Tek po mestnih poteh za zdravje in smeh · Biokemija in genetika sta naredili izjemen razvoj, pohlep, brezčutnost in brezbrižnost nekaterih skupin ljudi pa so postali neobvladljivi

ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC

Srednja zdravstvena šola

Tek po mestnih poteh za

zdravje in smeh

Svetovni dan zdravja 2015

BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH

Svetovni dan zdravja, 11. april 2015



2




Srednja zdravstvena šola 3

OB 16. TEKU ZDRAVJA

Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7.

aprila in mu na Srednji zdravstveni šoli

Slovenj Gradec vsako leto posvečamo Tek

zdravja, je Svetovna zdravstvena organizacija

(SZO) letos posvetila varni hrani.

Potreba po hrani je ena od osnovnih potreb

človeka; kaj jesti in kako, pa že prehaja na

psihološki in sociološki nivo potreb. V zelo

daljni preteklosti je bilo prehranjevanje

enostavnejše, jedla se je hrana sproti in tista,

ki je bila v danem letnem času prisotna. Ni

bilo dolgotrajnega skladiščenja in tudi ne

transporta, servirala se je sveže ulovljena ali nabrana. Z razvojem družbe, prevladovanjem psiholoških

potreb in posledično s hiperprodukcijo hrane, se je nevarnost uživanja nevarne hrane povečala. Res je

tudi včasih prihajalo do zastrupitev in bolezni zaradi hrane, kovali so se dobički pri trgovcih in prihajalo

je do prevar, ni pa bilo toliko možnosti in nevarnosti, kot jih je danes. Biokemija in genetika sta naredili

izjemen razvoj, pohlep, brezčutnost in brezbrižnost nekaterih skupin ljudi pa so postali neobvladljivi.

Danes veliko govorimo o varni hrani in o zdravem prehranjevanju, ki pa v sebi skriva poleg resnice tudi

komercialno in dobičkonosno plat. Problem varne hrane je tako moralno-etične kot tudi ekonomsko-

tehnične narave. Kakorkoli se obrne, je problem v znanju in v uporabi oz. zlorabi le-tega. Ljudje se

najbolj bojijo kemijskih škropiv, pesticidov, herbicidov in gensko spremenjene hrane, pozabljajo pa na

mikroorganizme, kot so zoonoze (salmoneloza), bakterije, viruse, parazite, toksine. Veliko je govora o

bio pridelavi hrane, a posledično je morda na nek način to celo vračanje nazaj v srednji vek ali morda

nazaj k boleznim, ki jih zdravstvo ne bo prepoznalo, ker smo jih že pozabili. Bojimo se konzervansov,

ki lahko podaljšajo rok uporabnosti hrani in jo ohranjajo varno. Sploh pa je to smešno, če so to naravna

sredstva (ocetna kislina, mlečna kislina …), ki preprečujejo hitro kvarjenje hrane in preprečijo, da

zbolimo. Globalizacija nam prinaša eksotično prehrano, ki jo zaradi modnih trendov nekontrolirano

trošimo ter s tem vnašamo v naše okolje in vase mnoge viruse, raznorazne mikroorganizme, …

Sledljivost potovanja hrane je zelo otežena, tempo hitrega življenja pa nas sili kupovati vnaprej

pripravljeno hrano.

Povprečen potrošnik ima o prehrani zelo skromno znanje in posledično v hladilniku vlada nekakšen

živilski nered - ni ločevanja rastlinske hrane od mesa, toplo obdelane hrane od surove … in tako obstaja

možnost navzkrižne kontaminacije, ki po istem principu velja še za marsikaj drugega v novodobni

kuhinji.

Prav je, da se opozarja na varno hrano in se sprejemajo različne resolucije ter pravila igre znotraj

prehranske proizvodnje. Bistvo varne hrane je skrito v človeku samem, v njegovem razmišljanju oz.

njegovih vrednotah. Pošteni in izobraženi proizvajalci, kemiki, genetiki, prevozniki, trgovci, oglaševalci

in mediji niso problem za varno hrano ter posledično za potrošnika, a v družbi, kakršna je danes, pa žal

tem deležnikom ni verjeti. Dobiček je vladar celotnega planeta. Edina pot do varne prehrane

posameznika je v njegovem znanju in sposobnosti samozaščite.

