom

Miran Brvar

184


20100474 2394Analiza medsebojnega delovanja zdravil pri bolnikih v UKCL in razvoj računalniške zbirke medsebojnega delovanja zdravil

Miran Brvar

20100599 2395Uporaba neinvazivne ventilacije pri bolnikih s pljučnim edemom na urgentnem oddelku

Hugo Možina

KIRURŠKA KLINIKA

20100511 12547 Klinični učinek alogenskega trombocitnega gela pri zdravljenju ran Dragica Maja Smrke

70224 12547Uporaba gojenih kožnih nadomestkov za zdravljenje kroničnih in akutnih ran

Dragica Smrke

70225 12547Zdravljenje nezaceljenih in slabo zaceljenih zlomov dolgih kosti z uporabo alogenskega trombocitnega gela in avtologne spongioze

Dragica Smrke

70227 12547 Fotobiomodulacija pri zdravljneju kroničnih ran Dragica Smrke

70230 12547Patohistološke spremembe v mišicah trebušne stene pri bolnikih z indirektno dimeljsko kilo

Dragica Smrke

70263 12547 Zdravljenje ran na biokirurški način Dragica Smrke

70114 12548 Dolgoročni sistem za mehanično podporo levemu prekatu – Heartmate 2 Tone Gabrijelčič

70115 12548 Kratkoročni sistem za podporo levemu prekatu - Levitronix Tone Gabrijelčič

70116 12548 Kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije Borut Geršak

70117 12548 Avtonomna regulacija srčnega ritma po operaciji na srcu Borut Geršak

70118 12548 Avtonomna regulacija po kirurški ablaciji atrijske fibrilacije Borut Geršak

70119 12548 Biološke srčne zaklopke Borut Geršak

70120 12548 Študij operacije aortne zaklopke na delujočem srcu Borut Geršak

70249 12548 Doslednost pri dajanju zdravil Andrej Bračič

70250 12548Fizično omejevanje bolnika - privez rok ob zbujanju po operativnem posegu

Klavdija Peternelj

70264 12548Pomen dobre informiranosti bolnika pri upoštevanju diagnostično terapevtskih navodil

Klavdija Peternelj

20100603 12548 Perkutano vstavljanje pulmonalnih zaklopk Nikola Lakič

20100605 12548Prepoznava in napoved pojavnosti akutne ledvične odpovedi po operacijah srca z zunajtelesnim obtokom z uporaba označevalca NGAL (neutrophil gelatinase-associated lipocalin)

Jurij Matija Kališnik

70221 12549 Tumorska banka Miha Sok

70223 12549 Registriranje uporabe razkužil v enotah za int.oskrbo Miha Sok

70226 12549Razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in za klinične raziskave

Tomaž Štupnik

20100512 12549 Nacionalni register in obravnava bolnikov z Barrettovim Požiralnikom Matevž Srpčič

70093 12550Zdravljenje velikih otroških opeklin z dermalnim kožnim nadomestkom

Albin Stritar

20100316 12550Uporaba proti adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah na roki

Pogorelec Darijo

185


20100470 12550Zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih posnetkov

Uroš Ahčan

70090 12551Pomen beljakovine, ki veže lipopolisaharid(LBP), topnih receptorjev(s)CD14 ter ekspresije nevtrofilnega antigena CD64 v diagnostiki pljučnice kritično bolnih novorojenčkov in otrok

Derganc Metka

70242 12551Stresni in imunski odziv pri novorojenčkih in majhnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo

Štefan Grosek

70243 12551Spremembe tkivne oksigenacije mišic pri kritično bolnih otrocih po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo

Štefan Grosek

20100331 12551Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih in otrocih: biokemične in elektrofiziološke spremembe

Andreja Škofljanec

70023 12552Razširitev preiskav pri bolnikih s karcinomom ustne votline zaradi možnosti izboljšanja zdravljenja

Nataša Ihan Hren

20100285 12552 Rekonstrukcija obraznega skeleta Andrej Kansky

20100553 12552Vrednotenje nove metode predoperativne priprave pri prirojenih oronazalnih anomalijah

Vesna Koželj Oblak

20100558 12552Vpliv operativnega in obsevalnega zdravljenja na imunski status pacientov s karcinomom ustne votline

Nataša Ihan Hren

70100 12553 Perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma Anže Kristan

70102 12553 Kifoplastika Miloš Vesel

70104 12553 Uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah medenice Matej Cimerman

70105 12553Implantacija delta proteze za ramo pri masivnih rupturah rotatorne manšete

Franc Štefanič

70109 12553 Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice Anže Kristan

20100604 12553Posodobljena obravnava bolnikov z lahko poškodbo glave – določitev koncentracije S100B proteina kot pomoč pri nadaljni diagnostiki

Simon Herman

20100607 12553 Artroskopska stabilizacija sindezmolize akromioklavikularnega sklepa Ladislav Kovačič

20100608 12553Uporaba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje zapletov po operativnem zdravljenju večdelnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice

Ladislav Kovačič

70233 12554Spremljanje delovanja vidnega živca med nevrokirurško operacijo z direktno epiduralno stimulacijo

Roman Bošnjak

70234 12554Piezorezistorski retraktor- razvoj novega inštrumenta in metode za nadzorovano retrakcijo spinalnega korena pri operacijah ledvene hernije disci

Roman Bošnjak

20100329 12554Sprednja cervikalna fuzija po mikrodiscektomiji z novo samostoječo kletko: Klinične izkušnje pri cervikalnih radikulopatijah in mielopatijah

Borut Prestor

20100469 12554Izvabljeni vidni potenciali po draženju vidnega živca in retine med enukleacijo zrkla

Roman Bošnjak

20100372 12555 RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom prostate Tomaž Smrkolj

70078 12556 Intraoperativna lokalizacija nevroendokrinih tumorjev z gama detektorjem Franc Jelenc

70079 12556 Laparoskopske resekcije debelega črevesa in danke zaradi raka Franc Jelenc

70084 12556 Laparoskopska kirurgija jetrnih tumorjev Dragan Stanisavljevič

186


20100480 12556 Paliativna oskrba Zdravko Štor

20100516 12556 Minimalna rezidualna bolezen po resekciji kolorektalnega raka Gregor Norčič

20100534 12556 Multidisciplinarno zdravljenje lokalno napredovalega raka danke Mirko Omejc

70132 12565Aksilarni blok brahialnega pleteža: primerjava uspešnosti izvedbe z ultrazvočno metodo in živčnim stimulatorjem

Sabina Štivan-Robar

70257 12565Vpliv povišanega intraabdominalnega pritiska na pljučno funkcijo pri travmatiziranih bolnikih

Adela Stecher

70262 12565 Profilaktična hipotermija pri hudi poškodbi glave Primož Gradišek

20100301 12565

Primerjava zaščitnega delovanja splošne anestezije s sevofluranom in s propofolom na srčno mišico, ledvice in možgane pri operacijah premostitve zožitev venčnih arterij brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka

Nina Kosmač

20100332 12565Vpliv kratkotrajne hiperoksije na možgansko oksigenacijo in nevrološki izhod po hudi možganski poškodbi

Boriana Kremžar

20100345 12565Ultrazvočno usmerjanje/nadzorovanje zdravljenja z blokadami simpatičnega živčevja pri bolnikih s kompleksnim bolečinskim sindromom (KPBS)

Mensur Salihović

20100348 12565Vpliv remifentanilske anestezije s propofolom ali sevofluranom na sproščanje biokemičnih kazalcev možganske okvare in vnetnega odgovora pri nevrokirurških posegih

Jasmina Markovič Božič

20100354 12565Racionalizacija mehanskega predihavanja s pomočjo objektivizacije globine sedacije z uporabo bispektralnega monitoringa

Ognjen Cerović

20100362 12565 Point-of care POC diagnostika in terapija perioperativnih motenj hemostaze Dominika Oroszy

20100435 12565Vpliv merjenja nasičenosti tkiva osrednjega živčevja s kisikom med srčno operacijo na pogostost motenj v delovanju osrednjega živčevja v zgodnjem pooperativnem obdobju

Maja Šoštarič

NEVROLOŠKA KLINIKA

70231 22742 Neinvazivno predihavanje bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi Lea Leonardis

20100420 22742Diagnostika in zdravljenje motenj dihanja pri bolnikih z amiotofično lateralno sklerozo in dednimi živčno-mišičnimi boleznimi

Lea Leonardis

70139 22743Uvajanje in izobrazba specializirane diplomirane medicinske sestre s posebnimi znanji za obravnavo bolnikov z demenco

Zvezdan Pirtošek

70158 22743Uvajanje in izobrazba specializirane DMS za s posebnimi znanji za obravnavo bolnikov z epilepsijo

Bogdan Lorber

70161 22743Delovnoterapevtska obravnava oseb z epilepsijo, pred in po kirurškem zdravljenju

Bogdan Lorber

70163 22743 Testiranje z nagibno mizo z dolgotrajnim EEG snemanjem Bernard Meglič

70168 22743 Vzpostavitev banke vzorcev cerebrospinalnega likvorja Uroš Rot

70173 22743Nočne težave pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in vpliv le teh na kakovost življenja

Maja Trošt

70193 22743 Diagnosticiranje sindroma posturalne tahikardije Anton Grad

187


70194 22743 Celostna obravnava bolnikov s psihogenimi motnjami gibanja Zvezdan Pirtošek

20100325 22743Določanje beljakovin tau, fosfo-tau in amiloida v likvorju pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami

Uroš Rot

20100390 22743 Razlikovanje parkinsonizmov s PET CT možganov Maja Trošt

20100479 22743 Uvedba zdravljenja primarnih glavobolov s Cefaly Saša Šega

20100506 22743 SPECT v epileptičnim napadu za določanje lokalizacije Bogdan Lorber

70089 22744 Evocirani možganski pretoki v patoloških in fizioloških razmerah Bojana Žvan

70091 22744 Register bolnikov z možgansko žilnimi boleznimi Bojana Žvan

70092 22744 Delovanje avtonomnega živčevja v fizioloških in patoloških razmerah Marjan Zaletel

70098 22744Možganska kap pri mladih z odprtim ovalnim oknom in antifosfolipidnim sindromom

Marjan Zaletel

70200 22744Razvoj modela nevropsihološke obravnave mlajših oseb po možganski kapi

Alenka Sever

20100486 22744 Delovanje endotelija pri bolnikih z migreno Marjan Zaletel

20100490 22744 Paliativna oskrba bolnika z možgansko kapjo Serđo Mofardin

20100505 22744Obravnava bolnikov z manjšo ishemično možgansko kapjo in prehodnim ishemičnim napadom v TIA dnevni bolnišnici - zadnja varianta

Bojana Žvan

GINEKOLOŠKA KLINIKA

70267 33963Terapevtska uporaba neoprenske stimulacije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna

Adolf Lukanovič

20100344 33963Anatomske in funkcionalne spremembe analnega sfinktra pri prvorodkah

Adolf Lukanović

20100434 33963Antimuellerjev hormon in dolžina telomer - napovednika ovarijske rezerve

Helena Meden-Vrtovec

20100578 33963Možnosti terapevtske uporabe magnetne stimulacije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna

Adolf Lukanovič

20100588 33963Napredno kirurško zdravljenje napredovalih oblik ginekološkega raka: laparoskopska in klasična para-aortna limfadenektomija pri raku maternice

Borut Kobal

20100373 33964 Nadzor kakovosti zdravljenja novorojenčkov z nizko porodno težo Irena Štucin Gantar

20100378 33964Vpeljava novega načina prekinitve nosečnosti pri ugotovljenihnepravilnostih v razvoju ploda po 22. tednu nosečnosti

Nataša Tul Mandić

20100552 33964Oksidativni stres po oživljanju nedonošenčkov - vpliv na umrljivost in obolevnost

Irena Štucin Gantar

70188 33965Matične celice jajčnika in oogeneza in vitro pri ženskah brez naravno prisotnih jajčnih celic in foliklov

Irma Virant-Klun

70190 33965Uporaba hialuronske kisline (SpermSlow) za selekcijo spermijev za postopek neposrednega vnosa spermija v citoplazmo jajčne celice (ICSI)

Liljana Bačer-Kermavner

70216 33965Prenos zarodka 3. ali 5. dan pri bolnicah s slabim odzivom na stimulacijo ovulacije v postopku zunajtelesne oploditve

Andrej Vogler

70244 33965Uvedba metode vnosa morfološko normalnega spermija (IMSI) pri zdravljenju hude moške neplodnosti

Branko Zorn

188


70245 33965Primerjava uspešnosti zdravljenja neplodnosti zaradi varikokele z oralnim jemanjem kombinacije vitamina C in E in operativnim zdravljenjem po metodi visoke ligature spermatične vene

Branko Zorn

20100579 33965Prevalenca spolno prenosljivih vnetij pri neplodnih parih in njihova škodljivost na semensko tekočino in spermije v luči sodobnih mikrobioloških metod in funkcionalnosti spermijev

Branko Zorn

20100524 33965Molekularno genetski mehanizmi v celicah granuloze pri ženskah vključenih v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo

Eda Vrtačnik Bokal

70138 33966Nekateri dejavniki tveganja pri uporabnicah hormonskega nadomestnega zdravljenja

Ksenija Geršak

20100343 33966 Neplodnost in ščitnica Ksenija Geršak

20100394 33966Uporaba sušilne komore za optimizacijo in standardizacijo kromosomskih preparatov

Alenka Veble

PEDIATRIČNA KLINIKA

20100546 44129Izboljšanje prenatalne diagnostike prirojenih srčnih napak in motenj srčnega ritma v Sloveniji

Samo Vesel

70153 44130 Neinvazivna ventilacija pri otrocih s kronično dihalno odpovedjo Uroš Krivec

70268 44130 Merjenje dušikovega oksida pri otrocih Dušanka Lepej

20100315 44130Celostna obravnava otrok in mladostnikov s Cistično fibrozo na terciarni ravni

Andreja Borinc Beden

20100538 44131Neželeni učinki dolgotrajnega zdravljenja z zaviralci protonske črpalke pri otrocih in mladostnikih

Rok Orel

20100364 44132Uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje sladkorja v medceličnini pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo

Tadej Battelino

20100340 44133Vloga neškodljivih in neinvazivnih preiskav pri odkrivanju vezikoureteralnega refluksa pri otrocih

Tanja Kersnik Levart

20100566 44134Celovita imunološka in genetska diagnostika bolnikov s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi I.

Tadej Avčin

20100503 33135Randomizirana študija I-BFM-SG zdravljenja otroške non-B akutne limfoblastne levkemije

Janez Jazbec

20100504 44135 Uporaba preiskave trombelastometrija pri otrocih in mladostnikih Majda Benedik Dolničar

20100319 44139Zgodnje določanje in spremljanje mineralne kostne gostote z ultrazvokom pri novorojenčkih

Borut Bratanič

20100580 44140 Vpeljava metode določanja acilkarnitinov iz krvnega madeža Barbka Repič Lampret

20100592 44140Določitev referenčnih vrednosti osnovnih testov hemostaze pri dojenčkih in otrocih

Alenka Trampuš Bakija

70009 44141 Sirotne bolezni v otroški nevrologiji David Neubauer

70022 44141 Mitohondrijske citopatije pri otrocih David Neubauer

20100302 44141 Izvabljeni odziv P300 pri nedonošenih otrocih z ali brez motenj pozornosti Matevž Kržan

189


STOMATOLOŠKA KLINIKA

20100613 631Sodobna klinična obravnava in sledenje bolnikov s temporomandibularnimi motnjami-uvedba nove klinične dejavnosti v UKC in Sloveniji

Ksenija Rener Sitar

2010529 631Periferni biomarkerji in stanje obzobnih tkiv pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi

Uroš Skalerič

DERMATOLOŠKA KLINIKA

70141 72045 Uvedba fotodinamske terapije v dermatologiji Borut Žgavec

70142 72045 Uvedba diagnostike z barvnim ultrazvokom v flebologiji Nada Kecelj Leskovec

70145 72045 Uvajanje zdravljenja težjih oblik luskavice z zdravilom infliksimab Tomaž Lunder

70146 72045Diagnostika in sledenje pacientov s pigmentnimi kožnimi znamenji in zgodnje odkrivanje melanoma z metodo digitalne epiluminiscenčne mikroskopije

Borut Žgavec

70147 72045Analiza zdravljenja težkih oblik psoriaze z efalizumabom z oziroma brez sočasne rabe konvencionalnih sistemskih zdravil

Tomaž Lunder

70149 72045 Uvajanje zdravljenja kožnih bolezni z UV-B 311 nm žarki Borut Žgavec

70150 72045 Merjenje kožnih sprememb z laserskim merilnim sistemom Tomaž Lunder

20100406 72045 Zdravljenje vulgarnih aken z 1064 nm Nd:YAG laserjem Liljana Mervic

20100410 72045Fotodinamična terapija z obliži, ki vsebujejo 5-aminolevulensko Kislino

Nataša Grebenšek

20100416 72045 Uvajanje zdravljenja kroničnega ekcema rok z alitretinoinom Tomaž Lunder

20100419 72045Vzpostavitev nacionalnega registra dednih in kroničnih bolezni kože

Vlasta Dragoš

20100422 72045 Racionalizacija obravnave bolnikov z alergijskimi boleznimi kože Helena Rupnik

20100549 72045 Vpliv mikro-okolja na celjenje kronične rane Nada Kecelj Leskovec

20100485 72045 Aplikacija podložnih materialov v obliki pen pri bolnikih z limfedemi Tanja Planinšek Ručigaj

INFEKCIJSKA KLINIKA

70251 72166Klinična in molekularna epidemiologija drisk, ki jih povzroča Clostridium difficile

Tatjana Lejko-Zupanc

70252 72166Vpliv etiologije doma pridobljenih pljučnic – zunajbolnišničnih pljučnic (ZBP) pri odraslih bolnikih na težo in potek bolezni

Tatjana Lejko-Zupanc

70255 72166Vpliv etiologije doma pridobljene pljučnice (DPP) pri otrocih na težo, potek in uspeh zdravljenja bolezni

Marko Pokorn

70256 72166Klinična in molekularna epidemiologija drisk, ki jih povzroča Clostridium difficile pri otrocih

Marko Pokorn

20100367 72166 Spremljanje pojavnosti okužb centralnih venskih katetrov Mateja Logar

20100379 72166 Etiologija in klinčna slika akutnega enterokolitisa pri odraslih Mateja Logar

190


OČESNA KLINIKA

70087 72861Uporaba OCT pri diagnostiki in spremljanju bolnikov z mrežničnimi obolenji in obolenji vidnega živca

Mojca Urbančič

70096 72861

1.del: funkcijske spremembe žilja papile optičnega živca in mrežnice ter kazalci endotelne disfunkcije pri skladkorni bolezni tip I 2 del: zgodnje funkcijske spremembe retinalnega žilja papile optičnega živca ter kazalci endotelne disfunkcije

Debelič Vladimir

70189 72861

Varnost in učinkovitost intravitrealnih injekcij ranibizumaba/Lucentisa v kombinaciji s fotodinamično terapijo (PDT) z verteporfinom pri bolnikih z horoidalno neovaskularizacijo (CNV) zaradi starostne degeneracije makule (SDM).

Aleksandra Kraut

20100471 72861Uporaba DNA mikroplošč pri identifikaciji bakterijskih povzročiteljev okužb očesa

Mojca Urbančič

20100497 72861 Barvni vid pri otrocih Manca Tekavčič Pompe

20100500 72861 Prirojena siva mrena - primerjava dveh kirurških metod zdravljenja Vladimir Pfeifer

20100532 72861 Raziskava križne vezave roženičnega kolagena Mirna Štabuc Šilih

ORTOPEDSKA KLINIKA

20100311 72957Axialif, nova minimalno- invazivna metoda transaksialne fiksacije lumbosakralne hrbtenice

Rok Vengust

20100536 72957 Interspinozni vsadek Rok Vengust

20100544 72957Nadomeščanje reseciranega dela meniskusa v kolenu s sintetičnim resorbilnim vsadkom (Actifit)

Matej Drobnič

KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO

70182 73060Uvajanje translabirintnega (TL) in srednjekotanjskega (MF) pristopa na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega kota

Saba Battelino

70185 73060Vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim virusom papiloma (HPV) na klinični potek papilomatoze grla

Miha Žargi

70186 73060 Skupinska terapija za laringektomirane bolnike in njihove svojce Irena Hočevar Boltežar

20100296 73060Uvajanje infratemporalnega (IT) kirurškega pristopa na patologijo infralabirintnega in apikalnega dela temporalne kosti, ter na bolezni madibularne in pterigopalatinalne kotanje

Saba Battelino

20100297 73060Ugotavljanje laringofaringealnega refluksa kot vzroka za bolezenske spremembe v grlu in žrelu

Irena Hočevar Boltežar

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO

70101 74625Izdelava in uvajanje funkcionalne opornice za korekcijo položaja ramenskega sklepa

Nataša Kos

20100374 74625Graded motor imagery programme, stopenjska terapija gibanja z vizualizacijo

Sedej Bogdana

191


KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO

70112 73664Radiooznačevanje somatostatinskega analoga z 90Y in 111In za ciljano radionuklidno terapijo nevroendokrinih tumorjev zizraženimi somatostatinskimi receptorji z 90Y-DOTATOC

Tanja Gmeiner Stopar

70113 73664Uvajanje potrditkega testa za s heparinom izzvano trombocitopenijo (HIT) v stopenjski laboratorijski diagnostiki

Tanja Gmeiner Stopar

70236 73664 Sledenje bolnikov z evtirotično nodozno golšo Simona Gaberšček

20100293 73664Vloga razmerja med prostim tiroksinom in prostim trijodtironinom pri opredelitvi funkcijskega stanja ščitnice

Simona Gaberšček

20100489 73664 Zagotavljanje kakovosti pri PET preiskavah s FDG Jurij Fettich

20100492 73664 Individualna dozimetrija pri terapiji nevroendokrinih tumorjev z 90Y-DOTATOC Petra Tomše

KIR

20100587 73767 Ultrazvočna preiskava z uporabo kontrastnega sredstva druge generacije Dubravka Vidmar Bračika

20100594 73767 Protokoli magnetno resonančnih preiskav v nevropediatrični Diagnostiki Nuška Pečarič Meglič

KIKKB

70059 73872 Vnetni odgovor pri operacijah pljuč Milan Skitek

70131 73872Vpliv polimorfizma gena MDR-1 na nivo koncentracij dioksina v serumu/plazmi

Milan Skitek

70170 73872 Racionalizacija laboratorijskih preiskav za bolnišnične preiskovance Milan Skitek

70203 73872Vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti pri hitrih laboratorijskih testih ob bolniku (POCT-Point of Care Testing) na KO KC

Marija Prezelj

20100392 73872Spremljanje učinkovitosti eritropoetina pri zaščiti centralnega živčnega sistema med operacijami na odprtem srcu

Milan Skitek

SUPAS

70209 84511Uvajanje Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege v klinično prakso KC Ljubljana

Maja Klančnik Gruden

70299 84504 Izdelava in uvedba sistema internih raziskovalnih projektov Ksenija Geršak

70218 861 Uvajanje metode ocenjevanja prehranskega stanja bolnika Mojca Blatnik

20100290 84504 Usposabljanje instruktorjev za Simulacijski Medicinski Center (SIMC) Vesna Paver Eržen

192

6. Izobraževalna

dejavnostUKCL opravlja obsežno in pomembno izobraževalno dejavnost na področju univerzitetnih dodiplomskih in podiplomskih študijev (doktorski študij) ter profesionalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov (sekundarijat, specializacije) in drugih zdravstvenih strokovnjakov. Na področju dodiplomskega pouka izobražujemo študente Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete v Ljulbljani – smer medicina in dentalna medicina in Zdravstvene fakultete v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Jesenice, smeri zdravstvene nege, babištva, delovne terapije, fizioterapije, radiološke inženirje. Poleg tega sodelujemo s Farmacevtsko fakulteto v izoobraževanju kliničnih farmacevtov. Izobražujemo tudi učence Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. V okviru podiplomskega izobraževanja zdravnikov izvajamo celoten program izobraževanja zdravnikov sekundarijev in specializantov vseh specialnosti. V UKCL poteka večina strokovnih in specialističnih izpitov v R Sloveniji. Prav tako sodelujemo v okviru programa mladih raziskovalcev in vodimo številne smeri na doktorskem študiju v programu Biomedicine ter opravljamo mentorstva pri magisterijih in doktoratih.

