Teorija in zgodovina geografije prebivalstva

8/17/2019 Teorija in zgodovina geografije prebivalstva

http://slidepdf.com/reader/full/teorija-in-zgodovina-geografije-prebivalstva 1/13

23.2.20

Teorija in zgodovina

geografije prebivalstva

Izbrane teme

Geografija prebivalstva

Marko Krevs

Oddelek za geografijo

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Demos graphein

• Stara grščina: opisovati ljudstvo

23.2.2015 2



23.2.20

Zgodovinska obdobjademografske teorije

Po Malačiču, 2000, Josipoviću, 2006:• Zgodnja antika in srednji vek

• Renesansa

• Konec 18. stoletja – Malthus

• Do sredine 19. stoletja - kritika Malthusa

• Po sredini 19. stoletja• Po 2. svetovni vojni

23.2.2015 3

Nekaj prelomnic iz zgodovinedemografije

• Antika

– Konfucij (551-479): o prebivalstvu in obdelovalnihpovršinah

– Platon (427-347), Aristotel (384-322): optimalnoštevilo prebivalcev grške države z vidikaohranjanja blaginje, potreba po odseljevanju vkolonije

– Rimsko cesarstvo: števično prebivalstvo nujno zaohranjanje vojaške moči

23.2.2015 4



23.2.20


• Srednji vek

– Razprave o prebivalstvu v domeni filozofije

– Ibn Khaldun (1332-1406): teorija cikličnegagibanja števila prebivalcev v odvisnosti odgospodarskih nihanj; gospodarskemu napredkusledi večja gostota in rast prebivalstva

– Patrizzi (1412-1494): številčno prebivalstvo jezaželeno le, če obstajajo sredstva za njegovovzdrževanje

23.2.2015 5


• Renesansa

– Machiavelli (1469-1527), “Il Principe” (1513):veliko prebivalstvo je temelj vladarjeve moči

– Botero (1543-1617): prebivalstvo teži k rasti doskrajnih meja plodnosti (virtus generativa),

sredstva za življenje in možnosti za njihovopovečanje (virtus nutritiva) pa so popolnomaomejena; na podlagi omejitev tedanje agrarnedružbe; vpliv na Malthusa!

23.2.2015 6



23.2.20


• Kapitalizem (17. stoletje) – industrializacija, kolonije, povečanje proizvodnje v

kmetijstvu, nove kmetijske kulture… - realni obetipovečanja blaginje - optimizem

– Merkantilizem: nujnost rasti števila prebivalcev vpovezavi s potrebami gospodarstva (cenenadelovna sila!)

– Petty (1623-1687): večja gostota prebivalstva =večja gospodarska prednost; obseg prebivalstva niomejen z domačimi viri hrane, ampak z možnostmizunanje trgovine in uvozom hrane; problemobsega prebivalstva postavlja v okvir globalnedelitve dela – močno pred časom!

23.2.2015 7


• Kapitalizem (18. stoletje)

– Zmernejša, tudi pesimistična stališča o rastiprebivalstva

– Quesnay (1694-1774): večanje števila ljudi vednopresega meje bogastva, povsod so ljudje, ki žive v

revščini – Smith (1723-1790): meje številčne rasti

prebivalstva vidi v omejenih sredstvih za življenje(v nižjih družbenih slojih), zaupa pa, da bodoizboljšave v kmetijstvu in proizvodnji hraneprehitele prebivalstveno rast

23.2.2015 8



23.2.20


• Malthus (1766-1834) – Duhovnik, ekonomski teoretik, demograf

– Hkratno delovanje dveh zakonov:naravnega zakona o prebivalstvu in zakono padajočih donosih v kmetijstvu

– Geometrijska rast prebivalstva, linearnarast proizvodnje hrane

– Pomemben vpliv Botera o tej povezanosti:pomanjkanje hrane bo glavni določevalecvelikosti prebivalstva

