Številka Letnik 15 Veliki traven - maj 2009 Poštnina …Malo je potrebno, da se nam odprejo velika spoznan-ja, le upati in zaupati si moramo. Bliža se KNOBLEHARJEVO, zato predlagajte

Številka 128 Letnik 15Veliki traven - maj 2009

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 8

275

Škoc

jan

Naši korakiNaši korakiGlasilo Občine Škocjan

Pomlad ob Radulji

Naši koraki številka 128 - maj 20092

Drage občanke in občani Občine Škocjan!Maj je najlepši mesec. Šmarnice cvetijo, gozdne jagode zorijo. Kako izjemna je narava in kako malo je potrebno, da si napolnimo dušo in se še z večjo zagnanostjo lotimo dela. Izjemno delo je s svojimi sodelavci naredil dr. Marko Frelih. Na naših straneh boste lahko opazili le utrinek z bogate razstave Sudanska misija, ki v vsej veličini opeva našega Ignacija Knobleharja. Lahko si jo ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Tudi ulico, kjer se muzej nahaja, si Škocjančanom ne bo težko zapomniti. Imenuje se po Knobleharjevem nekoliko starejšem sodob-niku Franu Metelku, ki prav tako izhaja iz naših krajev. Metelkova ulica 2. Letos je tudi tema šmarničnega branja izredno zanimiva, še posebej doživeto pa se da šmarnice začutiti na Stopnem. Čeprav nas vsi prepričujejo, da so časi zahtevni, tega ni potrebno verjeti. S pogumom in dobro voljo so vsi problemi malenkostni.

V ZAGRADU DELAVCI CGP-JA ZAKLJUČUJEJO ŠE ZADNJE PODROBNOSTI.

Počasi se bomo navadili, da je Zagrad spremenil svojo podobo. Spominjam se preteklih let, ko smo preračunavali, kako bi izpeljali to fi nančno zahtevno nalogo. Z veliko poguma, dobre volje in pozitivne naklonjenosti tudi bivšega ministra dr. Ivana Žagarja je ta zahtevna naloga za nami.

TUDI V GORIŠKI VASI BOMO NAREDILI VSE, DA BOMO DELA IZPELJALI PO NAČRTIH.Opravili smo zahtevna pogajanja, ponudili več kot ustrezno poplačilo za objekte, ki ovirajo gradnjo ceste. Verjamem, da bodo lastniki pris-topili k rešitvi naše skupne naloge v skupno zadovoljstvo vseh. Le tako bomo zmagovalci vsi.

PODPISAL SEM POGODBO ZA GRADNJO TURISTIČNO INFORMACIJSKEGA CENTRA V ŠKOCJANU .Podjetje Begrad, d. d., bo gradilo TIC v Škocjanu. Otvoritev bo predvidoma za občinski praznik.

Z IZVAJALCEM JE PODPISNA POGODBA ZA POSEK PLANTAŽNEGA GOZDA V GTC-JU.S tem bomo začeli s fi zičnimi deli na površinah GTC-ja.

PODPISAL SEM TUDI POGODBO ZA LETNO VZDRŽEVANJE ASFALTNIH CEST.Ta pogodba je posebej pomembna, ker bomo takoj začeli z vzdrževalnimi deli na cesti v Modruši pri Zalogu. Po tej cesti namreč

vozi šolski avtobus iz sosednje občine Šmarješke Toplice. S tem bomo izpolnili »pogojevanje« sosednje občine in bo ta razširila še preos-tali ožji del ceste med Velikimi Poljanami in Zburami, ki poteka po njenem ozemlju.

TUDI MAKADAMSKE CESTE VZDRŽUJEMO.V občini imamo kljub veliki skrbi za to, da posodabljamo ceste in jih asfaltiramo, še veliko makadamskih cest in te vzorno vzdržuje Mirko Hočevar. Fotografi je so nastale na povezovalni cesti Vrh–Goriška vas.

PRIPRAVLJAMO OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT – OPN.To je izredno pomemben projekt in veseli me, da se ga lotevamo zdaj, ko imamo vse pogoje in strokovne podlage, da postavimo s tem dokumentom piko na i našim razvojnim prizadevanjem. Z izvedbo tega dokumenta bomo popravili temeljne razvojne napake, ki so jih zagrešili naši predhodniki. Nekoliko simbolično lahko rečem, da bo naša občina vstopila na novo pot razvoja ZA VAS. Če se ZA VAS dotaknem le ene »zanimive« vsebine. Konkretno s tem dokumen-tom bomo naredili podlago (spremembo namembnosti zemljišč) za pridobitev ustreznega prostora za centralno pokopališče v Škocjanu in še mnogo drugega – od vaših posamičnih želja do tistih v javnem interesu.

PRIPRAVLJAMO PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER ODLOK O KOMUNALNEM PRISPEVKU ZA OBMOČJE OBČINE ŠKOCJAN.Tudi ta dva dokumenta sta izredno pomembna, ker predstavljata os-novo za ustrezen odziv »države« pri sprejemanju Občinskega prostor-skega načrta. Verjamem, da bodo svetnice in svetniki zmogli toliko modrosti in naredili ta izredno pomemben korak.

