št. 1 • letnik IIJUNIJ 2018 - DECEMBER 2018

Kazalo

UVOD2 Kakšni so odnosi med nami?3 Marc Breidenbach - nagovor člana uprave

4 BESEDA STROKOVNJAKA4 Učinkovito ravnanje z odpadki –

prvi korak v krožno gospodarstvo

9 KADROVSKE NOVICE9 Rifet Letić9 Jože Temlin10 V tretje gre rado

12 OGLASILI STE SE NAM14 DINOSOVA AKADEMIJA14 Naši prvi treningi v komunikaciji

16 VARNO IN ZDRAVO DELO16 Posodobitev internih servisov za

točenje goriva18 Okrepitev na naših dvoriščih

19 DINOSOVE NOVICE19 Obisk predsednika uprave Skupine

Scholz19 Jaz, ti, mi za Slovenijo19 Profesor je rojen20 Žogarija 201820 Čebele so med nami20 Med rožicami je vedno lepo21 Pust v Dinosu21 Okolje in odpadki22 Dino na Eko dnevu v šoli v Mekinjah23 IFAT 201823 Navijajmo skupaj23 Dinos na DM teku

26 DINOSOV NAHRBTNIK26 Dinosov nahrbtnik na Šri Lanki26 Dinosov nahrbtnik v Barceloni

27 PRIDRUŽITE SE NAM27 DINOSOVI MALČKI

Založnik: Dinos d.d., Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Uredniški odbor: Katarina Mirtič, Monika Golob, Irena Golob Bajželj, Brigita Šarc

Lektoriranje: Katarina MirtičS svojimi novicami so časopis obogatili tudi: Katja Udovič, Tanja Zec, Barbara Šolinc, Simona Pajntar, Goran Ambrož in Peter SchwarzbartlGrafična podoba in prelom: Nataša KrhenTisk: Demat

KOLOFON

Svoje življenje moramo spoznati, se ga naučiti spoštovati in se nanj tudi pripraviti. Živimo v času, ki zahteva vedno več dokazova-nja, obvladovanja, potrpljenja in sodelovanja. Zato je pomembno kakšen odnos imamo do sebe in do drugih.

Medosebni odnosi so eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpli-vajo na zadovoljstvo zaposlenih in posledično tudi na doseganje ciljev podjetja in kar je najvažnejše na osebno srečo posamezni-ka. Odvisni so od nas samih, od naših osebnostnih lastnosti, ki jih kažemo v odnosu do drugih.

Kakšni so odnosi med nami?

Če želimo imeti dober odnos do sodelavcev, moramo paziti da:

zgradimo poznavanje in zaupanje, vendar moramo najprej poznati in zaupati sebi, da lahko vzpostavimo odnos z drugimi,

priznamo drugačnost in razlike med nami, dovolimo sodelavcu, da tudi on pove svoje mnenje,

nesebično delimo informacije in jih tudi sprejemamo, tako bo pot do rešitve problema krajša in učinkovitejša,

izražamo se jasno in poskrbimo, da nas bo sodelavec razumel,

naučimo se poslušati sodelavce okoli sebe.

Dobri odnosi med zaposlenimi se kažejo v uspešnem izpolnjeva-nju delovnih in drugih nalog, v spoštovanju človekove osebnosti, v pomoči med sodelavci, v razumevanju problemov in prizadeva-nju, da bi jih rešili.

Zavedajmo se kakšno moč ima vedenje vsakogar od nas.

Naše lokacije

Vsakdo potrebuje ob sebi soljudi,ki mu bodo pomagali uresničiti sanje.

(Jim Rohn)

Drage sodelavke in sodelavci,

čeprav sem na Dinosovem krovu že od leta

2014, me mnogi morda še ne poznate.

Moje ime je Marc Breidenbach, delam za

skupino Scholz in zastopam interese skupi-

ne Scholz v podjetju Dinos.

Kot verjetno veste, je Dinos, od konca leta

2017, v 100-odstotni lasti Skupine Scholz,

kar nas zelo veseli. Dinos v skupini Scholz

velja za modelsko podjetje, ki je danes zelo

dobro pozicionirano na mnogih področjih in

ima tudi veliko zanimivih potencialov, katere

bi radi skupaj z vami zaposlenimi razvijali.

Na žalost v zadnjih letih blagovni trgi za našo industrijo niso bili vedno ugodni. Dinos

in skupina Scholz sta zaznali in se ustrezno odzvali na vpliv padajočih trgov v ob-

dobju 2013-2016. Trenutno se naša panoga, v smislu razvoja cen in obsega poslo-

vanja, tržno ugodno razvija. Na žalost nihče ne more reči, kako dolgo bo to stanje

na trgu trajalo. Na področju papirja in plastike imamo sedaj čelni veter, predvsem

zaradi zaostrenih uvoznih omejitev na Kitajskem. Prepričam pa sem, da se bo Dinos

znal z njim dobro spoprijeti in uspešno krmariti v prihodnost.

Veselimo se vlaganja in nadaljnje krepitve Dinosa, kot jasne številke 1 na trgu

odpadnih surovin v Sloveniji.

Vesel bom, če se bomo ob mojih naslednjih obiskih osebno srečali. Lahko pa mi

tudi pišete na naslov marc.breidenbach@scholz-group.com.

Lepo vas pozdravljam,

Marc Breidenbach

član uprave

3

Kaj je torej Krožno gospodarstvo, kakršnega je s svežnjem o krožnem gospodarstvu želela ustvariti Evropska unija?

Krožno gospodarstvo je gospodarstvo, kjer se vred-nost izdelkov, surovin in virov ohranja čim dlje v gospodarstvu, nastajanje odpadkov pa se ob tem zmanjša.

Učinkovito ravnanje z odpadki – prvi korak v krožno gospodarstvo

Konec leta 2015 sprejet ambiciozen sveženj o krožnem gospodarstvu je želel spodbuditi prehod Evrope na krožno gospodarstvo z namenom, da bi se okrepila konkurenčnost Evrope ter da bi se spodbudila trajnostna gospodarska rast in nova delovna mesta. Ta sveženj naj bi poleg zagotovitve novih delovnih mest ohranjal dragocene in vedno redkejše naravne vire, zmanjševal vpliv rabe virov na okolje ter odpadnim proizvodom dal novo vrednost.

BESEDA STROKOVNJAKA

Za še bolj učinkovito in uspešno izvajanje naše de-javnosti zato postaja vedno bolj pomembno spre-mljanje ključnih gibanj in vzorcev razumevanja »kro-žnega gospodarstva« kot ga razume Evropska unija (v nadaljevanju: EU). EU je namreč prepoznala, da se različni elementi krožnega gospodarstva spre-minjajo skozi čas, zato je sedaj v fazi sprejemanja dinamičnega okvirja za spremljanje napredka na poti v krožno gospodarstvo, pri čemer prehod na krožno gospodarstvo ne sme ostati omejen zgolj na nekaj materialov in sektorjev, ampak mora vključe-vati celotno gospodarstvo ter zajeti vse proizvode in storitve.

