4
Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo 1 DIPEELETSO MO MEAGONG KE NTLHAKGOLO GO TOKAFATSA THEOLELO YA DITIRELO TSA BAAGI National Treasury Department: REPUBLIC OF SOUTH AFRICA national treasury TSWANA 1. Molaetsa go tswa go letona 2. Phediso ya botlhoki le ntwa kgatlhanong le go se leka-lekane Tsebe 2 Tsebe 4 ISSUED BY: National Treasury: Tel, (012) 315 5757 SARS: Tel, (012) 422 6127 www.treasury.gov.za | www.sars.gov.za 1. Tekanyetsokabo e neela ka letseno la gago 2. Ditogamaano tsa lekgetho 3. Madi a katlaatlelo-loago Tsebe 3 1. Maemo a kwa godimo a pholo go batho botlhe 2. Madi a tswa kae? 3. Madi a tla dirisiwa jang? G o tokafatsa theolelo ya ditirelo, phitlhelelo ya tsona le go oketsa bokgoni le tsamaiso sentle ya ikonomi, mmuso o tla beeletsa dibilione tse R827 mo dingwageng tse tharo tse di latelang go aga meago e mentšha le go tokafatsa meago ya kgale. Dipeeletso tse, di tla tokafatsa phitlhelelo go ditirelo tsa pholo, dikolo, metsi, phepelo- godimo, matlo le go a tsenya metlakase go maAferika-Borwa. Mo letsogong le lengwe, peeletso go dikago tsa maemelo a dikepe gongwe a difofane, ditsela, diporo, dikago tsa motlakase, dipetlele, dikolo le matamo, e na le karolo e kgolo mo go goleng ga ikonomi. Karolo e kgolo ya peeletso mo meagong e tla tswelela go tswa kwa ESKOM e e tla beeletsang ka bilione di le R205.1 dingwageng tse tharo tse di latelang. Diteishene-tsa-matla tse di ntšha tsa Eskom, e leng Medupi le Kusile di solofetswe go simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong, mmuso o neelane ka tekanyetso ya dibilione di le R32.9 mo dingwageng tse tharo tse di latelang go ditsela-kgolo tsa naga. Tlaleletso ya dibilione di le R27.6 e neeletswe go tokafatsa ditsela tsa diporofense. Mo godimo ga moo, mmuso o beetse kwa thoko dibilione di le R2 go ya go tshiamisong ya ditsela tse TIRISO YA MADI GO AGA MEAGO E FETOLA MATSHELO A BAAGI KWA NEWCASTLE di dirisiwang go isa malatlha a a tswang meepong go ya ko diteisheneng tsa maatla tsa ESKOM kwa Mpumalanga. Go oketsa diphitlhelelo go metsi le ditirelo tsa phepelo-godimo, tse di leng botlhokwa go pholo ya maAferika-Borwa, mmuso o beeletsa mo matamong go fitlhelela neelo ya metsi, neelo ya mafaratlhatlha a metsi ka bontsi le dikago tsa go ntsha metsi a a leswe. Mo godimo ga tokafatso ya matamo a le 25 go ya le naga, maitlhomo a mmuso ke go aga matamo a ma ntšha a le 7 le go oketsa botona jwa matamo a setseng a le teng kwa Hazelmere, Clanwilliams, Tzaneen le Nwamitwa. Go feta fao, puso e tsile go dirisa R150 million mo mengwageng e meraro etlang go tlhwekisa metsi a tshilafaditsweng ke meepo (mines). Mmuso o nna o ntse o itlamile ka neelo ya matlo go ditlhopa tsa ba letseno le le kwa tlase. Go tsamaelana le maikaelelo a ona, mmuso o beetse kwa thoko dibilione di le R3 go ya ngwageng tse tharo tse di latelang go matlo a katlaatlelo-loago (matlo a a hirisiwang a a mo magareng kwa dikarolong tsa ditoropo). Dibilione di le R30.3 di neetswe go tokafatso ya matlo a a sa rulagangwang kwa dimmasepaleng tsa kwa ditoropong le dibilione di le R1.1 go tokafatsa gongwe go tlisa ditirelo go ditoropo tsa meepo. Go tokafatsa dikolo, mmuso o neetse ka dibilione di le R8 go ya ko dingwageng tse tharo tse di latelang go aga gape dikolo tse sa siamang tse 496 (395 ya tsone e agilweng ka mmu kgotsa boloko), go neelo ya metsi go dikolo di le 1 257, neelo ya ditlamelwana tsa phepelo-godimo go dikolo di le 868 le go neelwa ga motlakase go dikolo tse dingwe di le 878. Dipeeletso tse, di tsamaisana le moano wa National Development Plan wa go dira gore dikolo tsotlhe di nne mo maemong a mafaratlhatlha a a beilweng semolao ka ngwaga wa 2016. Mmuso o beetse kwa thoko gape dibilione di le R23.9 go diporofense ka mokgwa wa katlaatlelo-loago ya meago ya thuto go agiwa, go tokafadiwa, le go siamisiwa ga meago e setseng e le teng. Go neetswe gape dibilione di le R6.5 go dikago tse pedi tsa diyunibesithe gongwe ditheo tsa thuto e kgolwane kwa Mpumalanga le kwa Northern Cape, le go tokafatsa di diriswa tsa baithuti le barutabana ba ba sa itekanelang mo mmeleng mo diyunibesitheng gongwe ditheong tsa thuto e kgolwane tse di setseng di le teng mo nageng. Mmuso o tla tswelela go beeletsa mo meagong ya pholo. Sekai ke gore, karolo e kgolo ya tlhakanelo ya neelo ya dibilione di le R29.5 go mafapha a pholo a diporofense mo dingwageng tse tharo tse di latelang, e isiwa kwa meagong ya kwa maookelong. Pele ga borogo bo bo ntšha bo agiwa kwa Newcastle, SIBONGILE SERIBE o ne a duela R20 ka letsatsi go palama tekisi go ya le go boa kwa tirong. Jaanong o tsamaya ka dinao go ya tirong. Sibongile o rile “ke metsotso e le 15 fela, e bile mabone a a tuka bosigo go re sireletsa fa re ya tirong ya bosigo”. Borogo bo bo ntšha ba maemo bo kopanya motse- se-legae le toropo e bile gape bo thusitse go tokafatsa matshelo a batho ka gonne madi a go duelela dipalangwa a fokotsegile thata. Mokgweetsi wa tekisi, SIPHO MTLOTSHWA, a re tsela ya pele ene e tletse e bile e le kotsi thata. “Go ne go na le mmila o mosesanyane o o bakileng dikotsi di le dintsi. Kotsi e e neng e le masisi e ne ya diragala ka 1997 mo go tlhokafetseng bana ba sekolo ba le 33 fa bese e ba neng ba e palame e ne e thulana le teroko. Borogo bo bo ntšha bo agilwe mo lefelong le kotsi e diragetseng teng, e bile baagi ba theile borogo boo “Asiphephe Bridge”; leina le le rayang gore “sireletsegang”. Ka kgwedi ya Tlhakole mongwe le mongwe Letona la Matlotlo le rebola Tekanyetsokabo ya setšhaba mo a begang lenaneo la puso la go dirisa madi, matlole le kadimo mo dingwangeng tse tharo tse di latelang. Tekanyetsokabo e tlhalosa mokgwa o madi a puso e a boneng a tlileng go arogangwa ka teng mo mafapheng a bosetšhaba, diporofinsi le dipusoselegae. Lekwalo thuto le ke matlhakanelwa magareng ga lefapha la matlotlo le lefapha la lekgetho la Aferika Borwa GCIS TEKANYETSOKABO KE ENG Final 2013 People's Guide_Tswana_Print.indd 1 2013/02/23 2:05 PM