Zdravniki UKCL organizirajo in sodelujejo v številnih programih stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki so potrebna za obnavljanje zdravniške licence. V okviru MF so zdravniki učitelji člani Senata in Akademskega zbora, ter vodijo ali sodelujejo v številnih komisijah MF v Ljubljani. Za izvajanje pouka na vseh ravneh so učitelji UKCL tudi avtorji in uredniki številnih učbenikov s podorčja medicine. Medicinske sestre UKCL sodelujejo pri izdelavi učnih programov za nacionalne poklicne kvalifikacije, kliničnih specializacij, programe usposabljanja diplomiranih medicinskih sester in drugih usmerjenih izobraževanj. Poleg tega se posvečamo tudi lastnemu usposabljanju za pridobivanje pedagoško-andragoških veščin.

Na področju dodiplomskega izobraževanja smo izobraževali 1985 študentov medicine in dentalne medicine Medicinske fakultete UL in 1.340 dijakov in študentov Visokih in srednjih šol za zdravstvo

193

IZOBRAŽEVALNA USTANOVA STATUS UČENCEV št. 2007 št. 2008 št. 2009* št. 2010

Medicinska Fakulteta v Ljubljani Študenti medicine 1.324 1.408 1.965 1.985

Podiplomski pouk zdravniki Specializanti 711 774 457 368

Podiplomski pouk zdravniki Sekundariji 386 194 57 2

Zdravstvena fakulteta in visoke šole za zdravstvo-dodiplomski pouk

Študenti 1.101 889 873 589

Druge zdravstvene šole-dodiplomski pouk Študenti/dijaki 513 498 567 490

Študenti – dodiplomski in podiplomski SKUPAJ 4.035 3.736 3.919 3.434

* Za leto 2009 so med študente MF šteti tudi absolventi.

Za področje Zdravstvene fakultete Ljubljana in drugih visokih strokovnih šol za zdravstvo imamo skupno 150 učiteljev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije in 300 mentorjev zdravstvene nege . UKC je aktivno sodeloval s kurikularno komisijo za prenovo študija na MF in VŠZ. Z novim študijskim programom se bodo že tako obsežne pedagoške dejavnosti na UKC še bistveno povečale. UKC pripravlja potrebe po novih pedagoških delavcih skupaj s klinično koordinacijo kateder MF. Poleg tega učitelji UKCL pišejo ali posodabljajo učbenike za študente medicine in pišejo edukativne novosti v Midicinske razglede, ki jih izdajajo študenti medicine.

V letu 2010 je bilo v UKCL zaposlenih 88 profesorjev in izrednih profesorjev, 87 docentov in 154 asistentov. Med zaposlenimi je tudi 344 doktorjev znanosti in 190 magistrov znanosti.

Med zdravniki UKCL so 4 člani SAZU (Slovenske akdemije zanosti in umetnosti) in predsednik SAZU.

Strukturo zdravnikov UKCL lahko primerjamo z največjimi učnimi bolnišnicami v Evropi (stanje na dan 31. 12. 2010): 739 specialistov, 370 specializantov in sekundarijev in 1.985 študentov medicine, ki imajo kakršnokoli obliko kliničnega pouka.

Naši klinični učitelji izpolnjujejo povsem enake pogoje kot ostali visokošolski učitelji UL, kar pomeni, da morajo poleg kliničnega dela, učenja, izvajati še raziskovalno delo in imeti poleg doktorata znanosti še ustrezno število publikacij.

Učitelji UKCL so v l. 2010 opravili 210.000 ur predavanj in vaj ter izvršili 4.416 izpitov za študente medicine in dentalne medicine.

Učitelji MF so vsako leto tudi mentorji 50 študentom pri opravljaju raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade.

Izvajanje podiplomskega pouka zdravnikov

Specializanti – Učenje specializantov poteka v obliki seminarjev in ob kliničnem delu. Pri učenju specializantov so možni 3 scenariji: učitelj izvaja poseg – specializant gleda, učitelj in specializant izvedeta poseg skupaj, specializant dela – učitelj opazuje in nadzira. V vseh treh primerih porabita čas oba in zato poteka delo počasneje. Zato je upoštevano povprečje, in sicer tako kot da učitelj pri učenju specializanta opravi polovico dela, ki bi ga opravil, če pri delu ne bi učil, zato je upoštevano neto število ur pol manjše.

Specialistični izpit – Spec. izpit traja cel delovni dan (7 ur). Pri tem sodelujejo trije člani komisije – zdravniki-učitelji, specializant pa v teh sedmih urah napravi cca 10 % učinka zdravnika specialista.

Izobraževanje v zdravstveni negi

Izobraženost in strokovna usposobljenost učiteljev in mentorjev v zdravstveni in babiški negi

Klinično učenje na področju zdravstvene in babiške nege izvajajo profesorji zdravstvene vzgoje, diplomirane medicinske sestre ter diplomirane babice in sicer za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana, Fakulteto za zdravstvene vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo Izola, Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto. Pri učenju sodelujemo tudi s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. V učenje se prav tako vključujejo izkušene srednje medicinske sestre.

194

Tabela 84: Število dodiplomskih in podiplomskih študentov v UKCL

Za učitelja oziroma mentorja veljajo notranja merila: minimalno pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju zdravstvene oziroma babiške nege, pedagoško-andragoška znanja, zavezanost vseživljenjskemu učenju ter smisel za združevanje vloge učitelja, prijatelja, praktika in svetovalca. Po teh merilih imamo 300 mentorjev. Po merilih Univerze Ljubljana za strokovnega sodelavca pa imamo habilitiranih 98 učiteljev.

Klinično učenje – obseg opravljenega dela

V letu 2010 je bilo na klinični praksi 589 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege in babištva ter 490 dijakov tretjih in četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole.

Mentorstvo

Mentorstvo izvajamo za pripravnike tehnike zdravstvene nege (TZN) in za novo zaposlene, bodisi TZN in DMS. V letu 2010 smo opravili 31.053 mentorskih ur. Za učitelja oziroma mentorja veljajo notranja merila: minimalno pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju zdravstvene oziroma babiške nege, pedagoško-andragoška znanja, zavezanost vseživljenjskemu učenju ter smisel za združevanje vloge učitelja, mentorja, tutorja in svetovalca. Po teh merilih imamo imenovanih 300 mentorjev. Po merilih Univerze Ljubljana imamo trenutno habilitiranih 98 učiteljev za strokovnega sodelavca.

Nadaljevali smo z standardizacijo števila mest za mentorstvo in klinično učenje, kar pomeni število možnih sprejetih pripravnikov oziroma študentov in dijakov ZBN.

6.1. Svetzaizobraževanje

Svet za izobraževanje je bil ustanovljen v skladu z novim statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) kot posvetovalni organ strokovne direktorice, ki ima v skladu s poslanstvom UKCL naslednje pristojnosti: skrbi za pomen in uravnotežen razvoj poučevanja specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, skrbi za uvajanje novih metod poučevanja študentov, zdravnikov in ostalih profilov v UKCL ter posredovanje novega znanja in veščin zaposlenim v UKCL in drugim zdravstvenim zavodom, skrbi za izvajanje poučevanja najzahtevnejših zdravstvenih storitev in pedagoških veščin, skrbi za izvajanje tistih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti, izvaja in usklajuje nadzor kakovosti izobraževalne dejavnosti UKC Ljubljana. Svet za izobraževanje sestavljajo: en predstavnik vsake klinike, ki ima v svoji sestavi več organizacijskih enot, dva predstavnika samostojnih klinik in inštitutov, dva predstavnika zdravstvene nege, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnik Medicinske fakultete, Univerza v Ljubljani, predstavnik Visoke šole za zdravstvo in predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Na seje Sveta za izobraževanje so vabljeni tudi strokovni direktor UKCL, pomočnik strokovnega direktorja UKCL za področje izobraževanja, pomočnica glavne sestre UKCL za področje izobraževanja, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dekan Visoke šole za zdravstvo. Svet vodi prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., Očesna klinika, sestavljajo pa ga še naslednji člani: prof. dr. Tadej Battelino,dr. med., Pediatrična klinika, doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije, prof. dr. Borut Geršak,dr. med., Kirurška klinika, doc. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., Stomatološka klinika, prof. dr. Marko Noč, dr. med., Interna klinika, prof. dr. Živa Novak-Antolič, dr. med., Klinika za ginekologijo in porodništvo, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., Nevrološka klinika, prof. dr. Irena Hočevar-Boltežar, ORL, akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., SAZU, prof. dr. David B.Vodušek, dr. med., Medicinska fakulteta, doc. dr. Darja Rugelj, Visoka šola za zdravstvo, Alenka Roš, dipl. m.s., Predstavnica medicinske nege in Sandra Naka, prof. zdr. vzg., Predstavnica medicinske nege. Stalno vabljeni člani pa so: Prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., strokovna direktorica UKCL, Nataša Čermelj, dipl. m. s., univ. dipl. soc. ped., pomočnica glavne sestre UKCL za področje izobraževanja, Prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., dekan Medicinske fakultete UL in Prof. dr. France Sevšek, dekan Visoke šole za zdravstvo.

195

Svet za izobraževanje je pri svojem delu samostojen. Svoje sklepe v obliki Priporočil posreduje strokovni direktorici. Priporočila in zapisnike sej, ki so javna, objavlja tudi na spletni strani UKCL.

Svet za izobraževanje se je v letu 2010 sestal štirikrat in obravnaval več vidikov problematike izobraževanja v UKCL. Zapisniki sestankov in priporočila so dostopna na Intranetu UKCL. Svet za izobraževanje je ugotavljal, da kljub temu, da so bila priporočila, ki jih je izdelal v letu 2008 in poslana v implementacijo predstojnikom klinik, le ta do danes niso bila uresničena. Na zadnji seji z novim vodstvom je bilo izraženo stališče, da bodo priporočila postopoma implementirana, prav tako pa naj bi z novim pravilnikom o znanstveno-raziskovalni dejavnosti zagotovili stabilen vir za ustanovitev fonda za mlade zdravnike, kar še čaka na uresničitev. Svet za izobraževanje je na 18. seji podprl tudi predlog normativov, ki jih je pripravila delovna skupina Ministrstva za zdravje v letu 2009, ki bi bil ključen za umestitev pedagoškega dela v delovni proces. Predlog predvideva razporeditev dela v 10 delovnih enotah v tednu, od katerih je potrebno na sekundarni ravni 2.5 delovni enoti nameniti izobraževanju in izboljšanju kakovosti dela. Na terciarni ravni bi se ta delež povečal za 30 %, kar bi predstavljalo približno 3 delovne enote, ki bi jih bilo potrebno transparentno vključiti v razpored delovnega časa.

Prav tako je bil večkrat obravnavan položaj zdravnikov, ki so v delnem delovnem razmerju z Medicinsko fakulteto, saj so le ti po uveljavitvi novega sistema plač v bistveno nižjem razredu kot njihovi kolegi, ki niso zaposleni na MF. Podobno je s statusom pedagoških medicinskih sester. Kljub večkratnim opozorilom Sveta za izobraževanje, dekana MF in Zdravniške zbornice, tudi ob obisku ministra za zdravje v UKCL ni videti politične volje za korekcijo te nelogičnosti, saj naj bi bilo za to pristojno Ministrstvo za visoko šolstvo. Svet za izobraževanje opozarja, da je s tem pedagoško delo simbolno razvrednoteno in dolgoročno ogroženo kot eno najpomembnejših poslanstev UKCL. Ob tem je Svet za izobraževanje z zaskrbljenostjo sprejel sklep SS UKC, da predstojnik katedre praviloma ne more biti hkrati tudi predstojnik klinike, kar tudi na formalni ravni ločuje ti dve funkciji.

Svet za izobraževanje je obravnaval tudi vlogo specializantov anesteziologije in nekaterih drugih specializacij, ki so želeli mnenje Sveta za izobraževanje glede plačevanja tečajev, ki so predpisani v programu specializacije. Svet za izobraževanje se ne strinja s tem, da so obvezni tečaji, ki so pogoj za opravljeno specializacijo plačljivi s strani specializantov, ampak bi morala biti vsa obvezna izobraževanja zavedena na Zdravniški zbornici in vključena v letni plan financiranja.

Svet za izobraževanje je obravnaval tudi pripombe glede na trenutni sistem nagrajevanja mentorjev in izdelal predlog nagrajevanja po katerem glavni mentor na podlagi obveznega

mesečnega pogovora s svojim specializantom izdela predlog razporeda sredstev neposrednim mentorjem in predlog razporeditve mesečno predlaga predstojniku. V običajni obrazec bi bilo potrebno dodati le rubriko: podpis glavnega mentorja. Svet za izobraževanje predlaga, da bi spremembo vnesli v novi pravilnik o nagrajevanju mentorskega dela, ki je v pripravi. Izpostavljen je bil tudi problem nagrajevanja koordinatorjev specializacij. Svet za izobraževanje je apeliral na vodstvo UKCL, da se to vprašanje uredi, saj druge inštitucije ta namenska sredstva, ki prihajajo z Zdravniške zbornice, redno izplačujejo.

Svet za izobraževanje je na svoji 20. seji obravnaval predlog vrednotenja terciara, ki ga je pripravil prof. dr. Dušan Keber, dr. med., in ga soglasno podprl. Hkrati pa je Svet izrazil pričakovanje in upanje, da bo predlog uresničen, saj predvideva prestrukturiranje pomembnega dela sredstev iz segmenta obravnave dražjih bolnikov v izobraževalni in razvojni del, pri čemer pa predlaga, da bi uspešnost vrednotili na podlagi objavljenih člankov in drugih izdelanih instrumentih dviga kakovosti. Poudarjeno je bilo, da bi se iz sredstev terciara morala zagotoviti tudi sredstva (vsaj) za izenačenje dohodkov pedagoških delavcev v deljenem delovnem razmerju z Medicinsko fakulteto, ki so po plačni reformi prikrajšani.

Nadaljevale so se delavnice TTT za glavne mentorje, ki jih organizira prof. dr. Živa Novak. Že petnajsta redna delavnica bo 10. 2. 2011, doslej se jih je udeležilo že 107 mentorjev. V oktobrski številki Zdravniškega Vestnika je bil objavljen članek: Zakaj bi sploh šel na TTT?, Vprašaj kolega!, Izkušnje po ducatu delavnic Učenje mentorjev, avtorji pa so bili Živa Novak, Vasilij Matko Cerar, Zvonka Rener Primec, Vita Dolžan, Lili Steblovnik in Marko Hawlina.

196

6.2. Izobraževalnadejavnost vzdravstveninegi

Pedagoško delo v zdravstveni in babiški negi vodi pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za področje izobraževanja v zdravstveni in babiški negi. Deluje preko kolegija pedagoških medicinskih sester - Delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost v zdravstveni in babiški negi, ki ima 14 članic. Aktivnosti v letu 2010 Delovna skupina za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost zdravstvene in babiške nege (v nadaljevanju ZBN) se je v letu 2010 sestala 10 krat. Prisotnost članic je bila povprečno 84 %.

Vodile in koordinirale smo izvajanje kliničnih vaj za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana – smer zdravstvena nega in babištvo, za Fakulteto za zdravstveno vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo Izola in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice ter Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto, kar je zapolnilo večino delovnega časa.

V študijskem letu 2009 / 2010 je bilo na klinični praksi 589 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege in babištva ter 443 dijakov tretjih in četrtih letnikov na praktičnem pouku in 47 dijakov na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu (PUD) iz Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

Za študijsko leto 2010 / 11 smo pripravili natančen terminski plan poteka kliničnih vaj v UKCL.V okviru delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno delo smo pedagoške medicinske sestre skupaj z medicinskimi sestrami za kakovost v poletnih mesecih izvedle nadzor nad kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege v UKCL.

Aktivne smo bile pri izvedbi učnih delavnic o procesni metodi dela in določanju negovalnih diagnoz v okviru projekta Uvajanje mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege (UMKPZN) v UKCL.

Aktivno smo sodelovale pri uvajanju: • protokola oživljanja z zgodnjo opozorilno skalo (ZOS),• navodil za uporabo manšete za merjenje krvnega tlaka,• protokola preprečevanja in obravnave padcev pacientov v

prakso ZBN.

Nadaljevali smo z izvajanjem pripravništva za tehnike zdravstvene nege (TZN). V letu 2010 je v UKCL opravilo pripravništvo 45 pripravnikov TZN in 8 bolničarjev. V UKCL je opravilo teoretični del strokovnega izpita tudi 79 TZN in 36 bolničarjev iz drugih oz. zunanjih zavodov. Izvedli smo tudi 2 uvajalna seminarja za TZN – skupno število udeležencev je bilo 44.

Za diplomirane medicinske sestre (DMS) in diplomirane babice pripravništva v skladu z EU direktivo ni več, zato smo uvedli tako imenovano »uvajanje v delo«, ki poteka po programu, ki ga pripravijo pedagoške medicinske sestre skupaj s Službo za izobraževanje. Program uvajanja je individualiziran za vsakega posameznika in vključuje tudi kroženje v enotah intenzivne terapije. Uvajalno obdobje traja do enega leta in se zaključi s preizkusom znanja. Med uvajalnim obdobjem je posameznik vključen tudi v uvajalni seminar za DMS, ki smo ga imenovali Predstavitev standardov zdravstvene in babiške nege. V letu 2010 smo organizirali 4 omenjene seminarje, pri čemer je izobraževanju prisostvovalo 76 udeležencev. Zadovoljstvo udeležencev z uvajalnim seminarjem spremljamo z anketnim vprašalnikom, iz katerih lahko razberemo, da si udeleženci želijo več sodobnih oz. aktivnih oblik posredovanja znanj. V letu 2010 smo opravili 47 preizkusov znanja in veščin za DMS / babice po EU direktivi ter 8 strokovnih izpitov za DMS („stari program pripravništva”).

Organizirali in sprejemali smo strokovne ekskurzije dijakov iz različnih Srednjih zdravstvenih šol iz Slovenije. Tako smo v mesecu novembru gostili 60 dijakov iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota ter v mesecu decembru 30 dijakov iz Šolskega centra Novo mesto.

V okviru mednarodne izmenjave študentov Erasmus, smo na področju zdravstvene nege gostili študentko iz Španije ter 2 študentki iz Norveške, ki so bile pri nas na tri mesečni praksi.

Aktivno smo sodelovali v Svetu za izobraževanje s predstavnicami ZN: Alenko Roš in Sandro Naka.

Nadaljevali smo projekt Preizkusa znanja srednjih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije IT III, ki imajo kombinirane pogodbe 80 %/20 %. Že v letu 2009 so bili pripravljeni testni vprašalniki ter večji del preverjanj. V letu 2010 je preizkus uspešno opravilo: 49 kandidatov. Skupno v letu 2009 in v letu 2010 je uspešno opravilo preizkus 153 kadidatov, pri tem je bil odstotek uspešnosti 83 %.

Sodelovali smo pri izdaji dopolnjene izdaje priročnika Navodila za pripravo in shranjevanje paranteralnih pripravkov za sistemsko zdravljenje okužb pri odraslih bolnikih.

V letu 2010 smo imenovali 17 delovonih skupin za posodobitev obstoječih in oblikovanje novih standardov postopkov in posegov v ZBN ter 2 delovni skupini za pripravo standardnega negovalnega načrta.

197

Aktivno smo sodelovali pri uvajanju osnovne dokumentacije ZBN v klinično prakso: Sprejemni dokument ZBN, List ZN ter Odpustni dokument.Konec leta 2010 smo v UKCL pričeli z izvajanjem Praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (PUD) za dijake 3. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana. V okviru PUD -a izvajamo tudi izbirni modul ZN v zobozdravstveni dejavnosti na Stomatološki kliniki. Sodelovali smo pri Projektu Virtualizacija lokacij in prostorov UKCL (VUKC), predvsem v fazi priprave vsebin. Projekt VUKC omogoča uporabniku navigacijo do posameznih prostorov v UKCL preko spletne strani ali z uporabo info točk, kar povečuje dostopnost do uporabnikov zdravstvenih storitev.

Organizirali smo vrsto internih izobraževanj za zaposlene na področju ZBN v UKCL:• standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane,• posvetovalni forum o procesni metodi dela in določanju

negovalnih diagnoz,• interklinični seminarji na Interni in Kirurški kliniki ter na

drugih organizacijskih enotah.

V UKCL smo izvajalci postopkov preverjanja in potrjevanja na 3 Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): ortopedski tehnolog/tehnologinja, zobozdravstveni asistent/asistentka ter reševalec/reševalka. NPK ponuja posameznikom možnost potrditve spretnosti in znanj, ki so jih pridobili med opravljanjem poklica, prostovoljnim delom, prostočasnimi dejavnostmi, z udeležbo na neformalnih programih izobraževanja, samoučenjem ipd. Z NPK tako posamezniki dokazujejo usposobljenost za opravljanje določenega poklica, ki ne velja le znotraj delovne organizacije, temveč je priznano tako na nacionalni kot na evropski ravni. Oseba, ki ob koncu postopka preverjanja in potrjevanja pridobi certifikat, je preverjena v strokovnem znanju, spretnostih in sposobnostih v skladu s Poklicnim standardom ter Katalogom strokovnih znanj in spretnosti.