Posledično se mora vzpostaviti kazalnike uspeš-nosti prehoda, ki morajo zajeti predvsem gibanja pri ohranjanju gospodarske vrednosti proizvodov, ma-terialov in virov ter gibanja pri nastajanju odpadkov.

Eden od načinov, kako predstaviti krožno gospo-darstvo je spremljanje oziroma opazovanje tokov

Slika 1: tokovi materialov v gospodarstvu (EU-28, 2014)

45%

17%9%

28%

4

BESEDA STROKOVNJAKA

materialov, ki vstopajo v krog, se gibljejo znotraj nje-ga in ga (naposled) zapustijo. Na sliki 1 je prikazan pregled tokov materialov v EU, na konkretnem pri-meru podatkov iz leta 2014. Z vizualnim pregledom prepoznamo tokove materialov, saj so razvidne vse surovine v zbrani obliki in po skupinah materialov v celotnem gospodarstvu, od pridobivanja materialov do odpadkov.

Na vhodni strani je prikazano, da se v EU vsako leto predela 8 milijard ton materialov v energijo ali proi-zvode; samo 0,6 milijarde ton teh materialov iz-vira iz reciklaže. Na izhodni strani pa vidimo, da od 2,2 milijarde ton nastalih odpadkov le 0,6 milijarde ton ponovno vstopi v sistem kot reciklirani materia-li. Preostali del materialov, ki ustreza 1,5 milijarde ton, pa so odpadki. Slednje nakazuje, da je v EU še precej možnosti za izboljšave – prednostno - po-večati delež materialov, ki se reciklirajo kot sekun-darne surovine, posledično pa zmanjšati nastajanje odpadkov.

Prehod v krožno gospodarstvo pa ni enostaven pro-ces, usmerja se v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Teme-lji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje od-padkov znižuje proti ničelni stopnji. Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta opti-malno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospo-darstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe.

Na sliki 2 vidimo, kako zgleda potek življenjske kroga, ki je pravzaprav zaporedje medsebojno povezanih faz skozi celotno vrednostno verigo proizvoda, od naku-pa in prevoza surovin ter primarnih proizvodov, proi-zvodnje, distribucije, uporabe do reciklaže in njegove končne odstranitve. Pri tem je proizvod splošni izraz, ki označuje tako blago ali izdelek, kot tudi storitev.

EU je za namen spremljanja in merjenja napredka na poti v krožno gospodarstvo vzpostavila okvir. Namen okvira za spremljanje napredka na poti v krožno gospodarstvo je meriti napredek na poti v krožno gospodarstvo tako, da bo zajel različne raz-sežnosti na vseh stopnjah življenjskega cikla virov, proizvodov in storitev.

Kot je razvidno iz slike 3 okvir za spremljanje vsebuje niz desetih kazalnikov, ki so razvrščeni v štiri skupine:

(1) proizvodnja in poraba,(2) ravnanje z odpadki, (3) sekundarne surovine ter (4) konkurenčnost in inovacije.

Kazalniki so bili izbrani tako, da naj bi zajeli glavne ele-mente krožnega gospodarstva, pri izbiri pa je bila upo-števana razpoložljivost podatkov, ki izhajajo iz kazal-nikov učinkovite rabe virov in kazalnikov za surovine, brez dodatnih administrativnih obremenitev.

Slika 2: Potek življenjskega kroga: pridobivanje — proizvodnja — potrošnja — odpadki

Slika 3: Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva

Slika 3: Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva

Potrošnja

Odpadki

Pridobivanje

Proizvodnja

5

BESEDA STROKOVNJAKA

Z izbranimi kazalniki okvira za spremljanje, si je mogo-če ustvariti okvirno sliko ključnih vzvodov, s katerimi bi lahko gospodarstvo naredili bolj krožno:

1. Proizvodnja in poraba – vzpostavljeni so sledeči kazalniki:

• samozadostnosti pri oskrbi s surovinami: EU je samozadostna pri večini nekovinskih rudnin, kot so gradbeni material in industrijski minerali, a pri kri-tičnih surovinah je še vedno v veliki meri odvisna od uvoza.

• zelena javna naročila – to je, kadar javni organi

svojo kupno moč izkoristijo tako, da se odločijo za okolju prijazno blago, storitve in dela. S tem pospe-šijo krožno gospodarstvo in inovacije. Podatki za ta kazalnik so še v pripravi.

• nastajanje odpadkov: Količina komunalnih od-padkov na prebivalca EU se je v obdobju 2006–2016 zmanjšala za 8 %, na povprečno količino 480 kg/ prebivalca/ leto (so pa velike razlike med drža-vami članicami: od 250 do 750 kg na prebivalca na leto). V Sloveniji je leta 2016 nastalo 476 kg komu-nalnih odpadkov/prebivalca. Količina nastalih od-padkov je do določene mere še vedno sorazmerna z BDP na prebivalca, zato v nekaterih državah še vedno narašča. V skupnih podatkih o nastajanju odpadkov (tudi industrijskih in komercialnih odpad-kov, toda brez večjih mineralnih odpadkov) na eno-to BDP pa je opaziti zmanjšanje za 11 % v obdobju od leta 2006.

• količine živilskih odpadkov bi lahko veliko pri-spevale k ohranjanju virov, ki jih uporabljamo za proizvodnjo svoje prehrane. Živilski odpadki se pojavljajo vzdolž celotne vrednostne verige: med proizvodnjo in distribucijo, v trgovinah, restavraci-jah, v obratih za pripravo in dostavo hrane ter doma; njihovo količino je zato še posebej težko ugotoviti. Količina živilskih odpadkov se je v EU v obdobju 2012–2014 zmanjšala z 81 na 76 milijonov ton (tj. za okrog 7 %), kar ustreza zmanjšanju s 161 na 149 kg na prebivalca.

2. Ravnanje z odpadki - Kazalnik je skupna stopnja recikliranja in stopnje recikliranja za določene tokove:

• Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je v obdobju 2008–2016 v EU zvišal s 37 % na 46 %. Pet držav članic reciklira več kot polovico svojih

komunalnih odpadkov, nekatere države pa se prib-ližujejo ciljni vrednosti 65 %, ki jo je za leto 2030 predlagala Komisija; pet držav članic še vedno ni doseglo deleža 25 %. Po podatkih SURS je Slove-nija v letu 2016 dosegla 57,7 % stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov.

• Stopnja recikliranja komunalnih bioloških odpad-kov v EU je leta 2016 znašalo 79 kg na prebival-ca, kar je 23 % več kot v letu 2007.

• Stopnja recikliranja in zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (WEEE) je precej različen po državah članicah EU. Leta 2015 so samo štiri države članice reciklirale več kot polovico električ-ne in elektronske opreme, ki je bila dana na trg.

• Stopnja recikliranja gradbenih odpadkov in od-padkov iz rušenja objektov je bil v 20 državah članicah nad ciljno vrednost 70 % predelave ma-teriala, vendar je potrebno poudariti, da je v ciljni vrednosti vključeno zasipanje, kar je praksa, pri kateri se vrednost materiala ne ohranja, zato ne vpliva ugodno na krožno gospodarstvo.