– Revščino nižjih družbenih slojevpojasnjuje z njihovim pretiranimmnoženjem, prenaseljenostjo

23.2.2015 9


• Malthus (nadaljevanje)

– Predlaga preventivne ukrepe za zmanjšanje rastiprebivalstva: odlaganje porok, neporočanje,spolna vzdržnost, bil pa je proti umetnimsredstvom za preprečevanje spočetja

– Med pozitivne ali učinkovite ukrepe šteje tudi vse,ki povečujejo smrtnost in s tem krajšanježivljenjske dobe – na primer epidemije, vojne,lakoto

– Trdi, da človek kot razumsko bitje lahko samnadzira velikost svojega potomstva – s tem njegovzakon izgubi nekaj značaja “naravnega zakona”

23.2.2015 10



23.2.20

Nekaj prelomnic izzgodovine

demografije

23.2.2015 11

• neomaltuzianizem – V Evropi v 19. in 20. stoletju kljub rasti prebivalstva narašča tudi

blaginja, vendar ob izdatnih virih surovin in hrane od drugod terodselitvah viškov kmečkega prebivalstva

– Globalno Malthusove ideje še vedno ostajajo aktualne – Nihanja – v obdobjih višje rodnosti in pomanjkanja hrane Malthusove

ideje bolj aktualne

– Neomaltuzijanizem: zagovarja omejevanje rodnosti (tudi s sodobnimi

metodami) kot temeljno sredstvo za izboljšanje družbene blaginje – Ehrlich (1971, 1972) – “novodobni Malthus” – Rimski klub, Meje rasti (1972): simulacije prebivalstva, kmetijske

pridelave, naravnih virov, industrijske proizvodnje, onesnaževanja – Posodabljanje neomaltuzijanskih pogledov, regionalne razlike

Nekaj prelomnic izzgodovine demografije

• Marksistična teorija – Vsako prebivalstvo moramo obravnavati v

konkretnih družbenih okvirih

• Tehnološki optimizem

– Vera v sposobnost človeštva, da bo našlo rešitveza probleme razmerja med prebivalstvom inživljenjskimi viri

– “Novodobni merkantilizem”: Simon (1981) – rastprebivalstva ni problem, ampak spodbujatehnološki napredek; ljudje so največji vir

23.2.2015 12



23.2.20


• začetek v 17. in 18. stoletju - Angleži Graunt, Halley,Malthus – Demografska statistika: Graunt, Petty

– Prve tablice umrljivosti – za zavarovalniške družbe,projekcije prebivalstva

– 1798, R. Malthus, An Essay on the Principle of Population

• pojem prvič uporabil Achille Guillard sredi 19. stoletja – Demografija: naravna in družbena veda o človekovi vrsti

• sodobna demografija - z razvojem rednih in občasnihpopisov, anket in drugih raziskav

23.2.2015 13

Prehajanje med strokami

• Najprej v okviru filozofije

• …ekonomije• …sociologije• …

• Šele v začetku 20. stoletja samostojna vedademografija.

• Interdisciplinarnost!

23.2.2015 14



23.2.20

Opredeljevanje demografije

• Malačič: – Eno od razumevanj – enačenje z demografsko statistiko – Ožje: disciplina, ki se ukvarja s študijem obsega, strukture in

porazdelitve prebivalstva v prostoru in v različnih časovnihobdobjih

– Širše: interdiciplinarna znanstvena disciplina, ki se širi

– Predmet proučevanja: reprodukcija prebivalstva (ožje odpojma razvoj prebivalstva)

– Nekateri (na primer Macura) se zavzemajo za širšepojmovanje predmeta

23.2.2015 15

Geografsko proučevanjeprebivalstva

• Zgodovini demografije in demogeografije statesno prepleteni

• Vendar se je geografija prebivalstva kotprepoznana veja geografije uveljavila šele v

1950. letih – “najava” nove discipline: Schlüter, 1919,Geographie des Menschen

23.2.2015 16



23.2.20

Geografsko in demografskoproučevanje prebivalstva

Prevladujoča argumenta za ločevanjedemografije in demogeografije:

• Prostorski vidik, prostorska razsežnost,razmestitev prebivalstva

– Kje?

