Tek po mestnih poteh za zdravje in smeh...2018/04/13 · BILTEN TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH Svetovni dan zdravja, 7. april 2018 ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC Srednja zdravstvena

ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC

Srednja zdravstvena šola

Tek po mestnih poteh za

zdravje in smeh

Svetovni dan zdravja 2018

BILTEN TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH

Svetovni dan zdravja, 7. april 2018



2




Srednja zdravstvena šola 3

OB 19. TEKU ZDRAVJA

Letošnji Svetovni dan zdravja 7. april 2018

poteka pod geslom Univerzalna dostopnost

do zdravstvenih storitev: za vsakogar,

vsepovsod. To sporočilo vzbuja in

zapoveduje dostopnost do kakovostnih

zdravstvenih storitev vsem ljudem. Ta misel

ni namenjena le nerazvitim državam nekje

tam, je aktualna in še kako namenjena tudi

naši državi, politikom, zdravstvenemu

sistemu, vsem zaposlenim v zdravstvu ter

tudi tistim, ki vzgajajo ter izobražujejo za

zdravstvene poklice.

Bili so časi, ko smo verjeli in zaupali v zdravstveni sistem, verjetno kdaj tudi neupravičeno.

Toda svet se je spremenil, spremenili so se odnosi, spremenili smo se ljudje, pravzaprav je vse

drugače. Mora že biti nekaj na tem, da opevamo stare čase, kar je žalostno, saj živimo danes,

tukaj, za jutri. Upanje v boljše čase je zamenjala apatija.

Smešno je, da se v času izrednega tehnološkega napredka oziramo nazaj in moramo začeti

graditi odnose ter cel sistem na novo. Slovenci smo res čudaki. Namesto da bi nadgradili, kar

smo imeli in za kar so nam mnogi zavidali ter nas celo posnemali, smo pripravljeni vse zrušiti

do tal in začeti postavljati na novo … Samo da je novo in so nekateri zadovoljni in lahko drugi

kritizirajo. Tako ne gre naprej in ni druge možnosti, kot da zgoraj omenjeni stopijo skupaj,

pozabijo na razprtije, potlačijo svoj ego in ohladijo vroče glave, obvladajo požrešnost in napuh

ter končno spoznajo namen te najbolj humane in s Hipokratovo prisego zaznamovane

dejavnosti. Če bomo še naprej sebični služabniki moči in kapitala ter ne bomo uredili

medsebojnih odnosov, razumeli principa solidarnosti, posledično ne bomo zagotovili

univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse in povsod, tedaj nam gorje.

Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri teku, pomagali s svojim delom pri organizaciji,

zagotavljanju varnosti, se predstavili na stojnicah, prispevali nagrade, napitke in okrepčila,

zagotovili malico, prevoz dijakov (seznam objavljen znotraj Biltena), vsem gledalcem in seveda

vsem občanom za strpnost in razumevanje, ker smo s prireditvijo nekoliko spremenili (mogoče

tudi popestrili) njihovo sobotno dopoldne.

Ravnatelj SZŠ

Blaž Šušel





4

TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH

Tema letošnjega Svetovnega dneva zdravja je Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: za

vsakogar, vsepovsod.

Srednja zdravstvena šola ob Svetovnem dnevu zdravja že devetnajsto leto zapored na Glavnem trgu v

Slovenj Gradcu organizira športno prireditev – Tek po mestnih poteh za zdravje in smeh.

Na letošnjem teku je bilo največ udeležencev s Šolskega centra Slovenj Gradec ter Prve in Tretje

osnovne šole Slovenj Gradec. Pridružili pa so se nam tudi učenci in učenke OŠ Podgorje pri Slovenj

Gradcu, OŠ Šentjanž pri Dravogradu, OŠ Črna na Koroškem, predstavniki CUDV Črna ter nekaj

posameznih udeležencev z drugih okoliških šol.

Poleg tekaške preizkušnje smo na stojnicah predstavili šolske in obšolske dejavnosti, namenjene

zdravju; k sodelovanju pa smo letos povabili tudi Društvo diabetikov SG, Nacionalni inštitut za javno

zdravje, Zdravstveni dom Slovenj Gradec, CIVOZ, Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta ter Drugo

osnovno šolo Slovenj Gradec.