V letu 2010 smo nadaljevali z izvajanjem postopka preverjanja in potrjevanja za pridobitev NPK za poklic ortopedski tehnolog/tehnologinja. Objavili smo en razpis. Izmed 18 prijavljenih kandidatov je 17 kandidatov konec leta 2010 pridobilo certifikat, kot javno veljavno listino za poklic ortopedski tehnolog/tehnologinja. Od leta 2009 do danes je bilo skupaj podeljenih že 46 certifikatov.

V jesenskem obdobju 2010 smo izvedli prvi razpis za NPK zobozdravstveni asistent/asistentka. Prijavilo se je bilo preko 350 kandidatov – za njih še poteka postopek svetovanja.V mesecu decembru 2010 smo izvedli prvi razpis za pridobitev NPK reševalec / reševalka. Prijavljenih je bilo preko 100 kandidatov – za njih še poteka postopek svetovanja.

198

V letu 2010 smo opravili 43 multiorganskih odvzemov pri umrlih darovalcih, 23 presaditev jeter, 19 presaditev src, 61 presaditev ledvic, 1 presaditev trebušne slinavke in ledvice.

Najpomembnejši dosežeki minulega leta so: • absolutno največje število opravljenih multiorganskih

odvzemov pri umrlih darovalcih,• absolutno največje število opravljenih presaditev organov do

sedaj,• v enem dnevu smo opravili presaditev ledvice pri petih

bolnikih,• v enem dnevu (24 urah) smo opravili presaditev dveh src, jeter

in ene ledvice,• objave v domači in strokovni literaturi so navedene v strokovnih

poročilih posameznih kliničnih oddelkov• številni mladi zdravniki in drugi zaposleni so se udeležili

strokovnih izpopolnjevanj v tujin v obliki tečajev ali pa bivanja na tujih klinikah,

• nove metode,• opravili smo uspešno prvo sočasno presaditev srca in ledvice

pri enem bolniku,• sistem kakovosti se izvaja natančno in v sodelovanju z

zavodom Slovenija transplant in Zavodom za transfuzijsko medicino,

• podan je bil predlog za ustanovitev službe za transplantacijo na nivoju UKC Ljubljana,

• ostalo,• priprava revalorizacije cene presaditve srca pri ZZZS.

V zadnjih letih beležimo stalen porast števila presaditev organov. Porast je posledica boljše organizacije dela, povečanega števila ugotovljenih umrlih darovalcev in predvsem povečanega števila bolnikov uvrščenih na čakalne liste, predvsem za presaditev srca.

Zaposleni v UKC Ljubljana, ki sodelujemo v transplantacijski dejavnosti, s svojimi rezultati dela uspešno sledimo mednarodnemu razvoju.

7. Trans-

plantacijskadejavnost

v UKCL

199

Tabela 85: Št. presajenih organov v UKCL v letih 2009 in 2010

Tabela 86: Št. transplantacij kostnega mozga v letih 2009 in 2010

Tabela 87: Št. pridobljenih in presajenih roženic v letih 2009 in 2010

Presajeni organ 2009 2010

Ledvica 49 61

Srce 18 19

Jetra 18 23

Pljuča / /

Pankreas 2 1

Črevo / /

SKUPAJ 81 104

Transplantacije kostnega mozga 2009 2010

KMC 97 108

Alogenične sorodne 10 8

Alogenične nesorodne 14 17

Avtologne 73 83

Transplantacije kostnega mozga 2009 2010

Pridobljene 107 122

Presajene 82 72

Posebej je potrebno poudariti, da smo ob rednem delu številni, predvsem zdravniki specialisti, vključeni v nacionalna in mednarodna delovna telesa, v okviru sodelovanja z mednarodno fundacijo Eurotransplant, v strokovnih združenjih in v okviru evropskega združenja specialistov (UEMS). Aktivnosti slovenskih predstavnikov v delovnih telesih je temelj za mednarodno sodelovanje v okviru fundacije Eurotransplant ter pomembno za razvoj transplantacijske dejavnosti v Sloveniji.

V letu 2011 želimo še naprej povečevati število opravljenih presaditev in pričeti s programom presaditev ledvic od živih darovalcev. Za razvoj bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva za izobraževanje. Dolgoletni cilj je doseči število presaditev organov, ki bi bilo primerljivo z ostalimi, razvitimi evropskimi državami. Predvsem moramo pozornost usmeriti na program presaditve ledvic, kjer je število bolnikov na čakalnih listah in število opravljenih presaditev močno pod povprečjem razvitih evropskih držav. Pri tem delu bo potreben celovit nacionalni projekt, podprt s strani Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, strokovnih združenj in seveda vodstva UKC Ljubljana.

Zaposleni v UKC Ljubljana, ki sodelujemo v transplantacijski dejavnosti, s svojimi rezultati dela uspešno sledimo mednarodnemu razvoju.

Ob rednem delu smo številni, predvsem zdravniki specialisti, vključeni v nacionalna in mednarodna delovna telesa, v okviru sodelovanja z mednarodno fundacijo Eurotransplant, v strokovnih združenjih in v okviru evropskega združenja specialistov (UEMS).

V letu 2011 želimo ohraniti in povečati število opravljenih presaditev in pričeti s programom presaditev ledvic od živih darovalcev. Za razvoj bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva za izobraževanje.

200

8.1. Službazakakovost


Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti (v nadaljevanju: Služba) organizacijsko spada pod SUPAS. V okviru Službe delujeta tudi Urad za pritožbe in pohvale (v nadaljevanju: Urad za pritožbe) in Pooblaščenki za varnost pacientov, zaposlenih in drugih (v nadaljevanju: Pooblaščenki za varnost).

Najpomembnejše aktivnosti službe v letu 2010 so bile:• koordiniranje tematskih notranjih strokovnih nadzorov -

preskrba s tkivi in celicami, na vseh oddelkih UKCL (14 enot), kjer opravljajo to dejavnost;

• revizija vprašalnika za splošni vidik pri rednih strokovnih nadzorih;

• koordiniranje rednih internih strokovnih nadzorov in vsebinsko pokrivanje splošnega vidika nadzora – v celoti je bil opravljen nadzor na vseh enotah Nevrološke klinike;

• izdelava Poslovnika Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni nadzor;

• nadgradnja intranetnih strani Službe; med drugim smo vzpostavili intranetno stran za pridobivanje zamisli za izboljšave s strani zaposlenih – tki. Borza idej;

• izdelava Pravilnika o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti in razpisa za podelitev nagrad za leto 2010;

• dali smo pobudo za izvedbo kampanje SZO »Varna kirurgija rešuje življenja« in sodelovali pri zagonu kampanje;

• sodelovanje pri izdelavi privolitvenih obrazcev;• izdelava obrazcev za dokumentiranje konferenc o izidih in

8. Kakovost

zdravstvene oskrbe in

varnost bolnikov

201

zapletih zdravljenja in za obravnavo varnostnega zapleta;• sodelovanje pri aktivnostih v okviru projekta pridobitve

certifikata ISO 9001:2008;• analizirali smo pravilnik, postopke in podatke v zvezi s

službenimi potmi – poročilo s priporočili za izboljšave smo posredovali vrhovnemu vodstvu UKCL;

• pričeli smo z raziskavami na IPP z namenom izboljšanja pretočnosti pacientov – v zvezi s tem smo prijavili projekt za tki. Terciar;

• uspešno smo kandidirali za HOPE projekt – naš predstavnik bo šel v letu 2011 za en mesec v londonsko bolnišnico, kjer bo spoznaval njihov zdravstveni sistem, s poudarkom na managementu kakovosti v bolnišnici, UKCL pa bo en mesec gostil angleško udeleženko v projektu,

• organizirali smo obisk Danfoss Trate, kjer so nam predstavili, kako so pri njih uporabili principe vitke proizvodnje

• sodelovali smo pri izdelavi diplomskih nalog študentov Fakultete za organizacijske vede in Visoke šole za zdravstvo;

• na 3. mednarodni znanstveni konferenci s področja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu, ki jo je organizirala Visoka šola za zdravstveno nego z Jesenic, smo predstavili rezultate raziskave.

Najpomembnejše aktivnosti pooblaščenk za varnost so bile:• koordiniranje Sistema upravljanja z odkloni z dejavnostmi

celotnega zagotavljanja kakovosti v UKCL;• izobraževanje zaposlenih;• obravnava posameznih varnostnih zapletov s Stalno strokovno

skupino za presojo, v katero so vključeni strokovnjaki različnih strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov v naši bolnišnici;

• preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če do neželenega dogodka pride in ukrepanje za zmanjševanje posledic ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov;

• koordiniranje Projektne skupine za varno ravnanje z zdravili, koordiniranje dela v Skupinah za vzročno-posledične analize, sodelovanje s strokovnjaki za izvedbo izrednih strokovnih nadzorov pri aktivnem raziskovanju vzrokov in posledic varnostnih zapletov in na podlagi ugotovljenega pri uvajanju korektivnih ukrepov in preventivnih aktivnosti;

• v letu 2010 je bilo opravljenih 18 izrednih strokovnih nadzorov, 13 vzročno-posledičnih analiz, dve konferenci o zapletih in izidih zdravljenja in osem varnostnih pogovorov (število prejetih poročil, ki jih pooblaščenki morata prejeti po opravljenem postopku v skladu s pravilniki, ki predpisujejo postopke obravnave varnostnega zapleta);

• sodelovanje s Svetom pacientov, Uradom za pritožbe in pohvale, Pravno službo, Službo za obrambo, varnost in zaščito in drugimi službami znotraj UKCL.

Poročilo urada za pritožbe

V letu 2010 je bilo od 1. 1. do 31. 12. 2010 vknjiženih v delovodnik urada za pritožbe 275 zadev. Od teh 275 zadev so bile 3 zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah, 148 pritožb, 82 pohval, in 45 drugih zadev. V skupnem številu niso upoštevane prošnje za posredovanje, ki so bile rešene po telefonu, različne informacije po telefonu in anketni vprašalniki za bolnike glede kakovosti storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so v Urad največkrat posredovane preko elektronske pošte, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje.

Osveščenost pacientov glede uveljavljanja pravic, ki jim iz naslova zdravstvenega varstva pripadajo, je vedno večja, saj za to dodatno poskrbi tudi angažiranje medijev. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti iz 20. člena ZPacP, ki se prepleta skozi večino zakonskih določil v omenjenem zakonu, pa bi lahko občutno znižalo število prispelih pritožb.

202

Tabela 88: Pregled vseh obravnav v letih 2008, 2009 in 2010

2008 2009 2010

število % v strukturi število % v strukturi število % v strukturi

Vse obravnave: 136 100 236 100 275 100

zahteve za prvo obravnavo 0 0 8 3 3 1

pritožbe 93 68 132 56 148 54

pohvale 32 24 56 24 82 29

ostalo 11 8 40 17 45 16


Stopnja ozaveščenosti zaposlenih v UKCL o varnostni kulturi se glede na sporočila v sistem povečuje. Opažamo predvsem pozitiven pomik pri številu sporočil o resnih zapletih in pri strukturi poročevalcev. Med uspehe štejemo tudi, da so bili na podlagi vzročno-posledične analize izvedeni obsežni tehnični ukrepi, nekateri so še v razvoju – za varno delo v primeru izpada električne napetosti s poudarkom na enotah, kjer se opravljajo invazivni posegi.


Izvedli smo raziskavo o varnosti transporta pacientov, ki se zdravijo v enotah intenzivne terapije, kar smo tudi predstavili na mednarodni konferenci.

Izobraževanje

Ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti varnosti bolnikov in varnostni kulturi sta pooblaščenki za varnost dvigali z nenehnim izobraževanjem zaposlenih. Zaposleni so pred izobraževanjem izpolnili anketni vprašalnik o varnosti pacientov v UKCL. Anketni vprašalniki (n = 340) je v obdelavi v okviru diplomske naloge pri diplomantki Fakultete za organizacijske vede.

Izobraževanje je potekalo kontinuirano skozi celo leto, dvakrat do trikrat tedensko v trajanju dveh šolskih ur, skupaj 66 sklopov izobraževanj. Za zdravnike je bilo izven hiše organiziranih devet predavanj, v katerih so poleg pooblaščenk sodelovali po trije vabljeni predavatelji. Izvedenih je bilo tudi šest uvajalnih seminarjev, kjer sta pooblaščenki za varnost novo zaposlenim in pripravnikom predstavili osnove varnostne kulture in našega pristopa k obravnavi varnostnih zapletov. Vseh predavanj o varnostni kulturi se je udeležilo 3275 zaposlenih. Udeležili smo se dvanajstih strokovnih srečanj, od teh enkrat aktivno.

Objave

Objavili pa smo 5 prispevkov v zbornikih strokovnih srečanj.


V letu 2010 je bilo v UKC Ljubljana v uporabi 15 kliničnih poti, 45 kliničnih poti pa v pripravi. Smernic je bilo v uporabi 36, medtem ko jih je bilo 21 v pripravi.


Nadgradnja intranetnih strani službe.


Služba je poslovala v okviru planiranih finančnih sredstev.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami v letu 2010

Z Ministrstvom za zdravje in WHO uradom v Sloveniji smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi mednarodne okrogle mize o varnosti pacientov, kjer smo predstavili Sistem upravljanja z odkloni v UKCL in lastne izkušnje.

Vzpostavili smo sodelovanje s SB Jesenice. Njihovi predstavniki so obiskali UKCL. Mi jim pomagamo z našimi izkušnjami pri kampanji SZO Varna kirurgije rešuje življenja, oni pa z nami delijo izkušnje v zvezi s kliničnimi potmi.

203

8.2. Rednistrokovninadzori

Redni strokovni nadzori

V letu 2010 je v UKC Ljubljana potekalo devet rednih internih strokovnih nadzorov na naslednjih organizacijskih enotah:• Klinični oddelek za travmatologijo (zaključen 2. 6. 2010),• Klinični inštitut za radiologijo (zaključen 3. 6. 2010),• Klinični oddelek za ginekologijo (zaključen 3. 6. 2010),• Nevrološka klinika (zaključen 17. 12. 2010),• KO za vaskularno nevrologijo in nevrološko intenzivno

terapijo,• KO za nevrofiziologijo,• KO za bolezni živčevja,• Služba za urgentno nevrologijo,• Služba za nevrorehabilitacijo.

Poročilo o tematskih rednih internih strokovnih nadzorih v UKC Ljubljana na področju preskrbe s tkivi in celicami v letu 2010.

Tematski redni interni strokovni nadzori so potekali od 1. 4. 2010 do 21. 5. 2010 na štirinajstih klinikah/oddelkih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo preskrbe s tkivi in celicami:

• na KO za ginekologijo, na KO za kardiologijo,• na KO za abdominalno kirurgijo, na KO za plast. rekon. estet.

kirurgijo in opekline,• na KO za travmatologijo, na KO za kirurške okužbe,• na KO za reprodukcijo, na KO za hematologijo, Interna klinika,• na Očesni kliniki, na Stomatološki kliniki, na KO za otroško

hematologijo in onkologijo, Pediatrična klinika,na Ortopedski kliniki,

• na KO za perinatologijo ter na KO za urologijo.

204

8.3. Kazalniki,kliničnepoti insmernice

Kazalniki kakovosti

Spremljanje kazalnikov v UKC Ljubljana poteka na več ravneh:1. V sodelovanju z Zdravniško zbornico (Tabela 89)2. V projektu PATH, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno

organizacijo: UKCL je soglašal za sodelovanje z naslednjimi kazalniki: delež

porodov, dokončanih s carskim rezom, smrtnost bolnikov z miokardim infarktom in cerebrovaskularnim inzultom, ležalna doba, dnevna kirurgija, izobrazbena raven medicinskih sester, izključno dojenje ob odpustu, prevalenca ran zaradi pritiska, izkušnje zaposlenih in delovno okolje, vbodi, izkušnje bolnikov.

Klinika Oddelek (KO) Kazalnik ZZS

Ginekološka klinikaKO za perinatologijo Q028: perinatologija – standardne prvesnice

KO za reprodukcijo Q034: oploditev z biomedicinsko pomočjo

Kirurška klinikaKO za torakalno kirurgijo Q042: torakalna kirurgija – Ca pljuč

KO za travmatologijo Q043: travmatologija – zlom kolka

Očesna klinika Q019: okulistika – operacija katarakte

Pediatrična klinika KO za sladkorno bolezen in endokrinologijo Q024b: sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih

UKC PROSPEKTIVNI PROGRAMI Stanje 1. 1. 2010

30 % zmanjšanje za 2010

prijava na razpis

odobreni program

OP siva mrena H 144 32 700 700

Operacija kile 1.192 268 360 53

Operacija žolčnih kamnov 980 221 300 300

Endoproteza kolka 806 181 242 242

Endoproteza kolena 254 57 76 33

Artroskopija 1.471 331 530 403

Operacija karpalnega kanala 464 104 334 0

Odstranitev osteosintetskega mat. 773 174 330 184

Lažji posegi ženskega reproduktivnega sistema 3.417 769 1.025 1.025

SKUPAJ 35.339 2.138 3.897 2.940

Tabela 89: Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije (za leto 2010)

Tabela 90: Nacionalni razpis ZZZS-ja na katere je UKCL v letu 2010 kandidiral

3. Po Področnem dogovoru za leto 2010:• Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni• Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij• Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo• Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali

zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust• Kazalnik 5: Delež načrtovanega ponovnega sprejema v isto

bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo (število ponovnih sprejemov pomnoženo s 100 in deljeno s številom vseh odpuščenih bolnikov)

• Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe4. Na nacionalni razpis ZZZS-ja je UKCL v letu 2010 kandidiral

(Tabela 90)

205

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe

Interna klinika

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni

Sladkorna bolezen tip II. Smernica v uporabi 2009

Osteoporoza Smernica v uporabi 2009

KO za revmatologijoKlinična pot za psoriatični artritis Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za anksilozirajoči spondilitis Klinična pot – v pripravi

KO za kardiologijo

Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca Klinična pot – v uporabi 2009

Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic Klinična pot – v uporabi 2009

Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo mehanskega podpornega sistema (VAD)

Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za bolnike s srčnim popuščanjem Klinična pot – v pripravi

Smernice za obravnavo odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami

Smernica – v uporabi 2010

Smernice za obravnavo bolnikov z atrijsko fibrilacijo Smernica – v uporabi 2010

Smernice za revaskularizacijo miokarda Smernica – v uporabi 2010

KO za žilne bol.

Klinična pot za skozi kožne znotraj žilne diagnostične in revaskularizacijske posege na perifernih arterijah


Preprečevanje vendske trombembolije pri atroplastiki kolka in kolena

Smernica – v pripravi

Internistična prva pomočUporaba mehanskih pripomočkov pri kardiopulmunalnem oživljanju


Transfuzija na IPP Smernica – v uporabi 2010

Kirurška klinika

KO za abdominalno kirurgijoKlinična pot za operacijo raka debelega črevesa in danke

Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za holecistektomijo Klinična pot – v pripravi

KO za kirurgijo srca in ožilja

Klinična pot za srčno operacijo Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za operacije srčnih spodbujevalnikov in implantabilnih defibrilatorjev


Protokol na področju predpisovanja in aplikacije zdravil ter krvnih pripravkov


KO za travmatologijoKlinična pot oskrbe zloma v predelu kolka pri starejših bolnikih od 65 let


KO za kirurške okužbe Kronična rana Klinična pot – v pripravi

KO za torakalno kirurgijo

Klinična pot do operacije pljuč po operaciji pljučnega raka Klinična pot – v uporabi 2010

Endoskopski pregledi Klinična pot – v pripravi

Hemoptoe Smernica – v uporabi 2010

Smernice zdravljenja raka požiralnika in gastroezofagealnega prehoda


Klinične poti in smernice

V letu 2010 smo nadaljevali z izdelavo smernic in kliničnih poti po strokovno-organizacijskih enotah pri diagnozah in posegih, pri katerih je definiranje procesa posebej smiselno. Postopno uvajamo tako smernice kot klinične poti, ki smo jih pripravili po enotni metodologiji UKC Ljubljana (Tabela 86). Tabela 91: Klinične poti in smernice v letu 2010

206


Nevrološka klinika

KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo

KO za možgansko kap Klinična pot – v pripravi

Obravnava bolnikov z možgansko anevrizmo in indikacije za ultrazvočno preiskavo vratnih arterij


KO za bolezni živčevja Klinična pot za obravnavo bolnika z demenco Klinična pot – v pripravi

Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo

KO za bolnike s sindromom zapestnega prehoda Klinična pot – v uporabi 2010

Služba za urgentno nevrologijo

Uvedba Manchesterskega triažnega sistema Smernica – v uporabi 2010

Obravnava prizadetega bolnika Smernica – v uporabi 2010


Klinični oddelek za ginekologijo

Klinična pot za obravnavo abnormne krvavitve iz maternice Klinična pot – v izdelavi

Klinična pot za lažje uroginekološke posege Klinična pot – v izdelavi

Klinični oddelek za perinatologijo

Klinična pot za normalni porod Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za amniocintezo in biopsijo horionskih resic Klinična pot – v uporabi 2010

Zdravljenje okužb po porodu in antibiotična profilaksa Smernica – v uporabi 2010

Obporodna krvavitev Smernica – v uporabi 2010

Preeklampsija – eklampsija Smernica – v uporabi 2010

Spremljanje plodovega stanja med porodom Smernica – v uporabi 2010

Oživljanje novorojenčka Smernica – v uporabi 2010

Odvzem tkiv in celic Smernica – v uporabi 2010

Sladkorna bolezen v nosečnosti Smernica – v uporabi 2010

Klinični oddelek za reprodukcijo

Klinična pot za operativno zdravljenje benigne patologije rodil


Obravnavanje bolnic s čezmernim odzivom jajčnikov na spodbujanje z gonadotropini

Smernici – v pripravi

Postkoitalna kontracepcija Smernici – v pripravi

207



KO za nefrologijoKlinična pot za obravnavo otrok z dokazano okužbo sečil Klinična pot – v pripravi

Hipertenzija pri otrocih in mladostnikih Klinična pot – v pripravi

KO za otroško hematologijo in onkologijo

Febrilna nevropenija Klinična pot – v pripravi

Služba za pljučne bolezni Klinična pot za akutni bronhiolitis Klinična pot – v pripravi

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijoSlužba za otroško psihiatrijoKO za pulmologijo

Klinična pot za obravnavo otroka z JIA Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za obravnavo otroka s sumom na alergijo na batalaktamske antibiotike


Klinična pot za obravnavo otroka z alergijo na kravje mleko Klinična pot – v pripravi

KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove

Klinična pot za inzulinske črpalke z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina


Smernice vodenja otrok s sladkorno boleznijo v vrtcih in šolah


KO za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko

Klinična pot zdravljenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo z infliksimabom pri otrocih


Klinična pot za obravnavo gastroezofagealne refluksne bolezni pri dojenčkih in starejših otrocih


