TEHNIŠKA SKICA NA RAZREDNI STOPNJI DEVETLETNE …pefprints.pef.uni-lj.si/3968/1/MPotrebuješ_tehniška_skicaDD.pdf · ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, dr. Janezu Jamšku, za veliko

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

RAZREDNI POUK

TEHNIŠKA SKICA NA RAZREDNI STOPNJI

DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidatka:

dr. Janez Jamšek, doc. Mateja Potrebuješ Simonič

Ljubljana, september 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Janezu Jamšku, za veliko mero potrpežljivosti, vse nasvete

in predloge, ki mi jih je namenil tekom pisanja diplomskega dela.

Iskrena hvala mami in očetu, ki sta mi omogočila šolanje in študij ter mi vsa leta stala ob

strani.

Najlepša hvala možu in otrokom, da so verjeli vame in me spodbujali h dokončanju

študija.

Hvala tudi vsem ostalim, ki so mi kakor koli pomagali v letih študija in pri pisanju

diplomskega dela.

I

POVZETEK

Slika lahko vsebuje nešteto podatkov, ki so prikazani brez uporabe besed. Z njo se

srečujemo od ranega otroštva in skupaj z odraščanjem se poglablja tudi naše znanje, ki je

potrebno za razumevanje sporočilnosti slik. Vsem je znana umetniška slika, vendar se vse

pogosteje srečujemo s tehniško sliko, z njeno najosnovnejšo obliko – skico, največkrat ne

da bi se sploh tega zavedali. Razumevanje tehniške slike in razumevnje njene vsebine,

nam je lahko v veliko pomoč v vsakdanjem življenju. Učenci se s tehniško sliko srečajo

že v osnovni šoli, tudi na razrednji stopnji.

V diplomskem delu smo ugotavljali, na kakšen način in v kolikšni meri se tehniška skica

pojavlja v posameznih razredih razredne stopnje. Pregled je zajemal strokovno literaturo

tehniškega risanja, vse učbenike in delovne zvezke učnih predmetov spoznavanje okolja

ter naravoslovja in tehnike. Pregledali smo tudi učna načrta učnih predmetov spoznavanje

okolja ter naravoslovja in tehnike. Ugotovili smo, da učna načrta predvidevata

spoznavanje in uporabo tehniške dokumentacije v tretjem, četrtem in petem razredu. V

učbeniških gradivih smo iskali različne načine podajanja tehniške skice in ugotovili, da

je pojavljanje skice prej izjema kot pravilo in jo najpogosteje nadomeščata ilustracija in

fotografija. Zaradi razumevanja zmožnosti tehniškega risanja učencev na razredni stopnji,

smo preučili literaturo o intelektualnem razvoju otrok.

V delu predlagamo način postopnega uvajanja tehniškega risanja, od risanja ravnih črt v

prvem razredu, za namen tvorjenja osnutka enostavnih predmetov. V drugem razredu

nadaljujemo z risanjem krivih črt in oboje združimo za risanje bolj zahtevnih oziroma

realnih osnutkov predmetov v tretjem razredu. V četrtem razredu predlagamo risanje

skice, s katero nadaljujemo tudi v petem razredu.

KLJUČNE BESEDE: tehniško izobraževanje, tehnika in tehnologija, razredni pouk,

tehniška skica, risba, osnutek, elementi tehniške risbe.

II

TEHNICAL SKETCH DRAWING IN THE ELEMENTARY SCHOOL

A picture may contain countless information presented without the use of words. We

encounter it from our childhood onward and our ability to understand picture messages

develops hand in hand with our maturity. Everyone is familiar with an artistic painting,

but we more and more frequently encounter the technical sketch drawing, with its most

basic form – the sketch, often without even being aware of it. The ability to understand a

technical sketch drawing and its content can be of great help to us in our daily lives.

Students get to know it in the elementary school, even on grade level.

Thesis attempts to establish in what way and how much the technical sketch drawing

occurs in individual classes and grades. The overview encompassed expert literature of

technical sketch drawing, all textbooks, worksheets of individual science and technical

classes. It was discovered that the teaching curriculums expect the usage and learning of

technical documentation in the 3rd, 4th and 5th grades. In textbook materials we searched

for different ways of creating a sketch drawing and have asserted that the appearance of

a sketch drawing is more an exception than the rule and is most commonly replaced by

an illustration or a photo. In order to understand the comprehension abilities of technical

drawing of elementary grade level students we studied the literature on the intellectual

development of children.

We recommend a gradual implementation of technical drawing, from drawing straight

lines in first grade for the purposes of creating a draft of simple objects. In second grade

we continue with drawing curved lines and combine both for the purposes of drawing

more demanding or realistic drafts of 3rd grade objects. In 4th grade we suggest the

drawing of a sketch, with which we continue in the 5th grade.

KEYWORDS: engineering education, design and technology, elementary level school,

technical sketch drawing, draft, technical drawing elements.

III

KAZALO

1 UVOD ----------------------------------------------------------------------------- 1

1.1 Opredelitev problema --------------------------------------------------------------------- 1

1.2 Cilji ----------------------------------------------------------------------------------------- 2

1.3 Raziskovalna metoda --------------------------------------------------------------------- 2

2 TEHNIŠKO RISANJE ---------------------------------------------------------- 5

2.1 Tehniške risbe ----------------------------------------------------------------------------- 5

2.2 Posebnosti pri tehniškem risanju -------------------------------------------------------- 7

2.2.1 Papir in format --------------------------------------------------------------------- 8

2.2.2 Zarisovalni in merilni pripomočki ---------------------------------------------- 9

2.2.3 Črte --------------------------------------------------------------------------------- 10

2.2.4 Oprema risbe ---------------------------------------------------------------------- 11

2.2.5 Tehniška pisava ------------------------------------------------------------------- 12

2.2.6 Kotiranje --------------------------------------------------------------------------- 13

2.3 Pravilna drža pisala in risanje črt ------------------------------------------------------- 14

2.3.1 Drža svinčnika -------------------------------------------------------------------- 14

2.3.2 Drža telesa ------------------------------------------------------------------------- 16

2.3.3 Skiciranje črt ---------------------------------------------------------------------- 16

3 RISANJE V OSNOVNI ŠOLI ------------------------------------------------ 21

3.1 Tehniška skica v učnem načrtu --------------------------------------------------------- 21

3.1.1 Spoznavanje okolja -------------------------------------------------------------- 22

3.1.2 Naravoslovje in tehnika --------------------------------------------------------- 22

3.1.3 Umetniško risanje in likovna vzgoja ------------------------------------------- 23

3.1.4 Matematika ------------------------------------------------------------------------ 24

3.2 Gradiva ------------------------------------------------------------------------------------ 25

3.3 Pregled učbenikov in delovnih zvezkov ----------------------------------------------- 25

3.3.1 Prikaz različnih stopenj tehniške slike v učnih gradivih -------------------- 26

3.3.2 Načini podajanja navodil za izdelavo tehniških izdelkov ------------------- 28

3.4 Razvojne stopnje ------------------------------------------------------------------------- 31

3.4.1 Intelektualni razvoj otroka ------------------------------------------------------ 31

4 OD OSNUTKA DO RISBE -------------------------------------------------- 35

IV

4.1 Prvi razred --------------------------------------------------------------------------------- 36

4.2 Drugi razred ------------------------------------------------------------------------------- 38

4.3 Tretji razred ------------------------------------------------------------------------------- 40

4.4 Četrti razred ------------------------------------------------------------------------------- 42

4.5 Peti razred --------------------------------------------------------------------------------- 44

5 DISKUSIJA --------------------------------------------------------------------- 47

6 ZAKLJUČEK ------------------------------------------------------------------- 49

7 LITERATURA ----------------------------------------------------------------- 51

8 PRILOGE ------------------------------------------------------------------------- I

8.1 Spoznavanje okolja ------------------------------------------------------------------------ I

8.2 Naravoslovje in tehnika ------------------------------------------------------------------ II

8.3 Likovna vzgoja --------------------------------------------------------------------------- IV

8.4 Matematika -------------------------------------------------------------------------------- VI

8.5 Kratke debele polne črte ----------------------------------------------------------------- XI

8.6 Dolge debele polne črte ---------------------------------------------------------------- XII

8.7 Krožnice --------------------------------------------------------------------------------- XIII

8.8 Vetrokaz --------------------------------------------------------------------------------- XIV

8.9 Cevja in korita ---------------------------------------------------------------------------XV

8.10 Gugalnica prevesnica ----------------------------------------------------------------- XVI

1

1 UVOD

V tehniki se za prikazovanje in prenos informacij uporablja predvsem grafično ali

slikovno komunikacijo. Če primerjemo besedilo ali sliko, nam slednja poda bistveno več

informacij, zato je bolj primerna kot govor ali pisana beseda. Kot vsako drugo vrsto

komunikacije, se je treba veščine branja in risanja tehniških slik naučiti. Zaradi njihove

kompleksnosti je potrebno postopno pridobivati znanje, ki je potrebno za razumevanje

tehniške dokumentacije. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu je nekdo sposoben

sprejeti informacije, je v veliki meri odvisno od njegovega intelektualnega razvoja. Tako

je tudi naloga učitelja, da s poznavanjem intelektualnega in motoričnega razvoja učencev

sprejema odličitve, koliko in kako bo podal potrebna znanja za razumevanje tehniške

dokumentacije. V pomoč učitelju za učenje tehniške slike obstaja različna literatura, v

tem diplomskem delu pa bomo sami podali smernice, kako tehniško skico približati

učencem razredne stopnje.

1.1 Opredelitev problema

Tehniške slike različnih vrst so v veliki meri prisotne v našem življenju. Otroci se že v

predšolskem obdobju srečajo s preprostimi načrti za sestavljanje igrač, ki so jim

razumljivi tudi brez pomoči odraslih. V šolski dobi učenci postopno pridobivajo znanje

branja in risanja tehnišnih slik. Razvojne posebnosti posameznega starostnega obdobja

določajo, in so hkrati vodilo učitelju, kako hitro in na kakšen način bodo učenci najhitreje

in najbolj poglobljeno usvojili novo znanje in ga uporabili tudi na drugih predmetnih

področjih. Kljub razumevanju in poznavanju potreb in zmožnosti učencev, pa učenci na

razredni stopnji ne pridobivajo pravega znanja o tehniškem risanju in tehniški risbi. Na

predmetni stopnji učenci znanje o tehniškem risanju usvajajo sistematično in poglobljeno,

medtem ko je v prvih petih letih šolanja tehnika in tehnologija, in s tem tudi področje

tehniškega risanja, integrirana v več predmetov. Največ stika s tehniko imajo učenci v

obliki praktičnega pouka, kjer izdelujejo različne predmete, bodisi na podlagi načrta ali

pa so jim dani le materiali in cilj, ki ga morajo doseči (npr. iz odpadne embalaže narediti

hranilnik). Načrte in skice, ki jih uporabljajo učenci pri svojem delu niso tehniške skice,

temveč popačena tehniška dokumentacija ali zgolj osnutki. Učencem predstaviti pravo

tehniško skico bi moral biti cilj, ne samo učnega načrta, pač pa tudi cilj vsakega učitelja

2

na razredni stopnji. Saj s spoznavanjem in poznavanjem pravil tehniškega risanja, učenci

razvijajo svoje ustvarjalno tehniško izražanje.

1.2 Cilji

Namen diplomskega dela je opredelitev sistematičnega uvajanja tehniškega risanja od

prvega do petega razreda osnovne šole in ugotoviti v kolikšni meri in na kakšen način je

zajeta in se podaja v učnem načrtu, učbenikih in delovnih zvezkih.

Cilji (C) diplomskega dela so:

C1: Določiti obseg tehniškega risanja za namen tehniškega izobraževanja na razredni

stopnji.

C2: Podati pregled stanja vključenosti tehniškega risanja na razredni stopnji.

C3: Podati navezavo obsega in globine tehniškega risanja z razvojnimi stopnjami učencev

na razredni stopnji.

C4: Podati predloge za postopno pridobivanje znanja o tehniškem risanju na razredni

stopnji osnovne šole.

1.3 Raziskovalna metoda Osnovna raziskovalna metoda, ki jo bomo uporabili pri nastajanju diplomskega dela bo

deskriptivno teoretična.

Dela in pisanja diplomskega dela se bomo lotili v naslednjih korakih:

1. pregledali bomo literaturo, ki se nanaša na tehnično risanje in tehnično skico,

2. proučili bomo učne cilje in standarde v učnem načrtu, pregledali obstoječe

učbenike in delovne zvezke,

3. ustvarili bomo kriterije, ki bodo določali razvojno stopnje tehnične skice in

4. podali bomo mnenje in priporočila, kako, glede na razvojno stopnjo učencev,

podajati nova znanja o tehniškem risanju.

Glavne metode zbiranja in prikazovanja podatkov bodo:

pridobivanje in proučevanje ustrezne literature,

3

študij virov in literature,

tabelarični način prikaza podatkov in

slikovni način prikaza podatkov.

4

5

2 TEHNIŠKO RISANJE

V tehniki se za prikazovanje in prenos informacij uporablja predvsem grafično ali

slikovno komunikacijo. Če primerjamo besedilo ali sliko, nam slednja lahko poda

bistveno več informacij, zato je bolj primerna kot govor ali pisana beseda. Ko so se pred

25.000 leti pojavile prve jamske slike, se je s tem pojavila tudi grafična komunikacija.

Skozi tisočletja se je grafična komunikacija razvila, nadgradila v tehniško komunikacijo.

