Študijski red B- OG VSŠ 1. letnik 2010-2011

1

ŠTUDIJSKI RED ZA 1. LETNIK VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. STOPNJE

OPERATIVNO GRADBENIŠTVO V ŠTUDIJSKEM LETU 2010/2011

Študijski red je zbirnik bistvenih napotkov študentom posameznega letnika glede izvedbe študija in študijskih obveznosti. Vključuje določila študijskega koledarja, učnih načrtov ter letnih načrtov predmetov. Pripravi se za vsak letnik rednega in izrednega študija na 1. in 2. stopnji študija. Študijski red se uskladi na svetu letnika in potrdi na študijskem odboru oddelka do 20. oktobra novega študijskega leta. Vsebina študijskega reda je obvezujoča za študente in pedagoge. Vsa preostala navodila glede poteka in izvedbe študija pa so zbrana v Pravilniku o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG.

1. ČASOVNI RAZPORED POUKA 2.1. Zimski semester 04.10.2010 – 21.01.2011 redni pouk (15 tednov) 27.12.2010 – 31.12.2010 prosti dnevi (Božično novoletni prazniki) 24.01.2011– 18.02.2011 zimsko izpitno obdobje 2.2. Letni semester 21.02.2011 – 10.06.2011 redni pouk (15 tednov) 25.04.2011 – 29.04.2011 prosti dnevi (prvomajski prazniki) 13.06.2011 – 08.07.2011 spomladansko izpitno obdobje 09.07.2011 – 21.08.2011 počitnice 22.08.2011 – 20.09.2011 jesensko izpitno obdobje Redni pouk poteka od ponedeljka do petka, praviloma med 7. in 20. uro. Čas v ponedeljkih med 7. in 10. uro je rezerviran za kolokvije, sestanke svetov letnikov in nadomeščanja.

2. PREDMETNIK

Vrednost ene kreditne točke po ECTS je ovrednotena s 30 ur dela študenta, pri čemer 15 ur opravi kot kontaktne ure organiziranega študijskega dela (predavanja, vaje, seminarji, delo v študijski skupini z učiteljem, individualne konzultacije, terensko delo, strokovni tabori, strokovne ekskurzije in praktično usposabljanje) in 15 ur kot samostojno delo v obliki individualnega ali skupinskega študijskega dela (priprava pisnih izdelkov, vizualnih predstavitev, ustnih nastopov, seminarskih nalog, projektnih nalog, raziskovalnih nalog, priprava na ustno ali pisno preverjanje znanja ter delo preko spletne učilnice). Posamezni letnik tako pomeni 1800 ur dela študenta, 900 kontaktnih ur ter 900 ur samostojnega dela.

Pouk (organizirano študijsko delo) se izvede v polnem obsegu v skladu s predmetnikom in učnimi načrti. Morebitne odpadle dneve pouka zaradi praznikov se vnaprej določi v urniku, vnaprej nepredvidene odpadle obveznosti pa s sprotnim dogovorom med izvajalcem in študenti. Pri posameznem predmetu in pri opravljanju obveznosti predmeta lahko sodelujejo študentje, vpisani v letnik, v katerem se predmet izvaja, študentje, ki imajo predmet izbran

2

kot izbirni predmet in študentje brez statusa, ki bi predmet že morali opraviti in od izgube njihovega statusa študenta ni minilo več kot dve leti. Študent je dolžan opraviti vse predpisane obveznosti pri predmetu vključno s prisostvovanjem na predavanjih, izvajalec pa lahko to kadarkoli preveri. Zahtevana prisotnost pri oblikah organiziranega dela je najmanj 80%. Obvezni predmeti:

Predavatelj Predmet semester skupaj KT zimski letni ur P S V P S V Jagličid Fizika 3 1 2 - - - 90 6 Kogoj Geodezija - - - 2 - 1 45 3 Žura GIS in prostorske eviden. - - - 1 1 1 45 3 Žarnid Gradiva - - - 3 - 3 90 6 Četina, Steinman Hidromehanika in hidrav. - - - 3 1 2 90 6 Cerovšek Inženirska komunikacija 2 - 1 - - - 45 3 Lakner Inženirska matematika I 3 - 3 - - - 90 6 Rakar, Komunalno gospodarstvo 2 - 2 - - - 60 4 Šubic Kovač in gradbena zakonodaja Dolenc Računalništvo - - - 2 1 1 60 4 Planinc Statika - - - 4 - 4 120 8 Kristl Stavbarstvo 4 1 3 - - - 120 8 Žagar Uvod v gradbeništvo 3 - - - - - 45 3