Slika 4: Pregled stopenj recikliranja različnih tokov odpadkov

3. Sekundarne surovine imajo sledeča dva kazalnika

• Kazalnik prispevek recikliranih materialov k pokri-vanju povpraševanja po surovinah: V krožnem

Vsi odpadki razen večjih mineralnih odpadkov

Komunalni odpadki

Skupaj embalaža

Plastična embalaža

E-odpadki

Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja

55 %recikliranih

46 %recikliranih

66 %recikliranih

40 %recikliranih

32 %recikliranih

88 %recikliranih

6

BESEDA STROKOVNJAKA

gospodarstvu se materiali, vdelani v proizvode in komponente, reciklirajo, ko dosežejo konec ži-vljenjske dobe, nato pa se vrnejo v gospodarstvo kot sekundarna surovina. V EU povpraševanje po surovinah celo presega količino, ki bi jo dobili, če bi vse odpadke pretvorili v sekundarne surovine. Čeprav se stanje od leta 2004 ves čas izboljšuje, reciklirani materiali v poprečju pokrijejo le okrog 10 % potreb EU po materialih. Pri več razsutih ma-terialih se s sekundarnimi surovinami pokrije več kot 30 % skupnih potreb po materialih (npr. baker in nikelj). Toda pri številnih materialih, tudi skoraj vseh kritičnih surovinah, je prispevek recikliranih materialov k pokrivanju povpraševanja po surovi-nah še vedno majhen ali zanemarljiv. Razlogi za to so, da pri njih recikliranje ni dobičkonosno, da ni tehnologij za recikliranje ali da so materiali vdelani v proizvode za dolgotrajno uporabo (npr. redke ru-dnine, ki se uporabljajo v vetrnih turbinah).

• Kazalnik trgovanja z odpadki, ki jih je mogoče reciklirati, pa nakazuje, da je EU neto izvoznica več večjih tokov odpadkov, ki jih je mogoče re-ciklirati, med drugim plastike, papirja in kartona, železa in jekla, bakra, aluminija in niklja. Trgova-nje z odpadno plastiko, papirjem in kartonom, bakrom, aluminijem, nikljem in dragocenimi kovi-nami znotraj EU je v obdobju 2004–2016 znatno naraslo, zaradi česar lahko gospodarski subjekti uživajo koristi notranjega trga EU s sekundarnimi surovinami.

4. Konkurenčnost in inovacije

• Kazalnik zasebne naložbe: Leta 2014 so zasebne naložbe v podskupini gospodarskih sektorjev, ki so pomembni za krožno gospodarstvo (zajeta le de-javnosti predelave in recikliranja), v EU po ocenah znašale okrog 15 milijard EUR (tj. 0,1 % BDP). Is-tega leta je bilo v teh sektorjih več kot 3,9 milijona delovnih mest, kar je 2,3 % več kot leta 2012. V teh sektorjih je bilo kljub gospodarski in finančni krizi leta 2014 ustvarjenih 141 milijard EUR dodane vrednosti, kar je 6,1 % več kot leta 2012.

• Kazalnik patenti: Pri patentih na področju recikli-ranja in sekundarnih surovin podatki kažejo na 35-odstotno povečanje v obdobju 2000–2013. Patenti EU za recikliranje stekla predstavljajo 44 % vseh tovrstnih patentov na svetu. Delež EU na področju plastike je 18 %, na področju papirja pa 23 %.

Učinkovito ravnanje z odpadki je prvi korak na poti k krožnemu gospodarstvu.

Nova zakonodaja, ki jo na področju odpadov ravno v teh dneh sprejema EU, državam EU postavlja ambi-cioznejše in pravno zavezujoče cilje za zvišanje de-leža gospodinjskih odpadkov, ki gredo v reciklažo, in zmanjšanje deleža tistih, ki končajo na odlagališčih.

Namreč Evropska Komisija je ugotovila, da gospo-darstvo Unije izgublja znatno količino potencialnih sekundarnih surovin, ki jih je mogoče najti v tokovih odpadkov. Večina le teh namreč zaključuje svojo pot na odlagališčih ali v sežigalnicah.

Na področju ravnanja z odpadki se Komisija sooča tudi z velikimi razlikami med državami članicami: leta 2011 je šest držav članic na odlagališča odložilo manj kot 3 % svojih komunalnih odpadkov, medtem ko je bil ta delež v 18 državah večji kot 50 %, v nekaterih pa je celo presegal 90 %.

Nedavna gibanja kažejo, da je mogoč nadaljnji napre-dek glede učinkovite rabe virov in da lahko ima velike gospodarske, okoljske in družbene koristi. Spreminja-nje odpadkov v vir je bistvenega pomena za povečanje učinkovitosti rabe virov in zaprtje zanke v krožnem go-spodarstvu. Pravno zavezujoči cilji so ključno gonilo za izboljšanje praks ravnanja z odpadki, spodbujanje inovacij in recikliranja, omejevanje odlaganja na odla-gališča ter ustvarjanje spodbud, s katerimi bi bilo mo-goče spremeniti ravnanje potrošnikov.

Glavni elementi predlogov za spremembo zakonodaje EU o odpadkih so:

• uskladitev opredelitev pojmov;

• povišanje cilja priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje na 65 % do leta 2035; do leta 2025 bo morala EU kot celota reci-klirati 55 % svojih gospodinjskih odpadkov; do leta 2030 se bo ta delež moral zvišati na 60 % in do leta 2035 na 65 %.

• povišanje ciljev priprave odpadne embalaže za ponovno uporabo in recikliranje ter poenostavi-tev sklopa ciljev: do leta 2025 bo morala posa-mezna država članica reciklirat 65 % odpadne embalaže; ta delež se bo do leta 2030 zvišal na 70 % in bo po embalažnih materialih moral zago-tavljati sledeče cilje recikliranja

7

• 2020 2025 2030

Vsa embalaža55% do

80 %65% 70%

Plastika 22,5 % 50% 55%Les 15 % 25% 30%Kovine

50 %70% 80%

Aluminij 50% 60%Steklo 60 % 70% 75%Papir in lepenka 60 % 75% 85%

• postopna omejitev odlaganja komunalnih odpad-kov na odlagališča na 10 % do leta 2030;

• večja harmonizacija in poenostavitev pravnega okvira za stranske proizvode in prenehanje sta-tusa odpadka;

• novi ukrepi za spodbujanje preprečevanja od-padkov, vključno z živilskimi odpadki, in njihovo ponovno uporabo;

• uvedba minimalnih operativnih pogojev za razšir-jeno odgovornost proizvajalca;

• uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spre-mljanje izpolnjevanja ciljev recikliranja;

• poenostavitev in racionalizacija obveznosti poro-čanja;

• uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU o delegi-ranih in izvedbenih aktih.

Predlagane določbe bodo vplivale na veliko različnih zasebnih in javnih deležnikov v državah članicah in bodo imele pomemben učinek na prihodnje naložbe v infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Popoln in pra-vilen prenos nove zakonodaje bo nujen za zagotovi-tev, da bodo doseženi cilji iz teh direktiv (tj. varovanje zdravja ljudi in okolja, večja učinkovitost rabe virov, zagotovitev delovanja notranjega trga ter preprečitev trgovinskih ovir in omejevanja konkurence v EU).