URA KATEGORIJA

RAZDALJA

9.30 1., 2. razred OŠ – m 600 m

9.35 1., 2. razred OŠ – ž 600 m

9.40 3., 4. razred OŠ – m 600 m

9.45 3., 4. razred OŠ – ž 600 m

9.50 Tek oseb s posebnimi potrebami, – m in ž 600 m

9.55 5., 6. razred OŠ – m 600 m

10.00 5., 6. razred OŠ – ž 600 m

10.05 7., 8., 9. razred OŠ – m 800 m

10.10 7., 8., 9. razred OŠ – ž 800 m

10.20 1., 2. letnik SŠ – m 2000 m

10.30 1., 2. letnik SŠ – ž 2000 m

10.40 3., 4., 5. letnik SŠ – m 2000 m

10.50 3., 4., 5. letnik SŠ - ž 2000 m

11.00 Članice in člani 4000 m (2 x 2000 m)

11.15 Zdrava hoja 2000 m





PROJEKT: SPORT FOR SOCIAL ACTION

V tem letu smo se dijaki Srednje zdravstvene šole in učenci Tretje osnovne šole Slovenj Gradec

povezali v projektu programa Erasmus+, ki ga je pripravila Specialna olimpiada Slovenije. Le-

ta se že dolga leta trudi vključevati osebe s posebnimi potrebami preko športa. Najbolj pristne

oblike združevanja so tako imenovana Unified tekmovanja, kjer športniki v isti ekipi tekmujejo

in tako sodelujejo, se spoznavajo ter si pomagajo. To je najvišja oblika inkluzije oseb s

posebnimi potrebami v družbo. V naši družbi imamo žal še veliko premalo uspešnih inkluzij.

Otroci s posebnimi potrebami niso vključeni v šole, premalo je usposobljenih asistentov za

uspešno vključevanje. Nimamo dovolj delovnih mest, delodajalci jih ne zaposlujejo (edini

primer je restavracija Druga violina v Ljubljani). Upamo, da bo letos aprila zaživel nov Zakon

o osebni asistenci za invalide (ZOA), ki bo omogočal asistenco tudi osebam z avtizmom, slepo-

gluhim in osebam z zmerno, težjo in težko motnjo. Z vključevanjem oseb s posebnimi

potrebami v šole bi pomagali tudi vsem ostalim pri njihovem spoznavanju, kar bi marsikomu

obogatilo življenje. Ampak od tega smo še (pre)daleč.

Ponosna sem, da so se na Srednji zdravstveni šoli dijakinje 3. a z veseljem odločile sodelovati

v projektu skupaj z otroki s posebnimi potrebami. Najprej bodo opravile skupni trening z otroki

s Tretje osnovne šole, za njih bodo izdelale kolajne za Tek zdravja (design Neca Klinar) in

pretekle 600 m z roko v roki.

Katarina Praznik, prostovoljka





6

R E Z U L T A T I

1., 2. razred OŠ – m (600 m)

1., 2. razred OŠ – ž (600 m)





3., 4. razred OŠ – m (600 m)

3., 4. razred OŠ – ž (600 m)





8

5., 6. razred OŠ – m (600 m)

5., 6. razred OŠ – ž (600 m)





7., 8., 9. razred OŠ – m (800 m)

7., 8., 9. razred OŠ – ž (800 m)





10

1., 2. letnik SŠ – m (2000 m)

1., 2. letnik SŠ – ž (2000 m)





3., 4., 5. letnik SŠ – m (2000 m)

3., 4., 5. letnik SŠ – ž (2000 m)





12

OPP - ženske (600 m)

OPP - moški (600 m)





Članice (4000 m)

Člani (4000 m)





14

ZDRAVA HOJA

Zdrave hoje se je udeležilo okoli 500 pohodnikov. Največ je bilo učencev Druge osnovne šole Slovenj

Gradec, skupaj z učitelji in starši.





JUTRO S ŠPORTNIKI

Dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta so na inovativen način sooblikovali dogodek Tek

po mestnih poteh za zdravje in smeh 2018.