Zdravstvene šole smo zagotovo tiste ustanove, ki morajo mladim ljudem pomagati »odpirati oči«, jih

izobraževati na vseh področjih, povezanih z zdravjem in s tem tudi z varno hrano.

Ravnatelj SZŠSG

Blaž Šušel





4

SUŽENJ SI, ČE NIMAŠ SVOJE HRANE

Biti samostojen in samopreskrben s hrano, postaja vedno večja vrednota.

Ljudje počasi izgubljajo zaupanje v velike trgovske verige in se vse bolj

sprašujejo, kakšno hrano kupijo, kje in na kakšen način je bila pridelana.

Hura, premika se, čeprav počasi, bi rekli. Vendar nas laboratoriji, ki

preverjajo kakovost in kontaminacilo živil, znova opozarjajo na znižanje

kriterijev, ki jih diktirajo in od njih zahtevajo velike prehrambene

korporacije. Sprašujem se, zakaj vztrajamo pri tako nezdravem

prehranjevanju, ki (dokazano) pobije in pohabi več ljudi kot kajenje,

alkoholiziranje, drogiranje, vojskovanje in prometne nesreče skupaj.

Nemalokrat se med potrošnike vnaša zmeda o tem, kaj je to nezdrava

prehrana oziroma nikjer ni nedvoumno napisano, kaj je zdrava hrana. Da

o pomenu varne hrane sploh ne govorimo in pravzaprav ne vemo, da bi

morala biti hrana ne le zdrava, temveč tudi varna in neoporečna.

Ob različnih priložnostih, gotovo tudi ob Dnevu zdravja, se te dileme

znova oživljajo, vendar tako, da vnašajo zmedo in ustvarja se vtis, kot da

še sama stroka ne ve, kaj je zdrava hrana. K tej zmedi prispeva velik

delež tudi prehranska industrija, za katero je dobro le tisto, kar prinaša

dobiček. Ta nejasnost je pogosto alibi za nezdravojedce in odlična

podlaga za manipulacijo z njimi. V tej zmedi se posameznik upravičeno

sprašuje, komu verjeti, komu slediti. Gotovo gre prisluhniti svoji pameti, svojim očem in predvsem

svojemu telesu. Največja svetovna avtoriteta na področju nutricistke, dr. Colin Campbell, pravi, da je

treba uživati največ rastlinske hrane in to v oblikah, ki so čim bližje njenemu naravnemu stanju. Omenja

priporočljive enote rastlinskih beljakovin (5–10 %), enak odstotek rastlinskih maščob in 80 % ogljikovih

hidratov, a idealni odstotki ter še tako skrbno štetje kalorij ne bo dovolj v luči vprašanja, ali je hrana tudi

varna, torej neoporečna in zdravju neškodljiva.

In če zaključim – zdravje se skriva v naši domači avtohtoni, brez kemikalij in vseh možnih surogatov

vzgojeni in pridelani hrani, ki je čim manj industrijsko obdelana ter je prišla do nas po čim krajši poti.

Brez dolgotrajnega – naravi, okolju in ljudem škodljivega – prevažanja v kontejnerjih (na tisoče in tisoče

kilometrov cijazenja), pretovarjanja (premetavanja z letal, ladij, vlakov, tovornjakov, kombijev),

skladiščenja (sesedanja v zatohlih vlažnih neskončnih skladiščih), konzerviranja (prepariranja z

dvomljivimi in zdravju škodljivimi konzervansi – strupi, ojačevalci okusa, dodanimi sladkorji,

maščobami …), sevanja, vlaženja, sušenja, pakiranja (v škodljivo in rakotvorno embalažo dopadljivih

barv in podob), etiketiranja in reklamiranja (s katerim siromašimo in onesnažujemo medijski prostor pa

okolje, ko tiskamo in v poštnih nabiralnikih blagohotno sprejemamo propagandni material) …

Kaj bomo kupili? Kaj bomo pojedli in popili? Kako bomo hrano pripravili?

Morda bi se morali zavedati, da je nakupovalna košarica in roka, ki jemlje s prodajnih polic, naša.

Si, kar ješ?!