Spoštovane, spoštovani!

Maj naj Vam da pravih spodbud. Stopenska Marija vabi na šmarnice. Malo je potrebno, da se nam odprejo velika spoznan-ja, le upati in zaupati si moramo.Bliža se KNOBLEHARJEVO, zato predlagajte za priznanja in nagrade tiste, ki jim zaupate in katerih uspešnost, delo in predanost za skupno dobro vseh ste opazili.

Vaš župan Anton Zupet

beseda je županova

maj 2009 - številka 128 Naši koraki 3

Spoštovani!Leto je naokoli in bliža se praznik Občine Škocjan – KNO-BLEHARJEVO, v sklopu katerega se podeli priznanja osebam, društvom, skupinam, ki na kakršen koli način prispevajo k napredku in razvoju občine ter njeni prepoznavnosti v širšem okolju.V skladu z navedenim na podlagi 10. člena Odloka o priznan-jih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 47/97, 91/03) objavl-jamo naslednji

RAZPISza zbiranje predlogov za podelitev priznanj

Občine Škocjan za leto 2009

1. Priznanja Občine Škocjan so:Naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Škocjan,NAGRADA Občine Škocjan,PRIZNANJE Občine Škocjan.

2. Naziv častnega občana Občine Škocjan se podeli osebi, ki je s svojim življenjem ali delom trajno povezana z Občino Škocjan in je prispevala k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju.Nagrada Občine Škocjan se podeli občanom Občine Škocjan za življenjsko delo ali izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanaša na izvajanje nalog občine oziroma zadovoljevanja potreb njenih prebivalcev.Priznanje Občine Škocjan se podeli posameznikom, pod-jetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.

3. Naziv častnega občana Občine Škocjan je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine v usnjeni mapi.Nagrada Občine Škocjan je denarna, o njeni višini pa odloči Občinski svet. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.Priznanje Občine Škocjan se podeljuje v obliki diplome, lahko pa tudi v obliki knjižnega ali drugega darila.

4. Na leto se podeli en naziv častnega občana in po ena na-grada občine. Število občinskih priznanj se prilagaja številu pobud, presoji odbora za občinska priznanja in odločitvi Občinskega sveta.

5. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči Občinski svet s sklepom po opravljenem javnem razpisu za zbiranje pred-logov.

6. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo fi zične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori Občinskega sveta.

7. Predlogi morajo biti pisni in obrazloženi.8. Priznanja se podelijo enkrat letno, in sicer na slavnostni seji

Občinskega sveta.9. Pisne predloge pošljite najkasneje do petka, 5. junija 2009, v

zaprti ovojnici na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, s pripisom: »Ne odpiraj – predlog za občinsko priznanje«.

Župan Občine ŠkocjanAnton Zupet, univ. dipl. org.

Občinski prostorski načrtV letu 2008 je Občina Škocjan sprejela zadnje spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov. Prostorski akti sprejeti na osnovi zakonodaje iz obdobja družbenega planiranja ter planiranja v prehodnem obdobju ne zagotavljajo želenega pros-torskega razvoja občine, potrebno pa je tudi analizirati njihovo vsebino ter določila za urejanje prostora. Tako Občina Škocjan pričenja s postopkom priprave in sprejemanja Občinskega pros-torskega načrta (OPN-ja). Razlogi za pripravo OPN-ja so vse-binski in zakonski. Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna območja ter dejavnosti; zakonski pa predstavlja Zakon o prostor-skem načrtovanju (ZPNačrt).

OPN se bo pripravil kot temeljni prostorski akt za celotno območje občine in kot enovit dokument, ki bo celovito obravna-val prostorsko problematiko občine. Integriral bo tako strateški kot izvedbeni del in bo podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in projektov za pridobitev gradben-ega dovoljenja.Obveščamo vas, da na Občinski upravi Občine Škocjan zaradi priprave novega prostorskega akta

sprejemamo vloge za spremembo namembnosti zemljišč od 3. do 17. junija 2009.

Vloga mora vsebovati:

a) obvezne priloge• izpolnjen obrazec »Pobuda za spremembo namembnosti zemljišča v postopku OPN« (obrazec se nahaja na spletnih straneh Občine Škocjan, dobite pa ga tudi pri občinski up-ravi);• grafi čna priloga, kamor zarišete, kolikšno zemljišče želite stavbno in zarišete tudi načrtovano novo ureditev, če jo že poznate. V kolikor gre za že nedovoljeno gradnjo ali za reševanje obstoječe gradnje, ki ni nedovoljena, nima pa še pri-dobljenega gradbenega dovoljenja (npr. gradnja pred letom 1967), zarišete obstoječo ureditev;• kopijo osebnega dokumenta lastnikov;• dokazilo o plačilu upravne takse v vrednosti 3,55 € (vzorčni primer plačilnega naloga se nahaja na spletnih straneh Občine Škocjan);• dokazilo o lastništvu.

