EKONOMIKA in ORGANIZACIJA KMETIJSKE PROIZVODNJE

dr. Andrej Udovč

TEORIJA ODLOČANJA

Vrste odločitev in proces njihovega sprejemanjaVečina odločitev je povezanih z zadovoljevanjem potreb.Za večino potreb pa velja, da so le-te vezane na dobrine, ki so na razpolago vomejenih količinah, zato je doseganje popolne zadovoljitve vseh potrebnemogoče = ekonomski problem => Torej preostane samo stremenje zamaksimalno mo�no zadovoljitvijo potreb. To pa dose�emo z gospodarjenjem.

Gospodarjenje oz. ekonomiziranje je zavestna dejavnost, ki se nanan�a naodločanje, kako uporabiti dane, omejene resurse in jih razdeliti na raznemo�ne uporabe zaradi čimbolj�ega kritja potreb.

V ekonomiki je izpolnitev zahteve maksimalne zadovoljitvi potreb povezana zdvema vrstama odločitev:• glede na zastavljen cilj zagotoviti kvalitativno in kvantitativno

najučinkovitej�o kombinacijo �eljenih dobrin.• poiskati za izbrano kombinacijo kvantitativno in kvalitativno

najučinkovitej�o kombinacijo potrebnih materialnih sredstev in dela

Znanstvena disciplina, ki se ukvarja z oblikovanjem metod insistemov za pomoč pri odločanju je upravljalska znanost(management science). Aplikacija pa je naloga ekonomike.

Sprejemanje odločitev je najpomembnej�a aktivnost organizatorja invodje procesa v katerem se ustvarja neka dodana vrednost(podjetnika, managerja, planerja ...).

Proces ustvarjanja dodane vrednosti je sestavljen iz cele vrsteodločitev, ki jih je potrebno sprejeti v okviru �tevilnih stalno sespreminjajočih pogojev proizvodnje in poslovanja.

Odločitve so zelo raznovrstne in segajo od vsakodnevnih rutinskihodločitev (operativna raven odločanja) do dolgoročnihorganizacijskih, investicijskih, proizvodnih, ... odločitev, katerihvplivi so veliko bolj daljnose�ni (strate�ka raven odločanja).Informacije so podlaga za sprejemanje odločitev.

Informacijski sistem Odločitveni sistem

Zbiranje podatkov

Obdelava podatkov

Posredovanje informacij

Informacije Opredelitev problema

Iskanje variantVrednotenje in odločanje

Kontrola

@eljene vrednostiNavodila za

Kmetijski proizv. sistem

Okolje

Dejanske vrednostiizvedb o aktivno sti

Sprejeti odločitev pomeni izbrati med obstoječimi variantami. Čevariante niso na voljo, potem lahko govorimo samo o re�evanjuproblema.Posamezna varianta predstavlja določen postopek ali strategijodelovanja, ki je na razpolago nosilcu odločanja za dosegozastavljenih ciljev.Na proces odločanja, ki ga lahko opredelimo kot pridobivanje inobdelovanje informacij z namenom uresničitve zastavljenega cilja,odločujoče vplivata obseg in kvaliteta razpolo�ljivih podatkov ininformacij.Za oblikovanje in re�itev določenega odločitvenega problemapotrebujemo naslednje odločitvene informacije:! Informacije o trenutni odločitveni situaciji! Informacije o odgovarjajočih ciljih, ter spodnji in zgornji meji

zadovoljivosti cilja! Informacije o mo�nih variantah in iz njih izhajajočih stanjih

Da lahko nosilec odločitve sprejme neko popolnoma pravilnoodločitev, mora razpolagati z popolnimi informacijami o trenutni invseh prihodnjih situacijah. Pri tem je potrebno paziti na obseg inkakovost, kakor tudi pravočasnost potrebnih informacij.

Zapleteni sistemi onemogočajo pridobitev popolnih informacij(dogodki v prihodnosti)

Negotovost delimo na strukturno in dinamično.Strukturna negotovost je povezana z kompleksnostjo odločitvenegaprostora.Dinamična negotovosti pa se pojavlja zaradi pomanjkljivepredvidljivosti nekaterih neobvladljivih input spremenljivk.

PROCES ODLOČANJA

Naloga odločitvenega procesa je, da ob upo�tevanju spremljajočihomejitev, omogoči nosilcu odločanja sprejemanje čimboljracionalnih odločitev.