Že Leonardo da Vinci je napisal knjigo o projekciji objekta, Gaspard Monge pa je postavil

osnovna pravila projekcij in osnove tehniškega risanja. S pojavom digitalnega

računalnika je prišlo do velikega napredka na področju inženirske grafike. V današnjem

svetu je računalnik nepogrešljiv, tako pri izdelavi, pregledu, shranjevanju in prenosu

tehniških risb, kot tudi pri grafični komunikaciji na splošno [1].

Informacije predstavljamo na razumljiv način, pri čemer jih povezujemo v sestavljene

sklope, bodisi v logične ali v vsebinske. Logično povezan sklop informacij o tehniškem

sistemu se imenuje dokument [1]. Vsebuje informacije, ki so predstavljene v slikovni ali

tekstovni obliki. Slikovni del tehniške dokumentacije predstavljajo različne vrste

tehniških risb.

2.1 Tehniške risbe

Risanje je zelo široko področje grafičnega izražanja. Poznamo začetniško otroško risanje,

izdelavo risanega okrasja, razne umetniške risbe in ilustracije, beležke in študije

znanstvenikov in raziskovalcev, tehniške risbe, ki se med seboj razlikujejo po tehniki,

pristopu in vsebini ter računalniške grafike [1].

Poznamo več vrst tehniških risb, delimo jih glede na: način risanja (prostoročne,

ravninske, računalniške), vrsti predstavitve skice, vsebino in namen (osnutki,

oblikovalske, izdelavne...) uporabe. Po vsebini jih delimo na [2]:

skica – prostoročna tehniška risba, ki ni narisana v merilu,

osnutek – prikaz faz razvoja izdelka brez končne odločitve,

razporeditvena risba – prikazuje razporeditev elementov v prostoru,

delavniška risba – je namenjena neposredni uporabi v proizvodnji,

6

sestavna risba – glavna risba, ki predstavlja celoten izdelek, slika 2.1,

skupinska risba – risbe sestavljenih elementov, sestavov, sklopov, delov izdelka,

risba elementa – risba nerazstavljivega sestavnega dela izdelka,

montažna risba – risba postopka sestavljanja predmeta,

sestavna shema – simbolična predstavitev zgradbe izdelka z označevanjem

sestavnih delov in

evidenčna shema – simbolična predstavitev zgradbe izdelka s popisom vsebine

konstrukcijske dokumentacije.

Slika 2.1: Sestavna risba ročne stege [4].

Za učence na razredni stopnji sta najpomembnejši skica in delavniška risba [3] , ki ju v

nadaljevanju podrobneje podajamo.

Skica je prostoročno izdelana risba, pri kateri se (do določene meje) upoštevajo pravila

tehničnega risanja, kot prikazuje slika 2.2. Najpogosteje skiciramo s svinčnikom,

praviloma brez uporabe pribora in pomagal (ravnil, šestil). Taka risba ni risana v merilu,

temveč (približno) proporcionalno glede na velikost predmeta. Skiciranje je najpogostejši

način risanja v tehniki. Uporabljajo ga konstruktorji za prvi prikaz idej, strokovnjaki za

pojasnjevanje izvedbe ali posamezne faze dela [1 - 3].

7

Slika 2.2: Skica podstavka [4].

Delavniška risba prikazuje predmet z vsemi potrebnimi informacijami za izdelavo. Pri

delavniški risbi se uporabljajo vsa pravila tehniškega risanja, to pomeni, da mora biti

risana v merilu, vse mere morajo biti kotirane. Primer delavniške risbe prikazuje slika

2.3. Navesti je treba še oblikovne in položajne tolerance, oznake hrapavosti površin,

gradivo predmeta in morebitno toplotno obdelavo [1, 3, 4].

Slika 2.3: Delavniška risba vretena [4].

2.2 Posebnosti pri tehniškem risanju

Tehniško risanje ni poljubno risanje. Da so tehniške risbe razumljive povsod po svetu, so

sprejeli mednarodne standarde, ki temeljijo na pravilih opisne geometrije. Pri risanju

uporabljamo papirje različnih formatov in gramatur, zarisovalne in merilne pripomočke;

risbe morajo biti pravilno opremljene z glavami in kosovnicami, uporabljamo različne

debeline in oblike črt, nenazadnje je pomembna tudi tehniška pisava [1], kar bomo v

nadaljevanju podrobneje predstavili.

8

2.2.1 Papir in format

Formati tehniških načrtov so predpisani s standardi, saj ti zagotavljajo enotno proizvodnjo

papirja in urejeno shranjevanje. Pri tehniškem risanju se uporabljajo različni A-formati

papirja, od A0 do A4. Osnovni format A0 je pravokotnik s ploščino 1m2. Slika 2.4

predstavlja, kako iz formata A0 dobimo vse ostale A formate [1].

Slika 2.4: Standardni A formati za tehniške risbe [4].

Papir ima, poleg formata, tudi različno debelino oziroma gramaturo. Pri tehniškem risanju

uporabljamo različne vrste papirja (papir, transparentni papir,milimetrski papir), ki jih v

nadaljevanju podrobneje predstavljamo.

Papir je gladek, bele barve, brez lesnih vlaken ter primeren za risanje s svinčniko in tušem.

Najbližje in najbolj poznan, je pisarniški papir z gramaturo 80 g/m2. Za tehnično risanje

se uporablja debelejši papir. Risalni polkarton je papir z maso 120 do 180 g/m2, risalni

karton, poznamo ga pod imenom šeleshamer, pa ima maso 180 do 320 g/m2. Beli risalni

papir je dobavljiv v formatih od A4 do A0 [1, 2, 4].

Transparentni papir (pavs papir) je prosojen papir, ki je primeren za risanje s svinčnikom

in tušem. V preteklosti se je največ uporabljal zaradi tehnike kopiranja tehniških slik.

Danes ga je v večini izpodrinil bel neprozoren papir, saj se za kopiranje uporablja kopirne

stroje. Pavs papir je lahko na obeh straneh gladek, hrapav ali pa kombiniran (na eni strani

gladek, na drugi strani hrapav). Izdelujejo ga z maso od 40 g/m2 do 100 g/m2. Tako kot

bel papir, ga lahko dobimo v formatih od A4 do A0 [1, 2, 4].

9

Transparentne folije so folije, na katere rišemo s posebnimi tuši. Debelina teh folij je med

0,05 mm in 0,2 mm in so primerne za predstavitev s projektorjem.

Milimetrski papir je neprosojen risalni papir ali transparentni papir s horizontalno in

vertikalno delitvijo (mrežo). Uporablja se za raznovrstne predstavitve, še posebej pa je

primeren za skiciranje.

Učencem je najbolj poznan bel papir, v formatih A4, A5 in A3. Prva dva formata sta jim

blizu, ker so učbeniki in zvezki praviloma teh dveh formatov, gramatura listov pa 80 g/m2,

razen platnic zvezkov in učbenikov, ki so višje gramature. Format A3 poznajo kot risalni

list pri likovni umetnosti in ima gramaturo 140 g/m2. Formata A0 in A1 učenci

uporabljajo za izdelavo plakatov in je praviloma višjih gramatur (200 g/m2).

2.2.2 Zarisovalni in merilni pripomočki

Pri tehniškem risanju uporabljamo različna risalna sredstva, prevladujeta pa svinčnik in

tuš. Poznamo svinčnike različnih trdot. Najbolj razširjen in v šoli uporaben je grafitni

svinčnik z oznako HB, ki je srednje trd. S H označuje tršo mino, ki vsebuje manj grafita.

Višja kot je številka pred črko, trša je mina- 1H, 2H, 3H, 4H... Mehke mine vsebujejo več

grafita in so označene s črko B. Višja, ko je številka pred črko, mehkejši je svinčnik – 1B,

2B, 3B, 4B... Pri tehniškem risanju je najbolj uporaben svinčnik s trdoto 2H, saj omogoča

risanje tako svetle (ozke) kakor tudi temne (široke) črte z enostavnim pritiskanjem

svinčnika na papir. V uporabi pa so tudi t.i. »tehniški svinčniki«, to so svinčniki z

grafitnimi vložki. V šoli so najbolj razširjeni tehniški svinčniki s srednje trdimi (HB)

grafitnimi vložki debeline 0,5 mm. Za potrebe tehniškega risanja so v uporabi še grafitni

vložki debeline 0,3 mm in 0,7 mm, s katerimi lažje narišemo različne debeline črt.

Dovoljena je tudi uporaba radirke.

Tuširna peresa učenci sicer ne uporabljajo, vendar je tuš pri tehniškem risanju zelo

pomemben. Uporablja se za risanje originalov in pri kopiranju so vedno vidne vse črte in

oznake. Prevladuje uporaba črnega tuša. Barvne tuše uporabljamo le pri risanju na bel

papir.

10

Poleg svinčnikov in peres potrebujemo še šestila, ki jih uporabljamo za risanje krogov,

odmerjanje in prenašanje mer. Ravnila, trikotniki (45° in 60°), kotomer, krivuljnike in

šablone. Risalne deske z ravnili uporabljajo npr. dijaki strokovnih šol, risalna miza z

možnostjo prilagajanja risalne plošče pa je osnovna oprema za tehniško risanje vseh, ki

se s tem poklicno ukvarjajo [1, 2, 4].

2.2.3 Črte

Črte pri tehniškem risanju se razlikujejo od črt umetniškega ustvarjanja. S predpisi

dosežemo popolnoma jasno in nedvoumno prikazovanje posameznih črt. S tem

izključimo kakršne koli nesporazume pri razumevanju in izdelavi risb [5]. Črte se

razlikujejo po vrsti in širini. Če naštejemo le nekaj: polna debela / tanka, črtkana debela /

tanka, črta pika debela / tanka, črtkana debela / tanka, prostoročna tanka, cik – cak tanka...

Kot prikazuje preglednica 2.1, vsako črto uporabljamo za točno določen namen.

11

Preglednica 2.1: Prikaz uporabe različnih oblik črt [5].

Oznaka:

Oblika: Opis: Uporaba:

A

debela, polna

za vidne robove in obrise predmetov,

za podčrtavanje pozicijskih številk,

za označevanje konca navoja,

za puščice, ki kažejo smer prereza ali pogleda;

B

tanka, polna

za šrafure,

za označevanje globine navoja,

za kotirne in pomožne kotirne črte,

za diagonale, ki označujejo ravne ploskve,

za zvrnjene prereze;

C

tanka, prostoročna za označevanje prekinitev in prelomov,

šrafura za les; D

cik – cak črta

E

črtkana, debela za prikaz nevidnih robov na risbah

večjega formata;

F

črtkana, tanka za prikaz nevidnih robov;

G tanka črta – pika –

črta za srednice in simetrale,

za srednice prerezov;

H

tanka črta – pika – črta, odebeljena na koncih in na mestih spremembe smeri

za označevanje prereznih ravnin;

J debela črta – pika –

črta za označevanje posebno obdelanih

površin predmeta

K

tanka črta – pika - pika črta

za označevanje alternativne lege premikajočih delov,

za ponazoritev oblike predmeta pred preoblikovanjem,

za težiščnice;

Učencem lahko predstavimo različne črte, po lastni presoji jim povemo, za kaj se katera

uporablja. Pomembno je, da znajo uporabljati debelo polno črto- za vse vidne robove (A)

in tanko polno- kot pomožno črto oziroma kotirno črto (B).

2.2.4 Oprema risbe

Vsaka risba ima okvir, ki omejuje prostor za risanje. Pri formatih A4 in A3 je okvir

oddaljen od levega roba 20 mm, od vseh ostalih robov pa 5 mm. Pri večjih risbah je

oddaljenost okvirja od vseh robov 5 mm. Okvir risbe rišemo z debelo polno črto [4].

V spodnjem desnem kotu, slika 2.5, narišemo okvirjen prostor, ki se imenuje glava risbe.

Glava vsebuje bistvene podatke, ki jih potrebujemo pri uporabi in prepoznavanju risbe:

ime risbe, številka risbe, ime podjetja ali šole, ime konstruktorja, merilo... [4].

12

Slika 2.5: Položaj glave risbe [4].

2.2.5 Tehniška pisava

Zadnja faza pri izdelavi tehniškega načrta je njegov opis. Vpisati moramo dimenzije,

opombe in podatke, izpolniti glavo in kosovnico.

Tehniška risba zahteva tehniško pisavo. Ta je, tako kot pravila tehniškega risanja,

standardizirana. V preteklosti je bil velik poudarek na tehniški pisavi, ki pa se je s

spremembo pisal spremenil. V preteklosti so pisali z redis peresi, cevkami, grafos peresi

vrste 0, drobne črke pa z damskimi preresi [2]. Slika 2.6 prikazuje pokončno (pod kotom

90° glede na vodoravnico) in poševno (nagnjena v desno pod kotom 75°glede na

vodoravnico) pisavo. Oblika pisave je enostavna in skladna, hitro naučljiva. Vselej je

potrebno paziti na čistost peres in tudi na čistost papirja. Velikost črk je odvisna od

velikosti načrta, namena, pomena napisa, razpoložljivega prostora. Velikost črk je 6 mm,

8 mm in 10 mm za glavne napise, 4 mm, 5 mm in 6 mm za pomožne napise, za obstranske

napise in kote pa so črke velike 2,5 mm do 5 mm. Tehniško pisavo najlažje vadimo, in

pri zahtevnih oziroma pomembnih načrtih izvajamo, s pomočjo mreže, ki jo položimo

pod papir, na katerega pišemo. Tako dosežemo največji učinek [1].

13

Slika 2.6: Tehnična pisava [5].

