ŠT. 4 — LETNIK 102 — APRIL 2010

AVEMARIA

NUMBER 4VOLUME 102APRIL 2010

AVE MARIA is publishedmonthly by the Slovenian

Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Cross, 14246 Main St.,

Lemont, IL 60439-0608Subscription rates:

USA $30; outside USA $35Editor and Manager:

Fr. Bernardine Sušnik, OFMPhone (630) 257-3106

e-mail: bs1935@sbcglobal.netwww.avemaria-izlemonta.com

Change of Address and Postmasternotices of undeliverable copies

should be sent to:Ave Maria Magazine14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

ŽIGANJA VAS leži ob cesti, ki pod obronki Udnega Boršta vodi iz Tržiča preko Strahinja v Naklo in od tam v Kranj. Prav na sredi vasi je podružnica, posvečena sv. Urhu, ki jo vidite na naslovni strani. Cerkev leži na nadmorski višini 500 metrov in spada pod župnijo Križe. Omenjena je na tem kraju že leta 1327, temeljito prezidana in barokizirana pa je bila leta 1693, kot pove napis na portalu. V cerkvi so še ohranjeni fragmenti fresk iz zgodnjega 15. stoletja.

Letošnja velika noč je precej zgodnja, saj pade 1. april na veliki četrtek, velikonočna nedelja pa na 4. april. Veliki teden se začne torej s cvetno nedeljo, 28. marca in se nadaljuje z velikim četrtkom, velikim petkom in veliko soboto, ki jih imenujemo sveto tridnevje, in nas uvedejo v praznovanje Gospodovega vstajenja na velikonočno nedeljo. Tej sledi še cela velikonočna osmina, ko praznik v bogoslužju nekako izzveneva. Posebno mesto je včasih imel velikonočni ponedeljek, ki je bil praznik ali vsaj sopraznik, danes pa je v bogoslužju navaden dan v velikonočni osmini in v večini držav tudi navaden delavnik. Ponovno je treba opozoriti, da je na veliki petek strogi post, kar pomeni zdržek od mesa (veže vse, ki so že pri pameti) in pritrganje, kar pomeni le en glavni obrok poleg dveh manjših (veže vse, ki so izpolnili 21. leto starosti in še niso začeli 60. leta). Obredi svetega tridnevja so vedno v večernih urah. Na veliki četrtek je dopoldne v stolnicah krizmena maša, ko škof posveti sveta olja, ki jih po vseh župnijah uporab­ljamo do naslednje velike noči, zvečer pa je v vsaki cerkvi slovesna maša, kjer po Slavi utihnejo orgle in zvonovi in se oglase šele ob vstajenju na veliko soboto. Po maši se sveto Rešnje telo prenese na stranski oltar v “ječo”, spomin, da je Kristus to noč preživel v ječi. Na veliki petek naj bi bili obredi ob 3 popoldne (ura Kristusove smrti), pa so iz praktičnih razlogov večinoma šele zvečer. To je edini dan v letu, ko ni maše. Po uvodnih prošnjah sta najprej dve berili, nato pa branje pasijona – poročila o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Slede slovesne prošnje za vse potrebe, razkrivanje in češčenje križa ter obhajilo. Po slovenski navadi Najsvetejše prenesemo v Božji grob, kjer ostane do naslednjega večera. Na veliko soboto so obredi zvečer: blagoslov ognja in velikonočne sveče, sprevod v cerkev, petje velikonočne hvalnice, branje beril, blagoslov krstne vode in krst posebno odraslih novokrščencev, obnovitev krstnih obljub ter slovesna maša, ko se pri Slavi spet oglasijo orgle in zvonovi. Naslednja nedelje ima staro ime bela nedelja, papež Janez Pavel II. pa jo je razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Še nekaj aprilskih godov: redov­ni ustanovitelj Frančišek Paolski (2.); škof in cerkveni učitelj Izidor Seviljski (4.); redovni ustanovitelj Janez Krstnik de la Salle (7.); krakovski škof in mučenec Stanislav (11.), ki ga je umoril poljski kralj Boleslav II.; redovnik in misijonar med gobavci na Havajih Damijan DeVeuster (15.); redovnica Bernardka Lurška (16.), ki se ji je leta 1858 prikazovala Marija v Lurdu; kapucinski brat Konrad iz Parzhama (21.); mučenec in zavetnik mesta Ljubljane Jurij ter tovariš sv. Frančiška Egidij (oba 23.); kapucinski mučenec v času protestantizma Fidelis iz Sigmaringena (24.); apostolski učenec in evangelist Marko (25.); cerkvena učiteljica Katarina Sienska (29.) in redovni ustanovitelj Jožef Cottolengo.

AVE MARIAVSEBINA – APRIL 2010

81 KOLEDAR81 UREDNIKVAM–P. Bernardin Sušnik 82 NAŠADEJAVNOSTINVELIKONOČNASKRIVNOST– II. vatikanski koncil 82 NAJBOTAPESEMNJEJ–P. Vladimir Kos 83 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik 84 BRALISMO…–razni viri 86 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič 87 VELIKIPETEK–Niko Kuret88 KOROŠKOJURJEVANJE–Niko Kuret 90 svetazgodovina:BOGINCESAR91 TEOKRACIJA–Henri Daniel-Rops 93 angelizadanes:ANGELPREPUSTITVE–P. Anzelm Grün 94 svetiPavel:BOGOČASTJE–Benedikt XVI. 95 ALIJEVSTAJENJEZGODOVINSKIDOGODEK?– P. Raniero Cantalamessa 96 NAMENIAPOSTOLATAMOLITVE97 GOLGOTA–Wilhelm Hünermann100 STATISTIKAKATOLIŠKECERKVE–Annuario Pontificio101 našakultura:PAVELGOLIA–Silvester Čuk102 islam:TURČIJA–ŠVICA–Geries Othman103 PREKLETSTVOREVŠČINE–Dejan Kovač104 misijoni:MALCESETEZGODBEŠEZDAJBOJIM–P. Vladimir Kos105 UZBEKISTAN–agencija AsiaNews106 SEVERNAKOREJA,INDIJA–agenciji AsiaNews in Misna106 MISIJONSKIPOMENKI–Marica Lavriša106 “zanarodovblagor”:»DAJHUDIČUMEZINEC…«–P. Bernardin Sušnik111 SPOMINI–Janko Mlakar 3. stranplatnic:JANEZPAVELII.BLIŽEOLTARJU4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2010 DAROVI NAŠIRAJNI

2010 – AM – APRIL 81

Čast in služba rada človeka spremeni,pa ga malokdaj poboljša, ako poprej dober ni.

bl. Anton Martin Slomšek

Če je april deževen,kmet ne bo reven.

Če sušca sneg kazi,malega travna sneg gnoji.

Mokrota v aprilu,pridelkov obilo.

Sv. Jurij (23.4.) zakuriin odpre nam duri.

APRIL – MALI TRAVEN

1 Č VELIKIČETRTEK;HugoGrenobelski,šk.;2 P VELIKIPETEK;FrančišekPaolski,red.ust.;3 S VELIKASOBOTA;SikstI.,pap.;

4 N VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA;5 P VincencFerreri,duh.;6 T Viljem,op.;MihaelRua,red.;7 S JanezKrstnikdelaSalle,red.ust.;8 Č Dionizij,šk.;JulijaBilliart,red.ust.;9 P TomažTolentinski,muč.;Valtruda,red.;10 S Ezekiel,prerok;MagdalenaCanossa,red.;

11N 2. VELKONOČNA (BELA) NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA; Stanislav,šk.,muč.;GemaGalgani,dev.;12 P LazarTržaški,šk.,muč.;JulijI.,pap.;13 T MartinI.,pap.,muč.;Hermenegild,muč.;14 S Valerijanintov.,muč.;Lidvina,dev.;15 Č DamijanDeVeuster,red.,misijonar;16 P BernardkaLurška,red.;BenediktLabre,

spok.;Paternij,šk.;Fruktuoz,šk.;17 S Robert,op.;MaksJožefMetzger,duh.;

18N 3. VELIKONOČNA NEDELJA;19 P LeonIX.,pap.;Ema,red.;Dionizij,muč.;20 T Hilda,dev.;NežaizMontepulciana,dev.;21 S Anzelm,šk.,c.uč.;Konrad izParzhama,red.;22 Č FrančišekizFabriana,red.;Agapit,pap.;23 P Jurij,muč.;EgidijAsiški,red.;24 S FidelisizSigmaringena,red.,muč.;

25N 4. VELIKONOČNA NEDELJA; Marko,evangelist;Ermin,šk.;muč.;26 P KletinMarcelin,pap.;Antonin,muč.;27 T HozanaKotorska,dev.;Cita,dev.;28 S PeterChanel,duh.,muč.;Vital,muč.;29 Č KatarinaSienska,c.uč.;HugoVeliki,op.;30 P PijV.,pap.;JožefCottolengo,red.ust.;

VESELO ALELUJO ŽELIMO SLOVENSKI FRANČIŠKANI VSEM BRALCEM IN PRIJATELJEM

UREDNIK VAMPravijo,da jevsakzačetektežak–tose jezgodilo

tudi z marčevo številko AM, ki je bila prva tiskana vLjubljaniinodtamodposlana.Prišlajenamrečzvelikozamudo.Uspelonamjeugotoviti,kdojetezamudekriv.AveMariajenamrečodšlaizLjubljanevAmerikovistivrečikottudiDružinaod28.februarja,karpomeni,dastaobehkratiprispelivNewYork,kamorprihajavsaevropskapošta.Družinajebiladostavljena1.marca,(tadanjebilavnašempoštnempredalu),AveMariapajezačelaprihajatiposameznimnaročnikomšele5.marca.Torejjejasno,kjejeobtičala.KajsovNewYorkupoče­njaliznjo,alisojorespregledovali,čenivnjejkakihterorističnihčlankov,kotjenekdoposumil,samljubiBogvedi.Ponavljaseisto,karsmoizkušaližekarnekajlet:ameriškapoštasvojestoritvevsakoletoneusmilje­nopodraži,uslugesopavednoslabše.Najkotprimernavedem:ovojnicozdokumentijebilotrebaposlativLjubljano.Oddalsemjo“registered”napoštivLemontu12.februarja.1.marcanainternetnemprogramu,kjerje mogoče zasledovati registrirane pošiljke, sploh nibilovideti,dabisekampremaknila.Kosemsešel1.marcapritožitnapošto,sejepošiljkanaslednjidanpo­javilavNewYorku.Istidan,2.marcajeodšlavEvropo,prejemnikjojedobilvLjubljani5.marca.Nakuvertijebilšedodatenžig,kimarsikajpove:odLemontadoNewYork/Jamaica(kjerjeletališče)jepošiljkahodilaod12.do18.februarja.IzNewYork/Jamaicadozbir­nega centra v New Yorku je hodila od 18. februarjado2.marca.IzNewYorkavLjubljanojehodilaod2.do 5. marca. Torej: Lemont–NewYork/Jamaica 7 dni.NewYork/Jamaica–NewYork/zbirnicenter12dni.NewYork–Ljubljana3dni.Inzatakoposlovanjesosizaračunali$14.42.Trikrat hura za ameriško pošto!Inprivsemtemposluje(mendaedinapoštanasvetu)zizgubo.Vsedrugedelajoprofite.Nauk:čebostepoši­ljalikakedokumentekamorkoli,jihpošljitepoUPSalipoFedexalipoDHL–dostavilijihbodohitro,plačalibostepaverjetnomanj.

Upam,dasteznovimobsegomAMinsspremenje­nimpapirjemzadovoljni.Najvasnemoti,dajepoši­ljalecDorinad.o.o.Tojezasebnopodjetje,kizmojimpooblastilomvseureja.Upamtudi,daboAveMariavprihodnjeboljrednoprihajala.Vsekakorsejeizkazalo,dasetakotiskarnakotpoštavLjubljanitočnodržitaterminov,kisobilidoločeniobsklepanjupogodbe.Čebodozamude,pazdajveste,kdojekrivec.

Svoje dopise še vedno pošiljajte v Lemont.Rojstni danimaaprilažupnikprisv.CiriluvNew

YorkuP. Krizolog Cimerman(11.aprila1957).UmrljeaprilaP. Klemen Lattyak(11.aprila1965).

Gospodmudajvečnimir! P. Bernardin

2010 – AM – APRIL 82

NAŠA DEJAVNOST IN VELIKONOČNA SKRIVNOSTPASTORALNA KONSTITUCIJA O CERKVI II. VATIKANSKEGA KONCILA

V soglasju s skušnjo stoletij Sveto pismo uči človeško druži­no, da tvarni napredek, ki je velika človekova dobrina, prinaša s seboj tudi veliko skušnjavo. S prevračanjem reda vrednot in z zamešavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezniki in skupine samo na to, kar je njihovo, ne pa na to, kar je drugih.

Tako pride do tega, da svet ni več področje resničnega brat­stva, temveč da povečana moč človeštva grozi z uničenjem človeškemu rodu samemu.

Če torej kdo vprašuje, kako je mogoče premagati bedno stanje, izpovedujejo kristjani, da je treba vse človekove dejav­nosti, ki jih vsak dan ogrožata napuh in neurejena ljubezen do samega sebe, očiščevati in spopolnjevati s Kristusovim križem in vstajenjem.

Človek, ki ga je Kristus odrešil in v Svetem Duhu napravil za novo stvar, more in mora ljubiti tudi stvari same, ki jih je ustvaril Bog. Od Boga jih namreč prejema in zato gleda nanje ter jih ceni kot prihajajoče iz božje roke.

Zahvaljuje se zanje božjemu Dobrotniku; in ko uporablja ter uživa stvari v duhu uboštva in svobode, postaja pravi posestnik sveta, kakor bi nič ne imel in vendar ima vse. Vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji.

Božja Beseda sama, po kateri je vse nastalo, je postala člo­vek in se je naselila med ljudmi na zemlji. Kot popolni človek je stopila v zgodovino sveta in si jo privzela ter povzela v sebi. Ta božja Beseda, Kristus, nam razodeva, da je Bog ljubezen, hkrati pa nas uči, da je temeljni zakon človeške popolnosti in zato tudi preobrazbe sveta nova zapoved ljubezni.

Tistim torej, ki verujejo božji ljubezni, prinaša Kristus gotovost, da je vsem ljudem odprta pot ljubezni in da napori za vzpostavitev vesoljnega bratstva niso prazni. Obenem opominja, da je treba hoditi po poti ljubezni ne samo v velikih stvareh, ampak tudi in predvsem v navadnih okoliščinah življenja.

Za vse nas grešnike je pretrpel smrt. S svojim zgledom nas uči, da je treba nositi tudi tisti križ, ki ga telo in svet nalagata na ramena tistim, ki se z vnemo trudijo za mir in pravičnost.

S svojim vstajenjem je bil Kristus postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. In ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samo s

tem tudi oživlja, očiščuje in krepi tiste veli­kodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo.

Toda darovi Duha so različni. Nekatere Duh kliče k temu, da bi očitno pričevali za hrepenenje po nebeškem prebivališču in da bi to hrepenenje ohranjali živo v člo­veški družini; druge kliče k temu, da bi se posvečali zemeljski službi ljudem in s to svojo nalogo pripravljali snov za nebeško kraljestvo.

Vse pa osvobaja, da bi se v odpovedi samoljubju in s privzemanjem vseh ze­meljskih sil v človeško življenje stegovali nasproti prihodnosti, ko bo človeštvo samo postalo Bogu prijetna daritev.

P. Vladimir Kos – TokIo

NAJ BO TA PESEM NJEJZares sem bil že večkrat pel o Njem,ki je Edini vrnil se iz groba.A tókrat naj bo pesem Njej ob Njem,že žlahtnejši od žlahtnih prispodob.

Ljubila je, ljubila prav do ranz zločinci v Petek križanega Sina,in verovala Vanj, zvestó in vdano,svoj križ Mu darovala bolečin.

In zdaj je v tej ljubezni blaženain z njo nas spremlja v Betlehem življenja,in če je treba, skozi mestna vratana grič med križe, kjer je tudi Njen.

V daljavi zvon doni v Veliko noč:naj spomnimo se, da je Bog ljubezen.In da je za Marijino naročjese príšel učlovéčit iz Nebes.

2010 – AM – APRIL 83

NEDELJSKE MISLI4. aprilvelika noč Gospodovega vstajenjaKRISTUS JE VSTAL OD MRTVIHJn 20,1-9

PoročilooMarijiMagdaleni,kijenavelikonočnojutroodkrilapraznigrob,jepriJanezusamookvirzaizkušnjoPetrain»drugegaučenca,kigajeJezusljubil«, ki sta na podlagi praznega groba verovala.Podrobnosti,kdoodnjijujepritekelprvi,kdojeprvivstopilvgrob,predvsempapodrobnostoprtiču,kijebilnaJezusoviglavi,sosicerpomembne,zanašerazmišljanjepanisobistvenevažnosti.Kristjanomvzgodovinikakortudinamprazengrobničnepo­meni,todanjima,kistavedela,kakojebilzapeča­teninzastražen,jebildokaz,dasejezgodilo,česarprej nista razumela: Kristus je vstal od mrtvih. Pritemnegrepozabiti,dasoskupnosti,zakaterejebilJanezovevangelijnapisan,točnovedele,danjihovaveraprihajaod»učenca,kigajeJezusljubil«.Takotudiveraprivečiniodnasizhajaodnašihprednikov,posredovananamjebilavdomačidružini,karpanepomeni,dajebizaraditegasmelabitišibkejšainmanjdejavnakotjeveratistih,kisosedonjeosebnoprikopali.Vsetopakažeizvorveresame:kozložimoskupajvseelemente,kizadevajoKristusovodelo,nastopripeljenapragrazsvetljenjainmilosti,kinamdamožnost,dasezasvojodejavnoveroosebnoinsvobodno odločimo, kar pa seveda pomeni ne leteoretičnopriznanje,ampaktudiživljenjeponjej.

11. april2. velikonočna (bela) nedeljaČEZ OSEM DNI JE PRIŠEL JEZUSJn 20,19-31

Jezusoviprvidveprikazanjiapostolompovsta­jenuinvanjevključenaTomaževaizpovedverestavi­šekvelikonočnegasporočilavJanezovemevangeliju.EvangelistjetuzdružilrazličnaizročilaoJezusovihprikazovanjihinjimdalčistosvojskipomen.SkleptegaodlomkajebilvoriginalutudisklepJanezovegaevangelija.Današnje21.poglavje,kidaneszaključu­jeJanezovevangelij,jebilododanopozneje.Karpaevangelistposebejpoudarjaje:veraapostolovsenizačelasamonapodlagidogodkavstajenja.Dokaz:Tomažu sam dogodek vstajenja, o katerem je bilobveščen,nizadoščal.NjegovaverasezačnešelenaJezusovobesedo.Bistvenapritejveri jebilavlogaVstalegasamega:onjetisti,kiutemeljiverovapo­stolihinstemtudivCerkvinesamotako,dasejedalvideti,ampaktako,dadelisvojedarovemiru,milosti,apostolatainnajvažnejše:daroveSvetegaDuha.Tudiomembaranjevelikevažnosti:smrtinvstajenjestapriKristusunedeljivainpraviztegaizvira,karjebilorečenoTomažu:»Blagortistim,kinisovideli,pasoverovali.«Tosmopamivsi,kineverujemonapodlagisvojeosebneizkušnje,ampakzaradiavtoritetetistih,kisonamtosporočilivrazodetihknjigah.Tomaževa“nevera”,kimujojeJezusblagoočital,jeoznanilo,

sajniledokazvstajenja,ampaktudisporočilo,dadoverepridemolepoKristusu.

18. april3. velikonočna nedeljaJEZUS DA APOSTOLOM JESTIJn 21,1-19

JezusovoprikazanjeobTiberijskemmoreju(Ge­nezareškemjezeru) je izpoglavja,kiga jeJanezo­vemuevangelijudodalneknjegovneznanučenec,kakorjebiloomenjenoprirazlagievangelijaprejšnjenedelje.Imapatadodatekvečdelov:čudežniribolovpoposredovanjuVstalegainsrečanjeznjimprijedinabregu;imenovanjeSimonaPetrazapastirja–Je­zusovega namestnika in končno razgovor o smrtiSimona Petra in najljubšega učenca. Ponavljanjebesede»prikazalseje«pove,kajsozaapostolepome­nilaprikazovanjaVstalega:njegovoskrbzaodrešenječloveštva.GlavnavlogavodlomkujePetrova,kijepredstavljenkotSkala(originalniaramejskiKefajeprevedenzgrškobesednoigropetra­skala–Petros­Peter),čepravtudionJezusa,kistojinabregu,takojnespozna.Tojebistvenevažnosti,kerpotrjuje,daza vero poznanje zgodovinskega Jezusa ni dovolj,sajizzgodovinskegaJezusapoveličaneganimogo­čespoznati,panajgretuzazunanjiizgled,kakorjeto bilo pri Petru, ali pa za razumevanje njegovegaposlanstva.MnogiozgodovinskemJezusunevedodosti,patonjihovevereničneprizadene.ZvidikaprveCerkve,kijijebilevangelijnamenjen,patudiznašegavidikajepomenodlomkajasen:CerkevVsta­legasloninaSkali­Petruinnanjegovemnaslednikuvzgodovini;skrbnasvsehpaje,damorarasti.

25. april4. velikonočna nedeljaDOBRI PASTIRJn 10,27-30

OdlomekizJanezovegaevangelijajesamoJezu­sova razlaga prilike o dobrem pastirju, ki ima dvadela:pastirinnajemnik,pastirintat.VzetovseskupajpaimanamenpokazatiJezusovonaravoinnjegovoposlanstvo,karzaključispotrditvijo,dastaOčeinSineno.PrilikaodobrempastirjupazadobivlučivstalegainpoveličanegaKristusašeposebenpomen:pastir,čreda,ovce–vsetojeCerkev,katerepogledjeusmerjenvprihodnost(»hodijozamenoj«),panevzemeljsko,ampaktisto,kijoponazarjavsebogoslu­žnoleto:popotovanjesciljem,kijeonstranmejatu­zemeljskegaživljenja(»jazjimdamvečnoživljenje«).Zatrdilo,dajeOčedalKristusuovceindajihnihčenemoreiztrgatiiznjegoveroke,jezatrdiloCerkviprvihkristjanov,kottudiCerkvivvsakemčasu,dabovednoobstajala.Včasihprvihkristjanov,kisobilineprestanatarčapreganjanj,jebilotákozagotovilošekakopomembno,sajjedajalosmiselnjihovemivztrajanjuvveritudizacenomučeništva.Tudidanesnibistvenodrugače.Nisicerkrvavihpreganjanj,todapritiskdružbe,kinetrpidrugačnih,predvsempaneboljših,jevelikokrathujši,kotjebilonasiljeprvihčasov. Ni jih malo, ki so prav zaradi tega odpadli,todakdorodpade,odpadenalastnoodgovornost.

2010 – AM – APRIL 84

BRALI SMO...BEIJING — Čepravsokitajskeoblastiprepove­

dale udeležbo na pogrebu 30. decembra umrlega87­letnegapapežuzvestegaškofaLeaYaaLianga,sejekljubminustridesetstopinjampodničloinomeje­nemuprometutegapogrebapocerkvenihpodatkihudeležilo5.000katoličanov,poročaAsiaNews.Umrliškof jemoral,kersenihotelpridružitizoblastmipovezanemu“domoljubnemuzdruženju”,vzadnjihtrehletihprebitikardveletiinpolvzaporu,natosoga oblasti strogo nadzorovale in mu niso dovolileprostegagibanja.Vzrokzatonajbilamašniškapo­svečenjabrezdovoljenjavlade.

VATIKAN — Pri Svetem sedežu so 19. januarjaobjaviliprvopripravljalnogradivozaškofovskosi­nodood10.do24.oktobravVatikanuznaslovom:KatoliškaCerkevnaBližnjemvzhodu—skupnostinpričevanje.Smernicena30stranehtakoimenovane“lineamenta” načenjajo tudi pereča vprašanja po­manjkanjaverskesvobodevtemdelusveta,poveču­jočegaseislamskegafundamentalizmainodhajanjakristjanovzaradisovražnostidonjih.

ABUJA — Izgredi med muslimani in kristjani vmestuJos,kijenamejimedprevladujočimmusli­manskimseveromNigerijeinkrščanskimjugom,najbizahtevalivečstomrtvihinranjenih,18.000ljudipanajbizapustilosvojedomove.NadškofIgnatiusAyauaKaigamajezanikal,dabibili izgrediverskenarave; prej etnične in politične. Povzročili naj bijih mladi muslimani, ki so zažgali cerkev, polnovernikov.

CELOVEC — Vletu2009jeizkatoliškeCerkvevkrškiškofijiizstopilo2.907oseb(382večkotlani),spet vstopilo oziroma prestopilo pa 409 (31 večkotlani).EdenodrazlogovzaizstopejeplačevanjecerkvenegadavkavAvstriji.Postatističnihpodatkih(naprvidanletošnjegaleta)jevkrškiškofiji402.850katoličanov,karpomeni72odstotkovvsegaprebi­valstvanaavstrijskemKoroškem.

VATIKAN — Ob1.950­letnicibrodolomasv.PavlapredobaloMaltebopapežBenediktXVI.obiskaltosredozemskodeželo17.in18.aprila2010,jesporočilTiskovniuradpriSvetemsedežu.

VATIKAN — Vatikanski filatelistični in numiz­matičniuradbonatisnil900.000znamk,odkaterihbovsakavredna65evrov,prodajalipajihbodopo85evrov; izkupičekvvrednosti20evrovodvsakeprodane znamke bodo namenili potresnikom naHaitiju. Uprava vatikanske mestne države računa,dabodo,čebodoprodalivseznamke,zapotresnikezbrali150.000evrovpomoči.

LES CAYES — ŠkoftehaitskeškofijeGuyPoulardjeprebivalcesvoješkofijepomiril,danedavnikata­strofalnipotresnibil“božjakazen”,saj»namžezna­nostkaže,daimanaravasvojezakone,kijihčlovekssvojimrazumomnemorepremagati«.Zahvalilsejezapomočpotresnikom,le­tepapovabil,najnikarnevzdihujejo,dajihjeBogkaznovalzanjihovegrehe,marvečvečmolijo.

VATIKAN — “Ministerzakulturo”nadškofGian­franco Ravasi je 26. januarja ob letnem zasedanju350članovsedmihpapeškihakademijzateologijoinkulturočasnikarjempovedal,danajbitevisokeznanstveneustanovevprihodnjetesnejesodelovalemedsebojinnajbibilonjihovodelovanjeboljraz­vidnotertudipredstavljenoširšijavnosti.