b) neobvezne priloge• v primeru večjega števila lastnikov morebitno soglasje solas-tnikov;• v primeru, da želite spremembo namembnosti za kmetijske namene, priporočamo izpolnjen »poseben obrazec«, ki ga do-bite pri Kmetijsko svetovalni službi;• če je bilo za vaš predlagan poseg nekoč že izdano kakšno dovoljenje, ga priložite;• če je na razpolago izdelana prostorska ali projektna doku-mentacija ali strokovno mnenje o izvedljivosti posega (idejni

delo občine


Sprememba uradnih ur na Krajevnem uradu ŠkocjanV zadnjih letih smo v državni upravi posvetili veliko pozornosti našim uporabnikom. Vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji, državljanom, občanom in krajanom smo poenostavili upravne postopke pri nekaterih najpogostejših obveznostih, ki jih morajo opraviti v odnosu do države. Odpravljenih je veliko adminis-trativnih ovir za uporabnike. Na primer naloge, ki so jih včasih morali opravljati občani: pridobivanje izpiskov iz rojstne matične knjige, izpiske iz zemljiške knjige, potrdile o skupnem gospodin-jstvu, mapne kopije itd., sedaj po sprejemu vloge namesto stranke opravijo državni uslužbenci. Spremenile so se tudi upravne meje. Občan ali krajan ni več v vseh primerih vezan na upravne meje kraja stalnega prebivanja. Vlogo za potno listino, osebno izka-znico, podaljšanje registracije osebnega avta ter overitev podpisa, ki je v pristojnosti upravnih enot, itd., lahko poda na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Izmenjava podatkov med državnimi organi in med občinami je hitra, saj poteka po ele-ktronski poti.Spremembam predpisov in fi nančnim okvirom ter odzivu in pričakovanju uporabnikov po hitrih in kakovostnih storitvah, se moramo pri poslovanju na Upravni enoti Novo mesto ves čas prilagajati. Tako je tudi letos, zato bomo od 01. 05. 2009 dalje poslovni čas in uradne ure krajevnih uradov prilagodili novim razmeram.

Tako bodo od 01. 05. 2009 dalje na Krajevnem uradu Škocjan uradne ure za stranke ob:

ponedeljkih od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 15.00 ure in

sredah od 13.00 ure do 18.00 ure.

Občane želimo spomniti, da na krajevnem uradu lahko opravijo predvsem naslednje upravne zadeve:dajo vloge za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, za vpis spre-membe naslova v potnem listu ter naznanitve pogrešitve osebne izkaznice in potnega lista in potrjujejo dovoljenja zakonitim zas-topnikom za potovanje v tujino mladoletnim osebam do 15. leta starosti; zahtevajo potrdila iz uradnih evidenc; zahtevajo zapisnike o priznanju očetovstva in smrtovnice; prijavijo in odjavijo stalno in začasno prebivališča ter prijave spre-membe naslova stanovanja; potrdijo podpore volivcev; zahtevajo upravne overitve.Za navedene upravne naloge ni določene krajevne pristojnosti, kar pomeni, da lahko stranke naštete upravne storitve opravijo v času uradnih ur na kateremkoli krajevnem uradu v okviru up-ravne enote, lahko na sedežu Upravne enote Novo mesto, Odd-elku za upravne notranje zadeve, lahko pa tudi na katerikoli up-ravni enoti v Republiki Sloveniji.

Prepričani smo, da bodo tudi ob teh spremembah na Kra-jevnem uradu Škocjan naše storitve opravljene kakovostno in pravočasno.

Jože Preskar, načelnik Upravne enote Novo mesto

Katalog informacij javnega značajaObčina Škocjan je izdelala katalog informacij javnega značaja in s tem zadostila potrebi po čim večji informiranosti zain-teresiranim uporabnikom o izčrpnih informacijah, vezanih na delo občinske uprave. Katalog bo objavljen na spletnih straneh Občine Škocjan.

Katarina Moravec

načrt za poseg, lokacijska informacija, gradiva ali mnenja stro-kovnjakov za kmetijstvo, gozdarstvo, vodarstvo, spomeniško varstvo …), jo prav tako priložite.

Hkrati prosimo tudi vse zainteresirane v območjih za vinogradništvo in sadjarstvo, ki nameravajo v bližnji prihodnosti postaviti zidanico, da podajo pobudo za nameravano gradnjo zi-danice. Po spremenjeni prostorski in gradbeni zakonodaji po spre-jetju OPN izdaja gradbenih dovoljenj na kmetijskem zemljišču v vinogradniškem območju namreč ne bo več dopustna, če na omenjenem območju ne bo vrisanega stavbnega zemljišča. Tudi v tem primeru izpolnite vlogo in priložite priloge. Obveščamo vas tudi, da lahko za celo parcelo ali del parcele pred-lagate, da se iz stavbnega zemljišča izvzame in predlagate novo na-mensko rabo, npr. najboljše kmetijsko zemljišče, drugo kmetijsko zemljišče ali gozd. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je namreč višje tudi zato, ker imate stavbno zemljišče nepozidano.Nepopolne vloge bodo iz postopka izločene.