3. OBLIKE PREVERJANJA ZNANJA

Oblike rednega preverjanja znanja so ustni, pisni ter ustni in pisni izpit. Druge oblike preverjanja znanja: kolokvij, test, seminarska naloga, naloga pri vajah in poročilo, so namenjene sprotnemu preverjanju in ocenjevanju znanja po posameznih sestavinah predmeta. Te oblike so lahko sestavni del končne izpitne ocene ali pogoj za pristop k izpitu, če je tako določeno s študijskim programom, letnim načrtom predmeta ter študijskimi redi. Znanje prikazano pri sprotnem delu študenta pri predmetu, ki se preverja s pomočjo kolokvijev, delnih izpitov, seminarjev in seminarskih nalog, dnevnikov, praktičnih projektov, domačih projektov in nalog in podobno, prispeva skupaj najmanj 30 % končne skupne ocene. Končna ocena predmeta je ena, sestavljena iz ocen opravljenih predvidenih obveznostih študenta pri predmetu. Pri tem mora biti vsaka obveznost ocenjena s pozitivno oceno.

3.1. Razpored izpitnih rokov

Za predmete zimskega semestra sta razpisana dva izpitna roka v zimskem in eden v jesenskem izpitnem obdobju. Pri predmetih, kjer je opravljen izpit predmeta pogoj za opravljanje drugega izpita v letnem semestru se razpiše dodatni (četrti) izpitni rok v spomladanskem izpitnem obdobju.

3

Za predmete letnega semestra sta razpisana dva izpitna roka v spomladanskem in eden v jesenskem izpitnem obdobju. Pri predmetih zaključnega letnika študija razpiše dodatni (četrti) izpitni rok v naslednjem zimskem izpitnem obdobju. V študijskem redu so določeni izpitni roki za obvezne predmete letnika. Zimsko izpitno obdobje: 24. 01. 2011 - 18. 02. 2011 dva izpitna roka za predmete, ki so se izvajali v zimskem semestru

Predmet Datum Datum

Fizika 24.01.2011 07.02.2011

Inženirska komunikacija 02.02.2011 16.02.2011

Inženirska matematika I 28.01.2011 11.02.2011

Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja 26.01.2011 09.02.2011

Stavbarstvo 04.02.2011 18.02.2011

Uvod v gradbeništvo 31.01.2011 14.02.1011 Spomladansko izpitno obdobje: 13. 06. 2011 - 08. 07. 2011 dva izpitna roka za predmete, ki so se izvajali v letnem semestru

Predmet Datum Datum

Geodezija 14.06.2011 29.06.2011

GIS in prostorske evidence 13.06.2011 27.06.2011

Gradiva 16.06.2011 01.07.2011

Hidromehanika in hidravlika 20.06.2011 04.07.2011

Računalništvo 22.06.2011 06.07.2011

Statika 24.06.2011 08.07.2011 Jesensko izpitno obdobje: 22. 08. 2011 - 20. 09. 2011 za vsak predmet en izpitni rok