Projekt Dan z zvezdo slovenjegraških dijakov je nastajal pod budnim očesom Ustvarjalnikove

mentorice Eve Štraser, ki že drugo leto s pomočjo mehkih prijemov dijake usmerja v

proaktivnost ter jih spodbuja, da premikajo meje poznanega.

Ideja je nastala med uro podjetniškega krožka, ko smo iskali nove, drugačne ideje, ki so

izvedljive z minimalnim vložkom. Veliki večini dijakov so všeč ekipni športi in spremljajo

tekme na nacionalnem nivoju. Pojavilo pa se je vprašanje, na kakšen način bi dejansko lahko

predstavili posamezne športe ter njihove predstavnike. Ker se nihče ni želel medijsko

izpostavljati, smo preverili, ali že obstaja primeren dogodek za našo predstavitev. Naloga ni

bila pretežka, zalomilo pa se je pri dejstvu, da so dijaki želeli povabiti top elito, kot so Tina

Maze, Boštjan Nachbar itd. Zato smo idejo raje locirali lokalno ter se vprašali, kateri

predstavniki so v soboto 7. 4. 2018 dosegljivi. Veseli smo, da smo pritegnili pozornost ter

potrditev osmih predstavnikov različnih športnih disciplin, čeprav so dijaki še 14 dni pred

dogodkom dvomili v samo realizacijo.

»Ponovno smo dokazali, da je možno s timskim delom ter dobro organizacijo premikati meje

mogočega,« je jasna mentorica Eva Štraser.





16

NIHČE NAJ NE POGINE KOT PES V JARKU

»Lili, kje si?« sem zaslišala s hodnika nekaj sekund zatem, ko so se vrata odprla. Že kar nekaj

let je minilo, odkar sem videla svojo najboljšo prijateljico Taro. »V kuhinji, pripravljam nama

vročo čokolado,« sem ji odgovorila namesto pozdrava, ki ga sicer uporabljajo vsi normalni

ljudje, a midve ne spadava med njih.

Poznava se že od prvega letnika srednje zdravstvene šole. Najboljši prijateljici sva od drugega

dne v šoli. No, verjetno bi lahko bili od prvega, a se v njem nismo imeli veliko časa družiti in

pogovarjati. Nato sva bili nerazdružljivi, dokler nisem pred 10 leti odpotovala v svet.

»Ali ti je svet odgovoril na vsa tvoja mladostna vprašanja, ti 'humanitarka'?« me je zbodla in

sprejela v objem, ki sem ga pogrešala vseh 10 let v težkih trenutkih. Res. Že od veselih,

sproščenih, zabavnih otroških dni sem si želela potovati in pomagati ljudem brez zdravstvene

oskrbe. Po glavi mi je begalo mnogo vprašanj. Zanimalo me je, koliko ljudi se vpraša, kako

živijo drugi. Kaj vse imamo mi, česar oni nimajo? Koliko oseb se bojuje za preživetje? Koliko

se jih odpove svojemu življenju, da reši življenje druge, ljubljene ali neznane osebe?

»Joj, Lili skoraj si zažgala mojo vročo čokolado! Res boš morala manj sanjariti,« se je smejala

Tara in odmikala čokolado s štedilnika. Pograbili sva skodelici in se odpravili v dnevno sobo.

Vzela sem še svoj prenosnik in poiskala mapo s fotografijami s potovanj.

Ko sem kliknila na prvo fotografijo, sem z mislimi spet šla na pot v Indijo, nadaljevala sem v

Afriki, nato še v Ameriki.

Stala sem pred letalom z nasmehom do ušes; če bi bilo možno, bi verjetno bil še večji. Moje

obdobje adolescence je ravno šlo proti koncu in bila sem prepričana, da lahko rešim svet.

Vidiva me na letalu. Polet z neko priznano letalsko družbo je bil precej naporen. Moram

priznati, da me res ni ganilo, s kom ali čim letim in kako se reče mojemu letalu ali kateri motor

ima. Skoraj celo pot sem prespala, ker sem se zavedala, da si moram nabrati moči za Indijo. Že

čez nekaj dni sem videla, da razmere tam niso dobre, a da so tako slabe, si nisem mislila − kljub

tisočim prebranim knjigam in blogom! Ljudje se s podeželja selijo v večja mesta z željo po

njihovi, v narekovajih, sanjski službi. Katere ne dobijo. Veliko jih je brezposelnih in s tem brez

zdravstvene oskrbe.