Janja Ravnikar

Priprava Pravilnika o računovodstvu za druge uporabnike enotnega kontnega načrtaNa podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02), mora pravna oseba (v našem primeru Občina Škocjan) s pravilnikom podrobneje urediti način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih list ter njihovo hranjenje v skladu z Zakonom o računovodstvu in računovodskimi standardi. V pravilniku pravne osebe uredijo naloge in organizacijo ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in fi nančnimi sredstvi.Sprejetje Pravilnika o računovodstvu za druge uporabnike enotnega kontnega načrta mora obsegati vsa področja, ki morajo biti urejena z njim. Vsaka pravna oseba mora poleg splošnih vsebin, ki jih mora vsebovati vsak pravilnik, urediti s pravilnikom tudi posebnosti. Med drugimi uporabniki so razlike v organiziranosti poslovanja, organih upravljanja, odgovornosti oseb itd. Vse to je pomembno, ko določamo način spremljanja poslovanja ter odgovornost za posamezna področja delovanja in odločanja.

Tadej Lupšina

delo občine


Sofi nanciranje investicij v skladu z Zakonom o fi nanciranju občinS strani Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samou-pravo in regionalni razvoj (SVLR) smo v mesecu aprilu prejeli povabilo k oddaji načrtov porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sofi nanciranje investicij v skladu z določili 23. člena Zakona o fi nanciranju občin (ZFO-1).

Deleži sredstev občin za sofi nanciranje investicij v letu 2009 in deleži sredstev za sofi nanciranje investicij v letih 2010 in 2011 na podlagi 23. člena Zakona o fi nanciranju občin /ZFO-1/ so bili dne 03. 04. 2009 oziroma 07. 04. 2009 objavljeni na spletni strani SVLR. Občini Škocjan pripada 133.663 EUR sredstev za sofi nanciranje investicij v letu 2009.

Na osnovi trenutnih podatkov pa ji pripada v letu 2010 133.663 EUR in v letu 2011 167.079 EUR sredstev za sofi -nanciranje investicij. Zneska za leti 2010 in 2011 je treba ra-zumeti kot začasna in kot napotilo pri izvedbi javnega povabila za dodelitev sredstev za sofi nanciranje javnih infrastrukturnih projektov.

Občine lahko razpoložljivi delež sredstev namenjajo za sofi -nanciranje v veljavni načrt razvojnih programov občinskega proračuna vključenih investicijskih projektov s področja lokalne javne infrastrukture in v veljavni načrt razvojnih pro-gramov občinskega proračuna vključenih investicijskih pro-jektov posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so tudi že vključeni v veljavni načrt razvojnih programov državnega proračuna.

Sredstva za sofi nanciranje so zagotovljena na proračunskih postavkah SVLR: PP 7510 Regionalna infrastruktura – lokalne ceste, 7512 Regionalna infrastruktura – opremljanje zemljišč in 7514 Regionalna infrastruktura – komunala. Občina Škocjan bo za leto 2009 z načrtom porabe prijavila projekt Rekonstrukcija lokalne ceste Goriška vas–Klenovik–Velike Poljane–Zbure.

Informativni rok za oddajo načrta porabe je 01. 06. 2009. Občine lahko načrt porabe oddajo tudi po izteku informa-tivnega roka. SVLR bo ugotovila višino sredstev, ki niso bila razporejena in za preostanek sredstev najpozneje 01. 09. 2009 občine ponovno povabila k oddaji načrtov porabe.

SVLR bo v skladu z Navodilom za izvajanje 23. člena ZFO-1 v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko preverjala oddane načrte porabe, v predvi-denih rokih izdajala sklepe o sofi nanciranju investicijskih projektov, uvrščala projekte, oziroma jih v načrtu razvojnih programov državnega proračuna urejala ter občine pozivala k podpisu pogodb. Vzorci pogodb o sofi nanciranju so objavljeni na spletni strani SVLR.

Občine bodo na osnovi sklenjenih pogodb izstavljale zahtevke za izplačilo, pri čemer je skrajni rok za izstavitev zahtevkov za leto 2009 06. 11. 2009.

Tadej Lupšina

Urejanje bankin vzdolž državne ceste Škocjan–Dobruška vas

V aprilu smo bili priča urejanju bankin vzdolž regionalne ceste od Dobruške vasi do Škocjana. Prepotrebni poseg, s katerim se odstrani z bankin nanos skozi več zim posipanega peska, je zelo dobrodošel, saj omogoči boljše odvodnjavanje cestišča, kar nas vse veseli. Ob tem delu pa je bila narejena tudi škoda, saj so bili uničeni skorajda vsi obcestni stebrički, ki skrbijo s svojo odsevnostjo za večjo varnost cestišča, še posebno tam, kjer se ob-cestni nivo prepadno zniža. Upamo, da bo služba za upravljanje z državnimi cestami (DRSC) skupaj z izvajalcem vzdrževalnih del (CGP) nastalo stanje hitro sanirala in bodo stebrički z odsevniki kmalu na svojem mestu.