Predmet Datum

Fizika 23.08.2011

Geodezija 01.09.2011

GIS in prostorske evidence 09.09.2011

Gradiva 12.09.2011

Hidromehanika in hidravlika 08.09.2011

4

Inženirska komunikacija 14.09.2011

Inženirska matematika I 06.09.2011

Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja 16.09.2011

Računalništvo 25.08.2011

Statika 30.08.2011

Stavbarstvo 13.09.2011

Uvod v gradbeništvo 26.08.2011 Podrobnosti v zvezi z izvajanjem izpita (ura, prostor in ostale posebnosti) objavi referat za študijske zadeve UL FGG na predlog nosilca predmeta vsaj tri dni pred pričetkom izpita v spletnem referatu UL FGG. Izredni izpitni roki se izvajajo izven rednega pouka, praviloma v popoldanskem času. Prav tako se izvajajo v popoldanskem času redni izpitni roki pri predmetu, na katere so prijavljeni študenti izrednega študija, če ni s študenti ni drugače dogovorjeno. Študent se mora prijaviti na izpit vsaj štiri dni pred razpisanim izpitnim rokom do 23.59 ure preko spletnega referata UL FGG. To pomeni, da morajo biti med zadnjim dnevom prijave in dnevom izpita trije dnevi. Študent odgovarja za pravilno in popolno prijavo. Nosilec predmeta oziroma namestnik sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so prijavljeni na izpit. Študent se lahko odjavi od izpita preko spletnega referata najkasneje en dan pred razpisanim datumom izpita in sicer do 12:00 na dan pred razpisanim izpitnim rokom. Odjava pri izvajalcu izpita ni možna. Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odjavi, se mu na osnovi dokazila, ki ga predloži v referat za študijske zadeve, šteje, da je izpit pravočasno odjavil. Študentu, ki se ni odjavil in ni prišel na izpit in zato nima opravičljivega razloga, se v rubriko vpiše NI (ni pristopil). Študent s tem izgubi en izpitni rok.

3.2. Razpored kolokvijev a) zimski semester

Predmet – zimski semester Datum Datum

Fizika 26.11.2010 11.01.2011

Inženirska matematika I 17.11.2010 17.01.2011

Inženirska komunikacija 01.12.2010 12.01.2011

Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja 22.11.2010 19.01.2011

b) letni semester

Predmet – letni semester Datum Datum

Geodezija 21.04.2011 03.06.2011

GIS in prostorske evidence 23.03.2011 20.05.2011

5

Hidromehanika in hidravlika 25.03.2011 25.05.2011

Računalništvo 28.03.2011 27.05.2011

Gradiva 14.04.2011 01.06.2011

Morebitne spremembe razporeda kolokvijev so možne v primeru dogovora med izvajalcem in svetom letnika in morajo biti objavljene v spletnem referatu najmanj 10 dni pred datumom kolokvija.

4. POSEBNI POGOJI PRI POSAMEZNIH PREDMETIH – sestava ocene

Fizika

Študenti morajo opraviti računski (reševanje praktičnih nalog) in teoretični del izpita. Računski in teoretični del izpita sta pisna. Opravljen računski del izpita je pogoj za pristop k teoretičnemu delu izpita.

Študenti imajo možnost sprotnega preverjanja znanja na dveh kolokvijih. Udeležba na kolokvijih ni obvezna. Študenti, ki oba kolokvija pišejo pozitivno (50 ali več odstotkov), imajo opravljen računski del izpita. Do 10% točk na kolokvijih lahko študenti pridobijo z sprotnim reševanjem domačih nalog in sodelovanjem na seminarjih.

Končna ocena se izračuna po formuli:

SKUPNA_OCENA = 0,30 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (TEORIJA) + 0,60 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (RAČUNSKI_DEL) + 0,10 * OCENA_SEMINARJA

pri čemer je potrebno pri vsaki od postavk doseči pozitivno oceno.

Znanja s področja predavanj in vaj

Vrsta preverjanja znanja Število Prispevek k skupni oceni v deležu (%)

Teoretični del izpita (pisni) 1 30

Praktične naloge

(računski del izpita, pisni)

1 60

Seminar 10

Geodezija Izpit je mogoče opraviti z dvema kolokvijema. Pogoj za opravljeni izpit sta oba pozitivna kolokvija. Pogoj za pristop k drugemu kolokviju in izpitu so oddane in pozitivno ocenjene vaje in kolokvij iz vaj. Kolokvija in izpit so pisni. Vsak študent pri vajah opravi praktične in računske vaje in izdela poročilo. Po oddanih in pozitivno ocenjenih praktičnih vajah študentje opravijo zaključni test znanja iz snovi obravnavane na vajah.