Sprejeta odločitev je rezultat interakcij med �eljenimi cilji,mo�nimi variantami in razpolo�ljivimi informacijami. Odločitveniproces predstavlja okvir v katerem te interakcije kontroliranopotekajo.

Analiza procesa oblikovanja odločitev se deli na:! opisujočo in! predpisujočo.

Uspe�no sprejemanje odločitev zahteva natančno formuliranje�eljenih ciljev. Ti morajo biti realistični, natančni, dosegljivi inkoncentrirani (specifični).

Faze odločitvenega procesa

Razpredelnica: Razdelitev odločitvenega procesa

Heinen Szyperski, Winand Simonoblikovanjevolje

formuliranje problemazbiranje informacijgeneriranje variantvrednotenje variantodločitev

zbiranje informacij(Intelligence)oblikovanje (Design)

odločitev (Choice)uveljavitevvolje

izpeljavakontrola

(Vir: Lentz, W. Entwicklungslinien für computergestützteEntscheidungshilfsmittel.- Ber. Ü. Landw. 69(1991) s. 71)

V splo�nem lahko odločitveni proces razdelimo v �tiri faze:1. opredelitev problema in določitev cilja2. iskanje odločitve3. realizacija izbrane variante4. kontrola

1. Faza opredelitve problema in določitve cilja• opredelitev in analiza problema in• oblikovanje odločitvene naloge.

2. Faza iskanja odločitve• iskanje,• ocenjevanje in• sprejetje najbolj�e variante.

3. Faza realizacijaV tej fazi je na podlagi detajlnega načrta (vsebovana mora biti tudičasovna komponenta) sprejeta odločitev realizirana.

4. Kontrolna fazaV procesu kontrole se ugotavlja, če obstaja negativno odstopanjemed �eljenimi in dejanskimi rezultati.

Realizacija izbrane variante

Opredelitev problema in določitev cilja

Iskanja odločitve

Kontrola

Iskanje

Ocenjevanje

Sprejetje odločitve

- opredelitev problema

- analiza problema

- določitev odločitvene naloge

Zbiranje informacij- iskanje- izbira- oblikovanje variant- preverjanje variant

Oblikovanje odločitvenih kriterijev-ocena variant-rangiranje variant

Izbira optimalne variante Primerjava dejanskegas t a n j a s c i l j n o

p r e d s t a v o

P r o c e sz a k l j u č e n

VRSTE ODLOČITEV

Vsebinska delitev

• operativne odločitve - vsakodnevne, rutinske odločitve• strate�ke odločitve - dolgoročne organizacijske, proizvodne,

investicijske, ... odločitve

Glede na celovitost in kakovost informacij

! Odločitve na podlagi popolnih informacij (z gotovostjo)! Odločitve na podlagi nepopolnih informacij (v negotovosti in z

rizikom)

Odločitve na podlagi popolnih informacij (z gotovostjo)

O odločitvah na podlagi gotovosti govorimo tedaj, ko soinformacije, ki so na razpolago nosilcu odločanja, tako celovite innatančne, da je vrednost pričakovane verjetnosti pojavljanjadogodka, ki je povezan s sprejeto odločitvijo enaka 1.

Odločitve na podlagi nepopolnih informacij (v negotovosti in zrizikom)

Z odločitvami na podlagi nepopolnih informacij se srečamo tedaj,ko na podlagi razpolo�ljivih podatkov ni mogoče dati nikakr�nihdefinitivnih napovedi o nastopu določenih dogodkov, ker sorazpolo�ljive informacije nepopolne ali nezanesljive.

Nepopolnost ne izvira samo iz nepopolnosti informacij, temvečobstaja v prvi vrsti zaradi pomanjkljive predvidljivosti:! pojavljanja določenih naravnih razmer,! nastopanja in obsega delovanja odločitvenih in naravnih

spremenljivk ter! stabilnosti odločitvene situacije.

Najpogostej�a delitev odločitev na podlagi nepopolnih informacijje naslednja:! Odločitve z rizikom! Odločitve v negotovosti

Odločitve z rizikom

O odločitvah z rizkom govorimo tedaj, ko pri določeni variantnire�itvi ne moremo računati samo z eno re�itvijo, temveč z večimi,za katere pa je poznano s kak�no verjetnosto se lahko pojavljajo.

Odločitve v negotovosti

Pri odločitvah v negotovosti imamo opraviti z dvema vrstamaodločitvenih situacij.