TEKANYETSOKABO KE ENG diporofinsi le … budget/2013/guides...simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong,

  • Upload
    ngonhi

  • View
    269

  • Download
    6

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: TEKANYETSOKABO KE ENG diporofinsi le … budget/2013/guides...simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong,

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo 1

DIPEELETSO MO MEAGONG KE NTLHAKGOLO GO TOKAFATSA THEOLELO YA DITIRELO TSA BAAGI

National TreasuryDepartment:

REPUBLIC OF SOUTH AFRICA

national treasury

TSWANA

1. Molaetsa go tswa go letona

2. Phediso ya botlhoki le ntwa kgatlhanong le go se leka-lekane

Tsebe

2Tsebe

4

Issued by: National Treasury: Tel, (012) 315 5757

SARS: Tel, (012) 422 6127www.treasury.gov.za | www.sars.gov.za

1. Tekanyetsokabo e neela ka letseno la gago

2. Ditogamaano tsa lekgetho

3. Madi a katlaatlelo-loago

Tsebe

31. Maemo a kwa godimo a pholo go

batho botlhe

2. Madi a tswa kae?

3. Madi a tla dirisiwa jang?

Go tokafatsa theolelo ya ditirelo, phitlhelelo ya tsona le go oketsa bokgoni le tsamaiso sentle ya ikonomi, mmuso

o tla beeletsa dibilione tse R827 mo dingwageng tse tharo tse di latelang go aga meago e mentšha le go tokafatsa meago ya kgale.

Dipeeletso tse, di tla tokafatsa phitlhelelo

go ditirelo tsa pholo, dikolo, metsi, phepelo-

godimo, matlo le go a tsenya metlakase go

maAferika-Borwa. Mo letsogong le lengwe,

peeletso go dikago tsa maemelo a dikepe

gongwe a difofane, ditsela, diporo, dikago

tsa motlakase, dipetlele, dikolo le matamo,

e na le karolo e kgolo mo go goleng ga

ikonomi. Karolo e kgolo ya peeletso mo

meagong e tla tswelela go tswa kwa ESKOM

e e tla beeletsang ka bilione di le R205.1

dingwageng tse tharo tse di latelang.