PORT-AU-PRINCE — Okrog 100.000 ljudi se je12.februarjaudeležilojavnežalneslovesnostizažr­tvamikatastrofalnegapotresanaHaitiju.Poocenahhaitijskevladejebilomrtvihokrog230.000ljudi.

VARŠAVA — ŠkofTadeuszPieronekjevpogovoruzadnevnikRzeczpospolitapovedal,kajjevresnicimislil, ko je v pogovoru za italijanski medmrežniportal www.pontifex.roma.it izjavil, da Judje upo­rabljajoholokavstzapropagandnoorožje.Pojasnilje,dažrtvenacističneuničevalnepolitikenisobilileJudje.Zanikalje,dajerekel,dajeholokavst“judovskaiznajdba”(pogovornibilavtoriziran),opozorilje,dajetapojemustvarilNobelovnagrajenecElieWiesel.

MOSKVA — IzvedeneczacerkvenezadeveRomanLunkinjevpogovoruzaKNAizjavil,dajeruskemupravoslavnemupatriarhuvelikodosrečanjazBene­diktomXVI.Kotpogojzanjjeponovilžeznanastali­ščaruskepravoslavneCerkve:pravoslavnihvernikovse ne sme pridobivati za prestop v katoliško vero,rimokatoliška Cerkev naj prizna vsaj “polovično”zagrešeno napako v zahodni Ukrajini. Moskovskipravoslavni patriarhat namreč ne priznava pravictamkajšnjihgrkokatoličanov.

DUNAJ — Dunajska nadškofija je pred velikimškofijskimzborovanjemod11.do13.marcapred­stavilatakoimenovanomisijonskomapoznaslovomMisijonjemogoč,vkaterijepredstavila18misijon­skihprojektov.Kardinaldr.ChristophSchönbornjevuvodupredstavilnovpogledzamisijonskoposlan­stvo:Boggovorimeni,jazodgovarjamnanjegovkliczbesedo,srcemindejanjem.

PARIZ — Francoskapoštaje“očetabrezdomcev”abbé Pierra (1912–2007) ob tretji obletnici smrtipočastilasposebnoznamkovvrednosti56centov.

MADRID — VbaskovskiškofijiSanSebastianšenaprejnasprotujejopapeževemuimenovanjumons.Munillazaškofaomenjeneškofije,kerveljaza“prija­teljaMadrida”instemnasprotnikabaskovskihsepa­ratističnihteženj.Sredidecembraje77%duhovnikovpodpisalojavnoprotestnoizjavo,predkratkimpajesedemduhovnikovizstopiloizškofijskegaduhovni­škegasveta.Tiduhovnikisimpatizirajozlevičarskimibaskovskimiseparatisti,kisezavzamejozapolitičnoneodvisnostbaskovskedeželeodŠpanije.

FATIMA — Le nekaj mesecev pred papeževimobiskomvtemportugalskemosrednjemromarskemkraju(13.maja)soneznancipomazalizgrafitikipenatrgupredromarskoMarijinobaziliko.Nanjesonapisali besede: muslimani, mošeja, sonce, otok,luna.Napisesožeodstranili,policijapapoizvedujezastorilci.

2010 – AM – APRIL 85

BRUSELJ — NovoimenovanikomisarzaširitevEZČehStefanFülejepri“zaslišanju”vEvropskempar­lamentupovedal,dasebokljubkritikamnaračunpomanjkljiveverskesvobodevTurčijizavzemalzapogajanjaopristoputedržavevEZ,kerjetadržavavseenoprecejnapredovalavtempogledu.Povedalpaje,dajespoštovanjeverskesvobodeedenodključnihdejavnikovprisprejetjunekedržavevEZ.

MINSK — Beloruskeoblastisodvemapoljskimaduhovnikoma (očitale so jima, da ne znata belo­ruskega jezika) prepovedale nadaljnje opravljanjeduhovniškeslužbevBelorusiji.Odleta2004sotonarediležeza30tujihduhovnikov.Očitalesojim,dasospomočjopoljskemanjšinevdržaviposkušalidestabiliziratipoložajvBelorusiji,vVaršavipatoži­jo,dabeloruskeoblastizatirajoPoljakevBelorusiji.Minški nadškof Tadeusz Kondrusiewicz je za KNAizjavil,dabotežavevzvezizdelovanjemtujihdu­hovnikovvBelorusijipotrebnoreševatizdialogomzoblastmi,sajteduhovnikenujnopotrebujejo,kerjedomačihpremalo.

PORT-AU-PRINCE — Več ameriških katoliškihorganizacij jevskupnempismupozvalokzavaro­vanjuotroksirotsHaitija.Pismoje5.februarjaob­javila Ameriška škofovska konferenca, poslano pajebiloameriškidržavnisekretarkiHillaryClintonindrugimvisokimpredstavnikomameriškihobla­sti.Pošiljateljipismaopozarjajonanujnopotrebnekorakeprizaščititehotrok,danebodopostalipokatastrofalnempotresužrtvenedovoljenetrgovineznjimiinnezakonitihposvojitev.

ATENE — Carigrajski ekumenski patriarh Bar­tolomejI. jevzahvalnibesedi,kosogaodlikovaliz naslovom častni profesor tehniške visoke šole vKalamati,kritičnospregovorilouničevanjunarave.Dejalje,dajebilo20.stoletje»najboljnasilnovčlo­veškizgodovini«:nelezaradinasilnostičlovekadočloveka, marveč tudi »barbarstva brez primere dostvarstva«. Po dveh svetovnih vojskah je nastopila»tretjasvetovnavojska«,katerežrtevjenarava.

SAN SALVADOR — Salvadorskaškofovskakon­ferenca je protestirala proti načrtu kanadskegavlagateljavzvezispridobivanjemzlatainsrebravrudnikihvsosednjiGvatemali,sajbotolahkoimelozeloškodljiveposledicezaokoljeinpitnovodo.Žeprejsosetemuuprligvatemalskiškofjeinorganiza­cijezavarovanjezdravegaokolja.Projektzagovarjagvatemalski predsednik Alvaro Colom, češ da boprineselnovadelovnamesta.

TOULOUSE — NadškofRobertLeGallejevpo­govoruzadnevnikDepechepodvomilvumestnostprepovedizzakonompokrivanjatelesaprimusli­mankah,kijozanjihovoopravljanjedelvjavnostizahtevaposebnaparlamentarnakomisija.Takšnihstvarisenebismelilotevatinanegativennačin–sprepovedjo,meninadškof.

KRETA —PrveplovbepoSredozemskemmorjunaj bi bile že pred 130.000 leti, veliko prej, kot sodo zdaj sodili izvedenci. Dokaz naj bi bila najdbakoščkovkremencavoblikisekire,podobnitistim,kisojihnašlivafriškihkrajih,kjernajbisezačelačloveškacivilizacija.

ATENE — Milijoninpolgrškihdelavcevsejeude­ležilosplošnestavkeprotivladnemuvarčevalnemunačrtu,kinajbipomagaldržavi izfinančnekrize,kakorješenibilo.Nadesettisočemanifestantovjenacestahvraznihmestihpopolnomaonemogočiloprometininformacije.VAtenahjemoralapolicijanastopiti proti nekaterim skupinam mladih, ki sonapadlibankeinveletrgovine.

RIM—PapežBenediktXVI.je14.februarjaobi­skal središče rimske Karitas na železniški postajiTermini.Srečalsejezreveži,brezdomciinpriseljencibrezbivališčapatudististimi,kiskrbijozanje.Nje­govobiskjebilvznamenjusolidarnostiinnotranjebližinezoskrbovancitegazavetiščaKaritasindru­giminujnopotrebnimipomoči.

VATIKAN — BenediktXVI.invisokipredstavnikirimskekurijesose15.in16.februarjaposvetovalizirskimiškofi,kakovprihodnjepreprečitispolnezlorabeotrokinmladihnaIrskem.Posvetsozačelissomaševanjem,kigajevkriptibazilikesv.Petrabli­zugrobaprvakaapostolovvodilvatikanskidržavnitajnikkardinalTarcisioBertone.

STRASBOURG —Evropskiparlamentje10.feb­ruarjakritičnoocenil»pičelnapredek«prireformahvTurčiji.Todržavojepozval,najseboljpotrudi,daboizpolnjevalamerilaEZzamorebitnopridružitevtejpovezavi.Pravposebejnapodročjuspoštovanjapravicžensk,verskesvobodeinodpravekorupcijeternasilja.

VATIKAN —Papeškisvetzaedinostkristjanovjeod8.do10.februarjapripravilsimpozij,nakateremso udeleženci razčlenili 40 let ekumenskih stikovmedkatoliškoCerkvijo,svetovnoluteranskozvezo,svetovno zvezo reformiranih Cerkva, anglikanskoskupnostjoinsvetovnimmetodističnimsvetom.

SAN JOSE — Predsednik kostariške škofovskekonference nadškof Hugo Barrantes Urena je nanovoizvoljenopredsednicodržaveLauroChinchilloMirandopozval,najizpolnipredvolilneobljube;pravposebejgledebojazopersiromaštvo.

PORT-AU-PRINCE — Številne cerkvene in ne­cerkvene organizacije z vsega sveta se zavzemajoza popoln odpis dolga Haitiju, kajti prav države,prikaterihsejeHaitizadolžil,sogapahnilevhudorevščino. Haiti se je v tujini najbolj zadolžil še začasavladanjavojaškediktature.Sedemindustrijskonajboljrazvitihdržavsvetajepredkratkimsklenilo,daboHaitijuodpisalovsedolgovedonjih.

VATIKAN — PapežBenediktXVI.je13.februarjazanovegapraškeganadškofaimenovaldosedanje­ga škofa škofije Hradec Kralove Dominika Duko,obenempajesprejelodstopizstarostnihrazlogovdosedanjegapraškeganadškofakardinalaMiloslavaVlka. Nadškof Duka se je rodil leta 1943 in postaldominikanec.Leta1975mujetedanjakomunističnaoblastodvzeladovoljenjezaopravljanjeduhovniškeslužbe,zatojecelih15letdelalkotrisarvtovarniŠkodavPlznu.

MOSKVA — RuskaagencijaInterfaxporoča,daruskoministrstvozapravosodjepripravljaosnutekzakonaomisijonskidejavnostimedmladimi.Novapravilabodopravnourejalavse,karzadevatodelo.

2010 – AM – APRIL 86

KotpredstojniknovegamisijonabibilKnobleharradspoznalnjegovoozemljeinprebivalstvo.Radbibilvedel,nakakšennačininkakodalečsemorepritivsvobodnedeželečrncev.Želeljedognati,kjebisedaleustanovitimisijonskepostaje.Kongregacijamujebilatenalogenaložila.Patudikotznanstveniksejezanimalzaneznanekraje.SkleniljetorejpotovatipoBelemNilu.

Vsak november, ko začne za pol leta pihati poNilusevernik,jekartumskiupravnikposlalvečla­dijzvojaštvomprotijugu,daegiptovsko­sudanskevojaškeintrgovskenaselbineoskrbizvsempotreb­nim.Stemiladjamisosepeljalituditrgovci,kisopod upravnikovim pokroviteljstvom kupovali odzamorcevslonoveokle.Plačevalisojihssteklenimibiseri,kisobilizamorcemnajboljpriljubljenokras.Takupčijapajebilazelotvegana.Zamorcimnogo­kratnisohoteliprinestislonovinenaprodaj.Tedajsosinakupovalcipomagalinakrutenačine.Napadlisozamorskevasiinprebivalstvoprodalivsužnost.Zato so imeli črnci do teh nakupovalcev strah insilnosovraštvo.

Knoblehar si je pod zelo trdimi pogoji izposo­dil od nekega mohamedanskega trgovca potrebnidenar, vzel od kartumskega upravnika jadrnico zmoštvomvnajeminsinajelBerberjazanjenegavo­dnika.ImemujebiloSúlejmanAbuZaid.Prigojencihjepapustilp.KajetanaZaroinjezuitskegabrata.Dne13.novembraobdvehpopoldnesejeodpeljalsp.Pedemontejem,zVincominznekaterimihišnimiuslužbencipoBelemNilu.Turškiinarabskitrgovcisosevedaneradivideli,dagredomisijonarjiznjimi,kerbodomarsikajnelepegavideliinzvedelionjih.Vsegaskupajjebilosedemladij.Evropskiznanstveniki,kisobilivslužbiIzmailpaše,kakorWerne,D'Arnaud,ThibautinSabatier,soraziskaliBeliNildo4.stopinje.Njih zapisniki pa so bili nepopolni in v marsičemnetočni.Knobleharjihjenatempotovanjupopravilindopolnil;tudijeprišelporekinekolikoviše.

Nemškiopis tegapotovanja je izšel leta1850vLjubljaniprizaložništvuKleinmayr­Bamberg.Naslovseglasi:»PotovanjepoBelireki.PoizvirnihrokopisihprovikarjaosrednjeAfrikedr.IgnacijaKnobleharjapredelaldr.VincencijFererijKlun«.Naslednjeleto1851 je potopis izšel pri istem založništvu tudi vslovenščini.Vzbudiljevelikopozornosti;vSlovenijiinposvetusogazzanimanjemčitali.

D.VincenijKlunsejerodilleta1823vLjubljani.Služboval je kot profesor zemljepisa in zgodovine.Na Dunaju je postal dvorni svétnik v trgovskemministrstvu.Posegal jetudivpolitiko.Predense jepreselil v Švico, je 5. maja 1871 zapisala ZgodnjaDanica o njem: »Morda bo imel tam čas in prilikomarsikajpremišljevatiinpopravljati,karzaCerkevinnarodnostnipravdelal«.Umrljeleta1875vKar­

lovihVarihnaČeškem,pokopanjepanaDunaju.Voporokijezapustilvelikovsoto20.000goldinarjevzaubožneljubljanskevdoveinosemdijaškihustanovpo100goldinarjevnaleto.–Vletih1849do1856jeurejalLjubljanskilistinbiltajnikraznihdruštev,tudiodboradelničarjevslovenskegagledališča.Knoble­harmujeobobiskuLjubljanedalnauporabosvojezapiske o potovanju od Aleksandrije do Kartumaleta1847/1848,prepisporočila,kigajeizKartumaposlalpoCasolanijuKongregacijizaširjenjevere,inzapisketegapotovanjapoBelemNilu.

KakojetorejKnobleharprvičpotovalvzamorskoozemlje?

PrvonočjemočansevernikvzdigovalnaBelemNiluprecejvisokevalove.Ladjesosezibale,vendarsošedobrospali.Jutrojebilohladno:moralisooblečiplašče. Ladje so plule v vrsti druga za drugo. Kno­bleharjevaladja,kijenosilaavstrijskigrbzorlom,jepakmaluprehiteladruge,kisoimelenajamboruturškigrbspolmesecem.Zvečersoseustaviliobgoz­dumimoz.Vtihinočisoslišalikrikeštorkelj;žesoprišlezimovalssevernihkrajev,sajjebiložepoznovjeseni.Ladjarjisoprepevalisvojezateglepesmi,kijihjespremljajotuljenjehijenzdrugega,zeloodda­ljenegabrega.TistonočsoprvičzagledaliozvezdjeJužnikriž,kisevidisamovjužnihkrajih.Drugojutronibilsevernikvečtakomočan.Desnibreg,kijevišjikakorlevi,jebilzeloporaselzmimozami.Ovijalkezlepooblikovanimilistisosevzpenjaleobnjihovihdeblih.Nanekaterihmestihjebilazemljaobdelana.

OblastEgiptasejetakratnehavalanalevembreguBelegaNilažepri13.stopinjiin20minutseverneširine,nadesnembrebupapri12.stopinjiin10mi­nut.OdtamnaprejstanujejonalevembreguprekopoldrugestopinjeArabciizroduBákara,nadesnempačezvečkotristopinječrnciDinka.OtokevBelemNiluimajovlastičrnciŠíluki.BákarainDinkasovtistemčapasličredevnotranjostidežele,kjerjebilopodeževnidobidovoljpaše.Obalarekejebilazapu­ščena;do28.novembraskorajnisonanjejvideliživeduše.Pačpasojihprišleogledovatopicessivorjavodlako,črnimiobrazkiinbegajočimi,zvedavimiočmi.

15.novembrasoseladjeobdvehpopoldneustavi­levVoad(Dolina)Šelajé.Popravljalisovrvi,jadrainveslaindokupovaliživila.Edenladijskihvojakovjeizsameobjestnostizažgalzamorskokočo,vkaterijebilsamošestletendeček.Vessejeopekel.Knoblehargajeskušalrešiti,vendarje–kakorsonazajgredezvedeli–čeznekajdnivvelikibolečinahumrl.Kno­bleharpripominja:»Zatokrutostsepanisoničboljmenili,kakorčebibilvojakspekelpišče.«

Na obeh bregovih, ki sta daleč vsaksebi, je bilomnogoživaliinptic.Opicesoseigrale,sevéšalepovejah,tekalepodrevjuinpotleh.Vodnepticesovdolgihjatahstaleobbreguinseoglašale,kososevozilimimo.

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHAR

PRVO POTOVANJE PO BELEM NILU

2010 – AM – APRIL 87

t

Velikipetekjeedinidanvletukovcerkvinimaše.Oltarjebrezvsegaokrasja.Tabernakeljjeodprtinprazen.Mrtvaškovzdušjevcerkvisejepreneslotu­dinadomoveinvsakdanježivljenje.Velikipetekjedan žalosti. V litijski okolici pravijo, da so zato šeptičkitiho.Boljkotprejšnjednimaterezabičujejootrokom,najnerazgrajajo:»Navelikipetekmorabitimirprihiši!«ČenaCerkljanskemotrokvpije,gamatibržposvari,najmolči,kerje“Buhumróu”.Povsodjevladalapopolnatišna.Tudiženske,kisicerradeklepetajo,sobiletadankarmolčeče.Marsikje,takovPrekmurju,naKoroškeminvSlovenskiIstrisoseženske na veliki petek oblekle kakorza k pogrebu, kadar so šle v cerkev kbožjemugrobumolit.VKostelusona­ročaliotrokom,kadarsošlibožjigrobmolit, naj s čevlji preveč ne razbijajopotleh,dazžebljinebiranilizemljevkateriležiOdrešenik.Gorjetudi,dabikateriotrokzavriskal!VŠentjurjupodKumomsomenili,davživljenjunebimogel več zaukati, kdor bi se ta dantakospozabil.NaDolenjskemsosenadanašnjidanvarovalisvojihvelikihinmalih napak, zakaj ne spodobi se, sobiliprepričani,dabikdonavelikipetekklel ali se jezil (Mirna peč). Marsikjepraznujejovelikipeteksplohkakordanvernihduš.VVipavskidolinipostavijokvsemkrižeminvvsaznamenjavvasiinnapoljusvečkealilučkeinjihpri­žgo,dajenavečerkarvsadolinavluči.TudiponekodnaDolenjskem(PolicapriVišnjigori)prižigajonavelikipeteksvečkepovsehkapelicah.

Vprepričanju,da jesamBogumrl indanada­našnjidanmrtevleživgrobu,sklepajoljudjedajehudobazdajprostaindalahkopočne,karhoče….Takosirazlagamonavado,dasomoralebitivPodjuninaKoroškemnavelikipetekhišezaprteindanevhišonevhlevnesmestopitinobentujec,kerdaneprineseničdobrega.Odtodnemaratudinavada,davKostelumaterenavelikipetekžezgodajvstanejoin začno buditi vso družino. Nato gredo v hlev inspravijopokoncitudiživino.Vhlevgredeizgovarja­joposebnereke,kinajbizavarovalidomačijopredzlimiduhoviinsovražnoživadjo.Odvsakedomačijejevčasihodmevalo:»Kapitan,kapitan,skurjekomzafrigljan!«Klicnajbisicerodganjalkurjetatove,tipasovljudskipredstavinadomestilinemarakakazloveščabitja.Volkovesopravtakoodganjaliinkli­cali:»Hulja,hulja,vučjaduša!«Lisicoinjastrebanajbipregnalonabijanjepokosialisrpu.Takšnikliciintakhruščsoodmevalivčasihvranempetkovemjutruodvsehkostelskihdomačij.Čimdljejihjeslišati,temdljeodhišebodoostalikurjitat,lisjakinjastreb…

Tudisicerjevelikipetekdanstarodavnihdoma­čih obredov. V Slovenskih goricah na veliki petekpašenavelikosobotoinvelikonedeljozjutrajpravzaranavstanejoingredona trato molit.Kdortakoravná, ne dobi mrzlice. Na Koroškem, v Podjuni,naredijo na ta dan iz blagoslovljenih šib cvetnegaprajtljanekajkrižcev,kijihnaslednjidan,navelikosoboto, raznesejo po polju in travnikih in zravenkropezblagoslovljenovodo.Kravjižegen–mači-ce,– osmukane s posvečenih cvetnonedeljskih šibpolagajoživininaDolenjskem,insicerzjutrajpredsoncemalinatešče.Todelajozato,dabiživinine

mogla škoditi zverina na paši. V Ko­stelu vzame gospodar iz butarice, kisojožeprejšnjivečerprineslivhišoindalinamizo,trileskovešibeinznjimiudarivsakoživinčevhlevu.Tonajbibilopomin,daboživinaživelamedsebojvslogi.Pravijotudi,dapomenišibanjeJezusovo bičanje. Obenem dá gospo­dar vsakemu govedu vejico bršljana.Izdrugihšibbutaricenapravijootrocikrižce in jih nabijejo na vsaka vrata.Polegzataknejobršljanovovejico.Nanekaterihvratihježevrstatakihkriž­cev.Oljko,dreninmačicepaspravijo,kerjihutegnejorabitizakajenjeprotiotroškibolezni“naníku”inobhudiuri.

O ostankih nekih navad v KostelujeporočalJožeGregorič.Nanovoletosejebilotrebanekočumitisposebnovodo. Prinese jo mati gospodinja šedanesnavelikipeteknaravnostodstu­

denca;najboljšaje,pravijo“drenska”voda,“kikviškuizvira”.Ktakivodisošlivčasihženavelikičetrtekspat,dasomoglipritiznjodomovšepredsoncem.Posebnomočsopripisovalitistivodi,čezkaterosokdajneslimrliča.Vtejvodiseumivajovsidomačipovrsti,kerjihbajeoperevsehdušnihintelesnihmadežev… Na Kozjanskem (Buče) pravijo, da najgretisti,kiimarazpokaneroke,navelikipetekpredsončnimvzhodomkmirnotekočivodipovodoinnajsevnjejumije,pasemubokožapozdravila.Napotikvodiinnazajmoramolčati;čegakdoogovori,munesmeodgovoriti.Vodomoraprinestidomovšepredsončnimvzhodom,medumivanjempamoramoliti–ksv.Tereziji…Veravmoč“novoletne”vodeseskrivatudivkostelskinavadi,konanosijovodošepredsončnimvzhodomvelikegapetkainznjonatoočedijokislozelje;takšnozeljesebajenespridi.

PoprastariverisemorajoženskevKostelunave­likipetekzjutrajšepredsončnimvzhodomskrbnopočesati insinakoncukitodrezatikončeklas.Toopravilojenekakoobredno“novoletno”opravilo–zavseletonajbiseiznebilinadležnegamrčesa,uši,inposkrbeli,dabilasjeboljrasli.Nekdostopitudina

Niko Kuret

VELIKI PETEK

2010 – AM – APRIL 88

skem,morakmetkosonabrusitipredsončnimvzho­dom,daneboživinskekugekhramuindacoprnicenebodoimelemoči.

Dolga vrsta vraž se drži starosvetnega velikegapetka.PodKumomsomenili,dabotreščilovčlove­

ka,kiserodinavelikipetek.NaKoroškemsoverovaliponekod,dasetiizpolnislehernastvar,kisijopoželišnatadanpredsonč­nim vzhodom. Če gospodinja vSavinjski dolini na veliki petekpredsončnimvzhodompometepajčevinoizvsehkotovhišeprotivratom, pomete za leto dni vsogolazenizhiše.PriSv.TomažupriOrmožuinvljutomerskiokoliciso tekali svoje dni na veliki pe­tekpredsončnimvzhodombosinatrato,dabijihničnepičilovnoge.NaKoroškemješeltisti,kigajetrlakolika(“trot”)vtrebu­hu,navelikipetekpredsončnimvzjhodomnapolje,potegniltamtrikrat s kosom slanine okolipopka in sicer v obratni smerikakorkrožisonce,pazravengo­voril:»TigrdiTrot,navelikipetekpredsončnimvzhodomžešpeh

ješ!«Tonajbigazaletodniobvarovalotrota.Lovciimajonavelikipetekposebnevraže.VŠa­

leškidolinipravijo:Kdorpijenavelikipetekpredsončnim vzhodom gorko zajčjo kri, bo naletel nadivjačino,kadarboželel.NaKoroškempaverujejo,dabonaletelnadivjačino,kadarbohotel,kdorpojénavelikipetekpredsončnimvzhodomnateščesrcedivjačine,kijebilaustreljenanalanskivelikipetek.Šepsatežkopripraviš,dabipožrltakšnomeso.Čegapapožre,boiznjeganajboljšipesnasvetuinbolovcuvsakčasprignaldivjačinopredpuško.

“izbo”inzmajev“sušilu”posebejvsakkosmesa,asevnjemnebizaleglimoljialikakdrugmrčes.

VlendavskiokolicivPrekmurjumenijozreditide­belesvinje,čejimpokladajonavelikipetekkoprive,kisojihnabralipredsončnimvzhodom.DrugodvPrekmurjunaženegospodinjažepred sončnim vzhodom svinjena travo in jim nasuje v obročkonopljevegasemena,dabisejičez leto ne razkropile. Petelinudadovlendavskiokolicinaveli­kipetekrdečopaprikonakruh,»da bo bolj hud«. Kokošim panasujejo na Pohorju (Lobnica)pičovobroč,dasečezletoneraz­gube.NaKoroškem(Grebinj)sokmeticepredsončnimvzhodompolovilevsekokoši,jimpristrigleperuti,potempajihzaprlevklet,dabijihjastrebalilisicanevidela.Patudizeljesojimdale,dabigapoleti ne kljuvale. Na Pohorjuso nekoč na veliki petek predsončnim vzhodom streljali, kersomenilistemodgnatičarovni­ceinobvarovatiperutninopredroparicami.

Navelikipetekgrebelokranj­skigospodarpredsončnimvzhodomssekirovrokivsadovnjak.Podebluvsakeganerodovitnegadrevesatrikratzamahnezušesomsekireinmuponekodšezagrozizbesedami:»Čenebošrodilo,bošposekano!«

PriZiljiintudidrugodnaKorošekmjepristarihljudehšeohranjenavera,danavelikipetek,kojebilKristuspoloženvzemljo,naravaoživiindabovse,karnatadanvseješalivsadiš,pravposebnouspevalo.Vsadijoalivsejejosevedalenekajmalega,dabisetvealinasadiboljerodili.

