NATURA 2000 - nova prilo`nost

Slovenska vlada je nekaj dni pred vstopom Slovenije v EU razglasila posebna

varstvena obmo~ja - obmo~ja Natura 2000.Na ta na~in je na podlagi Direktive EU o

pticah zavarovanih 26 obmo~ij. Eno izmed teh obmo~ij je tudi [kocjanski zatok. Belo~eli

de`evnik, ki smo ga predstavili v 4. {tevilki biltena, je vrsta, zaradi katere je bilo obmo~jeuvr{~eno med evropsko pomembna ekolo{kaobmo~ja. Poleg tega je obmo~je opredeljeno

{e za ~apljico, rakarja in srpi~no trstnico.

Zaradi te razglasitve se varstveni re`imi v zatoku niso v ni~emer poostrili, saj

nacionalna zakonodaja predvideva bistvenostro`je varstvo. Le nove prilo`nosti smo

dobili. @e v letu 2001, ko je bil zatok samopotencialno obmo~je Natura 2000, nam jeEvropska komisija iz programa Life Narava

odobrila financiranje ureditve sladkovodnega dela rezervata in {tevilne promocijske in

upravljalske aktivnosti.Trend rasti pomena ohranjenih obmo~ij narave in vedno ve~jega

interesa zanje pri lokalnih prebivalcih in turistihpostaja vedno bolj o~iten. Prepri~ani smo, da

[kocjanski zatok - obmo~je Natura 2000 tudi zva{o pomo~jo ~aka lep{a prihodnost in ga bomo

skupaj ohranili za prihodnje generacije.

Nata{a [alaja, Dru{tvo za opazovanje inprou~evanje ptic Slovenije - DOPPS

{tevilka 6, julij 2004

DOPPS-ova predavanja v KopruVabimo vas na DOPPS-ova redna predavanja v Kopru, ki bodopotekala v Pala~i Tarsia, Sede` Primorskih novic, Ulica OF 12, spri~etkom ob 19. uri. Obisk predavanj je brezpla~en.

• 26. oktober 2004: Mali de`evnik (predava Ur{a Koce)Mali de`evnik je vrsta, ki je marsikje v Sloveniji izgubila svojagnezdi{~a zaradi melioracij rek. Na predavanju boste izvedeli vseo malem, pa tudi o belo~elem de`evniku, ki gnezdi le na obali.

• 9. november 2004: Kosec - status, ogro`enost in varstvo v Sloveniji (predava Luka Bo`i~)Kosec in njegovo varstvo sta osrednji temi obse`nega projektaLife, ki smo ga za~eli izvajati v leto{njem letu. Na predavanjuboste izvedeli vse o koscu, predstavljeni bodo rezultatinajnovej{ih raziskav kosca v Sloveniji in mo`nosti za njegovoohranjanje.

• 14. december 2004: Ptice slovenskih mokri{~(predava Borut Mozeti~)Mokri{~a so najbolj ogro`eno `ivljenjsko okolje v Evropi.Pozornemu opazovalcu pa se razkrije izredno pester nepre-cenljiv `ivalski in rastlinski svet. Borut Mozeti~ nam bo prikazalpestrost pti~jega sveta slovenskih mokri{~.

Vabimo vas tudi na izlet v [kocjanski zatok, ki bo 6. novembra2004, vodila pa ga bosta Brane Koren in Igor Brajnik (informacije,tel. 05 / 626 03 70).

foto: Borut Mozeti~ Na robu lagune se vrstijo trije evropsko pomembni habitatni

tipi, ki [kocjanski zatok uvr{~ajo tudi med potencialnaobmo~ja Natura 2000 po Direktivi o habitatih.

foto

:Bor

ut M

ozet

i~ R

java

~ap

lja

Tik pred za~etkom delPriprave na izvedbo renaturacije [kocjanskega zatoka so vzadnjih mesecih napredovale do to~ke, ko za za~etek delresni~no manjka le {e gradbeno dovoljenje. In{titut RS zavode je dokon~al izjemno zahteven projekt za gradbenodovoljenje. Ob aktivnem sodelovanju predstavnikovnaro~nika - Ministrstva za okolje, prostor in energijo inAgencije RS za okolje ter in`enirja, podjetja DDC svetovanjein`eniring d.o.o., hitro poteka tudi priprava vseh drugihpotrebnih dokumentov in urejanje statusa zemlji{~, ki potekav sodelovanju z Mestno ob~ino Koper. Sredstva za obnovo[kocjanskega zatoka so zagotovljena tako v dr`avnemprora~unu za sanacijo in renaturacijo lagune, kot tudi naDOPPS-u iz evropskega programa LIFE za ureditev slad-kovodnega mo~virja na bonifiki. Konec marca smo naEvropsko komisijo vlo`ili pro{njo za podalj{anje projekta dokonca leta 2005.