6


Vrsta preverjanja znanja Število Prispevek k skupni oceni v deležu ( % )

Pisni izpit 1 50

Vaje 4 25

Kolokvij iz vaj 1 25

GIS in prostorske evidence

Študenti lahko opravijo izpit z dvema kolokvijema. Pogoj za opravljen izpit sta oba pozitivna kolokvija. Kolokvija sta pisna in sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela.

Kdor ne opravi izpita s kolokvijema opravlja izpit ustno.

Študenti morajo oddati tudi seminar.

Skupna ocena se izračuna na osnovi formule:

SKUPNA_OCENA = 0,30 * OCENA_KOLOKVIJA (TEORIJA) + 0,50 * OCENA_KOLOKVIJA (PRAKTIČNI DEL) + 0,20 * OCENA_SEMINARJA



Kolokvij

Teorija

Računski del

2

30

50

Ustni izpit 1 80

Seminar 1 20

Gradiva

Vaje so razdeljene na računske in laboratorijske. Do konca zimskega semestra (to je do 21.01.2010) se je potrebno prijaviti za obisk laboratorijskih vaj preko spletnega referata pri predmetu Gradiva zaradi lažje razdelitve aktivnih študentov v skupine. Prisotnost pri laboratorijskih vajah je obvezna. Laboratorijskih vaj je 9. Neopravičeno lahko manjkate pri eni laboratorijski vaji. Drugi in morebitne naslednje izostanke opravičimo le ob predložitvi ustreznega opravičila (daljša bolezen, ipd.). V primeru drugega in morebitnih naslednjih neopravičenih izostankov pri laboratorijskih vajah se vaje v tekočem študijskem letu ne priznajo, priznajo pa se lahko naslednje študijsko leto, če opravite vse manjkajoče vaje.

Izdelane laboratorijske vaje je potrebno oddati najpozneje do 22.05.2010 v sobo 10 ali 12 v Konstrukcijsko-prometnem laboratoriju. Oddajo vaj potrdi asistent z datumom oddaje in podpisom na prvi strani vaj. Vaje lahko pošljete tudi po pošti na naslov:

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, KPMK – Gradiva Jamova 2 , 1000 Ljubljana.

7

V tem primeru se kot pravočasno oddane vaje štejejo vaje, ki bodo imele na poštnem pečatu datum 22.05.2010. Kot dokazilo, da ste vaje res poslali po pošti bomo šteli »Potrdilo o sprejemu pošiljke«, ki vam ga izda pošta.

Vaje se ocenjujejo. Negativno ocenjene vaje je potrebno popraviti in ponovno oddati v pregled pred opravljanjem izpita oziroma najpozneje do 30.9.2010. V nasprotnem primeru laboratorijske vaje v študijskem letu 2010/2010 niso priznane. Priznane in pozitivno ocenjene vaje so pogoj za pristop k izpitu oz. za priznanje izpita opravljenega s kolokviji.

Kolokvija vsebujeta vprašanja tako iz teoretičnega dela pouka kot tudi iz vaj. Upošteva se snov, ki je predavana najkasneje 15 dni pred vsakim kolokvijem.

Izpit vsebuje snov iz teoretičnega dela predavanj in računskih primerov, obravnavanih med vajami.

Izpit in kolokvija so pozitivno ocenjeni, če študent pri vsakem doseže vsaj 50% maksimalnega števila točk. Če študent opravi oba kolokvija pozitivno, je s tem opravil tudi izpit. Priznavanje izpita s kolokviji velja samo ob pogoju priznanja vaj v tekočem šolskem letu in ne v primeru priznanja vaj v naslednjih šolskih letih.


SKUPNA_OCENA = 0,70 * OCENA_PISNEGA_IZPITA + 0,35 * OCENA_KOLOKVIJA + 0,30 * OCENA_LABORATORIJSKIH_VAJ



Pisni izpit 3 70

Kolokvij 2 35

Laboratorijske vaje 9 30

Hidromehanika in hidravlika

Izpit je sestavljen iz računskega in teoretičnega dela, na datum, ko je razpisan izpit, se opravlja računski del, teoretični del pa praviloma naslednji delovni dan.

Študent lahko računski del opravi z dvema kolokvijema. Računskega dela izpita je oproščen, če ima oba kolokvija pozitivno ocenjena (doseže 51% ali več).