Anton Zupet, župan

delo občine


V ponedeljek, 11. maja 2009, smo se ponovno sestali člani Od-bora za varstvo okolja in urejanje prostora. Tokrat so se nam poleg izdelovalca obravnavanih dokumentov v dobršni meri pridružili tudi dodatno povabljeni svetniki OS Občine Škocjan. Tako smo imeli vsi priložnost sodelovati pri obravnavi osnutka Pro-grama opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Škocjan (ponovno 1. branje z dopolnitvami, dodatnimi izračuni in po-datki) ter obravnavi osnutka Odloka o komunalnem prispevku za območje Občine Škocjan, prav tako ponovno prvo branje z dopol-nitvami, dodatnimi izračuni in podatki. Izdelovalec dokumentov, g. Andrej Novak iz Matrike, s. p., se je potrudil in upošteval naše predloge iz predhodne seje, našel pa je tudi še dodatno možnost za znižanje višine komunalnega prispevka skozi izvzem tistega dela zemljišč, kjer ceste potekajo po javnem dobru in zato teh zemljišč ni bilo potrebno občini odkupiti, kar je prineslo kar okrog 20 % znižanje zneskov nasploh. K temu je največ prispevalo dejstvo, da imamo res veliko občinskih cest zaradi disperzne (razpršene) gradnje glede na površino občine. Ta dopoln-itev je najbolj znižala prispevke pri gradnjah v strjenih vaseh izven samega občinskega centra, saj nanje odpade velik delež cest. Upošteval je tudi predlog, da se omogoči olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka za mlade družine, ki rešujejo svoje neus-trezne stanovanjske pogoje, pri čemer velja kriterij, da se šteje za mlado družino tista družina, kjer vsaj eden izmed otrok še ni šolo obvezen. Primere bo na podlagi vlog, ki jih bo podal v obravna-vo Občinskemu svetu župan, obravnaval Občinski svet, ki bo hkrati potrjeval tudi prerazporeditve sredstev v proračunu. Šlo bo za prerazporeditve iz proračunske postavke, ki bo v osnovi fond za pokrivanje razlik zaradi znižanih komunalnih prispevkov, v postavko za občinski komunalni prispevek. Izdelovalec je v zakon-odaji poiskal podlage, ki omogočajo mladim družinam kar 50 % olajšavo. Skupaj smo prišli tudi do zaključka, da bo potreben še razmislek o faktorju izrabe, ki ga predstavlja razmerje med parcelo in neto tlorisno (koristno) površino objekta, ker le ta lahko kar precej vp-liva na višino odmerjenega komunalnega prispevka. V primeru faktorja izrabe 0,3 : 0,7 = neto tloris : parcela in faktorju 0,9 za stanovanjsko rabo objekta, je izračunani komunalni prispevek za investitorja najnižji, torej je bolj socialno naravnan, že pri razmerju 0,5 : 0,5 in faktorju dejavnosti 1, pa dobi Občina 100 % pov-rnjeno, kar je vložila v infrastrukturo. Razmišljanja gredo zdaj v smeri, ali faktorja fi ksirati, ali pa raje vedno upoštevati dejansko stanje izrabe zemljišča (gradbene parcele), ki jo bo moral defi ni-rati že projektant v PGD-ju. To ostaja še odprto, bo pa moral vse to defi nirati tudi bodoči novi prostorski dokument občine OPN (Občinski prostorski načrt). Še naprej se bo lahko ob dokazilih uveljavljalo vsa morebitna minu-la vlaganja investitorja v infrastrukturo, če le-ta ne bo že dokončno iztrošena. Tudi v primeru, da npr. na kanalizacijo priključitev še ne bo možna, se bo za ta del znesek komunalnega prispevka znižal, razlika pa se bo plačala šele ob priključitvi, ki bo po izgradnji prej manjkajočega infrastrukturnega voda obvezna.Čeprav se zdi komunalni prispevek za vsa obračunska območja znotraj občine glede na sedanje stanje še vedno izredno visok, smo ob primerjavi z že sprejetimi višinami komunalnih prispevkov v raznih drugih občinah (primerjalne podatke je pripravilo Združenje