Zato bo za izvajanje naše dejavnosti v Sloveniji izre-dnega pomena, na kakšen način in kako bo naša dr-žava v naš pravni red prenesla zahteve iz teh direktiv. Ne gre namreč spregledati dejstva, da v določenih segmentih lahko vsaka država sama izbere ukrepe za dosego zavezujočih ciljev direktiv.

Brigita Šarc, vodja Tehnološkega sektorja

BESEDA STROKOVNJAKA

8

KADROVSKE NOVICE

Rifet LetićJunak tokratne številke je zagotovo Rifet Letič, nas sodelavec iz skladišča Ljubljana, ki je v letošnjem letu dopolnil polnih 40 delovnih let v Dinosu. Rifet je zvest Dinosu že od svojih začetkov, 22 let je delal kot rezilec, nato pa je nadaljeval kot voznik, zadnja leta voznik kombija.

V teh 40 letih se je nabralo mnogo zabavnih zgodb in šal med sodelavci in Rifet je več kot zabaven pri-povedovalec zgodb, ki vam bo z veseljem povedal kakšno.

V prostem času pa je popolnoma predan ribolovu. Ribari na jezerih in rekah, kjer preživi velik del pro-stega časa, rad ima živali in naravo, ki ga marsikdaj pomiri po napornem delovniku. Ponosen je na svojo trofejo, 32 kilogramskega Amurja. Čestitke Rifet!

Če pa mu prosti čas ostane, pa ga z veseljem preživi z osemletnim vnukom Liamom.

Rifet, veseli smo, da ste z nami.

Jože TemlinSedaj pa naš Jožek odhaja, pravijo sodelavci v skladišču Murska

Sobota. Jože Temlin namreč po več kot 40 letih odhaja v pokoj in še to, vsa ta leta je bil zaposlen v Dinosu Murska Sobota.

Seveda mu vsi privoščimo veliko lepih trenutkov na njegovi kmetiji, v vino- gradu in vinski kleti.

Jožek je zaupanja vreden človek in priden, kot le malokdo, so njegovi sodelavci povedali vsi v en glas. Večkrat je pomagal tudi v skladiščih Lendava in Maribor, vendar skladišče Murska Sobota je bil njegov drugi dom in tu se je najbolje počutil.

Jožek, ne pozabi na nas in nas kdaj obišči.

9

V tretje gre radoBožo Zeko se je od nas poslovil že tretjič. Konec aprila je povabil vse svoje sodelavce na prijetno druženje ob zaključku svoje delovne dobe. Tistim, ki so v naši družbi »bolj novi«, naj povem, da je bilo to Božotovo tretje poslovilno druženje. Vsi smo mu, nekateri prvič, nekateri drugič, nekateri pa tretjič, stisnili roko in mu zaželeli vse dobro v zasluženem pokoju. Vendar, preden hitro pozabimo nanj in na vse, kar je prispeval, kot je v teh časih v navadi, naj nekaj besed namenimo našemu dolgoletnemu so-delavcu, ki je v naši družbi pustil velik pečat.

Vsi, ki so Božota poznali, bi tako, mimogrede, o njem rekli, da je to gospod, ki veliko prepeva, cel dan hodi po skladišču in s svojim značilnim močnim

glasom organizira delo. Na prvi pogled se sliši zelo enostavno in dolgočasno. Vendar za tem petjem in hojo skriva mnogo več kot si lahko mislite. Božo je bil skrben, odgovoren in predvsem je znal videti in slišati človeka. Resnično je z vso skrbjo vodil svoje sodelavce in delal v dobro podjetja.

Otrok Dinosa

Božo je prvič prestopil vrata podjetja Dinos d.d.več desetletij nazaj. Ker to ni ravno včeraj, je imel mož-nost, da je »okusil« delo na vseh oddelkih. Skozi čas je pridobival izkušnje, spoznaval raznolikost dela, stranke in iskal način, kako delati najbolje in

KADROVSKE NOVICE

10

se izkazati. S svojim entuziazmom, intelektom in predanostjo podjetju je postal prevzemnik na od-delku barvnih kovin. Njegova ekipa je za podjetje postala nepogrešljiv del.

Mogoče je res čas, da se ekipa pomladi, da pri-dobimo nove sveže moči in ideje. Vendar bi rad izpostavil, da je treba vedno poznati in spoštovati naše kolege, ki so mnoga leta vztrajali in delali za to, da je nam sedaj delo olajšano in lahko povzdig-nemo naše podjetje še na višji, boljši nivo. To de-lamo zase, vse naše sodelavce in naše zanamce.

Božo je mogoče res odšel brez velikega pompa, vendar je zapustil velik pečat. Če le odpremo oči in ušesa, lahko v vsakem izmed nas, najdemo nekaj, kar doprinese k naši družbi.

Zgodbe, ki spreminjajo svet okoli nas

Z delom in dejanji ustvarjamo zgodbe, ki se vsa-kega dotaknejo tako ali drugače. Božo ima v svoji knjigi veliko vsebine. Sam sem jih slišal kar nekaj. Izbral sem dve. Prva zgodba je za mnoge prepro-sta, vendar se v njej skrivata odločnost in vztraj-nost. V drugi zgodbi, za katero sem posebej prosil za dovoljenje objave v našem časopisu, skriva viso-ko empatijo do sočloveka in sodelavcev. Sami pa si ustvarite zgodbo o človeku, ki mu tokrat namenjam misli in besede.

Je mogoče…

Dobrih deset let je od tega, ko so se v proizvodnji pokvarile škarje za rezanje železa. V takem primeru se, raje kot ne, ustavi cel sistem. Popravilo lahko traja tudi več dni, vzdušje v podjetju postaja nape-to. Naročila in kupci čakajo, šefi so nervozni, z vseh koncev so pritiski. Danes si verjetno niti ne pred-stavljamo, da bi nekdo težko fizično delo opravljal brez stroja. Božo se takrat ni pustil veliko motiti.

Marsikdo je trdil, da ni mogoče, da delo, ki ga sicer opravlja stroj, naredili na roke. Sam pa je z dovolj trme in delovne vneme dokazal, da se da livarski vložek narezati z malimi škarjami, imenovanimi ''ali-gator'', ki jih danes uporabljajo le za rezanje aluminij profilov. Tisti, ki nimate predstave, kako vse skupaj

KADROVSKE NOVICE

izgleda, naj vam opišem kako danes poteka rezanje 20 metrskih aluminij profilov. Poleg moči in tehnike je potrebna tudi izredna zbranost in pazljivost.

Če profil v škarje porineš napačno, lahko moč stro-ja med rezanjem z lahkoto dvigne dva po cent težka fanta. Božo je na te škarje narezal 50_ton livarske-ga vložka. Če vas zanima primerjava s fitnesom, je žal ne znam opisati. Ne vem sicer, kako se vam to sliši, ampak Božo je presegel samega sebe. To, kar je takrat naredil on, verjetno ne bi nikoli nihče.