Pogoj za pristop k teoretičnemu delu izpita je opravljen računski del izpita ter oddan in pozitivno ocenjen seminar.


8

SKUPNA_OCENA = 0,30 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (TEORIJA) + 0,50 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (RAČUNSKI DEL) + 0,20 * OCENA_SEMINARJA




Teoretični del izpita (pisni) 1 30

Praktične naloge (računski del izpita, pisni) 1 50

Seminar 1 20

Inženirska komunikacija

Študent lahko opravi izpit s kolokvijema ali na rednem izpitnem roku, v obeh primer mora študent obvezno izdelati »Pregledne vaje« (10 nalog). Kolokvija in izpit sestavljata teoretični in praktični del.

Opravljanje izpita s kolokviji. Študent opravi izpit s kolokviji, če zbere skupno vsaj 50 % točk pri obeh kolokvijih ter odda »pregledne vaje«. Kolokvija sta sestavljena iz teoretičnega dela in geometrijskega konstruiranja, pri vsakem izmed delov mora študent v seštevku točk obeh kolokvijev zbrati vsaj 50 % možnih. Sodelovanje in reševanje zahtevnejših, dodatnih, nalog se lahko nagradi z dodatnimi točkami, ki se prištejejo k točkam kolokvijev.

SKUPNA_OCENA = 0,30 * OCENA_PISNEGA_1._kolokvija (teorija, konstruiranje) + 0,40 * OCENA_PISNEGA_2._kolokvija (teorija, konstruiranje) + 0,10* OCENA_PRISOTNOST (računalniške vaje) + 0,20 * OCENA_SEMINARJA (pregledne vaje)

Opravljanje izpita na rednem izpitnem roku. Kdor ne opravlja kolokvijev, oziroma s kolokviji ne zbere 50 % točk in/ali ne odda vaj v predpisanem roku, mora pristopiti k izpitu. Pogoj za pristop k izpitu so izdelane pregledne vaje.

SKUPNA_OCENA = 0,40 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (teorija) + 0,40 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (konstruiranje) + 0,20 * OCENA_SEMINARJA (pregledne vaje)

Pregledne vaje. »Pregledne vaje« so pogoj za pristop k izpitu (vaje odda, ko pristopi k izpitu) in tudi pogoj za priznavanje pozitivno opravljenih kolokvijev (vaje odda 10 dni po objavi rezultatov 2. kolokvija, ko se objavi točen datum in ura). Pregledne vaje vsebujejo 10 daljših nalog, ki jih študent odda v mapi, nekatere pa tudi v elektronski obliki preko interneta. Zgledno izdelane pregledne vaje lahko prispevajo do 20 % k skupni oceni pri predmetu.



Pisni izpit 1 80

Praktične naloge 10 20

9

Informacije, gradivo in vmesni rezultati so objavljeni na: http://ucilnica.fgg.uni-lj.si

Inženirska matematika I

Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela:

Pisni del: Pisni izpit sestavljajo računske naloge, ki pokrivajo celotno snov. Študent lahko doseže pozitivno oceno pisnega dela tudi na dveh pisnih kolokvijih med semestrom, če doseže na vsakem kolokviju vsaj 40 točk od 100 možnih in skupaj vsaj 100 točk. Pri rezultatu pisnega dela upoštevamo tudi nagradne bonus točke, pridobljene na kolokvijih. Bonus točke študent lahko pridobi, če vsak kolokvij piše vsaj 30 točk od 100 možnih. To pomeni, da lahko pridobi največ od 8 do 13 bonus točk ( osmina doseženih točk na kolokvijih ).

Ustni del: Ustni del izpita lahko opravljajo le študenti s pozitivno oceno iz pisnega izpita. Če študent doseže na kolokvijih v povprečju vsaj 75% možnih točk, je oproščen ustnega dela izpita. Pri ustnem delu lahko učitelj študentu zastavi vprašanja, ki zadevajo tako praktično reševanje nalog kot tudi teoretično znanje.