»Ali si predstavljaš, kako hodiš po zapuščeni ulici in ti pride naproti star, zanemarjen pes, ki je

celo življenje preživel na cesti? Zanj se zmenijo le otroci, vendar jih starši odvračajo od njega

z besedami: 'Pusti že vendar tega psa pri miru, lahko ima kakšno bolezen ali bolhe!' Tako

govorijo tudi za ljudi, ki jim je edini dom ulica. Zdravstveno oskrbo ima le bogatejši sloj. Zaradi

tako slabega zdravstva se povišuje rodnost, vendar je tudi življenjska doba za kar 10 let krajša

od naše.«

»Joj, pa tale deklica!« vzkliknem pri naslednjem požirku čokolade in fotografiji. »Zelo sem se

navezala na dobrosrčno in gostoljubno indijsko družino. Žena in mož zaradi močne ljubezni

premagujeta vse ovire, ki jim stojijo na poti. Imata dva sinova in dve hčerki. Najbolj mi je k

srcu prirastla najmlajša. Imela je manjšo gensko napako, a je sanjala o tem, da bi postala kot

jaz. Res sem upala, da ji bo uspelo. Tudi pravo ljubezen si je želela najti. Takšno, kot jo imata

njena starša.«

Ko je Tara videla, da imam pri naslednjem kliku težke, velike, grenke solze v očeh, me je

začudeno pogledala. S tresočim glasom sem ji pojasnila, da sem kasneje prejela sporočilo njenih

staršev, da ji ob hudi bolezni niso mogli zadosti hitro urediti potrebne oskrbe in je umrla. »Svojo

hčerko želim poimenovati po njej,« sem zaupala Tari in tudi v njenih očeh so se počasi nabirale

solze.





»Ta neverjetna dežela vedno postreže z lepotami in bogastvom, na drugi strani pa pokaže vso

bridkost in bedo tega sveta,« sem zaključila svoje popotovanje po Aziji.

Šla sem v drugo mapo in že sva bili na mojem potovanju po Afriki. Ko sem prispela, je prišlo

do manjših zapletov, saj nisem znala jezika. Na srečo je bilo tam kar nekaj angleško govorečih

medicinskih sester in tudi nekaj slovenskih, ki so bile na misiji. Tam nisem pomagala le bolnim,

pač pa bila tudi prostovoljka v bližnji šoli in vrtcu. Moji učenci so bili zelo navdušeni nad

tehnologijo in so se zalo radi fotografirali. »Verjetno imam kakšnih 100 slik od njih! So slabše

kvalitete, saj so bili otroci tako navdušeni, da niso in niso mogli biti na miru.«

Ob ogledu teh fotografij nama je šlo na smeh. Vsi ti otroci so bili tako prikupni, da se jih kar

nisva mogli nagledati, a Tari sem povedala žalostno zgodbo o njih.

»Neka medicinska sestra mi je pripovedovala, da jo najbolj razžalosti, ko ji otroci umrejo v

naročju zaradi bolezni, ki je na primer v Evropi ozdravljiva. Največji problem v Afriki je, da so

v večjih in bolj razvitih mestih možne operacije in zdravljenje kot drugod po svetu, vendar so

plačljive. Zdravstvena oskrba je draga in si jo lahko privoščijo le premožni prebivalci. Boleče

pa je tudi to, da si moraš kupiti kri, ki jo boš pri operaciji potreboval. Ta podatek me je res zelo

pretresel.«

In že naju je en sam klik na računalniku s pogledom na fotografije ponesel v Ameriko. Majhno,

srečno dekle, ki drži v roki debelo medicinsko knjigo. »Punca nikoli ne izgubi volje,« sem

zašepetala sama pri sebi v vednosti, da me ne more slišati, saj je na drugi strani sveta.