Marija Rotovnik





VZEMI IN DARUJ, TOKRAT VSE ZA ŠPORT

V Slovenj Gradcu se že kar nekaj časa trudimo vzpostaviti center

ponovne uporabe. To je center, kamor lahko občani prinašajo

stvari, ki jih ne potrebujejo več in jih ne mislijo prodati ali

podariti kakšnemu znancu, doma pa jih ne potrebujejo več. Po

navadi obležijo v omarah, zbirajo prah na policah, v kleteh, na

podstrešju, v garaži in še kje.

Z namenom zmanjšati količino raznovrstnih odpadkov imamo

na našem Šolskem centru že tretje leto posamezne akcije. Pred

novoletnimi počitnicami imamo na šoli petdnevni sejem VZEMI

IN DARUJ, na katerega dijaki, zaposleni in občani prinašajo

razne stvari. V teh dnevih vsi udeleženi tudi brezplačno odnašajo

prineseno. Zanimivo je, da na takšnih sejmih stvari najdejo ljudi

oziroma nove lastnike. Ob sejmu pa se pletejo zanimive zgodbe.

Na lanskem Teku zdravja smo na svoji stojnici ponujali

raznovrstne stvari: igrače, knjige, CD-je, nakit, male gospodinjske aparate, kuhinjsko opremo in še kaj.

Tokrat smo se odločili, da stvari omejimo na »vse za šport«. Že pred sejmom zbiramo stvari v šolski

knjižnici in nabralo se je kar nekaj nahrbtnikov, dve kimoni, oblačila, športna obuvala, knjige s področja

športa, čelade, pancerji in še bi lahko naštevali.

Šolski center Slovenj Gradec tako z roko v roki z Ekološkim društvom Slovenj Gradec usmerja dijake

v »zeleno razmišljanje«. Dijaki se počasi navajajo, da med seboj zamenjujejo oblačila, šolske

potrebščine, knjige ter vse ostalo. Kar na naših akcijah ostane, ponudi Ekološko društvo na svojem

Dvoriščnem sejmu vsako četrto soboto v mesecu na kmečki tržnici.

Z malimi koraki se bomo še naprej vztrajno borili proti brezglavemu potrošništvu in prekomernemu

kopičenju odpadkov.

Zuhra Horvat





6

»TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH«

SOBOTA, 11. APRILA 2015

Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je Srednja zdravstvena šola že 16. leto zapored na Trgu svobode

v Slovenj Gradcu pripravila javno prireditev.

Poleg tekaške preizkušnje za vse kategorije sta zdravstvena šola in Druga osnovna šola Slovenj Gradec

na stojnicah predstavili svoje šolske aktivnosti, ki so namenjene zdravju.

K sodelovanju pa smo letos povabili tudi Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, Društvo

diabetikov Dravograd – Polžki, Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta, Drugo osnovno šolo Slovenj

Gradec ter Zdravstveni dom Slovenj Gradec, ki so svoje delo predstavili na stojnicah.

Športni del prireditve – Tek po mestnih poteh – smo razdelili v več kategorij.

URA

KATEGORIJA RAZDALJA

9.30 1., 2. razred OŠ – ž 600 m

9.35 1., 2. razred OŠ – m 600 m

9.40 3., 4. razred OŠ – ž 600 m

9.45 3., 4. razred OŠ – m 600 m

9.50 5., 6. razred OŠ – ž 600 m

9.55 5., 6. razred OŠ – m 600 m

10.00 7., 8., 9. razred OŠ - ž 800 m

10.05 7., 8., 9. razred OŠ - m 800 m

10.10 1., 2. letnik SŠ - ž 2000 m

10.20 1., 2. letnik SŠ - m 2000 m

10.30 3., 4., 5. letnik SŠ - ž 2000 m

10.45 3., 4., 5. letnik SŠ - m 2000 m

11.00 Članice in člani 4000 m (2 x 2000 m)

11.15 Zdrava hoja 2000 m

Prvih šest uvrščenih tekmovalcev v vsaki kategoriji je prejelo praktične nagrade naših sponzorjev, prvi

trije pa so prejeli tudi kolajne.