Druga zgodba je nastala pred leti, ko je Božo od naše dolgoletne sodelavke izvedel, da nima stika s svojim očetom že več kot 40 let. Z nekaj skopimi po-datki je uspel poiskati več Informacij o človeku, ki je v nekem spletu okoliščin zapustil svojo družino.

Nekega dne sta Božo in sodelavka, na njegovo po-vabilo, odšla na izlet in kosilo. Previdno jo je prosil, naj ne bo huda nanj, ker bi ji rad nekoga predstavil. Odpeljal jo je do njenega očeta, s katerim sta po-novno vzpostavila prijateljstvo.

Biti človek

Božo je bil mnogo let predsednik sindikata. Za mnoge je to nehvaležno delo, saj je za tako veliko skupino težko najti takšno pot, po kateri bi želeli vsi hoditi. Božo je bil človek, ki se ni oziral na problem, temveč na rešitev. Zato je znal poskrbeti za marsi-koga, tudi tistega, ki ga pravzaprav skoraj ni poz-nal. Njegov občutek za sočloveka ni nikoli popustil. Verjel je, da je v slogi moč in to vedno prenesel v prakso, ko je bilo potrebno. Ob nesreči sodelavca je sklical vse, da smo s skupnimi močmi kolegu po-magali v težkih trenutkih.

Sedaj verjetno prepeva in komentira tekme lokalne-ga nogometnega društva kar s svoje terase. Vendar nikoli ne reci nikoli. Za sebe pravi, da je otrok Dino-sa, ki se je vedno pripravljen žrtvovati za podjetje, ki sta drug za drugega skrbela vsa ta leta.

Hvala ti, Božo. Hvala za vse!

Robi Luin

11

S Ptuja

Dinos Ptuj je majhno skladišče na obrobju mesta Ptuj.

Skladišče je namenjeno predvsem drobnemu odkupu. Na skladišču sem zaposlena sama, po domače bi temu rekli« deklica za vse«. Kakšne moš-ke roke v prihodnosti se ne bi branila, saj je veliko raznolikega dela, čeprav prevladuje drobni odkup.

K lepši urejenosti skladišča so veliko pripomogli novi paneli, ki so pridobitev lanskega leta. Stranke se rade vračajo na skladišče, saj pravijo da jih vedno pričaka na-

smejan obraz in dobra volja. Prav tako pa marsikatere stran-ke, s svojo dobro voljo in navihanostjo, razveselijo tudi

mene.

Ena izmed rednih strank pa je tudi zvesta naši modri barvi in seveda Štajerski. Na Dinos nikoli ne pride brez svojega »čuvaja«.

Irena Caf, vodja skladišča Ptuj

Oglasili ste se nam …

Iz Trbovelj

Trbovlje so 17.500 prebivalci 9. največje mesto v Sloveniji in največje mesto v Zasavju ter hkrati tudi kulturno ter upravno središče Zasavja.

Mesto se razteza v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvestoletno delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, cementarna in termoelektrarna s svojim dimnikom mu dajejo pečat.

Dinos lahko v Trbovljah najdete na dveh lokacijah; majhna tehtnica in blagajna se nahajata v samem centru mesta, velika tehnica pa na obrobju mesta. Že več let si prizadevamo, da bi selili na eno lokacijo, saj bi s tem rešili marsikateri, tudi logistični, problem.

Zaposleni Aleksander, Borut, Slavko, Mario, Dušan in Petra skrbimo za zadovoljstvo strank in se trudimo, da bi še povečali zbrane količine.

Petra Uranjek, skladišče Trbovlje

OGLASILI STE SE NAM …

12

Iz Novega mesta

Skladišče Novo mesto deluje že od zgodnjih začetkov obstoja družbe Dinos. Naš kolektiv šteje 26 zaposlenih, ponosni smo, da smo med seboj zelo povezani, prijateljski in imamo super delovno klimo.

Naj vam predstavim še naš vozni park, ki šteje: 2 samonakladalca, 2 velika solo kamiona in tri kamione s prikolico.

V lanskem letu nas je zaznamovalo nekaj neprijetnih izrednih dogodkov, ki smo jih skupaj uspešno rešili. Posledica enega izmed njih je tudi pripojitev lokacije Zalog in s tem povečan pretok materiala skozi naše skladišče. Pri vseh izrednih dogodkih moramo izpostaviti naše nepo-grešljive sodelavce, ki so preprečili nastanek večje materiale škode in brez pomisleka priskočili na pomoč sodelavcem v stiski. Prav posebna pohvala gre našemu Robertu Tisovec, ki je humano in predano pomagal prav pri vseh neljubih dogodkih. »Robi, hvala za vse in hvala ker si.« Za naše prijetno vzdušje pa poskrbi naš nepogrešljivi Andrej Krhin, vodja sortircev, rezilec, izjemen poznavalec vseh vrst materialov in človek, ki ima vedno na zalogi dovolj šal, da nas nasmeji in spravi v dobro voljo. Pohvala gre tudi naših pridnim sortirkam in sortircem, ki v času šolskih akcij pre-sortirajo kar 200t časopisa v enem mesecu. Vsak od nas ima v skladišču svojo vlogo, vsi svoje delo opravljamo samostojno z veliko pripadnostjo podjetju in prav vsak od nas prispeva svoj delež h končnemu rezultatu skladišča Novo mesto. Novim izzivom pa nasproti pa je odšel naš vodja Uroš Ambrožič, človek z veliko začetnico in spoštovanja vreden prijatelj. Srečno Uroš na novi poti.

Veseli smo, da smo del super ekipe in upamo, da nam bo letošnje leto naklonjeno.

Nina Jazbec Žagar, skladišče Novo mesto

Iz Dravograda

Skladišče Dinos Dravograd leži na sotočju treh koroških dolin in sicer Mislinjske , Mežiške in Dravske doline in smo oddaljeni 2km od avstrijske meje . Lokacija je umeščena v industrijsko cono Otiški vrh. Skladišče je bilo zgrajeno leta 2009 in ima vse zahteve trenutnih tehnoloških in okoljskih predpisov.

Močni konkurenci se zoperstavimo z ekipo sedmih zapo-slenih, treh voznikov, dveh sortircev, administratorja in vod-jo skladišča. Sortiranje na skladišču opravljamo z delovnim strojem Liebher 316 in viličarjem, dobavo materiala pa izva-jamo z tremi tovornimi vozili in sicer z dvema samonakladalcema in enim hiabom. Naša želja je, da bi posodobili vozni avto park in pridobili po možnosti nov avto z hiabom, kajti obstoječi so stari že krepko čez deset let in na ta način bi zagotovo lažje, hitreje servisirali obstoječe in nove stranke.

Borut Mithans, vodja skladišča Dravograd

OGLASILI STE SE NAM …

13

Naši prvi treningi v komunikaciji

Pazite na misli, ker lahko postanejo besede.Pazite na besede, ker lahko postanejo dejanja.Pazite na dejanja, ker lahko postanejo naša osebnost.

(kitajski pregovor)

DINOSOVA AKADEMIJA

14

In kaj so po končanem izobraževanju

naši sodelavci povedali.