Šesta seja Odbora za varstvo okolja in urejanje prostoraobčin Slovenije) ugotovili, da so naši izračuni na resnični spodnji meji in so izrazito socialno naravnani. Ugotavljali smo tudi, da v primerjavi z zdaj veljavnimi postopki niti ni velikih odstopanj od skupnega zneska, ki ga mora po delih investitor plačati danes, ko se skupni znesek porazdeli na komunal-ni prispevek Občini in na različne takse (Komunali, Elektru …). Še naprej pa bo ostalo plačilo same izvedbe raznih priključkov.Kljub dejstvu, da so bile zdaj v mejah nove zakonodaje izkoriščene že vse možnosti za znižanje komunalnega prispevka v naši občini in se tudi zavedamo, da to na nek način že siromaši občinski proračun, odborniki, žal, še nismo sklenili, da se obe gradivi (osnutka doku-mentov) Občinskemu svetu predlagata v 2. branje, ampak je obvel-jalo, da gresta na prihodnjo sejo Občinskega sveta Občine Škocjan v ponovno 1. branje. Z druge strani je bilo izraženo tudi mnenje, da naj tisti, ki meni, da je možno komunalni prispevek še znižati, tudi predlaga, na kakšen način to storiti, saj so bile vse možnosti že upoštevane in izkoriščene. Rok za sprejetje obeh dokumentov pa se že nezadržno bliža in je konec letošnjega leta. Svetniki, ki bodo končno odločali o njunem sprejetju, se morajo zavedati, da brez sprejetja teh dokumentov Upravni enoti (v Novem mestu in Sevnici) v prihodnjem letu ne bosta imeli več pravne podlage za izdajo gradbenih dovoljenj in-vestitorjem, pa tudi s strani države so možne sankcije, če le-ta ugo-tovi, da občina ne uspeva pridobivati vseh sredstev, ki bi jih morala (znižanje glavarine in s tem siromašenje občinskega proračuna). Odgovornost za to zdaj leži na občinskih svetnikih.

Metka Prah Zupet

Odbor za kmetijstvo28. aprila 2009 je odbor za kmetijstvo v prostorih Občine Škocjan obravnaval letna poročila o realizaciji aktivnosti kmetijskih društev prijavljenih na javni razpis v letu 2008, vloge kmetijskih društev prijavljenih na javni razpis za sofi nanciranje v letu 2009 ter predlog delitve kmetijskih sredstev za leto 2009. Članom odbora je bil najprej predstavljen pregled letnih poročil o realizaciji programov v zvezi z zadevo javni razpis za kmetijska in kmetijstvu vzporedna društva v letu 2008. Zaradi izvedbe javnega razpisa sredi leta za sofi nanciranje v tekočem letu je pregled re-a lizacije programov prijavljenih na razpis nujno potreben. Vsa društva prijavljena na razpis v letu 2008 so izpolnila obveznost, posledično temu so bila upravičena kandidirati na razpisu v letu 2009. Pri pregledu letnih poročil je bilo ugotovljeno, da so nekatera od prijavljenih društev aktivnosti v letu 2008 v celoti re ali zirala, ostalim društvom pa se je znesek dodeljen v letu 2008 odštel od zneska pridobljenega v letu 2009. Ta znesek se je so-

Šesta seja Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora

delo občine


razmerno razdelil med ostala društva prijavljena na razpis v letu 2008. Članom odbora je bil nato izčrpno povzet potek zaključka javnega razpisa v letu 2009. Na sedež občine je v odprtem roku za oddajo vlog prispelo 8 vlog, od tega se je 6 društev prijavilo kot društvo s sedežem v Občini Škocjan in Ribiška družina ter Dolenjsko prašičerejsko društvo s sedežem izven območja Občine Škocjan. Na podlagi predloženega delilnika dodelitve sredstev v letu 2009 člani odbora niso imeli pripomb in so delilnik soglasno potrdili. Izplačilo sredstev bo sledilo po podpisu pogodb. Martina Božič je predstavila predlog planiranja sredstev kot pod-

I. PREDMET RAZPISA

Občina Škocjan (v nadaljevanju: Občina) razpisuje nepovratna fi nančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2009 v okvirni višini 44.800 € po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.

II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

Vrsta ukrepa po pravilniku višina sredstev

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva 26.100 €2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb 7.000 €3. Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu /4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 1.000 €5. Pomoč za arondacijo 300 €6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 1.300 €7. Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah 5.000 €

lago za izvedbo razpisa za dodelitev fi nančnih sredstev za ohran-janje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan. Za javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja za leto 2009 je v proračunu občine predvidenih 44.800,00 EUR. Eden izmed ukrepov sofi nanciranja po veljavnem pravilniku je tudi ukrep št. 9: Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader), za katerega je na posebni proračunski postavki planiranih 8.475,00 EUR. Seštevek obeh postavk je 53.275,00 EUR. Pojasnjeno je bilo, da lahko sredstva iz postavke Leader koristi le LAS, katere-ga nosilec je Občina Mirna Peč, ostale občine, med njimi tudi Občina Škocjan, pa so partnerice. Odbor je soglasno sprejel sklep in potrdil delitev sredstev kmetijskega razpisa po delilniku, kot je bil predstavljen na seji odbora, s predlaganimi popravki. Za-devo bo obravnaval Občinski svet na eni izmed prihodnjih sej. Predsedniki društev so v petek, 8. maja 2009, v prostorih Občine Škocjan podpisali pogodbe o sofi nanciranju za leto 2009 kot pod-lago za dodelitev proračunsko predvidenih sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa 2009.

Katarina Moravec

Na podlagi 7. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 66/2007) objavlja občinska uprava Občine Škocjan

J A V N I R A Z P I Sza dodelitev fi nančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za leto 2009

8. Investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij 3.500 €

9. Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader) v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi občinami /

10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 600 €

III. UPRAVIČENCI, POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV (6. člen pravilnika)

• Pravne in fi zične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnos-tjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;

• člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine;

• organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva;

delo občine


• registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delu-jejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.