Znanje s področja predavanj in vaj


Ustni izpit 1 30

Pisni izpit (kolokvij) 2 70

Komunalno gospodarstvo in gradbena zakonodaja Obvezna je 80% prisotnost pri organiziranem pouku. Izpit se lahko opravi na podlagi pozitivno opravljenih 2 kolokvijev ali z izpitom po zaključku predavanj. Tako kolokvija kot izpit so sestavljeni iz teoretičnega dela (predavanja) ter praktičnega dela (vaje). Vsak del mora biti pozitiven. Izpit se prizna, če sta pozitivno opravljena oba kolokvija in je vsak izmed kolokvijev pozitivno ocenjen vsaj z 60% vseh točk.

Vrsta preverjanja znanja Število Prispevek k skupni oceni

Pisni izpit teoretični del praktični del

1 50% 50%

ali

Vrsta preverjanja znanja Število Prispevek k skupni oceni

Kolokvij teoretični del praktični del

2 50% 50%

http://ucilnica.fgg.uni-lj.si/

10

Računalništvo

Izpiti oz. kolokviji pri predmetu Računalništvo so pisni in preverjajo znanja pridobljenega v okviru računalniških vajah kot tudi teme, ki so bile predstavljene v okviru predavanj. Oba dela se ocenita ločeno. Za pozitivno ocenjen pisni izpit morata biti pozitivno ocenjena oba dela izpita.

V semestru bosta ob predpisanih rokih izvedena dva kolokvija. Na kolokviju se preverja teoretično in praktično znanje (vaje). Za pozitivno ocenjen kolokvij morata biti pozitivno ocenjena oba dela kolokvija. Za oprostitev pisnega izpita morata biti pozitivno ocenjena oba kolokvija.

V okviru predmeta mora študent v izbrani skupini (2-3 študenti) izdelati seminarsko nalogo, ki jo je potrebno zagovarjati.


SKUPNA_OCENA = 0,30 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (TEORIJA) + 0,50 * OCENA_PISNEGA_IZPITA (VAJE) + 0,20 * OCENA_SEMINARJA




Pisni izpit

Teorija

Vaje

1

30

50

Seminar 1 20

Statika Znanje študentov pri predmetu Statika se utrjuje in preverja že med študijskim letom prek domačih nalog. Domače naloge so vezane na tekočo snov in jih je potrebno pravočasno oddajati. Rok oddaje je objavljen za vsako nalogo posebej in je usklajen z obširnostjo naloge. Pravočasno oddane in dovolj pravilno rešene domače naloge so pogoj za pristop k pisnemu preverjanju znanja na izpitnih rokih. Študent mora oddati 80% vseh domačih nalog in zbrati vsaj 50% možnih točk. Hkrati prispevajo domače naloge 20% končne ocene pri predmetu.

Pisni izpit je sestavljen iz računskega in teoretičnega dela. Računski del izpita prispeva 50% končne ocene, teoretični del pa 30%. Posamezen del je pozitiven, če študent zbere polovico vseh možnih točk. Za pozitivno oceno morata biti pozitivno ocenjena oba dela! Če je pozitiven le računski del, se ponovno opravlja teoretični del izpita. Če je negativen računski del izpita, je potrebno ponovno opravljati celoten izpit.


11

SKUPNA_OCENA = 0.30 * OCENA TEORETIČNEGA DELA PISNEGA IZPITA + 0.50 * OCENA RAČUNSKEGA DELA PISNEGA IZPITA + 0.20 * OCENA DOMAČIH NALOG,

pri čemer je potrebno pri vsaki obveznosti doseči pozitivno oceno.


Pisni izpit

Teorija

Računski del

1

50

50

Stavbarstvo

Delo pri predmetu poteka na predavanjih, vajah in seminarju v skupinah.

Udeležba na predavanjih, vajah in seminarju kot tudi sprotno oddajanje vaj sta obvezna. Če se študent ne more udeležiti vaj zaradi zdravstvenih razlogov naj odda vaje, ki jih je zamudil naslednjič s priloženim zdravniškim potrdilom. Za vse druge izostanke, ki niso zdravstvene narave, se je potrebno predhodno dogovoriti osebno z mentorji!