Klinična pot za obravnavo otroka s ciliakijo Klinična pot – v pripravi

Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

Zdravljenje epileptičnega statusa Smernica – v pripravi

Zdravljenje infantilnih spazmov Smernica – v pripravi

Nove smernice zdravljenja epileptičnega statusa in dojenčkovih konvluvzij


Obravnava neonatalne encefalopatije Smernica – v pripravi

Epileptični status Klinična pot – v pripravi

Avtizem Klinična pot – v pripravi

Dermatološka klinika

Klinična pot za luskavico Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za maligni melanom Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za bazalno celični karcinom Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za kvamoznocelični karcinom Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za obravnavo bolnikov s kronično urtikarijo Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za spolno prenosljive okužbe – moški vprašalnik Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična za spolno prenosljive okužbe – ženski vprašalnik Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za obravnavo bolnika s krčnimi žilami na nogah Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za obravnavo bolnika z golensko razjedo Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za tromboflebitis Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za limfedem Klinična pot – v pripravi

Smernice za obravnavo bolnikov z melanomom Smernica – v uporabi

208


Inštitut za medicinsko rehabilitacijo

Klinična pot za hernica-disci Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za obravnavo bolnika s poškodbo Ahillove tetive Klinična pot – v pripravi

Rehabilitacijski del v CIT Smernica – v pripravi

Klinična pot za obravnavo bolnika po poškodbi in šivu kot upogibalk prstov roke


Rehabilitacijski del smernic za obravnavo pacienta po poškodbi in šivu kit upogibalk prstov rok


Klinika za infekcijske bolezni

Ambulantna obravnava in spremljanje bolnikov s kroničnim hepatitisom C


Klinična pot za ambulantno obravnavo bolnikov s spolno prenosljivimi okužbami


Reaktivacija hepatitisa B pri osebah na imunosupresivnem zdravljenju


Učinkovita uporaba antibiotikov pri carskem rezu Smernica – v uporabi 2010

Klinika za nuklearno medicino

Perfuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično obremenitvijo


Perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko obremenitvijo


Perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko obremneitvijo - dobutamin


Klinična pot onkološka PET/CT anamneza Smernica – v uporabi 2010

Nadzorni list pacienta na CT angiografija Smernica – v uporabi 2010

Klinična pot FDG-PET/CT – vprašalnik za preiskovance Smernica – v uporabi 2010

Klinična pot FDG-PET/CT – s holinom Klinična pot – v pripravi

Perfizijska scintigrafija miokarda pri akutni prsni bolečini Smernica – v uporabi 2010

Perfizijska scintigrafija miokarda: izbira in potek preiskave Smernica – v uporabi 2010

Obravnava bolnika s sumom na koronarno bolezen Smernica – v pripravi

Zdravljenje z radio jodom Smernica – v uporabi 2010

Motnje delovanja ščitnice zaradi presežka joda Smernica – v uporabi 2010

Boleča ščitnica Smernica – v uporabi 2010

Povečana ščitnica - golša Smernica – v uporabi 2010

209


Ortopedska klinika

Klinična pot za totalno endoprotezo kolka Klinična pot – v pripravi

Stopnje nujnosti in smernice zdravljenja težav s hrbtenico Smernica – v uporabi 2010

Preprečevanje venske trombembolije pri artroplastiki kolka in kolena


Klinika za ORL Klinična pot nosna polipoza Klinična pot – v pripravi 2010

Očesna klinika

Klinična pot za operacijo katarakte Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za odstop mrežnice Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za diabetični klinično pomemben makularni edem Klinična pot – v uporabi 2010

Klinična pot za endoftalmitis Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za starostno degeneracijo mrežnice Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za operacijo endukleacije Klinična pot – v pripravi

Klinična pot za dakriocistorinostomijo Klinična pot – v pripravi

Keratoplastika Klinična pot – v pripravi

Odvzem amnijske membrane Smernica – v pripravi

Suho oko Smernica – v pripravi

Presejanje za diabetilno retinopatijo Smernica – v pripravi

Zdravljenje diabetične retionopatije Smernica – v pripravi

Smernice za glavkom Smernica – v pripravi

Endogeni endoftalmitis Smernica – v pripravi

Akutni endoftalmitis Smernica – v pripravi

Zdravljenje z antiVEGF zdravili Smernica – v pripravi

S pripravo kliničnih poti se v UKC Ljubljana ukvarjamo od leta 2005. Število pripravljenih kliničnih poti stalno narašča po posameznih področjih. V letu 2009 smo se odločili za enoten pristop k oblikovanju kliničnih poti, ki smo jih v letu 2010 implementirali v prakso. V ta namen smo pričeli z izobraževanji po posameznih enotah.

V UKC Ljubljana pripravljamo za številna strokovna področja lastne smernice in sodelujemo pri pripravi smernic na nacionalni ravni. Poleg omenjenih smernic, nastalih v bolnišnici na državni ravni, pri svojem delu uporabljamo tudi mednarodno sprejete smernice.

210

8.4. Sistemupravljanjazodkloni –izboljšanjevarnostnekulture

Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti pomeni predvsem preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če do neželenega dogodka pride, in ukrepanje za zmanjševanje posledic ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov.

Projekt celovitega obvladovanja odklonov je bil uveden v aprilu 2008. Sistem upravljanja z odkloni deluje v okviru Službe za zagotavljanje kakovosti preko Pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih (v nadaljevanju pooblaščenki). Pravne podlage in priporočila za delovanje sistema so Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, Zakon o pacientovih pravicah, Luksemburška deklaracija in Statut UKCLJ. Pooblaščenki obravnavata posamezne varnostne zaplete s Stalno strokovno skupino za presojo (v nadaljevanju presojevalna skupina), v katero so vključeni strokovnjaki različnih strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov v naši bolnišnici. V presojevalno skupino je vključena tudi predstavnica pacientov. Skupina deluje na podlagi Poslovnika o delu.

Sistem upravljanja z odkloni je podprt z informacijskim sistemom – intranetno spletno stranjo, ki omogoča zaposlenim sporočanje o varnostnih zapletih preko spletnega obrazca. Na isti spletni strani lahko zaposleni pridobijo informacije o Sistemu upravljanja z odkloni v UKCL. Druge možnosti sporočanja varnostnih zapletov so: po e-pošti, pisno ali telefonsko.

Ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti varnosti bolnikov in varnostni kulturi smo dvigali z nenehnim izobraževanjem. Zaposleni so pred izobraževanjem izpolnili anketni vprašalnik o varnosti pacientov v UKCL. Anketni vprašalnik (n:340) je v obdelavi v okviru diplomske naloge pri študentki FOV. Vzporedno pripravljata diplomsko nalogo s področja varnostne kulture še dve študentki iz Zdravstvene fakultete v Ljubljani in FOV (pooblaščenki sva somentorici oz. strokovni sodelavki).

Pooblaščenki aktivno sodelujeva s Svetom pacientov, Uradom za pritožbe in pohvale, Pravno službo, Službo za obrambo, varnost in zaščito in drugimi službami znotraj UKCL.

Aktivno sodelujeva tudi z Ministrstvom za zdravje, Oddelkom za kakovost in WHO pisarno v Sloveniji (pri organizaciji in izvedbi izobraževanj o varnostni kulturi).

Zaznavanje, sporočanje, obravnava in analiza varnostnih zapletov

Beleženje in obravnavanje varnostnih zapletov

Sporočene varnostne zaplete smo evidentirali in obravnavali. V obravnavi posameznih zapletov so sodelovali strokovnjaki, ki so vključeni v delovne procese, v katerih so bili prepoznani različni odkloni. Kjer so prepoznali vzrok oz. okoliščine zapleta, so sprejeli korektivne ukrepe, ki bodo v bodoče preprečili določene varnostne zaplete ali omilili posledice le-teh.

Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili

Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti ravnanja z zdravili deluje Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili, v kateri so zdravniki, farmacevti in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z obravnavo hujših varnostnih zapletov v zvezi z zdravili in bodo izdelali standarde, smernice in priporočila za varno ravnaje z zdravili.

Motiviranje in izobraževanje zaposlenih o varnostni kulturi

Najobsežnejši program dela pooblaščenk je bilo izobraževanje in motiviranje vseh zaposlenih v UKCLJ za sodelovanje pri izboljševanju varnostne kulture, ki je potekalo kontinuirano skozi celo leto, v povprečju dvakrat tedensko v trajanju dveh šolskih ur, skupaj 66 sklopov izobraževanj. Za zdravnike, diplomirane medicinske sestre ter druge zaposlene je bilo izven ustanove organiziranih devet predavanj, v katerih so poleg pooblaščenk sodelovali trije vabljeni predavatelji. Izvedenih je bilo tudi šest uvajalnih seminarjev, kjer sta pooblaščenki novo zaposlenim in pripravnikom predstavili osnove varnostne kulture in našega pristopa k obravnavi varnostnih zapletov. Vseh predavanj o varnostni kulturi se je udeležilo 3275 zaposlenih.

Ministrstvo za zdravje je skupaj z WHO pisarno v Sloveniji organiziralo dvodnevno mednarodno učno delavnico o varnosti pacientov za vse pooblaščence iz slovenskih bolnišnic, v katerih sta pooblaščenki aktivno sodelovali. Prisotni so bili strokovnjaki iz več evropskih držav.

Z aktivnim prispevkom sta pooblaščenki sodelovali tudi na strokovnih srečanjih medicinskih sester, fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

211

Ena izmed pooblaščenk se je v oktobru 2010 udeležila Mednarodnega posveta zdravstvenih delavcev v Srbiji kot vabljena predavateljica.

Reševanje pritožb, zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic in drugih zadev

V skladu s Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana, ki je usklajen z Zakonom o pacientovih pravicah in Statutom UKCL sodelujeta pooblaščenki z vodjo Urada za pritožbe in pohvale pri reševanju pritožb in z Komisijo pri reševanju zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic.

V tem letu sta pooblaščenki skupaj s Pravno službo UKCLJ obravnavali tudi nekaj zelo zapletenih pritožb ali zahtev pacientov oz. njihovih svojcev, ki so jih praviloma zastopali pooblaščeni odvetniki. V enem primeru se je v obravnavo primera vključila tudi informacijska pooblaščenka, varuhinja človekovih pravic in Ministrstvo za zdravje. Večina obravnav je uspešno zaključenih, brez finančnih in drugih posledic.

Sodelovanje pri obravnavi problemov v zvezi z medsebojnimi odnosi zaposlenih in drugo (notranja mediacija)

Pooblaščenki sta se odzivali tudi na zaprosila vodstev organizacijskih enot, skupin zaposlenih in posameznikov pri obravnavi problemov, ki pomembno vplivajo na delovno klimo in učinkovitost, kakovost dela ter varnost vseh vključenih (v večini primerov so bili ključnega pomena slabi medsebojni odnosi, nezmožnost opravljanja zadanih nalog ali za izvajanje nasilja nad posameznikom ali skupino). Izkustveno in na podlagi literature je dokazano, da je število in stopnja varnostnih zapletov bistveno večja v delovnih okoljih, kjer ni timskega delovanja in ustrezne komunikacije med zaposlenimi.

Podatki o številu in oblikah varnostnih zapletov v letu 2010

Za leto 2010 so bili podatki o varnostnih zapletih in drugih odklonih zbrani na primerljiv način kot za leto 2009.

Elektronskim prijavam se pridružujejo tudi pisne in telefonske prijave odklonov. Številni zaposleni in svojci pacientov so se osebno zglasili pri pooblaščenkah. Zbirno poročilo o vseh vrstah odklonov za leto 2010 je zbirnik podatkov vseh služb, ki v UKCL vodijo podatke o odklonih, k temu so dodani odkloni, ki so prijavljeni preko sistema upravljanja z odkloni v UKCL.

Pooblaščenki za varnost sta v skladu s Pravilnikom o upravljanju sistema z odkloni v januarju 2011 zbrali podatke o številu in pojavni obliki vseh vrst odklonov, ki so jih v letu 2010 zabeležile posamezne službe znotraj zavoda in podatke, ki sta jih pridobili skozi sistem upravljanja z odkloni (vir podatkov je naveden pri podrobnejši obravnavi posameznega varnostnega zapleta). Vse pridobljene podatke sta poskušali uvrstiti v štiri sklope: strokovni varnostni zapleti, sumi na kazniva dejanja, nasilje, drugo.

Zbrane podatke je potrebno obravnavati zgolj kot absolutne številke prijavljenih zapletov, na podlagi številk ne moremo sklepati o kakovosti in varnosti obravnave pacientov in drugih. Primerljivost podatkov leta 2009 in 2010 v številu in obliki varnostnih zapletov kaže večjo osveščenost zaposlenih o varnostni kulturi, ker pogosteje sporočajo o zapletih. Potrebno je poudariti, da se sporočeni varnostni zapleti po vsebini pomembno razlikujejo. Sporočeni in obravnavani zapleti v letu 2010 se večinoma uvrščajo v zahtevnejšo kategorijo nevarnih opozorilnih dogodkov.

Pri zbiranju in vključevanju podatkov po posameznih skupinah sta se pooblaščenki soočili z dejstvom, da ima vsaka služba lastno metodologijo zbiranja in obdelave podatkov o varnostnih zapletih. Predvidevata, da bo veliko večino varnostnih zapletov, ki se zgodijo pacientom, zbiranje kot tudi obdelava, možno poenotiti v letu 2011; nekatere podatke pa bo treba zbirati in tudi prikazovati ločeno; npr. nesreče pri delu, v katerih so udeleženi predvsem zaposleni in drugi, pohvale in drugo.

Zaenkrat zbranih podatkov ni smiselno niti mogoče prikazovati z grafičnimi tabelami.

V razvijanju varnostne kulture v zavodu je potrebno neprestano motivirati zaposlene, da bodo

prepoznavali in prijavljali varnostne zaplete; samo takšen pristop bo zagotovil večjo varnostno kulturo v UKCLJ z vzpostavitvijo ocen dejavnikov tveganja in preventivnimi aktivnostmi.

Obravnava varnostnih zapletov

Posamezne varnostne zaplete, predvsem vse nevarne opozorilne dogodke smo v skladu s pravili obravnavali po postopku izrednega strokovnega nadzora, vzročno-posledične analize ter varnostnega pogovora.V letu 2010 je bilo opravljenih 18 izrednih strokovnih nadzorov, 13 vzročno-posledičnih analiz, 2 konferenci o zapletih in izidih zdravljenja in 8 varnostnih pogovorov (glede na število prejetih poročil, ki jih pooblaščenki morata prejeti po opravljenem postopku v skladu s pravilniki, ki predpisujejo postopke obravnave varnostnega zapleta).

212

Strokovni varnostni zapleti

Padci 770

Razjeda zaradi pritiska 604

Zapleti v zvezi z zdravili 63

Incidenti 125

Hospit. okužbe 194

Zaplet pri operacijah 160

Drugi zapleti 24

Pogrešani pacienti 18

Sum na kaznivo dejanje Tatvina, drugo 135

NasiljeVerbalno 129

Fizično 25

Nesreče pri delu Nesreče pri delu 100

Urad za pritožbePohvale 150

Pritožbe 82

Drugo Drugo 148

Test Test 13

ODKLONI

Padci 3

Napaka zdravila 9

Tehnične napake 11

Zapleti pri op. 7

Odkloni oskrb. Služb 23

Nasilje 39

Drugo 4

Test 9

NAČIN PRIJAVLJANJA

Splet 105

Pisno 45

Telefon 9

Tabela 92: Skupno število prijavljenih varnostnih zapletov v letu 2010

Tabela 93: Število odklonov v okviru vzpostavljanja sistema obvladovanja odklonov v UKC

Podrobnejši prikaz virov zbiranja, vsebine in obdelave podatkov po posameznih sklopih – obrazložitev

Strokovni varnostni zapleti

Pod ta sklop smo uvrstili varnostne zaplete, ki so se zgodili pri zdravstveni obravnavi pacientov in se večinsko nanašajo na pacienta. To so padci pacientov, razjede zaradi pritiska, zapleti v zvezi z zdravili, zapleti pri operativnem posegu, pogrešani pacienti in drugo. Strokovni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer so nastali. Pri nekaterih smo že uvedli obvezno oceno ogroženosti pacientov v prvih 24. urah po sprejemu. Analize vzrokov posameznega zapleta nam služijo za odstranjevanje ali omilitev okoliščin, ki privedejo do zapleta. S takim ravnanjem ne bomo preprečili vseh varnostnih zapletov, lahko jih pa bistveno omilimo in zmanjšamo.

Padci pacientov

Podatki o padcih pacientov s postelje so že uveljavljen in obvezen kazalnik kakovosti v vseh slovenskih bolnišnicah.

Podatke o padcih pacientov zbira Služba zdravstvene nege že več kot 15 let. Nekaj prijav smo pridobili s prijavo na spletni strani iz organizacijskih enot, kjer tudi drugi zdravstveni delavci in sodelavci poročajo o padcih pacientov (npr. fizioterapevti, radiološki inženirji, …).

Delovna skupina medicinskih sester je pripravila podlage za oceno ogroženosti, ki mora biti opravljena v prvih 24-tih urah po sprejemu pacienta. Zgodnja ocena ogroženosti pacientov bo v večji meri omogočila pravočasne ukrepe za preprečevanje padcev.

Razjeda zaradi pritiska

Podatke zbira Svetovalna služba zdravstvene nege že več kot 13 let. Rezultat zbiranja podatkov in obravnave varnostnega zapleta z vsemi preventivnimi aktivnostmi je dokaz večje osveščenosti o sporočanju varnostnih zapletov in kvalitetnejše zdravstvene nege. Obvezna ocena ogroženosti pacientov po Waterloo skali v 24. urah po sprejemu in ustrezna zdravstvena nega z vsemi preventivnimi aktivnostmi je zmanjšala število preležanin pri pacientih na odstotek, ki je primerljiv z najboljšimi bolnišnicami v svetu.

Zapleti v zvezi z zdravili

Podatke smo večinsko pridobili iz sistemskega zbiranja podatkov v zvezi z dajanjem zdravil na področju zdravstvene nege. Nekaj je bilo tudi prijav preko spleta. V zbir ni vključeno poročilo o

213

neželenih učinkih zdravil, ki jih spremlja Komisija za zdravila, niso vključeni zapleti v zvezi z transfuzijo krvi in krvnih pripravkov in zapleti v zvezi z nabavo in distribucijo zdravil s strani lekarne. Sistemski pristop načrtujemo v letu 2011 preko projektne skupine za varno ravnanje z zdravili.

Hospitalne okužbe

Spremljanje in obvladovanje hospitalnih okužb izvaja Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. V letu 2010 je bilo število bolnikov koloniziranih z MRSA 539, od tega jih je bilo koloniziranih z MRSA ob sprejemu 345, v ustanovi je MRSA pridobilo 194 pacientov; kar je 0.19 % od skupnega števila sprejetih pacientov (102086).

Zapleti pri operativnih posegih

Podatke smo zbirali v Službi zdravstvene nege, preko spletnih prijav, zabeležili smo tudi telefonsko prijavo.

Zapleti pri op. posegih se večinsko nanašajo na poškodbe inštrumentov in aparatur med op. posegi, zaplete v zvezi z okoljem, postopki in materiali (146); posledice pri pacientih v zvezi z zapletom pri operativnem posegu smo beležili v 14 primerih (poškodba pacienta, zamenjava identitete, zamenjava strani telesa in zamenjava operativnega posega). V to kategorijo zapletov so prišteti tudi vsi zapleti v zvezi z anestezijo. V vseh primerih, kjer je bil udeležen pacient, so bili izvedeni izredni strokovni nadzori in izvedeni ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.

Pogrešani pacienti

Paciente, ki so pobegnili, se izgubili in so jih zaposleni pogrešili, je praviloma iskala Služba za obrambo, zaščito in varnost s pomočjo policije. Večina prijav je zabeleženih v evidenci Službe za obrambo, zaščito in varnost, razen v treh primerih, ki so bili prijavljeni preko Službe zdravstvene nege.

Incidenti

Vbodi, vrezi in druge poškodbe z okuženimi predmeti se praviloma pripetijo zaposlenim pri opravljanju delovnih nalog. Zbira jih Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki tudi izvaja nadaljnjo obravnavo poškodovanih. Posamezne primere spremlja tudi Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Drugi strokovni zapleti

Pod drugi strokovni zapleti so evidentirani posamični zapleti, ki se pojavljajo zelo redko in jih ne moremo uvrstiti v že opredeljene varnostne zaplete; npr. samopoškodba, okvara opreme oz.

napeljave, čakanje na prevzem pacienta, prevoz pacienta, čakanje na pregled, ni bilo odziva s strani konziliarnega zdravnika. Po presoji strokovne direktorice UKCL so bili izvedeni izredni notranji nadzori in ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.

Sum na kaznivo dejanje

Vir podatkov je Služba za obrambo, zaščito in varnost (SOZV), ki nam je posredovala opredeljene podatke po klinikah za vsa kazniva dejanja kot so tatvine, vlomi. Podatke o iskanih pacientih smo uvrstili v strokovne zaplete. Ostale podatke v zvezi z varovanjem smo uvrstili med nasilne dogodke.

Nasilje

Nasilne dogodke smo opredelili v dveh sklopih; verbalno in fizično nasilje.

Pod verbalno nasilje smo uvrstili prijave o neprimerni komunikaciji med zaposlenimi, ki je bila prijavljena preko Službe zdravstvene nege, Službe za obrambo, zaščito in varnost (SOZV), preko spleta, pisno ali po telefonu. Med verbalno nasilje smo uvrstili tudi aktivnosti SOZV in policije v smislu odstranjevanja odvisnikov od drog, alkoholiziranih oseb in drugih, ki so kalili red in mir na območju UKCLJ.

Pritožbe pacientov ali svojcev zaradi neprimerne komunikacije ali nezadostnih informacij so opredeljene in obravnavane preko Urada za pritožbe in pohvale.

Pod fizično nasilje smo opredelili prijave o fizičnem nasilju in nadlegovanju s strani pacientov do zaposlenih.

Pod fizično nasilje smo opredelili tudi posredovanje varnostnikov in policije v primeru groženj zaposlenim s strani pacientov ali njihovih spremljevalcev.

Urad za pritožbe in pohvale

Vodja urada razvršča vse prijave pacientov, njihovih bližnjih ali drugih v kategorijo pohvale in pritožbe. V poročilu urada sta vsebinsko in po OE opredeljeni obe kategoriji. Zaenkrat pritožb nismo poskušali uvrstiti v opredeljene tri sklope; metodološko pa je to mogoče narediti v kasnejši, podrobnejši analizi.

Nesreče pri delu

Služba za varnost in zdravje pri delu zbira prijave zaposlenih o nesrečah pri delu, v katere vključujejo nesreče na delovnem mestu (100) in nesreče v zvezi s prihodom na delo (150).

214

Test

Po uvedbi pilotnega projekta prijavljanja varnostnih zapletov preko elektronskega obrazca so prispele prijave varnostnih zapletov, iz katerih pa zaradi nepopolnih podatkov ali praznega prijavnega obrazca lahko sklepamo, da je prijavljitelj testiral sistem.

