SEMINARSKA NALOGA

Pri predmetu: Geografije

TERENSKO DELO

(POHORJE)

Terensko delo - POHORJE

KAZALOSEMINARSKA NALOGA....................................................................................................1

Pri predmetu: Geografije........................................................................................................1

TERENSKO DELO...............................................................................................................1

(POHORJE)...........................................................................................................................1

................................................................................................................................................1

1 UVOD.................................................................................................................................3

2 OPIS POTI..........................................................................................................................3

3 POHORSKO PODRAVJE..................................................................................................4

4 TERENSKO DELO............................................................................................................5

.1 KLIMATOGEOGRAFIJA.................................................................................................5

.2 HIDROGEOGRAFIJA.......................................................................................................6

Shema potoka in okolice........................................................................................................6

Barva vode = brezbarvna........................................................................................................8

Stopnja jakosti vonja vode je brez vonja................................................................................9

Reakcijo lahko določimo s papirnim indikatorjem ali s tekočinskim....................................9

ORIENTACIJSKI POHOD..................................................................................................10

ORIENTACIJA V NARAVI................................................................................................10

Orientiranje karte........................................................................................................106 VIRI IN LITERATURA...................................................................................................12

1 UVOD............................................................................................................................3

2 OPIS POTI....................................................................................................................3

3 POHORSKO PODRAVJE..........................................................................................4

4 TERENSKO DELO.....................................................................................................5

4.1 KLIMATOGEOGRAFIJA.............................................................................................5

4.2 HIDROGEOGRAFIJA..................................................................................................6

5 ORIENTACIJSKI POHOD......................................................................................10

6 VIRI IN LITERATURA............................................................................................12

Stran 2 od 12

Terensko delo - POHORJE

1 UVOD

Čeprav je Slovenija majhna dežela imamo na tako majhnem prostoru veliko različnih

geografskih regij. Med njimi je tudi Predalpska regija. In ena izmed mezoregij, ki sestavlja

to makroregijo vam bom na kratko predstavil. To je Pohorsko Podravje. Ker pa to regijo

delimo na Kozja in Pohorje vam bom bolj nazorno predstavil Pohorje.

2 OPIS POTI

V petek, 24. 9. 2004 smo se odpeljali na poučno ekskurzijo. Odpravili smo se ogledat

zanimivosti Pohorja in okolico. Ker pa je ekskurzija trajala tri dni smo še opravili različne

terenske naloge. Pot smo pričeli iz Murske Sobote in se odpravili proti Mariboru.

Čez nekaj časa smo tako prehajali iz nižinskega predela v hribovit predel Slovenije. Po

približno dveh urah vožnje smo prišli do koče Dom Planika, ki leži 883 metrov nadmorske

višine.

Stran 3 od 12

Terensko delo - POHORJE

3 POHORSKO PODRAVJE

Južno od Drave, na njeni desni strani, se v dolžini okrog 50 kilometrov dviga kopasta

gmota Pohorja.V rahlo usločenem loku se vleče glavno sleme od Dravograda do Maribora.

V najvišjem in obenem najširšem srednjem delu se sleme nekoliko razveji tudi proti jugu,

vendar le toliko, da dobi ves masiv v sredini odebeljeno polmesečasto obliko.

Pohorje je edini del naših Alp, ki ima vse značilnosti centralnih Alp. Glavno pohorsko

bogastvo so gozdovi - tako danes kot v preteklosti. Pred sto in več leti so po gozdovih pele

sekire drvarjev, kadile so se kope oglarjev, po lesenih drčah so ob potokih drveli hlodi do

žag, fužin in glažut v dolinah. Vse to je le še spomin, Pohorje pa živi naprej drugačno,

sodobno življenje. Jedro Pohorja sestavlja ogromna leča globočnine, znana kot tonalit.

Tonalit je nastal iz vroče magme, ki je iz notranjosti vdrla v bližino zemeljskega površja in

se tam polagoma ohladila. Tretjo skupino pohorskih kamnin sestavlja predornina dacit z

zahodnega dela slemena. Tudi dacit je nastal iz magme, ki pa je predrla površje in se šele

tam strdila.

Na koncu dravske soteske je tik pred Mariborom v strugi Drave nastal pod nekdanjimi

brzicami zanimiv in neobičajno velik rečni otok, današnji napol parkovni Mariborski otok,

ki je kot naravna znamenitost zavarovan od leta 1951.

Stran 4 od 12

Terensko delo - POHORJE

4 TERENSKO DELO

.1 KLIMATOGEOGRAFIJA

Pri terenskem delu smo tako spoznavali predvsem temperaturo in vlažnost zraka ter hitrost

vetra. To merjenje smo opravljali vsak dan ob določeni uri. Spodaj v tabeli so podatki o

naših izmeritvah.