Skupaj z ministrstvom smo spomladi oblikovali nov in dokon~niterminski plan za izvedbo del. Gradbeno dovoljenje pri~akuje-mo septembra 2004. Za~etek oblikovanja sladkovodnegamo~virja z u~no potjo na bonifiki je predviden takoj po tem,enako tudi urejanje deponije na ankaranski bonifiki za 200.000kubi~nih metrov blata iz lagune.Takoj po ureditvi deponije jepredviden za~etek odstranjevanja sedimenta iz lagune, ki botrajal ve~ mesecev. Hkrati bo potekalo tudi oblikovanje habita-tov za slanu{e na robu lagune (plitvine, poloji) in oto~kov vlaguni. Dela bodo zaklju~ena do konca leta 2005.

Redno so potekale vse druge aktivnosti v rezervatu. Med izo-bra`evalnimi naj omenimo {tevilne naravoslovne dnevelokalnih osnovnih {ol ter drugih izobra`evalnih skupin in pre-davanja v Kopru. Pri izvedbi programov monitoringa je pri{lodo manj{ih sprememb.V za~etku leta smo kupili instrumentza merjenje osnovnih parametrov kakovosti vode, ki jih odza~etka aprila dalje spremlja DOPPS-ova limnologinja MatejaNose. Zavod za zdravstveno varstvo Koper {e vedno izvajazahtevnej{a vzor~enja in analize. Podjetje Harpha Sea jeizvedlo remont merilcev nivojev vodne gladine. Monitoringptic pa odkriva nove in nove vrste.

Tik pred za~etkom renaturacijskih del v rezervatu paza~enjamo tudi s pripravo drugega dela investicij v rezervatu,in sicer v parkovno infrastrukturo. Za~eli smo z na~rtova-

njem javnega nate~aja za pridobitev arhitekturnih re{itev. Zasredstva nameravamo kandidirati v programu Interreg IIIA. Stem namenom smo se `e povezali s potencialnimi projektni-mi partnerji, predstavniki Ob~ine Majano pri Vidmu v Italiji, kiimajo v na~rtu podobno investicijo na malem zavarovanemobmo~ju ob mestu.

Ob Dnevu parkov (24. maj), ki je letos posve~en Naturi 2000,je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravilo potu-jo~o tiskovno konferenco v krajinski park Se~oveljske solinein naravni rezervat [kocjanski zatok. Novinarjem smo pred-stavili preteklost, sedanjost in prihodnost [kocjanskega zato-ka in jih popeljali na izlet, kjer so si ogledali rezervat in nje-gov rastlinski in `ivalski svet. Ob tej prilo`nosti je za~asnoinformacijsko pisarno rezervata prvi~ obiskal tudi minister zaokolje, mag. Janez Kopa~.

Iz dnevnika naravovarstvenih nadzornikovOsnovna naloga naravovarstvenih nadzornikov je, da zvsakodnevnimi terenskimi obhodi po celotnem obmo~ju na-ravnega rezervata [kocjanski zatok in njegovem vplivnemdelu skrbimo za izvajanje varstvenega re`ima. Kr{itve sove~inoma povezane z zakoreninjeno razvado brezvestnihposameznikov, ki {e vedno odlagajo razli~ne odpadke v okoli-ci rezervata. Bistvenega pomena je tudi stalno sodelovanje zre~nim nadzornikom VGP So~a pri zagotavljanju dotoka slad-ke vode v laguno rezervata, ko vodostaj v Ri`ani to omogo~a.Veliko pozornost posve~amo tudi spremljanju stanja naobstoje~ih izpustih meteornih vod pod ankaransko vpadnico.Pri odpravljanju tovrstne problematike je klju~nega pomenasodelovanje upravljalca rezervata s predstavniki Mestneob~ine Koper, Komunale Koper, Agencije RS za okolje -obmo~ne pisarne Koper, Zavoda za zdravstveno varstvoKoper in Zavoda za varstvo narave Piran.

Naravovarstveni nadzorniki sodelujemo pri jesenski ko{njitravnikov na Berto{ki bonifiki, postavitvi in vzdr`evanjuparkovne infrastrukture ter spremljanju stanja naravnih vred-not v rezervatu. Na{e delo je nepogre{ljivo tudi pri usmer-janju obiskovalcev in sodelovanju pri izvedbi naravoslovnihdni za osnovne in srednje {ole ter organiziranih izletov za

foto: Brane KorenLeto{njo pomlad smo v [kocjanskem zatoku pri~eli s

samostojnim vzor~enjem osnovnih parametrov kakovosti vode.

foto: Borut Mozeti~Ob Dnevu parkov smo v zatoku gostili potujo~o tiskovno

konferenco v organizaciji Ministrstva za okolje,prostor in energijo.