Navelikipetek,pravijovvPavlovcihnaŠtajer­

Drugaslovenskapokrajina,kjer je jurjevanješeživo,jeRožnaKoroškem.Tam“šentjurjajagajo”(vnarečju:“jahajo”).SicertudivRožušegapolagomagine.DanesjosrečujemošenaozemljumedDravoin Ziljo, kjer ima nekakšno jedro okoli Baškegajezera.RazprostirasepatudisevernoodDravenaozemljumedVrbskiminOsojskimjezerom,vtakoimenovanihGurahssrediščemvStrmcu,kjerjefarnipatronsv.Jurij.

Veliki koroški rodoljub Matija Majar Ziljski jeopisalželeta1841svojevrstnojurjevanje.Fantičiinpastirjisesestanejoomrakunaobčinskempašniku

zunajvasi.Edenizmednjihjeovitvslamoinpred­stavljaPomlad;imenujejogaŠentjurij.Pozabitinesmemo,danaKoroškemoJurjevemnavadnošenizelenja.ZatoseŠentjurij–podobnokakorštajerski“Rábolj” ovije v slamo! Drugi fantje imajo s sebojkravjerogovepakravje,ovčjeinkozjezvonce.Ka­dar ječaszato,začnovsiskupajtulitivrogoveinzvončkljati in se spuste v dir proti vasi. Pred prvohišoseustavijoinnatovenglaspovedoalizapojosvojokolednico:

Sveti Šent-Juripotrka na duri,

Niko Kuret

KOROŠKO JURJEVANJE23. mali traven

Pomladanski ljudski obredi v Beli Krajini, kakor jih je opisal Niko Kuret, so bili objavljeni že v prejšnjih letnikih. Nadaljujemo z opisom obredja v drugih slovenskih pokrajinah.

2010 – AM – APRIL 89

t

ma jeno hlačo zeleno,jeno rudečo.Je še le prišel v deželo,je ga že vse veselo:tičice v grmovji,kukovca v bukovji.Rumene rožice lepo cvetó,se svetga Šent-Jurja veseló.Gospodinja se oddolži šentjurjevcem s kakim

jajcem,zbetvomaslaalizasekepazzagozdopšenič­negakruha,včasihcelosklobaso.Šentjurjevcisezadarzahvalijo:

Bog obvari vam živino:vaše krave, vaše vole,vaše konje, vaše svinje,vaše kure, vaše teleta.Pa vaše lepe dekleta.Miše in grile pa zlodej vzemi!Potelj teko trobentaje in žvenkljaje k naslednji

hišiintakonaprej,daobhodijovsovas.Nikjerjihneodslovijopraznihrok,kersejebati,dabisicerprišlanesrečanadhišo,posebnonadživino.Čejimpakjeresničesarnedado,zagrozijo:

Naj pokrepa vam živina,vaše krave, vaši voli,vaši konji, vaše svinje,vaše kure, vaše teleta!Miši in grili naj vse snedó!Ogenj naj vam vse požge,voda zalije,grom in toča pobije!Naslednjidansezberošetnjurjevcivkakihiši,kjer

imajomladinoradi,siiznabranihdarovpripravijogostijoinsepozabavajo.

PoMajarjusotakojurjevalivRožeku,naPečnici,vLočah,naBrnici,vPodlipi,vŠentiljuinvLipi.

Donedavnegapanihčeninatančnejeopisaljur­jevanjavLedenicah,kisekotobredjebistvenoločiod rožeškega, čeprav je kolednica obema bolj alimanjskupna.TojestorilprednekajletiFr.Koschier.

Že tedne prej se fantiči­šolarji pripravljajo naJurjevo.Nekaterisevadijopiskatinakravjealikozjerogove, drugi si omislijo manjše ali večje živinskezvonce. Vsi skupaj pa navlečejo na bližnji grič zavasjovelikkupdrvzakres.IzkopljejotudigrobzaŠent­Jurija.

Kmalu po sončnem zahodu zzakurijo kres. Vslamo oviti Šent­Jurij leže v “grob”. Pokrijejo ga zzelenim smrečjem. Vsi drugi fantiči pokleknejo inmolijoočenašinzdravamarijo,edennaprej,drugizanjim.TudiŠent­Jurijnaglasodgovarja.Koodmolijočastbodi,planejovsiskupajpogričunavzdolprotivasi. Zdaj vstane Šent­Jurij iz “groba” in zapiska vsvoj rog. Tovariši mu od spodaj odgovore s piska­njeminzvončkljanjem.Šent­Jurijstečedonjih inskupajodidejopovasi.Tuintampotekaobredjetudidrugače.KookoliMarijenaZilji(Loče)kreszagori,zazvončkljajo šentjurjevci na vso moč s kravjimizvonci,natopaokoliognjazaplešejo.Pokončanemplesuvsipokleknejoinzmolijorožnivenecalivsajangelovočeščenje.Tisti,kimolinaprej,pazi,dase

medmolitvijonobedennemuzaalinereži,kergasicerzleskovkooplazipohrbtu.VŠentjurjevkresmečejolesenekrižcezoperzleduhove.VMaloščahsovprejšnjihčasihnakresiščuzakopalivzemljotrisrebrnenovce,daneszakopljejotrinavadnekovance.Pomolitvipridenavrstozanimivaobrednaigra,kijobomosrečalipoznejepriivanjskemkresu.Fantičinamrečpripravijo“šibe”–pedenjširoke,okroglealištirioglatebukoveploščice.Ploščiconataknejonapalico,jovtaknejovogenj,dasevname,potemjopaprožijospalice,davvisokemlokukakorraketaodletipodhrib.Kozmečejovsešibe,karsosijihbilipripravili, se zavijejo v rjuhe in zdrve med silnimtruščempodhribvvas.

Žeprejsosirazdelilivloge.PolegŠent­Jurijastadvanosača–edennosi jerbasza jajca,drugiveliklonec za mast. Vsi ostali morajo na moč tuliti inzvončkljati.

Predprvohišovvasiseustavijo.Šent­Jurijnajprejzrogomtrikratprekrižahišneduri.Drugod(MarijanaZilji)udarinajpogumnejšišentjurjevecspalicopovratih.NatopaspregovorinavadnoŠent­Jurij:

Sveti Šent-Jurijpotrka na duri.Ma eno hlačenco rumeno,eno pa zeleno,punče brez podplat,vsak dan gnoj ošlat(a),čikel brez kragniča,vsako jutro ana bovha ntré čiča.Glava kar ana skala,ušeta kar an konji,oči kar ane peči,nos kar ana kost,uste kar ane vrate,b jedle dobre prate,roke kar ane grable,so po celem svetu okrog kradle,koleno kar an poleno,noge kar ane vile,so ves svet obhodile.

Bog obvari vaša gospodarja!Bog obvari vašo gospodinjo!

Rožek

2010 – AM – APRIL 90

na duri, nadaljuje s prav tako znanimi željami zablagoslov živini in domačim, a preseneča nato zmrliškopesmijo,kijesamanasebiznanasicerpovsemSlovenskem,ajevtejzvezinenavadna.

sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUPrvi del

DEŽELA IN NJENO LJUDSTVOIII. poglavje

politična podoba

BOG IN CESAR

Bog obvari vaša Hanzeja,Bog obvari vašo Mojcijo!Bog obvari vaše krave, vaše vole, vaše konje,vaše teleta, vaše svinje, vaše ovce,pa vaše kure,da bi prav veliko v vašo cajno nanesle!”Miše pa podgane pa naj pokrepajo!Pa dajte, kar je vaša vola…

Nekaterinarečniizrazisonaprvihipmanjrazum­ljivi:punče–čevlje,čikel–srajca,kragnič–ovratnik,kar–kakor,ušeta–ušesa,vaša–vašega,ntré–notri.

Zdaj se odpro duri in gospodar ali gospodinjapozdravitainobdaritašentjurjevce:vcajnopridejojajcaalimast,tuintamtudikakdenar.

Šentjurjevci spotoma nikoli ne hodijo počasi,ampak–postarempravilu–zmeromtečejo.

Pristiskaškihhišahnedobeničesar.TakratŠent­Jurij“cebne”(brcne)vduriinizgovoriprekletstvo:

Miši pa podgane naj živijo,ljudje naj poginijo!Pravnenavadne,izraznihsestavinzloženesoko­

lednice,kakršnajeznana,naprimer,izLipe.ZačnesezžeznanopesmijoosvetemŠentjuriju,kipotrka

U peklu je vroče,v vicah temno,v nebese jes pojdam,ki tore lepó.

Malih otročičevposlušejta glas:Oh Jezus, Marija,ostanta pri nas!

Jožaf, Marijana troni sedi,vsimiljana Jezusana krili drži.

Oče no matiso učili nas lepo:Prezveste sestre in brati,le služite Bogu!

Baško jezero

Tejpesmijesledilnatotudižeznanipozivkda­rom.

Ob nekdanjem predkrščanskem novem letu sejezmeromobhajaltudispominmrtvih.TudiJurje­vo je ostanek poganskega novega leta ob začetkupomladi.

JurjevskakolednicaizKostanjjespetnekajpov­semdrugačnega.Ničnivnjejljudskega.Duhovsko­poučno bukovništvo govori iz nje. Zato jo samoomenjam.

DanpoJurjevesitudikoroškišentjurjevcipripra­vijogostijo,“šentjurjevec”.Predengredovhišo,jotrikratobkrožijo.Ssaboprinesoregrat(“vrtance”)innabranedarove.Izjajcinzasekejimgospodinjapripravicvrtje.

Ta ura, ki pridemorebiti nojcó,nobeni prijatouna pojda z menó.

Le bratri in sestreostanejo tu,ta mrtve pokóplamov črno zamló.

Duša pa pojda,kam zaslužila bo:v pekel al vice,v nebese svetlé.

Predočmiimamoznaniprizor,kosoJezusanje­govisovražnikivprašali,česmejoplačevatidavek,ki so ga zahtevale rimske oblasti, pa je odgovorils tistim kmečkim posmehom, kot je bila njegovanavada:»Dajtecesarju,karjecesarjevega,inBogu,kar je Božjega« (Mr 12,13­17). Nobenega dvomani,damoratazapovedurejatičlovekovoravnanjevnadnaravnemredu,drugastvarpaje,kakojoiz­

polnjevativvsakdanjemživljenju.Inšetolikoboljv Palestini pred dvajsetimi stoletji, kot pa v našihmodernihdržavah.ZakajJuduvKristusovemčasujebilovmnogihprimerihpravsitnougotoviti,kjesezačnecesarjevopodročjeinkjeBožje.

Kadar poskušamo opisati življenje v Palestinipreddvatisočleti,nesmemonikdarizgubitiizpredoči glavnega dejstva, da gre za okupirano deželo.

2010 – AM – APRIL 91

ZapadnaEvropaveizizkušnje,kajpomenibeseda “okupacija”, kakšno prisilo intiranijoprinašatakrežim.Rimljaniso“držali”deželobodisisami,bo­disiprekoposrednikovspravicomočnejšega.Todaistočasnosonasvoj običajni način pustili delo­vatiupravo,kateresobilavajenaljudstva,kisojihpodjarmili.VPa­lestinisobiletoupravnestopnjejudovskeskupnosti,kisoseuvelja­vilepopovratkuizizgnanstva.Takojeprihajalodooblastiinnadoblasti,karježelahkopovzročalitežave.

Vresnicisobiletežavev“Judeji”velikovečje,kotsobilenaprimervGalijialiGrčiji,topazaradiposeb­negapojmovanjaJudovopolitikiinnjihovihpravicah.TakozaRim­ljana kot za Grka iz helenističnihimperijevjebiladržavaživljenjskonačelo suverenosti. Mesto­Državaali imperij si je lastil pravico, dajenalagalživljenjusvojihpodlož­nikov pravila, ki so se skladala znjihoviminajvišjimikoristmi.Verainnarodnoststabilipriznanisamo,vkolikorstaslužilidržavi.Verainbogoslužje v taki obliki, kot ju jepredpisala država, sta bili civilnaobveznost. Skratka, cesar je nad­zorovalBoga.PriJudihpajebiloravnonasprotno:Bogjepogoltnilcesarja.Državaniobstajalasamaodsebe.Vsetisto,karjebilodrugjebistvenozadržavo,

jebilovIzraelupodrejenoveri,zakajveraje bila edina, ki je dala izvoljenemu

ljudstvu preživeti tudi takrat, ko niimelonitiozemljanitidržave.Kotjezanemškinarodrekelv19.stolet­juFichte,sotudiznačilnepotezeusodeIzraela:»Obstojbrezdržave,mimodržave,duhovnirazvoj.«ZaJudapravtako,kotbotopoznejezamuslimana,nirazlikemedcivil­

nimizakoni inverskimipredpisi,sajtidoločajocivilne,inpravtako

ni razlike med politično oblastjo inverskoavtoriteto.Čepravstabilinjuni

“filozofiji” točno nasprotni, sta seoba sistema prekrivala, oziromabolje,prepletala.

Odtod izredna zapletenost po­litikeinuprave:tegasezavemo,česledimorazvojuJezusovegaproce­sa,kjersemenjavmešavanjerimskeoblasti z oblastjo nekega malegarimskegavazala,galilejskegatetrar­ha,kjersosoočajorazličnipravnisistemi. To ni samo zapletenostpolitične slike, ampak tudi poli­tičnegadelovanjaudeležencev,vseverskepogojenostisposledicamivpolitičnemreduinobratno.Odtodmnožica tokov, stremljenj, strankinsekt,kigredoodherodovskega

svetovljanstva do nasilnega mesijanizma zelotov.Tudinašpolpretekličasnipokazalboljzamotaneslike.

t

zgoraj: rimski novecspodaj: tempeljski novec

VzeloznanemodlomkupišeJožefFlavijtakole:»Nekatera ljudstvasoprepustilanajvišjopolitičnooblastmonarhijam(1),drugaoligarhijam(2),spetdru­galjudstvu(3).Našegazakonodajalcapanizapeljalanobenatehvladnihoblik.Svojiustavijedalobliko,kibijolahkooznačilizizrazomteokracija(4),česmemotvegatiustvaritinovobesedo.VsoneodvisnostinvsooblastjedalvrokeBogu.«

Trditev je umestna. Ko je katastrofa izgnanstvaonemogočila monarhijo, je oblast prešla na tiste,kisozastopaliJahvejanazemljiinsokotposledicoutelešaliIzraelovovoljozaživljenje.Skupnost,kisejeznovapostavilananogepovrnitvivobljubljenodeželo,sejestrnilaokrogBožjihmožinnjimprepu­stilaskrb,najjovodiinsezanjepogajaznaslednjimigospodarji.Teokratskirežimjebilnormalnaposle­

dicategazgodovinskegapoložaja,kojevera,dušaBožjegaljudstvavseprekrilainvsrkala.ZavernegaJudajeukazovalediniJahveobposredništvusvojihzastopnikovnazemlji:tostabilavbistvusanhedríninveliki duhovnik.

Izrazsanhedrin–vgrščini“synédrion”–kina­tančnoprevajabesedo“konzistorij”(priRimljanihcesarskisvet,vCerkvivrhovnisvetvškofijialipo­svetovanje kardinalov pod predsedstvom papeža,op. ur.)jeoznačevalzbor,senat,“bulé”,kakorsogaimenovalivAtenah,ali,čehočemo,stalnokomisijo,kijezasedalavJeruzalemu.Samoposebijeumevno,dajijejudovskatradicijapoiskalaizvorpriMojzesu.Takoleseberev3.Mojzesoviknjigi:»TedajjeGospodrekel Mojzesu: ‘Zberi mi sedemdeset mož izmedIzraelovih starešin, za katere veš, da so starešineljudstva innjegovipredstojniki!Tamnajseposta­vijopolegtebe,…dabodostebojvrednosilibremeljudstva…«(11,16­17).Vresnicipanitipodkralji,nitizačasaEzranibilonobeneskupščine,kibisemoglaprimerjatisanhedrinuzadnjihstoletij.PrvosledjenajtivčasuAntiohaIII.Velike(223­187pr.Kr.);Jo­žefFlavijgovorionekemsenatu,kinajbibiltakratustanovljen.TodašelepodvelikimvoditeljemMaka­

TEOKRACIJA

(1)izgrščine:mónos=eden,arhéin=vladati;mo-narhija=vladaenegačloveka.

(2) iz grščine: óligos = neznaten, majhen, malo­številen;oligarhija=vladamajhneskupineljudi.

(3)izgrščine:démos=ljudstvo,kratéin=imetimoč,vladati;demokracija=vladaljudstva.

(4)izgrščine:theós=Bog;teokracija=vladaBoga,bogovladje.

2010 – AM – APRIL 92

bejcevJanezomHir­kanom(134­104pr.Kr.)sepojavitaskup­ščina kot nekakšenzastopnik odlič­nih družin (prim.1 Mkb 12,6; 2 Mkb1,10;4,44;11,27).Ponjem, za časa vladenjegove snahe Ale­ksandre Salome sose ji pridružili članiduhovniškihvrst.KososeRimljanipola­stili Palestine, nisoukiniliteskupščine,ampaksojipriznalicelouradenpoložaj.

Vnekemjudovskemapokrifuiztegačasa,Salomono-vih psalmih,jeprvičnajtibesedo“synédrion”,sanhe­drin.Poprejjeoznačevalaboljnekosodišče,kotpavladnoposvetovalnico.Številočlanov,kisopostaliskooptacijo(staričlaniizberejonovegačlana,op. ur.) jebilopotradiciji70,dodatnošepredsednik,kakorjebilo70starešinokrogMojzesa.Vpribližnoenakemštevilusogasestavljali“velikiduhovniki”,tojevelikiduhovniki,kisokončalislužbo,inpred­stavniki24duhovniškihvrst;pismoukiinizvedencivPostavi;terljudskistarešineinznanilaiki,izbraniizmed poglavarjev družin, katerih hčere so imelepravicoporočati sezduhovniki.Vsanhedrinustabilizastopanidveglavnistranki,saducejiinfarizeji;zadnjisoimelivečjivpliv.Predsedstvojeoblikovalduumvirat (vlada dveh mož, op. ur.): Nassi je bilpredsednikponaslovu,todaAbet Bethdinobnjemjebilvečkotsamopodpredsednik,sajjepredsedoval

skupščini,kadarjetazasedalakotsodišče.Kdojebil“nassi”,torejdejanskipredsednik?Jebiltoizvoljenrabin,alijetačastbiladelvelikegaduhovništva?Otemsejevelikorazpravljalo.Zdise,daJožefFlavijinNovazavezadopuščata,dajebilvelikiduhovniksamodejnotudi“nassi”,inzdise,dajetakobilotudi

vJezusovemčasu.Kažepa,datalmudskaliteraturazagovarjadrugomnenje.

Vevangeliju,predvsemvJezusovemsodnempro­cesu, se sanhedrin kaže zgolj kot sodišče, najvišjesodišče, kar je tudi bilo, kot bomo videli. Pa ni bilsamoto.Imeljetudivlogoduhovniškeakademije,kijebilaposebejobvezanaštudirativerskavprašanja,patudivlogopolitičnegasveta.Bilojecelovprašanje,čenibilkotnekateridanašnjidržavnisvetirazdeljenvsekcije,odkaterihjevsakaimelasvojodoločenonalogo,zavažnejšeodločitvepasobilepredvideneplenarneseje.Nobenegadvomani,dajeimelpolitič­novlogo:izglasovaljezakone,imeljesvojolastnopolicijo,svojelastneslužabnike,»kisoteplitiste,kisosegrdoobnašali«,vmešavalsejetudivodnosezrimskimiokupatorji.Nadzorovaljevse,karjebiloverskega;kerpajebilovjudovskiskupnostiverskovse,lahkorečemo,dajenadzorovalvse.Topasevedanibilovsempovolji.HerodVelikijebilvmladosti

klicanpredsanhedrinzaradizlorabesvojemoči,kopajepostalpopolngospodar,sejekrutomaščevalinjezdesetkalvzvišenizbor…

Naj je bil veliki duhovnik po službi predsedniksanhedrina ali ne, vsekakor je predstavljal drugoavtoritetokotvelikizbor.Najprejjesevedaimelsvojposvečeniznačaj:šefduhovniškekaste,posvečenzmaziljenjemssvetimoljemkotnekočkralji,podvr­ženzelostrogimpredpisom,kisozagotavljalinje­govoobrednočistostin“svetost”,oblečeninpokrittako,dagajebilospoznatinaprvipogled,jebilvre­sniciposebnobitje,Jahvejevapriča,duhovnivoditeljizvoljenegaljudstva.Todapolitičneokoliščinesošeutrdiletoprvenstvo.Stopetdesetletpredkrščanskodobo sta si Jonatan in Simon Makabejec, junakaosvobodilnevojske,sledilakotvelikaduhovnikinzanjimajenaslovostaldedenvnjunidružini.JanezHirkan,predvsempaAleksanderJanej–prvi,kisejespetpolastilnaslova“kralj”–stazdružilaverskoavtoritetoinpolitičnooblast.Pokrvavihprepirih,kisoslediliJanejevismrtileta76,jeslužbaostalavtejdružiniHazmonejcev,todavednoboljomejenanasvojoverskovlogoje izgubljalamoč.Koje leta37pr.Kr.umrlzadnjivelikiduhovnikizpotomstvaMakabejcev,kigajedalobglavitiHerod,jebilnaslovzatoodličnodružinoizgubljen.Todaiztegadolgegazdruženja obeh oblasti je nekaj ostalo v spominu:čepravjebivelikiduhovnikuradnopristojensamozaduhovniškenaloge,jeobdržalnekoavtoriteto,kinibilasamoduhovna.Vnekempomenujemogočegovoritiodneodvisnemvelikemduhovništvu.

Veliki duhovnik

Kristus pred velikim duhovnikom

Rimski prokurator

2010 – AM – APRIL 93

t

angeli za danesP. Anzelm Grün

ANGEL PREPUSTITVE

Njegovpoložajjebiltorejedinstven.Vresnicijebilonjegovoimenovanjeodvisnoododločitevpoli­tičnihgospodarjevdežele.Vtejizbirisoigralesvojovlogospletke,grožnje,pogostotudidenar.Najboljspreten jo je pograbil. Če ni bil več po volji, so gaodstavilikljubnjegovemusvetemuinneuničljivemupoložaju.VJezusovemčasusovelikoduhovništvozasedaličlaninekeduhovniškedružine,katereglav­naprednostjebilaskrajnaspretnostvpolitičnemplazenju:naslovjijeuspeliobdržatipetdesetlet!Ana,kigajezatoslužbopostavilsirijskilegatKvirinleta7poKr.,jojeobdržaldoleta14,kojezavladalTiberij.Letodniposvojiodstavitvijeimelšetolikovpliva,dajedalimenovatisvojegasinaEleazarjainpotemsvojega zeta, nepomembnega Kajfa, ki je potolkelrekord,sajjeobdržaltoslužboosemnajstlet,doleta36,kogajesirijskilegatVitelijodstavil.Topasejezgodilozato,dastagapovrstinadomestilanjegovasvaka,Anovasinova,najprejJonatan,natoAna,kije

imelgrškinadimekTeofil.Kakorjebilovelikoduhovništvooslabljenoinna

neknačinrazvrednoteno,ješevednouživaloupo­števanjavredenugled.PreprostoljudstvojegledalovvelikemduhovnikuživoutelešenjePostave.Obda­jalogajebogoslužnospoštovanje.Očaranisobili,kosogavidelistanovativeninajlepšihjeruzalemskihpalačinseobdajatisskorajkraljevskim“dvorom”.Pozivtegaduhovnegavoditelja je lahkobrezpravhitrosprožilsitnosti,alipajihpomiril.Zatojebilopolitičnimgospodarjemdeželedotega,dasobilivdobrihodnosihstovisokoosebnostjo:izevangelijajevideti,kakojeupraviteljPoncijPilatravnalznjimvidnoobzirno.Medokupatorjiintemčlovekom,kiuradnoniimelpolitičnihpravic,pazatonibilničmanjmočan,jevladalapretkanaigra.IndoklerjetoigrovodilizjemnospretniduhnekegaAna,jelahkoimelaupoštevanjavrednovažnostvpolitičnemži­vljenjuIzraela.

Prepustitisenamsprvazvenizelopasivnoinobu­pano.Komurneuspe,dabisvoježivljenjedejavnooblikoval,sepačprepustiusodi.Obupanadseboj.Aangelprepustitvenaspravgotovonebiradprivedelvtakšnodržo.Želinekajdrugega.Prepustiti sejenaj­prejpovezanospomenomspustiti se v kaj.Kdorseprepustiživljenju,sespustivživljenjeinnjegovtok.Nedržiseobstranil.Nestiskasekrčevitovase,marvečseprepustirekiživljenja.Takolahkovnjemnekajzacvetiinoživi.

Prepustitiseimanasprotenpomenodtrdnosedržati,oklepatise.Mnogiseoklepajosvojegaugleda,drugi se držijo svojih navad ali pa se oprijemljejosvojeposesti,svojegaslovesa,svojegauspeha.Angelprepustitve bi te rad uvedel v umetnost, da bi seznal sprostiti, da bi se prepustil življenju in konč­noBogu.Prepustimselahkole,čezaupamvto,dane bom padel v roke slučajnosti življenja, marvečangelu,kimiželidobro.Kdorseprepustisvojemuangelu,seosvobodinepotrebnihskrbi,skaterimisidandanesmnogirazbijajoglavo.Osvobodiseukvar­janjassamimsebojinssvojimzdravjem,stem,dabigadrugipriznali,ssvojimuspehom.Vtakšnidržiprepustitvenetiči lezaupanje,marvečtudivelikanotranjasvoboda.Čenitreba,dabivsenaredilsam,česepreprostoprepustimBoguvzaupanju,daboOnposkrbelzame,sepovsemosvobodimzaprtostivsvojJazinsamoljubneusmerjenostivase.