Orografske enote

Ura in datummerjenja

Temperaturazraka v oC

Vlaga v %Pritisk vmilibarih

(mb)

Hitrost vetra vm/s

Petek 24. 9. 2004Ob 2100 5,1oC 92% 980mb -

Sobota 25. 9. 2004Ob 700 5oC 80% 980mb 3,5 m/sOb 900 6oC 69% 974mb 1,5 m/sOb 1400 8oC 48% 974mb 1 m/sOb 2100 8oC 62% 974mb 2 m/s

Nedelja 26. 9. 2004Ob 700 8,5oC 56% 980mb 3 m/sOb 900 9oC 54% 980mb 5 m/sOb 1300 9oC 51% 980mb 2 m/s

Pri tem pa smo tudi šli do najbližjega potoka imenovanega Framski potok. Tam pa smo še

naredili različne izmeritve in razne vaje.

Te vaje so tako zajete v učnih listih ki sem jih priložil zraven.

Stran 5 od 12

Terensko delo - POHORJE

.2 HIDROGEOGRAFIJA

Namen terenske vaje: Seznaniti se z metodami dela na področju hidrogeografije, opraviti

osnovne analize tekoče vode neposredno na terenu in ovrednotiti zbrane podatke z oziroma

na značilnosti vode.

Cilj terenske vaje: Na osnovi izmerjenih številčnih podatkov ugotoviti, kako se kažejo

vplivi človeka na lastnosti potočne vode in obliko struge.

1. VAJA: OPIS IN SHEMA POTOKA

Ime potoka Framski potok (nad. morska višina 900m)Datum terenskega dela 25.9.2004Vreme oblačnoNajbližji kraj FramKamninska (sedimentna) podlaga Magmatske in metamorfne kamenine (tonalit)

Opis potoka:

Framski potok se nahaja JV od kraja Fram. Kar se tiče njegove kamninske značilnosti, ga

sestavljajo magmatske in metamorfne kamenine. Ima zelo ozko struga in se ga lahko

preskoči, hitrost vode pa je dokaj hitra.

Shema potoka in okolice

Stran 6 od 12

Terensko delo - POHORJE

2. VAJA: MERJENJE 1N RISANJE PROFILA POTOČNE STRUGE

Profil struge določimo tako, da izmerimo širino omočenega dela struge in na več mestih

globino ter izračunamo povprečno globino (shema). Če pomnožimo povprečno globino

(gl) s širino (š), dobimo površino profila (F).

GL1 + gl2 + gl3 /3 = gl F = gl x š 8cm+10cm+14cm=32/3cm 1,3m* 0,106m

=10,7cm=> 0,106m =0,139m2

Shema ovlaženega profila:

3. VAJA: HITROST VODE

Povprečna hitrost vode v potoku, je 0,436 metrov na sekundo, ki smo jo dobili z izračunom

v kolikšnem času prepotuje plovec neko razdaljo.

Pot 10 m (s) Čas potovanja predmeta Hitrost v=s/t (m/s)Poskus št. 1 12 s 0,42 m/s

2 12 s 0,42 m/s

3 12 s 0,42 m/s

4 12 s 0,42 m/s

5 10 s 0,5 m/s

v = 0,436m/s

4. VAJA: VODNl PRETOK

Stran 7 od 12

širina 1,30 mdolžina 5,00 m

globinaL. breg 8 cmD. breg 10 cmsredina 14 cm

Shema ovlaženega profila

-16

-14

-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

širina 1,30 m

glo

bin

a

Niz1

Terensko delo - POHORJE

Pretok vode (Q) je količina vode, ki preteče v sekundi skozi izmerjen profil. Enota za

pretok vode je m3/s. Na pretok vplivata nagib dna struge in razgibanost profila struge.

Pomemben je za prezračenost vode (količino raztopljenega kisika).

Izračun: Q = F * v m3/s = m2 * m/s Q = 0,139m2*0,436m/s = 0,060m3/s

5. VAJA: FIZIKALNE LASTNOSTI VODE

a) Temperatura vode

Temperatura vode je odvisna od temperature podlage, po kateri teče voda, od hladnih in

toplih pritokov ter letnega in dnevnega časa. Znak onesnaženosti vode je njena .

temperatura. Višja je temperatura vode, manj je v njej raztopljenih plinov in s tem kisika.

Temperatura zraka = 7,7 oC

Temperatura vode = 8,2 oC

b) Barva vode

Čista voda je brezbarvna. Kadar so v njej raztopljene snovi, se različno obarva. Lahko je

rumenkasta, rumena, rumenorjava in rjava, pa tudi zelenkasta, sivorumena in sivordeča.