{tudente in {ir{o zainteresirano javnost. Posebno skrbnamenjamo tudi vklju~evanju lokalnih prebivalcev v procesobnove naravnega rezervata.Veliko dragocenih izku{enj namje v preteklih letih posredoval Gianfranco Vincoleto, velik lju-bitelj narave in [kocjanskega zatoka.

V za~etku marca smo v rezervatu zaposlili drugega naravo-varstvenega nadzornika, Igorja Brajnika, ki nam je v preteklihletih aktivno pomagal s prostovoljnim delom. Igor je ~lovek s{tevilnimi prakti~nimi znanji in izvrsten poznavalec ptic, `e odleta 1987 stalni zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzejaSlovenije na projektu spremljanja selitve ptic in dolgoletni~lan ornitolo{kega dru{tva Ixobrychus iz Kopra.

Vedno nove vrste pticV naravnem rezervatu se iz leta v leto pove~uje {tevilo pre-zimujo~ih vodnih ptic. Tudi leto{njo zimo so bilenaj{tevil~nej{e liske, mlakarice, kreheljci, re~ni in rumenonogigalebi ter `e od dale~ opazna stoglava jata sivih galebov. Pravpresenetljivo pa je v zadnji zimi narasla populacija prezimu-jo~ih rac `licaric in `vi`gavk, saj se je njihovo {tevilo ve~ kotpodvojilo. Pestro dru{~ino prezimujo~ih sivih, malih in velikihbelih ~apelj, kormoranov, velikih {kurhov in kozic sta v ja-nuarju popestrila na obali redka konopnica in srebrni galeb,ki smo ga v rezervatu opazovali prvi~.

Tudi pomlad je prinesla veliko novega. Pisani paleti ~apelj sose pridru`ile {e rjava in ~opasta ~aplja, kvaka~ ter ~apljica,na{a najmanj{a ~aplja, ki v rezervatu gnezdi tudi letos. Medpobre`niki so bili v ~asu spomladanskega preleta najbolj{tevilni zelenonogi, rde~enogi, pikasti in mo~virski martinci,{tevilni spremenljivi in mali prodniki ter presenetljivo veliko{tevilo prib, ki so ob son~nem zahodu priletele na poloje se-vernega dela lagune in si `e ob prvem jutranjem svitu za~eleiskati hrano na obmo~ju sladkovodnega dela rezervata.Poglobljeni izlivni del Are je v marcu gostil par ~opastih ~rnic,na travnikih Berto{ke bonifike pa smo poleg kozic in prepe-lic prvi~ opazovali tudi sloke in pukle`a, ki sta seznam opa-zovanih vrst ptic naravnega rezervata po letu 1999 dodatnopove~ala na 135 vrst.

V aprilu se je od vsepovsod v rezervatu razlegalo pti~je petje,ki oznanja za~etek gnezditvenega obdobja.V tem ~asu se je[kocjanski zatok spremenil v pravo zibelko porajajo~ega `iv-ljenja. Med steblike obre`nega trsja so svoja ~a{asta gnezdapripele srpi~ne trstnice in rakar, v prepletih gostega grmovjagnezda so spletali svilnica, kratkoperuti vrtnik in slavec.Posebno zagnani so bili v tem ~asu samci br{kink, ki na trav-natih bregovih jarkov na Berto{ki bonifiki iz paj~evine in{opov trav zgradijo ve~ gnezd, v katera privabljajo svojedru`ice. V obre`ni vegetaciji Are in Jezerca so gnezdili maliponirki, liske in zelenonoge tukalice.V varnem zavetju redkoposejanih grmi~kov slanu{ severnega dela lagune je tudi letosgnezdil belo~eli de`evnik.

foto: Borut Mozeti~Nadzornika pri izvajanju varstvenega re`ima

na obmo~ju Jezerca.

foto: Borut Mozeti~Igor Brajnik, novi nadzornik v rezervatu,na enem od {tevilnih naravoslovnih dni.

foto: Borut Rubini~Letos smo v zatoku prvi~ opazovali srebrnega galeba.

foto:Toma` Miheli~Na travnikih Berto{ke bonifike se prehranjujejo tudi sloke.

Na obmo~ju rezervata smo po letu 1999 evidentirali kar 38razli~nih vrst gnezdilk, 10 vrst gnezdi v neposredni bli`ini, vsaj7 novih vrst, med njimi tudi polojnika ter navadno in malo~igro, pa kot gnezdilke pri~akujemo v naslednjih letih po ure-ditvi sladkovodnega mo~virja in vla`nih travnikov na bonifikiin gnezditvenih oto~kov v laguni rezervata.