R E Z U L T A T I

1., 2. razred OŠ – ž (600 m)

1., 2. razred OŠ – m (600 m)





8

3., 4. razred OŠ – ž (600 m)

3., 4. razred OŠ – m (600 m)





5., 6. razred OŠ – ž (600 m)

5., 6. razred OŠ – m (600 m)





10

7., 8., 9. razred OŠ – ž (800 m)

7., 8., 9. razred OŠ – m (800 m)





1., 2. letnik SŠ – ž (2000 m)

1., 2. letnik SŠ – m (2000 m)





12

3.,4., 5. letnik SŠ – ž (2000 m)

3.,4., 5. letnik SŠ – m (2000 m)





Članice (4000 m)

Člani (4000 m)





14

ZDRAVA HOJA

Zdrave hoje se je udeležilo okoli 1000 pohodnikov vseh starosti – učenci 2. OŠ Slovenj Gradec in njihovi

starši, diajki in profesorji Gimnazije Slovenj Gradec in drugi.





KOZAREC SVEŽE IZTISNJENEGA POMARANČNEGA SOKA SE MI

ŽE SKORAJ GABI

Tik tok, tik tok, bije nepristranska ura na zidu poleg mize, kjer sedim. Seštevam porabljene kalorije, ki

sem jih pojedla že pri zajtrku. Na krožniku pred sabo pa opazujem majhno porcijo korenčkove solate,

kuhanega piščanca in testenin. Kozarec sveže iztisnjenega pomarančnega soka se mi že skoraj gabi. V

kotu se nasmiha moja najljubša, moja najslajša kremšnita. ''Kaj me samo hlastavo gledaš?'' mi šepeta iz

svetleče belega porcelanastega desertnega krožnika, ''vem, da me hočeš, vzemi me, ne taji najine

ljubezni.'' Mikavno si ogledujem slastno sestavljeno gmoto smetane in kreme iz leve proti desni, od juga

proti severu … A ne! Ne smem!

''Ne smeš si dopustiti, da bi postala debela, obljubila si si, da se boš držala svojih dietnih načrtov. Kaj

pa bodo rekle tvoje kolegice, če ne boš imela vitke, ravne postave. In ko boste odšle iskat obleke za

maturantski ples, ne boš mogla zapeti zadrge na najmanjši številki xs tako kot one. Kdo se bi hotel

družiti z debeluško, nihče!'' Takšne so hrabre besede moje najboljše prijateljice Maruške, ki sedi v klopi

poleg mene. Ona ima silno lepo oblikovano postavo, do potankosti izražene čeljustnice tako, da senčil

in podobnega ona ne pozna. Ona je slika uspeha, modna ikona za najstnice, vedno v centru pozornosti.

Njen oče je zdravnik in vedno ima najbolj čisto kožo. Ona sicer pravi, da se je odpovedala glutenu, in

da ne je veliko maščob in sladkorjev, ker naj bi to povzročalo mozolje. Saj veste, to so tisti majhni

nadležni vulkančki, ki te napadejo takrat, ko najmanj pričakuješ, takrat, kadar ti zmanjka najljubšega

pudra in potem tavaš naokrog, kot da bi preživel bombni napad. Dovolj o tem, kajti če se bom preveč

jezila, se mi bodo pojavili kar zdaj!

Nazaj k debeluškam. Vedno sem si želela imeti ravno takšno postavo, kot jo ima Maruška. Nikoli nočem

biti takšna, kot so debeluške pri sosednji mizi v menzi, kjer med glavnim odmorom pojemo svoje tople

zdrave malice. Nihče jih ne mara, ker so tako hrupne in okrogle. In jaz, če bi se zredila, ne bi bila več

dekle mojega fanta, ki je najboljši vezist in nikoli ne razočara svojih soigralcev in ne trenerja. Je najbolj

priljubljen in zelo vpliven na šoli. Srečna sem, da me je sploh opazil na novoletni zabavi. Sovraži ženske,

ki imajo celulit in trebušček kakršnekoli oblike. Res ga imam rada in nočem, da bi se me sramoval, zato

pa seštevam, odštevam, prištevam kalorije. Na vsak paketek pogledam, koliko maščob in vsega vsebuje,

če ima česa preveč in tega nisem opazila, ga vržem stran. No, vsaj tako počne Maruška, jaz ji pa samo

zvesto sledim in se učim njenih borilnih veščin proti debelosti in maščobi. Ampak kadarkoli pogledam

Maruško in se res zazrem vanjo, imam občutek tesnobe, strah, ki mi tvori v glavi vprašanje, ki se znova

in znova vrti okoli moje glave: ''Kaj če ne bom nikoli takšna, kot je ona? Kaj če nikoli ne bom imela

suhe postave? Kaj če nikoli ne bom imela prelepe božanske sijoče kože, kot jo ima ona?''