Prva nastopi tedaj, ko razpolo�ljive informacije ne dopu�čajo, da bina podlagi obstoječe vzročnosti in vseh mo�nih variant izbrali tiste,ki omogočajo re�itev obravnavanega problema.

Druga vrsta odločitev v negotovosti pa nastopi tedaj, ko so poznanimo�ni rezultati določene variantne odločitve, vendar pa nosilecodločitve zaradi pomanjkljivih informacij ne ve kak�ne soverjetnosti za pojavljanje določene re�itve.

Odločitve na podlagi popolnih informacij Verjetnost

Odločitve z gotovostjo

Odločitve na podlagi nepopolnih informacij

Neznane variante

Odločitve v negotovosti

Odločitve z rizikom

Varianta 1

Varianta 2Varianta 3

Varianta ?

Varianta ?

Varianta 2

Varianta 3

Varianta 1

Varianta 2

Varianta ?

Varianta 1

100%100%

100%

??

?

??

?

62%

68%73%

OR metoda gotovost riziko negotovostOdločitvene tabele in odločitvena drevesa x x xteorija iger x xNapovedovanje (Forcasting) x xLinearno programiranje xBranch and bound xcelo�tevilčno programiranje xCiljno programiranje xDistribucijski problemi xMaksimalen tok xMinimal spanning tree xCPM xNajkraj�a pot xPERT xDinamično programiranje x xMarkovske verige xInventory (zaloge) x xTeorija mno�ične stre�be xSimulacija x xHeuristika x x

Teorija iger

Teorija iger je OR metoda, ki se ukvarja z strate�kimi akcijami različnih subjektov, ki so njihove akcije na nek način medsebojno povezane.Igre so običajno kategorizirane glede na to:� ali igralci sprejemajo odločitve simultano (statična igra) ali sukcesivno (dinamična igra),� ali igralci poznajo vse mo�ne funkcije dobitkov za vse igralce ali ne (popolne ali nepopolne informacije) in�ali je igra igrana samo enkrat, ali pa se ponavljaS to razdelitvijo so povezani naslednji izrazi:�dominirajoča strategija,�Nash ravnote�je in�vodja-posnemovalec igre

Dominantne strategije

Dr�ava B

Dr�avaA

zni�ati ne zni�ati

zni�ati

ne zni�ati

(50, 50) (-40, 60)

(60, -40) (-30, -30)

Koristi oz. stro�ki za zni�anje emisije �kodljivih snovi v ozračje.Z vidika ene dr�ave je to igra s strogo dominantno strategijoDilema zapornika: oba igralca profitirata samo v primeru, če se pred igro dogovorita za sodelovanje (oba zni�ata)

Nash ravnote�je

V primeru ko ni mo�no določiti strogo dominantne strategije, je ena izmed re�itev prej�njega problema določitev Nashravnote�ja. Nash teorem namreč pravi, da v vsaki končni igri (tj. �tevilo igralcev in mo�nih strategij je končno) obstaja vsaj eno Nesh ravnote�je.

Nash ravnote�je: če vsi igralci izberejo svojo strategijo tako, da ta za vsakega igralca predstavlja najbolj�i odgovor na najbolj�e strategije vseh ostalih igralcev predstavlja skupek vseh teh strategij Nash ravnote�je. v tem polo�aju ni nihče večpripravljen spremeniti svojo strategijo.

Sekvenčne igre

Sekvenčne igre so primer iger, ko vsi igralci ne vlečejo svojih potez istočasno, temveč zaporedno. Torej je strategija naslednjega igralca povezana z �e sprejeto strategijo njegovega predhodnika.Tudi v takih igrah je mo�no določiti Nash ravnote�je

�Sprejemanje odločitev je nerazdru�ljivo povezano z zadovoljevanjem potreb.�Sprejemanje odločitev je najpomembnej�a aktivnost organizatorjain vodje procesov dodajanja vrednost�O odločitvah govorimo samo tedaj, ko imamo na razpolago večvariant, drugače je to re�evanje problema�Večina odločitev je sprejeta na podlagi nepopolnih informacij�Sprejemanje odločitev vezanih na okolje je zaznamovano s posebnimi značilnostmi�Sistematično sprejemanja odločitev povečuje mo�nost izbirenajbolj�e razpolo�ljive variante�Kvaliteto odločanja lahko povečamo z uporabo standardiziranihpostopkov sprejemanja odločitev in z uporabo metod OR in sistemov za pomoč pri odločanju