Angelprepustitvetehočeuvestitudivzaupanje,daseprepustiškakšnemučloveku.Številnaprijatelj­stvainzakonisedanesrazbijejo,kersevsaktrdnooklepalesamegasebe,kersebojiprepustitidruge­mu..Takosevedeizstrahu,dabiizgubilsvojosvobo­do,dabidrugilahkopočelznjim,karsemuzljubi,

da bi bil izročen na milost innemilostsamovoljidrugegainnavsezadnje njegovi hudobiji.Vendar brez te prepustitve nemore uspeti noben človeškiodnos. Kajti tedaj bi vsak vstrahusamopazilnato,dabinadzorovalsebeinsvojačustva,svojebesedeindejanja,daselene bi predal v roke drugemu.A v tem primeru med njimane more rasti zaupanje, tedajdrugisplohnemorepokazati,dabozmenojravnaldobro,dane bo zlorabil mojega zaupa­nja. Prepustiti se ne pomeni,da se odpovem samemu sebi.Prepustimselahkole,česemvstikusseboj,čevem,kdosem.Hkratipavtejprepustitvivselejtičituditveganje.Skočimizza­varovanosti,kimijodajeoklepanjesamegasebe,inseprepustimrokidrugega.Tobouspelole,čevem,dadrugininekakšenhudič,marvečangel,kimebossvojimirokamiprestregelinnosil,kermiželidobro.

Poznam mnogo ljudi, ki mislijo, da morajo vsenarediti sami. Morali naj bi trdo delati na sebi, dabodonapredovaliinuresničilisvojeideale.Prizade­vajosi,dabidelalidobro.Anekočprispejodotočke,kozačutijo,davendarlenemorejodosečivsega,karhočejo.Delajolahkošetakotrdnesklepe,pajihnebodo nikoli vseh uresničili. Tedaj moram razširitirokeinseprepustitiangelu,kimigajeposlalBog,damiboživljenjeuspelo.Topotemnidržaobupa,

2010 – AM – APRIL 94

BenediktXVI.

SVETI PAVEL

BOGOČASTJE

ampaksvobode.Čutim,daminitrebadosečivsega,karbirad,dajetozgoljizrazmojeambicioznosti,šezdalečpaneBožjavolja.Čevmeditacijizrazprtimipraznimi dlanmi sedem pred Boga, tedaj začutimsvobodo, ki izhaja iz takšne prepustitve. Spustim

se,dapademvBoga,sajvem,dameboOndržal,dasmemvNjegovihdobrotljivihrokahbitipreprostotak,kakršensem.Topajepravzapravjedrokrščanskevere:doživetjesvobode,zakateronasjeosvobodilKristus(prim.Gal5,1)

ZavzetostzaedinostsKristusomjezgled,kinamga daje tudi sveti Pavel. Tako nadaljujemo njemuposvečenekateheze,prikaterihbidanesradsprego­vorilozelopomembnemvidikunjegovegamišljenja.To je vidik kulta ali bogočastja, ki naj ga kristjaniskrbnogojimo.Vpreteklostisoradigovorilioapo­stolovi protibogoslužni težnji, o “poduhovljenju”kultnemisli.Danesboljerazumemo,daPavelvKri­stusovemkrižuvidizgodovinskiobrat,kitemeljitospreminjainprenavljabogočastje.Tonovopojmo­vanjebogočastjasekažepredvsemvtrehbesedilihPismaRimljanom

PotemkojePavelgovorilo»odrešenju,kiga jeuresničilJezusKristus«,nadaljujevRim3,25strditvi­jo,kijezanasnekolikoskrivnostna.Takolepravi:»BogjedoločilKristusa,dabibilssvojokrvjoorodjesprave,spravepoveri«.Stemzanasnekolikonenavadnimizrekom–»orodjespra­ve« – Pavel kaže na tako imenovani“spravnipokrov”staregatemplja,sepravinapokrovskrinjezaveze,ki jebilmišljenkotstičnatočkamedBo­gominčlovekom,točkaskrivnostnenavzočnosti Boga v svetu ljudi. Ta“spravni pokrov” so na veliki sprav­nidan–“yomkippur”–pokropiliskrvjodarovanihživali.Takri jesim­boličnoprineslagrehepreteklegaletapredBoga.Takosobiligrehivrženivbreznobožjedobrote,kjerjihjebožjamoč tako rekoč vsrkala, premagala,odpustila.Življenjesejezačeloznova.

Sveti Pavel nakazuje ta obred inpravi: ta obred je izražal željo, da bibilo mogoče zares vreči vso našo krivdo v breznobožjegausmiljenjainjotakoodstraniti.Todasamozživalskokrvjoteganimogočedoseči.Potrebenjebil bolj stvaren stik med človeško krivdo in božjoljubeznijo. To se je zgodilo na Kristusovem križu.Kristus,praviBožjiSin,kijepostalpravičlovek,jesprejelvasevsonašočloveškokrivdo.Onsamjekrajstikamedčloveškobednostjoinbožjimusmiljenjem.Vnjegovemsrcuseraztapljažalostnagmotazla,kigapočenjačloveštvo,inseobnavljaživljenje.

Ko Pavel razodeva to spremembo, nam pravi: sKristusovimkrižem–najvišjimdejanjembožjelju­bezni,kijepostalačloveškaljubezen–sejekončalo

starobogočastjezdaritvamiživalivjeruzalemskemtemplju. To simbolično bogoslužje, bogočastjehrepenenja,jezdajnadomestilopravobogočastje:namrečbožjaljubezen,kisejeučlovečilavKristusuin jevsmrtinakrižudoseglasvojodopolnitev.Totorejnipoduhovljenjepravegabogočastja,marvečnasprotno:pravobogočastje,resničnabožje­člove­škaljubezen,kinadomeščasimboličnoinprehodnobogočastje.Kristusovkriž,njegovaljubezenvmesuin krvi, je pravo bogočastje, ki ustreza resničnostiBogainčloveka.ZaPavlajebilčastempljainnjego­vegabogoslužjakončanžepredzunanjimporuše­njemtemplja:PaveljetukajvpopolnemsozvočjuzJezusovimibesedami,skaterimijenapovedalkonec

templjainnaznanildrugačentempelj,»ki ni narejen s človeškimi rokami«– tempelj njegovega vstalega telesa(prim.Mr14,58;Jn2,19ss).

Drugobesedilo,okaterembidanesradgovoril,jevprvivrstici12.poglav­japismaRimljanom.Slišalismogainga še enkrat ponavljam: »Rotim vastorej, bratje, pri božjem usmiljenju,dajtesvojatelesavživo,sveto,Boguvšečno daritev; to je vaše smiselnobogoslužje.« V tem besedilu prihajado navideznega protislovja: daritevnavadno terja smrt žrtve, Pavel pagovoriotemgledenakristjanovoži­vljenje.Izraz»dajtesvojatelesavdari­tev«dobivazaradinaslednjegapojmadaritve kultni odtenek »žrtvovati,darovati se«. Spodbuda »dajte svojatelesa«senanašanacelotnoosebo.VRim6,13nasPaveldejanskovabi,naj

»izročimosamisebe«.Sicerpaseizrecnosklicevanjenatelesnorazsežnostkristjanaujemaspovabilom:»PoveličujteBogavsvojemtelesu«(1Kor6,20);gretorejzato,dačastimoBogavnajboljstvarnemvsak­danjembivanju,kigasestavljazaznavanje,vidnostmedsebojnihodnosov.

TanačinživljenjaPaveloznačujekot»živo,sveto,Bogu všečno daritev«. Prav tukaj srečamo besedo“daritev”.Vvsakdanjirabi jetabesedadelnekegasvetega besedila in služi za označevanje zaklanjanekeživeli,odkaterebodelsežganvčastbogov,delpabodopojedlidarovalcipripojedini.Pavelpaganaobračanakristjanovoživljenje.Takodaritevozna­

2010 – AM – APRIL 95

t

čujestremipridevniki.Prvi–“živa”–izražaživljenj­skost.Drugi–“sveta”–spominjanaPavlovomiselosvetosti,kinivezananaprostoralipredmete,ampaknasamokristjanovoosebo.Tretji–“Boguvšečna”–mordaspominjanapogostensvetopisemskiizrazodaritvi“vprijetenvonj”(prim.3Mz1,13.17).

TakojnatoPavelopredelitanovinačinživljenje:toje»vašesmiselnobogoslužje«.Komentatorjibe­sedila dobro vedo, da grškega izraza (ten logikénlatreían)nilahkoprevesti.Vsekakornegrezakakomanjresničnoalicelosamometaforičnooblikobo­goslužja,ampakzakult,vkateremčlovekvsvojice­lotikotzrazumomobdarjenobitjepostanemolitev,poveličevanježivegaBoga.(Zarazlikoodlatinskegainšemarsikateregadrugegaprevoda,jeslovensko“smiselnobogoslužje”zelotočnoizrazilovgrščinizapisanoPavlovomisel;op. ur.).

TaPavlovizrazjesaddolgegarazvojaverskeiz­kušnjevstoletjihpredKristusom.Vtej izkušnjiseteološkirazvojvStarizavezisrečujezgrškimimisel­nimitokovi.Radbipokazalvsajkakšenprimertegarazvoja. Preroki in mnogi psalmi hudo kritizirajokrvavedaritvevtemplju.Takopravinaprimer50(49)psalm,vkateremgovoriBog:»Kobibillačen,binepraviltebi,zakajmojjesvetinkarganapolnjuje.Mar naj jem meso volov, pijem kri kozlov? DarujBoguhvalnodaritev…«(vv.12­14).V istemsmislupravinaslednji,51.(50.)psalm:»Zakajnadklavnodaritvijonimašveselja,čebitinamenilžgalnoda­ritev,bijenemaral.MojadaritevBogujepotrtduh,potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš« (vv.1­19).VDanieloviknjigi,včasu,kojehelenističnirežim ponovno razdejal tempelj (2. stoletje predKr.),najdemoponovnoodlomek,kigrevistosmer.Srediognja–tojepreganjanja,trpljenja–Azarijamolitakole:»Zdajnimamonekneza,nevoditelja,ne preroka, ne žrtve, ne daritve, ne darovanja, nekadila, ne kraja, kjer bi ti darovali prve sadove innašliusmiljenje.Lahkosmosprejetisstrtimsrceminponižanimduhom,kotdaritveovnovinbikov…Takšnanajbodanesnašadaritevpredtebojinnajtibovšeč…«Vrazrušenjubogoslužnegasvetišča,v

tempoložajubrezvsakegaznakaBožjenavzočnosti,vernikdarujekotresničnodaritevstrtosrce–svojehrepenenjepoBogu.

Vidimovaženinleprazvoj,todatudinekonevar­nost.Obstojanamrečpoduhovljanje,moralizacijakulta:bogoslužjepostanesamostvarsrca,duha.Nipatelesa,niskupnosti.Takorazumemo,datako51.psalm kot tudi Danielova knjiga klub kritiziranjubogoslužja, želita povratek v čas daritev. Toda greza obnovljen čas, za obnovljeno daritev, za nekosintezo,kijetakratšenibilomogočepredvideti,nakateronibilomogočenitipomisliti.

VrnimoseksvetemuPavlu.Onjededičtegaraz­voja,tegahrepenenjaporesničnemkultu,vkaterembo človek sam postal slava Boga, živo češčenje zvsemsvojimbitjem.VtemsmislupraviRimljanom:»Dajtesvojatelesavživodaritev.. .:tojevašesmiselnobogoslužje«(Rim12,1).Paveltakoponavljato,karjenakazalžev3.poglavju:časdaritevživali,nado­mestnihdaritev,jekončan.Prišelječasresničnegabogočastja.Tupajetudinevarnostnesporazuma:tonovobogočastjebimoglizlahkarazlagativmorali­stičnemsmislu:kodarujemosvoježivljenje,misamiopravljamo pravo bogoslužje. Tako bi moralizemnadomestilkultzživalmi:človekbivsenapravilsamizsebessvojimmoralnimnaporom.TegasvetiPavelpravgotovoninameravalreči.Ostajapavprašanje:kakonajtorejrazlagamoto“duhovnobogoslužje«“.Pavelvednopredpostavlja,dasmopostali»enovKri­stusuJezusu«(Gal3,28),dasmoumrlivkrstu(prim.Rim6)inzdajživimosKristusom,poKristusu,vKri­stusu.Vtejedinosti–insamotako–moremopostativnjeminznjim»živadaritev«inopravljati»pravobogoslužje«.Darovaneživalinajbinadomeščalečlo­veka,človekovodarovanjesamegasebe,tegapanisozmogle.JezusKristusvsvojipodaritviOčetuinnamninadomestilo,marvečvsebiresničnonosičlove­škobitje,našokrivdoinnašehrepenenje.Resničnonas ponavzočuje, nas sprejema vase. V občestvu sKristusom,kiseuresničujevveriinvzakramentih,postajamokljubvsemsvojimnezadostnostimživadaritev:uresničujese»pravobogoslužje«.

Prispeli smo do velikonočne nedelje. Obstajajoljudje,kisopripravljeni–naprimerteroristisamo­morilci–umretizanapačnoalicelozločinskostvar,vdobriveri,delajoprav,vendarživijovzmoti.TudiKristusovasmrtsamaposebinedokazujeresničnostinjegovestvari,ampakzgoljdejstvo,dajesamverjelvnjenoresničnost.

Kristusovasmrtjenajvišjidokaznjegoveljubezni,ne pa resnice. O tej ustrezno pričuje šele njegovo

vstajenje. »Vera kristjanov,« pravi sv. Avguštin, »jeKristusovovstajenje.Ničposebnegani,čeverujemovnjegovosmrt–vanjoverjamejotudipogani,vanjoverjamejovsi.Resničnovelikastvarpajeverjeti,dajevstalodmrtvih.«

Dabilahkopoiskaliodgovornanaševprašanje,smo prisiljeni vero za trenutek dati na stran in seoprijetizgodovine.Radibitorejodgovorilinavpraša­nje:»Alilahkorečemo,dajeKristusovovstajenjezgo­

P. Raniero Cantalamessa

ALI JE VSTAJENJEZGODOVINSKI DOGODEK?

»Nič posebnega ni, če verujemo v njegovo smrt – vanjo verjamejo vsiResnično velika stvar pa je verjeti, da je vstal od mrtvih.«

2010 – AM – APRIL 96

dovinskidogodek,dasejetorej‘resničnozgodilo’«?Ko govori o vstajenju, ima zgodovinar na voljo

dvedejstvi,ki ju lahkoupošteva: to jenenadnainnerazložljivaveraučencev,kijebilatakotrdna,dajeprestalacelomučeništvo;indrugič,razlagatevere,kisonamjozapustiliKristusoviučenci.Vključnemtrenutku,kosoJezusaprijeliinmusodili,učencinisogojilinikakršnegaupanjanavstajenje.RazbežalisoseinJezusovozgodbovzelikotkončano.

Vmessejemoralotorejzgoditinekaj,karjepov­zročilo ne samo korenito spremembo njihovegarazpoloženja,ampakjihjetudipognalovčistonovodejavnostinvustanovitevCerkve.Ta“nekaj”jezgo­dovinskojedroverevvstajenje.

Najstarejšepričevanjeovstajenjunamjezapustilsv. Pavel in pravi takole: »Izročilsem vam predvsem to, kar semsamprejel:Kristusjeumrlzanašegrehe,kakorjevPismih.Pokopanje bil in tretji dan je bil obujen,kakor je v Pismih. Prikazal se jeKefu,natodvanajsterim.Potemseje prikazal več kot petsto bratomhkrati. Od teh je še zdaj večinaživih,nekateripasozaspali.NatosejeprikazalJakobu,potemvsemapostolom. Nazadnje za vsemi pase je kot negodniku prikazal tudimeni.«(1Kor15,3–8).Tobesedilojebilozapisanookrogleta56ali57po Kr., vendar pa njegov osrednjidelizviraizstarejšegaverovanja,okateremPavelpravi,dagajeprejeloddrugih.Čedomnevamo,dasejePavel teh stavkov naučil takoj posvojemspreobrnjenju,potemlahkosklepamo,dasonastalinekjel.35,torejpetališestletpoKristusovismrti.Imamotorejpričevanjezredkozgodovinskovrednostjo.

Pripovedovanja evangelistov so bila napisananekajdesetletijpoznejeinkažejopoznejšostopnjorazmišljanja Cerkve. Vendar pa jedro pričevanjaostajanespremenjeno:Gospodjevstalinseježivpri­kazal.Temusododalinovelement–mordaizvnemezaobrambovereinzatomalomanjšezgodovinskevrednosti–,trditevoobstojupraznegagroba.VendarpasotudivevangelijihprikazovanjavstalegaJezusaodločilnegapomena.

PrikazovanjapričajotudionovirazsežnostiVsta­lega,onjegovemnačinubivanja,kije»poDuhu«,kijenovindrugačenodprejšnjeganačina»pomesu«.

Nemorega,denimo,prepoznativsak,kdorgavidi,ampaksamotisti,katerimsesamdaprepoznati.Nje­govatelesnostjedrugačnaodprejšnje.Neomejujejogavečfizikalnizakoni,lahkovstopainizstopaskozizaprtavrataalisepojaviinizgine.

Drugačna razlaga Jezusovih prikazovanj, ki jojepredlagalRudolfBultmanninjonekaterišezdajzagovarjajo,je,daješlozapsihogenavidenja,torejzasubjektivnepojaveinvrstohalucinacij.Vendarbito,čebibilores,predstavljaloničmanjšičudežodtistega,kisemuželimoizogniti.Predpostavljalibi,dajeimelovečosebnarazličnihkrajihinvrazličnihpoložajihistiprividoziromahalucinacijo.

Učencev se ni dalo kar tako pretentati, bili sokonkretniljudje,ribiči,vsekajdrugegakotnagnje­

nikvidenjem.Nisoverjelinaprvobesedo, Jezus je moral dejanskopremagatinjihovodpor:»Opočas­nivsrcuzaverovanje!«Pravtakogotovonisoželelistemvaratidru­gih. Prej so se sami počutili pre­varane,čutiliso,dajihjeprevaralJezus.Čeonnivstal,kakšensmiseljeimelovztrajativpreganjanjuvsedosmrti?Kakšnomaterialnokoristsoimeliodtega?

Čezanikamozgodovinskiznačajvstajenja,torejnjegovobjektivniinnesamosubjektivniznačaj,potempostanerojstvoCerkveinkrščan­ske vere še bolj nerazložljivo dej­stvoodvstajenjasamega.Nekdojeupravičenozapisal:»Predpostavlja­ti, da mogočna stavba zgodovinekrščanstvakotogromnapiramida

stojivravnotežjunaenemsamemnepomembnemdejstvu, je gotovo bolj neverjetno kot priznati, datadogodek–sepravipodatekonjemskupajstežopomena,kiganosi–dejanskozavzemavzgodovinitakšnomesto,kotmugapripisujeNovazaveza.«

Kakšenjetorejrezultatzgodovinskegaraziskova­njavstajenja?Lahkobigapovzelizbesedamiučen­cev,kistašlavEmavs:navelikonočnojutro ješlonekajučencevkJezusovemugrobuinsonašlistvaritako,kotsojihopisaležene,kisobiletamžeprednjimi,vendar»njeganisovideli«.TudizgodovinaseodpravljakJezusovemugrobuinmoraugotoviti,dasostvaritakšne,kakorsojihopisalepriče.Vendarnjega,Vstalega,nevidi.Nidovoljugotovitizgodo­vinskadejstva,potrebnojevidetiVstalegainteganemoredatizgdovina,ampaksamovera.

Splošen:Dabisevsakemuizzivufundamentalizmainekstremizmauprlaneprestanastrpnostindialogmedvsemivernimi.

Misijonski:DabizaradievangelijapreganjanikristjaniobpodporiSvetegaDuhavztrajalivzvestempričevanjuoBožjiljubeznidovsegačloveštva.

NAMENI APOSTOLATA MOLITVEZA APRIL

2010 – AM – APRIL 97

t

Tistopopoldnejebilokakordabibilzrakpretkanzvročim,lenotekočimsvincem.Brezdvoma!Ham­sinsevsvojempuščavskempeskupripravljanasvojprvinapad.Skrivnostnosikanjeinpuhanjevvišiniganaznanja.Natlehješevsemirno,prevečmirno.Kakordasedanjoststrahomapričakujenaslednjitre­nutek.Mučnatišina.Nitienlistnezatrepetanaveji.Nikomurnepridenamisel,dabinevarnivzhodnikmogelprihrumetižezdaj,vtakozgodnjemletnemčasu.

Kljubopoldanskiurisilijoljudjevmestoinpol­nijožetakopretesnejeruzalemskeulice.

Zadnjiromarji,kisohitelivSvetomesto,soprivratihsrečaligrozovzbujajočsprevod.

ZAntonijevetrdnjavesozadoneletrobente.Za­slišalasoseostrapovelja.VojaškikorakSebastijcevje trdo zabobnel po kamnitih ploščah. Spredaj jehodilglasnikinkričenaznanjalzačetekusmrtitve.

Žarečiodželje,dabodospetvidelikrvavprizor,soromarjizobehstraniuliczijalivsprevod,kisejeodrimsketrdnjavepomikalprotimestnemuobzidju.

»Tukajmorajoitimimo!«sosikričali.»Barabainostalirazbojniki.«

»KakšenBarabale!«sejezakrohotallončar,kijebilprejprisojenjuvpretoriju.»Barabajenasvobodi!KrižalibodoJezusaizNazareta!«

»Odrešenika?«jepredirljivozakričalanekažena.»Da,lažnegaOdrešenika,sleparja,kinasjessvoji­

migoljufijamivsevlekelzanos.Todasedajjeopravil.Prokuratorgajeobsodilnakriž.«

»Takojedobil,karjezaslužil!«jezaškrtaldrugi.Ulicesobileozke.Ljudjesosestiskalihhišnim

zidovom.Navsehvratihsejekartrlozijal.Drugčezdrugegasostegovalivratove.Obozkihlinah,kinajbislužilezaokna,jebilaglavapriglavi.Napoldo­raslaotročadjesplezalanaoboke,kisoprekoulicepovezovalinasprotisistoječehiše.Viselajetampo­dobnaživimgrozdom.Neštetegoleumazanenogesobingljalenacesto.

SsvojegakonjajecenturijKornelijmrkopogledal

okrog.Vsekajdrugegabisiželel,kotpavtejpasjivročiniizvršitismrtnoobsodbo.

Sebastijciiztakoimenovaneitalskekohorte,kijebilanastanjenavCezareji,so,neozirajočsenenalevonenadesnokorakalimimo.Mladeničsurovegaobrazajenadrogunosilnapis.

»Kajpiše?«jevprašaldolgonogisvečar.»‘Jezus Nazarečan, kralj judovski!’ß piše v treh

jezikih:hebrejsko,grškoinlatinsko.«»Judovskikralj?«soogorčenovzklikniliradoved­

neži.»Odkdajpajetabedniknaškralj?«»Zaradi tega je nastal hud prepir med velikim

duhovnikom in prokuratorjem,« je nekdo zaupnoporočal. »Sam sem bil zraven. Debeli Kajfa je bilveszelenodjeze,kojegovorilPilatu:‘Nikar ne piši: judovski kralj, ampak da je on rekel: judovski kralj sem.’TodaPilatsejezviškaozrlnanjinodgovoril:‘Kar sem napisal, sem napisal.’«

Vendar se za njegovo pripovedovanje ni skorajnihčevečmenil.Očivsehsobileuprtevmoža,kisejemukomakrivilpodbremenomkriževegatramuterseopotekalmimo.Oblečenjebilspetvsvojoobleko,leokrogpasujebilnavezan na de­belovrv.Edenodštirihvojakov, kisohodiliobnjem,je držal zanjo inga kakor živalvlekel za seboj.Ševednojenosiltrnjevokrono.Naod udarcev raz­bitem obrazu sejenapolstrnjenakrimešalazzno­jem. Tudi izpodtrnjeve krone ješevednosililainse stekala v oči,takodaskorajni­česar ni mogelvideti. Vlekel sejemimokakorslepec,pavendarjebilovnjegovempogledunekaj,karjegobezdačemvhipuzaprlousta.Tačloveknekriči,nepreklinjainnerjove,samotihoječi in sope pod težkim bremenom. Za njim je nakamnitipotiostajalakrvavasled.

Jezussejeskušalobdržatinanogah,todazaman.Podtežkimborovimtramomjezgrmelnatla.Oble­žal jekakormrtev.Vojakisonavsomočpotegnilizavrv,dabigaspetpostavilinanoge.Skorajseježepobral,tedajpasemujestemnilopredočmiinjespetpadel.Čezčassijetolikoopomogel,dasejepostavilnakolenainpotemvstal.Nanegotovihnogahseje

Wilhelm Hünermann

GOLGOTA

Obsodba

2010 – AM – APRIL 98

s težkim bremenom vlekel naprej skozi ulico. Nakrižiščussosednjoulicojetretjičpadel.

Planilisonanjzbičiinpalicami.Todabremejebilopretežko.Nigamogelvečdvigniti.

KojepoveljnikKornelijopazilzastoj,jeprijezdilnazaj.

»Sajbožemedpotjoumrl!«sejeprestrašilone­kajfarizejev,kisenitizatrenuteknisoumakniliiznjegovebližine.

»Todanakrižumorakončati!Najkdodrugnosikriž!«

Kosošezmerajtakostali,nedabivedeli,kajbi,sejeskozimnožicoprerinilaženavgalilejskinoši,se sklonila k ležečemu obsojencu, mu pomagalavstati,gaobjelainmunatossvojonaglavnicootrlazobrazakriinznoj.

»To je mati! Gotovo je njegova mati!« je nekdovzkliknil.Nekajženajeglasnozajokalo.TedajjeGo­spoddvignilsvojogroznookronanoglavo,sezazrlvsvojomaterzdolgimbolečimpogledom,natopase je obrnil k jokajočim ženam. Na smrt izmučenjimjehlastajočzazrakomspretrganimibesedamispregovoril:

»Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, mar-več jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Prišli bodo namreč dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovi-tnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile.

Takrat bodo začeli govoriti goram: Pa-dite na nas in gri-čem: Pokrijte nas. Zakaj če delajo tako z zelenim lesom, kaj se bo zgodilo šele s suhim?«

Kornelij se jeogledovalokrog,dabi našel nekoga, kibinosilkrižname­stoNazarečana.Po­gled mu je obstalna krepkem možu.S srpom za pasomsejevračalspolja.

»Hej,titam!«mujezaklical.»Kdosi?«

»Simonmijeime.Šel sem po zelišča

za velikonočni obed. Nisem od tu, iz Cirene sem,gospod.Pustimeoditi!Mudisemi!«

»Tibošnosilkriž!«jeukazalpoveljnik.»Jaz, križ?« se je Simon prestrašen umaknil za

korak.»Poštenčloveksem,nezločinec!«»Naprej!«Naložitemutram!«ječastnikostrorekel

svojimvojakom.Simonsejeobupnobranil.PotemsejenjegovpogledsrečalzNazarečanovim.Vtempogledu je bilo toliko žalosti, bila je v njem takoponižnainiskrenaprošnja,dajeSimonbrezbesedzgrabilmučilnitraminzakoračilpredobsojencem.