Kako so v zatoku nekdaj lovili ribe[kocjanski zatok je bil okoli{kim prebivalcem pred za~etkomdegradacije pomemben vir pre`ivetja. Tja so se {tevilne ge-neracije odpravljale predvsem na ribolov. Svoje spomine na`ivljenje v tistih ~asih je z nami delil Marino [au iz Pobegov,za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Pred letom 1960 so ribi~i ve~inoma zapirali oziroma hodili na{erajo, ki je bila neke vrste ribolov z mre`ami. Na ta na~in solovili predvsem {evole oziroma ciplje.V ~asu plime so mre`edvignili na kole in jih lepo napeli. Ko je voda ob osekiodtekala, so z mre`ami ribam zaprli izhod. Razli~ne vrstecipljev, ki so jim po doma~e rekli volpina (glavati cipelj), kaostejali botolo (tankousti cipelj) in verzeraj (dolgin), so se iz pastilahko re{ile le s skokom ~ez mre`o.Ve~ina jih je seveda osta-la na tleh onstran mre`e, kjer so jih ribi~i enostavno pobrali.V~asih so ob rob mre` postavili barko ali napeli {e eno mre`oin tako prestregli tudi ribe, ki so posku{ale pobegniti.V okoli-ci Kopra so zapirali na osmih mestih. Ker so uporabljalibomba`ne mre`e, so jih morali vsakih 10 dni kuhati, da so bilemo~nej{e. Kuhali so v posebni borovi spojini v kotlih na obali,blizu dana{njega Jezerca. Na tem mestu je bilo privezanih tudinekaj bark in okoli~ani so tja redno hodili po ribe.

Ko so z izgradnjo Luke zaprli zaliv in niso mogli ve~ loviti zbark, so za ribolov uporabljali le {e vr{e, ki se jim je podoma~e reklo "na{e". Izdelovali so jih doma iz ko{~kov mre`.Z vr{ami so lovili predvsem guate - glava~e, bi`ate - jegulje in

rakovice. ^e so v vr{o nastavili majhne glava~e, se je obi~ajnoujelo veliko {tevilo jegulj ali rakovic. S fo{inami - ostmi se jelovilo "na faral", torej pono~i z lu~jo na ~olnu. Na ta na~in solovili predvsem sipe in jih pod lu~jo nabadali z ostmi. Zahitrej{i ulov so se doma~i ribi~i nau~ili izkori{~ati tudi ne-ugodne vremenske razmere. Kadar je pihala mo~na burja, sos preprosto ribi{ko napravo, ki jo je predstavljala mre`a, pritr-jena na obro~ od kolesa, ~akali na mostu na za~etkumorskega kanala. Pod mostom je bil kot labirint kamnomet izbelega kamna, tako da so hitro opazili ribe, ki so be`ale predrazburkanim morjem. Pod mostom so pri{le do zidu in ko sose obrnile, jih je `e ~akala preprosta ribi{ka past.

Ribe so po uni~evanju v 80. letih preteklega stoletja skorajizginile iz zatoka. Narava k sre~i dela svoje in popravlja~love{ke napake. Letos smo v zatoku spet opazovali ciplje.Po izvedbi renaturacije pa bo zatok postal raj tudi za drugevrste rib.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO

generalni sponzor DOPPS

Bilten izdaja upravljalec naravnega rezervata [kocjanski zatok:Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, 1001 Ljubljana,tel.: 01 / 426 58 75, fax: 01 / 425 11 81, e-po{ta: dopps@dopps-drustvo.si

ki vodi tudi za~asni informacijski center v Kopru na naslovu:Stani~ev trg 16, 6000 Koper, tel.: 05 / 626 03 70, fax: 05 / 626 03 69e-po{ta: skocjanski@skocjanski-zatok.org, borut.mozetic@dopps-drustvo.si, natasa.salaja@dopps-drustvo.siin na spletni strani: http://www.skocjanski-zatok.org

uradne ure:• dopoldne: ob ponedeljkih, sredah in ~etrtkih med 10. in 12. uro,• popoldne: ob sredah med 15. in 17. uro.

Na zgornjih naslovih lahko naro~ite brezpla~ni izvod biltena in dobite dodatne informacije o rezervatu.

Besedilo: Borut Mozeti~, Nata{a [alaja, Brane KorenPregled: ^lani DOPPS-ovega Sveta za [kocjanski zatokPriprava na tisk in tisk: Medium d.o.o. @irovnica, Naklada: 14.000 izvodov.

Bilten izdajamo v okviru projekta LIFE00NAT/SLO/7226 s pomo~jo finan~nega instrumenta Evropske skupnosti - LIFE,Ministrstva za okolje, prostor in energijo in Luke Koper d.d..

DOPPS, julij 2004.

Foto: Zasebna zbirka dru`ine DestradiTako se je nekdaj lovilo ciplje tudi v [kocjanskem zatoku.

Fotografija je bila narejena v poznih petdesetih letih vkoprskem mandra~u.