Zaključek

Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna informacija, na podlagi katere bodo preko vzročno posledičnih analiz zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število sporočil o varnostnih zapletih se je v obdobju preteklega leta bistveno povečalo, še pomembneje pa je, da so sporočeni tudi varnostni zapleti, ki jih je mogoče uvrščati med resnejše zaplete, kar kaže na večjo ozaveščenost zaposlenih o varnostni kulturi.

Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni dogodek ne bi ponovil; niso pa bili obravnavani v širšem okolju zavoda. Želimo si, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih enotah, čemur je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega obvladovanja varnostnih zapletov. Zato je pomembno, da sta pooblaščenki sprotno obveščeni o predlaganih ukrepih in jih glede na njihovo vsebino pripravita Stalni strokovni skupini za presojo za strokovno oceno in uvajata v prakso celotne ustanove.

Pridobivanje dodatnih znanj o varnostni kulturi zagotavlja kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, boljše medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov pa pomeni tudi bistveno cenejšo zdravstveno obravnavo pacientov.

Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju varnostne kulture v UKCLJ in možnostih sodelovanja preko predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta pacientov.

Plan dela za leto 2011 opredeljuje nadgrajevanje sistema s strokovnimi vsebinami, ki bodo pripomogle k varnejši obravnavi pacientov. Strateški načrt za izboljševanje varnosti bo obravnavala presojevalna skupina v mesecu marcu; po potrditvi bo javno dostopen. Planiramo izdelavo varnostnih priporočil za najpogostejše oblike varnostnih zapletov. S tehnološko in vsebinsko nadgradnjo sistema želimo zaposlene informirati in motivirati za sodelovanje in jim olajšati dostop do informacij. Zaposlene bomo seznanjali o varnostni kulturi in jih motivirali za sodelovanje preko stalnega izobraževalnega programa. Za

najzahtevnejša področja dela bomo za zaposlene nadaljevali s širšim celodnevnim programom izobraževanja, v katerega smo dodatno vključili tudi izobraževanje s področja vedenja in komuniciranja s pacienti in njihovimi bližnjimi ter komunikacije v strokovnih timih. Povezovanje med različnimi profili mora postati samoumevni del vsakdanjega sodelovanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

215

8.5. Sistemzagotavljanjakakovosti napodročjuzdravstvenenege inoskrbe

Področje kakovosti v zdravstveni in babiški negi vodi pomočnica glavne medicinske sestre za kakovost in razvoj. Deluje preko Kolegija za izboljšanje kakovosti v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi, ki ima 19 članov. V letu 2010 smo se sestali osemkrat. Povprečna prisotnost članov je bila 76,6 %.

V okviru kolegija smo:• izvedli implementacijo varnostnega protokola Preprečevanje

padcev odraslih pacientov med zaposlene v zdravstveni in babiški negi;

• spremljali zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo;

• oblikovali Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov s specialistično ambulantno obravnavo;

• testirali nadzorne liste za izvajanje Notranje presoje nad izvajanjem Protokola preprečevanja padcev odraslih pacientov in Preventiva razjede zaradi pritiska;

• pripravili nabor skrbnikov protokolov varnosti in kakovosti ter članov delovnih skupin, ki bodo skrbeli za redno posodabljanje obstoječih protokolov ali oblikovali nove protokole.

Kazalniki kakovosti v zdravstveni negi

V skladu s Področnim dogovorom spremljamo na področju kakovosti v zdravstveni negi dva kazalnika kakovosti. Podatki za l. 2010 so naslednji:• št. razjed zaradi pritiska nastalih v UKCL ; 4,1 /1000

hospitaliziranih pacientov,• št. padcev s postelje odraslih pacientov; 0,70 /1000

bolniško oskrbnih dni.

Razjeda zaradi pritiska (RZP); (dekubitus, preležanina) je degenerativna sprememba tkiva, povzročena zaradi pritiska, in strižnih sil, ali kombinacija naštetih dejavnikov. V letu 2010 je 414 pacientov pridobilo RZP v času hospitalizacije, kar pomeni 4,1 RZP/1000 hospitaliziranih. Razjeda zaradi pritiska je pogosto razlog za podaljšanje ležalne dobe in povečanje stroškov zdravljenja. RZP se praviloma pogosteje pojavlja pri starejši populaciji, ker se življenjska doba podaljšuje, se veča skupina starostnikov, tudi bolnih, se bomo v prihodnje soočali s porastom stroškov na področju RZP. Zato je še toliko bolj nujno, da že ob samem sprejemu bolnika v bolnišnico ocenimo stopnjo njegove ogroženosti za nastanek RZP in pripravimo individualni preventivni program.

216

Z namenom izboljšanja stanja moramo pridobiti dodatne preventivne blazine, nadaljevati z izobraževanjem o standardni obravnavi RZP in zdravstveno vzgojnim pristopom. Nujna je posodobitev računalniškega progama za evidentiranje pacientov z RZP. V letu 2010 je bil izveden javni razpis za nakup preventivnih in terapevtskih blazin za preprečevanje nastanka RZP.

Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave padcev od leta 2001. Prijave padcev se od takrat nenehno povečujejo, vendar jih je še vedno premalo glede na raziskave v svetu (2 – 9 padcev na 1000 BOD) V letu 2007 smo se v UKC Ljubljana začeli aktivno ukvarjati s področjem varnostnih zapletov. Postopoma smo začeli uvajati varnostno kulturo s poudarkom na iskanju in odpravljanju sistemskih vzrokov, ne pa iskanju individualnih krivcev.

V letu 2009 smo izdelali tudi varnostni protokol Preprečevanje padcev odraslih pacientov, ki smo ga z načrtnim izobraževanjem zaposlenih v letu 2010 uvedli v prakso. Uvedli smo aktivni pristop k iskanju vzrokov nastanka padca pacienta. V letu 2010 smo izvedli dve vzročno-posledični analizi opozorilnih nevarnih dogodkov povezanih s padcem.

217

Tabela 94: RZP v promilih primerjalno po letih od 2001 do 2010

Tabela 96: Incidenca padcev pacientov v promilih glede na bolniško oskrbne dni (BOD) po letih

Tabela 97: Incidenca padcev s postelje odraslih hospitaliziranih pacientov glede na BOD po letih

Tabela 95: Primerjalna struktura incidence in prevalence RZP po letih

Število RZP/1000 pacientov

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

4,1 3,9 3,5 3,8 3,5 4,2 3,4 3,3 3,6 4,1

Število padcev na 1000 BOD

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

0,68 0,70 0,78 0,74 0,77 1,07 1,03 0,97 1,1 1,5

Incidenca

2007 2008 2009 2010

0,71 0,51 0,60 0,70

Primerjalna struktura incidence in prevalance RZP

2008 2009 2010

incidenca RZP 4,6 4,9 5,9

prevalanca RZP 3,3 3,6 4,1

prinešena RZP 1,4 1,4 1,9

Število in vrste varnostnih zapletov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi

Tabela 98: Vrste varnostnih zapletov v ZBN v letu 2010

Vrsta varnostnega zapleta 2009 2010 indeks

Padci/padci s postelj 665/360 770/362 1,16/1,00

Razjede zaradi pritiska/nastale v UKC 517/376 604/414 1,17/1,10

Napaka pri postopkih in posegih 27 28 1,03

Napaka na opremi 17 47 2,76

Napaka pri dajanju zdravil 63 68 1,08

Pogrešan, izgubljen pacient 3 15 5,00

Samopoškodba 3 11 3,67

Napaka v prepoznavi pacienta 2 1 0,50

Drugo 22 11 0,50

SKUPAJ 1.319 1.555 1,18

Zadovoljstvo pacientov

Delovna skupina za poenotenje vprašalnikov o zadovoljstvu bolnikov s specialistično ambulantno obravnavo je pripravila poenoten vprašalnik in protokol spremljanja zadovoljstva bolnikov s specialistično ambulantno obravnavo, ki je stopil v veljavo oktobra 2010. V teku so priprave na sistematično anketiranje ambulantnih pacientov, ki bo predvidoma potekalo v začetku leta 2011.

S 1. 1. 2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana začeli uporabljati enoten vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. Na klinikah smo imenovali odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v spletno aplikacijo ter za obdelavo in analizo anket. Do konca decembra 2010 je bilo vnesenih 11.602 izpolnjenih vprašalnikov. Z obdelavo smo pričeli na vseh klinikah, največji delež vzorca predstavljajo vprašalniki z Ginekološke in Kirurške klinike. Povprečna ocena vseh odgovorov vključenih v analizo je bila 4,61 na Likertovi lestvici od 1 do 5. Analiza zaprtih odgovorov kaže, da so bolniki najbolj zadovoljni z obravnavo bolečine (4,88), s količino prejetih informacij o bolezni in poteku zdravljenja (4,79), s spoštovanjem zasebnosti (4,74) ter z odnosom osebja (4,70), manj pa so zadovoljni z razumljivostjo prejetih informacij o poteku zdravljenja in možnih zapletih (4,67), najmanj zadovoljni pa so bili z informiranostjo o pravicah in dolžnostih pacientov (4,25) ter z možnostjo sodelovanja pri sprejemanju odločitev o njihovi zdravstveni obravnavi (4,24).

Med kvalitativnimi opombami izstopajo pohvale odnosa osebja do pacientov, načina zdravljenja in postopki sprejema. Največ pripomb pa so podali na zastarelo opremo in prostore, prehrano, preskrbo z bolnišničnim perilom in organizacijo dela.

Prostovoljno delo

Prostovoljno delo se v UKC Ljubljana uveljavlja od leta 2003 (novembra tega leta je bil sprejet tudi Pravilnik o delu prostovoljcev). V letu 2010 smo organizirali 5 uvodnih izobraževanj za prostovoljke in prostovoljce v UKC Ljubljana. Uvodnih izobraževanj se je skupaj udeležilo 95 prostovoljcev, ki so se prvič srečali s prostovoljskim delom v naši bolnišnici. Pri tem sodelujemo z različnimi organizacijami, ki nam pomagajo pritegniti čim več mladih k opravljanju prostovoljnega dela. Zelo dobro sodelujemo s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, Srednjo šolo za elektrotehniko in računalništvo, Škofijsko klasično gimnazijo, Gimnazijo Poljane in Slovensko filantropijo.

V UKC Ljubljana imamo več različnih oblik prostovoljskega dela. Dijaki Srednje zdravstvene šole in Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo sodelujejo kot prostovoljci, pri »pomoči ob prvem stiku pacientov z bolnišnico« - prostovoljci posredujejo informacije bolnikom, ki pridejo na specialistični pregled na Polikliniko in v

218

glavno stavbo UKC Ljubljana. V tej obliki prostovoljnega dela je v šolskem letu 2009/10, sodelovalo 82 dijakov, v šolskem letu 2010/11, pa sodeluje 54 dijakov (z delom so pričeli v mesecu novembru 2010). Družabništvo je druga oblika prostovoljnega dela, ki ga bomo poskušali vpeljati na vse klinične oddelke znotraj UKC Ljubljana. V letu 2010 je v tej obliki prostovoljnega dela delovalo 34 prostovoljcev. Vsi prostovoljci (skupaj 116), so od januarja do decembra 2010, opravili 1219 ur prostovoljnega dela.

Redni in izredni interni strokovni nadzori na področju zdravstvene nege

V okviru rednih internih strokovnih nadzorov smo izvedli nadzor na vseh kliničnih oddelkih in inštitutih Nevrološke klinike: • KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo,• KO za bolezni živčevja,• Sprejemna urgentna ambulanta, • KO – Inštitut za nevrofiziologijo, • Ambulantna dejavnost na Polikliniki.

V letu 2010 je bil izveden redni interni nadzor nad kategoriziranjem pacientov »nadzorna kategorizacija« na vseh kliničnih oddelkih ter izredni nadzor na trinajstih organizacijskih enotah. Na področju preskrbe s tkivi in celicami smo v letu 2010 izvedli redni strokovni nadzor na 12-tih organizacijskih enotah.

Izredni strokovni so bili izvedeni na: • Ortopedski kliniki, v operacijski dejavnosti, • Interni kliniki, KO za nefrologijo, Oddelek za dializo, • Reševalni postaji (2 x) ter • Nevrološki kliniki.

Standardi postopkov, posegov, navodila

Pripravili smo naslednje standarde in navodila:• Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov s specialistično

ambulantno dejavnostjo; pripravila delovna skupina imenovana na Kolegiju za izboljšanje kakovosti v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi,

• Navodila za uporabo manšete za merjenje krvnega tlaka,• Sodelovali smo pri pripravi dopolnjene izdaje Navodil

za pripravo in shranjevanje paranteralnih pripravkov za sistemsko zdravljenje okužb pri odraslih bolnikih.

Aktivno smo se ukvarjali z uvajanjem načrtnega internetnega izobraževanja v prakso:• Protokol oživljanja v UKCL; potrditev na SSUKCL; protokol

pripravila multidisciplinarna skupina na KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo,

• Standard oskrba rane; potrditev na SSUKCL; standard pripravil multiprofesionalni in multidisciplinarno oblikovan tim pod vodenjem pomočnice glavne medicinske sestre UKCL,

• Protokol preprečevanja padcev odraslih pacientov; pripravila delovna skupina imenovana na Kolegiju za izboljšanje kakovost v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi.

Imenovali smo 17 delovnih skupin za posodobitev obstoječih/oblikovanje novih standardov postopkov in posegov v zdravstveni in babiški negi ter 2 dve delovni skupini za pripravo standardnega negovalnega načrta. Poleg tega smo oblikovali 18 delovnih skupin za posodobitev obstoječih/oblikovanje novih protokolov varnosti in kakovosti.

219

220

Kazalniki po področnem dogovoru

Tabela 99: Kazalniki kakovosti po Področnem dogovoru za leta 2007, 2008, 2009 in 2010

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Kazalnik 1: Št. padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni

0,71 0,51 0,62 0,70

- število padcev 422 303 369 362

- število oskrbnih dni 595.205 590.197 590.422 515.358

Kazalnik 2: Št. razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij

3,40 3,30 3,60 4,03

- skupno število razjed 467 479 517 604

- število razjed pridobljenih v bolnišnici 347 339 376 414

- število razjed ugotovljenih ob sprejemu 120 140 141 190

- število vseh hospitaliziranih bolnikov 102.035 103.668 104.754 102.634

Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo

Povprečna čakalna doba (dnevi)* - CT abdomna: - CT toraks: - CT nevrol.: - CT obraz: - CT skelet:- CT glave:- CT kardio.:

*Opomba: to so povprečne čakalne dobe za celo leto in ne na zadnji dan v letu

43,3129,7291,8072,5780,42

124,0645,05

71,3647,90

109,14163,25139,69124,58144,42

66,9781,5271,1889,0779,1991,7587,49

80,3473,3253,6086,7674,6993,36

128,90

Razpon čakalne dobe v dnevih 29 – 124 v pripravi 67 – 92 54 – 129

Odstotek urgentnih preiskav 22,92 % v pripravi 30 % 30 %

Odstotek neustreznih indikacij ni podatka v pripravi / /

Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust

Povprečno število dni na bolnika 8,46 10,07 9,26 8,79

Razpon števila čakalnih dni 1 do 149 1 do 176 1 do 290 1 do 610

Kazalnik 5: Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo (število ponovnih sprejemov pomnoženo s 100 in deljeno s številom vseh odpuščenih bolnikov)

1,10 1,03 1,04 1,03

221

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe

Št. vseh sprejemov v bolnišnico 102.035 103.668 104.754 102.634

Vpeljan je reden odvzem nadzornih kužnin za odkrivanje nosilcev MRSA

da da da da

Št. bolnikov, ki so jim bile odvzete nadzorne kužnine

8.000 7.458 7.698 7.787

Št. vseh hospitaliziranih bolnikov koloniziranih z MRSA

446 474 521 539

Št. bolnikov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu

233 261 311 345

Št. bolnikov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi 213 213 210 194

Delež MRSA med vsemi izolati bakterije Staphylococcus aureus

Podatka ni, ker se pri preiskavah na MRSA v nadzornih kužninah ne določa eventualne prisotnosti bakterije S. aureus občutljive za meticilin (oksacilin).

Podatka ni, ker se pri preiskavah na MRSA v nadzornih kužninah ne določa eventualne prisotnosti bakterije S. aureus občutljive za meticilin (oksacilin).

Podatka o deležu, S.aureus- MRSA od S. aureus iz nadzornih kužnin ni mogoče izračunati, ker se v nadzornih kužninah ne določa prisotnosti bakterije S. aureus občutljive na meticilin. Delež S. aureus- MRSA od S. aureus iz klinićnih kužnin je 9,1%.

Podatka o deležu, S.aureus- MRSA od S. aureus iz nadzornih kužnin ni mogoče izračunati, ker se v nadzornih kužninah ne določa prisotnosti bakterije S. aureus občutljive na meticilin. Delež S. aureus- MRSA od S. aureus iz kliničnih kužnin je 9,48 %.

9.1. Komisijazapreprečevanje inobvladovanjebolnišničnih okužb–KOBO

Delovanje Komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v letu 2010 je potekalo na naslednjih področjih:• priprava in posodabljanje strokovnih navodil; • izobraževanje in svetovanje; • pomoč pri obravnavi problemov s področja BO;• sodelovanje v komisijah; • mednarodno sodelovanje.

Poglavitno delo KOBO je bilo v letu 2010 še vedno povezano s pripravo Programa za preprečevanje legioneloz v UKC Ljubljana. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh vpletenih služb, je sestavila obsežen dokument, ki bo v kratkem na voljo na spletni strani UKCL in s katerim so urejene pristojnosti in način delovanja za preprečevanje legioneloz.

Sodelovanje na internem izobraževanju UKC v specialnih učnih delavnicah “Higiena prostorov in opreme v bolnišnici v delokrogu bolniške strežnice – čistilke” , v katerih so sodelovali slušatelji, ki delajo na delovnem mestu bolniške strežnice – čistilke in prihajajo iz OS Službe za higieno prostorov in opreme, OS Centralne sterilizacije, Službe bolniške prehrane in dieto terapije, Ginekološke klinike, Nevrološke klinike, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Kliničnega inštituta za radiologijo in Klinike za nuklearno medicino.

KOBO je sprejel strategijo spremljanja okužb kriruške rane in katetrskih seps. Osnova bo HELICS protokol.

9. Preprečevanje

in obvladovanje bolnišničnih

okužb

222

Prav tako KOBO je bil aktivno vpleten v pripravo pandemskega plana in pri pripravah na cepljenje proti pandemski gripi. Sodelovali smo v Komisiji za antibiotike UKC Ljubljana in v KOBO Splošne bolnišnice Brežice.

Sodelujemo na področju spremljanja okužb s Cl. difficile in sicer v mednarodni prevalenčni študiji »European Clostridium difficile-associated disease (CDAD) survey» - ECD.894, EU – projekt je še v teku.

9.2. Službazapreprečevanjein obvladovanjebolnišničnih okužb– SPOBO

Delovanje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO leta 2010 je potekalo na naslednjih področjih:

• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb;• izobraževanje, svetovanje in zdravstveno – vzgojno delovanje; • priprava in posodabljanje strokovnih navodil; • vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij;• sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih;• sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme

in materiala prek javnih naročil;• sodelovanje pri strokovnih nadzorih;• sodelovanje v projektnih skupinah in komisijah.

Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb

V letu 2010 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA, ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD). Poročilo bomo izdelali posebej, ko bomo dobili tudi usklajene podatke za BOD. Po preliminarnih podatkih za leto 2010 bo incidenca MRSA ostala blizu izračunane za leto 2009, pri čemer pa smo zmanjšali delež bolnišničnih prenosov. Incidenca bakterij, ki izločajo betalaktamaze širokega spektra (ESBL) je bila tudi v letu 2010 v porastu, vendar ugotavljamo, da je delež prenosov stabilen in da prihaja do vnosa teh mikroorganizmov. V letu 2010 v UKC Ljubljana ni bilo problemov z VRE.

Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Pri aplikaciji BIRPIS je sedaj možen pregled kritičnih podatkov.

Izobraževanje, svetovanje in zdravstveno-vzgojno delovanje

Že več let delavcem, ki se na novo zaposlijo v UKC Ljubljana, v okviru uvajalnih seminarjev predstavimo dejavnosti SPOBO in nekaj osnov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.Izobraževalno in svetovalno dejavnost izvajamo zaposleni dnevno in ob razreševanju problemskih situacij, ki jih zaznamo sami ali so nam sporočene s strani zaposlenih. Večina izobraževanj v letu 2010 je potekalo na temo obvladovanja prenosov multiplo-odpornih bakterij.

Aktivno smo sodelovali na Infektološkem simpoziju 2010 (Okužbe pri starostnikih). Sodelovali smo pri izvajanju podiplomskega

223

tečaja iz hospitalne higiene za medicinske sestre z višjo in visoko izobrazbo in sanitarne inženirje, ki je pod okriljem Katedre za mikrobiologijo in Inštituta za mikrobiologijo MF v Ljubljani. Udeleževali smo se tudi drugih strokovnih srečanjih, kjer smo sodelovali aktivno ali pasivno kot udeleženci (priloženo poročilo o izobraževanju).

vetovali smo glede arhitektonskih rešitev, opreme in/ali zaščitnih ukrepov med izvajanjem del pri gradbenih projektih, za katere smo bili zaprošeni.

Priprava in posodabljanje strokovnih navodil

Sodelovali smo pri pripravi smernic za zdravljenje zunaj bolnišnične pljučnice. (Mušič E, Osolnik K, Tomič V, Eržen R, Košnik M, Beović B, Lejko–Zupanc T, Strle F, Vodopivec-Jamšek V, Živčec-Kalan G, Švab I, Sočan M. Priporočila za obravnavo zunajbolnišničnih pljučnic odraslih (prenovljena in dopolnjena izdaja 2010; Zdrav Vestn 2010; 79: 245-64.)

Sodelovali smo pri pripravi republiških smernic pri obravnavi bolnikov, koloniziranimi z Gram negativnimi bakterijami, ki izločajo encime ESBL.

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_oktober_2010/PRIPOROCILA_ESBL_26.10.10.pdf

Program preprečevanja legioneloz v UKC Ljubljana je bil objavljen v dokončni obliki na spletni strani UKC Ljubljana, skupaj z algoritmi. Objavljena so bila tudi navodila za obravnavo bolnikov s Clostridium difficile in bolnikov koloniziranih z Gram negativnimi bakterijami, ki izločajo encime ESBL.

Vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij

V letu 2010 je bilo nekaj manjših izbruhov norovirusnih drisk in posamezni manjši izbruhi prenosa večkratno odpornih bakterij, kjer smo pomagali pri zajezitvi. V drugi polovici leta 2010 ugotavljamo izrazito zmanjševanje Clostridium difficile.