Diteishene-tsa-matla tse di ntšha tsa Eskom,

e leng Medupi le Kusile di solofetswe go

simolola go dira motlakase ka ngwaga wa

2014 le wa 2015 ka go latelana.

Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo

mo tshireletsong, mmuso o neelane ka

tekanyetso ya dibilione di le R32.9 mo

dingwageng tse tharo tse di latelang go

ditsela-kgolo tsa naga. Tlaleletso ya dibilione

di le R27.6 e neeletswe go tokafatsa ditsela

tsa diporofense. Mo godimo ga moo,

mmuso o beetse kwa thoko dibilione di

le R2 go ya go tshiamisong ya ditsela tse

TIRISO YA MADI GO AGA MEAGO E FETOLA MATSHELO A BAAGI KWA NEWCASTLE

di dirisiwang go isa malatlha a a tswang

meepong go ya ko diteisheneng tsa maatla

tsa ESKOM kwa Mpumalanga.

Go oketsa diphitlhelelo go metsi le ditirelo

tsa phepelo-godimo, tse di leng botlhokwa

go pholo ya maAferika-Borwa, mmuso o

beeletsa mo matamong go fitlhelela neelo

ya metsi, neelo ya mafaratlhatlha a metsi ka

bontsi le dikago tsa go ntsha metsi a a leswe.

Mo godimo ga tokafatso ya matamo a le 25

go ya le naga, maitlhomo a mmuso ke go

aga matamo a ma ntšha a le 7 le go oketsa

botona jwa matamo a setseng a le teng

kwa Hazelmere, Clanwilliams, Tzaneen le

Nwamitwa. Go feta fao, puso e tsile go dirisa

R150 million mo mengwageng e meraro

etlang go tlhwekisa metsi a tshilafaditsweng

ke meepo (mines).

Mmuso o nna o ntse o itlamile ka neelo

ya matlo go ditlhopa tsa ba letseno le le

kwa tlase. Go tsamaelana le maikaelelo a

ona, mmuso o beetse kwa thoko dibilione

di le R3 go ya ngwageng tse tharo tse

di latelang go matlo a katlaatlelo-loago

(matlo a a hirisiwang a a mo magareng

kwa dikarolong tsa ditoropo). Dibilione di

le R30.3 di neetswe go tokafatso ya matlo

a a sa rulagangwang kwa dimmasepaleng

tsa kwa ditoropong le dibilione di le R1.1

go tokafatsa gongwe go tlisa ditirelo go

ditoropo tsa meepo.

Go tokafatsa dikolo, mmuso o neetse ka

dibilione di le R8 go ya ko dingwageng tse

tharo tse di latelang go aga gape dikolo

tse sa siamang tse 496 (395 ya tsone e

agilweng ka mmu kgotsa boloko), go

neelo ya metsi go dikolo di le 1 257, neelo

ya ditlamelwana tsa phepelo-godimo

go dikolo di le 868 le go neelwa ga

motlakase go dikolo tse dingwe di le 878.

Dipeeletso tse, di tsamaisana le moano

wa National Development Plan wa go dira

gore dikolo tsotlhe di nne mo maemong

a mafaratlhatlha a a beilweng semolao ka

ngwaga wa 2016.

Mmuso o beetse kwa thoko gape dibilione

di le R23.9 go diporofense ka mokgwa wa

katlaatlelo-loago ya meago ya thuto go

agiwa, go tokafadiwa, le go siamisiwa ga

meago e setseng e le teng. Go neetswe

gape dibilione di le R6.5 go dikago tse

pedi tsa diyunibesithe gongwe ditheo

tsa thuto e kgolwane kwa Mpumalanga

le kwa Northern Cape, le go tokafatsa

di diriswa tsa baithuti le barutabana

ba ba sa itekanelang mo mmeleng mo

diyunibesitheng gongwe ditheong tsa

thuto e kgolwane tse di setseng di le teng

mo nageng.

Mmuso o tla tswelela go beeletsa mo

meagong ya pholo. Sekai ke gore, karolo e

kgolo ya tlhakanelo ya neelo ya dibilione di

le R29.5 go mafapha a pholo a diporofense

mo dingwageng tse tharo tse di latelang, e

isiwa kwa meagong ya kwa maookelong.

Pele ga borogo bo bo ntšha bo agiwa kwa

Newcastle, sIbongIle serIbe o ne a duela

R20 ka letsatsi go palama tekisi go ya le go

boa kwa tirong. Jaanong o tsamaya ka dinao

go ya tirong. Sibongile o rile “ke metsotso e

le 15 fela, e bile mabone a a tuka bosigo go

re sireletsa fa re ya tirong ya bosigo”. Borogo

bo bo ntšha ba maemo bo kopanya motse-

se-legae le toropo e bile gape bo thusitse go

tokafatsa matshelo a batho ka gonne madi a

go duelela dipalangwa a fokotsegile thata.