Prve delavnice so obiskali prevzemniki in administratorke, s katerimi smo

trenirali veščine komunikacije. Delavnicam komercialistov pa smo

komunikaciji dodali še prodajne veščine.

Komunikacija predstavlja srce podjetja. Brez nje podjetje ne more preživeti, kaj šele uspešno poslovati.

Moramo se zavedati, da so pomembne informacije prisotne na vseh nivojih, potrebno je le dopustiti njihov pretok. Ob tem pa omogočiti zaposlenim, da ob komunikaciji rastejo in se razvijajo.

Poznamo formalno in neformalno obliko komuniciranja.

Neformalno komuniciranje, je komuniciranje med sodelavci in je

nepogrešljiva vrsta komunikacije, ki vpliva na boljšo uspešnost pri delu, povezuje

zaposlene med seboj in v kolektivu ustvarja prijetno vzdušje.

V Dinosu se zavedamo kako pomembni sta obe vrsti komunikacije, da je podjetje lahko uspešno in da se zaposleni v podjetju na delovnem mestu dobro počutimo. Prav zato smo se odločili, da se letošnjem letu osredotočimo na izobraževanja o komunikaciji.

Hvala za možnost udeležitve na tako izjemnem predavanju oz. komunikacijskem treningu. Pohvala za izbor predavatelja, tako pozitivno naravnanega človeka ne srečaš vsak dan, sama zadnje čase srečujem na osebni kot poslovni poti izjemne ljudi, kar me zelo drži pokonci.

Kaj takšnega bi res potrebovali večkrat.Nina Jazbec Žagar, Novo mesto

Formalna komunikacija pa je tista, ki jo uporabljamo predvsem pri kontaktu s poslovnimi partnerji in strankami. Naš cilj je takrat usmerjen in jasen, vzpostaviti je potrebno komunikacijo, s katero bomo ustvarili pozitivno situacijo in poslovali v dobro podjetja.

DINOSOVA AKADEMIJA

15

In kaj so po končanem izobraževanju

naši sodelavci povedali.

Neformalno komuniciranje, je komuniciranje med sodelavci in je

nepogrešljiva vrsta komunikacije, ki vpliva na boljšo uspešnost pri delu, povezuje

zaposlene med seboj in v kolektivu ustvarja prijetno vzdušje.

Všeč mi je bil način predavanja, vsi primeri so bili vzeti iz konkretnih situacij.

Aleš Škrgat, Koper

Na vseh mojih izobraževanjih do sedaj lahko rečem, da ni bilo prav veliko predavateljev, ki so pustili vtis in prenesli znanje na slušatelje.Za moje prvo izobraževanje v podjetju Dinos imam veliko pohvalo organizatorki, sajje izbrala karizmatičnega in zelo sproščenega predavatelja Petra, ki je ure naredil zanimive, poučne in zabavne. Cilj je bil dosežen in že se veselim pridobivanja novih znanj v bodoče.

Robi Luin, Ljubljana

Moj vtis o komunikacijskem treningu je bil zelo poučen in prijeten. Zelo sem bila navdušena nad predavateljem g. Petrom saj je zelo pozitiven in

nasmejan človek, ki oddaja veliko količino pozitivne energije, ter ti

razloži stvari na zelo razumljiv način in z konkretnimi primeri. Želim si, da še večkrat organi-zirate kakšna izobraževanja.

Mateja Vene, Novo mesto

Hvala za možnost udeležitve na tako izjemnem predavanju oz. komunikacijskem treningu. Pohvala za izbor predavatelja, tako pozitivno naravnanega človeka ne srečaš vsak dan, sama zadnje čase srečujem na osebni kot poslovni poti izjemne ljudi, kar me zelo drži pokonci.

Kaj takšnega bi res potrebovali večkrat.Nina Jazbec Žagar, Novo mesto

Iz takšnega »treninga« se vsi nekaj naučimo in obnovimo kakšno znanje. Predavatelj je bil dobro podučen o veščinah prodaje, nabave in psihologije človeka.

Boštjan Vranc, Velenje

Koristni napotki, ki jih lahko uporabim v vsakodnevni situaciji. Taka izobraževanja predlagam prav za vse sodelavce.

Michel Tallarini, Kranj

Na zanimiv način so nam bile podane iztočnice, ki so odpirale možnost izmenjave mnenj in izkušenj med sodelavci. Vsekakor koristni in poučni pogovori.

Danijela Kerin, Koper

Tovrstna izobraževanja so vedno dobrodošla. Zanimivo je bilo spoznanje, da se pravilne komunikacije lahko s treningom zares naučiš. Predavatelj nam je dal odlična izhodišča kako uporabiti komunikacija za rešitev marsi-katere neljube situacije v službi in doma.

Saška Đurić, Naklo

Izobraževanje mi je zelo bilo všeč in je bilo tudi potrebno, saj se vsak dan na naših dvori-ščih srečujemo z najrazličnejšimi strankami.

Dobili smo koristne informacije in možnosti rešitev naših konkretnih

problemov. Z veseljem bom pridobljeno znanje uporabil.

Franci Blatnik, Ljubljana

Posodobitev internih servisov za točenje goriva V marcu se je začelo posodabljanje internih ben-cinskih servisov na petih lokacijah podjetja.

Prenova zajema: 1. zamenjavo starih, dotrajanih, neopremljenih

cistern z novimi, 3000 l in 9000 l dvoplaščnimi cisternami,

2. zamenjavo starih točilnih aparatov,3. nov sistem za zajem in prenos podatkov o

točenjih.

Pri posodobitvi internih servisov se je pozornost usmerilo k čim boljšim tehničnim rešitvam pri opremi in doseganju zakonodajnih zahtev in zahtev standar-dov. Cisterne z vso pripadajočo opremo so izdelane v požarno in eksplozijsko varni izvedbi. Novi točilni apa-rati so natančni in se jih lahko umerja. Sistem za zbi-ranje in prenos podatkov omogoča, da se vsi podatki prenesejo direktno v program, zaradi česar je možno trenutno spremljanje podatkov.

Z novimi cisternami je način točenja enostaven. Točilni aparat, ki ga je možno aktivirati le z identifikacijo osebe in vozila, omogoča lokacijsko in časovno sledljivost iz-točenega goriva, trenutno dostopni podatki v sistemu pa omogočijo spremljanje zalog, porabo vozila in lajša-jo obdelavo podatkov, ki je med drugim potrebna tudi za povrnitev trošarin. Točenje vseh strojev in vozil iz

1. Cisterna Celje

Prej

Potem • 9000 L dvoplaščna cisterna

VARNO IN ZDRAVO DELO

cisterne znižuje stroške porabe goriva, zajem in obde-lava podatkov pa optimira časovno obdelavo podatkov.

Zaradi posodobitve se je nekoliko spremenil sistem točenja, saj dodatna opremljenost omogoča, da iz cis-terne točijo tako stroji kot kamioni. Poenoten sistem za zajem in prenos podatkov pa omogoča evidentirane podatke o vozilih in vozniku, ki toči na kateri koli cister-ni v novem sistemu.