»Zakaj pa si odpotovala v Združene države, če pa imajo tam 'normalno' zdravstvo?« me je iz

misli predramila Tara. »Odločila sem se, da želim pomagati v domu za brezdomce, še posebej

mladoletne, pobrane z zapuščenih ulic, brez denarja, družine, hrane, stanovanja, prijateljev …«

»Lej,« pravim Tari. »Spoprijateljila sem se z 20-letnim dekletom. Kljub težkim življenjskim

razmeram je še vedno nasmejana in ima cilje za prihodnost. Čeprav ne ve, kako bi jih uresničila,

saj nima denarja. Starša sta se ločila in oba zapustila New York City. Ona ni hotela oditi, zato

je ostala sama, na ulici in zbolela. Zdravstvo ji ni omogočilo brezplačnega zdravljenja, saj ni

zavarovana, denarja, da bi si zdravljenje plačala, pa tudi nima. Vseeno ne obupuje. Išče si

zaposlitev, saj želi na študij medicine, da bi pomagala takšnim ljudem, kot je ona.«

»Če te prav poznam, si ji ti gotovo pri tem pomagala!« je Tara uganila, kaj ji še želim povedati.

Seveda sem ji prispevala nekaj denarja za zdravljenje in ji ponudila dom. Tako sva skupaj

preživeli dve leti. Hodili sva po centrih za brezdomce in jim pomagali. Včasih pa naju je pot

zanesla v trgovski center, kjer sva se pogovarjali, nakupovali in opazovali ljudi. Seveda pa je

tudi tu napočil čas težkega slovesa. Vesela sem, da obstajajo aplikacije, kot so Facebook,

Instagram in Snapchat, saj preko njih ostajava v stiku.

»Veš kaj me najbolj žalosti?« sem rekla in se obrnila proti Tari. Radovedno se je tudi ona

obrnila proti meni, jaz pa sem nadaljevala: »Ljudje smo beli, rjavi, rdeči, rumeni … različnih

značajev in življenjskih zgodb, a za njihovo zdravje je po svetu zelo neenotno poskrbljeno.«

»Lahko smo veseli, da živimo v Evropi, v kateri je zdravstvo razvito in dostopno vsem, drugje

pa ljudje umirajo tudi kot psi v jarku, mi pa se tega ne zavedamo,« mi je v odgovoru pritrdila

Tara.

»Vsi ljudje na tem svetu smo enakovredni, edinstveni in neponovljivi in tega se moremo začeti

zavedati,« sem rekla, ko sem kliknila na ikono PP.

»Joj, Lili. Kako globoke misli so spet to?« me je med smehom vprašala Tara in mi namenila

tisti pogled, za katerega sem vedela, da pomeni: »Vstani že, greva v kino in na pico.«

Zaprla sem računalnik. Od čokolade umazane skodelice so ostale na mizi.

NIKA KOGELNIK, 1. d





18

NEKEGA SONČNEGA OPOLDNEVA SREDI LJUBLJANE

Sončno opoldne sredi Ljubljane, a v glavi še kar ponavljam snov, ki sem jo dopoldne odpisal

na izpitu.

»… pravica in pravična oskrba do vseh ljudi. Ni pomembno, kdo je ta oseba, kakšna in v

kakšnem stanju je. Četudi je to predsednik države, pevska zvezda, priljubljen športnik ali klošar,

vsem je treba nuditi zdravstveno oskrbo, če jo potrebujejo. Predvsem pa morajo tudi oni vedeti,

da imajo to pravico, mi, bodoči zdravstveni delavci, pa smo jo jim primorani nuditi.«

Pomislim na starše, ki so slučajno imeli pot v Ljubljano in me bodo vzeli s seboj domov.

»Namen te pravice oziroma zakona je kakovostna in varna zdravstveno pomoč, ki temelji na

zaupanju med pacientom in zdravstvenim osebjem. Če se krši ta pravica, npr. s kakšnimi

izseljevanji za zdravila (narkotiki ...), se lahko zdravstveni delavec sam odloči, ali s pomočjo

nadaljuje ali ne. Zraven se sproži tudi program, ki je narejen samo za takšne posebnosti ali

dogodke. O zdravstvenem zavarovanju govorijo številni zakoni in pravilniki, tudi Zakon …«