2.2.6 Kotiranje

Kotiranje je vpisovanje kot oziroma mer, ki določajo končno velikost izdelka. Risba mora

vsebovati vse mere, ki morajo biti napisane vsaka le enkrat in sicer tako, da ni potrebno

nobeno računanje, kot prikazuje slika 2.7. Kotiramo le vidne robove, nevidnih ni

dovoljeno.

Kotirna črta leži vzporedno z robom v razdalji minimalno 10 mm in naslednja v razdalji

7 mm, slika 2.8, in jih, tako kot pomožne črte, rišemo s tanko polno črto B. Pomožne

kotirne črte segajo 2 mm nad puščico oziroma kotirno črto. Puščice rišemo polne, v

dolžini, ki je enaka višini kotirnih številk – večja od 3,5 mm. Kotirne številke pišemo na

sredino kotirne črte, s tehniško pisavo. Številke morajo biti obrnjene tako, da jih beremo

od spodnje ali desne strani risbe [5].

Slika 2.7: (a) Nepravilno in (b) pravilno kotiranje stopnic [4].

14

Slika 2.8: Kotirne in pomožne kotirne črte [4].

2.3 Pravilna drža pisala in risanje črt

Za pisanje in risanje je pomembna grafomotorična spretnosti, h kateri štejemo: kontrolo

roke (stoja, dinamično sedenje), fine motorične spretnosti (koordinacija roka-roka, roka-

oko), dober položaj telesa, prepoznavanje predmetov, oblike, materiala, velikosti, teže,

disociacija, ohranjena površinska senzorika in dotik, bilateralna soročnost, srednja

orientacija, prehod preko sredinjske črte, zavedanje telesa, vidno planiranje, zaznavanje

dvo- in tri-dimenzionalnih oblik, prepoznavanje prstov, spomin, organizacija,

interpretacija in izkušnje. Za izvedbo grafomotorike mora imeti človek normalen mišični

tonus, dobro ravnotežje in senzorično integracijo [40].

Ravno črto lahko narišemo z roko, brez uporabe ravnila. Ta trditev je za mnoge začetnike,

ki se lotijo skiciranja, skoraj nepojmljiva. V začetku namesto ravnih črt rišemo valovite

ali ukrivljene črte, z vajami pa lahko dosežemo, da ravne črte, dele kroga, krog, mrežo ali

pa enake daljice skiciramo zelo natančno. V procesu pridobivanja spretnosti skiciranja,

moramo upoštevati tudi anatomske omejitve (drža svinčnika, gibljivost ramenskega,

komolčnega in podlaktnega sklepa) [1].

2.3.1 Drža svinčnika

Pri skiciranju je najprej potrebno zagotoviti pravilno držanje svinčnika. Sled zapisa kaže

natančnost oziroma usposobljenost za natančno prikazovanje tistega, ki je skico izdelal.

Pri tem je pomembno, da vemo, kaj je potrebno, da natančnost dosežemo. Ko položimo

roko na papir, posredno dušimo morebitne majhne sprostitve mišic in z rahlo napetostjo

mišic preprečimo nenadne mišične relaksacije. Dlan roke mora biti pri skiciranju čista in

nezamaščena. Na papir je naslonjena z čim večjo površino; mezinec in rob dlani v

15

njegovem podaljšku morata ležati na papirju, slika 2.9. Vsi ostali prsti, razen palca, ki v

delu objema svinčnik, so naslonjeni na mezinec [1].

Slika 2.9: Suha in čista pest mora biti z veliko površino položena na papir [1].

Svinčnik držimo med palcem, kazalcem in sredincem, pri čemer sta palec in kazalec rahlo

ukrivljena. Konica svinčnika sega 40 do 60 mm od konic prstov, ostali del svinčnika leži

na zgornjem robu dlani. S tako dolgo razdaljo med konico svinčnika in dlanjo lahko

ustvarimo enakomeren in majhen pritisk. Tako dobimo tanke, sive črte. Na sliki 2.10 je

narisan položaj dlani, ki omogoča nemoten pregled že narisanih črt. Takšno držanje

svinčnika nekateri ne uporabljajo, saj jim to onemogoča anatomija roke, dlani [1].

Slika 2.10: Prijem svinčnika, ki omogoča nemoten pogled na papir [1].

Pri risanju uporabljamo tudi debele, črne črte. Svinčnik držimo pokončno, 20 mm do 35

mm od konice, pri čemer vrh svinčnika leži na prvem členku nad dlanjo, slika 2.11. Roka

mora ležati umirjeno, vendar trdno. Ker bi z gibanjem dlani po že zarisanih črtah skico

zmazali, gibanje svinčnika omejimo na premikanje le preko prstov. Zato daljšo črto

naredimo tako, da jo sestavimo iz večjega števila krajših črt [1].

16

Slika 2.11: Prijem svinčnika za risanje črnih črt [1].

2.3.2 Drža telesa

Za pravilno izvajanje grafičnih potez, moramo pravilno držati pisalo in sedeti. Sedeti

moramo pokonci in vzravnano, stopala imamo na tleh. Višina stola ne sme biti ne

prenizka ne previsoka. Kolena so upognjena pod pravim kotom. Višina mize mora biti

primerna naši višini in sicer moramo imeti podlaht položeno na mizo. Pri prenizki mizi

se preveč usločimo, pri previsoki mizi pa preveč utrujamo ramenski obroč, kar povzroča

preveliko napetost v mišicah in posledično utrujenost v mišicah roke. Drža naj bo

vzravnana. Rameni morata biti spuščeni (ne dvignjeni), remenski obroč mora biti širok,

da nam omogoča kvalitetno vodenje roke po pisalni površini. Ne smemo upogibati

hrbtenice. Razdalja med očmi in pisalno mizo naj bi bila med 25 cm in 35 cm. Če je

razdalja manjša, smo preveč sključen nad mizo (pišemo z nosom). Stol je odmaknjen

nekaj centimetrov od roba mize. Lahko se naslonimo na naslonjalo stola. Svetloba mora

padati na pisalno površino in sicer pri desničarjih z leve strani, pri levičarjih pa z desne.

Ko pišemo, se naša roka giblje v komolcu in v ramenu. Zapestje pa takrat miruje in je v

nevtralnem položaju. Vzporedno z robom mize naj bo pisalna površina (list oziroma

zvezek). Levičarji lahko list rahlo obrnejo v desno. Ko je levi rob lista postavljen malo

više, lahko levična oseba vidi, kar piše. Osebe, ki pišejo z desno roko, so desničarji. Vsi

desničarji pišejo na način, da roko odmikajo od telesa, levičarji pa jo pomikajo k telesu

[1].

2.3.3 Skiciranje črt

Za dobro prostoročno risanje je potrebno precej vaje. Pri skicah običajno uporabljamo

polne (debele ali tanke) ravne in ukrivljene črte.

17

Polne ravne črte so lahko debele ali tanke, razvrstimo jih v vodoravne, navpične in

poševne. Vodoravne črte desničarji vlečejo od leve proti desni, levičarji pa od desne proti

levi.

Pri risanju ravnih črt se nam pogosto zgodi, da narišemo ukrivljeno črto ali lok, kar je

posledica trde roke (laket je nepremična), morali pa bi premikali celo roko. To je

pomembno pri skiciranju dolgih vodoravnih ali navpičnih črt. Roko, s katero rišemo,

vedno vlečemo v smeri proti telesu, saj je vlečenje (mehansko) vedno stabilnejše od

porivanja. Za začetek narišemo premico, ki je usmerjena od začetka naše glave v smeri

proti nosu, slika 2.12, se pravi, da nos predstavlja našo središčnico vida. Pri risanju se

obrača samo nadlaket, podlaket in dlan ostaneta nepremični. Če roko zasukamo, dobimo

poševne črte [1].

Slika 2.12: (a) Nepravilno in (b) pravilno premikanje roke pri risanju dolgih premic [1].

Pri risanju ravnih črt, bodisi vodoravnih ali navpičnih, si lahko dobro pomagamo z

mazincem kot oporo, ki drsi ob vodilu, se pravi ob robu risalne deske. Svinčnik držimo

40 mm od konice, mazinec položimo na zunanji del risalne deske (ali risalnega bloka) in

vlečemo od zgornjega roba lista navzdol, proti sebi, pri čemer imamo pogled usmerjen

proti končni točki. Na takšen način lahko rišemo tudi vzporednice, saj tako lažje

vzdržujemo enako razdaljo med črtami, kot prikazuje slika 2.13. Vodoravne črte lahko

rišemo enako, da mazinec drsi ob vodoravnem robu, lahko pa enostavneje list papirja

zasukamo za 90o in vodoravne črte rišemo kot navpične [1].

18

Slika 2.13: Prostoročno skiciranje dolgih črt [1].

Poševne črte oziroma črte narisane pod kotom, desničarji praviloma skicirajo od leve

spodnje strani proti desni zgornji. Bolj zahtevno je vlečenje črt od leve zgornje strani proti

spodnjemu desnemu kotu. Lahko si pomagamo tudi tako, da list papirja zasučemo v lego,

ki je za nas najprimernejša. V tem primeru rišemo črte kot navpičnice in jih vlečemo proti

nosu, kot prikazuje slika 2.14 [1].

Slika 2.14: Prostoročno skiciranje poševnih črt [1].

Ukrivljene črte so krožnice, loki ali nepravilne krivulje. Krožnice skiciramo natančneje

tako, da najprej narišemo srednjice (križ), na katerih nato označimo polmere, slika 2.15.

Oznake za polmere nam oblikujejo okvir, znotraj katerega lahko skiciramo krožnico.

Načini oziroma vrstni red povezovanja točk polmerov so si med avtorji strokovnik knjig

različni. Nekateri predlagajo začetek skiciranje krožnice v zgornjem levem delu –

vlečenje svinčnika v nasprotni smeri urinega kazalca, za tem pa skiciranje še desne

spodnje strani krožnice – vlečenje svinčnika v smeri urinega kazalca [1]. V literaturi

najdemo tudi drugačen način. Polmere, ki ležijo na srednjici, s tanko črto podaljšamo na

vsako stran. Ko to storimo pri vseh štirih polmerih, jasneje vidimo krožnico. Z močnejšo

črto prevlečemo tanko črto in med seboj povežemo dele krožnice [4]. Oba načina sta

19

primerna za risanje manjših krožnic (pod 50 mm), za risanje večjih krožnic (nad 50 mm),

pa je potrebno narisati še en par srednjic, ki so na prvotni srednjici zasukani za 45o, slika

2.16. Na vseh srednjicah prav tako označimo polmere, ki jih med seboj povežemo [1].

Slika 2.15: Postopek risanja kroga [4].

Slika 2.16: Skiciranje krožnic in krožneg loka [1].

Pri risanju krožnic in krožnega loka moramo biti pozorni na položaj dlani glede na

središče zaokrožitve. Središče krožnice mora biti pod našo dlanjo ali pod prsti, slika 2.17,

nikakor pa ne sme biti krožnica ločilna meja med središčem in dlanjo [1].

Slika 2.17: (a) Pravilno in (b) nepravilno držanje pesti pri risanju krožnice [1].

20

21

3 RISANJE V OSNOVNI ŠOLI

Elemente tehniškega risanja, ki je temelj za ustvarjalno tehniško izražanje, učenci

pridobivajo pri različnih učnih predmetih. Pri pregledovanju in primerjanju posameznih

učnih predmetov v osnovni šoli lahko potegnemo nekatere povezave, ki so pomembne za

in pri nastajanju tehniške skice.

Tehniško risanje je, tako kot druge vrste risanja, veščina, ki jo učenci usvajajo postopoma

in zahteva od njih veliko mero natančnosti in pozornosti. Glede na razvojne sposobnosti

učencev se tehniško risanje podaja postopoma, učitelju pa je vodilo učni načrt, učbeniki,

delovni zvezki in ostala gradiva pa so sredstvo za podajanje novega znanja.

V nadaljevanju bomo pregledali v kolikšni meri in v katerih oblikah se tehniško risanje

pojavlja v učnem načrtu pri spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki, kasneje pa si

bomo ogledali še cilje likovne vzgoje in matematike, ki so učitelju v pomoč pri učenju

risanja tehniške slike.

3.1 Tehniška skica v učnem načrtu

Učni načrt je učiteljev temeljni dokument, ki določa vsebino in obseg učne snovi, ki jo

morajo učenci usvojiti pri posameznem učnem predmetu in razredu. Tehnika in

tehnologija je v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju integrirana v dva

predmeta: spoznavanje okolja [13] v 1., 2. in 3. razredu ter naravoslovje in tehniko [14]

v 4. in 5. razredu.

Pri pregledovanju učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in

tehnika, smo se osredotočili na povzemanje pojmov, ki se navezujejo na področje

tehniškega risanja. Izpisali smo cilje, ki neposredno zahtevajo stik s tehniško sliko, bodisi

da jo učenci berejo ali ji sledijo pri izdelovanju tehniških predmetov, bodisi jo sami rišejo.

Izpisane cilje in vsebine, ki se navezujejo na tehniško sliko smo po predmetih in razredih

priložili diplomskemu delu – priloga 8.1 in priloga 8.2.

22

3.1.1 Spoznavanje okolja

Učni načrt spoznavanja okolja je nekoliko odmaknjen od tehniškega področja. V prvih

dveh razredih ne najdemo nobenega cilja, ki bi se neposredno navezoval na področje

tehniške slike, priloga 8.1. Učni načrt sicer podaja vrsto predmetov, ki naj bi jih učenci

izdelali pri spoznavanju okolja, vendar ni natančno podano, kako naj bi učenci prišli do

končnega izdelka. Učenci v prvih dveh razredih so motorično bistveno bolj razviti kot v

predšolskem obdobju, spretnejši so pri razstavljanju in sestavljanju tehniških predmetov.