• Ekološki vidik, kompleksna soodvisnost

fizičnega, družbenega okolja in prebivalstva – Zakaj tam?

23.2.2015 17


• Po Friganoviču: – Bistven je vidik preobrazbe pokrajine s strani

prebivalstva

– …in medsebojne interakcije z elementipokrajinsko-prostorske stvarnosti.

– Kombinacija demografskih in geografskihpristopov, metod.

23.2.2015 18



23.2.20


• Friganović – naloga geografije je predstavitiin razložiti: – Razmestitev

– Gibanje

– Notranjo dinamiko

– Strukturo

– Zveze in medsebojno povezanost med prebivalstvom,naravnim in družbenim okoljem

• Bračič: – obravnava prebivalstva kot element konkretne pokrajine v

določenem času in kot aktivnega dejavnika v njej

23.2.2015 19

Novejše spremembe vgeografiji prebivalstva

(Jones, 1990):

• Nove metode

– Podatki za manjše prostorske enote – GIS

– Prebivalstvene projekcije na prostorski način – Vpliv metod za iskanje “najboljših lokacij”

23.2.2015 20



23.2.20

Novejše spremembe vgeografiji prebivalstva

(Jones, 1990):

• Novi nameni, cilji – Poleg (namesto) ad hoc empiričnih raziskav konkretnih

demografskih stanj… – Iskanje demografskih vzorcev, pravilnosti in ureditev v

prostoru

– Razlaga teh vzorcev na podlagi različnega delovanjaprocesov v prostoru

– V različnih prostorskih merilih – Poleg opazovanja in ugotavljanja prostorskih vzorcev (oblik,struktur) vse več pozornosti procesom, ki jih oblikujejo inspreminjajo (dinamiki) – s tem pa tudi napovedim

23.2.2015 21

Katere značilnosti prebivalstvaproučuje g. prebivalstva?

• Soglasje:

– Razmestitev, Gostota

– Starostna, spolna,poročna zgradba p.

– Rodnost

– Smrtnost

– Migracije

• Pomisleki glede:

– Zaposlitvenihznačilnosti

– Verskih, jezikovnih,etničnih značilnosti

– (predvsem zaraditežave ločevanja odpreostale družbenegeografije)

23.2.2015 22(Jones, 1990)



23.2.20

Geografsko proučevanje prebivalstva –alternativna razvrstitev

Thomale, 1981 (nemški model) geografijo delina:

• Fizično geografijo• Kulturno geografijo

– Geografija naselij

– Ekonomska geografija

– Geografija prometa

• Antropogeografijo – Geografija prebivalstva

– Socialna geografija

– Politična geografija

23.2.2015 23

V slovenski geografiji

Josipović, 2006:• Demogeografija raziskovalno in pedagoško

skrčena na ohlapno razlaganje procesovdepopulacije in zgostitev prebivalstva

• Ni se lotevala temeljnega problema, ki je

poleg selitev sprožal problem depopulacije –nizke rodnosti

• V negeografski literaturi pa je geografijanavedena kot ena od temeljnih ved, ki seukvarja z demografskimi problemi, tudirodnostjo

23.2.2015 24



23.2.20

Do naslednjega tedna

• Černič Istenič, M. 2007: Značilnostirodnostnega vedenja prebivalcev Slovenije obkoncu prejšnjega tisočletja. Informacijskadružba IS 2007.

• Šircelj, M. 2006: Rodnost v Sloveniji od 18.do 21. stoletja

– Uvod, Kazalo

– Prostorske delitve

• V e-učilnici23.2.2015 25

Documents

Teorija in zgodovina geografije prebivalstva