Nove cisterne, ki zadoščajo zakonskim standardom so varnejše, enostavnejše za uporabo, sistem za pre-nos podatkov pa omogoča dober pregled nad stanjem v vsakem trenutku ter možnost nadaljnjih nadgradenj obdelave podatkov za poenostavitev procesov dela.

Sistemi za točenje goriva so že postavljeni na lokaci-jah Celje, Velenje, Brežice, Trbovlje in Kranj.

Na ostalih skladiščih pa se bomo kmalu srečali, saj se pot začne z ogledom na terenu in določitvijo najbolj primernega mesta za postavitev cisterne.

16

VARNO IN ZDRAVO DELO

3000 L dvoplaščna cisterna Ekran na točilnem aparatu

2. Cisterna Velenje 3. Cisterna Trbovlje

3000 L dvoplaščna

cisterna v Trbovljah

Sistem za identifikacijo

voznika in vozila

4. Cisterna Kranj

3000 L dvoplaščna požarno zaščitena z ogradami

Pripadajoča oprema

na cisterni

17

Okrepitev na naših dvoriščih

Stacionarno dvigalo Tajfun LIV 270 K,doseg dvigala 11m.Posebnosti: hidravlično blaženje sunkov, dva doda-tna LED reflektorja, 2 krmilna joysticka v kabini za upravljanje škarij, elektrohidravlično upravljanje in zadovoljni uporabniki.

Balirka in škarjeSila rezanja 500 ton,dolžina korita 6000mm, velikost bal 600 mm x 500 mm.

Prihaja še: Mlin za rolce:Willibald Shark, letnik 2012, 2700 delovnih ur, moč motorja 480 KM, daljinsko upravljanje, tudi premika-nje po dvorišču.Predvidena dobava: september 2018.

VARNO IN ZDRAVO DELO

18

Visokega gosta sta predsednik uprave, Damijan Zorko in član uprave, Benjamin Bambič z veseljem sprejela in popeljala po Dinosovih lokacijah.

Ponosni smo, da smo med prvimi izbranimi lokaci-jami, ki jih je obiskal, odkar je v začetku leta prevzel vodilni položaj v družbi.

Obisk predsednika uprave Skupine ScholzV mesecu marcu nas je obiskal dr. Klaus Hauschulte, predsednik uprave Skupine Scholz.

Jaz, ti, mi za Slovenijo

Z njihovo srčnostjo in s pomočjo komunalnih služb se lahko zoper po-hvalimo s količino zbranih plastenk. Letošnje leto smo z zbranimi sred-stvi osrečili murskosoboško bolnišnico. Veselimo se malih junakov, ki jim bo podarjena ultrazvočna naprava pomagala, da njihovi mali srčki zrastejo v veliko srce, kakršnega imajo vsi, ki sodelujejo v naši zgodbi.

Vse od dneva voda, 22. marca in do dneva zemlje, 22. aprila se je našemu humanitarnemu projektu, ki ga že četrto leto organiziramo skupaj z Ekošolo in duštvom Tantem, pridružilo več kot 150 slovenskih šol in vrtcev.

DINOSOVE NOVICE

Profesor je rojen,to je naš Marko, vodja skladišča Naklo, ki prav profesionalno predstavi študentom pomen naše dejavnosti in predelavo materiala v centru Naklo.

Večkrat letno je postavljen pred tak izziv, saj ima kar precej prošenj višjih in visokih šol po tovrstnem izobra-ževanju v našem podjetju.

Enega zadnjih smo gostili Šolski center Kranj, smer Varnost in na pomoč sta s svojimi znanji priskočili tudi Brigita Šarc in Irena Golob Bajželj, ki sta Markovemu predavanju dodali še elemente Varstva pri delu in Eko-logije. Skupaj so bili popolni…in študentje zadovoljni.

19

Žogarija 2018

Dogodki so postali tako zanimivi, da že podirajo meje in se selijo v sosednje države Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in naprej.

Sporočilo Dinosove zgodbe v Žogariji pa ostaja enako »Star papir zbiram, prijatelja podpiram.«, saj želimo med mladimi izpostaviti vrednote, kot so solidarnost, odgovornost in poštenost.

Veseli so bili, ko smo jim nadeli zaščitno obleko in jih popeljali na pa-pirno linijo, kjer sta jim naša Ana in Ibro razložila in pokazala kaj se pri nas z odpadnim papirjem zgodi in kako pomemben je odpadni papir za ohranjanja narave, še posebno gozdov, v katerih se pasejo tudi čebele, ki nabirajo gozdni med.

Čebele so med nami

Naš Dino zopet brca žogo, si jo podaja, jo odbija in se zraven zabava.

Dinos ponovno sodelujemo na otroških prireditvah Žogarija.

DINOSOVE NOVICE

Vrtec iz Ihana, bolj natančno skupina Čebele so pribrenčale k nam na obisk. Že lansko leto smo otrokom predstavili pot odpadnega papirja, letos pa so si jo prišli ogledati čisto od blizu.

20

Med rožicami je vedno lepoV ljubljanskem skladišču je padla odločitev, da si malo polepšamo delovno okolje in nastal je je vrtnarski krožek. Prepustili smo se navodilom izkušenih vrtnarjev Dragice in Šefika in nastal je čeden vrtiček.

Za nove člane so vrata vedno odprta, z veseljem bomo povečali okrasne gredice.

Okolje in odpadki

Teme, ki so jih predavatelji odprli so bile več kot aktualne za današnji čas in za naše podjetje. Predstavili so model urbanega krožnega gospo-darstva mesta Maribor, vrsto tehnoloških rešitev na področju odpadne plastike, potekala je raz-prava kako vzpostaviti učinkovit sistem ravnanja z odpadki v posameznem podjetju, kot uspešen projekt pa je bil izpostavljen komunalni snovni krog KEMSO, katerega aktivni partner je tudi Di-nos.

Konference sta se udeležila Goran Ambrož in Katja Udovič.

Pust v DinosuPust se je s pustnimi šemami in krofi širokoustil tudi pri nas.

Tudi v letošnjem letu smo podprli konferenco Okolje in odpadki.

DINOSOVE NOVICE

21

Poleg ostalih načrtovanih dejavnosti na ta dan, smo na podružnično šolo v Mekinje povabili tudi predstav-nico podjetja Dinos, da nam predstavi njihovo delo. Učenci podjetje Dinos že poznajo, saj na šoli uporab-ljamo njihove kartonaste zabojnike za papir. Učencem je bila delavnica podjetja Dinos zelo všeč in zbrali smo nekaj njihovih vtisov.

Imeli smo delavnico. Zdela se mi je super! Na Dino-su predelajo odpadke. Papir reciklirajo za ponovno uporabo. Tam presortirajo, drobijo, meljejo, balirajo, razrežejo in šredirajo. Všeč mi je bilo, ker je nekaj učencev na delavnici lahko sortiralo odpadke. Vsa predstavitev in delavnica sta bili odlični.