Sprevodsejepremaknil.Marijasejetrudila,dabiostalapriJezusu,todabesnečamnožicajojevsako­kratodrinila.Kleofovaženajehodilaobnjej.

NaširokemkamnitempraguEfraimovihvratjeJezus znova omagal. Surovo so ga pograbili in gapostavili na noge. Dovolili so mu nekaj trenutkovpočitka.Jezusjetežkosopel,odonemoglostisemujeneprestanomeglilopredočmi.Kojetakostal,sejepribližalaVeronikainmuponudilabelprt.Jezusgajevzel,sigapritisnilnaobrazinjihgashvaležnimpogledomvrnil.Podobaobraza,oblitegaskrvjo,jeostalanaplatnu.

Končnosoprispeli.Golgota.Gola,kamnitavzpetina,kisojozaradi

njeneoblikedomačiniimenovalilobanja.Vojakisoobsojencazvleklinavrh.Kmalusoizrazkopanegakamenja zaštrleli trije tramovi, navpična brunakrižev.Vsejepripravljeno.Mučilnotramovječaka.SuroverokesostrgalezUčenikaspodnjeoblačilo,kisejesprijetoskrvjoprilepilonarazbičanokožo.Vseranesoseznovaodprleinzačelekrvaveti.Gospodjeodbolečine,kijevhipupretreslavsenjegovotelo,pritajenokriknil.

VojakisovrgliJezusanaprečnik,kigajeSimonpoložil na tla. Izprožili so mu roki. Pod težkimiudarcistadvaostražebljaprebilazapestjiinsezarilaglobokovles.Tojeenaodtistihbolečin,kipovzro­či,davesčlovekzahipotrpne,kajtiželezoprebijenajbolj občutljive živčne vezi. Hip zatem se telovzbočivsilovitemnaporu,dabiseodtrgaloodlesa.Tonaprezanjepašeboljrazžarižetakoneznosnebolečine.Človekusezdi,kakordabimurazbeljensvederzavrtalvmožgane.

Sedajsogaspravilipokonci,navezaliprečniknavrvi, potem pa ga preko vrha stoječega trama po­tegnilidovišine,kjerjebilaizžaganaglobokafuga.Prečniksejedobroprilegelvanjo.Napokončniksovojakipritrdilirogljastosedalo,kinajbiobsojencupodaljšalotrpljenje.Četeganebibilo,bisekrižane­muzaraditežetelesainzaradigroznihkrčevlahkoodtrgaleroke.PotemsoselotiliNazarečanovihnog.Naravnalisonajprejeno,spetjezapelokladivo,že­belj je s hrstajočim pokom zdrobil stopalne kosti.Krijeobrizgnilakladivoinrabljevoroko.

Na vrhu pokončnika so nato pritrdili še lesenodeščicoznapisom.

Jezusjezaklicalzmočnimglasom:»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«

CenturijnimogelvečprenašatiJezusovegapogle­da.Ozrlsejenavojake,kisosiNazarečanovsimlahrazrezalinaštirideleinpravkaržrebalizasuknjo,kijebilabrezšiva.Čepravjebilavsakrvavainone­snažena,jebilavendarizdobregablagainjestemsebastijskimplačancemleprecejpomenila.

Kersokrižanjeopravilibrezvsehtežavinnibilovideti,dabisenarodupiral,jevečinavojakovodko­rakalanazajvvojašnico.

Vvišinahnadmestomjevednoboljgrozečebuča­lo.Čutitijebilo,dasebohamsinvsakhiprazbesnel.Kljub temu ni nihče odšel s prizorišča. Hoteli sovideti,kakoboumrlzasovraženiGalilejec.

Peklenskoserežečsogafarizejiogledovali.»Aha, ti,« je vreščal eden od njih, »ti, ki podiraš

tempelj in ga v treh dneh postavljaš, reši sam sebe! Če si Sin Božji, stopi s križa!«

Simon iz Cirene

2010 – AM – APRIL 99

t

»Druge je rešil, sam sebe ne more rešiti, Kristus, Izraelov kralj!«sejeposmehovalčlansinedrija,rabiJoel.

»Saj je vendar izraelski kralj!« se ješkodoželjnorežal sloki haber. »Naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in verovali!«

RabiEleazar,Anovsin,sejezarežal:»Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj je rekel: Božji Sin sem.«

»AlinisitiMesija?«jezatulilGezma,kisogakrižalinanjegovilevici.»Reši sebe in naju!«

PoglednanjegovomaterjeKrižanemusamošepovečal trpljenje. Marija, Kleofova žena in MarijaMagdalenastastaliobnjej.Potemsejimajepridružilšemladmož.Janez.Biljeedini,kijesvojegaUčenikaspremljalnaKalvarijo.Jezussejezbolečinovsrcuozrl nanj. »Kje so drugi?« je bilo čutiti v njegovempogledu.Kjesovsitisti,kisohoteliitizmenojvtr­pljenjeinsmrt?KjejeSimonPeter?KjeTomaž,kijezatrjeval,dahočeumretizmenoj?Kjesotrijeučenci,katerihmatistojipodkrižem?

Razkropilisosekakorplevepredskednjem,kozapiha veter. Gospod je ostal čisto sam, sam s tomajhnoskupinicoinodučencevjeprišelnaKalva­rijosamoeden,Janez.

Jezussejeozrlnasvojomater.Rabljiimajoprav.Njena prisotnost je pomnožila njegovo trpljenje,obenempamujebilatudivtolažbo,sajjevedel,dabovzadnjiuriobnjemnjegovamati.Vsakokrat,kosomuljudjevzklikaliingaslavili,jegledalaodda­leč.Sedajpavztrajaobnjem,čepravmečnepopisnebolečineprebadanjenodušo.Res,tako,kakorjebilvtempljunapovedalstarec.Kajseboznjozgodilo?VtemtežkemtrenutkujebilatoJezusovanajvečjaskrb.

Rad bi ji kaj rekel, toda njegov jezik je omrtvelkakorkoslesa.Neubogaga.Zvelikimtrudomsejenekolikovzravnal,dajelažezadihaltervpretrganihbesedahzaklical:»Žena, glej tvoj sin!

Natosejeozrlvučenca,kigajeljubil,inmurekel:»Glej, tvoja mati!«

Janezjeprikimal!Razumelgaje!Razumel,dahočeJezusnjemuinsvetuvsvojinajvečjiosamljenostiinbedidatišezadnje,svojomater.

Nagorisejevednoboljtemnilo.Ljudjesosepre­plašenispogledovali.Jetoreshamsin,alikajdrugega,čudežnega,strašnega?

Nenadomajetisti,kijebilpribitJezusuzdesnestrani, umolknil. Zagledal se je v Nazarečana, nedabitrenilzočmi.Vnjegoveotopelemožganesejezavrtalatakonenavadnamisel,dajeobnjejpo­zabilcelonaneznosnebolečine.Mnogoljudiježevidelumirati,todanihčešeniumiraltako,kakortaNazarečan.On,razbojnikinupornik,jeprejkotvsidrugispoznalpoguminjunaštvo,kigajerazodevalotoumiranje.Kajdajetemučlovekumoč,davsetebolečineprenašatakomolčeinpotrpežljivo?Ne,tačloveknitakšen,kakorsoostali!Kljubtemu,dajeveszmrcvarjen,imavendarnasebinekajkraljevskega,nekajbožanskega!Toda,marganisofarizejiposmeh­ljivoimenovaliBožjegaSina:kaj,kobivresnicibil!

Stežavosejeobrnilknjemuinstokajezaklical:

»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«TedajjeJezusobrnilknjemusvojostrnjemokro­

nanoglavoinrekel:»Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju!«

Mrkatemajeprekrilanebo.Čenebibilaravnosedaj polna luna, bi lahko kdo pomislil na sončnimrk.Radovednežisosevznemirili.Večinasejetihoinprestrašenopobrala.Namrtvaškemgričujeza­vladalagrozečatišina.

Bližalasejetretjaurapopoldne.Trpljenjejebilovednohujše.Ranesožgalekakordabibilovsetelovognju.Pribiteudesopretresalidivji,vednomočnejšikrči.ZaraditrnjevekroneJezusnitiglavenimogelnaslonitinatram.Trudnomujepadlanahropečeprsi.Vendarjoješeenkratdvignil,zdolgimpogle­domsejeozrlnaJeruzalem.

Mestosejelesketalovčudni,zastrašujočisvetlobi.Kakogajeljubil!Kolikokratsejetrudenoddolgihpotovanjmudilzanjegovimizidovi!Sedajgajeza­vrglo in opljuvalo tako kakor se zavrže in opljujezločinca.

Podsebojjevidelzemljo.Zapustiljesvojoslavoinsenastanilnanjen.Insedajmunenudinitienegasamegaprostorčka,kjerbilahkolegelinmirnoumrl.

»Lisice imajo svoja brloge, ptice svoja gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil!«

Jezussejeozrlvnebo.Zdeloseje,dasogatežkioblakidokončnozaprli.Nitiensamžareksvetlobeseniprebilskoznje.Nobenegaglasu.Vsejeonemeloinotrpnilo.Zdelosemuje,daseceloOčenemenivečzanj.

BožjiSinjetakokakorprejšnjidannaOljskigorispet doživljal popolno osamljenost. Tudi Oče muje bil v tej najtežji uri obupno daleč. V neizmernibolečinijeJezusglasnozaklical:»Eloí, Eloí, lamá sa-baktáni?« – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

Tojeprvavrsticapsalma,kigajenekočvnajhujšistiskimolilnjegovdavniprednikkraljDavid.

FarizejejesovraštvoševednozadrževalonaKal­variji.Hripavososezadrli:»Slišite, Elija kliče! Poglej-mo, če ga pride Elija rešit!«

Tretjaurapopoldne.Jezusoveprsisevseboljdivjedvigajoinspuščajo.Mučiganeznosnažeja.

»Žejen sem!«jeomaganozastokal.Sebastijci so čakali na ta trenutek. Vedeli so za

groznožejo,kimučikrižanegaboljkakorvsedrugebolečine.Insedajsosepripravili,datrpljenješepove­čajo.Edenodnjihjevzelgobo,jonamočilvkis,gobonataknilnahizopinjoJezusupodržalnaustnicah.

TodaGospodnibilnititolikovečprimoči,dabipil.Šeenkratsejevzravnalinzaklical:»Dopolnjeno je!«

2010 – AM – APRIL 100

Potemzadnjemvzklikujezumirajočimiustnicamizašepetal:»Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!«

Glavamujeomahnilanaprsi.Srcejezadnjičvztre­petalo.

Tedajjesoncepopolnomapotemnelo.Svetlobajeutonilavgrozljivi temi.Hamsin je pošastno za­tulilskozizrak.Zemljasejestresla.Prastaraskalnapečina se je razpočila.Neboinzemljastazajo­kalaobBožjemSinu,kijeumrlnakrižu.

Vtempljusejezagri­njalo pred najsvetejšimpretrgalo na dvoje. Du­hovnikisosezgrozili.Ob­stalisokotvkopanipri­čakujoč najhujše. Kakonajbitiljudjemoglirazumeti,dajeBogsamporušilzidmedsebojinčlovekom,odrešenimzJezusovosmrtjo?

Tisti,kisošeostalinagori,sosedajblediinnasmrtpreplašenitekliprotimestu.PoveljnikKornelijjevestrepetal.Ozrlse jehKrižanemuševednoglobokopretresenobtakojunaškemprenašanjutrpljenja.Ničloveka,kibimogeltakotrpeti inumreti!Nobenoustvarjenobitjeteganezmore!

Inbobnenje,kigroziizglobinzemlje?Pečina,kisejesunkovitorazletela?Tema?Ne,sajsoncanizagrnilpuščavskipesek!Nebojespregovorilo!Bogsamjespre­govorilintotakoočitno,dateganemorenihčetajiti.

»Resnično, ta človek je bil Božji Sin!«jejecljalcen­turij,preplašendodnaduše.

PodkrižemjeklečalaMagdalenainsegaoklepalakakorobupanmornarjamborameddivjanjemviharjainbučanjemvalov.Krijijekapljalanalase,jimočilaobrazinroke.Zanjojejeprelil,zanjoinzagrešnikevsegasveta.

Inmati?MarijajestalapodkrvavimlesomvsedozadnjegakrikasvojegaSina.Sedajnimoglaveč,one­

moglosejenaslonilanarameučencu,kateremujojeJezusizročil.

Sedajjetudionadozadnjekapljeizpilakelihbole­čin.Njenosrcejeskupajznjegovimzgorelovplamenudaritve.Da,ve,čemujeumrl.

Prihitelesodobrežene,da bi zanjo poskrbele,KleofovaženaMarija,Sa­loma, mati Zebedejevihsinov, sestri iz Betanije,Veronika.Ressopogum­ne,sajsoseceloučenciinapostoli,vsirazenenega,plahorazkropili.

Janezbijihradtolažil,panimogelspregovoritiniti besedice. Je splohmogočetolažitivtejuri,ko ni niti enega žarka

upanja,neluči?AlinizJezusovimsrcemumrlotudivsakoupanjevodrešenje?

»Jezus Nazarečan, kralj judovski!«jepisalozgorajnakrižu.Todakjejetvojekraljestvo,dobriUčenik?Kjesotisti,kisotivzklikaliintizanesenomahalispalma­mi?Onemelisonjihoviglasovi.Tebi,križanemu,niostaloničdrugegakakorposmrtnapesemkrokarjev,kitiletajookrogglave,sedajonakrižinčakajo,datiizkljujejooči.

Vsejeizgubljeno!Pravvse!Obupne,mračnemislisoseučencuzavrtalevdušoinneusmiljenogrebleponjej.Todanjegovzadnjivzklik,kajpomeninjegovposlednjikrik:»Dopolnjeno je!«

Kajjedopolnjeno?Porazvsehporazov!Alipajemordatagroznasmrtdopolnjenjenjego­

vegadela?Jekriž,nakateremvisistrnjevokrononaglavi,prestolnjegovegakraljestva?

Apostolnimogelvečmisliti.Zagrnilagajetema,črnakakorperutismrti,kisoplahutalenadGolgoto.Breztolažbe,brezlučiinbrezupanja!Injutri?Jutribo–velikanoč!

Kardinal državni tajnik Tarcisio Bertone je 20.februarja papežu predstavil novo izdajo AnnuarioPontificio,kigavsakoletoizdaOsrednjistatističniuradCerkve.Podatkisenanašajonaleto2009gledenovih škofij(8in1prelatura)inimenovanjenovih škofov(169).Zaostalosestatističnipodatkinanaša­jonačasod2007do2007inkažejorazvojkatoliškeCerkvevnjenih2.945upravnihenotahnaZemlji.

Vtemrazdobjuještevilokrščenih katoličanovnaraslood1.147na1.166milijonov,karpomenipri­rastek19milijonov(+1,7%).Vprimerjavissvetov­nimprebivalstvom,kijevtemčasunaraslood6,62milijardna6,70milijard,sejeodstotekkatoličanovrahlodvignilinsiceriz17,33%na17,40%.

Leta2008jerazdelitev duhovnikovpokonti­nentihpokazalamočnoprevladovEvropi(47,1%),sledi Amerika (30%), nato Azija (13,2%), Afrika

(8,7%)inOceanija(1,2%).Vrazdobjumedleti2000in2008jeopazitirahel

dvigšteviladuhovnikov(+1%).Vistemčasujeostalodstotek enak v Oceaniji, dvignil pa se je v Afriki,AzijiinAmeriki.Številoevropskihduhovnikovsejeobčutnoznižaloiz51,5%na47,1%.

Redovnice sonajmočnejšaskupinasodelavcevvškofijah.Vletih2000do2008sejenjihovoštevilozmanjšaloza7,8%(od801.185na739.067).ŠtevilosejeznižalovEvropi(­17,6%),Ameriki(­12,9%)inOceaniji(­14,9%).VAfrikiinAzijipasejenjihovoštevilopovečalo(vAfrikiza21,2%invAzijiza16,4%).

NacelotniZemljiseještevilokandidatov za du-hovništvopovečalozaokrog1%iz115.919leta2007na117.024leta2008.Povečalosejeza3,6%vAfriki,za4,4%vAzijiinza6,5%vOceaniji.VEvropiještevilopadloza4,3%,Amerikapajeostalanespremenjena.

STATISTIKA KATOLIŠKE CERKVE

2010 – AM – APRIL 101

t

Avstrijski častnik v ruski vojski»BlodniinnemirniPavelGolia«,kakorsejesam

imenoval,sejerodil10.aprila1887vTrebnjem,kjerjebilnjegovočeLudvikokrožnisodnik.Vdružinijebilovečotrokinočesejezaradinjihovegašolanjapreselil v Novo mesto, kjer je Pavel končal nižjogimnazijo.Ževtistemčasujepisalpesmice;njegovvzornikjebilčustveniingladkopojočiGregorčič,občudovalpajetudiKetteja,skaterimsejevdolenj­skiprestolnicisrečal.

Po mali maturi se je odločil za vojaško službo,zatojeodšelnakadetskošolovKarlovcu.Zadosegočastniškegačinaavstro­ogrskevojskejemoralnada­ljevatišolanješevTrstuinLjubljani.Poizbruhuprvesvetovnevojske(26.julija1914)jeodšelnafrontovGalicijo.Septembra1915jestotnikGoliassvojoenotoprestopilkRusomterseodločilzatamkajšnjosrbsko vojsko. Leto kasneje ga najdemo v Moskvi,kjerjedelovalkotčasnikar,predvsempasejezani­malzagledališče.Leta1919sejepotežavnipotivrnilvLjubljano,kjersejepovsemposvetilknjiževnostiingledališču.

Obvrnitviječutil,karjepoložilnajezikjunakuenesvojihdram:»Kosempodolgihletihzaslišalgo­voriconašegakrajainzagledalnašodomačijo,semsepokrižalintakomejeprevzelo,dasosemiulilesolzepolicih.«PoročilsejespianistkoDanoKoblar.Opravljaljeraznegledališkefunkcije:biljedrama­turginravnateljljubljanskeDrame(1919­1923),in­tendantNarodnegakazalištavOsijeku(1923­1925),ravnateljDramevBeogradu(1925),potempaspetravnateljDramevLjubljanidoupokojitveleta1946.Biljezelouspešenravnatelj,kijeznaldelatizigralci.

Ljubezenske pesmi,premišljanja in žalostinkeNjegoveprvepesmisobileobjavljenevSlovanu

leta1912;podnjimisejeGoliapodpisalkotPavel

Ludovikov.Vnaslednjihletihjekarprecejobjavljal.IzidprvepesniškezbirkeznaslovomBlodnje,kijojeimelžepripravljeno,jepreprečilaprvasvetovnavojska.PesmijepisaltudikotvojakinkotčasnikarvMoskvi.KojepovojskiprišelvLjubljano,jeleta1921izdalkardvepesniškizbirki:Pesmi o zlatolaskahinVečerna pesmarica.»Vprvijezbralljubezenskemoti­veinsocialneslikeizmoskovskegaživljenja,vdrugipapremišljanjainžalostinkeosebnegainsplošnegaznačaja,«jezapisalAntonSlodnjak,kionašempe­snikupohvalnopravi:»ŽesprvimipesmimijeGoliaizpričallirskonadarjenostinboljotožnokakorde­kadentnorazpoloženje,kigajenabralceprenašalzlahkotnimmuzikalnimritmomterspreprostimiinprisrčnimipodobami.«LiterarnizgodovinarLinoLegišajeonjegovihljubezenskihpesmihzapisaltolemisel:»Tojepravzapravmetuljevskoobletavanje,kidelaizljubezniskorajpravljično,dvorljivoigro.«V“večernih”pesmihpaGoliazačuti,daje»brezpesmivsrcu,brezBoga,brezvere«inzatoobsojennasamoto.

Izbrane in včasih predelane pesmi iz teh prvihdveh zbirk z nekaj novimi pesmimi je leta 1936uredilIzidorCankar,zatiskpajihjepripravilJosipVidmar,kijezapisal,daimaGoliavsvojihpesmih»velikopristnočloveškega,velikoiskregaveseljadoživljenjainresničneintopleljubeznidovsegaživega.Potejinposvojiironijidosamegasebejeganljivinočarljiv.«Leta1951soizšlenjegoveIzbrane pesmi.

Največji slovenski mladinski dramatikSsvojimi igramizaotroke jePavelGoliazavzel

prvomestomedslovenskimipiscimladinskihiger.Povečiniso»zasnovanenaznanihpravljičnihmo­tivi, segajo pa s svojimi namigi v živo sodobnost,«jezapisalLinoLegiša.Vsipriznavajo,dajeodvsehnajboljšaPetrčkove poslednje sanje,kijojenapisalleta1921insojovljubljanskiDramiprvičigralina

naša kulturaSilvester Čuk

PAVEL GOLIA10. aprila 1887 – 15. avgusta 1959

Pravljica je pripoved, ki je zgrajena izključno na domišljiji. »Ži-vljenje presoja otroško naivno, naravnih zakonov ne upošteva in vse pooseblja,« to pripovedno zvrst tolmači Silva Trdina. Med najbolj znane svetovne pravljice spada nemška ljudska pravljica o Sneguljči-ci, ki sta jo zapisala brata Jakob in Wilhelm Grimm. Slovenski pesnik in dramatik Pavel Golia je to pripoved prelil v verze in tako je nastala pravljična igra v osmih slikah, ki je bila pogosto uprizorjena. Pavel Golia velja za največjega slovenskega mladinskega dramatika. Poleg “Sneguljčice” (1938) je napisal šest priljubljenih iger, ki se odlikujejo z živahno domišljijo, razposajenim humorjem in dobrim poznanjem otroške duševnosti. Večino svojega življenja je deloval v gledališču in pisal tudi igre za odrasle, vendar se je njegov dar bolj razživel v igrah za otroke. Uveljavil se je tudi kot pesnik in velja za nadaljevalca mo-derne, ki je hodil svoja pota ob ekspresionizmu.

2010 – AM – APRIL 102

Božič 1921 in tam se je na odru obdržala do leta1943.Doživelaje72ponovitev,česarnidoseglašenobenadrugaslovenskamladinskaigra.Igralisojotudinaštevilnihpodeželskihodrih.Igrajenapisanadelnovprozi,delnovverzih.ZgodbajepostavljenavčasokoliBožiča.BolnemuPetrčkuseprikažeumrlamatiinmupove,dabodoprišlenajlepšesanje.Jezu­ščekpridenazemljopopridnegaotroka;vseskupajpoživljajopalčki,govorečadrevesa,nerodna luna.Vsejepodanotako,kakorustrezaotrokovipredstavi.Igrajeizšlavknjigileta1923.

NjegovadrugaznamenitaigrazaotrokejePrince-ska in pastirček,kijojeljubljanskaDramaprvičupri­zorilanapraznikSvetihtrehkraljev,6.januarja1931,

in jedoživela42predstav.To jenekevrsteotroškakomedija,zgrajenanajvečnasituacijskikomiki.Goliapajijedaltudisocialnonoto:princeskainpastirčekseljubita,pajimaljudjebranijo,kerjepastirčeksiromak.

Leta1932sovljubljanskiDramiprvič(inpozneješedvajsetkrat)uprizorilinjegovopravljičnokome­dijoJurček.Naslovnijunaknipravbistrepametiintuditoustvarjavigrinapetost.

PavelGoliajenapisalšeštirimladinskeigre:Tri-glavska bajka(1927),kijeprenatrpanazmitologijo;Srce igračk(1932),vkaterinastopajoigračke;Uboga Ančka(1935),kijeGoljevaPepelka,inSneguljčica (1938).

Velikiprijateljotrokjeumrl15.avgusta1959.

Turškivoditeljireagirajonašvicarskireferendum,kiprepovedujegradnjominaretov.Odmuslimanovzahtevajo,najzaprejosvojebančneračunevŠvici.NekateripazahtevajoodvladevAnkari,naj»pogledasajastodnolastnegalonca«:dovoljenjazagradnjoinobnovocerkva,kinisobilanikolidana;prelomljeneobljube o cerkvi sv. Pavla v Tarzu in o pravoslavniteološkišolivHalki.

Medpolemikami,kisosezačelevTurčijipošvi­carskem referendumu o ustavljenih gradnjah mi­naretov,sotudipogumniglasovi,kisevprašujejooresničniverskisvobodi,zakaterojejamčilErdogan.Turški novinar Serkan Ocak postavlja v dnevnikupopolnomajasnovprašanje:»Švicajeravnalaslabo,toda…alijeCerkevvTurčijisvobodna?«

Turčija je bila med prvimi državami islamske­ga sveta, ki je reagirala proti izidu referenduma vŠvici. Premier Recep Tayyip Erdogan, ki je na čeluAKP, zmerno­islamske stranke Pravica in Razvoj,jeizrekeltrdebesedeprotireferendumuinoznačilizid kot »odsev vala rasizma in skrajne desnice vEvropi.«PredsednikAbdullahGuljepoudaril,dajetosramotazaŠvico.

TurškiministerzaevropskezadeveEgeminBagisjeprekodnevnikaHurriyetobjavilzahtevo,najmu­slimaniumaknejosvojekapitaleizšvicarskihbankinspodbujalsvojesodržavljane,najserajeobrnejonaturškebanke.»Vrataturškegabančnegasektorjasoširokoodprta,«jepoudarilministerindodal,dabi morala Švica »storiti korak nazaj od te zmotneodločitve«oprepovediminaretov.»Izpraznitibibilotrebašvicarskeblagajne,«jepoudaril.

Tem ostrim reakcijam pa se pridružujejo tiste,

ki vabijo »pogledati v sajasto dno lastnega lonca«.»Švicajeravnalaslabo,toda…alijeCerkevvTurčijisvobodna?«StemnaslovomnaprvistranidnevnikaRadikaljeturškinovinarSerkanOcakzvsojasnovi­dnostjopostavilvelikvprašajgledeverskesvobodevsvojideželi.Kaže,dajekljubvpitjupolitičneoblastio rasističnem škandalu v Švici, v Turčiji dejanskonemogoče zgraditi novo cerkev, ali vsaj obnoviticerkev,kiježedaljčasazaprta,dabijouporabilikotkrščanskibogoslužniprostor.

»Vresnici,«praviSerkan,»jeodleta2003skladnozuredbnoEvropskeunije inpoturškempravnemredu glede gradnje mogoče odpreti cerkev, toda vpraksipoložajsplohnilahek.«Vpoglobljenemčlan­kuznotrajčasopisanavajazgled:»PredsedmimiletijeprotestantskaOdrešenjskaCerkevvložilazahtevozagradnjodeseterihverskihzgradb,panobenanibiladovoljena.Vpraksizakondapooblastilo,todadovoljenjejeodvisnoodokrajnegaprefekta.VsamiAnkari,naprimer,jeprefektodgovorilnegativnozizgovorom,davčetrtiCankaya–kjersohotelizidatisvetiščezaprotestante–niprostora.«

V Turčiji je takih primerov omejevanja verskesvobodenešteto.Serkannavajadrugzgled:odvet­nika Orhana Kemala Cengiza, ki je od leta 2003dosegel pooblastilo komaj za eno ali dve zgradbi,in pravi: »Razglaša in potrjuje se pravice manjšin,potempasepostavljajotakipogoji,dajepraktičnonemogočeuresničiti,karbisepopravumoglostoriti.Izšlajeokrožnica,damorabitibogoslužniprostorvelik2.500kvadratnihmetrov(27.000kvadratnihčevljev).Jasno,datopovzročastrašansketežave.Istoveljazaobnovealiarhitektonskespremembe,kijih

islamGeries Othman

TURČIJA – ŠVICAturške reakcije na švicarski referendum

Turškinovinar:

»Švica je ravnala slabo, toda... ali je Cerkev v Turčiji svobodna?«

2010 – AM – APRIL 103

t

lahkouresničijosamoustanove:tojekavelj,kiodpiradruganerešenavprašanja,kotdejstvo,dakatoliškaCerkevšedanesnipriznanakotpravnaoseba.«

Vslepiulicijetudizadevacerkvesv.PavlavTarzu.Cerkevježedaljčasamuzej,kristjanipazahtevajo,najbovrnjenazabogoslužje.Sicerjeres,daromar­jem,kipridejotjaopravitmašo,nezaračunavajovečvstopnine,todaresničniproblemisoostali.Predse­dnikturškeškofovskekonferenceinapostolskivikarAnatolijemons.LuigiPadoveserazlaga:»Polegprak­se,kijojeuvedlaturškaoblastnakoncuPavlovegaleta,kiobvezujeskupine,daseprijavijozaobhajanjeevharistijetridniprejprivodstvumuzeja,ženekajmesecevuniformiranapolicijaprihajavcerkevmedobredom.Pravijo,da‘zaradivarnosti’,todalahkobiprišlitudivcivilu,danebidelalipanikemedromar­ji.Besedeministrazakulturo inturizemsodajaleupanje,dabota‘muzej’vTarzuspetpostalcerkev,todazdajničnekaže,kdajsebopoložajdokončno

Pripomba urednika: In ne samo, da hoče taka goljufiva Turčija v Evropsko unijo, ampak ni malo vlad v Evropski uniji, ki to celo podpirajo, potem se pa čudijo, da so muslimani v Evropi vedno bolj zahtevni in nasilni.

spremenil.«TudipravoslavniCerkvisoobljubilivsepolno,pa

seniničuresničilo.KljubvsemlepimbesedamobsrečanjupremierjaErdoganazgrškimpatriarhomBartolomejemI.indrugimivoditeljiverskihmanj­šin15.avgusta2009,ševednoniprišlodovoljenjeza ponovno odprtje teološke šole v Halki, ki so jozaprlileta1971innobenegaznamenjani,dabisezadevakmalurešila.

ProblemvTurčijijemnogoglobljiodprimerjavezminaretializvoniki.Želeta2002jeturškavladazagotovilaVatikanuinpravoslavnemupatriarhatu,dabodostorjenikorakiodprtjazaspoštovanjever­skesvobode.Čepravlaičnaustavauzakonjapopolnosvobodo bogoslužja vsakemu vernike katerekoliveroizpovedi,imajodaneskristjaninesamotežave,danajdejokakoodprtocerkev,ampakživijovtakisocialnidiskriminaciji,damnogirajenepokažejovjavnostisvojeverskepripadnosti.

Tragedija,kizalezujeHaitiinnjegoveprebivalce,jesvetopisemska,«sobesedeameriškedržavnesekre­tarkeHillaryClinton,kijeprekinilaazijskoturnejoter z obrambnim ministrom Robertom GatesompohitelavWashingtonusklajevatpomočnesrečne­mukaribskemuotoku.Tragedijanisvetopisemska,pravzapravninitipredvsemnaravna.Vnajvečjimerisonamrečzanjoodgovorniljudje,intone(alizlastine)samoHaitijci.

Državo,kisojoustanoviliuporničrnskisužnjiželeta1804,sonajprejizčrpavalinjihovibivšifranco­skigospodarji,kisoodHaitijcevzahtevaliindobiliplačilozaizgubljenosuženjskokolonijo.Nadaljevalosejezgrobodvajsetletnoameriškookupacijomedobemasvetovnimavojskama,natopavsedodana­šnjihdnispostavljanjeminrušenjemskorumpiranihvladavin,obkaterihjebogatelapeščicapriskledni­kov,večinaprebivalstvapasejeutapljalavvsevečjirevščini. Stotine milijonov človekoljubne pomočisovtehletihizpuhtelevžepekriznihdobičkarjev,položajpasenibistvenopopravilnitipoletu2004,kosopo(ameriškem?)udaruprotipredsednikuAri­stidejusvojodrugomirovnomisijonaHaitiposlaliZdruženinarodi.Včlovekoljubnopomočtejdržavije zdaj poleg ZN, Rdečega križa in drugih medna­rodnih humanitarnih organizacij vpetih še kakih10.000 zasebnih združb, a očitno večina denarjastečedalečmimotistih,kijimjenamenjen.Potresjesamonanajboljtragičennačinrazgalilsprevrže­nost mednarodne človekoljubnosti v najrevnejšihkotičkih sveta. Da ne gre v prvi vrsti za naravnokatastrofo,pričapodatek,daje,denimo,leta1989

potreszenakostopnjomočiprizadelobmočjeSanFranciscastrikratnopopulacijoPort­au­Princea,ajeterjal57življenjteršešestposledičnihžrtev.NaHaitijunajbiminulitorekumrlovečkot50.000ljudi,vsipasstrahomugibajo,kolikšnabokošnjasmrtišepopotresu.

Pravzaprav je vsak orkan, ki je v minulih letihstreseljezonaHispaniolo,dokazoval,dajetretjinaotoka,kipripadaHaitiju,popolnomanezavarova­na.Zgradbe,kiklonejoobmalomočnejšemvetru,infrastrukturo,kijoprekineženaliv,terjalovejavneslužbe je potres zgolj postavil na sedmo potenco.Rezultatjepopolnačloveškanemoč,kijošenajmanjkažejo Haitijci sami, ko z golimi rokami kopljejomedruševinamiinsestavljajokoncesvojegavselejtragičnegaživljenja.Port­au­PrinceninekazakotnavasvpakistanskihgorahalikitajskemSičuanu,aso

Dejan Kovač

PREKLETSTVO REVŠČINEob potresu na Haitiju

2010 – AM – APRIL 104

razmereštiridnipopotresuhujšekottikponjem.Tudizato,kersejeokoliškisvetzavestnoslepilpredtamkajšnjo dolgoletno humanitarno katastrofo,zdajpaganekakšnazapoznelaslabavestžene,da

čeznočspravitjavsereševalnepotenciale.Zletali,kinimajokjepristati,kerzaradipomanjkanjakerozinadruganisomoglaodleteti,zladjami,kijihnimogočeraztovoriti,terzdružbo,kjeruspevaplenilceminsereševalcibrezvojaškegazaledjamednjimisplohnebodoznašli.

KojemajalaniBanKiMoonHillaryjinegamožaBillaClintonaimenovalzaposebnegaodposlancaZNzaHaiti,jetoupravičilsprepričanjem,dalahkobivšiameriškipredsednikmobiliziramednarodnopomoč za obnovo in gospodarski razcvet države.IstiClintonjeimeltomožnostpredpoldrugimde­setletjem,kojekotpredsednikobnavljalHaititudispomočjovojske.Kakouspešno, jerazkrilpotres.Upatije,daboponjemdrugače.NelenaHaitiju,tudidrugod,kjervladaprekletstvorevščine.

A ne zaradi strahu, ki bi nas – po Gospodovihbesedah–nesmelobvladovati.Bojimsetozgodbopripovedovati,kermeje–malcesram.Šezdajobspominunanjo.

Mraksejespuščalzgora,neprehitro,kerjebilokarnekajstezapokritihskamni.Zmerajsemizdi,damrakpritemsestopuznebesuživa,namrečpokra­jino,kijepodsončnimzatonomvsakdandrugačebarvana.Inzatosespuščapočasivdolino.Vžepunosimodličnopriporočilnopismo,kinajodpresrcein blagajno premožne družine. Še zmeraj hodimprositzaotrokebrezstaršev.Pojaponskotopomeni,damati,kijeostalasamazotroki,nemorezanjeskr­beti,tudiče–navadno–vesdandela.Mrakzgorainmeglazdolinesesrečataindanseneslišnoumakne.Mojapotbodolga,somirekli,kerobtejvečerniurinivečavtobusa.Nekaterisevračajonakolesu,nekaterepeljedomovavtodružbe,prikaterisozaposleni.Nadgoramisezasvetijoprvezvezde.Inprvelučkevzdolžprašneceste.Kopridemdokošatelipe,somirekli,najzavijemnalevo.Odtlejdabopotbolj“domača”,sepravi,zadomačorabodovoljširoke,netlakovana,na levi in desni jo spremlja podolgovata kotanja,polnavode,kidasevmrakusveti.Čezkakihdesetminutdabomprišeldoograje,kijevhodvhišoinkonecpoti.Obvhodujezvonec,kiodličnodeluje,somizatrdili.Zavsakprimerimammočnožepnosvetilkosseboj.Problemsemizdilipa:čascvetenjajemimo,zvonjemsemitorejnebopredstavila.

Inzdajježeprecejtemno.Nadesnizagledamšezmerajdobrovidnokošatodrevo.Tobotistalipa,sirečem.Radbisejedotaknil,zvidim,dajeonstranglobokegajarka.Omrakunemanjkakačvtehjarkih,mendatakolažjeprežijonamišiznjivnaobehstra­nehceste.Zdisemi,dasenalevistranicestenekaj

svetlika, najbrž pesek izhojene poti. Pod nogamijozačutim.Tistikotanjivodenadesniinlevibomnajbržkmaluodkril,obljubimsebiindrevesom,kimetihospremljajo.Potseskorajneopaznovzpenja.Včasihsenadvejamiprikažezvezdica.Nekajvečernesvetlobeješezmerajnaddrevesi,akotanjipogrešam.Sicerjebiloprecejvročevzadnjihdneh–stasemor­daposušili?Semgaspetpolomilinubralnapačnopot?Naenkratsespomnimjaponskegadrevesa,takokošategainvelikegakotjelipa,inspodobnimisrča­stimilisti.Kakomužepravimo?Nánten­gíri!Napolseobrnemzapotnazajinvčrnidaljiopazimdrobnoluč.Mordasempakljubvsemunapravipoti?Malcehitrejestopam.

Čezpotjepostavljenapreprostakolibasprižganosvetilkooboknu.TakokotsepovsodnaJaponskemnajavljamo,glasnozakličem»Goménkudasái!«No­benegaodgovora.Šeenkratmalomočnejezakličem.Nobenegaodgovora.Spestjopotrkamnavrata.Sepravi:udarimnavrata.Taseodproinvamesezapičidvoje sivih, ostrih oči. Možakarju prisodim kakihsedemdesetlet.Vljudnogavprašamzapot.Odkimainsesprstidotakneušes–gluhje.Izžepapotegnemvizitkodružine,hkaterisempovabljen.Ozresena­njoinzamahnezrokovsmerinazaj.Inzaloputnevrata.Takohitro,daseizkolibelahkoizmuzne–črnpes.Izgobcamuvisirdečjezik–znameneječesa?Ritenskosezačnempomikatinazajinpesmisledi.Vidim,daimaostrezobe.Počasisepomikamnazaj,neupamseobrniti.Vtorbinosimmalicozanasle­dnjidan–zavsakprimer.Psiimajočudovitorazvitčutvonja–mendazavohajostvari,kisooddaljenetudištirikilometre…Medmanoinpsomjekomajkakihstocentimetrov,sepravikomajkakmeter,kipasejezačelpopasjiiniciativikrajšati.Vem,dsepsi

misijoniP. Vladimir Kos – Tokio

iz mojega zašitega misijonskega cekarja

MALCE SE TE ZGODBE ŠE ZDAJ BOJIM

2010 – AM – APRIL 105

t

pocelemsvetu–torejtudinaJaponskem–najboljveselijočlovekovegastrahu.Tegatemupsunebomponudil.Ustavimseinpesinjazsegledava.Mirnodvignemtorboiniznjepočasipotegnemmalico.Zahrbtomzačutimnekevrstežičnoograjo,kijeprejvteminisemopazil.Psusenozdrviširijo.Šemalopo­čakam;najsepesokvalitetimaliceprepriča.Potemdvignem roko in vržem malico, kolikor morem, vsmerikolibe.Vhipujepeszanjo.Končnosehočemobrniti,dasebomlahkovračalpočloveško.Nekajmedrži–žičnaograja;mordajeleostanektakšneograje.Moramnzaj,predenpespojemalico.Ssilose odtrgam in pustim dobršen del svojih hlač nažici. Takoj čutim padec temperature zadaj, čepravmi je telo razmeroma toplo. Ali nagota privlačujepsatakokotmalica?Nihčeminemoreodgovoriti.S hitrejšimi koraki in zmeraj hladnejšim hrbtnimkompleksomseznajdemvčrnisenciobglavnicesti.Iztorbepotegnemdežniplašč,kimeponavadispre­mlja,posebnonakoncupoletja.Nadenemsiga;zdisemi,datelesnatemperaturaničvečnepada,vsajnetakohitrokotprej.

Še zmeraj stojim pod drevesi ob cesti. Ali najnadaljujem – do prave dobrotnikove hiše? Bom vdežnemplaščusedelkvečerjiindrugidankzajtrku?DazdajpomolimkSvetemuDuhuzarazsvetljenjeseminezdiizgubačasa.Kljubdeževnemuplaščumitelesnatoplotanesramežljivouhaja.Odločimsezaobisk.Čezkakihdesetminutrazločimvtemivelikokošatodrevo–tomorabititistausodnalipa.Nalevoodnjevodidokajširokapot,dobrovidnapobelihkamnihvzdolžpoti.Potemsemprikotanjah.Rahlosesvetlikata.Zžepnosvetilkosijuogledam,najprej

levo,potemdesno.Levakotanjasezdiobdanaokroginokrogsgtrdnimnasipom,kinosibičje, ločjeingrmovje.Desnajedrugačna:blizupotisevkotanjovlečemokrasteza.Pogumnostopimvanjo,stisnemzobe, dvignem dežni plašč in sem v vodi do tistemeje,kiločissvitrompokritoteloinstankosrajcopokritonagoto.Kakihdvajsetminutpoznejestojimpredvratidobrotnikovehiše,sepravipredvrativziduzzvoncem.Obnogahsedelaluža.

Še preden smo se drug drugemu primerno po­klonili–mojpoklonjemorabitinajgloblji,pasemizaradihladunahrbtuniposrečilnitizadvetretjini–vidim,kakojihmučijaponskaetiketa,kipovablje­negagostavabivnotranjosthiše,inpoglednakapljeizpodmojegadežnegaplašča.

»Veste, tista desna kotanja… rad plavam,,, hotelsem si to vodo pobliže ogledati… naenkrat semzdrsnilvvodo…alimilahkopomagateskakšnimistarimihlačami…?«Dobilsemjih,takoodlične,dajihlahkošedanesnosim.Preoblečenegamespustijovsobozagoste.Vzahodnjaškičajnalijejotolikoškot­skegažganja,danevemveč,alisplohpijemčaj.»Daseneprehladim,«mirečejo,»in–malcesmehljaje–dabomspetlahkohodilplavat.«

Poddežniplaščsemvsvojotorboskrilžepnosve­tilko.Šedanesmenim,dasemvseporesnicipovedal,vendarnevseresnice.Tolažimsezugotovitvijo,kisemjonašelvknjigiizkušenegakatoliškegamorali­sta:nismozmerajdolžnirazodetivseresnice.Včasihjecelonesmemo.Tisto,karjeostaloodmojihhlač,semtudiskrbnozavilvdežniplašč,kineprepušča.

ŠeenozahvalosemdolžanljubemuBogu:nisemseprehladil.

UZBEKISTANsistematično in

nekaznovano mučenjeVUzbekistanupolicijainpreiskovalciševedno

izvajajosistematičnomučenjezapornikovindrugihdržavljanov,posebnoaktivistovzačlovekovepravi­ce,nasprotnikovvladeinčlanovneodvisnihskupin.Oblastisezatonebrigajo.Nobenegaizboljšanjanivzadnjihsedmihletih,karjeVisokikomisarZdru­ženihnarodovTheovanBovenobzaključkuobiskadežele izjavil, da v Uzbekistanu sistematično upo­rabljajomučenje.Poročilo,kijenastalonatemeljuagencijzačlovekovepraviceinzaosvoboditevtistih,kisozaprtizaradivesti,kiimataobesedežvTašken­tu,prinašamnogezgodbeizrazdobjaodjanuarjadoavgusta2009,zanikauradnoizjavovlade,damučenjenivečdovoljenoinseneizvaja.

V letih2008 in2009 jevzaporihalimedzasli­ševanjemumrlonajmanj9ljudi.Mednjimijihje6povezanih na dogodke v Andijanu maja 2005, koje vojska streljala na miroljubne manifestante injihpobilanastotine,mordanatisoče.Zatapobojje Taškent vedno zavračal mednarodno preiskavoin zasmehoval zapadne sankcije, saj ga podpirataRusijainKitajska.

Poročilougotavlja,dajevdeželivrabimučenje,kijepodobnotistemu,kijebilovrabivstalinističnemčasu,kojebilopriznanjedovoljzaobsodbo.Preiska­vepogostoskušajoizsilitipriznanjessistematičnimmučenjemkotjepretepanje,opeklineinelektričniudarcipovsemtelesu, lakota,prepovedspanjaaliuporabestranišča,dušenjesplastičnovrečkoalisplinsko masko, obešanje ali vezanje v nemogočihpoložajih,grožnjesorodnikominprijateljem,spol­nonasilje.Kosopolicaji9.maja2009posililimladozasliševankoinjeta18.decembrarodila(2mesecaprezgodaj)hčerko,jedružinanaredila28prijavraz­nimoblastem,tiskovnapredstvanicatožilstvapajeizjavila,dapreiskavaniugotovilanobeneganasiljanadzakonialisplohkakeganasilja.

MeddrugimijebilmučentudioporečniškipesnikYusuf Djumaev in obsojen na 5 let zapora, ker jekritiziralpredsednikadržave.Vzaporusogapuščalicelednevebrezjediinvode,moraljestati,dokernipadelvnezavest,biljevsamicicelemesece,vsepabrezvsakerazlage.

Po zakonu je sodni sistem neodvisen, v resnicipa je podložen oblasti: sodnike izvoli senat, zarespa jih imenujepredsednik,kiposiljujeparlament.Zatoseonasiljutudinegovoriinnepiše,vladapagazanika.Naustavosepavsi,odpredsednikanavzdol,dozadnjegapolicaja,požvižgajo.Agencija AsiaNews.

2010 – AM – APRIL 106

… pa bo pograbil celo roko.« Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil na ta nemški pregovor, ko gledam slovensko politiko zadnjih mesecev. Začelo se je pred volitvami 2008, ko so slovenski postboljševiki (izraz sem si sposodil pri prof. Justinu Stanovniku, saj vsebinsko pomeni veliko več kot “postkomunisti”) videli, da jim slabo kaže. Treba je bilo najti za vsako ceno nekaj, kar bi preprečilo ponovno izvolitev dotedanje Janševe stranke. In ker poštenih sredstev ni bilo, so se po stari boljševiški navadi oprijeli načela, da je etično vse, kar njim koristi, pa so inscenirali gonjo z oklepniki in vanjo potegnili še finske udeležence. Po letu in pol vladanja še niso dokazali niti ene obtožbe od vseh, ki so jih takrat sprožili, in je seveda tudi ne bodo dokazali, saj so bile iz trte izvite in so jim služile edino, da so s pomočjo goljufije z malenkostno prednostjo slavili zmago na volitvah. Jim tudi ni v interesu, da bi šla preiskava naprej, saj bi prej ali slej odkrila, da so v resnici oni vse to inscenirali. In s to goljufijo so hudiču dali mezinec. Po letu in pol vidimo, da se pregovor ne le uresničuje, ampak da pove še premalo, saj jim hudič ni pograbil samo roke, ampak še precej več. Trojček, ki je slavil z goljufijo pridobljeno zmago, tone iz krize v krizo, iz škandala v škandal. Ne le svetovna kriza (Janša je po svoje lahko vesel, da se mu ni treba ubadati z njo), ampak tudi po-polna nesposobnost, da bi se soočili z njo, ministri, ki ne le očitno nimajo pojma o tem, kaj bi počeli, ampak se spuščajo v dejanja, ki bi jih lahko označili kot kriminal, na primer Golobičevo laganje ob zatajevanju premoženja, pa Türkova obramba lažnivega ministra, pa nesposobni finančni minister, ki z nepremišljenimi (da ne rečem bedastimi) izjavami sili predsednika vlade Pahorja, da ga mora braniti, pa Pahorja samega, ki razen lepega besedičenja ne spravi skupaj ene same pametne poteze bodisi v politiki bodisi v financah, da o skrivnem popuščanju Hrvatom pri določanju morske meje v Piranskem zalivu niti ne govorimo, pa pravosodnega ministra Zalarja, ki vsiljuje svoje nadzorstvo in pravila slovenskemu tožilstvu, pa predsednika republike, ki odlikuje nekdanjega šefa udbe Ertla. Višek vsega pa je škandal, ko so trije psi napadli in do smrti razgrizli znanega ljubljanskega zdravnika Bariševiča, h kateremu je tako ali drugače zahajala vsa politična elita, nakar so raziskave ugotovile, da so bili psi spolno zlorabljeni. Svojsko vlogo pri tem igra odvetnik Miro Senica, ki je “življenjski partner” notranje ministrice Katarine Kresal, in da je strokovno mnenje o teh psih, ki so že pred leti napadli mimoidočega, dal izvedenec, ki je “slučajno” stric notranje ministrice… Cela zgodba je predolga in preumazana, da bi jo navajal v podrobnostih, vendar izmikanje in zavlačevanje preiskave kaže, da so udeleženci teh sodomitskih orgij tako visoko, da preiskava resnice ne bo smela odkriti.

Po vsem tem je sedanje stanje dobro povzel prvak opozicije Janez Janša na spletni strani stranke SDS pod naslovom “Boga ni. Vse je dovoljeno.” Stvar je precej dolga, pa je branja vredna.

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

»DAJ HUDIČU MEZINEC…

MISIJONSKI POMENKIMisijonske pomenke zares dobite v dvomeseč­

niku“Misijonskaobzorja”,kjervelikonašihmisijo­narjevoddasvojprispevekvtejreviji.Vsakastranjedrugačna.Nanekaterihstranehjevečdopisov,dru­gjemanj,agradivajepovsemdovolj,dasilahkosamipredstavljatemisijonarjevoživljenje.Revijaprihajalešestkratnaleto,medbesedilisotudifotografije,kišeboljprikažejo,karjenapisanega.Misijonarjisezelotrudijo,dasejejoBožjobesedo,vmespapoma­gajokdviguboljšegaživljenja.VsismoustvarjenipoBožjipodobi,torejjenašadolžnost,dadarujemovskladzapomočmisijonarjem.

Veliko bo veselje ob prehodu v večnost, ko sebomozavedali,dasmozveseljemzbiraliinsemar­sičemuodpovedali,dasmolahkodarovalivpomočbližnjemuponašihmisijonarjih.

Pravlepmisijonskipozdravodvsehsodelujočih.Marica Lavriša

SEVERNA KOREJArojstni dan med paradami

in pomanjkanjemMedtemkovelikavečinaprebivalcevživivrevšči­

niintrpilakoto,jediktatorKimJong­ilpraznoval68.rojstnidanzobičajnimrazkošjeminzapravljanjemdenarja. To je tudi edini uradni praznik te azijskedržave.Obtejprilikisozanjskovalinovnaziv:“lučbrezprimere”.Istočasnopadiktatorskirežimkaženoveznakeodprtostizapogajanja.Vzrokzatosonemogočigospodarskipogojidežele.Ponorirefor­mivalute,kijeuničilažetakorevnoskupnoposest,somednarodnesankcije,kiso jihuvedli,mnogimljudem onemogočile preživetje. Ta trenutek 10milijonov severnih Korejcev živi z manj kot enimdolarjemnadan–pašezatadenarniničdobiti.Agencija AsiaNews.

INDIJAna tisoče zdravnikov

se vrača iz AnglijeNajmanj25.000zdravnikovindijskegaizvora,ki

sodozdajživelivAngliji,kjersodelalialistažirali,sebovrnilovIndijovnaslednjihštirihletih.Delobododobilipredvsemvnovihzdravstvenihposto­jankah,kijihzdajpripravljajo.Povratektemeljina

dogovoru med indijsko vlado in organizacijo Bri­tishAssociationofPhysiciansofIndianOrigin.Meddrugim je treba poskrbeti za zdravstveno osebje vsedmihvelikihnovihbolnišnicah,kisovizgradnjivsedmihzveznihdržavah.Odteh,kisevračajo,najbibilo15.000takih,kizdajkončujejostaž,10.000patakih,kisoblizuupokojitve.Agencija Misna.

2010 – AM – APRIL 107

t

garaža slavnih razgalja tranzicijsko elito.Dostojevski je v romanu Zločin in kazen opisal razliko med koristnim

in moralnim. V središču njegovega sporočila je vprašanje o tem, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je dovoljeno in kaj ni. Če ni Boga, je po njego­vem mnenju in po mnenju njegovega glavnega junaka Raskolnikova, vse dovoljeno. Tudi umor je dovoljen, če je to sredstvo za doseganje človekove sreče.

Tako nacionalsocializem kot komunizem sta v prejšnjem stoletju množično uporabljala umor za doseganje koristi posameznikov in po­samičnih družbenih slojev. V komunizmu je bilo za srečo komunistične elite, ki se je skrivala pod diktaturo proletariata, dovoljeno vse. Zato se ob odkritju množičnega grobišča v Hudi jami znaten del slovenskega levičarskega občestva ni posebej vznemirjal. Tisoče zverinsko pomor­jenih ljudi so označili za drugorazredno temo, pobita mlada dekleta za kolaborantke in izdajalke, podmladek Pahorjeve SD pa je čas, v katerem so te ljudi pobili, poimenoval za čas napredka.

Če je bilo v imenu višjih ciljev in koristi dovoljeno pobiti desettisoče ljudi, ne da bi en sam posameznik za ta zločin odgovarjal pred roko pravice, potem je bilo še manj sporno kršiti človekove pravice desttisočev in organizirati mednarodna teroristična dejanja, kar je počela bivša tajna politična policija ves čas prejšnjega režima. In spet se je našel predsednik republike, ki je z visokim državnim odlikovanjem nagradil organizatorja teh kršitev, ob tem pa se je še zlagal, da je to storil na formalen predlog veteranskega združenja. V času krize in socialnih stisk več kot sto tisoč brezposelnih, najvišji po položaju v državi ne odlikuje prvega med humanitarnimi delavci, ki lajša stiske obubožanim, niti ne nagradi koga izmed podjetnikov, ki so krizi navkljub odprli večje število delovnih mest. Ne nagradi niti železničarskega sindikata, ki je pred akcijo Sever samoiniciativno iz domoljubne zavesti blokiral prevoz mitingašev v Ljubljano, če so se že delile namenske nagrade za to akcijo. Nagrado dobi šef organizacije, ki je bila po obrazložitvi v sodbi Vrhovnega sodišča zločinska in še nekateri posamezniki iz nekdanje milice, ki so ji bili tako ali drugače blizu. Izpuščeni pa so številni, ki so dejansko pripravljali akcijo Sever in tudi kasneje aktivno sodelovali v najtežjih preizkušnjah slovenske osamosvojitve. In izpuščena je tudi veteranska organizacija Sever kot celota.

Ni se še polegel prah okrog spornega odlikovanja, ko se je zgodila garažna afera. Mučna in tragična smrt pripadnika tranzicijske levičarske elite je razgalila delovanje mafijskega omrežja, ki omogoča ljudem brez vesti stanje, v katerem je vse dovoljeno. Dobesedno vse. Niso jim dovolj samo zlorabe sistema in ljudi, pred njimi niso varne niti domače živali.

Ob odstranjevanju vsaj nekaterih tančic iz ozadij garažne afere se v vsej svoji grotesknosti razgalja morbidno dekadentno obličje mogočne pajkove glave, za katerim se pne gosta lepljiva mreža, ki povezuje mnogotere stare in novodobne koristi in koristolovce.

Pravno mnenje, strokovna ekspertiza, odločba komisije prve in se­veda druge stopnje, sodba upravnega in kajpada tudi vrhovnega sodišča (celo ustavnega, če je potrebno), predlog zakona, zamujen podzakonski akt, začasna odredba, klic iz ministrovega kabineta, načelno mnenje protikorupcijske komisije, glas iz računskega sodišča ravno ob pravem času, odločba informacijske pooblaščenke, dezinformacija diplomat­

ski mreži, pristranski članki in komentarji, TV oddaje, medijski molk, neobičajna zamuda pri obveščanju državnega tožilstva, neopravljena hišna preiskava, vsakršne izjeme od pravil...  prava malenkost. Ni da ni. Le na prava vrata je treba potrkati, a ta so dostopna le posvečenim.

Žegnana voda, s katero so poškropljeni pripadniki izbrane tran­zicijske elite, pa ni prozorna, temveč rdeče obarvana tekočina. Je kri. Življenjska tekočina žrtev velikega zločina, prelita zaradi koristi povojne komunistične avantgarde in njihovih dejanskih in političnih naslednikov, ki sestavljajo večji del današnje tranzicijske elite. Če je bilo njihovim biološkim in političnim prednikom dovoljeno najprej moriti, nato pa še drastično kršiti človekove pravice brez kazni, potem ni nobenih ovir, da kraje, zlorabe in vsakovrstna sprevržena dejanja ne bi bila dovoljena njim. Vse je dovoljeno in še več. Je celo nagrajeno. Če je nekdo leta 2009 dobil visoko državno odlikovanje za vodenje zločinske in teroristične organizacije ali dobro plačano službo v sedanji vladni administraciji zaradi nekdanjih podobnih zaslug, potem ni vrag, da čez leta ne bi padlo tudi kako odlikovanje za uspešno divjo privatizacijo, izigravanje pravne države ali za kak spretno izpeljan stečaj v Elanu ali Usnjarni Vrhnika. Zato le pogumno naprej. Če si sin ali vnuk ali nečak nekdanjega partijskega šefa ali oznovskega likvidatorja, potem lahko kot stečajni upravitelj posluješ tudi s svojo lastno firmo in to krepko zaračunaš. Imaš več mož nosti kot drugi, da postaneš predsednik računskega sodišča, ustavni sodnik, predsednik sveta RTV, urednica časopisa, sodnik ali diplomat.

Cenzura omogoča dvojna merilaPripadniki tranzicijske elite dobro vedo, kdo v ozadju postavlja

merila. Ni važno, ali so enotna za vse, ali pa morebiti dvojna. Važno je, da v praksi veljajo tako, kot se odloči. In pri tem se vztraja do konca ne glede na razdiralne posledice. Značilen primer dvojnih meril, ki ponazarja obstoj pajkove glave v ozadju, je angažiranje nekdanjega pripadnika Udbe Draga Isajlovića kot svetovalca v ministrstvu za finance. Brez ustrezne izobrazbe in izkušenj svetuje enemu najpomembnejših ministrov v vladi. Ko je novica o tem prišla v javnost, je predsednik vlade javno izrazil dvom v ustreznost in primernost te ministrove poteze. Istočasno, ko je njegov minister za finance začel plačevati svetovalca z neprimerno izobrazbo in sporno preteklostjo, je sam predsednik vlade za svetovalca v svojem kabinetu prerazporedil nekdanjega dolgolet­nega ministra za zunanje zadeve, predsednika sveta EU za splošne in zunanje zadeve ter utemeljitelja slovenske diplomacije. Njegovi koalicijski partnerji so začeli javno oporekati pravici predsednika vlade, da si izbere svetovalce po svoji presoji. In predsednik vlade je potem uporabil izrecna dvojna merila. Ministru za finance je javno dejal, da ima pravico, da si sam izbere svoje svetovalce. Enako pravico pa je sebi odrekel, češ da delu najbolj izkušenega diplomata v državi v njegovem kabinetu nasprotujejo nekateri njegovi ministri, ki so tudi koalicijski partnerji. Ne samo, da je šlo za uporabo dvojnih meril, ampak tudi za dejanje, s katerim je predsednik vlade izgubil velik del za to funkcijo potrebne avtoritete. Ob tistem dogajanju sem se spomnil nekaj svojih pogovorov z njim pred leti, ko se je dolgo odločal, ali bo kandidiral za predsednika republike. Najprej je dejal, da je trdno odločen, da bo kandidiral. Ob naslednjem pogovoru, daleč preden je to javno oznanil, pa je dejal, da mu kandidature ne dovolijo. Ko sem ga vprašal, kdo mu

2010 – AM – APRIL 108

ne dovoli kandidature in kako mu to lahko preprečijo, je pokazal nekam nad levo ramo in dejal, da se ne zavedam, česa so vse sposobni. Ker sem v preteklosti na lastni koži precej bolj kot on občutil, česa so vse sposobni, sem to njegovo izjavo vzel bolj kot del teatraličnega nastopanja, žal pa so kasnejša dogajanja dokazala resničnost teh besed. Z začetkom mandata aktualne vlade je spet nastopilo obdobje, ko je nekaterim v Sloveniji dovoljeno vse. Pravila veljajo samo za ostale.

Vsi, ki se ob bizarnostih garažne afere ter vsak dan novih informa­cijah o izigravanju pravnih in upravnih postopkov sprašujejo, kako je to mogoče, bi morali vedeti: Če je bilo dovoljeno nekaznovano moriti, je še toliko prej dovoljeno tudi krasti, zlorabljati pravno državo, ljudi in seveda tudi živali.

V prvih dneh po izbruhu garažne afere smo lahko spremljali žalost­no sliko slovenske medijske krajine. Cenzura je skoraj uspela. Kje je danes 600 podpisnikov peticije proti cenzuri iz leta 2007? Če ne bi bilo nekaterih manjših medijskih hiš in spletnih portalov, garažne afere ne bi bilo. V javnosti bi obstala zgodba o smrti uglednega zdravnika in o nevarnih pasmah psov, ki jih je treba prepovedati. V prvih dneh februarja smo lahko po slovenskih mestih in trgih množično srečevali zmedene sprehajalce domačih štirinožcev, ki so se, držeč živali praktično za ovrat­nice, spraševali, koga naj se bojijo. Pravzaprav se je moč dela izprijene tranzicijske elite ob tem poskusu cenzure pokazala v vsej svoji razsež­nosti. Kajti načelo “vse je dovoljeno” lahko uporabljajo le v prostoru, iz katerega je resnica izgnana in vanj namesto nje pripeljana laž. Samo prikrivanje, obračanje in sprenevedanje omogočajo takšno ravnanje. In potem, ko cenzura ni uspela in je jeza ljudstva rasla, se je začelo spreobračanje. Urednik brezplačnika Dobro Jutro, na katerem piše, da so ga zastonj razdelili v 350.000 izvodih, je prave negativce v garažni aferi našel v sedanjem predsedniku SLS, ki je zahteval interpelacijo kmetijskega ministra in v njegovem predhodniku, ki je nekoč odredil odstrel viška medvedov. Uvodničarka in urednica tednika Mag, ki ga prav tako zastonj delijo kot prilogo Delovih izdaj, pa si je ob naštevanju reakcij ljudi na garažno afero dovolila celo zapisati, da »je z narodom v tej deželi nekaj hudo narobe.« Ta “globoka” misel je bila objavljena celo s poudarjenimi črkami.

Spreobračanje je s tem stavkom doseglo zenit. Ni torej nekaj hudo narobe s klientelističnimi navezami, ki so grobo zlorabile pravno državo, kršile zakon in mučile živali, temveč je nekaj hudo narobe z narodom, ki se nad tem zgraža. Seveda so bila med temi zgražanji tudi močna pretiravanja in grobe diskvalifikacije, vendar so jih izrekali posamezniki brez moči in vpliva in še to praviloma na raznih spletnih forumih. Zlorabo pravne države pa so izvajali tisti, ki so zavezani različnim kodeksom ravnanja ali so prisegli, da bodo branili pravico in resnico in delali za skupno blaginjo.

Žal je primerov takšne zlorabe pravil ali uporabe dvojnih meril pri nas na tisoče, na nekaterih področjih, v sodstvu npr., na deset tisoče. Navadni državljani čakajo leta in leta na dokončne sodbe sodišč, posvečeni tranzicijski eliti preko najema par posvečenih odvetniških pisarn z zvezami na vseh stopnjah sodne oblasti uspe primere zaključiti v rekordnem času. Tudi, če gre za pse in ne za ljudi. Človek, ki je lansko leto domnevno posredno grozil z atentatom na sedanjega predsednika

vlade (v resnici je dejal, da bi bombe vrgel pred parlament in ne pred vlado), je bil po hitrem postopku že obsojen na 11 let zapora. Policijski funkcionar, ki je kar s službenega računalnika poslal neposredno grožnjo z likvidacijo prejšnjemu predsedniku vlade, pa je bil po sklepu sodišča zaposlen nazaj v policijo in ponovno oborožen. Še prej se je zanj v parlamentu javno zavzela poslanka Pahorjeve stranke. Očitno je grozil pravemu in bil zato zaščiten in nagrajen.

Že dolga leta poteka v Sloveniji razprava o reorganizaciji zdravstve­nega sistema. Organiziralo se je Gibanje za zaščito javnega zdravstva, pred kratkim je nastalo še eno s podobnim imenom. V teh gibanjih deluje veliko dobromislečih ljudi, ki se iskreno zavzemajo za enako dostopnost zdravstvenih storitev. V njih pa najdemo tudi nekaj težkih “kapitalcev”, med njimi tudi bivšo županjo, ki je podelila velikansko število koncesij v svoji občini ter celo bivšega predsednika republike. Nekateri med njimi praktično takoj po okrogli mizi, na kateri zlijejo ogenj in žveplo nad podlimi namerami prejšnje vlade po domnevni razgradnji javne zdravstvene mreže, odidejo na pregled v zasebni zdravstveni center, največkrat kar v Barsos. In nekateri isti med njimi naslednji teden žolčno razpravljajo o nevarnosti privatizacije šolstva, nato pa se veselo v istem forumu družijo z lastnico najstarejše privatne pridobitniške poslovne šole. Slovenska levičarska tranzicijska elita je dvojna merila ob pomoči nadzorovanih medijev prignala do skrajnosti, ki je na meji eksplozije.

Tragična in mučna smrt, ki je doletela lastnika zlorabljenih psov, pa dokazuje, da ima palica dva konca. Dokazuje, da se vsega le ne da organizirati preko klientelističnih zvez. Dokazuje, da se vsega ne da prikriti. Dokazuje, da se moči navkljub, resnica le ne da nikoli popol­noma izgnati iz prostora. Upajmo, da se bo kdo le zamislil nad tem. Če ne drugega, bi morali zagovorniki in opravičevalci zločina v Hudi jami, podporniki odlikovanja šefu Udbe in vsi, ki še vedno mislijo, da meril ni in da je zato vse dovoljeno, potegniti iz zadnje afere vsaj sebičen nauk zase. Da se zloraba na koncu lahko obrne tudi proti tistemu, ki se z njo okorišča ali jo je pripravljen namerno spregledati. Če bodo zagovarjali tezo, da so lahko nekateri zveri, ni nobene garancije, da podobne zveri nekoč ne pokončajo njih samih.

Quo vadis, tranzicijska levica?Dogajanje bi moral biti nauk tudi za našo tranzicijsko levico. Brez

dvoma je v tem konglomeratu, v katerem je pajkova glava preprečevala omembe vredno notranjo diferenciacijo, veliko posameznikov, ki jim je zloraba vrednostno tuja. Ki dejstva, da ne verujejo v nič, ne povežejo s sklepom, da je zato vse dovoljeno. Nekateri med njimi so se pogumno oglasili tako ob Hudi jami kot ob podelitvi odlikovanja Ertlu in tudi ob odkritih zlorabah ter pritiskih cenzure ob garažni aferi. Vendar pa to ne bo dovolj.

Za začetek globinskega zdravljenja slovenske družbe bo moralo v tranzicijski levici priti do jasne ločitve duhov. Zločin da ali ne, zlorabe da ali ne. Ne samo na načelni ravni, ampak tudi v sprejemanju posledic. Zgoditi pa se bo morala tudi organizacijska ločitev. To, kar danes večinsko predstavlja tako imenovani levi tranzicijski trojček, ki je tudi sinonim za aktualno vladno koalicijo, je trden ideološki konglomerat, preko katere­ga je Slovenija v demokratično Evropo pretihotapila čaščenje diktatorjev,

2010 – AM – APRIL 109

t»Naše “elite” ne privoščim nikomur«. S temi besedami je

končala pogled na slovenske razmere novinarka Petra Sovdat v časniku Finance. Sklep je izpeljala iz analize, v kateri je ugotovila, da se po letu 2008 na slovenski politični oder »vračajo stari obrazi«, »ki so po gospo­darstvu in politiki šarili vse od osamosvojitve. Metode dela ostajajo. Še več, zadnje čase se zdi, da jih glavni akterji niti ne poskušajo več prikriti.« Zgodovina si jih bo zapomnila po neomejeni in nesramežljivi privatizaciji državne imovine in 100.000 nezaposlenih. V primerjavi z današnjim številom ljudi brez dela smo že presegli nekdanje število. “Privatizacija”, slovenščina pozna zanjo bolj razumljive izraze, kot so kraja, prilaščanje ipd., traja in še bo. Vsebine so stare, oblike sila iznajdljive. V modi je nevidno (in brez rezultata) “svetovalno” delo, ki prinaša največje zaslužke.

Pri opazovanju vladnih krogov je najbolj zanimivo opazovati tek­mo, kdo bo razmere v Sloveniji opisal kot najbolj brezupne. Če se ves svet spopada z gospodarsko krizo, postaja ta v naši državi vse bolj ne le politična, ampak širše družbena in ni jih malo, ki so zaskrbljeni

za usodo države. Nekateri se, žal, že ravsajo, kdo bo prvi potegnil za navček. Ne bo oznanil le konca Slovenije, ampak da je konec upanja, da je mogoče živeti brez Jugoslavije in komunizma. Oboje vse bolj sim­bolizira ljubljanski župan in njegov izjemno vpliven krog. Morda so to v skrajnem primeru zaradi strahu pred mednarodnim odzivom začasno še pripravljeni zamolčati, bodo pa oboje vsebinsko nadomestili s trditvijo, da brez njihove vladavine ni nič in predvsem ničesar.

Zakaj se vse to dogaja? Zato, ker imamo v državi delavce, upokojen­ce, kmete, študente, mladino, bolnike in reveže. Slednje so ali bodo v kratkem pravzaprav vsi. Naša država bi cvetela, če bi živela v njej samo elita. V njo ne spadajo resnično uspešni direktorji, kot so Colarič in nekateri, ampak oni, ki vijejo roke in vreščijo zaradi zvišanja minimalne plače. Zadnje čase so se spravili še nad svoje časnike in njihove pisune, ki da jih blatijo in znižujejo njihov ugled v družbi. Ne razumem, od kod prepričanje, da so ga kdaj vsaj trohico imeli. So ljudje brez morale in časti. Predsednika upokojencev so nagnali iz vlade, ne zaradi “kant” za

Po vsem tem res ni druge možnosti kot da se strinjam s tem, kar je v Družini napisal zgodovinar dr. Stane Granda pod naslovom “Naše ‘elite’ ne privoščim nikomur”.

totalitarnih simbolov ter represivnega aparata komunistične ureditve.V interesu zdrave slovenske družbe je, da ima tudi moderno levico

in transparentno civilno družbo. Ki ne skriva svojega finančnega poslo­vanja, kot to počno Semoličevi Svobodni sindikati, kateri z vsemi štirimi nasprotujejo zakonu o preglednosti finančnega poslovanja sindikatov, celotna vladna koalicija v državnem zboru pa jim pri tem sekundira. V interesu začetka zdravljenja slovenske družbe je, da dobimo v Slove­niji levico, ki bo tako kot je nemška socialdemokracija obsodila Stasi in njegove metode, sposobna obsoditi delovanje slovenske Udbe. V interesu Slovenije in njenega normalnega razvoja je, da dobimo levico, očiščeno ostankov totalitarnih ideologij in navdušenja nad rdečimi maliki. Levico, ki bo dosledna zagovornica socialne pravičnosti in ne podpornica tranzicijskih kraj in malverzacij. Levico, ki bo ozdravljena razrednega sovraštva ter sposobna razvojnega sodelovanja z drugače mislečimi. Dogajanja v Sloveniji po letu 2008 dokazujejo staro pravilo, da je ideološka levica izjemno sposobna pri organizaciji propagande in represije, popolnoma nesposobna pa pri ustvarjanju potrebnih pogojev za delovanje gospodarstva in povečevanje splošne družbene blaginje. Nekdanja Sovjetska zveza in Jugoslavija sta nazoren prikaz te dvojnosti, v njej leži tudi vzrok propada socialističnih ureditev v nekdanji Vzhodni Evropi. Ob tem je treba priznati, da je bilo v nekdanji Jugoslaviji le nekaj let, ko smo doživeli tako velik padec BDP kot lani v Sloveniji pod Pahorjevo vlado. Ob tem, da je naša vlada javni dolg v istem letu povečala za 50 %.

Slovenska tranzicijska levica je danes na razpotju. Pred njo sta dve poti, žal približno enako verjetni. Prva pot jo vodi nazaj v ponovno povampirjenje prevladujoče moči in v uporabo teze iz Maga, da »je z narodom v tej deželi nekaj hudo narobe.« Zato je treba kupiti nov vodni top in se dogovoriti s sosednjo državo, da nam v primeru demonstracij posodi še šest njihovih. Zato je treba ponovno zaposliti ali drugače angažirati v policiji ideološko trdne, stare in že upokojene kadre ter z

reorganizacijo zagotoviti popolno podrejenost represivnega aparata vladajoči politični opciji. Zato je potrebno izvajati gonjo proti Slovenski vojski, ki ima kljub vsemu še vedno velik ugled med Slovenci in ki je ni mogoče kar čez noč navdušiti nad “garažnimi vrednotami”. Veliko je znakov, ki nakazujejo skomine močnih centrov tranzicijske levice v smer ponovnega povampirjenja. Upajmo, da jih bo očitni nauk garažne afere odvrnil od teh namer. Kajti naroda ne bodo uspeli zamenjati, odpor bo močan, celotna tranzicijska levica pa bo brez diferenciacije po še nekaj podobnih aferah poniknila v obskurni garaži lastne morbidne dekadence.

Druga pot, za katero močno upamo, da se bo uresničila, vodi v nastanek normalne leve opcije, očiščene zablode, da pravil ni in da je vse dovoljeno. Upamo, da obstajajo posamezniki, ki so sposobni izpeljati cankarjansko očiščenje in pomlajenje slovenske tranzicijske levice, vendar morajo najti dovolj poguma, da pretrgajo niti pajkove mreže in se upro njegovi glavi. Prav vsi dobromisleči v Sloveniji bi jim morali pri tem pomagati.

Glavni junak Dostojevskega v romanu Zločin in kazen Rodja Raskolnikov je najprej prepričan, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. To prepričanje so nacionalsocialisti z zlorabo filozofa Friedricha Nietzscheja povzdignili v uradno doktrino rasne teorije večvrednosti in v prakso uničevalnih koncentracijskih taborišč, komunisti pa so ga še pred njimi in tudi kasneje z uporabo marksistično leninistične teorije o razredni večvrednosti proletariata in komunistične partije kot njegove avantgarde izpopolnili v povampirjen sistem, ki je uničil več kot sto milijonov nedolžnih človeških življenj. Del slovenske tranzicijske elite, ki uživa sadove zločina in ga zato še vedno zagovarja ter brani storilce, se simbolično zgleduje po mlademu Raskolnikovu. A pri njem je Dostojevski izpeljal preobrazbo. Kdo bo to storil s slovensko tranzicijsko levico?

2010 – AM – APRIL 110

Naši postboljševiki v LDS, Zares in SD so izdelovalci stavkov. Temelj klasičnega nastopa v začetkih grške demokracije je bila ambicija nekaj povedati. Poslušalec je srečen in domala odrešen, ko vidi, da mu je nekdo prišel nekaj povedat, ne le govorit. Latinci pravijo temu flatus vocis – valovanje glasov. Gregor Golobič je takšen spreten izdelovalec stavkov. Nekakšen logomat.

V zadnjih desetih ali petnajstih letih se je izkazalo, da postboljševiki ne morejo več braniti svoje idejne pozicije ne svojih rezultatov v zgo­dovini. Ko govorijo, ne morejo več slediti normi jezika. Zato ne morejo ničesar povedati…

Lani 27. aprila si je predsednik vlade Borut Pahor v govoru dovolil okupatorsko gesto. Polovico Slovencev je seznanil s falzificirano naro­dovo zgodovino. Tako govorijo lahko le ljudje z lastniškim odnosom do naroda. Večkrat pomislim, da bi morali zgodovinarji pripraviti zbo­rovanje, na katerem bi priznali, da so pol stoletja ponarejali narodno zgodovino. Silno nasilje, nič manjše, kot so bila taborišča. To bil bila osvoboditev za vse.

Zgodovinarji naj bi nas osvobodili?Prav postboljševiki, kot na primer Borut Pahor, Miran Potrč in Danilo

Türk, nas pošiljajo k zgodovinarjem. Venomer ponavljajo, da preteklost prepuščajo zgodovinarjem. V polni zavesti seveda, da bodo ti govoril prav to, kar bi tudi oni.

Dvajset let bo od prvih demokratičnih volitev. Je demo-kracija zagotovilo, da se državljanska vojska ne ponovi?Demokracija je eden največjih dosežkov civilizacije, ki zagotavlja

obstoj človekovih pravic in svobode. Seveda pa ni absolutni branik pred zlorabo. Demokracija niso le volitve vsaka štiri leta, temveč avtenično delovanje njenih ustanov in vej oblasti. Ko je bila na oblasti levica, se je izkazalo, da so od demokracije bolj kot ne ostale samo volitve. Ko bi bila Slovenija zunaj Evropske unije in bolj na robu tega sveta, se včasih sprašujem, ali bi se postboljševiki, če bi bila njihova oblast ogrožena, še enkrat lotili “vstaje”. Evropska skupnost je za zdaj najboljše jamstvo za demokracijo.

Za izpeljavo revolucij in obvlaovanje totalitarne države so boljševiki uporabljali ideologijo kot obliko nasilja nad ljudmi. Vrednote so bile sankcionirane z zakoni in s tajno policijo. Postboljševiki zdaj poskušajo z radikalno drugačno strategijo. Uničiti vsa trdna dejstva, vse, kar trdno stoji v družbi: družino, domoljubje, metafizične vrednote v estetiki in etiki… Kar počno postboljševiške medijske agenture, je eno samo razkrajanje obstoječih entitet. To novolevičarstvo, ki je tudi ime za postboljševiški svet, vidi možnost za obvladanje sveta v tem, da ne bo ničesar, kar bi držalo družbo.

Kaos torej. Na levici seveda pravijo, da se prav vodjaopozicije v zmedi počuti kot riba v vodi.Še ena od boljševiških manipulacij. Moje besede se slišijo tako, kot

da zgolj napadam. A so izraz vztrajnega razmišljanja, kaj je ta svet. Zato ne smem izbirati besed, ko povem, da so postboljševiki z izgubo človeškega pridobili aroganco. V življenju sklepamo boljše ali slabše kompromise, mogoče celo izdaje, da pa bi zapadli v temeljno arogant­nost, tega pri nas ni. Ste kdaj razmišljali o tem, kakšna prvina je okus?

Ne preveč, kot bi vi dejali, vztrajno.Okus je tudi to, da nekaterih stvari ne narediš. Poljski pesnik Zbigni­

ew Herbert je nekje dejal: »Okus mi je branil, da bi se udeleževal vaših zlih obredov.« Oni gredo zlahka čez to. Poglejva le ves pomp okoli bol­nišnice Franja. Kot da bi ne bilo brezna pri Konfinu in na grozovit način pobitih 88 ranjencev in bolnikov. Ko so se okoli brezna razpostavljale kosti, bi morali, če bi obstajal okus, nehati govoriti o bolnišnici Franji. Aroganca jim omogoča, da tega ne občutijo. Takšna kultura arogance ne ostane le pri vrhu. Počasi pronica v zavest Slovencev.