Učiteljeva prisotnost pri vodenju dejavnosti je v tem obdobju bistvena, saj sam določa

smernice, na kakšen način bodo učenci prišli do končnega izdelka. Nekateri učitelji se

odločijo za preprosto skico, ki ne vsebuje elementov kotiranja in s tem povezanih

dolžinskih enot, drugi podajajo ustna navodila postopoma, za vsak korak izdelave

posebej. Za učenčevo tehniško inovativnost je bolje, da se srečajo s preprosto tehniško

sliko.

Učni cilji v tretjem razredu pri spoznavanju okolja že vključujejo cilje vezane na tehniško

sliko, saj morajo učenci znati slediti načrtu ali shemi delovnega postopka, priloga 8.1.

Učenci v tem obdobju želijo izdelovati uporabne izdelke, sami kreirati in iskati rešitve za

izdelovanje novih predmetov. Ker so fizično spretnejši, bolj samostojni in ker so miselno

napredovali, imajo večjo motivacijo za problemski pristop k učenju. Vpeljava tehniške

slike za potrebe tehniškega ustvarjanja je v tretjem razredu potrebna, saj se s tem učenci

že učijo, kako prikazati predmet, ki je plod njihove tehniške inovativnosti.

3.1.2 Naravoslovje in tehnika

Predmet naravoslovje in tehnika namenja od skupnega števila učnih ur eno tretjino ur

tehniki. Število učnih ciljev, ki so povezani s tehniškim področjem, je v sorazmerju z

naravoslovnimi cilji malo, vendar ne najdemo veliko ciljev, ki se navezujejo na tehniško

sliko, priloga 8.2. Cilji, ki so navedeni v učnem načrtu natančno določajo, na kakšen način

se učenci srečajo s tehniško sliko (jo berejo, rišejo, načrtujejo). Učenci so v četrtem in

petem razredu že sposobni reševanja težjih problemov, saj lahko v mislih obdržijo dve

spremenljivki, v petem razredu pa se že kaže zmožnost mišljena zunaj konkretne

stvarnosti. Zato je v učnih ciljih zajeto tudi samostojno učenčevo načrtovanje in risanje

skic.

23

V pregledici 3.1 smo zajeli učne cilje, ki v posameznem razredu določajo, na kakšen način

oziroma kako učenci pridobivajo in uporabljajo znanje branja in risanjaje tehniške skice

na razrednji stopnji pri učnih predmetih spoznavanje okolja in naravoslovje in tehnika.

Cilji, ki jih morajo učenci doseči na področju tehniškega risanja se med razredi

razlikujejo. Uporaba besede skica je v vseh razredih, kjer je omenjena, dosledno

uporabljena, vendar ni določena v kateri obliki jo učenci spoznajo: osnutek, risba ali

skica.

Preglednica 3.1: Učni cilji, ki določajo načine uvajanja tehniške skice za učence od 1. do 5. razreda.

Razred

Berejo

načrt/

shemo

Berejo

skico

Rišejo

načrt

Rišejo

skico

1.

2.

3.

4.

5.

Kot je zapisano v prejšnjem poglavju, je osnovni element risanja, tudi tehniškega, črta.

Učenci se risanja črte učijo pri različnih predmetih, tudi pod različnimi cilji. Pri likovni

vzgoji črto spoznajo za namene likovnega izražanja, pri matematiki kot osnovo in del

različnih likov in teles. Pri naravoslovnih predmetih črte kot take učenci ne spoznajo,

temveč je le-ta del celote, tudi tehniške skice.

3.1.3 Umetniško risanje in likovna vzgoja

Umetnost je dejavost, katere namen je ustvarjanje in oblikovanje estetske vrednosti, ena

od oblik umetnosti je likovna umetnost [7]. Razdelimo jo na več področij: risanje,

slikanje, grafika, kiparstvo in oblikovanje prostora. Risanje je likovna tehnika, pri kateri

se upodablja z enobarvnimi črtami, pri čemer so izrazna sredstva črta, pika, oblika, svetlo-

temni odnos in površina [8]. Temelj risanja je risba.

V učnem načrtu za likovno vzgojo [9] je zapisano, da je predmet splošno koristen, saj so

razvite prostorske predstave in sposobnost vizualizacije pomembne za mnoga predmetna

področja. Njena temeljna naloga je, da razvija učenčeve likovne zmožnosti, pri čemer ta

24

izhaja iz razumevanja vizualnega prostora in se izraža v aktivnem preoblikovanju v

likovni prostor. Pri likovni vzgoji sta temelja odkrivanje in spodbujanje učencev k

ustvarjalnosti, inovativnosti, likovni občutljivosti, sposobnosti opazovanja in presojanja,

zmožnosti vrednotenja likovne in vizualne kulture.

Kot smo že predhodno omenili, je tudi učni načrt za likovno vzgojo razdeljen na več

področij: risanje, slikanje, grafika, kiparstvo in arhitektura. Največ vzporednic s

tehniškim risanjem lahko potegnemo s področjem risanja, saj učenci na tem mestu

pridobijo največ znanja o pojmih, kot so pika in črta (ravna, ukrivljena, lomljena...), ki

sta temeljna elementa pri katerem koli risanju [9]. V Prilogi 8.3 smo zajeli cilje in pojme

pri likovni vzgoji, ki so pomembni tudi na področju tehniške skice.

Likovno risanje in tehniško risanje imata kar nekaj skupnih značilnosti, hkrati pa se

močno razlikujeta, kar je predstavljeno v preglednici 3.2.

Preglednica 3.2: Podobnosti in razlike med likovnim in tehniškim ustvarjanjem.

Likovno risanje Tehniško risanje

Osnovni elementi izražanja Pika, črta Pika, črta

Pripomočki Barvni svinčniki, svinčnik,

voščenke, flomastri, radirka

Svinčniki različnih trdot, radirka,

ravnila, šestilo

Materiali Papirji različnih barv in

gramatur, format ni določen,

umetne mase

Bel papir, predpisani formati in

gramature

Pravila risanja Individualno likovno izražanje Mednarodno sprejeti standardi

3.1.4 Matematika

Matematika je, kot je zapisano v učnem načrtu za osnovne šole, eden temeljnih

predmetov. Njene naloge so izobraževalno-informativne, funkcionalno-formativne in

vzgojne. Pomembna je kot podpora naravoslovno-tehniškim in družboslovno-

humanističnim znanostim, zato je prisotna v večini področij človeškega življenja in

ustvarjanja. Matematika ni več zgolj rutinsko obvladovanje računskih postopkov, čedalje

pomembneje je razumevanje, medpredmetno povezovanje in uporaba matematičnega

znanja ter možnost reševanja problemov [10].

25

Predmet matematika je razdeljena na več tem: geometrija in merjenje, aritmetika in

algebra ter druge vsebine (logika). Za potrebe tehničnega risanja je za nas pomembno

predvsem področje geometrije in merjenja. V prilogi 8.4 smo zajeli učne cilje, ki se

posredno ali neposredno navezujejo na področje tehniškega risanja in tehniške skice.

Učenci z znanjem, ki ga pridobijo pri matematiki, uspešno rešujejo problematiko

reševanja oziroma upodabljanja tehniške skice.

3.2 Gradiva

Učenci znanje pridobivajo preko različnih virov. Večina učnih predmetov v osnovni šoli

ima za podajanje novih znanj na voljo učbenike in delovne zvezke. Ta literatura je za

učence temeljna. Pri likovni vzgoji učenci novo znanje pokažejo na izdelkih (risbah,

slikah...).

Nekatere založbe poleg učbenikov in delovnih zvezkov nudijo tudi možnost nakupa

gradiv, ki vsebujejo vse potrebne materiale in navodila za izdelavo izdelkov, ki so vezani

na pouk spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Učiteljem so takšna gradiva lahko

v veliko pomoč, saj jim ni potrebno iskati vedno novih idej in tudi nakup materiala ni

potreben, ker je ves potreben material zbran v posebni škatli in pripravljen tako, da je

učencem lažje, če katerega postopka pri obdelovanju materijalov še ne obvladajo (npr.

žaganje lesenih letvic). Kar je prednost, je lahko hkrati tudi slabost. Učitelj ne razvija

svojih idej, je ukalupljen in vezan na dana gradiva. Hkrati pa tudi starši pričakujejo, da

bo otrok v šoli porabil vsa gradiva, ki so mu jih kupili. Končna odločitev je na strani

učitelja, ki se odloči, ali bo s takimi gradivi delal ali se bo znašel kako drugače [11, 12].

3.3 Pregled učbenikov in delovnih zvezkov

Učencem je na različne načine podana ista učna snov, katere cilj je neposredna ali

posredna pridobitev znanja o tehniškem risanju. Terminologija, ki se uporablja pri

tehnišnem risanju, se v učnem načrtu in učnih gradivih uporablja v nekoliko

spremenjenem pomenu. Največkrat besed osnutek, skica ali risba niti ne zasledimo, saj

so enostavno izpuščene ali pa so navodila pri nalogah napisana tako, da teh besed ne

potrebujejo. Za razvoj učenčeve tehniške inovativnosti je potrebno, da postopoma usvaja

znanja o tehniškem risanju in poimenovanju različnih tehniških slik. Poleg poznavanja

26

tehniške slike je pomembno tudi znanje branja tehniške dokumentacije oziroma načrta,

saj učenci le tako lahko izdelajo željen izdelek.

Pregledali smo veliko različnih gradiv; za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje učbenike

in delovne zvezke oziroma delovne učbenike [15 – 28], za 4. in 5. razred pa smo si

pregledali učbeniške komplete, tj, učbenik in delovni zvezek [29 -38]. V nadaljevanju

bomo podali pregled uporabe različnih stopenj tehniške slike v učnih gradivih.

3.3.1 Prikaz različnih stopenj tehniške slike v učnih gradivih

Pri pregledovanju potrjenih učbeniških gradiv smo zasledili več pomanjkljivosti pri

pravilni uporabi stopenj tehniških slik, zato smo si za lažjo predstavitev podatkov določili

svoje termine:

Osnutek = osnovna skica – črno-bela skica izdelka ali faz izdelovanja.

Risba - risba gradiva, ki vsebuje elemente kotiranja.

Ilustracija – barvna risba gradiva, faze izdelovanja ali končnega izdelka .

Fotografija – črno-bela ali barvna fotografija gradiva, faz izdelovanja ali

končnega izdelka.

V spodnjih tabelah je prikazana uporaba različnih stopenj tehniških skic. Kljub temu, da

tehniško skico označujemo kot skico, ki je narisana prostoročno, je v veliki večini

potrjenih učbeniških gradivih moč zaslediti uporabo fotografije (končnega izdelka ali

stopenj izdelave) namesto skice. Zaradi pogostega pojavljanja v učnih gradivih, smo za

primerjavo v preglednice uvrstili tudi fotografijo.

Preglednica 3.3: Pregled prikazovanja tehniške slike v učbeniških gradivih v 1. razredu.

Vir Osnutek Risba Ilustracija Fotografija

Učbenik (UČ)

UČ [15]

UČ [16]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [17]

Delovni učbenik

(DU)

DU [18]

27



Učbenik (UČ)

UČ [19]

UČ [21]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [20]

DZ [22]

Delovni učbenik

(DU)

DU [23]



Učbenik (UČ)

UČ [24]

UČ [26]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [25]

DZ [27]

Delovni učbenik

(DU)

DU [28]



Učbenik (UČ)

UČ [29]

UČ [31]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [30]

DZ [32]

28

Preglednica 3.7: Pregled prikazovanja tehniške slike v učbeniških gradivih v 5. azredu.


Učbenik (UČ)

UČ [33]

UČ [35]

UČ [37]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [34]

DZ [36]

DZ [38]

Pri pregledovanju učbeniških gradiv smo ugotovili, da se tehniška slika pojavlja zelo

poredko. V 1. razredu, preglednica 3.3, in 2. razredu, preglednica 3.4, se najpogosteje

pojavljata osnutek in fotografija. V 3. razredu, preglednica 3.5, pa se prvič pojavi tudi

slika. Tudi v 4. in 5. razredu osnovne šole, ko so cilji pri predmetu naravoslovje in tehnika

že usmerjeni k branju in risanju tehniške slike, se pogosto pojavlja tudi risba, preglednica

3.5 in preglednica 3.6.

3.3.2 Načini podajanja navodil za izdelavo tehniških izdelkov

Načini podajanja navodil za izdelavo so si med učnimi gradivi različni. Lahko so

posamezne faze oziroma stopnje izdelovanja besedno obrazložene, lahko so podane v

obliki sheme, posamezne faze so ilustrirane ali fotografirane, ali pa učenci dobijo le sliko

oziroma fotografijo končnega izdelka.

Za izdelovanje predmetov so v okviru tehniške dokumentacije na voljo različne vrste

tehniških risb in skic. Pri pregledovanju učnih gradiv smo zasledili, da se načini

prikazovanja postopkov izdelave zelo različni, tako med učnimi gradivi kot med razredi.

Za lažjo razvrstitev načinov podajanja navodil za izdelavo predmetov smo določili

kriterije, ki so prikazani v preglednicah, in sicer:

učenci dobija skico končnega izdelka,

učenci dobijo ilustracijo končnega izdelka,

učenci dobijo fotografijo končnega izdelka,

tehnologija izdelave je učencem prikazana z ilustracijami,

29

tehnologija izdelave je učencem prikazana s fotografijami,

tehnologija izdelave je učencem podava v obliki tekstovnih navodil izdelave

in

navodila za izdelavo so predstavljena shematsko.