Vloge bodo obravnavane na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni pri posameznih ukrepih.

IV. UKREPI IN OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

1. Naložbe v kmetijska gospodarstva: 26.100 €

Cilji ukrepa: • zmanjšanje proizvodnih stroškov,• izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje,• izboljšanje kakovosti,• ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higien-

skih razmer ali standarda za dobro počutje živali.

Upravičeni stroški ukrepa:• nakup strojev in opreme,• izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti,• agromelioracijska dela: manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo

poseg v prostor (za površine nad 0,3 ha) in ureditev poljskih poti, do 40 % stroškov, vendar največ do 830 € na gospodarstvo,

• postavitev večletnih nasadov: za nakup sadilnega materiala, pripravo zemljišča in postavitev opore in ograje, postavitev protitočne zaščite (za trajne nasade nad 0,3 ha površine), največ do 2000 € na kmetijsko gospodarstvo v obdobju treh let,

• nakup kmetijskih zemljišč do višine 10 % upravičenih stroškov investicije, če je nakup zemljišča sestavni del celotne inve-sticije.

Podpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške,• stroške zavarovanja,• stroške za refi nanciranje obresti,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,• investicije povezane z namakanjem in drenažiranjem kmetijskih

zemljišč,• nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,• nakup enoletnih rastlin,• investicije v naložbe trgovine,• investicije, ki se izvajajo izven območja občine,• investicije, ki so fi nancirane iz drugih javnih sredstev Republike

Slovenije in EU in• nakup proizvodnih pravic.

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga

pripravi pristojna strokovna služba,• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma

študijo, za projektno dokumentacijo pa račun o izdelavi,• v primeru investicij povezanih z graditvijo objektov ustrezno

prostorsko dokumentacijo,• v primeru agromelioracijskih del pa tudi kopijo katastrske-

ga načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva in kmetijske organizacije vpisane v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini.

Splošni pogoji upravičenosti:• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih

gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,• kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpol-

njevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.

Finančne določbe:• fi nančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• najvišja stopnja pomoči znaša do 40 % upravičenih stroškov in-

vesticije oziroma največ do 830 € na gospodarstvo za agromel-ioracijska dela; največ do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo v obdobju treh let za postavitev večletnih nasadov,

• najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme presegati 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Dodatna merila za ocenjevanje: • ali je vsebina vloge ustrezna namenu ukrepa,• ali je investicija fi nančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za namen

investicije.

2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb: 7.000,00 €

Cilji ukrepa:• ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju,• prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju,• ureditev skupnih površin in objektov za različne namene, • ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju.

Predmet podporePredmet podpore je sofi nanciranje obnove objektov na kmetijah, ki so vpisani v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za kulturo. Pomoč se odobri:• za investicije, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne

dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih, • za investicije ali prizadevanja za varstvo dediščine proizvodnih

sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.

Upravičeni stroški:• stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno

postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stan-ja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program,

• stroški za nabavo materiala za obnovo.

Podpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške,• stroške zavarovanja,• stroške za refi nanciranje obresti,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,

delo občine


• investicije, ki se izvajajo izven območja občine in• investicije, ki so fi nancirane iz drugih javnih sredstev Republike

Slovenije in EU.

Upravičenci do sredstevUpravičenci do dodelitve državnih pomoči za ohranjanje tradi-cionalnih stavb so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (objekt) pa leži na območju občine.

Splošni pogoji upravičenosti:• objekt mora biti vpisan v register nepremične kulturne dediščine

(RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za področje kulture,• obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi

pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kul-turne dediščine Slovenije, OE Novo mesto,

• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah, • do obnove so upravičeni le tisti objekti, ki bodo po obnovi služili

širšemu, skupnemu namenu (podrobnejši pogoji bodo določeni v javnem razpisu),

• investicija mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa.

Finančne določbe:• za neproizvodne objekte znaša pomoč do 40 % dejansko nas-

talih stroškov oziroma največ do 1.700 € na objekt (med te je mogoče prišteti tudi razumno nadomestilo za delo, ki ga opravi kmet sam, vendar največ do 1.000 € letno),

• za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije, vendar največ do 1.500 € na naložbo,

• dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah,

• najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 3.000 € na kmetijsko gospodarstvo.

3. Premestitev poslopij v javnem interesu:

4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij: 1.000,00 €

Cilj ukrepa:• vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj živali.

Upravičeni stroškiSofi nancira se zavarovalna premija v tekočem koledarskem letu, kot to določa uredba o sofi nanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za posamezno leto za:• zavarovanje živali pred boleznimi. Podpore se ne dodelijo:• za tiste deleže pomoči, kot jih z Uredbo o sofi nanciranju zavar-

ovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije,

• kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo.

Splošni pogoji upravičenosti:• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih

gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.