Na internetu sem sicer našla spletno stran, kjer je ogromno takšnih, kot sem jaz, in želijo izgubiti

kilograme hitro in opazno. Tam sem zasledila super diete, na katerih je pisalo natanko tako: »Uživaj v

hrani, pojej vse kar hočeš, ni potrebno seštevati kalorij in se izogibati glutena in sladkorja. Po vsakem

obroku samo izbruhaj in suha boš le v nekaj tednih. Iz revije iztrgaj postavo svoje želene zvezdnice za

inspiracijo in bruhaj. S to metodo boš v sebe spravila dovolj mineralov in vsega kar je potrebno, da

ostaneš zdrava, maščoba pa se ne bo začela tvoriti.«

»Življenje brez problemov!«

Takoj sem pričela, našla sem fotografijo ženske v reviji, ki je bila tako suha kot sem hotela biti jaz in

delovalo je. V dveh tednih sem opazila razliko. Še Maruška me je pohvalila in hotela izvedeti mojo

skrivnost, a jaz sem jo hotela obdržati zase. V treh mesecih sem prišla do postave, kot sem želela. Pogledi

so se obračali za mano in bila sem v centru pozornosti, celo več kot Maruška. A zaradi mojega novega

trenda, se mi je zdravstveno stanje poslabšalo, saj sem začela bruhati kri, dobivala sem želodčne krče in

grozno težko mi je bilo ostati pozitivna in budna pri pouku. Dobila sem zabuhel obraz in bolelo me je

grlo, moji zobje so začeli skeleti in tudi po ščetkanju so mi dlesni močno krvavele. Zapadla sem v

depresijo in vedela, da se to mora končati. A kako? Po letu dni sem se odločila, da zaupam Maruški vse.

Ta je pa naredila vik in krik iz vsega ter mi povedala, da imam motnjo hranjenja, strokovno rečeno,

bulimijo nevrosa. Takoj me je napotila k njenemu očetu, ta pa mi je povedal, naj preneham s tem in s

precej resnim pogledom opozoril, da če bom tako nadaljevala, lahko umrem. V vsem tem sta mi Maruška

in fant stala ob strani in me spodbujala k normalnemu življenju. Vstopila sem v program za pomoč

bulimije in anoreksije. Strokovnjaki so mi svetovali, kako se moram pravilno prehranjevati, da ohranim

normalno fit postavo.

Sedaj sem 4 leta in 32 dni brez bruhanja in življenje se mi je izboljšalo. Vpisala sem se tudi na





16

zdravstveno šolo z željo, da bi nekoč lahko pomagala takšnim puncam in fantom, kot sem bila jaz, jim

povedala, da so lepi, takšni kakršni so, in da se ni potrebno stradati za lepoto in za ugajanje ljudem.

Sedaj sem zdrava, a žal z rahlimi posledicami, kot so obolenje srca in ledvic. A kljub temu je vse pod

kontrolo in v merah normalnega življenja.

Tik tok, tik tok, bije nepristranska ura na zidu poleg mize, kjer sedim. Seštevam porabljene kalorije, ki

sem jih pojedla že pri zajtrku. Na krožniku pred sabo opazujem majhno porcijo korenčkove solate,

kuhanega piščanca in testenin. Kozarec sveže iztisnjenega pomarančnega soka se mi že skoraj gabi.

Zala Gošnak, 2.b SZŠ





HAMBURGER Sedim v gostilni

in pijem kafe,

potopim se v misli

vidim, kak hitro čas gre.

Vsi mladi, vsi stari,

nimajo časa živet,

kaj da bi meli čas

kaj vredo požret.

Ni časa za kuhat,

vsi so za fastfood -

hamburger, pomfri,

želodec pa hud.

Kaj časa razmišljam,

preplaši me šum,

ko reče natakar,

tu mate račun.

Plačam kafe,

iz gostilne odidem,

ko hodim po cesti,

spet v misli zaidem.

Ko tavam nekje,

zagledam napis,

tri, dvajst za hamburger

in nov časopis.

Se usedem, naročim,

prebiram strani -

kraje, uboji,

nič dobrih stvari.