Mokgweetsi wa tekisi, sIpho Mtlotshwa,

a re tsela ya pele ene e tletse e bile e le kotsi

thata. “Go ne go na le mmila o mosesanyane

o o bakileng dikotsi di le dintsi. Kotsi e e

neng e le masisi e ne ya diragala ka 1997 mo

go tlhokafetseng bana ba sekolo ba le 33 fa

bese e ba neng ba e palame e ne e thulana

le teroko. Borogo bo bo ntšha bo agilwe

mo lefelong le kotsi e diragetseng teng, e

bile baagi ba theile borogo boo “Asiphephe

Bridge”; leina le le rayang

gore “sireletsegang”.

Ka kgwedi ya Tlhakole mongwe le mongwe Letona la Matlotlo le rebola Tekanyetsokabo ya setšhaba mo a begang lenaneo la puso la go dirisa madi, matlole le kadimo mo dingwangeng tse tharo tse di latelang. Tekanyetsokabo e tlhalosa mokgwa o madi a puso e a boneng a tlileng go arogangwa ka teng mo mafapheng a bosetšhaba, diporofinsi le dipusoselegae.

Lekwalo thuto le ke matlhakanelwa magareng ga lefapha la matlotlo le lefapha la lekgetho la Aferika Borwa

gCI

s

TEKANYETSOKABO

KE ENG

Final 2013 People's Guide_Tswana_Print.indd 1 2013/02/23 2:05 PM

Page 2: TEKANYETSOKABO KE ENG diporofinsi le … budget/2013/guides...simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong,

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setš

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo 2

Ma-afrika borwa

Aferika-Borwa e nale lenaneo la go fetola ikonomi le le tla busetsang morago botlhoka-tiro, botlhoki le go sa leka-

lekaneng ga batho. Mme gore lenaneo leo le atlege go tlhokega tirisano-mmogo e e tseneletseng ya setšhaba sotlhe sa naga, se se ikaeletseng, mme e seng fela ka go supana ka menwana ka dikgwetlho tsa rona, e seng fela go tlisa maano a ditharabololo , mme le go dira mmogo go aga Aferika Borwa e atlegileng. Go bua se Moperesitente Jacob Zuma a se buileng ka nako ya gagwe ya Neelo ya Boemo jwa naga jwa moperesitente, o rile “lenaneo la National Development Plan (NDP) “ke tsela e ka yona Aferika Borwa e tla bonang batho botlhe ba nale metsi, motlakase, ditlamelwana tsa phepelo-godimo, ditiro, matlo, dipalangwa tsa botlhe, go ja sentle, thuto, katlaatlelo-loago, maemo-godimo a boitekanelo, boitapoloso le tikologo e e phepa.”Go gopola gape, NDP e beetse thoko ditirelo tse di botlhokwa tsa pele tse di tsamaisanang:• GokopanyamaAferika-Borwaotlhego

kgwetlhong e le nngwe ya go fitlhelela phenyo le teka-tekanyo.

• Goatafatsagorebaagibatseyekarolomo ditlhabololong, kgololosego le boikarabelo.

• Gotlisakgoloyaikonomikabonako,peeletso e e kwa godimo le go thapiwa ga badiri go go kwa godimo.

• Golebelelathatagobokgonijobobotlhokwa jwa batho le jwa naga

• Goaganagaeekgonanglenagaeennang e tlhabologa

• Gorotloetsaketa-peleeetseneletsengmo morafeng otlhe go dira gore morafe o dirisane mmogo go rarabolola mathata

Tswelelo pele e e bonalang mo go tse le ditiragalo tse dingwe tse di bontshitshweng mo NDP di tla kgwetla go dira pharologanyo. Re tshwanetswe ke go lebagana le dikgwetlho tsa rona ka maatlametlo le ka tshepo. Fa re dirisa bokgoni botlhe ba rona, go kgobokanya batho botlhe re lebeletse tirisano-mmogo, re ka fitlhelela ikonomi e nang le maatla le botshelo jo bo botoka go botlhe. Re ka fokotsa botlhoki le go tlhola ga ditiro tse botoka.

tsa motlakase tsa mahala, e bile gape diperesente di le 23 di fitlheletse ditirelo tsa phepelo-godimo.

Mo godimo ga moo, mmuso o ikaelela gape go agela malapa a a amogelang madi a a kwa tlase ga R3 500 matlo a le 409 143 mo dingwageng tse tharo tsedi tlang. Dikarolo tse di kana ka 244 699 di tlile go bona ditirelo tsa mmuso.

Mo digwageng tse tharo tse di tlang, mmuso o ikaeletse go neelana ka ditirelo tsa phepelo-godimo di le 36 742 kwa metseng-selegae le go neelana ka dikadimo tsa madi tsa matlo di le 119 223 go tswa kwa lenaneong la setlamo sa go adimisana ka madi.