Telefon. Starši mi sporočajo, da bodo zamudili. Odločim se, da hitro stopim še v športno

trgovino, ki pa je v drugem delu mesta. Da sem prišel hitreje do nje, sem ubral bližnjico sicer

mimo nepriljubljenega predela, polnega brezdomcev, a za čimprejšnji prihod do trgovine sem

se odločil tvegati in oditi skozi ta del. Upal sem, da me ne bo nihče ogovoril. Ko sem hodil

skozi ta del mesta, sem se spomnil podobnih scen iz filmov, kjer vedno rečejo: »Samo glej

naprej!« Vendar so se mi tisti ljudje zasmilili, moral sem jih pogledati. Videl sem enega, ki je

ležal na tleh, pokrit z nekakšno odejo, in zelo kašljal. Pogledal sem, kako diha in ker smo se to

že učili, sem bil skoraj prepričan, da ima pljučnico. Nekako sem zbral pogum, si nadel jopico

preko ust in glave ter se mu približal. Naslovil sem ga z gospod, ampak se ni zmenil zame. Ker

sem vedel in čutil, da mu moram pomagati, sem to ponovil še večkrat, dokler da sem vendarle

dobil njegovo pozornost. Obrnil se je in začel kričati, saj je mislil, da sem se prišel naslajati nad

njim. Nekako sem ga uspel pomiriti in se predstavil, povedal, da sem na zdravstveni šoli in da

bi mu rad pomagal. Odmahnil je z roko in zamrmral, da si tega ne zasluži, da so se mu že

odrekli. Moral sem razmisliti in rekel sem: »Gospod, danes sem jaz tukaj in naredil bom vse,

kar je v moji moči, da vam pomagam, lahko rešimo vaše življenje.« Pogledal me je in zamrmral:

»Sinko, ne trati časa z mano, jaz sem se že sprijaznil.« Nato je pripomnil: »Nimam

zdravstvenega zavarovanja …« Na to sem mu rekel: »Gospod, vsak ima pravico do oskrbe. Vsi

imajo pravico do nujne pomoči in glede na vašo pljučnico (v tistem trenutku sem moral biti

prepričljiv) je to nujno stanje, zaradi tega lahko umrete.« Še vedno je želel le ostati tam. Moral

sem ga prepričati, da se mu lahko še vedno pomaga. Medtem sem pogledal naokoli, nikogar ni

bilo. Vedel sem, da moram čim prej doseči, da bo uzavestil, da se lahko pozdravi. Uspel sem z

besedami: »Le zdravi se lahko vrnete nazaj v boj z življenjem in k družini, če jo imate.« Vzel

sem telefon in poklical na 112. Povedal sem točno, kam morajo priti reševalci, o čem gre, in

navedel vse ostale pomembne podatke, ki jih povemo, ko kličemo na stodvanajstko. Prišlo je

reševalno vozilo. Predal sem gospoda in mu obljubil, da bom prišel k njemu tudi v bolnico. Cel

čas je zelo kašljal, kar je še podaljšalo ta najin pogovor.

V sončnem popoldnevu sem nato odšel na mesto, kjer smo se zmenili z družino, ostal sicer brez

športne trgovine in stvari, ki bi jih kupil, a počutil sem se zelo dobro. Naredil sem nekaj, na kar

sem lahko ponosen. Tudi starša sta bila ponosna name in doma vsem razlagala, kaj sem naredil

sredi Ljubljane.

Sončno opoldne sredi Ljubljane, v glavi pa še vedno polno misli s predavanja, ki jih počasi

odriva misel na moj obisk v bolnici. Obiskal sem brezdomca, kot sem mu obljubil. Bil me je

zelo vesel, saj edini v sobi prej ni imel obiskov in je bil žalosten. Že na pogled je bil bolje. Sedel

sem na stol ob postelji in se pogovarjal z njim. Zelo se mi je zahvaljeval, da sem mu rešil

življenje, mu dal možnost, da se sam vrne v staro življenje. Sam sem se počutil zelo dobro, da





sem lahko storil nekaj meni majhnega, ampak njemu zelo zelo velikega in pomembnega. Rekel

mi je celo, da sem njegov angel varuh, kar mi je bilo malo smešno, ampak tega nisem pokazal.