Ko berem to sranje,

zagledam novico,

vsak tretji na dan

poje eno pico.

Prebiram besede,

obračam stranice,

premami me vonj,

ki prihaja s pečice.

Prinese mi krožnik,

ga predme postavi,

na njem pa hamburger,

ki misli ustavi.

Smo kot smetišče,

sam sranje je v njem,

se vsega zavedam

hamburger pojem.

Jure Lesjak, 4.b SZŠ





18

ŽIVALI – NAŠI SOPOTNIKI IN ZDRAVILCI Domače živali nam popestrijo naš vsakdan s svojo pristnostjo, toplino in brezpogojnim vračanjem

ljubezni. Kadar se počutimo slabo, in kadar smo bolni, nam že s svojo prisotnostjo pomagajo lajšati

težave in krajšajo čas okrevanja.

Živali so nam že od nekdaj pomagale preživeti, njihova udomačitev pa je povsem spremenila naš odnos

do njih. Žal pa smo v dobi tehnološkega razvoja ta odnos zanemarili, kajti vedno več ljudi živi v urbanih

okoljih, kjer se je pristni stik z naravo izgubil. Živi svet smo izrinili iz svojega sveta in ga nadomestili z

virtualnim svetom, ki nas je osiromašil. A govoreči maček Tom ne more nadomestiti sosedovega Mikija,

ki nas pomiri in vzbudi v nas posebne občutke, ko ga pogladimo po kožuščku.

Ravno zato se v zadnjem času v svetu vedno bolj uveljavlja terapija s pomočjo živali. Vedno več ljudi

pa se tudi odloča za nakup hišnega ljubljenčka, ki jim popestri življenje, obenem pa jim pomaga ohraniti

zdravje.

Domače živali služijo človeku kot opora, nekatere pa so (žal) tudi vir človekove prehrane. Želeli bi, da

bi se svet živali vrnil v življenja naših otrok, saj se zavedamo, da domače živali, pa najsi bo to pes,

mačka, ptič, hrček, kuščar ali riba, pomagajo otroku pridobiti občutek samostojnosti in ga lahko

postavijo na pot, da postane zrela in odgovorna odrasla oseba.

Dobro bi bilo, da otroci, ki živijo za raznoraznimi ekrani, vedo, da krava ni vijolična, in da čokolade ne

zavije svizec.

Sabina Jurhar





ORGANIZATORJI TEKA

Športno prireditev je organizirala Katarina Praznik, za celotno organizacijo pa je bil odgovoren

ravnatelj Srednje zdravstvene šole Blaž Šušel. Pomagali so vsi profesorji.

Prijave tekmovalcev: Brigita Rapuc

Povezovanje prireditve: Helena Merkač

Podeljevanje nagrad, medalj in diplom: Darja Skutnik, Blaž Šušel, Bernard Kresnik

Fotografije: Blaž Šušel, Jurij Vodušek

Ozvočenje: Vojko Šuštaršič

Časomerilca: Natalija Fužir in Alenka Recko

Sodnice na cilju: Simona Jeromel Fajmut, Boža Zalesnik, Aleksandra Pečnik

Starterka: Marinka Dretnik

Vodji redarjev: Boštjan Potočnik, Zvone Meža

Kolesarji spremljevalci: Blaž Marot, Žan Vodovnik

Zdravnik: Janez Kompan, dr. med.

Vodje prve pomoči: Adolf Flis, Darja Katanec, Erika Pevnik, Jasna Kolar

Bilten: Irena Marko, Marcelj Furman, Lidija Ajtnik





20

STOJNICE

II. osnovna šola Slovenj Gradec

(Zakladi 2. OŠ SG, Čebelarstvo 2. OŠ SG, Varna pot)

Terapija s pomočjo živali (Sabina Jurhar, Janja Šetina)

Merjenje krvnega tlaka (Frančiška Šumečnik)

Projekt Nekajenje (Bojana Štern)

Rakologija (Doroteja Pernat)

Pomoč zapuščenim živalim (Doroteja Pernat)

Pijača za tekmovalce (Vlasta Perkuš)

Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, Društvo diabetikov Dravograd – Polžki

(Adolf Flis in predstavniki društev)

Zdravo sladkanje (Aleksandra Skornšek, Zdenka Kočivnik Lesjak)