Go tlhola ditiro go botlhokwa thata go thusa go fokotsa botlhoki le go se leka-lekane. Mmuso o godisa tlholego ya ditiro ka mananeo a a jaaka Expanded Public Works Programme (EPWP), Jobs Fund le go tokafatsa ikatiso ya batho.

Mmuso o dirisa tekanyetso-kabo e e kana ka diperesente di le 60 mo mafapheng a pholo, thuto, meago, dipalangwa le di diriswa tsa metse-selegae. Se ke boitshupo jo bo tletseng jwa maikano a mmuso go fedisa botlhoki le go se leka-lekane.

Mokgwa o o lebaganeng o o dirisiwang go lwantšha botlhoki ke lenaneo la thuso ya katlaatlelo-loago le le neetsweng dibilione di le R113 ka ngwaga wa 2013/14; tse di tla okeletswang go dibilione di le R129.5 ka ngwaga wa 2015/16. Dipalopalo tsa batho ba ba amogelang katlaatlelo-loago di tla oketsega go tswa go milione di le kana ka 16.1 ka 2012/13 go fitlha go milione di le 17.2 ka 2015/16.

Go fokotsa go se leka-lekane le botlhoki, mmuso o tlile go oketsa dikolo tseo mo go tsone baithuti ba ka se dueleng madi a dithuto e bile gape mmuso o tlile go beeletsa madi mo lenaneong la dijo tsa bana kwa dikolong. Bana ba ba fitlhang go diperesente di le 70 kwa dikolong di le 20 688 ga ba duelela madi a dithuto ngwagola, e bile gape baithuti ba ba lekanang le dimilione di le 8.8 ba fepilwe go tswa mo lenaneong la dijo la mmuso. Maikaelo a mmuso mo ngwageng tse tharo tse di latelang ke go tokafatsa maemo a dijo tsa lenaneo le.

Mmuso o neelana gape ka ditirelo tse mmalwa tsa mahala. Ditirelo tse di neelwa ke mafapha a dipuso-selegae mme di tlile go nna dibilione di le R28 ka ngwaga wa 2013/14. Di Census tsa ngwaga wa 2011 di bontshitse fa matlo a a fetang diperesente di le 36 di fitlheletse ditirelo tsa metsi a a phepa, fa diperesente di le 26 di bone ditirelo

• IkonomiyaAferika-Borwaetswelelagogola, lefa e le ka tsela e e kwa tlase go tshwana le ka moo go neng go lebeletswe katengmonakongeefetileng.Ikonomie bontshitse le go solofelwa go gola ka diperesente di le 2.7 mo ngwageng wa 2013, mme e gole ka diperesente di le 3.5 mo ngwageng wa 2014; e boe e solofelwe go gola ka diperesente di le kana ka 3.8 mo ngwageng wa 2015.

• Lebeloleikonomietokafalangkatengle tla rebololwa ke ka mo mokgwa o babeeletsi ba e seng ba puso le dithoto tsa gotswa kwa ntle di tla matlafalang ka teng.

• Meepoetswelelagonnapilaraekgoloyaikonomi ya Aferika-Borwa.

• Keyoneeneelangkakaroloekgologo madi a lekgetho la dikgwebo le madi a letseno la dithoto tse di rekisiwang kwa ntle ga naga;

• Kekaroloeebotlhokwayamodiwaikonomi e e tlang e lebagane le go sa lebagana le ditiro;

• Karoloyagodirakadiatla(Manufacturing)e botlhokwa go kgolo le tokafalo, le fa dikarolo tse dingwe le tsone di gola go nna botlhokwa.

• Gotlholwagaditiro,mogosolofetswenggo phefofatswa mo ngwageng tse tharo tse di latelang, go tla rebololwa thata mo karolong ya dikgwebo tse e seng tsa mmuso, tse e leng karolo ya deperesente dile 77 tse di tlholang tiro ya naga.

• DipalotsamaAferika-Borwaakannadimilione di le 4.5 a tlhoka ditiro.

• Ditshupetsoleseelosesekwagodimosamegolo kgotsa dituelo se oketsa kotsi ya mebaraka ya badiri e e setseng e koafetse.

• Botlhoka-tirojobokwamankalakalengboaparetse batšha.

• Pusoeseka-sekaditirisotsedintsigokangoka dikgwebo tse e seng tsa mmuso le tse e leng tsa mmuso gore di thape batšha.

MOLAETSA

GOTSWA GO LETONAPHEDISO YA BOTLHOKI LE NTWA KGATLHANONG LE GO SE LEKA-LEKANE

SETSHWANTSHO KA GA IKONOMI Go fokotsa go se leka-

lekane le botlhoki, mmuso

o tlile go oketsa dikolo tseo

mo go tsone baithuti ba ka

se dueleng madi a dithuto

e bile gape mmuso o tlile

go beeletsa madi mo

lenaneong la dijo tsa bana

kwa dikolong

gCI

s

Final 2013 People's Guide_Tswana_Print.indd 2 2013/02/23 2:05 PM

Page 3: TEKANYETSOKABO KE ENG diporofinsi le … budget/2013/guides...simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong,

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setš

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo 3

Thuto

R232.5 BN

Tse dingwe

R176.8 BN

Pholo

R133.6 BN

Molao le tolamo

R108.9 BNIkonomi

R136.6 BNTshireletso

R44.6 BN

Katlaatlelo-loago

R134.9 BN

Ditiro le katlaatlelo-loago

R49.2 BN

Matlo le go repa

R 132.1 BN

ne ke otile. Sefatlhego sa me se le se se sweu.