Sodelovali smo tudi pri obravnavi možnih bolnišničnih prenosov legioneloze, vendar zanesljivega prenosa legionele v UKC nismo dokazali.

Sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih

V letu 2010 je bil SPOBO glavni nosilec projekta »Cepljenje zaposlenih v UKC Ljubljana proti gripi«. Cepilo se je približno 11 % zaposlenih. Nismo pa cepili prostovoljcev in študentov.

Precepljenost je slaba, predvsem zaradi negativne propagande s strani medijev. Ta problem bomo skušali izboljšati s terciarnim projektom preverjanja različnih intervencij za izboljšanje cepljenja. Leta 2010 smo začeli s projektom celovite obravnave zdravstvenih delavcev pri preprečevanju in obvladovanju krvno prenosljivih bolezni. Predvidoma bo projekt končan do leta 2011.

Sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil

Sodelavci SPOBO so bili zelo aktivni pri pripravi kriterijev za varovalna sredstva in pripravi javnih razpisov, pri vseh gradbenih projektih UKC in pri vzpostavljanju negovalne bolnišnice.

Sodelovanje pri strokovnih nadzorih

Sodelovali smo pri rednih strokovnih nadzorih na KO za nevrologijo.

Sodelovanje v različnih projektnih skupinah in komisijah

Sodelujemo v:• Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb UKCL;• Komisiji za kakovost;• Komisiji za antibiotike;• Delovni skupini za pripravo Programa preprečevanja

legioneloz v UKC Ljubljana;• Komisiji za pripravo predlogov za kratkoročne in dolgoročne

ukrepe za celovito sanacijo razmer na KO za hematologijo;• Komisiji za pregled vseh prostorov v centralni stavbi, Zaloška 7;• Kriznem štabu v primeru pandemije virusa H1N1;• Nacionalni komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb; • Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb SB Brežice; • Razširjeni strokovni kolegij za infektologijo;• Komisija za preskrbo s tkivi in celicami.

SPOBO je vključen v ARS projekt, ki ga vodi IVZ in sicer »Nacionalna presečna študija bolnišničnih okužb«.

Strokovni dosežki in sodelovanje na projektih V okviru terciarnega projekta o pogostnosti in etiologiji okužb osrednjih žilnih katetrov na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter tudi v intenzivnih enotah UKC Ljubljana, v sklopu terciarnega projekta, so bili vključeni 204 bolniki s 441 osrednjimi žilnimi katetri. UKC Ljubljana je bil vključen tudi v evropski projekt PROHIBIT za spremljanje katetrskih okužb. Ta projekt se je šele pričel v enotah EIT UKC Ljubljana. Zaključili smo projekte ECDIS (Bauer MP et al . Clostridium difficile infection in Europe : a hospital – based survey. Lancet DOI: 10.1016/S0140-

224

6736(10)61266-4) in ESAC ( Report on point prevelance survey of antimicrobial presription in European nursnig homes, 2009. ESAC-3: Nursnig home subproject group.)

V mesecu avgustu smo opravili pilotsko točkovno prevalenčno raziskavo bolnišničnih okužb v okviru evropskega in nacionalnega projekta. Zaradi časovne stiske je bila raziskava opravljena le na oddelkih kirurgije in internih klinik ter Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Prevalenca je bila 10,9 %. Podatki te študije bodo služili za pripravo na glavno prevalenčno študijo, ki se bo zaključila oktobra 2011.


Med najpomembnejše dosežke pri organizaciji dela SPOBO štejemo dokončanje računalniškega programa za spremljanje multiplo odpornih bakterij -INFECTIS, ki bo predvidoma v celoti deloval do konca leta 2011. S tem bomo nedvoumno posodobili in ažurirali te podatke, ki bodo služili za pravočasno ukrepanje na oddelkih UKCL.

Objava v domači in tuji literaturi

Objavili smo dva prispevka v revijah, ki jih indiksira SCI in 10 prispevkov v domači literaturi.

9.3. Poročilokolegijahigienikov

V kolegij higienikov se vključujejo: medicinske sestre za preprečevanje okužb, sanitarni inženirji – higieniki, fizioterapevti – higieniki, radiološki inženirji – higieniki in strokovnjaki iz laboratorija. Področje vodi pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za bolnišnično higieno in epidemiologijo. V kolegiju je 95 članov. Vodja kolegija higienikov je članica Strokovnega kolegija za zdravstveno nego, članica Kolegija vodij sterilizacijskih enot v UKCL, članica komisije za obvladovanje okužb v UKCL in članica komisije za kakovost. Povezuje se s Službo za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, z Oskrbovalnimi službami, s Službo za zagotavljaje kakovosti, s Komercialno službo za pripravo strokovnih kriterijev in standardizacije medicinsko potrošnih materialov, s Službo za razvoj poslovnih informacijskih sistemov, s Službo za varnost in zdravje pri delu, s Tehnično vzdrževalno službo, s Kliničnim inštitutom za medicino dela prometa in športa. Higieniki so vključeni v delovne skupine za prenovo strokovnih in delovno operativnih navodil na nivoju UKCL in na nivoju klinik. Interdisciplinarno delovanje vseh higienikov se je uveljavilo kot element kakovostnega delovanja zdravstvene nege in oskrbe v povezavi z glavnimi medicinskimi sestrami, s pedagoškimi medicinskimi sestrami in sestrami za kakovost, s ciljem zmanjšati tveganja za bolnišnične okužbe. Delovanje higienikov je vidno v izobraževanju kadrov v UKCL in sodelujejo tudi s Srednjo zdravstveno šolo, z visokimi šolami in fakultetami za zdravstveno nego, z Medicinsko fakulteto v uvajanju študentov v klinične vaje in soizvajalci vaj v podiplomskih izobraževanjih iz bolnišnične higiene. Posamezniki se udejstvujejo tudi kot izpraševalci v komisijah za preverjanje strokovnih znanj in so člani skupin za interne strokovne nadzore. Sodelujemo tudi z drugimi zdravstvenimi inštitucijami kot je Inštitut za varovanje zdravja, Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana in Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor v usklajevanju zahtev zakonodajnih besedil.

Aktivnosti v letu 2010

Standardizacija opreme in potrošnih materialov na področju zdravstvene nege in oskrbe

Sodelovali smo v pripravi strokovnih kriterijev in v izvedbi javnih naročil za naslednje skupine materialov in opreme:• razkužila, mila, losioni, • sanitarna galanterija, • plastične vrečke za embalažo odpadkov in perila, • embalaža za infektivne odpadke, • termodezinfektorje, • varovalna sredstva, • vozički in preiskovalne ter masažne mize, delovna obutev.

225

Vpeljali smo standard uporabe manšet za merjenje krvnega pritiska za enkratno uporabo in standard uporabe spodnjih hlačk za enkratno uporabo in oblikovali kriterije za izbor teh materialov. Sodelovali smo v Komisiji za potrjevanje novih identov in analizirali smo posamezne zahtevke ter na podlagi strokovnih in ekonomskih kriterijev dopolnjevali standarde materialov za UKCL.

Sodelovali smo v komisiji za izbor laboratorijskih diagnostičnih materialov. Sodelovali smo tudi pri pripravi standarda za nego rane in razreševali strokovne dileme, ki so vezane na higiensko izvedbo postopka, ter sodelovali pri izobraževanju izvajalcev postopkov.

Projektni pristop uvajanja novih materialov v prakso in nadzor nad porabo materialov za zdravstveno nego in oskrbo je potekal na področju uvajanja manšet za enkratno uporabo za merjenje krvnega pritiska.

Porabo materialov (razkužil in rokavic) spremljamo v skladu s sklepom Strokovnega sveta zdravstvene nege in tako preverjamo izvajanje navodil za uporabo. V pripravi podatkov sodelujemo z Informacijskim centrom in Komercialnim sektorjem. Poročila predstavimo vsem zainteresiranim skupinam in posameznikom.

Povečali smo dostopnost stenskih razkuževalnikov za higieno rok za potrebe preventive pred sezonskimi respiratornimi okužbami.Že od leta 2006 spremljamo in analiziramo porabo potrošno medicinskega materiala na področju zdravstvene in babiške

nege ter oskrbe, na katerega lahko delno ali v celoti lahko vpliva medicinska sestra s sodelavci v timu.

V strokovnih komisijah za javna naročila je sodelovalo 165 medicinskih sester. Vzpostavili smo sistem kadrovanja v strokovne komisije za pripravo strokovnih kriterijev za izvedbo javnih naročil tako, da se obvezno vključi strokovnjaka medicinsko sestro za obvladovanje okužb v vsako pripravo strokovnih kriterijev za vse medicinsko potrošne materiale in opremo.

Splošna higiena prostorov in opreme

Organizirana je v 2/3 površin UKCL (180.000 m2) v okviru Oskrbovalnih služb, Službe za higieno prostorov in opreme in v organizaciji higienskih enot na Ginekološki kliniki in na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ter v 1/3 površin (90.000 m2) v izvajanju splošne higiene prostorov in opreme se vključuje zunanji izvajalec preko javnega naročila. Vseh lokacij je 18 in samo čiščenje vodovodnih pip (8.050) in merjenje temperature vode na vodovodnih izlivkah zahteva velik časovni zalogaj v procesu vzdrževanja splošne higiene prostorov in opreme. Pripravili smo dokumentacijo za javni razpis in vključili tudi nove zgradbe v sistem javnega naročila za čiščenje prostorov in opreme. Sprememba bo vključevala tudi odgovorne osebe za nadzor na lokaciji in tudi izredne nadzore iz strani sanitarnih inženirjev iz Službe za higieno prostorov in opreme.

226

Koordiniranje nadzorov zdravstvene in okoljske inšpekcije in reorganizacija služb za področje vode in odpadkov

Osrednja vsebina nadzorov zdravstvene inšpekcije je bilo področje neoporečne vode in področje odpadkov in tudi nadzor nad navodili za preprečevanje okužb, kar je do septembtra 2010 koordinirala pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko epidemiološko področje. Preventivni ukrepi nadzora nad pitno vodo v bolnišnici vključujejo tako nadzorovano uporabo vseh vodnih virov, kar je organizacijsko vezano na Tehnično vzdrževalno službo, ki tudi po novem koordinira sodelovanje z zdravstveno inšpekcijo za področje vode.

Področje odpadkov kot del sistema splošne higiene, je po septembru 2010 organizirano obvladovanje od strokovnih sodelavcev v Službi za varnost in zdravje pri delu, kjer se posodabljajo tudi navodila za razporejanje odpadkov po zahtevah zdravstvene inšpekcije.

V letu 2010 smo realizirali tudi nabavo 430 košev za odpadke za vse klinike UKCL in tako omogočili izvedbo ločevanja odpadkov po zahtevah okoljske in zdravstvene zakonodaje. Uspešno smo zaključili tudi javni razpis za plastične zabojnike za infektivne odpadke.

Od številnih zahtev zdravstvene inšpekcije so potekale tudi aktivnosti za izdelavo shem vodovodnega omrežja. Izpeljali smo pilotsko pripravo sheme vodovodnega omrežja na Stomatološki kliniki. Nadaljnja priprava shem vodovodnih inštalacij je sedaj v delokrogu TVS.

Aktivnosti v zvezi z Novo gripo in preventivnimi cepljenji

V okviru UKCL pa smo sodelovali v t.i. kriznem štabu in se skupaj s SPOBO in Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja vključili v realizacijo sklepov kriznega štaba za pandemsko gripo. Higieniki na klinikah so sodelovali kot motivatorji in izvajalci preventivnih cepljenj proti gripi.

Sodelovanje v skupinah za Strokovne nadzore v zdravstveni negi in bolnišnični higieni, v skladu s pravilnikom o internih strokovnih nadzorih.

Strokovni nadzori, ki potekajo v okviru službe za kakovost vključujejo tudi področje Zdravstvene nege in oskrbe. Naša naloga

je, da vključujemo tudi nadzor nad higienskimi pravili ravnanja izvajalcev na lokacijah, ugotavljamo prostorske in materialne možnosti varnega delovanja in preprečevanja prenosa okužb. Sodelovali smo pri evaluaciji korektivnih ukrepov strokovnega nadzora na Inštitutu za radiologijo in na Ginekološki kliniki.

Vzpostavili smo sodelovanje higienikov pri strokovnih nadzorih preprečevanja in obvladovanja okužb skupaj s SPOBO in konec leta 2010 realizirali nadzor na vseh oddelkih Nevrološke klinike.

Vodenje kolegija higienikov UKCL

Člani kolegija so medicinske sestre, sanitarni inženirji, fizioterapevti, rentgenski inženir, laboratorijski strokovnjak. Vsi delujejo za področje preprečevanja in obvladovanja okužb. Imamo mesečne sestanke in usklajujemo naloge in razrešujemo dileme v zvezi z aktualnimi dogodki na področju obvladovanja okužb. Udeležba na sestankih je povprečno 80 %. Sodelujemo tudi v Komisiji za obvladovanje okužb in pri obnovi navodil za spremljanje incidentov in navodil za ravnanje z bolniki in kontakti z bolniki s pljučno TBC.

Izobraževanje kadrov iz osnov higiene v bolnišnici

Redno smo vključeni v izobraževanje kadrov v zdravstveni negi in oskrbi in v uvodnih seminarjih za vse novozaposlene v UKCL. V letu 2010 smo reorganizirali uvajalni program bolnišnične higiene in preprečevanja okužb za diplomirane medicinske sestre in ponovno smo bili soorganizatorji podiplomskega izobraževanja na MF iz bolnišnične higiene za medicinske sestre, sanitarne inženirje, fizioterapevte, radiološke inženirje in zdravnike, kar je prispevek h kakovosti in varnosti pacientov tudi v UKCL. V letu 2010 je zaključilo šolanje 17 slušateljev na podiplomskem tečaju iz bolnišnične higiene za medicinske sestre. Sodelovali smo tudi v izobraževanju oskrbovalk – kurirjev in gospodinj na klinikah, prostovoljcev in čistilk ter v programih interkliničnih seminarjev in na strokovnih srečanjih medicinskih sester in sanitarnih inženirjev. Posamezne kolegice so se vključile tudi v projekt Čili za delo in izobraževanje tudi uspešno zaključile. Varovanje zdravja zaposlenih je tudi del delokroga higienika na lokaciji, saj tudi redni sistematski pregledi zaposlenih potekajo v koordinaciji medicinskih sester za obvladovanje okužb-higienikov. Ob tem smo zaznali problematiko premajhnih kapacitet KIMDPŠ – ne moremo zadostiti zakonodaji, ki narekuje vsakoletne preventivne zdravstvene preglede za večino naših zaposlenih. Pogrešamo organizirana izobraževanja s področja osnov higiene v bolnišnici za novo zaposlene zdravnike in specializante medicine, ki prihajajo v različna delovna okolja v UKCL.

227

Ukinjajnje aparatov za pitno vodo, kjer je dostopnost vode iz neoporečnih vodovodnih pip

Zaradi neustreznih rezultatov vzorcev vode in površin aparatov za pitno vodo smo se odločili, da zmanjšamo število aparatov za pitno vodo z upoštevanjem kriterija dostopnosti pitne vode iz drugih virov in ob upoštevanju zanesljivega sprotnega vzdrževanja čistosti vodovodnih pip in aparatov. Preko članov Kolegija higienikov smo postopoma ukinjali aparate za vodo iz prvotnega števila 370 aparatov na sedanje število 236. Zmanjšali smo porabo plastičnih kozarcev in povečali nadzor nad vzdrževanjem čistosti aparatur.

Projekt ravnanja z odpadki

V projektu ravnanja z odpadki smo dopolnili opremo zbiralnih mest s koši na kolesih za ločevanje odpadkov. Sistemsko ločevanje odpadkov je bilo uvedeno že v letu 2009 in je bilo v letu 2010 dopolnjeno z zbiranjem pisarniškega papirja za razrez na vseh enotah UKCL. Povprečna količina infektivnih odpadkov na pacienta na dan je 2.8 kg, kar je v skladu s podatki univerzitetnih bolnišnic v EU. Izpeljali smo dodatne učne delavnice na temo higiene rok, uporabe varovalnih sredstev in Ravnanja z odpadki v UKC Ljubljana na vseh klinikah in oddelkih.

Pripravljali smo plakat s podrobnimi informacijami o ravnanju z odpadki, ki je v zaključni fazi in bo izdan v prvih mesecih 2011 za potrebe informiranja zaposlenih v delovnem okolju.

Sklepna misel

Po podatkih SPOBO se je povečalo število pacientov z večkratno odpornimi bakterijami. Higieniki to povezujemo tudi s pomanjkanjem kadra in varčevalnimi ukrepi (zmanjševanje stroškov za materiale za enkratno uporabo). Nedosledno zagotavljanje izolacijskih pogojev zaradi prezasedenosti posameznih bolniških sob in pomanjkanje kadra je kronično prisoten problem. Opažamo, da je nedosledno jemanje nadzornih kužnin tudi posledica zmanjševanja stroškov preiskav. Ponovno želimo opozoriti na potrebo po odgovornem zdravniku za obvladovanje bolnišničnih okužb na klinikah, kar bi prav gotovo vplivalo na izboljšanje kazalnikov povezanih s preprečevanjem in obvladovanjem okužb.

Slika: Samolepilni plakat Umivanje rok so medicinske sestre za prepečevanje okužb – higieniki namestili na 1.300 mestih – sanitarnih prostorih po vseh klinikah UKCL.

228

10.1.KomisijazazdravilaUKCL

Naloge komisije za zdravila

• sodelovanje v postopkih zagotavljanja sodobnega izbora zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kvalitete in farmakoekonomskih dejavnikov;

• spremljanje in predlaganje ukrepov za uvajanje sodobnih načel kakovostne farmakoterapije;

• oblikovanje minimalnih standardov za sodobno informiranje ter izobraževanje vseh strokovnih profilov, ki se pri svojem delu srečujejo z zdravili;

• sodelovanje pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z zdravili in pri preprečevanju napak pri uporabi zdravil;

• spremljanje neželenih učinkov zdravil (poročila);• spremljanje porabe zdravil v UKC (KC, klinični oddelki,

primerjava z drugimi bolnišnicami v Sloveniji in v tujini – zlasti najpogosteje predpisanih zdravil ter nekaterih posebnih skupin (biotehnološka zdravila, narkotiki, zdravila za redke bolezni, antidoti, antibiotiki, draga zdravila, v Sloveniji neregistrirana zdravila);

• sodelovanje v nacionalnih programih obvladovanja stroškov za zdravila;

• sodelovanje v postopkih za javne razpise zdravil.

10. Obvladovanje

uporabe zdravil in potrošno

medicinskega materiala

229

Sestava

Komisijo sestavljajo specialisti medicinskih vej, farmacevti in ekonomisti z dodatnimi funkcionalnimi znanji s področja klinične farmakologije, klinične farmacije in farmakoekonomike.Komisija je pri obravnavi specifične tematike povabila k sodelovanju tudi druge strokovnjake.

Nova zdravila na listi UKC Ljubljana

KZKC je dodatno poostrila kriterije za uvrstitev na listo in se osredotočila predvsem na zdravila, ki pomenijo bistveno dodatno vrednost pri farmakoterapiji.

Tudi v letu 2010 smo veliko pozornosti posvetili tudi farmako-ekonomskim podatkom.

Dopolnili smo naslednje dokumente:• predlog standardiziranega postopka za zdravila posebnega

pomena z natančnimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji, spremljanjem (ne)učinkovitosti in zapletov.

• dopolnilo Pravilnika/poslovnika KZKC (z navodili za obravnavo doniranih zdravil);

• dopolnitev novih smernic za postopek razvrščanja predlaganih novih zdravil na listo UKC;

Dopolnili smo seznam učinkovin oz. zdravil, ki naj bi bile v UKC pod posebnim nadzorom, tako glede odobrenih indikacij, pravilne uporabe, kakor tudi glede stalnega nadzora cen in skupnih stroškov (npr. biološka zdravila, zdravila za zdravljenje redkih bolezni, nizkomolekularni heparini, nespecifični imunoglobulini, albumini, setroni, eptakog alfa (NovoSeven). Rezervni antibiotiki, novi antimikotiki, infuzijske raztopine …). Na ta seznam smo dodali še rentgenska kontrastna sredstva.

9.1.4. Komisija in javni razpisi zdravil

Za potrebe javnih razpisov v UKC smo oblikovali skupine farmacevtskih paralel in skupine primerljivih zdravil. Nova metodologija je pokazala, da je v posameznih primerih možno doseči velike prihranke (do 70 %), ne da bi pri tem okrnili kvaliteto zdravljenja ali varnost bolnikov. Na žalost od nekaterih kliničnih oddelkov nismo dobili podpore, pa tudi nobenih znanstveno podprtih dokazov, da bi novi način kakorkoli ogrožal strokovno delo ali varnost bolnikov.

Komisija je pri razvrščanju novih zdravil na listo upoštevala predvsem načela: • novo zdravilo je bistveno bolj učinkovito od predhodnih

zdravil,

• novo zdravilom je bistveno varnejše od predhodnih,• razmerje učinkovitosti in varnosti je ugodnejše,• novo zdravilo izkazuje tudi stroškovno učinkovitost,• predlagano zdravilo je ob primerljivi učinkovitosti in varnosti

tudi ekonomsko ugodnejše.

Vedno pogosteje so nova zdravila resda nekoliko bolj učinkovita, vendar pa nesorazmerno dražja od predhodnih. V takih primerih je KZKC zdravilo uvrstila na listo le za močno zožane indikacije in/ali posamezne bolnike, ki cenejših zdravil niso prenašali oz. so bila zanje kontraindicirana.

Skupna poraba novih zdravil na bolnišnični listi je bila v letu 2010 razmeroma majhna, vendar je za večino od njih pričakovati porast stroškov v naslednjih letih.

Poseben primer so bila biološka zdravila, katerih poraba naglo narašča. Pričakovani zdravilni učinki pogosto ne dosegajo vrednosti, ki so bile ugotovljene v kliničnih preskušanjih znotraj skrbno izbranih populacij.

Biološko podobna zdravila (biosimilars), ki smo jih v letu 2010 uvrstili tudi na listo zdravil v UKC, so primerljivo učinkovita in sprejemljivo varna. Kljub temu, da so ta zdravila v EU registrirana po centraliziranem postopku, da so v klinični uporabi že več let in da v EU ni bilo ugotovljenih nobenih klinično pomembnih farmakovigilančnih zapletov, jih klinike zavračajo ali pa uvajajo le v simboličnem majhnem obsegu.

Komisija je v 2010 odobrila le 13 inovativnih zdravil z novimi učinkovinami, vendar z določenimi omejitvami predpisovanja. Odobrenih je bilo še 96 identov za alergene, ki pa stroškovno ne pomenijo povečanja porabe, temveč le zamenjavo za podobne pripravke, ki smo jih uporabljali že v preteklosti. Veliko (120) novih identov pa izvira iz javnega razpisa, na katerem so bile izbrane cenejše paralele. Komisija je pri kriterijih za razpis vztrajala na zahtevi, da se izmed več enakovrednih zdravil izbere samo najcenejšega in ne več paralel s ceno najcenejše. Ob sočasnih zaostrenih pogojih za primerljiva zdravila so bili skupni učinki razpisa pozitivni.