Shematsko navodila so navodila, ki vsebujejo tako besedno kot tudi ilustartorske dele.

Posamezne stopnje izdelave so med seboj povezane s puščicami, akterim učenec lahko

sledi.

Preglednica 3.8: Načini podajanja navodil za izdelovanje tehniških izdelkov v 1. razredu.

Vir Izdelek Tehnologija

izdelave

Shematski

prikaz

postopka

Slika Ilustracija Fotografija Ilustracija Fotografija Tekstovna

navodila

Učbenik (UČ)

UČ [15]

UČ [16]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [17]

Delovni

učbenik (DU)

DU [18]



izdelave

Shematski

prikaz

postopka


navodila

Učbenik (UČ)

UČ [19]

UČ [21]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [20]

DZ [22]

Delovni

učbenik (DU)

DU [23]

30



izdelave

Shematski

prikaz

postopka


navodila

Učbenik (UČ)

UČ [24]

UČ [26]

Delovni zvezek

(DZ)

DZ [25]

DZ [27]

Delovni

učbenik (DU)

DU [28]



izdelave

Shematski

prikaz

postopka


navodila

Učbenik (UČ)

UČ [29]

UČ [31]

Delovni

zvezek (DZ)

DZ [30]

DZ [32]

31



izdelave

Shematski

prikaz

postopka


navodila

Učbenik (UČ)

UČ [33]

UČ [35]

UČ [37]

Delovni

zvezek (DZ)

DZ [34]

DZ [36]

DZ [38]

Pri ponazoritvi s preglednicami lahko jasno vidimo, v kolikšni meri se pojavlja slika, kot

temeljni element tehniške dokumentacije. V prvih dveh razredih, preglednici 3.8 in 3.9,

branje oziroma sledenje tehniške slike ni podano v učnem načrtu in učenci se najpogosteje

srečajo z ilustracijo in fotografijo. V 3. razredu, preglednica 3.10, se praviloma

izmenjujejo fotografije, ilustracije in tekstovna mavodila. V 4. razredu, preglednica 3.11,

in 5. razredu, preglednica 3.12, se ilustracija umakne iz učbenikov, pojavljati se začnejo

slike in shematski prikazi postopkov. Učenci pretežno dobijo navodila za izdelavo v

obliki tekstovnih navodil, kljub temu, da učni načrt predvideva »branje« tehniške slike.

3.4 Razvojne stopnje

Za uspešno in učinkovito poučevanje je najpomembneje učiteljevo poznavanje

razvojnega obdobja učencev in prepletanja učenja in razvoja v določenem obdobju.

Učitelj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela izhaja iz učega načta, pri čemer

mora vsebine prilagoditi razvojni stopnji otrok, ne sme pa zanemariti njihovih

sposobnosti in izkušenj [2].

3.4.1 Intelektualni razvoj otroka

Različne vede preučujejo intelektualne spremembe v različnih obdobjih človekovega

življenja. Nekatere značilnosti lahko močno vplivajo tudi na pouk tehnike in tehnologije.

32

J. Piaget [39] je otrokov spoznavni razvoj razdelil na 4 glavne stopenje oziroma obdobija,

preglednica 3.13.

Preglednica 3.13: Razvojne stopnje po Piagetu [39]

Leta Stopnja Značilnosti

0 – 2

2 - 7

7 – 11

11 – 15

Senzomotorična

Predoperacionalna

Konkretnih operacij

Formalnih operacij

Čutno in gibalno odkrivanje

Predstavno in logično mišljenje

Konkretno-logično mišljenje

Logično mišljenje brez omejitev

Prva se nanaša na začetek otrokovega življenja (0-2 leti), ko otrok spoznava svet le preko

zunanjih čutil, za učitelje pa so pomembne zadnje tri stopnje, ki jih podrobneje

predstavljamo:

I. Predoperacionalna stopnja

Otrokovo mišljenje ni več povezano samo z zunanjo dejavnostjo, ampak je že

ponotranjeno. Prav to pa je pomembno za razvoj inteligentnosti. Razvoj govora je hiter,

prav tako se poveča koordinacija gibanja.

Otrok v tem obdobju pridobiva tehnične izkušnje, logično-matematične

predstave, spretnosti in delovne navade.

Prepozna in posnema tehnične stvari, razstavlje in sestavlja tehnične predmete ter

odkriva osnovne tehnične funkcije (vloga osi pri kolesu).

Konstruira in gradi s sestavljankami.

Spoznava in uporablja različna gradiva za oblikovanje predmetov.

V začetku obdobja orodja uporablja nenamensko (zabijanje žebljev v les), nato

načrtno uporablja orodje, da doseže nek cilj (spajanje dveh kosov lesa z žeblji).

Poveča se sposobnost komunikacije, razvijajo se socialne spretnosti, ob igri

spoznava maralna načela, aktivno se odloča za vrednoste.

II. Stopnja konkrtenih operacij

Otroci so sposobni logičnega mišljenja v odnosu do fizičnih predmetov, nastajajo

kakovostne spremembe v mišljenju v smislu predstav, simbolov in pojmov. Koordinacija

gibanja je še bolj razvita.

Sposobni so v mislih obdržati dve spremenljivki in ju uporabljati pri razporejanju.

33

Razvijajo se sposobnosti za tehnično produktivnost in reproduktivnost. Izdelki

morajo delovati in biti uporabni.

Otroci imajo večjo motivacijo za problemski pristop k učenju, kreiranju in

preizkušanju novih rešitev in zaupanje v lastne sposobnosti.

III. Stopnja formalnih operacij

V tem obdobju se kaže zmožnost mišljenja zunaj konktetne stvarnosti, razmišlja tudi o

odnosih med odnosi. Popolnoma je zmožen razumeti in upoštevati miselne abstrakcije v

matematiki ali uporabljati metafore v literaturi.

Kljub nekaterim kritikam je Piagetova konstruktivistična teorija kognitivnega razvoja

podlaga za nove pristope v poučevanju in učenju naravoslovja in tehnike.

Za otrokov intelektualni razvoj so pomembne izkušnje, ki jih pridobiva v interakciji s

starši, vrstniki in učitelji. Več izkušenj in spretnosti ima, bolj se razvija njegovo

razumevanje. Že Piaget je ugotovil, da znanje ni posnetek realnosti. Če si predmet samo

ogledamo, ga še ne poznamo, saj je za poznavanje potebno predmet predelati in razumeti

ta proces transformacije. Ko poznamo delovanje in zgradbo predmeta, potem ga lahko

tudi razumemo. Zato mora biti pouk tehnike in tehnologije skrbno načrtovan, da omogoča

razvoj otrokovih osebnih lastnosti: natančnost, vztrajnost, potrpežljivost, doživlanje

lepega, ustvarjanje novih oblik in delovnih tehnik. Učenci se med poukom urijo v

komunikacijskih spretnostih, medsebojem sodelovanju; izdelujejo izdelke, pri čemer se

kaže njihova individualnost, spretnost reševanja problemov. Pri spoznavanju gradiva

uporabljajo vsa čutila (vid, vonj, tip).

Učenci pri pouku tehnike in tehnologije razvijajo različne sposobnosti [2], ki jih

razdelimo v tri skupine:

1. Gibalne oziroma motorične (psihomotorične) sposobnosti

Sem štejemo ročne spretnosti, spretnosti prstov, rok in celega telesa. Vse

psihomotorične spretnosti dejavnosti se sestavljene iz hitrosti, natančnosti in

usklajenosti gibov.

2. Čutno zaznavne oziroma senzorne (perceptivne) sposobnosti

34

Učenci razvijajo sposobnost zaznavanja različnih barv, oblik, vonjev, struktur

predmetov in različnih oblik gibanja.

3. Višje spoznavne ali intelektualne (mentalne) sposobnosti

Poleg razvijanja sposobnosti, pa je pomebna tudi učenčeva inovativnost. To je proces

oblikovanja novih idej, pri čemer je pogoj učenčeva lastna aktivnost. inovativnost pomeni

nekaj izdelati, proizvesti. Produkt je inovativen, če dosežemo novo stopnjo popolnosti,

pri čemer ni nujno da je delo samo tudi novost. Inovativna oseba daje nove ideje, nasvete

iznajdb, nove pojme in nove načine dela; redno se spopada s problemi in razvija nove

rešitve. inovativnost sama ni povezana z življenjskim obdobjem, človek se mora le

navdušiti nad nečem. Pa vendar mora biti poleg vztrajnosti sposoben tudi poslušati druge

in se učiti s tveganjem [2].

35

4 OD OSNUTKA DO RISBE

Risbe, ki jih učenci dobijo kot navodilo za izdelavo predmeta, so različne. Ugotovili smo

že, da se v učnih gradivih prave tehniške slike praviloma ne pojavljajo in jih prepogosto

nadomeščajo fotografije. Tako morajo učenci pridobiti znanje tehniškega risanja na

drugačen način; predvsem je to naloga učitelja, da učencem predstavi tehniško risbo.

Branje oziroma razumevanje tehniške slike učencem ne dela težav in hitro usvojijo

znanje, ki je potrebno, da podatke s tehniške slike pretvorijo v končni izdelek. Težava

nastane, kako predmet, ki so ga izdelali, bodisi na podlagi fotografije bodisi so ga skreirali

sami, narisati oziroma skicirati tako, da bo razumljiv tudi drugim.

Učenci se upodabljanja predmetov učijo pri likovni umetnosti, za potrebe tehniške slike

pa potrebujejo nekoliko drugačno znanje. Tehniška risba ne vsebuje umetniških

elementov, temveč natančne, enoznačne podatke. To je tisto znanje, ki ga morajo učenci

pridobiti. Vsaka tehniška slika je sestavljena iz večjega števila črt, polnih ravnih ali krivih,

različnih debelin ali dolžin. Učenci znanje in spretnost risanja črt utrjujejo le s

konstantnim ponavljanjem pravilnih gibov. Ponavljajoče risanje črt je za učence

monotono, kar pa lahko učitelj prekine in poskrbi, da učenci svoje novo znanje usmerijo

na risanje predmeta, s čimer utrjujejo in nadgrajujejo svoje vedenje o tehniški sliki. Zaradi

razvojnih značilnosti učencev, je potrebno znanje risanja tehniške slike uvajati

postopoma. Učitelju so v oporo pri poučevanju tehniškega risanja medpredmetne

povezave. Poleg dveh temeljnih predmetov, spoznavanja okolja in naravoslovja in

tehnike, učenci pridobivajo znanja, ki jih lahko uporabijo pri risanju tehniške slike, tudi

pri likovni vzgoji in matematiki.

Smernice, ki jih bomo podali, bodo temeljile na razvojni stopnji učencev in

medpredmetnem povezovanju.

36

4.1 Prvi razred

Učenci v prvem razredu zaradi razvitejše koordinacije rok več časa posvečajo igri in

učenju s sestavljankami, razstavljanju in sestavljanju tehniških predmetov. Za dosego

cilja namensko uporabljajo orodja. Ker so v zaključnem obdobju predoperacijske stopnje

razvoja, je njihovo mišljenje že ponotranjeno in ni več vezano le na zunanje dejavnosti.

Učni načrt za spoznavanje okolja ne zajema ciljev, ki bi se neposredno navezovali na

tehniško sliko. Medpredmetno povezovanje likovne vzgoje in matematike nam omogoča,

da učenci pridobivajo znanje risanja črte, ki je osnovni element tehniške slike. Pri likovni

vzgoji so cilji, ki navezujejo na risanje črte: prostoročno risanje, razvijanje motoričnih

spretnosti, risanje po opazovanju. Pri matematiki pa učenci rišejo prostoročno črte in like,

ocenijo in primerjajo količine za dolžino.

Risanje ravne polne črte je prvi korak k uspešnemu risanju tehniške slike in zahteva veliko

mero zbranosti ter natančnosti. Učenci se pri risanju črte ne vede urijo tudi v drugih

veščinah (pravilnem sedenju, položaju telesa in drži svinčnika).

Debela polna ravna črta – risanje ograje, lestve in ribiške mreže

Učenci prvega razreda pri svojem delu ne potrebujejo le strokovno podajanje navodil,

ampak morajo biti pri delu motivirani z rezultatom, ki ga bodo na koncu dosegli. Zaradi

lažjega doseganja ciljev, kot je risanje debele polne črte, jim učitelj poda navodila v takšni

obliki, da so jim razumljiva in jim reševanje naloge ne predstavlja težav.

Ker je za učenci lažje, da si polno ravno črto predstavljao kot napeto vrvico, ki povezuje

dve točki ali palici, učitelj sestavi takšne naloge, kjer učenec lažje uresničuje cilje risanja

ravnih polnih črt. Učenec vadi polne črte:

dolge polne črte: risanje vzorca na velikih stavbah, povezovanju dveh robov lista,

risanje ribiške mreže, priloga 8.5,

kratke polne črte: risanje lestev, risanje vzorca na oblačilih, risanje navpičnih

elementov ograje okoli hiše, priloga 8.6.

Učiteljeva naloga pri tem je, da učence usmerja in jim pomaga pri pravilnem izvajanju

naloge:

37

pravilno držo telesa in sedenju na stolu,

položaj obeh rok na delovni površini,

pravilni prijem svinčnika za:

o dolge črte: prijem s palcem in kazalcem, svinčnik je podprt s sredincem in

počiva na zgornjem robu dlani; med konico svinčnika in prsti je 40 mm in

o kratke črte: prijem je s palcem in kazalcem, sredinec podpira svinčnik, prsti

so rahlo ukrivljeni, vrh svinčnika počiva na prvem členku kazalca; med

konico svinčnika in prsti je razdalja 20 mm,

enakomerno vlečenje dolgih in kratkih črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren

pritisk mine ob risalno površino in

enakomeren razmak med posameznimi črtami.