Barva vode = brezbarvna

(barva vode ni vedno znak onesnaženosti)

) Bistrost vode

Bistrost vode je odvisna od količine neraztopljenih anorganskih in organskih snovi.

Bistrost vode je srednja.

Stran 8 od 12

Terensko delo - POHORJE

) Vonj

Vonj vode določajo hlapne snovi v vodi in mu lahko določimo vrsto in jakost.

Glede na vrsto ločimo naslednje osnovne tipe: vonj po trohnenju, vonj po zemlji, vonj po

gnoju, vonj po gnilobi, vonj po fekalijah in vonj po ribah.

Vrsta vonja je po zemlji

Stopnjo jakosti vonja določamo s pomočjo Ballove lestvice:

(0- brez vonja, 1- zelo slab, 2- slab, 3- zaznaven, 4- razločen, izrazit in 5-močan)

Stopnja jakosti vonja vode je brez vonja

e) Lebdeči material

Plavajoči ostanki in snovi v vodi kažejo na poreklo vode in značilnosti območja, skozi

katerega teče potok. Na filtru papirja smo videli ostanke mikroorganizmov in raznih

vodnih živalic.

. KEMIJSKE LASTNOSTI

a) pH vode — reakcija vode

V čistih vodah je pH v območju od 4.5 do 8.5. Takšen pH dajejo vodi v njej raztopljene

huminske snovi in C02. Nižji ali višji pH je znak onesnaženja vode z industrijskimi

odplakami.

Reakcijo lahko določimo s papirnim indikatorjem ali s tekočinskim

indikatorjem.

Papirnim indikator:

pH = 5,5

Tekočinski indikator:

pH= 6,5

) Prisotnost detergentov

Detergenti so pralna sredstva. Uporabljamo jih za odstranjevanje trdnih nečistoč s površin.

V stiku s vodo se penijo. Zato detergenti ni prisotni v tej vodi.

Stran 9 od 12

Terensko delo - POHORJE

ORIENTACIJSKI POHOD

ORIENTACIJA V NARAVI

Orientacija pomeni določiti lego neke točke ali smer gibanja glede na strani neba in

objekte v pokrajini.

geografska orientacija - določevanje strani neba s kompasom, s pomočjo zvezd,

znakov na terenu itd.

topografska orientacija - določitev položaja opazovalca glede na objekte in relief

v okolici (topografija; topos - gr. kraj, graphein-gr. pisati; »krajepisje« z

določenimi pomenskimi topografskimi znaki »opisan« del zemeljskega površja)

Poleg splošne orientacije na nebu ter določevanja lege na zemeljskem površju pa je najbolj

uporabna orientacija na manjšem delu zemeljskega površja, ko iščemo lastno stojišče ali

pot do določenega kraja. Za tovrstno orientacijo potrebujemo kvalitetno karto in kompas.

S kompasom

določamo smeri neba

natančno orientiramo topografsko karto

določimo smerni kot in razdaljo poljubni točki na nepoznanem območju

Zemljevid je, poleg kompasa, pri orientaciji in »branju pokrajine« nepogrešljiv. Na

razmeroma majhni površini nam predstavlja vse značilnosti območja - celo tiste, ki jih v

pokrajini ne vidimo.

Že v poglavju o kartografiji smo spoznali, da je popačenje na karti tem manjše, čim manjši

del zemeljskega površja karta prikazuje. Takšen zemljevid prikazuje tudi več podrobnosti.

Orientiranje karte

Pri delu z zemljevidom moramo najprej uskladiti objekte in smeri na zemljevidu s tistimi v

naravi - pravimo, da karto orientiramo:

po naravnih znakih (smer severa s pomočjo ure, letnic na panjih...)

z uskladitvijo linij (potek železnice, reke) ali objektov v pokrajini s tistimi na karti

s kompasom

Stran 10 od 12

Terensko delo - POHORJE

Pri orientacijskem pohodu smo spoznavali našo iznajdljivost in orientacijo v naravi.

Naloga je bila v čim krajšem času najti vse točke, ki smo jih imeli narisane na karti (spodaj

je slika te karte). Te točke pa so bile označene v naravi na različnih mestih (na deblu, na

klopi…). Ko si prišel do te točke pa si mogel narisati znak v posebno tabelo. Namen tega

orientacijskega pohoda je orientirati se s pomočjo karte brez kompasa.

Stran 11 od 12

Terensko delo - POHORJE

6 VIRI IN LITERATURA

Resko, D. 2001. Slovenija: Pokrajine in ljudje. 3. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ivšek, G. 1996-2004. Orientacija v naravi.

Http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/orientacija.htm (3.11.2004)

Pridobivanje informacij od raznih strokovnjakov in samega terenskega dela.

Stran 12 od 12