V letu 2010 je bilo skupno dodeljenih še 481 identov, od tega 120 zaradi javnega razpisa (za učinkovine, ki so sicer že bile na listi), 55 zaradi donacij in 44 zaradi naturalnega rabata. 166 dodatnih identov predstavlja le zamenjave za podobne pripravke zaradi uskladitve jakosti, oblike, pakiranja itd.

Donirana zdravila so dobila le začasni ident.

Ostale vloge so bile zavrnjene ali odložene do pridobitve dodatne dokumentacije oz. farmakoekonomskih podatkov.

230

Komisija in javni razpisi zdravil

Zadnji razpis še ni povsem zaključen, vendar preliminarni rezultati kažejo, da je Komisija v tesnem sodelovanju z lekarno, komercialno službo in ekipo za javne razpise pomembno prispevala k znižanju stroškov za zdravila, ki v letu 2010 verjetno ne bodo presegali lanske porabe, kar lahko ocenjujemo kot uspešno ob upoštevanju analitičnih napovedi iz tujine, da se poraba v univerzitetnih bolnišničnih ustanovah letno povečuje za 10 do15 % letno.

Terapevtske smernice

KZKC je ob uvrstitvi na listo zahtevala, da morajo klinike, ki so največji porabniki zgoraj navedenih zdravil, pripraviti natančne terapevtske smernice za njihovo uporabo. Do sedaj je smernice poslalo le malo klinik in še to samo za nekaj indikacij. Natančne smernice omogočajo optimalno zdravljenje, zmanjšano tveganje za napake, zmanjšanje stroškov za zdravila in notranji nadzor. Na ta način lahko pomembno vplivajo na izboljšanje kvalitete predpisovanja in zmanjšanje stroškov.

Seje

KZKC je imela v letu 2010 12 rednih sej ter številne izredne in ad hoc sestanke. Posamezni člani KZKC smo imeli še vrsto neformalnih informacijsko-konzultacijskih sestankov s predstojniki oz. drugimi specialisti kliničnih oddelkov (nizkomolekularni heparini, setroni, eritropoetini itd). več sestankov je bilo namenjenih tudi reševanju resnejših farmakovigilančnih primerov.

KZKC je postopke uvrščanja novih zdravil na listo v skladu s sodobnimi strokovnimi spoznanji zaostrila do skrajne, še sprejemljive meje; nadaljnje omejevanje pogojev in obsega liste pa bi vodilo v manj kvalitetno farmakoterapijo oz. zaostajanje glede na druge primerljive bolnišnice v SLO in tujini.

Člani komisije so na sejah pogrešali ustrezno informacijsko podporo, ki jo lahko zagotovi le dobra informacijska oprema, nemoten dostop do relevantne literature podatkovnih zbirk in tudi do (anonimiziranih) podatkov uporabe zdravil pri določenih skupinah bolnikov. Na žalost je komisija naletela tudi na popolno nepripravljenost sodelovanja oz. dostopa do kliničnih podatkov, ki ne spadajo v kategorijo zaupnih podatkov.

Donirana zdravila

Člani KZKC so večkrat opozorili na potrebe po strokovnem nadzoru tistih doniranih zdravil, ki po začetni uporabi doniranih vzorcev UKC obvezujejo za nadaljevanje uvedenega zdravljenja kasneje. Komisija podpira donacije in predlaga čim krajši postopek, vendar morajo tudi ta zdravila dobiti soglasje.

Tudi za nova donirana zdravila morajo biti pripravljene jasne smernice.

Donacije naj se po možnosti uporabljajo samo na enem oz. na čim manj oddelkih, ki morajo biti dobro informirani o novem zdravilu. KZKC je ugotavljala tudi primere kompeticije doniranih zdravil z zdravili, ki so bila izbrana na javnem razpisu.

Še večji problem so predstavljala draga zdravila, ki jih je sponzor zagotovil le za začetek zdravljenja, klinike za nadaljevanje zdravljenja niso imele dovolj sredstev.

Cenik zdravil

Komisija ocenjuje, da cene v povprečju niso glavni vzrok za zvečanje stroškov. Glavni vzrok povečanih stroškov za zdravila je povečana količinska poraba nekaterih zdravil oz. skupin zdravil, ki so že daljši čas na listi.

Poraba je v nekaterih primerih bistveno odstopala od tiste, ki so jo predstojniki napovedali v vlogi za odobritev identa. Komisija nima pooblastil, niti kadrovskih možnosti, da bi sproti nadzorovala in preverjala notranje vzroke za povečano porabo znotraj kliničnih oddelkov in predpisovanje v okviru sprejetih smernic. To je predvsem redna naloga in odgovornost strokovnih kolegijev oz. vodstev posameznih oddelkov oz. klinik. Pri tem je potrebno pripomniti, da komisija ne razpolaga z nobenimi podatki, ki bi nakazovali, da je količinsko zvečanje porabe posledica neustreznega predpisovanja.

Podrobna strokovna in ekonomska analiza porabe zdravil bosta predstavljeni v posebnem dokumentu.

Terapevtske smernice

Komisija tudi ugotavlja, da se ne upoštevajo sklepi Strokovnega sveta UKCL, ki obvezujejo zdravnike UKC za poročanje o resnih neželenih učinkih zdravil, za kar obstajajo vsi objektivni pogoji (formular, navodila, možnost konzultacije) na spletnih straneh UKC. Raziskave potrjujejo, da so neželeni učinki zdravil v najmanj 5 % vzrok za sprejem v naše bolnišnice, kar predstavlja tudi veliko finančno breme.

231

Ovire za še bolj učinkovito delovanje na področju zdravil

Ponovno se je pokazalo, da komisija kot skupina strokovnjakov različnih strok oz. kot posvetovalno telo ne more izvajati vseh nalog na področju klinične farmakologije in racionalne farmakoterapevtike. UKCL po vzoru drugih bolnišnic v svetu (npr AKH oz. katerekoli bolnišnice v EU, ki ima več kot 500 postelj) nujno potrebuje specifično organizacijsko enoto, ki bi opravljala izključno naloge s področja klinične farmakologije in terapevtike, in tako zagotavljala strokovno podporo za racionalno uporabo več kot 2500 zdravil, kolikor jih je trenutno na listi UKC. Pripravljen je bil podrobnejši elaborat za ustanovitev take enote, kar je leta 2008 podprl s sklepom tudi Strokovni svet UKC. Zdravila so zelo pomemben dejavnik v postopkih zdravljenja, hkrati pa stroški zanje dosegajo že cca 45 mio EUR! Naloge klinične farmakologije se ne prekrivajo z nalogami klinične farmacije, s katero pa ima številne skupne točke. Obe dejavnosti pa lahko pomembno prispevata k optimalni uporabi in varnosti zdravil. Stroški za zdravila v 2010 in rezultati javnih razpisov pa dokazujejo, da lahko klinična farmakologija pomembno prispeva k obvladovanju stroškov za zdravila in da prihranki večkratno presegajo stroške za delovanje take strokovne enote. Odlašanje z vzpostavitvijo enote za klinično farmakologije je strokovno in ekonomsko neopravičljivo.

Zaključek

Komisija za zdravila je v letu 2010, upoštevajoč okoliščine, v katerih je delovala, uspešno opravila začrtane naloge. Z okrepitvijo strokovnih služb in ob dobri informacijski podpori je možno delo še izboljšati.

Natančnejša primerjalna analiza porabe po posameznih farmakoterapevtskih skupinah in po učinkovinah posebnega pomena bo predstavljena v ločenem poročilu lekarne in komisije.

232

10.2.Komisijazaantibiotike

Komisija za antibiotike se je v letu 2010 sestala na treh sestankih. Sprejeti sklepi in njihova realizacija so prikazani v tabeli.

Komisija je v letu 2010 na sestankih redno spremljala porabo protimikrobnih zdravil in bakterijsko odpornost po oddelkih. Ob tem je ugotavljala, da je ukrep omejevanja predpisovanja cefalosporinov, za katerega se je Strokovni svet UKCL na predlog komisije zaradi naraščanja okužb z bakterijami, ki izločajo ESBL, odločil konec leta 2009, učinkovit. Do zmanjšanja porabe cefalosporinov je prišlo na večini enot UKCL. Konec leta 2010 je na nekaterih enotah prišlo do nakazanega zmanjšanja pogostnosti okužb s Klebsiella pneumoniae ESBL. Vsi podatki še niso analizirani, saj analiza zaradi tega, ker do nedavnega ni

bilo znano število bolniškooskrbnih dni v UKCL. Z ukrepom bomo v UKCL do podrobne analize nadaljevali. V celoti so se v letu 2010, v primerjavi z letom 2009, stroški za protimikrobna zdravila nekoliko znižali, poraba pa je, izražena v definiranih dnevnih dozah (DDD) na 100 BOD, nekoliko narasla. Podatke o porabi v DDD na 100 BOD bo potrebno zaradi nezanesljivosti podatka o BOD še preveriti.

Obnovili smo naročilnico za rezervne antibiotike, ki bo omogočala natančnejši zajem informacij o indikaciji za predpisan antibiotik.Določili smo stalno mesto, kjer bodo v skladu z dogovorom objavljeni podatki o občutljivosti bakterij v UKCL, ki jih pripravlja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. Podatki bodo dostopni v rubriki SPOBO.

Tabela 100: Sklepi sestankov Komisije za antibiotike

SKLEP REALIZIRANO

Podatki o občutljivosti bakterij se objavijo v rubriki Zdravila iz katere pa je že takoj, ko je odpremo razvidno, katere so njene vsebine vključno s podatki o rezistenci. Dostopnost bomo kasneje še spremljali.

Podtaki se objavljajo na spletni strani UKC v rubriki SPOBO vsakokrat, ko so podatki obnovljeni, pa tudi v rubriki Novice.

V lekarni UKC Ljubljana pregledajo situacijo glede KO za kardiovaskularno kirurgijo, člani komisije pa pregledajo porabo po enotah, ki jih predstavljajo, zato da bi ugotovili morebitne nepravilnosti pri zbiranju podatkov in da bi kolege opozorili na povečevanje porabe na določenih oddelkih.

Prof. Beovićeva se dogovori z IC, da se podatki o porabi na KO za kardiovaskularno kirurgijo zajemajo preko skladišča.

Mag. Jenko in prof. Beovićeva uredita predloge za spremembe in izboljšave in novo verzijo predloga pošljeta članom komisije v najkrajšem času in popravljeno verzijo pošljeta članom Komisije za antibiotike. Predlog bo poslan tudi zdravnikom Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Nova naročilnica je v rabi na skoraj vseh oddelkih UKC (nekateri uporabljajo še staro) dokler ne bodo porabili zalog.

V tem letu bo Komisija pripravila poseben projekt za kirurško protimikrobno profilakso. Projekt je predlagan kot terciarni projekt Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Podatki o občutljivosti bakterij v letu 2008 in 2009 bodo z razdelitvijo po oddelkih objavljeni na intranetni strani UKC Ljubljana, Inštitut za mikrobiologijo bo poslal dopis z informacijo o občutljivosti vsem predstojnikom posameznih enot, pri katerih posebej spremljamo občutljivost in sicer za UKC v celoti in za njihovo enoto. Strokovni direktorici UKC Ljubljana bodo poslani podatki v celoti. Komisija za antibiotike bo s sodelovanjem z Inštitutom za mikrobiologijo in SPOBO pripravila predstavitve s predlogi ukrepov za izboljšave po posameznih oddelkih po dogovoru in glede na interes oddelkov.

REALIZIRANO

Komisija za antibotike zaprosi IKKB za ponovno uvedbo določanja serumskih koncentracij amikacina in uvedbo določanja serumskih koncentracij vorikonazola.Ob tem predlagamo, da se upoštevajo naslednje mejne vrednosti: • Gentamicin: najnižja koncentracija (pred novim odmerkom): < 2 μmol/l• Amikacin: najnižja koncentracija (pred novim odmerkom): < 2 μmol/l• Vorikonazol: terapevtsko območje med 1 in 5,5 mg/l (2,9 do 15,7 μmol/l)

IKKB je predlog zavrnil, ker za omenjeni laboratorijski preiskavi nima tehničnih možnosti.

Sklepi Komisije za antibiotike in njihova realizacija

233

Z obvladovanjem stroškov potrošno medicinskih materialov, na katere lahko vpliva zdravstvena nega in oskrba, smo celostno pristopili v letu 2006. Vključili smo nadzor nad določenimi materiali, ki smo jih ocenili kot velike po vrednosti ali izstopajo po porabi na kos in tako zaradi velike količinske porabe pomenijo večji strošek ali v osnovni enoti presegajo vrednost 10 000 eurov.

Obvladovanje pomeni usklajevanje potreb s strokovnimi kriteriji za materiale. V strokovnih kriterijih upoštevamo tako primernost materiala, obliko, velikost, količino in način pakiranja, upoštevamo higienske zahteve in ekonomske ter ekološke kriterije.

Vrsta materiala2009

vrednost v EUR2010

vrednost v EUR

skupna razlika vrednosti v EUR (2009 in 2010)

INDEKS vrednosti

(2009 in 2010)

skupno število identov

št. novih identov

v letu 2010

% zamenjav identov

Skupaj potrošno medicinski material

22.940.256,00 23.194.228,00 253.972,00 101,11 4.188 696 17

Obdobje prometa

Število identov

2009vrednost v EUR

2010vrednost v EUR

vrednost (količine 2010,

zadnja DBC cena dec. 2009)


indeks vrednosti

zaradi spremembe

cene

indeks vrednosti

zaradi spremembe

količine

indeks vrednosti

(2009 in 2010)

2009 in 2010 2.753 22.096.134,00 21.160.178,00 21.459.051,00 -935.956,00 98,61 97,16 95,76

2009 739 844.122,00 0 0 -844.122,00

2010 696 0 2.034.050,00 2.016.860,00 2.034.050,00

SKUPAJ 4.188 22.940.256,00 23.194.228,00 23.475.910,00 253.972,00 101,11

Sledenje potrebam preko komisije za nove idente in usklajevanje novosti z vsebinami standarda dela in s standardi vzdrževanja materialov za večkratno uporabo.

Uvedli smo sistematičen način seznanjanja zaposlenih z novimi materiali. Seznanili smo jih z reklamacijskimi postopki, o protokolih za naročanje materiala, shranjevanju in evidentiranju ter o urejanju šifrantov. Nadzor nad standardno izvedbo postopkov in posegov poteka v sodelovanju s številnimi posamezniki in skupinami v koordinaciji ter podpori Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege ter oskrbe in predvsem Kolegija higienikov UKCL, ki je odigral pomembno vlogo pri realizaciji uvajanja novosti v prakso.

V pregled so bile vključene naslednje skupine materialov po nazivu klasifikacije v šifrantu materiala:

• 07 obvezilni material in material za oskrbo stome,• 11 medicinski material za enkratno uporabo,

10.3.Poročilooobvladovanjuporabepotrošno medicinskegamateriala,nakateregalahkodelno alivcelotivplivazdravstvenanegainoskrba

• 12 kontaktna embalaža iz lekarne,• 14 medicinski pribor za večkratno uporabo,• 18 razkužila in sredstva za nego rok,• 19 lekarniško trgovsko blago.

234

Tabela 101: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010

Tabela 102: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010, glede na prisotne idente v letu obravnave.

skupina potrošno medicinski material2009

vrednost v EUR2010

vrednost v EUR


indeks vrednosti

(2009 in 2010)

št. identov

št. novih identov v 2010

% zamenjav

identov

11A OP material 4.975.648,00 5.043.502,00 67.855,00 101,36 637 94 15

11BIntenzivna nega in intenzivna terapija

9.275.059,00 9.317.199,00 42.141,00 100,45 1.403 207 15

11C Pripomoček za nego bolnika 1.204.900,00 1.031.588,00 -173.312,00 85,62 156 55 35

11D Rokavice 737.742,00 1.073.192,00 335.449,00 145,47 117 35 30

11EAnastezijski material, respiratorna terapija

1.783.889,00 2.014.044,00 230.155,00 112,90 314 42 13

11F Drugi pripomočki 208.249,00 195.410,00 -12.840,00 93,83 28 7 25

11G Sterilizacija 267.466,00 266.593,00 -873,00 99,67 40 3 8

11H Endoskopija 245.592,00 241.977,00 -3.614,00 98,53 114 30 26

11Medicinski material za enkratno uporabo

18.698.545,00 19.183.505,00 484.961,00 102,59 2.809 473 17

07Obvezilni material in material za oskrbo stome

1.842.906,00 1.784.822,00 -58.084,00 96,85 568 55 10

12 Kontaktna embalaža iz lekarne 638.977,00 590.536,00 -48.441,00 92,42 118 20 17

14Medicinski pribor za večkratno uporabo

846.959,00 793.059,00 -53.900,00 93,64 598 139 23

18 Razkužila in sredstva za nego rok 871.718,00 805.719,00 -65.999,00 92,43 66 4 6

19 Lekarniško trgovsko blago 41.151,00 36.587,00 -4.564,00 88,91 29 5 17

SKUPAJ 22.940.256,00 23.194.228,00 253.972,00 101,11 4.188 696 17

Podatke o vrednosti dejanske porabe v primerjavi 2009 in 2010 za UKC smo sistematično pregledali. Vseh identov v analiziranih skupinah je 4.188. Novih identov je bilo v letu 2010 696, kar je 17 % vseh obravnavanih. Skupna vrednost porabe odstopa za 1,11 % (indeks 101,11), nominalno za 253.972,00 EUR več. Vrednost porabe v letu 2009 je bila 22.940.256,00 EUR, v letu 2010 pa 23.194.228,00 EU.

Tako cene kot količine potrošno medicinskega materiala, ki je bil prisoten v uporabi v obeh obravnavanih letih, so se znižale. Indeks vrednosti za te materiale je 95,76.739 upuščenih materialov v letu 2009 je dosegalo vrednost 844.122,00 EUR, novi materiali v letu 2010, teh je bilo 696, pa so bili vredni 2.034.050,00 EUR. To je prineslo skupno razliko v vrednosti 253.972,00 EUR več in indeks vseh materialov v uporabi v obeh obravnavanih letih je 101,11.

Povzetek

Kljub manjšanju količinske porabe, so stroški v letu 2010 večji za 1,11%, na račun sodobnejših, kvalitetnejših in nekoliko dražjih materialov.

Podrobneje smo pregledali skupino materialov, kjer je razlika v dejanski vrednosti porasla. To je skupina 11, medicinski materiali za enkratno uporabo.

Ker je v tej skupini kar 2.809 identov, smo jih razvrstili po področju uporabe v smiselne podskupine: 11A – materiali, ki so vezani na OP področje, 11B – materiali, ki so vezani na bolnike v intenzivni negi in intenzivni terapiji, podskupina 11C vključuje pripomočke za nego bolnika, 11D je skupina rokavic, 11E vključuje anestezijski material in material za respiratorno terapijo, 11F so drugi pripomočki, 11G sterilizacija in 11H material za endoskopijo.

Skupna vrednost porabe v skupini 11, Medicinski material za enkratno uporabo, odstopa za 2,59 % (indeks 102,59), nominalno za 484.961,00 EUR več. Vrednost porabe v letu 2009 je bila 18.698.545,00 EUR, v letu 2010 pa 19.183.505,00 EUR.

235

Tabela 103: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010

V nominalni vrednosti najbolj odstopa skupina materiala 11, medicinski material za enkratno uporabo v vrednosti 484.961,00 EUR s podskupino 11D, rokavice v vrednosti 335.449,00 EUR. Sledijo ji podskupine 11E, anestezijski material in materiali za respiratorno terapijo v vrednosti 230.155,00 EUR, 11A, operacijski material v vrednosti 67.855,00 EUR ter 11B, intenzivna nega in intenzivna terapija v vrednosti 42.141,00 EUR več v primerjavi z letom 2009.

Vrsta in poraba teh materialov je vezana na doktrino zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre imajo samo manjši vpliv na porabo materialov. Lahko samo optimizirajo postopke in procese, ki jih narekujejo bolnikove potrebe, tako da izvajajo postopke po sprejetih standardih zdravstvene nege, preko dokumentiranja porabe materialov. Vsi strokovni nadzori v zdravstveni negi imajo v protokolu spremljanje porabe materialov.

V skupini 11, medicinski material za enkratno uporabo so imele zmanjšano porabo podskupine 11C, pripomoček za nego bolnika v vrednosti 173.312,00 EUR, 11F drugi pripomočki v vrednosti 12.840,00 EUR, 11H endoskopija v vrednosti 3.614,00 EUR in 11G sterilizacija v vrednosti 873,00 EUR. Upad porabe materialov smo zasledili tudi v skupinah 18 razkužila in sredstva za nego rok v vrednosti 65.999,00 EUR, v skupini 07 obvezilni material in

Graf 23: Razlika v vrednosti porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 glede na leto 2009 za skupaj 253.972,00 EUR, za 1,11 %.

11A OP material

11B Intenzivna nega in intenzivna terapija

11C Pripomoček za nego bolnika

11D Rokavice

11E Anastezijski material, respiratorna terapija

11F Drugi pripomočki

11G Sterilizacija

11H Endoskopija

11 Medicinski material za enkratno uporabo

07 Obvezilni material in material za oskrbo stome

12 Kontaktna embalaža iz lekarne

14 Medicinski pribor za večkratno uporabo

18 Razkužila in sredstva za nego rok

19 Lekarniško trgovsko blago

material za oskrbo stome v vrednosti 58.084,00 EUR, v skupini 14 medicinski pribor za večkratno uporabo v vrednosti 53.900,00 EUR, v skupini 12 kontaktna embalaža iz lekarne v vrednosti 48.441,00 EUR in v skupini 19 lekarniško trgovsko blago v vrednosti 4.564,00 EUR.

Povečano in zmanjšano vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu prikazujeta graf 24 in graf 25.

236

Graf 24: Povečana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj 675.00,00 EUR.

Graf 25: Zmanjšana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj -421.628,00 EUR.