Učitelj mora upoštevati in usmerjati učence v pravilno risanje polne črte:

dolge:

o navpične črte, ki jih vlečejo od roba lista proti telesu,

o vodoravne črte v smeri od nepisoče roke proti pisoči roki po celotni širini lista

in

o diagonalne črte, pri čemer si učenci pomagajo z zasukom lista, da rišejo

poševnice kot navpične črte,

kratke:

o navpične črte učenci pravokotno med dvema vodoravnima vzporednicama,

o vodoravne črte rišejo med dvema vzporednima navpičnicama in

o diagonalne črte rišejo med vzporednicama, vendar pri tem ne spreminjajo

položaja lista papirja.

Pri svojem delu učenci uporabljajo bel papir, format A4. Ker rišejo prostoročne črte, ne

potrebujejo ravnil. Pri risanju črt lahko uporabljajo svinčnik HB.

38

4.2 Drugi razred

Učenci v drugem razredu so razvojno gledano med dvema fazama razvoja: med

predoperacionalno in med stopnjo konkretnih operacij. Orodja učenec načrtno uporablja,

vendar šele začenja razvijati sposobnosti za tehniško produktivnost, kljub temu da ima

tehniške izkušnje in spretnosti. Koordinacija gibanja je bolj razvita kot v prvem razredu,

spreminjajo se tudi miselne predstave.

Kot v prvem, tudi v drugem razredu ne zasledimo učnih ciljev pri predmetu spoznavanje

okolja, ki bi se neposredno navezovali na področje tehniške slike. Zaradi razvitejše

koordinacije in motorike prstov lahko zaradi večjega nadzora prstov rišejo tudi krive črte.

V medpredmetnem povezovanju z likovno vzgojo in matematiko, učenci spoznajo in urijo

risanje tudi krivih črt. Cilji likovne vzgoje, ki se navezujejo na risanje črt so, da učenci

rišejo prostoročno, narišejo oblike,rišejo oblike po opazovanj, razvijajo občutek za

gradnjo risbe od celote k delom, razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje z

risarskimi materiali in pripomočki. Pri matematiki pa učenci prepoznajo, opišejo in

poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like, prepoznajo in rišejo različne črte

(ravne, krive, sklenjene, nesklenjene, ravne), ocenijo, primerjajo in merijo dolžino z

nestandardnimi (relatvinimi in konstantnimi) in s standardnimi enotami (m, cm) in se

orientirajo na ravnini (na listu papirja...).

Kriva črta - risanje krožnika in kovanca

Učenci drugega razreda potrebujejo naloge, pri katerih je hitro viden rezultat. Pri risanju

krive črte – krožnice, si učenci najprej ogledajo predmeta krožnik in kovanjec, katera

skicirajo. V pomoč jim učitelj ponudi predhodno risanje križa, s pomočjo katerega učenci

bolj natančno narišejo krožnice, priloga 8.7.

Učitelj usmerja učence pri risanju krive črte (krožnice, loke, krivulje), pri tem jih opozarja

na:

pravilno držo telesa in sedenje na stolu,

pravilni prijem svinčnika in položaj obeh rok na delovni povržini,

enakomerno vlečenje krivih črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren pritisk mine

ob papir in

39

enakomeren razmak med krivuljami.

Za učitelja je pomembno, da risanje krožnic od učencev zahteva pozornost in natančnost.

Pri risanju krožnic si pomagajo s križem (srednjicama), na katere v enakih razdaljah od

središča križa označijo dele krožnice. Pri odmerjanju si lahko pomagajo z nestandardnimi

enotami, npr. širino prsta. Začnejo z manjšimi krožnicami, ki jih je lažje narisati, saj so

krožni loki sestavljeni iz krajših krivulj in so za risanje potrebni manjši gibi. Nadaljujejo

z večjimi krožnicami, ki zahtevajo gibanje celotne dlani. Pri tem so pozorni, da je središče

krožnice pod dlanjo.

Učenci rišejo na bel papir, format A4, ki ga lahko poljubno obrnejo. Rišejo s svinčnikom

HB. Pri svojem delu ne potrebujejo drugih pripomočkov, kot je šestilo.

40

4.3 Tretji razred

V tretjem razredu imajo učenci že dobro razvito koordinacijo gibanja in njihove miselne

predstave še bolj razvite. Tehniški predmeti morajo biti uporabni, kar jim je velika

motivacija pri učenju in iskanju novih rešitev.

Pri spoznavanju okolja je v učnem načrtu podan cilj,da znajo učenci slediti načrtu ali

shemi delovnega postopka pri izdelavi tehniškega predmeta. Vsebine, ki se navezujejo na

ta cilj so načrt izdelave, shema poteka in izdelovanje uporabnih izdelkov (letalo, vrtopir,

vetrokaz, košarica, papirna kapa, kozarec, glinen lonček). Za potrebe tehniške skice lahko

uporabimo tudi medpredmetno povezovanje z likovno vzgojo in matematiko. Pri likovni

vzgoji preizkušajo različne risarske materiale in pripomočke, opazujejo in primerjajo

zglede linij v naravi, okolju, razvijajo občutek za uporabo različnih vrst linij, rišejo

prostoročno in z ravnilom, narišejo oblike in jih izpolnijo z linijami in točkami, rišejo

oblike po opazovanju, razvijajo občutek za razporejanje oblik v risbi, razvijajo občutek

za gradnjo risbe od celote k delom, razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje

z različnimi risarskimi materiali in pripomočki. Pri matematika pa prepoznajo in

poimenujejo geometrijska telesa ter pri opisu lastnosti uporabljajo matematične izraze

(ploske, rob, ogljišče), prepoznajo in poimenujejo geometrijske like ter pri opisu lastnosti

uporabljajo matematične izraze (stranica, ogljišče), narišejo večkotnik in ga pravilno

poimenujejo glede na število stranic, opišejo položaj predmetov v prostoru in na ravnini

ter se pri opisu natančno izražajo, opisujejo odnos med dvema smerema: navpično,

vodoravno; levo, desno; spredaj, zadaj, berejo različne načrte (učilnice, šolskih prostorov,

mest), se orientirajo po njih in oblikujejo navodila za gibanje po prostoru, prepoznajo in

izbirajo (glede na situacijo) ustrezne merske enote za merjenje dolžin (m, dm, cm), mase...

ocenijo, primerjajo, merijo količine in meritev zapišejo z merskim številom in mersko

enoto.

Risanje osnutka – vetrokaz

Učenci s poznavanjem in veščim risanjem različnih vrst črt (debelih polnih in krivih) že

lahko narišejo enostaven tehniški izdelek. Ta ne sme vsebovati prevelikega števila

sestavnih delov in ti ne smejo biti takšnih oblik, da jih učenci ne bi zmogli narisati.

Osnutek, ki ga učenci rišejo, je preprosta tehniška skica in vsebuje le različne vrste črt.

41

Te so risane v medsebojnem razmerju (krajše, daljše) glede na dolžino robov pravega

predmeta. Učenci skicirajo ob prisotnosti predmeta, ga sistematično razdelajo na

posamezne elemente in skicirajo vsak element ločeno, priloga 8.

Vetrokaz je sestavljen iz treh ključnih delov: palice, puščice – smerokaza in veznega

elementa, ki omogoča vrtenje smerokaza okrog svoje osi (plastični pokrovček flomastra).

Pokrovček je pritrjen na smerokaz in je nasajen na palico. Ta je postavljena navpično v

trdo podlago. Učenec si dobro ogleda sestavne dele vetrokaza, pri čemer je pozoren na

razmerja v velikosti posameznih sestavnih delov.

Pri risanju učenec pazi na :



enakomerno vlečenenje ravnih polnih in krivih črt, pri čemer pazi tudi na

enakomeren pritisk mine ob papir,

razmerja velikosti posameznih sestavnih delov in

položaju skice na listu papirja – ta mora biti na sredini lista.

Učenci rišejo prostoročno in ne potrebujejo pripomočkov. Rišejo s svinčnikom, na bel

list, formata A4.

42

4.4 Četrti razred

Učencem četrtega razreda miselne predstave ne predstavljajo težav. Dobro imajo razvito

fino motoriko, sposobni so tehniške produktivnosti in reproduktivnosti. Kreirajo in

preizkušajo nove rešitve.

V učni načrtu za naravoslovje in tehniko so zapisani cilji, ki določajo, da znajo učenci

graditi modele zgradb na podlagi skice in jih primerjati z zgradbo iz ožjega in širšega

okolja, brati načrt in ga udejanjiti ter skicirati, oblikovati in graditi modele cevja in korit.

Likovna vzgoja določa cilje, ki so razvijanje izrazne zmožnosti pri oblikovanju na,

razvijanje občutka za razporejanje oblik na ploskvi, razvijanje motorične spretnosti in

občutka pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi. Učni načrt

matematike določa, da učenci prepoznajo ravne črte, določene z dvema točkama, jih

opišejo in poimenujejo, narišejo daljico z dano dolžino, povežejo pojme: daljica, dolžina

daljice, mersko število, merska enota, prepoznajo in narišejo skladne daljice, poznajo

pojme središče, polmer, premer, krožnica, krog in razlikujejo med njimi, rišejo krožnice

in kroge z geometrijskim orodjem, razlikujejo in opišejo kocko in kvader ter opišejo njune

lastnosti (mejna ploskev, rob, ogljišče), razlikujejo pravokotnik, kvadrat in opišejo

medsebojno lego stranic in jihove lastnosti, ocenijo in merijo količine (dolžino...) s

standardnimi enotami (mm, cm, dm, m, km), usvojijo pojem mersko enoto in mersko

število, ob praktičnem merjenju izbirajo primerne merilne instrumente in meritve

ustrezno izrazijo z mersko enoto.

Risanje skice – model cevja in korit

Učenci v četrtem razredu spoznajo različne vrste sistemov (vodovod, centralno

ogrevanje) in spoznavajo, na kakšne načine se voda pretaka po ceveh (jo poganjajo

naprave ali se pretaka zaradi fizikalnih sil). Model cevja morajo sestaviti tudi učenci sami,

pri tem pa si lahko pomagajo najprej s skiciranjem modela cevja in korit, kjer predstavijo

svoje ideje.

Poznavanje različnih vrst črt (ravnih polnih in krivih), učencem omogoča, da se tehniško

izražajo. Pri risanju krožnic učenci le-tega opremijo s križem, ki iznačuje središče

krožnice, črta pa je sestavljena iz kratkih črt in pik. Te učenci najprej povadijo in s tem

43

utrdijo znanje risanja krožnic. Risanje cevi zahteva natančno risanje vzporednic. Risanje

korit učenci poenostavijo in korito narišejo le z ene perspektive, to je s sprednje strani

(naris). Najprej narišejo sestavne dele svojega sistema cevi in korit, kot so to naredili v

tretjem razredu, potem pa sestavne elemente sistema združijo v skupni skico, priloga 9.

Pri skiciranju so učenci pozorni na:



enakomerno vlečenenje ravnih polnih in krivih črt, pri čemer pazijo tudi na

enakomeren pritisk mine ob papir,

razmerja velikosti posameznih sestavnih delov,

razporeditvi sestavnih delov cevja po celotnem listu in

upoštevanje pravil risanja krožnic.

Učenci pri svojem delu potrebujejo večji list papirja (risalni list), zaradi preglednosti

velikega števila sestavnih delov modela cevja in korit. Rišejo s svinčnikom HB.

44

4.5 Peti razred

Učenci so že zmožni razumeti in upoštevati miselne abstrakcije v matematiki, saj lahko

razmišljajo zunaj konkretne stvarnosti.

Učni načrt naravoslovja in tehnike določa, da učenci v petem razredu, vzpostaviti

ravnovesje na gugalnici prevesnici, izdelati model in ga preizkusiti, znajo narisati skico

svojega modela in opisati njegovo delovanje, načrtovati, izdelati in preizkusiti napravo

za merjenje vetra in napravo, ki jo poganja veter. Pri likovni vzgoji učenci razvijajo

izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi, razvijajo občutek za razporejanje oblik na

ploskvi, razvijajo občutek za ravnovesje na ploskvi, razvijajo motorične spretnosti in

občutek pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi. Učenci pri

matematiki poznajo pojem ravnina, spoznajo odnose »leži na«, »ne leži na«, vzporednost,

pravokotnost, skozi dano točko narišejo vzporednico in pravokotnico k dani premici,

opazujejo in primerjajo kote v večkotniku, uporabljajo geometrijsko orodje (geotrikotnik)

pri risanju vzporednic in pravokotnic, uporabljajo geometrijsko orodje (šestilo) pri risanju

krožnice in kroga z danim polmerom in premerom, razlikujejo like in telesa ter opišejo

njihove lastnosti, opišejo kocko in kvader ter sestavijo njuna modela, izdelajo in opišejo

mrežo kocke in kvadra, rišejo mrežo kocke in kvadra, opišejo in imenujejo ogljišča ter

stranice likov, narišejo pravokotnik in kvadrat z upoštevanjem medsebojnih leg stranic in

skladnost stranic, ocenijo, primerjajo in merijo ploščino z relativnimi konstantnimi

nestandarnimi in standardimi enotami (mm, cm, dm, m, km).

Risanje risbe – gugalnica prevesnica

Učenci iz pripravljenih materialov zgradijo gugalnico prevesnico, pri čemer so pozorni

na pravilno lego težišča. Po izgradnji predmeta le-tega premerijo z merilnimi pripomočki

(ravnilo).