Molomo wa me o ntshofetse. Ke ne ke tshogile

e bile ke itshwabela. Ke ne ke nagana go re ke

ya go ikela badimong. Ke ne ka nagana gore

‘go tlile go diragala eng ka bana ba me?” Elsie

o feditse dikgwedi di le tharo kwa bookelong

mme o ne a kokotletse thata fa a boela gae.

“Ke ne ke ikutlwa ke le botoka, ke le montle”,

go bua Elsie; “ke ne ka neelwa tšhono e

ntšhwa mme ka ipolelela gore go simolola

mahalayagolekagolwantšhaAIDS

le go bona ngaka. “Ke a ipotsa gore

a baduela lekgetho ba lemoga

gore ba thusa batho ba ba

tshwanang le nna? Ba thusa

nna le batho ba bangwe

ba le bantsi. Re leboga

go menagane ka

thuso ya lona – go se

re tlogelele re swa.”

elsIe bogatswe o ipona a le lesego thata

gore a be a tshela. Ka ngwaga wa 1988 o ne a

tshwaelwakamogarewaHIV,mmesechaba

sa kwa a agileng se ne sa mo tlhanogela ka

fasenesesatlhaloganyebolwetsejwaHIV.

Boitekanelo ba gagwe bone ba koafala ka

ngwaga wa 1994 mme ka nako e a neng a

ya go lopa thuso ya pholo, Mme o wa bana

ba bararo o ne a le gaufi le go raga kgamelo.

Elsie a re “Dinao tsa me di ne di roromela. Ke

jaanong ke tshwanetse go dira dilo ka tsela e e

tshwanetseng. Ke ne ka bolelela ba losika gore

kefetogile–ketshelakaHIV/AIDS.Ka2005

masole a mmele (CD4 count) a ga Elsie a ne a

koafala mme a simolola go dirisa melemo ya

golekagolwantšhaAIDS.Jaakamolwetse-

wa-kwa-ntle wa bookelo ba Charlotte Maxeke

Academic Hospital, Elsie o etela bookelo ba

HIV/AIDSmoragogadikgwedidilethataro

dingwe le dingwe go amogela melemo ya

Mmuso o bona madi a lekgetho go tswa go letseno la badiri, kgwebo, thekisong yadidiriswa(VAT)lekadimoyamadi.Madiotlheaaamogelwangkemmusowabosetšhaba a duelelwa kwa setlamong sa matlotlo sa bosetšhaba. Tshebediso ya madi a lekanang le R1.1trillion mongwageng wa 2013/14 e tla tswa mo lekgethong la

R985.7 billion le kadimo ya R163 billion. Ka ngwaga wa 2015/16, sekoloto sa mmuso se ya go fitlhelela R1.9 trillion pele se boela ko tlase. Puso e lemoga bothata bo bo tsamaisanang le go adima madi. Ke ka moo puso e boneng botlhokwa ba go dirisa madi a kana ka R52.1 billion mafapheng a thuto, pholo, mafaratlhatlha le go tlhola ditiro.

Ditlhokego tse dibotlhokwa tsa pholo di fitlhelelwa mahala e bile gape ditirelo tsa kwa maokelong di

fitlhelelwa ka ditlhwatlhwa tse di kwa tlase go ya ka letseno la batho. Bana ba ba kwa tlase ga dingwaga tse thataro, baimana le ba ba amogelang madi a katlaatlelo-loago ba amogela ditirelo tsa pholo sesolo.

Tekanyetso-kabo ya 2013 e tla netefatsa go thibela le go matlafatsa mananeo akalafoyaHIV/Aids,TB,gooketsadipatlisiso tsa dithuto tsa melemo, le go tokafatsa tsamaiso ya meago le diphitlhelelo.• Modingwagentsetharotsedi

latelang, dibilione di le R429.2 di neetswe le go alogelwa go tiriso ya madi go ditirelo tsa pholo le boitekanelo.

• TlaleletsoyadimilionedileR800eneeletswe go ka oketswa ga melemo yagolekagoalafamogarewaAIDSgo akaretsa tlaleletso ya batho bale 500 000 ka ngwaga.

• TlaleletsoyadimilionedileR78dineeletswe go ya go ba mafapha a NationalInstituteofCommunicableDisease go matlafatsa mananeo a dikokwana-tlhoko,HIV,TBlemalwetsia mangwe a a tshelelanang.