237

34 %

50 %

10 %

6 %

11E — anastezijski material, respiratorna terapija, 230.155,00 EUR

11A — OP material 67.855,00 EUR

11D rokavice 335.449,00 EUR

11B — intenzivna nega in intenzivna terapija 42.141,00

41 %

3 %

11 %

13 %

14 %

16 %

11C — pripomoček za nego bolnika; -173.312,00 EUR

18 — razkužila in sredstva za nego rok; -65.999,00 EUR

11H — endoskopija; -3.614,00 EUR; -1 %

19 — lekarniško trgovsko blago; -4.564,00; -1% 11F — drugi pripomočki; -12.840,00 EUR

12 — kontaktna embalaža iz lekarne; -48.441,00 EUR

14 — medicinski pribor za večkratno uporabo; -53.900,00 EUR

07 — obvezilni material in material za oskrbo stome; -58.084,00 EUR;

V primerjavi izdanega blaga v letih 2009 in 2010 je razlika v vrednosti po posameznih materialih presegla 50.000,00 EUR . Presežki so nastali:

• zaradi dodajanja določenih velikosti potrošnih materialov za posamezne specialnosti na pediatričnem področju,

• spremembe pri dobaviteljih, ukinitvah določenih nabavnih poti in podražitvi surovin npr: rokavica-nesterilna preiskovalna,

• dodajanje materialov v letu 2009 (pribor za harmonični skalpel, razkužilni robčki za površine, sistem za avtotransfuzijo, plašč operacijski, brizge)

• zaščite proti novi gripi (rokavica-nesterilna preiskovalna).

V primerjavi izdanega blaga v letih 2009 in 2010 je zmanjšana vrednost porabe po posameznih materialih pod 50.000,00 EUR. Razlika v zmanjšani vrednosti je na nekaterih klasifikacijah zaradi:• zamenjave materialov z novimi v letu 2010 in zaradi

zmanjšanja števila bolnišnično oskrbnih dni za 13 %.

Največjo povečano vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 je imela podskupina 11D, rokavice, v vrednosti 335.449,00 EUR.

238

skupina naziv predmeta dela

2009 2010 skupna razlika vrednosti

v EUR (2009 in 2010)

indeks vrednosti (2009 in

2010)

zadnja DBC cena dec.

2009količina vrednost v EUR


2010količina vrednost v EUR

11Drokavice preisk. lateks nester. M gladke brez pudra

0,0000 0 0 0,0719 4.057.905 291.763,00 291.763,00

11Bsistem za krvavo merjenje art/ven + vzorec

0,0000 0 0 54,1200 3.580 193.750,00 193.750,00

11Drokavice preisk. lateks nester. L gladke brez pudra

0,0000 0 0 0,0719 2.203.500 158.432,00 158.432,00

11E senzor bis quatro 43,2240 2.025 87.529,00 43,2240 5.077 219.448,00 131.920,00 250,72

11Drokavice preisk. lateks nester. M grobe brez pudra

0,0000 0 0 0,0431 1.884.109 81.205,00 81.205,00

11B sistem za krvavomerjenje in vzorec MX9615H002C2

0,0000 0 0 30,9600 2.573 79.660,00 79.660,00

11Cpredloga posteljna 60 x 90 cm

0,1790 105.200 18.831,00 0,1590 558.250 88.762,00 69.931,00 471,36

11Acentrimag vad kit + chalise priming circuit

6.000,00 17 102.000,00 6.000,00 27 162.000,00 60.000,00 158,82

11E senzor bis bilateralni 98,10 681 66.806,00 98,10 1.279 125.470,00 58.664,00 187,81

11D rokavice preisk. lateks nester. S gladke brez pudra

0,0000 0 0 0,0396 1.347.000 53.341,00 53.341,00

SKUPAJ razlika vrednosti nad 50.000,00 EUR

275.166,00 1.453.831,00 1.178.665,00 528,35

Tabela 104: Poraba materialov po predmetih obravnave, ki presegajo razliko v vrednosti nad 50.000,00 EUR na nivoju identa v UKC v letih 2009 in 2010

vrsta rokavicglede na uporabo

2009 2010razlika količine

indeks količine

indeks oskrbnihšt. oskrbnih

dnikoličina v kosih

količina kosov/oskrbni dan

št. oskrbnih dni

količina v kosih

količina kosov/oskrbni dan

kirurške 591.938 1.022.230 1,7 515.358 996.610 1,9 -25.620 97,49 87,06

preiskovalne 591.938 15.356.350 25,9 515.359 14.898.523 28,9 -457.827 97,02 87,06

za posebne namene 591.938 229.740 0,4 515.360 215.192 0,4 -14.548 93,67 87,06

UKC 591.938 16.608.320 28,1 515.358 16.110.325 31,3 -497.995 97,00 87,06

Tabela 106: Količinska poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2009 in 2010

239

skupina naziv predmeta dela

2009 2010skupna razlika

vrednosti v EUR (2009 in 2010)

indeks vrednosti (2009 in

2010)


2009količina

vrednostv EUR


2010količina

vrednostv EUR

11Bsistem za vzpo. invaz. mer. tlaka art/ven za jem. kr.-stojalo

54,2814 4.797 260.388,00 54,2759 2.118 114.956,00 -145.432 44,15

11D rokavica preisk. lateks nester.brez pudra M gladka

0,0310 5.167.300 160.186,00 0,0310 831.700 25.783,00 -134.404 16,10

11Cpodloga posteljna basic 60 x 90cm

0,1897 460.380 87.334,00 0,1897 150 28,00 -87.306 0,03

11Ckrpica za umivanje iz vlaknovine 60 x 36 cm

0,0811 4.086.300 331.399,00 0,0616 4.116.500 253.576,00 -77.823 76,52

11Drokavica preisk. lateks nester.brez pudra L gladka

0,0311 3.045.600 94.718,00 0,0310 586.500 18.182,00 -76.537 19,20

11Bsistem za suho gretje inf.in tras.tekočin in krvi

44,1120 6.240 275.259,00 31,8000 6.780 215.604,00 -59.655 78,33

11Bsistem za vzp. invaz. mer. 3-tlak.preko stojala- jem. krvi

74,8770 830 62.148,00 74,8770 58 4.343,00 -57.805 6,99

11D rokavica preisk. lateks nester.brez pudra M digitil groba

0,0305 2.053.900 62.644,00 0,0305 248.700 7.585,00 -55.059 12,11

11Enebulizer RT bronhialni odrasli, 1473

4,4280 13.370 59.202,00 4,1160 1.960 8.067,00 -51.135 13,63

11A trokar EM 11 mm, K11LT 140,5133 912 128.148,00 140,5125 552 77.563,00 -50.585 60,53

SKUPAJ razlika vrednosti pod -50.000,00 EUR

1.521.427,00 725.688,00 -795.739 47,70

Tabela 105: Poraba materialov po predmetih obravnave, ki presegajo razliko v vrednosti pod - 50.000,00 EUR na nivoju identa v UKC v letih 2009 in 2010

Graf 26 in 27 prikazujeta razmerje porabe različnih vrst rokavic, ki je v obeh letih podoben. Poraba preiskovalnih rokavic na oskrbni dan je bila v letu 2009 28, v letu 2010 pa 31 rokavic. V letu 2010 se je na en oskrbni dan porabilo 3 kose rokavic več kot v letu 2009.

Pri podrobnejši analizi grupe 11D, rokavice, ugotavljamo, da je količinska poraba vseh rokavic manjša za 3 %. Oskrbnih dni je bil v letu 2010 za 13 % manj kot v letu 2009.

Graf 26: Poraba rokavic na oskrbni dan v letu 2009

Graf 27: Poraba rokavic na oskrbni dan v letu 2010

240

93 %

6 %

93 % preiskovalne rokavice — 25,9 na oskrbni dan

6 % kirurške rokavice — 1,7 na oskrbni dan1 % rokavice za posebne namene — 0,4 na oskrbni dan

6 %6 %

92 % preiskovalne rokavice — 28,9 na oskrbni dan

93 %

6 % kirurške rokavice — 1,9 na oskrbni dan1 % rokavice za posebne namene — 0,4 na oskrbni dan

V letu 2010 je bilo uvedenih 35 novih identov rokavic. Z vrednostjo 758.725,00 EUR je poraba z novimi identi v letu 2010 presegla celotno porabo iz leta 2009. Poleg tega je bilo za 314.467,00 EUR prometa s starimi identi rokavic. Tako je skupna vrednost porabe rokavic s starimi in novimi identi 1.073.192,00 EUR, kar je za 45,47 % več kot v letu 2009.

Izračunana povprečna cena za rokavico je v letu 2010 presega 0,02 EUR. V povprečju se je cena za rokavico povišala za 50 %.

Že v letu 2007 smo začeli s sistematičnim pristopom obvladovanja porabe rokavic. Po izboru rokavic na javnem razpisu smo pristopili k poučevanju pravilne uporabe rokavic preko glavnih medicinskih sester, higienikov in pedagoških medicinskih sester z dodatnimi informacijami o preprečevanju prenosa okužb. Obenem smo pristopili k obvladovanju zalog materiala na oddelkih in analizirali porabo rokavic v sodelovanju s Službo za poslovno informatiko vsake štiri mesece.

Na drugem mestu povečane vrednosti porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 je podskupina 11E, anestezijski material in material za respiratorno terapijo z vrednostjo 230.155,00 EUR.

obdobje prometa število identov rokavic1. 12. 2009 1. 12. 2010 skupna razlika vrednosti

v EUR (2009 in 2010)indeks vrednosti (2009 in 2010)vrednost v EUR vrednost v EUR

2009 in 2010 73 736.699,00 314.467,00 -422.232,00 42,69

2009 9 1.044,00 0 -1.044,00

2010 35 0 758.725,00 758.725,00

SKUPAJ rokavice 117 737.742,00 1.073.192,00 335.449,00 145,47

vrsta rokavicglede na uporabo

2009 2010razlika

povprečne cene

indeks povprečne

cene

skupna razlika vrednosti

v EUR (2008 in 2009)

indeks vrednosti

(2008 in 2009)povprečna

cena za kosv EUR

vrednostv EUR

povprečna cena za kos

v EUR

vrednostv EUR

kirurške 0,1955 199.814,00 0,2190 218.244,00 0,0235 112,03 18.430,00 109,22

preiskovalne 0,0327 501.600,00 0,0548 816.160,00 0,0221 167,71 314.560,00 162,71

za posebne namene 0,1581 36.328,00 0,1802 38.787,00 0,0221 113,99 2.459,00 106,77

UKC 0,0444 737.742,00 0,0666 1.073.192,00 0,0222 149,97 335.449,00 145,47

Tabela 107: Poraba rokavic glede na prisotne idente v letu obravnave na nivoju UKC v letih 2009 in 2010

Tabela 108: Vrednostna poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2009 in 2010

V grupi 11E, anestezijski material in material za respiratorno terapijo, so porasle količine materialov, ki so bili v uporabi tako v letu 2009 kot tudi v letu 2010 za 10,87 %. Nekateri materiali v tej grupi so se pocenili. V letu 2010 je v porabo prišlo 42 novih materialov, 57 je bilo upuščenih. V skupnem znesku se je vrednost povišala za 230.155,00 EUR, kar je 12,9 % glede na preteklo leto 2009.

241

obdobje prometa

število identov

grupe 11E

1. 12. 2009 1. 12. 2010 vrednost (količine 2010,

zadnja DBC cena dec. 2009)

skupna razlika

vrednosti (2009 in 2010)

indeks vrednosti

zaradi spremembe

cene

indeks vrednosti

zaradi spremembe

količine

indeks vrednosti

(2009 in 2010)vrednost v EUR vrednost v EUR

2009 in 2010 215 1.714.184,00 1.869.847,00 1.903.892,00 155.663,00 98,21 110,87 109,08

2009 57 69.706,00 0 0 -69.706,00

2010 42 0 144.197,00 144.314,00 144.197,00

SKUPAJ 11E 314 1.783.889,00 2.014.044,00 2.048.206 230.155,00 112,90

Tabela 109: Poraba v grupi 11E, anestezijski material in material za respiratorno terapijo, glede na prisotne idente v letu obravnave na nivoju UKC v letih 2009 in 2010.

Povzetek analize porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2009 in 2010, na katerega lahko delno ali v celoti vpliva zdravstvena nega in oskrba.

Skupna vrednost porabe za leti 2009 in 2010 odstopa za 1,11 %, nominalno za 253.972,00 EUR več. Vrednost porabe v letu 2009 je bila 22.940.256,00 EUR, v letu 2010 pa 23.194.228,00 EUR. Zmanjšale so se količine, vrednostni porast je na račun višjih cen novih materialov.

Sklepne misli:Poraba materialov postaja merljivo obvladljiva. Materiali so bili sistematično obravnavani preko odgovornih posameznikov in skupin za pripravo strokovnih kriterijev.

Novi materiali so bili vpeljani v prakso preko strokovnih in stroškovnih kriterijev, v intenzivnem sodelovanju preko Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege ter oskrbe in predvsem preko kolegija higienikov UKCL.

Podatki pridobljeni preko Komercialnega sektorja, Lekarne ter Plansko analitske službe so bili analizirani v Službi za razvoj poslovno informacijskega sistema, Zdravka Kopač in dopolnjeni s komentarji Vodstva zdravstvene nege UKCL, Mojca Dolinšek, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za higiensko epidemiološko področje.

Predlogi za nadaljnje korake:

1. Šifrant materialov je potrebno sistematično pregledovati in urejati tudi za potrebe spremljanja in analiz za področje zdravstvene nege in oskrbe s sodelovanjem pooblaščenih predstavnikov ZNBN in oskrbe.

2. Ugotavljamo, da so določeni materiali uvrščeni v

neustrezne skupine oz. klasifikacije materialov ali pa so celo nerazvrščeni, kar pa pomembno vpliva na prikazovanje vrednosti posamezne klasifikacijske skupine.

3. Skupina 11, materiali za enkratno uporabo, je še vedno neustrezno poimenovana in jo je potrebno preoblikovati v nove skupine materialov, ki bodo bolje opredeljevale materiale, s t.i. govorečimi naslovi skupin materialov. Oznaka za uporabo materiala za enkratno oz. večkratno uporabo mora biti izven poimenovanja klasifikacije. Za potrebe analize je bilo potrebno smiselno grupirati materiale in vsaka sprememba mora vsebovati soglasje uporabnikov in tudi tistih, ki kontrolirajo sistem porabe.

4. Nadaljevali bomo s strokovnimi nadzori na področju zdravstvene nege in oskrbe, kjer bomo intenzivno pregledovali obvladovanje nabave in porabe preko WIN pisa.

5. V povezavi s Komercialnim sektorjem in Službo za razvoj poslovno-informacijskega sistema bomo nadaljevali z rednim sledenjem porabe materialov z namenom obvladovanja stroškov in količin materialov, v skladu s kakovostno obravnavo pacientov.

6. Sodelovanje strokovnjakov za preprečevanje in obvladovanje okužb je potrebno že pri pripravi strokovnih kriterijev, pri izboru materialov, pri uvajanju materialov v prakso in pri sledenju načina uporabe, reklamacij in pregledu uporabe. Nujna je kontinuiteta članov komisij, saj je kvalitetna priprava dokumentov za javna naročila zelo pomembna. Kakovost materialov vpliva na izvajanje postopkov in posegov, vpliva tudi na preprečevanje okužb in na smotrno uporabo materialov in pripomočkov.

242

Sodelovanje z institucijami iz držav EU

• Eurotransplant• EBMT – European Bone Marrow Transplantation• ELTR – European liver transplant registry • European Renal Association-European Dialysis and

Transplant Association (ERA-EDTA). • EARSS - European Antimicrobial Resistance Surveillance

System• EUCAST - European Committee on Antimicrobial

Susceptibility Testing• IFIC - International Federation of Infection Control• Department of Immunology and Rheumatology, Medical

School, University of Pécs, Madžarska• Department of Rheumatology, University Hospital Zurich,

Švica• Rheumatism Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin,

Nemčija• Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical

University of Vienna, Dunaj, Avstrija • Department of Medicine & Surgery, Division of Medicine I &

Rheumatology, University of Florence, Italija• Študijski center Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v

Heidelbergu, Univerzitetna kirurška klinika Heidelberg• Univerza v Pavii, Oddelek za hepatopankreatično kirurgijo • Bolnišnica Cattinara,Trst, Oddelek za splošno kirurgijo • Bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Oddelek za kirurško oskrbo

otrok • Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Brescia, Italija• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Krakow,

Poljska• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Varšava,

Poljska• Univerza v Bratislavi • University of Bristol-Pediatrična klinika, Bristol, Velika

Britanija

11. Sodelovanje

z drugimi institucijami

243

• International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA• Groupe Hospitalier Pitie-Salpetrier, Pariz, Francija• King’s College Hospital, London, Velika Britanija• Department of Physics, Lancaster University, Velika Britanija• Center za epilepsije, Univerzitetna bolnišnica Motul, Praga• Epilepsie Zentrum, Erlangen • Univerzitetna nevrološka klinika v Muenchnu, Ludwig

Maximillian Universitaet • North Shore LIJ Health System, The Susan & Leonard

Feinstein Center for Neurosciences Functional Brain Imaging Laboratory

• Univerzitetni klinični center v Innsbrucku, Laboratorij za imunologijo

• Univerzitetna klinika za stomatološko protetiko Freiburg• British Academy of Cosmetic Dentistry, London, Velika

Britanija• Nevrološka klinika v Grazu • Evropska zveza bolnikov s parkinsonizmom (EPDA) • Evropska Akademija za epilepsijo (EUREPA) • Bolnišnica v Uppsali, Švedska• Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija• Univ. nevrološka klinika Varšava, Poljska• University Medical School, Department of Neurology,

Debrecen, Madžarska• Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz, Francija• Royal Free hospital, London• University Children’s Hospital Zürich, Švica• Istituto G. Gaslini, Genova, Italija• Center za Brazeltonovo metodo ocenjevanja vedenja

novorojenčkov, London, Velika Britanija• University of Pécs, Pécs, Madžarska • Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine, Children’s

Hospital, Ludwig-Maximilians - University of Münich, Nemčija• Institut fur Hygiene und Medizinische Mikrobiologie, Wien,

Avstrija• Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-Universitat Frankfurt/Main• Salgrenska Universitetssjukhuset/Ostra, Goteborg• Departimento di Scienze Biomediche, universita di Trieste,

Italija• Max von Pettenhofer-Institut fur Medizinische Mikrobiologie

Münich, Nemčija• Hopitaux Universitaires, Strasbourg• Faculty of Agriculture, Belfield Dublin• AKH, University Hospital Vienna, Dunaj, Avstrija• Universita Campo Biomedico, Rim, Italija• Steno Diabetes Center, Gentofte, Danska• Karolinska Institutet, Stockholm, Švedska• Orthopaedic Department, Ghent University Hispital, Belgija• Instituto Orthopedico Rizzoli Bologna, Italija• Kungsbacka Hospital, Švedska• Klinik fur Orthopadie und Unfallchirurgie, Klinikum am

Brudenwald, Bamberg, Nemčija• Klinik fur Orthopadie und Traumatologie, Kantonsspital

Liestal, Švica• Univer. Klinik fur Orthopadie, Graz, Avstrija• Univer. Klinik fur Orthopadie, AKH Wien, Avstrija• Evropska komisija; Relative effectiveness WG • Evropska agencija za zdravila / COMP• EU komisija za redke bolezni

Sodelovanje z institucijami iz držav izven EU • Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate

School of Medicine, Sapporo, Japonska • Sheba Medical Center, Tel-Aviv University) Tel-Hashomer, Izrael • Univerzitetna klinika v Jeruzalemu, Hebnew University, Izrael• International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA• Ben Gurion University of the Negev Faculty of Health

Sciences, Beer Sheva, Izrael• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Belo

Horizonte, Brazilija• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Recife,

Brazilija• Texas Heart Institute, Houston, ZDA• Advanced Cardiac Arrhythmia Institute, Pinehurst, NC, ZDA• Texas Children’s Hospital v Houstonu, ZDA• Baylor College, Houston, ZDA• Univ. nevrološka klinika (Stroke unit - Tel Aviv Medical Center)

Tel Aviv, Izrael• Univ. nevrološka klinika (University of Texas, Houston Medical

School), Houston, ZDA• Univ. kardiokirurška klinika (St. Luke´s University hospital)

Houston, ZDA• Childrens hospital of Philadelphia, ZDA• Schneider Children’s Medical Center of Israel, Petah Tikva, Izrael• Univ. stomatološka klinika Chicago, ZDA• Mayo Clinic, Arizona, ZDA• New York Medical College, Division of Infectious Diseases, ZDA• Harvard Medical School, Boston, ZDA• Yale University School of Medicine, New Haven, ZDA• podjetje Bioprotect Ltd., Lod, Izrael• Baker IDI Heart and Diabetes Institute, Melbourne, Victoria,

Avstralija

Sodelovanje z institucijami iz držav JV Evrope

• Univerza v Sarajevu • Univerza v Tuzli• Srbska akademijo znanosti in umetnosti • Univerza na Rijeki • Klinični center Podgorica, Črna Gora

244

• Department of Rheumatology, Institute for Prevention and Treatment of Rheumatic and Cardiovascular Disease Ni ka Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš, Serbia

• 7KBC Split, Jedinica intenzivnog liječenja djece, Split, Hrvaška • KBC Zagreb, Klinika za pedijatriju, Jedinica za intenzivno

liječenje djece, Zagreb, Hrvaška• Bolnica Kantrida, Pediatrična klinika, Rijeka, Hrvaška • Bolnišnica Sarajevo, BiH• UKC Tuzla, BiH • Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Zagreb Rebro• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Dubrava• Nevrološka klinika v Zagrebu, Hrvaška• Univ. nevrološka klinika Zagreb, Hrvaška• Univ. nevrološka klinika Beograd, Srbija• Univ. nevrološka klinika Banja Luka, Srbija• HIIM, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška

Sodelovanje z institucijami iz Slovenije • Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska

fakulteta,Univerza Ljubljana• Inštitut za celično biologijo, Medicinska fakulteta, Univerza

Ljubljana• Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v

Ljubljani• Inštitutom za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v

Ljubljani • Inštitutom za biofiziko, Medicinska fakulteta, Univerza v

Ljubljani• Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta,

Univerza v Ljubljani • Inštitut za histologijo in embriologijo, Medicinska fakulteta,

Univerza v Ljubljani• Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani • Fakulteto za farmacijo, Univerza v Ljubljani• Fakulteto za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani• Fakulteto za fiziko, Univerza v Ljubljana• Strojna fakulteta Univerza v Ljubljani • Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani • Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti, Univerza v

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani• Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani • Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani• Visoka šola za zdravstvo• UKC Maribor • Slovenija-transplant • Onkološki inštitut • Republiški zavod za transfuzijo krvi• Inštitut Jožef Stefan • Ministrstvo za zdravje RS

• Ministrstva za obrambo RS • Fotona d.d., Ljubljana • EDUCELL • Medresorska delovna skupina za kemijsko varnost otrok• Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje

opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, Ministrstvo za zdravje RS

• Nacionalna delovna skupina za umrljivost zaradi drog,• Komisija za zdravila, Javna agencija za zdravila in medicinske

pripomočke• Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike

plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju

• Stalni odbor RS za področje kemijskih nesreč

245

Documents

STROKOVNO POROČILO 2010...7 Kot mnoga leta v preteklosti smo tudi v letu 2010 v UKC Ljubljana dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja