TEACCH Razumevanje učnih stilov in potreb oseb z

avtizmom

Mateja Šilc, prof. def. za osebe

z motnjami sluha in govora

TEACCH

• državni program, ne stroga metoda

• etični okvir okoli znanja o avtizmu

• edukacija, ki temelji na dokazih, servis in raziskovalni program za osebe z avtizmom vseh starosti in zmožnosti

• Eric Schopler in sodelavci

• v zgodnjih 70ih letih prejšnjega stoletja.

»Kultura avtizma«

• Kako se prilagajamo v interakcijah z ljudmi drugih

kultur? Kaj naredimo, ko potujemo v daljne države?

• Terapevt, učitelj = medkulturni prevajalec (razume obe okolji)

• Prevaja osebi z avtizmom pričakovanja in funkcioniranje v neavtističnem okolju

• Povečati spretnosti in razumevanje učenca z avtizmom + vzpostaviti bolj razumevajoče okolje, prilagojeno posebnim potrebam in omejitvam oseb z avtizmom

Teacch načela spoštujemo drugačnost oseb z avtizmom

vključevanje oseb z avtizmom v našo družbo na kar se da prijeten način

spoštujemo mnenje staršev in ga vključimo v odločitve glede njihovega otroka

Cilj intervencij ni „pozdraviti otroka“, da postane „normalen“

Edukacijski cilji: pridobivanje znanj/spretnosti in razumevanje okolja

Cilji

pripraviti ljudi z avtizmom na neodvisno delovanje doma, v šolah in v širši skupnosti

pomagati otrokom z MAS, da razvijejo maksimalno stopnjo avtonomije v odraslosti

pomagati otrokom z MAS pri razumevanju sveta, ki jih obdaja

Pomagati otrokom z MAS pri pridobivanju komunikacijskih veščin, s katerimi se bodo lahko povezovali z drugimi ljudmi.

Ponuditi otrokom z MAS potrebne sposobnosti za odločanje o lastnem življenju.

TEACCH

• Večja prilagodljivost: izobraževanje + prilagajanje okolja za regulacijo primanjkljajev.

• Sodelovanje s starši: starši sodelujejo s strokovnjaki kot so-terapevti za svoje otroke tako, da se tehnike lahko izvajajo doma.

• Strukturirano poučevanje: raziskave kažejo, da otroci z MAS pridobijo več od strukturiranega okolja kot od prostih pristopov

Spekter avtističnih motenj

Izmerjen IQ

Socialna

Interakcija

komunikacija

Težka MDR nadpovprečen

ravnodušen pasiven aktiven/čuden

Neverbalen Verbalen

Spekter avtističnih motenj

Groba

motorika

Fina

motorika

Senzorika

neroden okreten

Nekoordiniran Koordiniran

Hiposenzibilnost Hipersenzibilnost

Učni stili Nekaj karakteristik: • Izrazito vizualni učenci • Težave izvršilnih funkcij: težave sekvencioniranja • Ozek fokus – osredotočanje na detajle in ozke interese • Težave multiple percepcije – skupna vezana pozornost • Težave teorije ume – ne morejo „brati misli“ • Potrebujejo več časa za procesiranje • Težave časovne, prostorske organizacije in motoričnega

načrtovanja – potrebujejo predvidevanje z jasnim pričetkom in koncem aktivnosti

• Težave senzorne integracije (hiper- ali hiposenzibilnost) – potrebujejo odmore od stimulacij za preprečevanje izbruhov

Vizualni učenci

• POKAŽI MI! NE LE POVEJ!

• Mislimo v besedah. MAS – mislijo v slikah.

Vizualno podporo moramo

uporabljati vsaj 80% časa.

You put in a key word; it brings up pictures.

Sinestezija je pojav, ki zaznamuje mešanje dveh ali več čutnih zaznav. Pri sinesteziji draženje ene čutne modalnosti povzroči jasno predstavo druge, obe zaznavi pa se zdita kot enotna lastnost dražljaja. Najbolj znane pojavne oblike so videnje zvokov, okušanje tipa, slišanje barv in zaznavanje črk ter števil v barvah. Prav to je najpogostejša in najbolj opazovana oblika sinestezije.

Slika kot primer

• Abstraktne pojme učimo s pomočjo slik.

• Uporabimo več slik (generalizacija!)

POVEZAVE • Hitrost procesiranja (počasnejše procesiranja informacij, zaradi

počasnejše sinhronizacije med možganskimi centri)

• Dostop in „čiščenje“ možganov (tvorjenje sinaps: krepitev + sinaps, zamiranje – sinaps) --- kopičenje nepomembnih informacij v možganih

Raziskava: Otroci z MAS so preveč stimulirani. Odrasli z avtizmom imajo preveč sinaps.

Michael Just: preučevanje beline; pri MAS je belina oškodovana, zlasti frontalni in posterioni predeli, ki prenašajo informacije med deli možganov. Posledica: težave na področju socialnih veščin.

• Smiselne povezave (težave organiziranja in kombiniranja idej, materialov, aktivnosti)

• Brain power https://www.youtube.com/watch?v=zLp-edwiGUU

Za predelavo informacij in odgovor potrebujem čas!

Koliko je 2+3?

Uporabi številski

trak!

No, daj! Potrudi se!

Koliko je 2+3?

Me sploh poslušaš?

Slikovni slovar

• Vprašanja: namesto priklica izbira pravilnega odgovora (prepoznava!)

CENTRALNA KOHERENCA (osrednja usklajenost)

Preizkus:

1. Pripoveduj zgodbo o spodnji sliki.

2. Poišči stvari, ki so spodaj, na zgornji sliki (25 s).

• Snežaki nosijo šale.

-----------------------------

• Kateri letni čas je?

• Zakaj nosijo šale?

Težave ocenjevanja relativne pomembnosti vseh podrobnosti

IZVRŠILNE FUNKCIJE – IZVRŠILNO DELOVANJE

• Vzdrževanje pozornosti

• Mentalno načrtovanje

• težave organiziranja (sočasno usmerjanje pozornosti na trenutno situacijo + želeni izid)

• Nadzorovanje/uravnavanje motečih dejavnikov

• kontroliranje vzgibov

• Tranzicije/prehodi od ene aktivnosti na drugo

• Reševanje problemov

• fleksibilnost

• Načrtovanje serije aktivnosti, ki so koordinirane.

• Sekvence/koraki: kaj bo sledilo, kje smo bili/kje smo/kje bomo

• težave v organizaciji podrobnosti, detajlov

Osebe z avtizmom:

- dober spomin,

- Slab smisel za zaporedja (se zmedejo sredi aktivnosti, nepravilno zaporedje) (zjutraj se vstane, si počeše lase, se stušira, si umije lase, obuje čevlje preden si obuje nogavice = s tem sporočajo, da so osvojili posamezne korake)

POMOČ PRI ZAPOREDJIH

• Poenostavljanje aktivnosti: delitev na korake

• Uporaba slik

• Okviri okoli slik

• Povečave slik

Preberi urnik in naredi X ob končani aktivnosti: ___ 14.00 kosilo ___ 14.30 prosti čas: kocke ali risanje ___ 15.00 domača naloga ___ 17.00 plavanje ___ 19.00 večerja ___ 19.30 kopalnica

Težave generalizacije

• Težave prenosa naučenih spretnosti v druge situacije.

• Svet = serija nepovezanih izkušenj in zahtev

• Ne gradijo razmerij med idejami in dogodki.

• Nezmožnost nalaganja pomena lastnim izkušnjam.

• npr. umivanje krožnikov = umivanje kozarcev

• preoblačenje v službi pred sodelavci, preoblačenje na parkirišču

• težave teorije uma

POZORNOST

POZORNOST

POZORNOST

• Fokus: bolj intenziven, blizu

• Težave z „multitasking“ (počasnejše procesiranje in delovanje)

• Težave organizacije prostora in časa (težave s čakanjem, konec, začetek, prehitro/prepočasno opravljanje nalog)

• Težave vključevanja/vstopanja v skupne aktivnosti zaradi ozkih interesov (ko se vključijo, jih je težko preusmeriti na drugo aktivnost)

• Preusmerjanje pozornosti iz znanih aktivnosti na druge aktivnosti! Vključevanje pričnemo s stvarmi, ki jih zanimajo!

• Posamezniki, ki funkcionirajo na višji kognitivni ravni: osredotočanje na kognitivne detajle

• Manj sposobni ocenjevanja ustrezne pomembnosti detajlov, ki so jih opazili (drobna smet/avtobus)

SKUPNA VEZANA POZORNOST

STIMULACIJA

• Preveč sinaps preveč stimulirani in pogostejši epileptični napadi (več aktivnosti v možganih)

• Stimuli so aktivnejši in številčnejši (težave s filtriranjem dražljajev)

• Več odmorov

svetloba govor, zvoki temperatura tekstura

Odkrenljivost, senzorna integracija

• Težave senzorne integracije (hipo/hiper)

• Skoncentrirani na občutke, ki so zanimivejši ali njim pomembnejši kot zahteve učitelja

• Preskakovanje pozornosti iz enega občutka na drugega

• Moteči so predvsem vizualni in slušni dražljaji

• Velike težave pri interpretiranju in postavljanju prioritet zunanjih stimulacij ali misli, ki jih »bombandirajo« (raziskovanje dražljajev kot da so enako novi in vznemirljivi/izklopijo večino dražljajev okrog sebe in se usmerijo v zelo omejeno množico predmetov)

Močni vzgibi

• najljubši predmeti, izkušnje, občutki (npr. dotikanje kože), rituali

• Lahko so zelo intenzivni in vztrajni pri iskanju želenega objekta, izkušnje, ponovitev vedenjskega vzorca

• Notranji vzgibi: želja po določenem predmetu, ki se ga spominjajo iz preteklih doživetij

• Notranji kognitivni procesi: iskanje rim, štetje, računanje, ponavljanje dejstev

• ponavljanje določenega naučenega vedenjskega vzorca • vedenja, ki vsebujejo simptome obsesivno-kompulzivne

motnje (verjetno ne morejo zavestno nadzirati) • usmerjanje, nadziranje, spreminjanje takšnega vedenja = velik

izziv

KONKRETNO : ABSTRAKTNO MIŠLJENJE

• Težave s simbolnim ali abstraktnim jezikom

• Boljši pri podatkih, dejstvih

• Besede imajo en pomen! Ne razumejo dodatnih konotacij.

• Pravila in pričakovanja interpretirajo na konkreten način.

• Lažje razumejo posamezna dejstva ali koncepte, težave pri povezovanju dejstev.

• Integriranje pojmov s podobnimi informacijami (npr. prijazni ljudje).

Podrobnosti: Deček se guga. Deklica si zatiska oči. Koncepti: Zakaj si deklica zatiska oči?

• „POSPRAVI SOBO!“ X

POSPRAVI SOBO ___ postelji posteljo ___ igrače zloži na police ___ s krpo pobriši prah na policah in mizi ___ posesaj tla ___ izprazni koš za smeti

Omejene socialne spretnosti • Socialne spretnosti zavisijo od zmožnosti črpanja

multiplih informacij iz okolja, njihovega interpretiranja, prepoznavanja pomembnosti, kar omogoča organizacijo jezikovnega odziva, ki ga oblikujemo glede na predvidevanje, kako ga bodo drugi sprejeli.

• Vzpostavljanje očesnega kontakta lahko poviša nivo anksioznosti/odkrenljivosti

IGRA:

• Lažje se naučijo izvesti nalogo, ki je

strukturirana in organizirana

• Sproščanje in kreativnost sta težavnejša

Težave iniciacije

• Lahko izgledajo nemotivirani

• odvisni od drugih, ki jih vključijo v aktivnost

• Izraziti primanjkljaji organiziranja vedenja

• ne razumejo pričakovanj ali potencialnih nagrad

• Lahko imajo moten občutek za čas

• Morda nagrade nimajo pomena

Anskioznost • Pogosto razburjeni ali na robu izbruha

• dovzetni na visoko stopnjo anksioznosti

• nekaj anksioznosti je potrebno pripisati biološkim dejavnikom

• lahko posledica pogostih soočanj z nepredvidljivim in vznemirljivim okoljem, ki jih preplavi z dražljaji

• pogosto težave z razumevanjem pričakovanj drugih in dogajanja okrog njih

Verbalna in/ali fizična agresija

• temper tantrums, kričanje, uničevanje lastnine, agresija do drugih ali avtoagresija

• Lahko posledica spremembe rutine/okolja

• Lahko posledica omejenih zmožnosti komuniciranja

Izogibanje/umik

• Morda ne razumejo uporabljenih besed, obrazne ekspresije ali telesne govorice ali socialnih pričakovanj

• Lahko jih vodijo močni vzgibi

• Senzorni dražljaji v prostoru jih lahko preplavijo

• Pravila so lahko preveč abstraktna ali nejasna

Spoznajmo učenca!

• Močna področja?

• Interesi?

• Kaj ima rad?

• Strah in frustracije?

• Področja, kjer potrebuje podporo?

Gradimo na močnih področjih in interesih

• Spodbujamo pozitivne interakcije

• Lažje učiti ob uporabi predmetov, ki se vežejo na njihove interese

PREFERENCE

• Urejeno, pospravljeno

• Predvidljivo

• Jasno in specifično/natančno opredeljeno

• Poznano Ne maram dvoumnosti in negotovosti!

Urejeno in pospravljeno • „Če ne boš organiziral in strukturiral stvari za mene, bom

to storil sam. Potem boš težko karkoli spremenil!“

• Stvari v predalih, opremljenimi s slikami.

Predvidljivost Urnik:

- Kaj se bo zgodilo?

- Kdaj se bo nekaj zgodilo?

- Kdaj se nekaj ne bo zgodilo?

- Ne sedaj, potem nikoli!

• Potreba po rutini

• Spremembe ali motnje v rutini vodijo v stres

• Rutine in predvidljivo okolje vodijo v pomiritev, občutek varnosti

Jasno in natančno opredeljeno

• Jasna in točna navodila z vizualno oporo!

• „Daj na mizo žlico in krožnik.“

Poznano • Uporabimo stvari, ki so osebam z avtizmom že znane in ki

jih imajo radi. • Širimo poznane aktivnosti in predmete v druga okolja in

sisteme (tranzicije!) TRANZICIJSKI KLJUČI (slike ali predmeti): • Terapevtka žoga = senzorni odmor • Nakupovalna vrečka = nakupovanje • Kopalke = kopanje • Rumen kozarec = pitje • Žlica = kosilo • DVD = gledanje risanke

OSNOVNE POTREBE

• Razumevanje sveta

• Predvidljivost prihodnjih dogodkov

• Občutek kontrole, nadzora

• Zadovoljevanje natančnosti, perfekcionizma

STRUKTURIRANO UČENJE DOMA IN V SKUPNOSTI

Osnovni princip TEACCH je strukturirano učenje!

TIPI STRUKTUR

Vizualna struktura naloge

Sistem aktivnosti (delovni sistem)

Dnevni individualni urnik

Fizična organizacija (ureditev, omejitev prostora)

Zakaj strukturirano učenje?

• Boljše razumevanje situacij in pričakovanj

• Učna podpora

• Neodvisnost

• Generalizacija

• Zmanjšuje in preprečuje vedenjske težave, ki so pogosto rezultat zmedenosti in anksioznosti

• Preprečuje preobremenjenost

Osredotoča se na težave na področjih:

• receptivni in ekspresivni govor

• razumevanje socialnih pravil

• sekvencijski spomin

• senzorna integracija

FIZIČNA ORGANIZACIJA

• KAJ DELAMO KJE?

• Okolje naj bo organizirano tako, da otrok razume, kjer se dogajajo različne aktivnosti in kjer se nahajajo materiali.

• Vključuje aktivnosti kot: delo, igra, hranjenje, glasba in tranzicije (prehodi)

• Ključni koncepti, ki jih moramo upoštevati pri fizični organizaciji:

- Vzpostavitev jasnih vizualnih in/ali fizičnih omejitev,

- Zmanjševanje vizualnih in slušnih motečih dejavnikov

- Določitev področij vseh aktivnosti

• Fizične razmejitve področij: – preproge

– omare, police

– trakovi po tleh

– razporeditev miz

• Jasno opredeljena mesta za posamezne materiale:

- škatle, številke, barve

• Ko se učenci naučijo delovati bolj samostojno, se lahko fizična struktura počasi zmanjšuje.

• Učitelj mora imeti možnost opazovati vse prostore iz vseh drugih prostorov v učilnici!

• Kam grem in katero aktivnost lahko pričakujem?

• Kaj se bo zgodilo nato?

• Prikaz zaporedja aktivnosti v šoli in doma

• Urniki: del strukture razreda.

• Predvidevanje dnevnih in tedenskih dogodkov.

• Otrok pogleda urnik in vidi simbole (predmet, fotografija, slika, beseda) za posamezne aktivnosti.

• Zmanjšuje strah pred neznanim.

• Učenje fleksibilnosti in sprememb.

• Spodbujanje samostojnosti (samostojno prehajanje iz aktivnosti v aktivnost)

URNIK

URNIKI

Sočasna uporaba dveh urnikov v razredu:

a) splošen razredni urnik (urnik pouka)

Kaže, kdaj učenci delajo in kdaj so na vrsti druge aktivnosti

b) individualni učenčev urnik.

Kaže aktivnosti za učence; kaj mora učenec narediti med dejavnostmi

• Urnik naj bo prilagojen sposobnostim! Ne dajemo vsem otrokom urnikov enakih oblik!

a) SPLOŠEN RAZREDNI URNIK

• 8.30 Prihod učencev, slačenje, preobuvanje, pozdrav • 8.45 Učna ura 1: individualno učenje govora, individualen

trening veščin za samopomoč… (to je zaznamovano na individualnem urniku posameznega učenca)

• 9.30 Učna ura 2 • 10.15 Odmor • 11.00 Učna ura 3 • 11.45 Priprava na kosilo • 12.00 Kosilo • 12.30 igrišče/telovadnica • 13.00 Čiščenje miz in tal v jedilnici • 13.15 Odhod

b) DNEVNI INVIDIDUALNI URNIK

• Urnik: pričnemo s priljubljenimi

aktivnostmi!

NAJPREJ POTEM

Primeri:

• Ko učitelj in učenec končata neko dejavnost, učitelj pokaže učencu predmet naslednje dejavnosti.

a) Učenec se s predmetom premakne v naslednji delovni

prostor.

b) Učenec uporabi predmet kot primer pripomočkov, ki jih

mora vzeti in prinesti na delovno mizo.

• Fotografije aktivnosti: učenec prične z najvišjo fotografijo in vzame pripomočke, ki jih potrebuje, dokonča nalogo in pospravi pripomočke. Nadaljuje z uporabo tega urnika čez vse fotografije. Zadnja slike je slika igrače ali igre, ki jo ima učenec rad. Ko pride do te fotografije, se lahko igra z igračo, dokler ne zvoni zvonec.

• Check lista aktivnosti

• Na učenčevi mizi so vertikalno razporejeni krogi različnih barv. Učenec vzame najvišji krog in ga postavi poleg kroga iste barve, ki je pritrjen na škatlo. Škatlo vzame na svojo mizo, dokonča nalogo in postavi škatlo nazaj na polico. To

nadaljuje, dokler ne dokonča vseh barvnih krogov.

Spongebob pravi: „Preveri urnik!“

• V urniku izpostavimo aktivnosti, ki jih ima otrok rad.

• Podčrtamo

• Spremenimo barvo

• …

matematika

naravoslovje

glasba

naravoslovje

Pred spanjem

• Uporaba predmetov namesto slik ali besednega urnika.

najprej potem

• sistem, ki daje otroku informacije, kaj mora narediti, ko pride v razred (npr. od L proti D, od zgoraj navzdol)

• Spodbujanje samostojnosti

• Učenje zaporedij

• Spodbujanje generalizacije

• Ponuja domačnost, predvidevanje

• Kaj moram narediti?

• Koliko moram narediti?

• Kako in v kakšnem zaporedju moram to narediti?

• Kako vem, kdaj bom končal?

• Kaj se bo zgodilo, ko bom končal?

SISTEM AKTIVNOSTI

SISTEM AKTIVNOSTI DOMAČA NALOGA KONČANO

1. Zapiši števila v pravilnem zaporedju.

2. Preberi zgodbo v učbeniku na strani 10.

3. Pospravi delovni list in učbenik v torbo.

Zelo dobro Miha. Sedaj lahko govoriš o vremenu.

Tuširanje • Koraki!

• Določimo kvantitete!

glava

trup

2 roki

2 nogi

Gospodinjska opravila

• Če otrok ne pozna sosledja korakov posamezne aktivnosti, zložimo predmete v škatle po pravilnem zaporedju.

• Primer: čiščenje oken

• Definiramo števila ponovitev z oznakami,

• „3x poškropi okno“

STOPNJE SISTEMOV AKTIVNOSTI • Od leve proti desni

• Odpri embalažo

• Razgrni vrečko

• Postavi vrečko v mikrovalovno pečico

• Pritisni START

• Počakaj na pisk mikrovalovne pečice.

• Odpri mikrovalovno pečico

• Previdno odpri vrečko

3 2 0

ODPRI

3 2 0

START START

Nakupovanje

Slika škatle „končano“

PREDVIDLJIVOST • Dovoljeno/ni dovoljeno: uporabljamo rdečo in zeleno

karto

• Če je karta večkrat uporabljena, otrok generalizira njen pomen

• Primer: vrata ne odpiramo tujcem, odpremo pa jih policistom in gasilcem.

Težava razumevanja, da je gasilec neznanec, a nam lahko pomaga.

Telovadba

• Trebušnjaki: metanje žetonov v škatlo za jajca

Oblačila

• Seznam oblačil v mapah različnih barv

vroče – vzemi rdečo mapo,

toplo – vzemi rumeno mapo,

mrzlo – vzemi modro mapo

zelo mrzlo – vzemi modro mapo

• Škatle različnih barv

• termometer

Zalivanje rož

Umivanje zob

• Rdeča tabletka pokaže, kje si otrok ne umiva dobro zob

• Na sliki označimo, kje si mora bolj umiti zobe

• Nastavimo čas na uri, otrok pa si še 1x umije zobe

Storitve - plačilo

• Potrebujemo vrečko/ovojnico s sliko storitve

• Na vrečki je označena cena storitve

• Otrok da v vrečko enak znesek

• Otrok plača iz vrečke

Zmeda

• Usmerjenost v vsakodnevne aktivnosti (sortiranje: recikliranje, oblačila, pribor…)

• Dve barvi + dve obliki

Prednosti uporabe strukture • Organizacija prostora nudi predvidljivost in red,

zaradi česar osebo pomirja. • Nudi vizualno podporo zaporedja informacij. • Vključuje rutine in nudi domačnost. • Vključuje ozke interese oseb z avtizmom in jih

uporablja za vstopanje v aktivnosti in za širjenje interesov.

• Usmerja se v razvijanje neodvisnosti. Če otrok naredi napako pri samostojnem delu, ga ne prekinjamo! Ob koncu preverimo nalogo in otrok po potrebi popravi napako.

VIZUALNO STRUKTURIRANE NALOGE

VIZUALNO STRUKTURIRANE NALOGE

• Vizualne predstavitve informacij, ki nudijo otroku sistem za izvedbo pravilnega zaporedja aktivnosti

• Nudi otroku strategije za izvedbo naloge in uporabo materialov na fleksibilen način

a) Vizualna navodila

b) Vizualna jasnost

c) Vizualna organizacija

a) Vizualna navodila • Vizualne predstavitve informacij, ki nudijo otroku

sistematično strategijo za sestavljanje delov naloge v celoto v pravilnem zaporedju

• Pisna navodila

Napiši spis o vulkanih.

Zajemi odgovore na naslednja 4 vprašanja:

1. Kaj povzroči izbruh vulkana? (str. 112)

2. Kaj se zgodi ob izbruhu vulkana? (str. 113)

3. Kakšen učinek ima velik izbruh vulkana na vreme? (str. 115)

4. Kje ležijo največji vuklani? (str. 121)

Slikovna navodila

Pisna navodila

Slikovni slovar

Vizualna struktura

• pisna navodila

• slikovna navodila

• pisna + slikovna navodila

• Sestavljanke z utori

• Materiali, ki opredeljujejo nalogo

• Vzorci produkta

modra zelena oranžna

Pisno + slikovno navodilo IZDELAJ VOŠČILNICO ZA

VALENTINOVO

Preloži papir

Izreži

prilepi

Napiši: Veselo Valentinovo!

Podpiši se

Materiali, ki opredeljujejo nalogo

Izbira kartice • Sestavi zaporedje • Postavi kot je na sliki • Sestavi kot je na sliki (vzorci produkta: slikovni ali fizični model produkta) • Podaljšujemo čas z dodajanjem materiala, ki ga

grupiramo v skupine (škatle)

b) Vizualna jasnost

• Poudari pomembne aspekte navodila z namenom usmeritve pozornosti učenca

• Npr. uporaba barv, podčrtanje besede, določitev postavitve materiala in

izdelka ali odgovora

• Jasen koncept končanja naloge!