Učenci nadaljujejo s risanje tehniške skice, pri čemer upoštevajo vsa pravila, ki jih

poznajo za risanje črt (pravilno držo telesa in sedenje na stolu, pravilni prijem svinčnika

in položaj obeh rok na delovni povržini, enakomerno vlečenenje ravnih polnih in krivih

črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren pritisk mine ob papir, razmerja velikosti

posameznih sestavnih delov, položaju risanega predmeta na listu). Tehniško skico

45

dopolnijo z zapisovanjem podatkov, ki so jih pridobili z merjenjem. Ker še ne poznajo

pravil kotiranja, te mere s cifro in mersko enoto zapišejo na sredino črte, priloga 10.

Za potrebe risanja nevidnih robov, za katere učenci vedo, da obstajajo, pa jih ne znajo

pravilno označiti, vpeljemo v petem razredu pozanavanje nove črte – debele črtkane črte,

ki označuje nevidne robove.

Pri svojem delu uporabljajo svinčnik HB in bele liste formata A4.

46

47

5 DISKUSIJA

V poglavju 1.2 tega diplomskega dela smo si zastavili cilje, ki so nas vodili pri delu, sedaj

pa bomo podali analizo posameznega cilja in njegovo uresničitev .

C1: Določiti obseg tehniškega risanja za namen tehniškega izobraževanja na

razredni stopnji.

V drugem poglavju diplomskega dela smo pregledali sestavne elemente tehniške

dokumentacije in podali njihov opis. Za potrebe tehniškega izobraževanja tehniške slike

naj bodo učencem predstavljeni vsi elemnti tehniške slike. Poznavanje različnih

materialov in pripomočkov, ki so potrebni pri tehniškem risanju, poznavanje in

razumevanje pomena črt in tehniške pisave le pripomorejo k učenčevem poznavanju in

razumevanju tehniške skice. Risanje ravnih in krivih črt, pri tem pa paziti na držo telesa

in roke, pravilni prijem svinčnika pa so veščine, ki jih je potrebno razvijati skozi celotno

šolanje.

C2: Podati pregled stanja vključenosti tehniškega risanja na razredni stopnji.

Pregled učnih načrtov in učnih gradiv (učbenikov in delovnih zvezkov) smo podali v

tretjem poglavju. Pri tem smo ugotovili, da se malo učnih ciljev navezuje na tehniško

sliko. V prvem in drugem razredu ne najdemo ciljev, ki se navezujejo na tehniško

dokumentacijo in tako pridejo učenci prvič v stik s tehniško sliko v tretjem razredu pri

učnem predmetu spoznavanje okolja, ko po tehniški dokumentaciji izdelujejo tehniške

izdelke. Pri naravoslovju in tehniki se učenci srečujejo z branjem in risanjem tehniških

slik in načrtov. Kljub skromnemu številu učnih ciljev, ki se navezujejo na tehniško sliko,

lahko učenci nadgrajujejo svoje znanje s področja tehniške dokumentacije.

Učna gradiva v veliki meri namesto tehniške skice posredujejo tehnologijo izdelave preko

ilustracije, fotografije ali besedilnih navodil. Tehniška skica se pojavlja redkeje.

Fotografije in ilustracije so nazorne in učenec z njihovo pomočjo lahko uresničuje učne

cilje, vendar s tem izgubi stik s tehniško skico in ne poglablja svojega znanja, ki se nanaša

na tehniško skico.

48

C3: Podati navezavo obsega in globine tehniškega risanja z razvojnimi stopnjami

učencev na razredni stopnji.

V tretjem poglavju smo podali razvojne stopnje učencev, pri čemer smo posamezno

razvojno stopnjo povezali s področjem tehniškega ustvarjanja. Ugotovili smo, da tehnika

bistveno pripomore k učenčevem tehniškem inovatorstvu, pri čemer razvija tako

motorične, senzorne kot tudi intelektualne sposobnosti. V četrtem poglavju smo razvojne

stopnje učencev uporabili za določitev globine tehniškega risanja v posameznem razredu

razredne stopnje osnovne šole.

C4: Podati predloge za postopno pridobivanje znanja o tehniškem risanju na

razredni stopnji osnovne šole.

V četrtem poglavju smo po razredih podali predloge za postopno pridobivanje znanja

tehniškega risanja. Za učence prvega razreda predlagamo, da začnejo z vadenjem risanja

ravnih debelih polnih črt. V vseh razredih morajo učenci upoštevati pravilno držo pisala,

rok in sedenja. V drugem razredu učenci nadaljujejo z vadenjem risanja krivih črt, saj z

znanjem risanja polnih ravnih in krivih črt lahko narišejo vse željene oblike. V tretjem

razredu smo na podlagi učnega načrta spoznavanja okolja predlagali risanje osnutka.

Učenci prostoročno rišejo vidne robove vetrokaza, vendar ne rišejo vetrokaza kot celoto,

ampak le njegove sestavne dele. V četrtem razredu nadaljujejo s prostoročnim risanjem

skice cevja in korit, kot zahteva učni načrt naravoslovja in tehnike. K pravilnemu risanju

krožnic predlagamo vpeljavo križa, ki označuje središče krožnice. V petem razredu

predlagamo risanje skice gugalnice prevesnice. Učenci še ne poznajo pravil kotiranja,

zato mere posameznih črt zapišejo neposredno na njih. Zaradi risanja nevidnih robov, se

učenci naučijo risati debelo črtkano črto.

49

6 ZAKLJUČEK

S tehniška risbo se posameznik srečuje celotno življenje. Sestavljanje igrač, pohištva,

manjša hišna popravil so le nekatera področje, kjer je znanje branja tehniške slike zelo

dobrodošlo. Doba tehnologije nam omogoča, da s pomočjo svetovnega spleta hitro

najdemo nešteto rešitev, ki so nam v pomoč pri reševanju vsakodnevnih tehničnih težav.

Pa vendar je poznavanje in znanje tehniške skice nenadomestljivo.

Tehniška skica je sestavljena iz veliko elementov, katere smo predstavili v tem

diplomskem delu. Za učence razredne stopnje je zaradi njihovih razvojnih značilnosti

pomembno, da nova znanja pridobivajo postopoma in kvalitetno usvojijo, s čimer lahko

hitreje napredujejo v nadgrajevanju le-tega. Enako je tudi pri učenju elementov tehniške

risbe. S kvalitetnim predznanjem, kot je risanje polnih ravnih in krivih črt, učenci hitreje

usvajajo risanje osnutka in skice. V diplomskem delu smo podali predloge, kdaj naj se

učenci začnejo učiti risanja različnih vrst črt in na kaj morajo biti pri tem pozorni.

Velikokrat pozabljamo na pravilno sedenje in držo telesa pri pisanju in risanju. Pravilnega

prijema svinčnika se otroci učijo že v predšolski dobi, vendar se tekom šolanja v osnovni

šoli velikokrat zgodi, da začnejo držati pisalo nepravilno. Zaradi specifičnosti tehniškega

risanja, ki zahteva veliko mero natančnosti, je pravilen prijem pisala nujno potreben.

Postopnost učenja risanja tehniške skice na razredni stopnji je ključna za kvalitetno

nadaljevanje učenja risanja na predmetni stopnji.

Pri pregledovanju učbeniških gradiv smo ugotovili, da je tehniška skica zelo skromno

zastopana v teh gradivih. Nazornost fotografij in ilustracij je primerna, vendar to ne

pomeni, da sta fotografija in ilustracija lahko nadomestilo za tehniško skico. Če želimo,

da učenci rišejo načrte in tehniške skice, jim moramo dati možnost stika z njimi, da jih

najprej vidijo in berejo, potem pa jih tudi sami uporabijo za podajanje njihovih tehniških

inovacij.

Pri pisanju diplomskega dela smo tudi sami ugotovili, da je za risanje debelih ravnih črt

potrebno precej vaje in spretnosti. Ker nas tekom našega šolanja učitelji niso opozarjali

ali nam pokazali pravilno risanje dolgih polnih črt, smo zato tudi sami imeli precej težav

50

pri risanju le-teh. To nam je bil že dodaten dokaz, kako pomembno je zgodnje in

kvalitetno uvajanje risanja debelih polnih črt in pri tem imajo veliko vlogo učitelji.

Naloga učitelja razrednega pouka je, da učence postopno vpelje v tehniško skico. Z

razumevanjem razvojinih posebnosti učencev, jim učitelj lahko tehniško skico približa in

predstavi, na da bi se učenci tega sploh zavedali. Znanje, ki ga dobimo nezavedajoče se,

nam ostane v trajnem spominu in nam je v veliko pomoč na vsakem koraku našega

življenja. Tudi s poznavanjem tehniške skice je tako.

51

7 LITERATURA

[1] J. Duhovnik, M. Kljajin, M. Opalić, Inžinirska grafika (Ljubljana, Fakulteta za

strojništvo 2009).

[2] V. Rozman, T. Gaber, Tehnično risanje in konstrukcijska dokumentacija (Ljubljana,

Lesarska založba, 2002).

[3] F. Florjančič, Tehnika in tehnologija od prvega do petega razreda (Ljubljana, Zavod

Republike Slovenije za šolstvo, 2002).

[4] S. Glodež, Tehnično risanje (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2005).

[5] J. Hrženjak, tehnično risanje (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1998).

[6] Tehniško risanje [www2.arnes.si/jmauce/tehnisko.doc] (julij 2016).

[7] Umetnost [http://sskj.si/?s=umetnost] (avgust 2016).

[8] Risanje [http://sskj.si/?s=risanje] (avgust 2016).

[9] N. F. Kocjančič, Učni načrt likovna vzgoja (Ljubljana, 2011).

[10] I. Žakelj, Učni načrt matematika (Ljubljana, 2011).

[11] Tehniška gradiva založbe Izotech [http://www.izotech-zalozba.si/].

[12] Tehniška gradiva založbe Rokus Klett [http://www.rokus-klett.si/].

[13] M. Kolar, Učni načrt spoznavanje okolja (Ljubljana, 2011).

[14] A. Vodopivec, Učni načrt naravoslovje in tehnika (Ljubljana, 2011).

[15] B. Bajd, J. Ferbar, D. Krnel, M. Pečar, Okolje in jaz: spoznavanje okolja za 1. razred

devetletne osnovne šole (Ljubljana, Modrijan, 1999).

[16] I. Hergan, T. Kovač, A. Rot Vrhovec, Dotik okolja 1: učbenik za spoznavanje okolja

v prvem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2010).

[17] I. Hergan, T. Kovač, M. Kolar, Dotik okolja 1: delovni zvezek za spoznavanje okolja

v prvem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013).

[18]D. Krnel, T. Hodnik Čadež, T. Kokalj, Mlinček 1: slovenščina, matematika in

spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole. Delovni učbenik. (Ljubljana, Modrijan,

2011).

[19] M. Antić, B. Bajd, J. Ferbar, D. Krnel, M. Pečar, Okolje in jaz 2: spoznavanje okolja

za 2. razred devetletne osnovne šole. Učbenik (Ljubljana, Modrija, 2012).

http://www.rokus-klett.si/

52

[20] M. Antić, B. Bajd, J. Ferbar, D. Krnel, M. Pečar, Okolje in jaz 2: spoznavanje okolja

za 2. razred devetletne osnovne šole. Delovni zvezek (Ljubljana, Modrija, 2013).

[21] I. Hergan, A. Rot Vrhovec, T. Kovač, C. Battelli, Dotik okolja 2: Učbenik za

spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2010).

[22] I. Hergan, T. Kovač, M. Kolar, C. Battelli, Dotik okolja 2: Delovni zvezek za

spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015).

[23]D. Krnel, T. Hodnik Čadež, T. Kokalj, Mlinček 2: slovenščina, matematika in

spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole. Delovni učbenik. (Ljubljana, Modrijan,

2011).

[24] D. Krnel, B. Bajd, M. Pečar, J. Ferbar, Okolje in jaz 3: spoznavanje okolja za tretji

razred osnovne šole. Učbenik (Ljubljana, Modrijan, 2013).

[25] D. Krnel, B. Bajd, M. Pečar, J. Ferbar, Okolje in jaz 3: spoznavanje okolja za tretji

razred osnovne šole. Delovni zvezek (Ljubljana, Modrijan, 2013).

[26] I. Hergan, I. Devetak, M. Kolar, Dotik okolja 3: Učbenik za spoznavanje okolja v

tretjem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015).

[27]I. Hergan, I. Devetak, M. Kolar, Dotik okolja 3: delovni zvezek za spoznavanje okolja

v tretjem razredu osnovne šole (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015).

[28]D. Krnel, T. Hodnik Čadež, T. Kokalj, T. Pristovnik, Mlinček 3: slovenščina,

matematika in spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. Delovni učbenik

(Ljubljana, Modrijan, 2014).

[29] D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, Od mravlje do sonca 1: naravoslovje in

tehnika za 4. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Modrija, 2012).

[30] D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, Od mravlje do sonca 1: naravoslovje in

tehnika za 4. razred devetletne osnovne šole, delovni zvezek (Ljubljana, Modrija, 2005).

[31] A. Kolman, D. Mati, I. Furlan, Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik za naravoslovje

in tehniko v četrtem razredu osnovne šole (Ljubljana, Rokus Klett, 2002).

[32] A. Kolman, D. Mati, I. Furlan, Naravoslovje in tehnika 4. Delovni zvezek za

naravoslovje in tehniko v četrtem razredu osnovne šole (Ljubljana, Rokus Klett, 2002).