Je predsednik republike reprezentant te arogance?Vas je vseeno presenetil?Ni me presenetil toliko z vsebino izjav kot z gladkostjo stavkov. Biti

predsednik države na primer v Franciji ali Nemčiji, je služba, v kateri se ne prostituira ob vsaki novi brizgalni. Predsednik je človek, ki govori nekoliko zadržano in premišljeno, predvsem pa v interesu vsega naroda. Te predsedniške drže Türk nima. Izkazal se je kot odličen podpornik postboljševiške politične opcije. Temu v opomin je v ustavi napisan tudi kakšen stavek. Ko je bil zaradi podelitve odlikovanja Ertlu deležen nasprotovanj, se je skliceval na svojo izvolitev. Rekel bi le, da je tudi ta izjava precej arogantna.

Si je z odlikovanjem Ertla zaslužil ustavno obtožbo?To je primeren način, da ta odločitev in njegov predsedniški stil

postaneta predmet narodovega spraševanja…Kako vlada naša levica?Zaznamovana je z dediščino boljševizma. Levičarji imajo prednost

zaradi zgodovinske obdarjenosti za manipuliranje z ljudmi – to bi lahko podrobneje utemeljil z izvori v francoskem jakobinstvu – a so politično sterilni, kar se je pokazalo z njihovim angažmajem v revolu­cijah. Izpeljali so jih virtuozno. Spomnim naj le na to, kaj vse so počeli s tako imenovanimi sopotniki. Ko pa so postali lastniki države in začeli rokovati z bitjo – politika je postopanje z bitjo –, so odpovedali. Bit je suverena in avtonomna. Ni nikogaršnja projekcija. Komunisti so si v svoji zgodovinski ideji domišljali, da je njihova projekcija. Politika je tudi ljubezen. Življenje oziroma bit je treba imeti rad. Postboljševikom ne odrekam znanja, manjka pa jim tisti primarni odnos in skrb do biti. V življenju so nastopali z drugimi kartami. Dar za politiko jim je bil odvzet na račun hipertalentiranosti za manipulacijo. Slovenci ne bomo prišli k sebi, če ne bomo politično krmilo dali v roke tistim, ki premorejo temeljni odnos do biti in niso obremenjeni z omenjeno sterilnostjo.

Mislim, da bo več od običajnega sklepa povedalo nekaj navedkov iz pogovora, ki ga je imel prof. Justin Stanovnik za revijo Reporter 15. februarja.

smeti, ampak zato, ker jim ni pustil, da bi pri patrijah zaslužili. Saj so mu to napovedali! Na maščevanje niso pozabili, saj so iz svojeglavega in brezobzirnega maščevanja za krivice in strah, ki bi jih lahko utrpeli, pa jih niso, tudi zrasli.

Za demokracijo je potrebna zrelost. Na vsakokratnih volitvah pre­vzemamo odgovornost za svojo prihodnost in prihodnost potomcev. Pri nas so mnogi to prodali za obljubljeno zvišanje pokojnine. Za koliko že? 300 ali 1000 evrov? So to judeževi groši? On jih je dobil! Pa volivci?

2010 – AM – APRIL 111

Janko Mlakar (1874–1953)

SPOMINI»Jaztižepokažempodmojimkozolcemkaditi,

smrkavec. Kje imaš cigarete in žveplenke? Sem znjimi,čenetipotrgamušesa!«

Stikalmijepožepihinnazadnjeotipalpodte­lovnikomknjigo.

»Aha, ticiganti,namestodabišelvšolo, sepapotepaš.«

Mahaljezrokamiinklepetalzjezikomtakohitro,dasemprišeldosapešele,komejenjegovokovanškorenjvrgelvlokuizpodkozolcavtravo.Zdajsempahitroizginil.

ŠlapeinŽborlenisemmogelnikjeropaziti.Biloje,kakordastasevzemljovdrla.Kopagremporobuvelike gramozne jame, zaslišim na mah, kakor biprihajaloizpodzemlje:

»Tilelalaiti.«Hitroseozremdol.Barabicistasedelinadnujame

vsencipodnekakimpodvisominmirnokadili.»Sibilnalajban?«mevprašaŽborla.»Ne,semmuušel.«Damijekbegupomagalnakvederšivanškorenj,

semzaseobdržal.Kersenamninikamormudilo,smošlišeproti

gorenjski železniški progi. Tu zapazimo začasenstranskitirinnanjemvoz,kakršnegarabijoželez­niški delavci. Ker je bil tir nekoliko nagnjen protijami,kisojozasipali,jebilvozdobrozavrt.Inspetsmoenouganili.

Žborlasejekotželezničarjevsindobrospoznalnatakereči.Sedlismonavoz,Žborlaga jepočasiodvrlintakojsmoseveseloodpeljalipotirunavzdol.Navzgorsmomoralivozsevedaporivati.Bilojekajzabavno.Žal,dasejetazabavaprekmalukončala.

Vhipustabilaprinasdvaželezničarja,kakorbibilazraslaiztal.

Zdajsemšajazprviizginil.Ucvrlsemjopopo­ljuprotiSvetemuKrištofu,karsejedalo.Kosepaozrempopreganjalcih,vidim,daminepretinobenanevarnost.

Od železničarjev je bil eden pameten, drugi panespameten. Pametni je skočil k vozu in ga zavrl;nato je pa mirno gledal, kako je nespametni lovilmojegatovariša.

ŽborlajedirjalkojelenvsmeriprotiŠiški.ZatogajemožpustilinstekelzaŠlapo.Segelježeskorajponjem.Tupasebarabicaspustinavseštirinatlain železničar je naredil lep salto mortale v travo.Predensejepobral,jebilŠlapažetakodaleč,daganimogelvečdohiteti.

Jazsemlepoležalvtraviinzveseljemopazovalta zanimivi lov. Potem sem se pa počasi odpravilprotidomu.

Prišelbibilgotovopravočasnodomov,čebinebil v Lefontengasi (Slonova, pozneje Prešernova, zdaj Čopova ulica)srečalglumačazopicamiinpsi.

Ljubljana je bila že v devetnajstem stoletju naglasu, da se v nji umetnikom dobro godi. Zato so

prihajali k nam od vseh strani umetniki, virtuozi,pevciinartistivsakevrste.Produciralisepanisolevgledišču,ČitalniciinKazini,kjersosevršiletakratprireditve,marvečtudipoulicahindvoriščih.

Jazsemnajrajšigledalmožezopicami,kisoseskazovale v raznih umetnostih. Spremljal sem jihvečkratpovsemmestu,Kerpamatiniimelasmislazaumetnost,semprišelzaradisvojegaumetniškeganagnjenjavčasihvveliketežave.

Zato me je nekoliko skrbelo, ko sem hitel postopnicah v II. nadstropje, kjer smo takrat stano­vali.Nasrečojebilsamoočedoma.Tasepazatakemalenkostinizmenilinsejezatostvarzatistidansrečnoiztekla.

S svojim popoldanskim izletom sem bil popol­nomazadovoljen.Vendarsemsklenil,dastakimi,kikradejo,nepojdemvečnatuzen.

Ko pridem drugi dan v šolo, ni Pavlin prav ničkazal, da me je pogrešil. Najbrž bi bil moj tuzenpozabljen,čenebibilonesrečnegaparklja,kijebiltistikratjakomoderen.

Parkeljjebiladebelasuknenakrpazizrezanimiodprtinamizaoči,usta,ušesainzrogovi.Vseskupajjebilopritrjenonavrvico.Tokrposemnamazalskredo,jovrgelkomunahrbet,vrvicopotegnilnazajksebiinnaoblekisejeprikazalaumetniškaglavavladarjapekla.

TistopopoldnesmoimeliračunstvoinPavlinjespraševalgimnazijskekandidateposamičpritabli.Predmenojjesedefantvčrnemsuknjiču,kisemijezdeljakopripravnoozadjezaparkljevosliko.Ta­kojmupritisnemparkljanahrbetinpokazalsejekrasenodtis.

VtemhipupapokličePavlinfantaktabli.Kersobilimojisošolcineumni,sozagnaligrozanskikrohot,kojestopilfantnakateder.Nedolžnizločinecjebilsevedatakojnajden.

»Nochetwas«(šenekaj),praviPavlin,kosemžestalvkotupripeči.»Kjesibilpavčerajpopoldne?«

»Na tuzen je šel,« se je oglasil zbor nesramnih“špecov”.

»Takotorej,soweitistesschonmitdirgekom­men(takodalečježeprišlosteboj)?Akopojdetakohitronavzdol,prideššenaGrad.Kdobošeldomovpovedat?Ti,Milharčič?Prav,reci,najgatakonabijejo,damubokrivenšpricala«(na Gradu je bila v tistih časih kaznilnica).

Jazsempotemdokoncaurepremišljevalučitelj­skokrivičnost.

Najprejmipravi,najnepridemvečvšolo.Kogaubogaminizostanem,mipanajzato»krivenšpri­ca«.Akotonikrivično,potempasplohnevem,kajjekrivica.Dobro,daGerjolani.ZMilharčičemsepažepobotam.

PošolisvašlazMilharčičemskupajknam.DalsemmuleposteklenofrnikulointakojePavlinovonaročiloostalomednama.Sicersemsetežkoločil

2010 – AM – APRIL 112

odsvetlekroglice,kisejelesketalavvsehmavričnihbarvah,todagotovoješeneprijetnejše,čeizčloveka»krivenšprica«.

Nekajdnipoznejesmosklenilišolskoleto.Poni­žaniinrazžaljenisočakalinaobehizhodihCojzove­gagrabnana“špece”,dabisejimdejanskozahvalilizačlovekoljubno“špecanje”,kisogabiliizvrševalimedletom.

TudijazbisebilradzahvalilGerjoluinMüllerju,pasemsepomodrempreudarkupremislil.Razlikagledemočiinvelikostijebilaleprevelika.Splohpasemčezletodnidobilvsajdelnozadoščenje.

Z Müllerjem sva delala skupaj sprejemni izpit.ProfesorŠeganaju jegnalskozivseoblike inčasepomožnihglagolov“sein”in“haben”.Jazsempo­vedalnajprejsvoje,potempašeto,česarMüllernivedel.Tegajepabilopravtoliko,dajefantfrčal,injazsemmuprivoščil.

Vem, da ni bilo lepo, bilo pa je razumljivo. Kajgajepabrigalo,česemsihotelsvojozbirkoperesspopolniti.

RepetentVzačetkuletasemnavadnovednoradšelvšolo.

Radovedensembilnanovesoučencein–poznejevgimnaziji–nanoveprofesorje.

Tuditakrat,kosemšeldrugičvčetrtirazred,sembil radoveden, kakšen bo učitelj Šepec in kako sebomoznovimiučencirazumeli.

Bilonasjenekajnadsedemdeset,inmoramreči,danasjeučiteljdobrodržalnavajetih.

Šepecjebilmladlepmož,vednoelegantnooble­čen in jako zmožen. Kadar je pisal na tablo, ali jekomusegelvlase,sijevselejpotemumilroke.Jazsemgapritemzanjzelovažnemopraviluradgledal.

Najprejjesnelprstane,odložilmanšete,potemjepaumilinobrisalvsakprstposebej.Jazgotovonisemporabilvestedentolikočasazaumivanje,kakoronprienišolskiuri.Spominjamse,dasemgazaraditepožrtvovalnostizeloobčudoval.

Kerjetakoljubillepoinsnažnozunanjost,seminipravniččudnozdelo,dajeimelnajrajšitistope­ščicogosposkihotrok,kisoseponižali,dasohodilinaGrabenvšolo.

NajvečjinjegovljubljenecjebilnekiPollack,kijeprišelšelemedletomvšolo.Biljepravigizdalininjenosilcelorokavice.Šepecjeravnalznjim,kakorbibilizsladkorja.Klicalgajetakomehko,dasejeslišali samo “Bola”, zraven se je pa vselej blaženonasmehljal.

Fantjebiliznemšekrodbineintakoprevzeten,danasproletarcevnitipogledalni.Vpetigimnazijisvazopetprišlaskupaj.Kerpajepadel,semgapoznejeizgubilizoči.On,kijepadel,jebilvčetrtemletuprviodličnjak,dočimsemjaz,kisemzdelal,takratkomaj“zlezel”.SplohpasvaizmedŠepčevihučencevprišlagladkovosmodva:Frole,kijezdajvelikeželezniškaživinavpokoju,injaz.

Sicer jebilpaŠepecdoberučitelj insmoseprinjemvelikonaučili,zlastinemščine.Menikothu­demu narodnjaku je posebno ugajalo to, da je prislovenskih urah samo slovensko govoril, dočim je

Pavlinvednonemščinovmesštulil.ČepravmeŠepecninikdarudaril intudizlasal

ne–mordabisebilmoralpotempredolgoumivati–mejevendarlemrzel.Vsajzdelosemijetako:kajtinikdarmenipohvalilinnajsemšetakodobroznal.–»Seveda,tikotrepetentmoraštovedeti,«jerekelnavadno,kadarsemjazedinivrazredupravozadel.

Zdi se mi, da me je zato zapostavljal, ker sempreveč“lepo”pisalinrisal.Lepapisavajenamrečprinjemnajvečveljala.Zatopavnalogahnisemnikdardobildobregareda,innajsobiletudibreznapake.Možjepačpovsodljubillepozunanjost,pričloveku,knjigahinzvezkih,nakarsemjazpolagalpremalopozornosti.

Risalsemradinveliko,sevedanetistihravnihčrt,kismojihmoraličrtativšolskihrisankahodpikedopike,marvečljudiinživaliponaravi;risalsemssvinčnikominbarvami,pabrezvsakeanatomičneinperspektivičnenavlake.Mojanesrečajebilasamoto,dasembilnajmanjpolstoletjapredsvojimisodob­niki,kimezatonisorazumeliinnepravcenili.Akobiimelšetisterisbe,biznjimiposekalvsedanašnjeeks­,im­,kon­indrugepresijoniste.

PodŠepcemsemsenekolikoumiril.Nikdarmunibilotrebadomovpošiljatipoštinzaprtsembilsamodvakratinšetoenkratresponedolžnem.

Dočim je Pavlin sam nadzoroval pred poukom,jeŠepecostajalvkonferenčnisobi,namestonjegapajepazilnarazredkaknjegovljubljenec.Pisaljenagajivcenatablo,jihvponovnemslučajuprestopkapodčrtavalalijimdelilzvezde.Tifantje,vulgošpe­ci, so pa svoj odlični posel opravljali pogosto zelopristransko.Sovražnike–inkdojebreznjih?–sozapisovali večkrat po nedolžnem, prijateljem pagledaliskoziprste.

Kopridemnekopopoldnevšolo, jestalnaka­tedruŠkis.Topritarokutakoodličnoimejedobilzato,kerse jezavsakomalenkostkremžil.Komajmejezagledal,sembilženatabli.Pasamozaradigrdegamaščevanja.Prejšnjepopoldnesemnamrečprištolcanjukotizvedenecrazsodilvnjegovoškodo.

Jazsempritejkriviciglasnougovarjal,akaj–ta­kojsembilšepodčrtaninokrašenzvečzvezdicami.Šelsemvzadnjoklop,kjersosedelirepetenti,na­slonilglavonarokeingrdogledalŠkicaintablo,kakaterisejesredizvezdicblestelomojeime.

»Samotistezapišeš,kijihimašnapiki,kdortipakajda,pasmepočeti,karhoče,«soleteliugovoriodvsehstrani.Škisjepapridnopisalupornike,takodajebilakmaluspodnjatablačezinčezpopisana.Natojehotelnazgornjinadaljevatisvojedelo.

TusedvigneKremžar,starabajtaizKurjevasi,grepočasinakateder,vzamegoboinzbrišestablevsaimena.NatopapokažeŠkisupestinmupravi:»Lečakaj,četejazdobimnasamem!«

Kremžarjevapožrtvovalnostjedrugimpomagala,njemuinmenipane.NajujeŠkisšezapisal,drugihpanimogel,kerjeistihipstopilŠepecvsobo.

»KajpajeMlakarnaredil?«»Pretepalseje,«sejezlagalŠkis.»Nires!«Bilsemvesogorčen.

»Tiho,Mlakar!Jutriostanešpopoukuvšoli.«»Paresnisemničnaredil.Čistoponedolžnem.. .«»Akonebošmolčal,bošdvakratzaprt.«Pasipomagaj,česimoreš,konitigovoritinesmeš.

Meneniizlepakajspravilovjok.Takratsempaskrilobrazvdlaniinsetihojokal.

»No,trebasetijezatocmeriti.Kajpaječeostanešenourotu?«

Akobibilučiteljvidelvmojesrce,binebilgo­voriltako;kajtibolelamenikazen,ampakkrivica.Kosemdomapovedal,dabomzaprt,nisoničrekli.Protiučiteljunisohotelibiti,zmenojpatudinisopotegnili,čepravsomiverjeli.

Naslednjedopoldnesemostalobenajstihvšoli.Bilonasjeprecejšnještevilo,panezaprtih,ampaktistih,kisoimeliposebnouroali“ekstraštund”,ka­korsmonavadnopravili.

Vtistihčasihsosiučiteljisvojepičleplačeradipo­večavalistem,dasonekatereučenceprotimajhniod­škodninišeposebejučili.Kdorjeimel“dober”razred,mujeposebnauraskorajtolikoneslakakorslužba;

kajtikposebniurihoditijeveljalozaimenitno.Zaprtnikismosedelivzadnjihklopehindelali,

kar smo hoteli, samo da nismo motili pouka. Jazsem svoj zapor dobro porabil. Spisal sem s tistimivred, ki so imeli v prednjih klopeh posebno uro,domačonalogoinsepripravilzašolsko,kismojopotempopoldnepisali.Spoznalsempatudi,zakajso “ekstraštundarji” tako dobro pisali domače inšolskenaloge.

DrugičinzadnjičsembilzaprtzaradiprestrogihŠepčevihukazov.Prepovedalnamjebilostrokepa­tisenaulici.PagremnekegadneskoziZvezdoindobimmahomakepovhrbet.Komajseozrem,mižepriletidrugavglavo.Hitrosežemvsneginžejezletelamojakepavgručonesramnihnapadalcev.

TupridemimomojsošolecJakše.»Mlakar,zatožen!«inješelmirnonaprej.Vestedensemmupotemmoraldajatijabolka,da

jemolčal.Kosemsemupanazadnjeuprl,semimeltakojbrezplačnoposebnouro.

Takih izsiljevalcevsevnašemrazredunimanj­kalo.

PapežBenediktXVI.je19.decembrapodpisal21odlokovKongregacijezazadevesvetnikov,sčimerjepriznal“junaškekreposti”kandidatomzablažene.

“Junaške kreposti” papež Benedikt XVI. ni pri­znallesvojemuneposrednemuprednikunasedežuapostolaPetrapapežuJanezuPavluII.(1978–2005),marvečtudižemaloboljčasovnoodmaknjenemu,zatopačistoničmanj“aktualnemu”(zaradiočitkovvzveziznjegovimravnanjemzJudimeddrugosve­tovnovojno)papežuPijuXII.(1939–1958).Stemje njun postopek na kongregaciji prišel v sklepnoobdobje. Za razglasitev za blažena je potrebno šepriznanjeozdravljenjananjunopriprošnjo.

Benedikt XVI. je 19. decembra poleg teh dvehpodpisalše19odlokovKongregacijezazadevesvet­nikovo“junaškihkrepostih”kandidatovzablažene.Mednjimitudizaleta1984ugrabljenegainumorje­nega(poljskatajnaobveščevalnaslužba)poljskegaduhovnikaJerzyjaPopieluszka,tesnopovezanegassindikatomSolidarnost.

PapeževkorakvpostopkuzarazglasitevpapežaJaneza Pavla II. za blaženega ni presenetljiv, saj jebilskorajpričakovan.Zanjsejepostopek,kijeedennajkrajšihvcerkvenizgodovini,začelhkrativRimuinKrakovu,zanjegovzačetekpajezasluženpapežBenediktXVI.,kijedaldovoljenjezapredčasniza­četek, kajti sicer mora od smrti kandidata minitinajmanjpetlet.

Preseneča pa, da se je Benedikt XVI. odločil zaistočasnopriznanje“junaškihkreposti”tudipapežuPijuXII.,nakateregasosepredvsemzgrinjaliočitkiJudovindrugihprizadetihzaradinjegovegaravna­njadoJudovmeddrugosvetovnovojsko.Nanjegovi

delovnimizijeležalustrezendokumentKongrega­cijezazadevesvetnikovdveletiinpol,karpomeni,dasejehotelpapežprejnatančnoprepričati,kajtipriznanje “junaških kreposti” kandidatu za blaže­negapomenipotrditev,dajepapežEguenioPacellikotduhovnik,škofinpapežzaresživelzglednoinkrepostno,seodlikovalvveri,upanjuinljubezni,patudipopogumu,razumuinmodrostitakovsvojihnastopihkottudislužbenemuravnanju.

PapežWojtyla,ki jekotprvipapežpoapostoluPetru, da bi se spravil z Judi, obiskal shodnico inIzraelgajeimelza“velikegapapeža”.

Vendar,kotvsekaže,bostanaoltarpovzdignjenaločenodrugoddrugega.Velikostvarigovorivpridtemu,dabitolahkodoletelopapežaJanezaPavlaII.žetaoktober.Koborazglašenzablaženega,bopotrebnoračunatizogromnomnožicoljudinaTrgusv.PetravRimu,karspetpomeni,dabostatodveločenivelikislovesnosti.Ozdravljenjefrancoskeredovnice,kijebolehalazaparkinsonovoboleznijo,napriprošnjopapežaJanezaPavlaII., jebogatodokumentirano,medtemkobomoralobitiozdravljenjenapriprošnjopapežaPijaXII.šepodrobnejepregledano.

TiskovnipredstavnikSvetegasedeža,p.FedericoLombardi,jevpogovoruzaCorrieredellaSerazavrnilštevilnekritikejudovskihorganizacijinposameznihznanihJudov,kisosezgrnilenapapežaBenediktaXVI.zaradipriznanja“junaškihkreposti”kandidatuzablaženegapapežuPijuXII.Poudarilje,dastempapežBenediktXVI.nizgodovinskosodiloponti­fikatuPijaXII.,marvečpotrdil,dajeEugenioPacellizglednoudejanjalkrščanskekreposti.Pomembenjepastoralnizornikottegapapeža,nepolitični.Cerkvi

JANEZ PAVEL II. BLIŽE OLTARJUpotrebno še priznanje čudeža na priprošnjo kandidata za blaženega

t

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2010

ŠMARNICE bodo V MAJUob1:30popoldne:šmarničnopremišljevanje,petelitanijeMaterebožjeinblagoslovzNajsvetejšim.Namaterinski dan, 9. majabodošmarniceobob3:00popoldne.

NEDELJA, 6. JUNIJA – TELOVO:procesijazblagoslovomzNajsvetejšimprištiriholtarjihboob10:30dopoldneprilurškivotlini,sledisv.mašaob11:00.

NEDELJA, 20. JUNIJA – Romanje društva Prekmurjeinočetovskidan.Sv.mašaob11:00,petepetelitanijeMatereBožjetakojpomašiprilurškivotlini.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 27. JUNIJA - Slovenski športni klubizLemontaorganiziratekmovanjesSlovenciizKanadevsobotoinnedeljo.Vnedeljoob11:00dopoldnebosv.mašaprivotlini,sledipikniknahribu.Slovensko-ameriški danobpraznikihneodvisnostiSlovenijeinZdruženihdržavAmerike.

NEDELJA, 18. JULIJA –KMarijiPomagajporomajočlanice Slovenske Ženske Zveze.Romarskamašaboob11:00dopoldne,pomašipetelitanijeMatereBožje.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 25. JULIJA – Romanje društva Sv. Ane KSKJ #170.Romarskamašaboob11:00dopoldne.PomašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Natopikniknahribu.

SOBOTA, 7. IN NEDELJA, 8. AVGUSTA – Romanje članic Oltarnih društev in Slomškovega krožka iz Clevelanda.Program:vsobotoob5:00popoldnekriževpot,ob7:30zvečersv.mašavcerkviinpetelitanijeMatereBožje.Vnedeljoob7:00jutranjasv.mašaromarjev(angleška),ob11:00romarskamašainpetelitanijeMatereBožjezblagoslovomprilurškivotlini.Pokosiluvromarskemdomuvcerkvi»SlovoodMarijePomagaj«.Polegtegaimajoromaricešesvojepobožnosti;čassiizberejosame.

NEDELJA. 8. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega katoliškega-kulturnega centra v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.

NEDELJA, 29. AVGUSTA – samostanski,“Medeni piknik” Romarskamašaob11:00dopoldne,pomašipetelitanijeMatereBožje,obojeprilurškivotlini.Kosilovkulturnemdomu,prodajahranetudinahribu.Žrebanjedobitkovboob4:00popoldne.

NEDELJA, 7. NOVEMBRA – Spomin naših rajnih, Verne duše.Ob2:30sv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozi ves mesec november opravljamo sv. maše za vse pokojne, ki nam jih priporočite, spomi-njamo se jih tudi v skupnih in zasebnih molitvah.

Spremembe v programu bomo pravočasno objavili.

NAŠI RAJNI:ALICE BELANGER, Lockport, ILDANICA VLAHOVIČ, Lemont, IL

DAROVIZA SVETE MAŠE:$90:S.Vidmar;$70:F.Omahen;$60:F.Kosir,J.Gerzel;$50:M.Holjevac;$40:L.Zupancic,J.Kastelic;$30:D.Senk;$25:A.Krizman;$20:V.Omahen,M.Fabian,F.Markosek,A.Jenskovec,M.Tavcar;$15:R.Novak­Smej;$10:M.Snedder,I.Dimnik,D.Strmsek.

ZA CERKEV:$10:D.Senk.

ZA SAMOSTAN:$20:M.Stariha,S.Vidmar.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA:$20:A.&F.Wozniak.

ZA LUČKE:$10:M.Fabian;$5:D.Senk,A.Jenskovec,F.Dimnik.

ZA MISIJONE:$40:L.Zupancic;$30:V.Jursinic;$20:S.Vidmar,A.Jenskovec.

ZA BARAGOVO ZVEZO:$20:G.Gombac,S.Vidmar.

DAR LISTU AM:$240:J.Gerzel;$40:F.Markosek;$25:S.Smole,

J.Kastelic;$20:F.Kosir,M.Dolynka;$15:V.Jursinic;$10:M.Ko­mljanec;$5:I.Dimnik.

Vspomin+BogumilaKranjca:$70M.Kranjec.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

njegovo življenje pomeni vzor življenja v veri. Čezgodovinarjipridejododrugačneugotovitve,lahkosvobodno zastopajo svoje mnenje. P. Lombardi jetudizanikal,dabivvatikanskemtajnemarhivuna­

črtnozadrževalizgodovinskeraziskave.Tamničesarneprikrivajo,trebapasejezavedati,dajezaureditev16 milijonov listov, 15.000 map in 2500 fasciklovpotrebnihpetdošestlet.

t