Konec naloge

Urnik Končano

1.

2.

3.

4.

5.

PO NALOGAH:

• Odkljukati končano nalogo

• Material „izgine“

• Pospravimo material

Oštevilčimo zaporedje

Zaporedje od zgoraj navzdol

c) Vizualna organizacija

• Nadzorovanje senzorne stimulacije z organizacijo materialov

• Omejitev fokusa pozornosti

• Omejitev izbir

• Omejitev materialov, škatle

• Stabiliziranje materialov (ježki…)

• ena naloga = ena enota

• Segmentiranje materialov

Omejitev fokusa pozornosti

Omejitev izbir

• Prekrijemo eno odprtino, odstranimo eno barvo…

Omejitev materiala

• Material organiziramo, pospravimo v škatle

Stabiliziranje materialov

Segmentiranje navodil

Segmentiranje materalov in stabiliziranje na škatle

Metode učenja:

Fizična podpora

Verbalna podpora

Vizualna podpora

Gestikularna podpora

Posnemanje

Situacijska podpora (prostor, materiali)

RAZŠIRJANJE STRUKTURE

RAZŠIRJENE STRUKTURE

• Namesto usmerjenosti v reduciranje repetativnega vedenja in ozkih interesov, ponudimo otroku več izbir, več aktivnosti.

Prioritete za produktivno in smiselno

življenje

- Fleksibilnost

- Maksimalna samostojnost

- Generalizacije sposobnosti

- Pozitivna samopodoba

- Strategije spoprijemanja s problemi

Fleksibilnost • Spreminjamo zaporedja nalog in količino

• Npr. DELAM ZA…

• Sistemi žetoniranja…

• Vizualiziramo spremembo:

- uporabimo simbol „sprememba“

- začnemo s spremembo negativne

dejavnosti v pozitivno (tisto, ki jo ima rad)

- vključimo razlog, saj ga oseba z avtizmom

ne bo nujno razumela samoumevno

- Koncept presenečenja – nekaj zabavnega!

• Spremenimo barvo

matematika

naravoslovje

glasba

naravoslovje

SPREMEMBA IZBERI???

Fleksibilnost – sprememba navodil

• Učenje koncepta o uporabil materiala v različnih nalogah

• Razvrščanje: barve, oblike, velikosti…

Samostojnost

• Vizualna pravila in ponazorila

odmor

POČAKAJ

pomoč

Generalizacija

• Uporaba materialov in sistemov v različnih okoljih na različne načine in v različne namene (npr. sistem umivanja rok doma in v šoli, učenje komunikacije po PECS z različnimi komunikacijskimi partnerji…)

• Tipični otroci: od splošnega k specifičnemu

• Otroci z MAS: od specifičnega k splošnemu

• Več ponovitev

Pozitivna samopodoba

• Pohvale naj bodo vizualne: check-lista, žetoniranje, DELAM ZA…., štatla „končano“ je polna…

• Takojšnja vizualna povratna informacija in spodbuda!

Strategije spoprijemanja

• PowerPoint o njihovem interesu

• Joga, sproščanje

• dihalne vaje (namenjanje in sproščanje mišic): 3x globoko vdihni, napni in sprosti vrat/ramena/…

Spongebob pravi: „Sprememba v urniku

je OK!“

Prilagoditev okolja

• Fizična: organiziranje okolja v jasno opredeljena področja (igra, delo…), fizično vodenje in vzratno veriženje

• Simbolna: označevanje/poimenovanje s slikami, besedami, urniki, slikami PINK…

• Socialna: rutine, socialne zgodbe, stripi, scenariji,…

TIPI STRUKTUR Vizualna

struktura

naloge

Sistem aktivnosti (delovni sistem)

Dnevni individualni urnik

Fizična organizacija (ureditev, omejitev prostora)

Kaj delamo kje?

Kam grem in katero aktivnost lahko pričakujem? Kaj se bo zgodilo nato?

Kaj moram narediti? Koliko moram narediti? Kako in v kakšnem zaporedju moram to narediti? Kako vem, kdaj bom končal? Kaj se bo zgodilo, ko bom končal?

Nudi otroku strategije za izvedbo naloge in uporabo materialov na fleksibilen način. a) Vizualna navodila b) Vizualna jasnost c) Vizualna organizacija

Zahvaljujem se za pozornost!