• LefaphalaMedicalResearchCouncille amogela dimilione di le R440 mo dingwageng tse tharo tse di latelang go tokafatsa mananeo a dipatlisiso le mafaratlhatlha, le go rotloetsa mananeo a a kopanetsweng le badiri-mmogo ba dikgwebo.

• Goyamodingwagengtsetharotsedi latelang, diporofense di tlile go dirisa karolo e kgolo ya tlhakanelo ya tekanyetso-kabo ya dibilione di le R29.5, go thusa ka letlole la mafaratlhatlha a maokelo a a kwa metse-selegaeng a a akaretsang maokelo a ko Edendale le ko Natalspruit ko Ekurhuleni.

• LefaphalaPhololetlilegodirisadibilione di le R5 go ditirelo tse di botlhokwa tsa boitekanelo, tse e leng gore dibilione di le R3.2 tsa tsone ke go dirisiwa go aga ditliliniki.

MAEMO A KWA GODIMO A PHOLO GO BATHO BOTLHE

ELSIE O TSHELA BOTSHELO BO BO TOKAFETSENG KA HIV/AIDS

MADI A TLA DIRISIWA JANG?MADI A TSWA KAE?TSA LEKGETHO 2013/14 %

Lekgetholaletseno 306 188 34

Lekgethomodithotongtseditswangmonageng 31 265 3

LekgetholaKgwebo 169 830 19

Lekgethomodithotongtseditsenangmonageng 41 340 5

VAT 242 990 27

Lekgotomomafureng 44 970 5

Makgetho a mang 61 421 7

gotlhetlhe 898 004 100

gCI

s

Final 2013 People's Guide_Tswana_Print.indd 3 2013/02/23 2:05 PM

Page 4: TEKANYETSOKABO KE ENG diporofinsi le … budget/2013/guides...simolola go dira motlakase ka ngwaga wa 2014 le wa 2015 ka go latelana. Go tokafatsa ditsela le go nna le karolo mo tshireletsong,

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go

Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go setšhaba | Kaelo go 4

DINTLHA-KGOLO TSA TEKANYETSOKABO

Lekgetho la lookoane

-

Go simolola ka 3 Moranang 2013 lekgetho la lookwane le tla oketswa ka 15c litara go nna R2.13, fa lekgetho la Road Accident Fund le tla oketswa ka 8c litara go ya go 96c litara ya lookoane

Lekgetho la mekotlana ya

polasetiki -

Go duelela lekgetho la dikgetsena tsa polasetiki go thusitsegofokotsatirisolethekoyatsona.Lekgetholadikgetsana tsa polasetiki le tla tlhatlhogela go tswa go 4c go nna 6c go simolola ka 1 Moranang 2013

Lekgetho la mabone a motlakase

-

Ka ngwaga wa 2009 mmuso o ne wa itsise baagi gore ba tla simolola go duelela lekgetho la lebone le le tukang ka motlakase; maithomo e le go fokotsa tiriso e e botlhaswa yamotlakase.LekgetholeletlilegotlhatlhogagotswagoR3 go ya go R4 go simolola ka 1 Moranang 2013

Lekgetho la leswe la khabone mo

dijanageng-

Go simolola ka 1 Moranang 2013 lekgetho la leswe la khabone mo dijanageng tse dintšhwa le tlile go tlhatlhoga, maikaelelo e le go rotloetsa bareki go reka dijanaga tsa leswe la khabone e e kwa tlase. Dijanaga tse dinnye di tla tlhatlhoga go tswa go R75 go ya go R90 go gram nngwe le nngwe ya leswe e e fetang dikhilometara di le 120 gCO2/km. Dijanaga tse dikgolwane (double cabs) di tla tlhatlhosediwa go tswa go R100 go ya go R125 go gram nngwe le nngwe ya leswe e e fetang dikhilometara di le 175 gCO2/km.

Madi a lekgetho a VAT mo

dithotong tsa didiriswa tsa molelo tse di tlisiwang mo

nageng go tswa nageng tse

dingwe le ditirelo

-

Puso e kopile gore dikgwebo tsotlhe tsa ka kwa ntle ga naga tse di neelanang ka ditirelo tse di tshwanang le dibuka tsa mafaratlhatlha (e-books), mmino le mafaratlhatlha a mangwe a dithoto tsa dikompitara le ditirelo go maAferika-Borwa di kopiwe go ikwadisa jaakabarekisibalekgetholaVATgosimololakaletsatsile le tla rebolwang. Seno se tla fokotsa kgaisano magareng ga dikgwebo tsa go tswa kwa ntle ga naga le tsa ka mo nageng.