Vzemi in daruj – Špotna oprema (Zuhra Horvat)

Srednja šola Slovenj Gradec in Muta (Anita Voler)





TEK ZDRAVJA 2015 – SPONZORJI, DONATORJI, PODPORNIKI

1. MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC

2. JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

3. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE – POLICIJSKA UPRAVA CELJE

4. POLICIJSKA POSTAJA SLOVENJ GRADEC

5. ZDRAVSTVENO-REŠEVALNI CENTER KOROŠKE

6. KOROŠKI RADIO

7. SPOTUR SLOVENJ GRADEC

8. TURISTIČNA PISARNA SLOVENJ GRADEC

9. SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

10. MKB MARTIN BREZOVNIK S.P.

11. S.T. OPAL, STEKLARSTVO IN TRGOVINA

12. NABERNIK DUŠAN – URARSTVO

13. ZAVAROVALNICA MARIBOR

14. TISKARNA GREŠOVNIK

15. OPTIKA KOTNIK

16. SIPRO

17. MESTNA KNJIŽNICA KSAVER MEŠKO

18. VSE NA ENEM MESTU

19. FRIZERSTVO BERNI

20. SALON ISIS KOTLJE

21. LEKARNA DREN RAVNE NA KOROŠKEM

22. 3LINE D.O.O. MARKO GARBUS

23. FRIZERSKI STUDIO TIMSTAK

24. TRGOVINA EXPERT

25. TRGOVINA POHORC IN DNEVNA SOBA

26. TRGOVINA DARINKO PALIR

27. ZAVAROVALNICA TRIGLAV

28. SONČNI ŽAREK DŽONI KOČIVNIK

29. TENIS FRENK RAVNE

30. NAMA NOVA

31. FOTO ANKA

32. PRIMA FOTO

33. TRGOVINA BARVANKA

34. BIRO SERVIS JESENIČNIK

35. BIM BAM ŠIVILJSTVO

36. URARNA, ZLATARNA SPEKTER

37. NEJC

38. BUTIK BLACK JACK

39. FRIZERSKI SALON MAJA

40. HOTEL VABO

41. AMIS

42. LINEA SNELLA

43. EVELINA

44. HRANILNICA LON

45. STOMA CENTER SANA

46. PEKO





22

47. PERGER MEDIČARSTVO

48. NLB

49. HOFBAUER

50. SPAR

51. FANTOM, PETER URANC

52. DZS

53. INTERSPORT

54. BIG BANG

55. DM DROGERIJA

56. VDC SAŠA, ENOTA VELENJE

57. OPTIKA KOTNIK

58. MEGA FIT

59. ZLATARSTVO PLANINŠEC

60. PIZZERIJA 100/h

61. STUDIO LEBRI

62. KOROŠKE PEKARNE

63. PODZEMLJE PECE

64. FAMTEH LESNOOBDELOVALNE TEHNOLOGIJE

65. JONSON CONTROLS

66. MEDIKEM d.o.o. – RAVNE NA KOROŠKEM

67. TAMPOTISK, PAKA PRI VELENJU

68. AROMA

69. TENIS KLUB MEŽICA

70. TRGOVINA MARJANCA

71. URARSTVO URICA

72. MLADINSKA KNJIGA

73. TURKIZ

74. PRODAJALNA TAJDA

75. MALČEK

76. OPAL

77. TRGOVINA TARA

78. ZLATARSTVO IN GRAVERSTVO PEČNIK

79. MESTNA KNJIŽNICA

80. STUDIO LEBRI









24

__________________________________________________________________________________

OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA, 7. aprilu 2015, SMO BILTEN IZDALI

NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI SLOVENJ GRADEC.

Odgovorni urednik: Blaž Šušel, dipl. univ. psih.

Glavna urednica: Irena Matko, prof.

Foto: Blaž Šušel, dipl. univ. psih., Jurij Vodušek

Oblikovanje in priprava biltena: Marcelj Furman, Lidija Ajtnik

Natisnili: 40 izvodov

Slovenj Gradec, 11. aprila 2015

Documents

Tek po mestnih poteh za zdravje in smeh · Biokemija in genetika sta naredili izjemen razvoj, pohlep, brezčutnost in brezbrižnost nekaterih skupin ljudi pa so postali neobvladljivi