Končna oddaja vaj (šolskih in domačih vaj) se izvede v 15. tednu zimskega semestra. Vmesna oddaja seminarske naloge (delno izrisan izdelek) poteka v sklopu domačih in šolskih vaj okvirno v 6. tednu zimskega semestra. Končna oddaja seminrske naloge poteka v 13. ali 14. tednu zimskega semestra.

Pogoj za pristop k izpitu so pozitivno opravljene vaje in seminar. Vaje kot tudi seminar je ocenjen pozitivno če je preseženih 50% možnih točk pri šolskih in domačih vajah kot tudi pri seminarju.

Izpiti so ob objavljenih izpitnih rokih.



Pisni izpit 1 30

Seminar in vaje 1 + 1 30 + 40

Uvod v gradbeništvo

Študentje izdelajo dve domači nalogi. Prvo je potrebno oddati najpozneje do 20.12.2010 v elektronski obliki (.doc, .docx, .dat, .pdf) po e-pošti nosilcu predmeta. Izbrane domače naloge bodo na predavanjih predstavljene, predstavitev pa dodatno prispeva k skupni oceni izpita. Pravočasno oddana in pozitivno ocenjena prva domača naloga je pogoj za pristop k izpitu. Drugo domačo nalogo študentje oddajo ob opravljanju izpita. Izpit je pisni in traja največ 60 minut.

12



Pisni izpit 1 40

Seminar in predstavitev 1 + 1 50 + 10

5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V 2. LETNIK

Za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Operativno gradbeništvo je potrebno opraviti vse izpite za 1. letnik v obsegu 60 kreditnih točk (ECTS). Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom. Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti izpite 1. letnika v obsegu 30 kreditnih točk (ECTS). Študent odločitev, da bo ponavljal pisno sporoči v referat za študijske zadeve, ki mu pripravil ustrezni vpisni list. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, določene s Statutom UL. Postopke in pogoje pridobitve pravice izjemnega napredovanja v višji letnik določa Pravilnik o študiju na prvi in drugi stopnji na UL FGG v 71. in 72. členu.

6. SODELOVANJE ŠTUDENTOV, KI SO ZAČELI ŠTUDIRATI NA »PREDBOLONJSKIH« ŠTUDIJIH V študijskem letu 2010/2011 poteka v 1. letniku nov bolonjski program, zato bodo morali vsi nevpisani študenti »predbolonjskih« programov, ki bodo želeli nadaljevati študij, vložiti obrazec »Prošnja za prepis programa oz. smeri«, ki ga najdete na spletni strani UL FGG pod »Pravilniki in obrazci«. Na podlagi oddanega obrazca vam bo v spletni indeks vnešen nov bolonski predmetnik. Oseba, ki nima več statusa študenta na UL FGG, obdrži pravico opravljati manjkajoče izpite še dve leti po izgubi statusa. Po poteku dveh let lahko oseba brez statusa nadaljuje študij, če ji na njeno prošnjo to odobri študijski odbor oddelka. Opravljanje izpitov študentov brez statusa se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom UL, pri čemer lahko v roku dveh let od izgube statusa vsak izpit enkrat še opravlja brezplačno, če to ni že komisijski izpit.

7. TUTORSTVO Vsem študentom je omogočeno in priporočeno sodelovanje s tutorjem učiteljem, študentom prvih letnikov pa tudi s tutorjem študentom. Učitelj tutor praviloma spremlja študenta do končanja študijev na UL FGG, do izteka dveh let po izgubi statusa ali do prekinitve na željo študenta ali pedagoga. Študentje lahko enkrat v študijskem letu (ob vpisu v letnik ali med letom) predlagajo oz. izberejo novega učitelja tutorja v posebni vlogi v spletnem referatu.

8. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ŠTUDENTOV

13

Študent ima pravice in dolžnosti in je disciplinsko odgovoren po določbah, ki izhajajo iz zakona in Statuta Univerze v Ljubljani.

9. DRUGO Študijski red predlagan na svetu letnika dne 26. 10. 2010 Študijski red potrjen na Študijskem odboru Oddelka za gradbeništvo dne 19. 11. 2010.

Documents

Študijski red B- OG VSŠ 1. letnik 2010-2011