Po daljšem pogovoru se je čas za obiske iztekel in moral sem oditi. Lepo sem se poslovil, mu

zaželel srečo v življenju, on pa se mi je še enkrat zahvalil iz srca in tako sta se najini poti ločili.

V sončnem popoldnevu sredi Ljubljane sem se nato zavedel, da mi bo ta gospod za vedno ostal

v spominu, kot prvi, ki sem mu resnično rešil življenje. Po mojem mnenju tudi on o meni govori

z velikimi besedami, no, vsaj upam, da je tako.

ALDIN HANKIĆ, 3. b





20

ORGANIZATORJI TEKA

Športno prireditev je organizirala Lucija Kompan, za celotno organizacijo pa je bil odgovoren

ravnatelj Srednje zdravstvene šole Blaž Šušel. Pomagali so vsi profesorji.

Prijave tekmovalcev: Brigita Rapuc, Eva Meža

Povezovanje prireditve: Helena Merkač, Julija Dobnik, Aljaž Dobnik

Podeljevanje nagrad, medalj in diplom: Darja Skutnik, Blaž Šušel

Fotografije: Blaž Šušel, Janja Šetina, Marinka Dretnik

Ozvočenje: Vojko Šuštaršič

Časomerilca: Natalija Fužir, Hubert Tratnik

Sodnice na cilju: Simona Jeromel Fajmut, Boža Zalesnik, Aleksandra Pečnik

Starterja: Alenka Recko, Marinka Dretnik

Redarstvo: Boštjan Potočnik (vodja), Boštjan Repas, Aleksander Camlek

Kolesarji spremljevalci: Jaka Paradiž, Maj Čapelnik

Prva pomoč: Adolf Flis (vodja), Darja Katanec, Erika Pevnik, Jasna Kolar

Tek z OPP: Katarina Praznik, Barbara Gašperšič Vodopija

Stojnice: Lucija Kompan

Bilten: Natalija Černjak, Matej Ogriz, Lidija Ajtnik

Administrativna dela: Klavdija Cehner, Vesna Kozar

Transport: Danilo Založnik

Red na šoli: Đemka Dedić





STOJNICE

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA

Mentor

PRIJAVE Brigita Rapuc,

Eva Meža

NAPITKI Andrej Klobčar,

Tomana Es Podpečan

MERJENJE KRVNEGA SLADKORJA

+ Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Vlasta Perkuš,

Adolf Flis

PROJEKT NEKAJENJE IN MERJENJE KRVNEGA TLAKA Bojana Štern,

Frančiška Šumečnik

POSLADKAJMO SE Zdenka Kočivnik Lesjak,

Aleksandra Pečnik

TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI Sabina Jurhar

POMOČ ZAPUŠČENIM ŽIVALIM Doroteja Pernat

DRUGA OSNOVNA ŠOLA

ČEBELARSKI KROŽEK

Janez Bauer,

Olga Fišer

SREDNJA ŠOLA SLOVENJ GRADEC IN MUTA

PODJETNIŠKI KROŽEK (Jutro s športniki)

Eva Štraser,

Sara Jamer

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC

Mateja Učakar,

Katarina Krenker

NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE

Amadeja Rožman

CIVOZ – CIVILNA INICIATIVA ZA VAROVANJE OKOLJA

IN ZDRAVJA

Boris Raj,

Milena Britovšek





22









24

Še nekaj utrinkov …





TEK ZDRAVJA, 7. 4. 2018, so nam omogočili:

1. MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC

2. SPOTUR

3. JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC D. O. O.

4. POLICIJSKA POSTAJA SLOVENJ GRADEC

5. SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

6. TIC SLOVENJ GRADEC

7. EKOLOŠKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC

8. MEŠKOVA BUKVARNA SLOVENJ GRADEC

9. KOROŠKI RADIO SLOVENJ GRADEC

10. BKS BANKA, SLOVENJ GRADEC

11. DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC

12. MIHA ŠAVC, DR. VET. MED., VETERINARSKA POSTAJA

RADLJE OB DRAVI

13. OBČINA DRAVOGRAD

14. PRIMAFOTO, PRIMOŽ PODJAVORŠEK S. P.

15. TINE FRIZER

16. URICA URARSTVO, KLJUČI, DUŠAN NABERNIK S. P.

17. ZLATARNA PEČNIK

18. PRODAJALNA TAJDA

19. GRAFIČNE STORITVE MKOPIJA

20. BIRO SERVIS TRGOVINA

21. TRGOVINA MARJANCA

22. URARNA MATEJA TRILLER S. P.

23. FANTAZIJA, PRODAJALNA ZA USTVARJALNE

24. ČAJNICA PEČ

25. LEPOTA OBLIKE

26. HOTEL RAZGORŠEK VELENJE

27. ADDIKO BANK

28. ACRON D. O. O.

29. SONČNI ŽAREK, DŽONI KOČIVNIK LESJAK S. P.

30. GOSTILNA MURKO

31. SALON LEPOTE DTM, TINA KOLAR S. P.

32. KOMA BAR

33. MASS SLOVENJ GRADEC

34. JYSK SLOVENJ GRADEC





26

35. PETROL

36. OKO VID, OČESNI CENTER

37. VELOCENTER

38. GOSTILNA KAVARNA ŠPELCA

39. KOSTMANN D. O. O., PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE

40. LINEA SNELLA SLIM IN HARMONIJA

41. FRIZERSKI STUDIO TIMSTAIL

42. TRGOVINA IN SERVIS KOLES POHORC

43. ECE, ENERGETSKA DRUŽBA, D. O. O. CELJE

44. ZAVAROVALNICA SAVA, POSLOVNA ENOTA SLOVENJ

GRADEC

45. MODESTA D. O. O.

46. KOZMETIČNI STUDIO ESTETIQUE HOFBAUER

47. KOROŠKA LEKARNA

48. KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

49. KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ

50. TRGOVINA NEJC

51. PODJETJE VABO

52. ČARNICA BOJANA VRANJEK D. O. O.

53. FRIZERSTVO MIKLAVC

54. FRIZERSKI SALON MAŠA

55. BMKD – BOŠNJAŠKO MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO

56. TELEMACH

57. OPTIKA KOTNIK

58. FRIZERSTVO BERNI

59. FRIZERSKI STUDIO KREATOR

60. PODZEMLJE PECE

61. STUDIO LEBRI

62. UZURI, JELKA MORI S. P.

63. KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC

64. SLADEK BUTIK, KARMEN LUŽNIK S. P.

65. DZS, ZALOŽNIŠTVO IN TRGOVINA D. D., SLOVENJ GRADEC

66. FIBRO D. O. O.

67. LEKARNA DREN, RAVNE NA KOROŠKEM

68. ELTHERMA D. O. O.

69. CERDONIS D. O. O.

70. MLADOST, VELENJE





71. SLAŠČIČARNA ŠRIMPF, ŠRIMPF DARKO, S. P.

72. CVETLIČARNA MIMOZA DRAVOGRAD

73. PIKAPOLONICA SLOVENJ GRADEC

74. SAFS, VLASTA JAKOPITSCH SORŠAK S. P.

75. VDC SAŠA, ENOTA JEŽEK VELENJE

76. TENIS FRENK RAVNE NA KOROŠKEM

77. SIJ METAL RAVNE D. O. O.

78. KARATE KLUB SEKI SV. JERNEJ

79. FELIX, SREČKO STERNIŠA S. P.

80. VIMOSA D. O. O. VELENJE

81. HAVANA VELENJE





28









30





__________________________________________________________________________________

OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA, 7. aprilu 2018, smo bilten izdali na

SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI SLOVENJ GRADEC.

Odgovorni urednik: Blaž Šušel, dipl. univ. psih.

Glavna urednica: Natalija Černjak, prof.

Foto: Blaž Šušel, dipl. univ. psih., Janja Šetina, prof.

Oblikovanje in priprava biltena: Natalija Černjak, prof., Matej Ogriz, Lidija Ajtnik, prof.

Natisnili: 20 izvodov

Slovenj Gradec, 7. aprila 2018

Documents

Tek po mestnih poteh za zdravje in smeh...2018/04/13 · BILTEN TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH Svetovni dan zdravja, 7. april 2018 ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC Srednja zdravstvena