Delavka podjetja Dinos nam je predstavila kaj v podjetju delajo. Tam še enkrat vse odpadke ločijo, sortirajo. Nato odpadke stopijo, zmeljejo, zdrobijo in razrežejo in iz njih na koncu naredijo bale. Reče-mo, da jih balirajo. Ena bala je zelo težka. V podjetju

Dino na Eko dnevu v šoli v MekinjahNa OŠ Frana Albrehta vsako leto v mesecu aprilu izvedemo EKO dan. V letošnjem šolskem letu je bila osrednja tema odpadna embalaža.

imajo veliko zaposlenih, ker odpadkov ne sortirajo samo stroji, ampak tudi ljudje. Bilo je zelo zanimivo.

Tudi na naši šoli ločujemo odpadke in tudi mi zbira-mo papir, ki ga nato v podjetju predelajo.

Dinos zbira koristne odpadke in jih predeluje. Tako se znebimo odpadkov, ki jih ne potrebujemo. Dinos nam pomaga polepšati svet!

Všeč mi je bilo, da so na delavnici nekateri učenci lahko sortirali odpadke.

Predavanje o podjetju Dinos se mi je zdelo zelo dob-ro. Všeč mi je, da imamo toliko tovarn, ki se ukvarja-jo z recikliranjem papirja.

Delavnica je bila super. Na koncu smo dobili tudi darilca – tatu Dino ter peresnico, na kateri piše LO-ČEVANJE ODPADKOV JE KUL.

Bilo mi je zelo všeč. VSI PODPIRAJTE DINOS, KER TAKO OHRANIMO MNOGO DREVES!

Zapisali učenci 4. razreda PŠ Mekinje

DINOSOVE NOVICE

saj smo v letošnjem letu podpisali enoletno sponzorsko pogodbo z nogometnim klubom NK Maribor.

Tavares in njegovi kolegi so tako na za eno leto postali naši ambasadorji zbiranja odpadnega materiala.

Predvsem pa smo veseli, da je našo dejavnost spoznalo 800 mladih nogometašev iz Otroške nogometne šole, z njimi pa brca tudi naš Modri Dino.

Naj bo modra, zelena, rumena ali vijolična, pomembno je, da se zabavamo.

Navijajmo skupajŠe vedno prisegamo na modro, samo ko navijamo, postanemo vijolični…

IFAT 2018Stroka na enem mestu. Vodstvo podjetja je v mesecu maju odšlo na sejem IFAT.

To je sejem na katerem se predstavljajo mednarodna podjetja, ki ponujajo inovacije, rešitve in dodatne vire za vse, ki se ukvarjajo z odpadki in odpadnimi suro-vinami.

Novosti s področja recikliranja, komunalne tehno-logije, razgradnje avtomobilov, distribucije surovin in odpadkov, varovalne opreme pri delu, odpadnih voda, to in še več, prav za vsakega se je nekaj našlo.

Vodje regij, programov in sektorjev so izkoristili pri-ložnost za sestanke s svojimi poslovnimi partnerji in dobavitelji ter iskali nove poslovne priložnosti za naše podjetje.

DINOSOVE NOVICE

23

Ljubljanski park Tivoli je namreč s 7.000 tekačicami gostil prireditev DM tek in mi smo bili zraven, tokrat delovno. Na prizorišču smo bili namreč uradni strokovnjak za odpadke.

Zdravim vrednotam in druženju smo dodali še svoje vodilo, to je, da »Odpadkom dajemo novo življenje.«

Čestitke ekipi DROE Goranu, Andreju, Katji, Tanji, Barbari in našim fantom iz ljubljanskega skladišča Ibru, Samirju, Elvirju in Slobodanu, za odlično izpeljano predstavitev našega pod-jetja in koordinacijo čiščenja prireditvenega prostora.

Vzdušje prireditve z veseljem delimo z vami.

Dinos na DM tekuZadnja sobota v maju je bila rezervirana za tek.

DINOSOVE NOVICE

24

DINOSOVE NOVICE

25

Dinosov nahrbtnik je v februarju odpotoval na otoško državo v Indijskem oceanu, ŠRILANKO. Dežela budizma, čajevcev, čudovite narave in prijaznih ljudi.

Dinosovega nahrbtnika ne moremo ustaviti, saj je ves čas na poti. Ujeli smo ga tudi v Barceloni, na nogometne stadionu Barce, kamor sta ga odnesli Bogdana Japelj in njena hčerka Sandra.

Dinosovnahrbtnikv Barceloni

Katja Udovič je nahrbtnik v februarju, ko je bil v Sloveniji t.i. polarni mraz odnesla v tople kraje, na prijetnih 30 stopinj.

Šrilanka je pravi azijski raj, poln možnosti za raziskovanje – od budističnih templjev, čudovi-tih razgledov, norih voženj s tuk-tuki in avtobusi, kampiranja v džungli, 7 urnih voženj s sta-rinskim vlakom, potepanja med čajevci, safarija v nacionalnih parkih do prečudovitih plaž.

Seveda sem domačine vprašala tudi kako je z embalažo, ki nastaja pri njih, kajti nastaja veliko odpadnih plastenk, ker voda ni pitna. Odgovorili so mi, da imajo t.i. garbage yards, kjer zbirajo embalažo in jo zažgejo. To počnejo tudi pred svojimi domovi, kot je razvidno

na spodnji sliki. Sicer to v ozračju ni čutiti, ker celotna Šrilanka diši, po rožah, čajih... In seveda najbolj tipični hrani, rižu s curryjem.

Nahrbtnik se že veseli naslednje popotniške destinacije.

Dinosov

nahrbtnik na

Šri Lanki

DINOSOV NAHRBTNIK

Izredno bi bili veseli, če bi se nam s svojimi prispevki pridružili.

Če imate kakšno spodbudno misel, uporaben nasvet, lepo fotografijo, okusen recept, smešno šalo, vse to bomo z veseljem objavili v prihodnjih številkah.

K sodelovanju vabimo vse zaposlene, kot tudi naše upokojence.

Pridružite se nam

Sreče in zdravja jim srčno želimo, z mamico in očkom se veselimo.

DINOSOVI MALČKI

Letos je družini Lamut velikonočni zajček prinesel prav posebno darilo, malo Izo. Mamici Lei iz sektorja DROE in ponosnemu očku želimo veliko nepozabnih trenutkov in breskrbnega crkljanja v lepih poletnih dneh.

Žigi Verbiču, vozniku iz ljubljanskega skladišča, se je rodila hčerkica Arijana, ki bo sedaj delala družbo svojemu starejšemu bratcu. Sedaj imata očka in mamica dvojno srečno in dvojno skrb.

Na dan mladosti, 25.5. sta Katja Kunič Kodrič iz sektorja DROE in njen mož postala ponosna starša mali princeski Lani. Sedaj skupaj odkrivajo sladke družinske radosti, mala Lana pa jima je že pokazala, da je sedaj ona zvezdica družine.

Iza

Arijana

Lana

PRIDRUŽITE SE NAM

Dinos d.d. • Šlandrova ulica 6 • 1000 Ljubljana

Modra odločitev za čisto prihodnost

Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure.

Vabimo vas, da vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosove zbirne in predelovalne centre.

www.dinos.si