[33] M. Bruman, L. Hajdinjak, B. Kruder, Naravoslovje in tehnika 5. Učbenik za

naravoslovje in tehniko v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

(Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2005).

[34] M. Bruman, L. Hajdinjak, B. Kruder, Naravoslovje in tehnika 5. Delovni zvezek za

naravoslovje in tehniko v 5. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

(Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2006).

53

[35] D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, Od mravlje do sonca 2: naravoslovje in tehnika za 5.

razred osnovne šole (Ljubljana, Modrijan, 2014).

[36] D. Krnel, B. Bajd, S. Oblak, Od mravlje do sonca 2: naravoslovje in tehnika za 5.

razred osnovne šole. Delovni zvezek (Ljubljana, Modrijan, 2014).

[37] A. Kolman, D. Mati, I. Furlan, Naravoslovje in tehnika 5. Učbenik za naravoslovje

in tehniko v petem razredu osnovne šole (Ljubljana, Rokus Klett, 2010).

[38] A. Kolman, D. Mati, I. Furlan, Naravoslovje in tehnika 5. Delovni zvezek za

naravoslovje in tehniko v petem razredu osnovne šole (Ljubljana, Rokus Klett, 2010).

[39] E. Labinowicz, Izvirni Piaget: mišljenje, učenje, poučevanje (Ljubljana, DZS, 2010).

[40] S. Lavtižar, Razvijanje grafomotorike v 1. razredu s poudarkom na otrocih s

težavami pri pisanju (Koper, diplomsko delo, 2014).

54

I

8 PRILOGE

8.1 Spoznavanje okolja

Učni cilji spoznavanja okolja, ki se navezujejo na tehniško risanje od 1. do 3. razreda,

preglednica 8.1.

V 1. in 2. razredu pri predmetu spoznavanje okolja ne najdemo ciljev, ki se navezujejo na

tehniško risanje.

Preglednica 8.1 : Učni cilji spoznavanja okolja za 3. razred, ki se navezujejo na tehniško risanje.

Tematski sklop Cilji Vsebine

SNOVI znajo slediti načrtu ali shemi

delovnega postopka pri izdelavi

tehničnega predmeta

Načrt izdelave, shema poteka

Iz snovi izdelujemo uporabne

predmete (letalo, vrtopir

(majhen helikopter oziroma

propeler), vetrokaz, košarica,

papirna kapa, kozarec, glinen

lonček idr.)

Poleg vseh ciljev in vsebin, ki so navedeni od 1. do 3. razreda, so v učnem načrtu zapisani

še postopki, preglednica 8.2, ki jih je smiselno vključiti v vse tematske sklope.

Preglednica 8.2: Postopki pri spoznavanju okolja.

1. Razred 2. Razred 3. razred

SPOROČANJE

razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov)

delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri

razvijajo sposobnosti za

grafično komuniciranje (uporaba

simbolov, preprost načrt izdelkov,

sheme postopkov)

Vsebine

Opazovanje, urejanje, razvrščanje, prirejanje, štetje, merjenje, napovedovanje, povezovanje, sklepanje,

skiciranje

II

8.2 Naravoslovje in tehnika

Učni cilji predmeta naravoslovje in tehnika, ki se navezujejo na tehniško risanje v 4.,

preglednica 8.3, in 5. razredu, preglednica 8.6.

Preglednica 8.3: Učni cilji naravoslovja in tehnike v 4. razredu, ki se navezujejo na tehniško risanje.

SPREMINJANJE LASTNOSTI SNOVI

Učenci znajo:

graditi modele zgradb na podlagi skice in jih primerjati z zgradbo iz ožjega in

širšega okolja,

brati načrt in ga udejanjiti.

PRETAKANJE SNOVI

Učenci znajo:

skicirati, oblikovati in graditi modele cevja in korit.

Vsebine: model mlinčka, cevja in korit

Preglednica 8.4: učni cilji naravoslovja in tehnike v 5. razredu, ki se navezujejo na tehniško risanje.

NAPRAVE IN STROJI (KONSTRUKCIJSKE ZBIRKE)

Učenci znajo:

vzpostaviti ravnovesje na gugalnici prevesnici, izdelati model in ga preizkusiti,

narisati skico svojega modela in opisati njegovo delovanje.

Vsebine: izdelava modela od skice do končnega izdelka

TEKOČINE TEČEJO

VETER

Učenci znajo:

načrtovati, izdelati in preizkusiti napravo za merjenje vetra in napravo, ki jo

poganja veter.

III

Ob koncu 4. in 5. razreda učenci dosegajo naslednje minimalne standarde znanja:

SNOVI

Učenec zna skicirati preproste predmete in brati preproste načrte

POJAVI

Učenec zna skicirati, oblikovati, graditi modele cevja in korit

NARAVOSLOVNI IN TEHNIČNI POSTOPKI IN SPRETNOSTI

Učenec zna načrtovati, skicirati, izdelovati in preizkušati izdelke ter predlagati

izboljšave.

IV

8.3 Likovna vzgoja

Učni cilji likovne vzgoje, ki so v pomoč pri tehniškem risanju, preglednici 8.4 in 8.5.

Preglednica 8.4: Učni cilji likovne vzgoje od 1. do 3. razreda.

Razred 1. 2. 3.

Operativni

cilji

Učenci:

preizkušajo različne risarske materiale in pripomočke,

opazujejo in primerjajo zglede linij v naravi, okolju in v likovnih delih,

razvijajo občutek za uporabo različnih vrst linij,

rišejo prostoročno in z ravnilom,

narišejo oblike in jih izpolnijo z linijami in točkami,

rišejo oblike po opazovanju, spominu in domišljiji,

razvijajo občutek za razporejanje oblik v risbi,

razvijajo občutek za gradnjo risbe od celote k delom,

razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje z različnimi

risarskimi materiali in pripomočki.

Pojmi o točka – pika

o linija – črta

o risanje

o risba

o risarska podlaga

o risarski materiali

o risarski

pripomočki

o oblika

o vrsta linij (ravna,

ukrivljena,

lomljena, kratka,

dolga, vodorvna,

navpična, poševna)

o velikost oblik

o oblike risarskih

podlag

o velikost risarskih

podlag

o risarski materiali in

pripomočki

o nesklenjena

o sklenjena

o razporejanje

oblik v risbi

o format

o namenskost

risarskih podlag

o trdi risarski

materiali

V

Preglednica 8.5: Učni cilji likovne vzgoje 4. In 5. Razreda, ki se navezujejo na tehniško risanje.

Razred 4. 5.

Operativni

cilji

Učenci:

razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem

negujejo individualni likovni izraz,

razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi,

razvijajo občutek za ravnovesje na ploskvi,

razvijajo motorične spretnosti in občutek pri delu z različnimi

materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi.

Pojmi o svetlo-temni kontrast

o svetlostni odtenek

o označitev grafičnega odtisa

o simetrija, asimetrija

o vrste simetrij

VI

8.4 Matematika

Učni cilji pri predmetu matematika, ki so v pomoč pri tehniškem risanju od 1. do 5.

razreda, preglednice 8.6 – 8.10.

Preglednica 8.6.: Učni cilji matematike v 1. razredu, ki se navezujejo na tehniško risanje.

ORIENTACIJA

Učenci:

Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oziroma glede na druge predmete in se znajo

pri opisu pravilno izražati,

Premikajo se po navodilu po prostoru,

Orientirajo se na ravnini (listu papirja),

Razvijajo strategijo branja in prepoznavanje mrež, poti, labirintov;

GEOMETRIJSKE OBLIKE IN UPORABA GEOMETRIJSKEGA ORODJA

Učenci:

Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v življenjskih

situacijah in matematičnih okoliščinah,

Izdelujejo modele teles in likov ter jih opišejo,

Rišejo prostoročne črte in like,

Uporabljajo geometrijsko orodje (šablone) pri risanju ravnih črt in likov;

MERJENJE

Učenci:

Ocenijo in primerjajo količine za dolžino, maso in prostornino (najkrajši, najdaljši..)

Merijo dolžino, maso in prostornino z nestandardnimi enotami (z relativnimi in

konstantnimi);

VII


ORIENTACIJA

Učenci:

Oblikujejo navodilo za premikanje po prostoru in se po navodilih premikajo,

Orientirajo se na ravnini (na listu papirja...),

Razvijajo strategije branja in orientacije v mrežah, poteh, labirintih;


Učenci:

Prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like,

Prepoznajo in rišejo različne črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene, ravne),

Uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju črt in likov;

MERJENJE

Učenci:

Ocenijo, primerjajo in merijo dolžino, maso in prostornino z nestandardnimi

(relatvinimi in konstantnimi) in s standardnimi enotami (m, cm),

Zapišejo meritev z merskim številom in enoto.

Poznajo in uporabljajo merilne instrumente (ravnilce) za merjenje količin;

VIII


ORIENTACIJA

Učenci:

Prepoznajo in poimenujejo geometrijska telesa ter pri opisu lastnosti uporabljajo

matematične izraze (ploske, rob, ogljišče),

Prepoznajo in poimenujejo geometrijske like ter pri opisu lastnosti uporabljajo

matematične izraze (stranica, ogljišče),

Narišejo večkotnik in ga pravilno poimenujejo glede na število stranic;


Učenci:

Opišejo položaj predmetov v prostoru in na ravnini ter se pri opisu natančno izražajo,

Opisujejo odnos med dvema smerema: navpično, vodoravno; levo, desno; spredaj,

zadaj,

Berejo različne načrte (učilnice, šolskih prostorov, mest), se orientirajo po njih in

oblikujejo navodila za gibanje po prostoru;

MERJENJE

Učenci:

Prepoznajo in izbirajo (glede na situacijo) ustrezne merske enote za merjenje dolžin

(m, dm, cm), mase...

Ocenijo, primerjajo, merijo količine in meritev zapišejo z merskim številom in mersko

enoto;

IX


GEOMETRIJSKI ELEMENTI

Učenci:

Prepoznajo ravne črte, določene z dvema točkama, jih opišejo in poimenujejo,

Narišejo daljico z dano dolžino,

Povežejo pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota,

Prepoznajo in narišejo skladne daljice,

Opazujejo odnos med sosednjima stranicama v večkotniku (pridobivanje izkušenj za

poznejše vpeljevanje kotov),

Poznajo pojme središče, polmer, premer, krožnica, krog in razlikujejo med njimi,

Rišejo krožnice in kroge z geometrijskim orodjem;

LIKI IN TELESA

Učenci:

Razlikujejo in opišejo kocko in kvader ter opišejo njune lastnosti (mejna ploskev, rob,

ogljišče),

Razlikujejo pravokotnik, kvadrat in opišejo medsebojno lego stranic in jihove lastnosti;

MERJENJE

Učenci:

Ocenijo in merijo količine (dolžino...) s standardnimi enotami (mm, cm, dm, m, km),

Usvojijo pojem mersko enoto in mersko število,

Ob praktičnem merjenju izbirajo primerne merilne instrumente in meritve ustrezno

izrazijo z mersko enoto;

X


GEOMETRIJSKI ELEMENTI

Učenci:

Spoznajo pojem ravnina,

Spoznajo odnose »leži na«, »ne leži na«, vzporednost, pravokotnost,

Skozi dano točko narišejo vzporednico in pravokotnico k dani premici,

Opazujejo in primerjajo kote v večkotniku,

Uporabljajo geometrijsko orodje (geotrikotnik) pri risanju vzporednic in pravokotnic,

Uporabljajo geometrijsko orodje (šestilo) pri risanju krožnice in kroga z danim

polmerom in premerom,

LIKI IN TELESA

Učenci:

Razlikujejo like in telesa ter opišejo njihove lastnosti,

Opišejo kocko in kvader ter sestavijo njuna modela,

Izdelajo in opišejo mrežo kocke in kvadra,

Rišejo mrežo kocke in kvadra,

Opišejo in imenujejo ogljišča ter stranice likov,

Narišejo pravokotnik in kvadrat z upoštevanjem medsebojnih leg stranic in skladnost

stranic

MERJENJE

Učenci:

Ocenijo, primerjajo in merijo ploščino z relativnimi konstantnimi nestandarnimi in

standardimi enotami (mm, cm, dm, m, km);

XI

8.5 Kratke debele polne črte

Slika 8.1 prikazuje primere risanja kratke debele polne črte: ograja, lestev, vzorci na

oblačilih.

Slika 8.1: Kratka debela polna črta.

XII

8.6 Dolge debele polne črte

Slika 8.2 prikazuje primer risanja dolge debele polne črte: ribiška mreža.

Slika 8.2: Dolga debela polna črta.

XIII

8.7 Krožnice

Primer risanja majhnih in velikih krožnic: krožnik in kovanec, prikazuje slika 8.3.

Slika 8.3: Krožnice.

XIV

8.8 Vetrokaz

Slika 8.4 predstavlja sestavne dele vetrokaza.

Slika 8.4: Sestavni deli vetrokaza.

XV

8.9 Cevja in korita

Primer risanja sestavnih delov cevja in korit ter skica cevja in korit.

Slika 8.5: Cevi in korita ter model cevja in korit.

XVI

8.10 Gugalnica prevesnica

Primer skice gugalnice prevesnice kot jo prikazuje slika 8.6.

Slika 8.6: Skica gugalnice prevesnice.

Documents

TEHNIŠKA SKICA NA RAZREDNI STOPNJI DEVETLETNE …pefprints.pef.uni-lj.si/3968/1/MPotrebuješ_tehniška_skicaDD.pdf · ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, dr. Janezu Jamšku, za veliko