MADI A KATLAATLE- LOLOAGO

2012/13 2013/14

Phenshene ya batsofe 1 200 1 260

State old-age grant, over 75’s

1 220 1 280

Madi a go tshegetsa masole a maloba

1 220 1 280

Madi a go tlamela ba ba sa itekanelang

1 200 1 260

Madi a go tlamela bana ba ba se nang batsadi

770 800

Madi a go thusa ba o ba ikaegileng

1 200 1 260

Madi a go tlamela bana

280 290

DITOGAMAANO TSA LEKGETHO

TLHATLHOGO YA LEKGETHO LA TIKOLOGO

DIDIRISWA TSA MOLELO TSE DI TLISIWANG MO NAGENG GOTSWA DINAGENG TSE DINGWE LE DITIRELO TSE DI KOPILWENG TSA LEKGETHO LA VAT

• BadiribabaamogetsengR250000gotswa go mothapi a le esi mo ngwageng wa lekgetho wa 2012/13 ha ba tlhoke go neelana ka makwalo a lekgetho (tax returns)

• Phokoletsoyalekgetholemelaogodikgwebo potlana

• Bathobabaamogelangkwatlasebatlabona phokoletso ya lekgetho la kabelo ya madi a matlo e e tswang kwa bathaping ba bona.

• Thusoyadituelotsamatloleapholoyakgwedi le kgwedi e tla oketswa

• Tselayagoduelelaletlolelaphensheneyabatsofe, peelo tsa go rola tiro le peeletso ya Provident Fund e tla nolofatswa.

• Thotloetsoyalekgethogodikgwebotsedi leng kwa mafelong a a kgethegileng a ikonomi

• Koketsoyalekgetholaleswelakhabonemodijanageng tse dinnye le tse di kgolwane (double cabs).

• Bathapibabathapangbathobabasimololang go batla tiro ba tla bona thotloetso ya lekgetho la letseno le

ko tlase.

Go iketla ga lekgetho la dibilione di le R7 go moduela-lekgetho mongwe le mongwe. Lekgetholaletsenolagagolephefofaditswegofokotsa ditlamorago tsa theolelo ya morokotso mo lekgethong le le duelelwang. Boleng jo mongwe le mongwe a ka bo amogelang pele ga a ka tshwanelwa ke go duela lekgetho la letseno bo okeditswe mo lekgethong la

ngwaga wa 2013/14 ka tsela e e latelang:

Ngwaga wa lekgetho go tloga 1 Mopitlwe 2013 go fitlha 28 Tlhakole 2014

Ko tlase ga dingwaga di le 65 R67 111

Dingwaga tsa 65 - 74 R104 611

Dingwaga tsa 75 le go feta R117 111

Phokoletso ya lekgetho ya ngwaga le ngwaga ya badiri e okeditswe jana:

Ngwaga wa lekgetho

1 Mopitlwe 2012 go fitlha

28 Tlhakole 2013

1 Mopitlwe 2013 go fitlha

28 Tlhakole 2014

Primary (go badiri botlhe) R11 440 R12 080

Secondary (Dingwaga tsa 65 - 74 R6 390 R6 750

Tertiary (Dingwaga tsa 75 le go feta) R2 130 R2 250

phokoletso ya lekgetho dituelelong tsa sekema sa pholo (medical aid)

Phokoletso ya lekgetho dituelelong tsa sekema sa pholo etla oketswa go tswa go R230 go ya go R242 go maloko a mabedi a pele le go tswa go R154 go ya go R162 go maloko a latelang mo ngwageng wa lekgetho wa 2013/14.

TEKANYETSOKABO E NEELANA KA LETSENO LA GAGO

Biri- e okediwa ka 7,5c go ranta di le R1.08 go ya ka

moteme wa 340ml

Morara o o ometsweng

- botlolo ya 750ml e tla oketswa ka 19.5c

Moweine o o sa omelwang

- botlolo ya 750ml e oketswa ka 15c

Morara (Sparkling) - botlolo ya 750 ml e oketswa ka 56c

Bojalwa jwa maungo(Alcoholic fruit

beverages & Cider) - lebotlowana la 330ml le oketswa ka 7,3c

Bojalwa jwa digalagala (Spirits)

- bo oketswa ka R3,60c go bitsa R39,60 lebotlolo la 750ml

Motsoko- Pakete ya disekerete tse 20 e oketsega ka 60c

go bitsa R10,92

Motsoko wa peipe

- kgetse ya 25g e oketsega ka 32c go bitsa R3,54

TUELO LEKHETHO YA BOJALWA LE MOTSOKOLekgetholelelebeletsweng(lekgetholabojalwalemotsokoditlhakaneleVAT)lebontshitswee tla nna karolwana ya tlhwatlhwa e go rekisiwang ka yone morara, biri le bojalwa jwa digalagala (spirits) ka diperesente di le 23, 35 le 48 ka go latelana. Ka fa motsokong, matlole a a lebeletsweng ke diperesentedi le 52. Go fitlhelela matlole a a lekanyeditsweng a, go tshwanetse ga okediwa ka tsela e e latelang:

Sms e le nngwe ke 50c.

gCI

s

gCI

s

SARS

SS20

213T

Final 2013 People's Guide_Tswana_Print.indd 4 2013/02/23 2:05 PM