Upravičenci do sredstevUpravičenci do sofi nanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so kmetijska gospodarstva, ki sklenejo za-varovalno pogodbo za tekoče leto.

Finančne določbe:• fi nančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• podpore občine, z upoštevanjem Uredbe o sofi nanciranju zavar-

ovalnih premij, za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada RS, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni.

5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč: 300,00 €

Cilj ukrepa: • s sofi nanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč

omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.

Upravičeni stroški:• stroški pravnih in upravnih postopkov.

Podpore se ne dodelijo:• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti, ki so fi nancirane iz drugih javnih sredstev Repub-

like Slovenije in EU,

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo, in imajo sedež na območju občine.

Finančne določbe:• fi nančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100

% nastalih stroškov pravnih in upravnih storitev.

6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu: 1.300,00 €

Cilji ukrepa:• povečevanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev skozi

izobraževanje oz. strokovno usposabljanje njihovih nosilcev.

Upravičeni stroški:• stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na

kmetijskem gospodarstvu, stroški organiziranja programov us-posabljanja,

• stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,

delo občine


• stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijski-mi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, na-jemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,

• stroški publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejan-ske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

Podpore se ne dodelijo:• za že izvedene aktivnosti,• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proiz-

vode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov,

• za stroške za storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičene nevladne organizacije in organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost na območju občine.

Finančne določbe:• fi nančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, • pomoč se dodeli do 100 % upravičenih stroškov v obliki sub-

vencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom,

• pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine,

• članstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.

7. Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah: 5.000,00 €

Cilji ukrepa: • izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva,• ustvarjanje novih delovnih mest,• uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospodar-

stva.

Upravičeni stroški ukrepa:• vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,• nakup nove opreme, • promocija,• splošni stroški.

K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo: • fi nančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oziroma

dokončanja le te, • pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta)

oziroma lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),• račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o izvedenih

delih (izjava),• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali iz-

javo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le ta še ni registrirana,

• mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.

Upravičenci do sredstev Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine.

Splošni pogoji upravičenosti: • upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopol-

nilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 61/05),

• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.

Finančne določbe: • fi nančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, • najvišji delež pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov in-

vesticije,• skupna pomoč »de minimis« dodeljena kateremu koli podjetju

ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

8. Investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij: 3.500 €

Cilji ukrepa:• utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev,• izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev,• povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo storitve in trženje proizvodov in storitev s kmetij.

Upravičeni stroški ukrepa:• vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,• nakup nove opreme,• promocija,• ostali splošni stroški.

K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo: • fi nančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz.

dokončanja le-te,• pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta)

oz. lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),• račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih

(izjava),• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali iz-

javo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana,

• mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.

Upravičenci do sredstevNosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.

delo občine


Splošni pogoji upravičenosti:• upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopol-

nilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,

• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.

Finančne določbe:• najvišji znesek dodeljene pomoči znaša do 50 % upravičenih

stroškov. Skupna pomoč »de minimis« dodeljena kateremu koli podjetju ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

9. Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader): /

Upravičenci do sredstev:• lokalna akcijska skupina priznana s strani ministrstva pristo-

jnega za kmetijstvo.

10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij: 600,00 €.

Namen ukrepa Namen ukrepa je fi nančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.

Pogoji za pridobitev pomočiUpravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:• izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,• kopijo zadnjega šolskega spričevala,• potrdilo o katastrskem dohodku prosilca,• potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema).

Dodatni pogoj za pridobitev sredstevPrednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi do-hodki na družinskega člana.

Upravičenci do sredstev:• udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvi-

deni za naslednike kmetij.

Finančna določba:• do 300 EUR/učenca v tekočem letu.

V. VSEBINA VLOGE

Vlagatelj odda vlogo, ki vsebuje:• prijavni obrazec »Vloga za dodelitev fi nančnih sredstev za ohran-

janje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan v letu 2009«,

• obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.

Prijavni obrazec bo na razpolago na sedežu Občine Škocjan in na internetni strani Občine Škocjan: www.obcina-skocjan.si.

VI. OBRAVNAVANJE VLOG

Odbor za kmetijstvo pri Svetu Občine Škocjan opravi pregled prispelih vlog. Če odbor ugotovi, da je vloga nepopolna, strokov-na služba Občine na predlog odbora pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v določenem roku ne dopolni, ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka, oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže.

Na podlagi predloga Odbora o upravičenosti vlog, direktor občinske uprave upravičencem izda sklep o višini odobrenih sred-stev za posamezen ukrep.

Medsebojne obveznosti med Občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca.

Odbor za kmetijstvo lahko zmanjša delež sofi nanciranja pri posameznih ukrepih zaradi večjega števila zahtevkov, kot je zago-tovljenih sredstev v proračunu.

VII. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS

Vloge morajo biti oddane najkasneje do vključno 19. junija 2009.Prepozne, nedovoljene ali nepopolne vloge bodo izločene iz nad-aljnjega postopka, o čemer bodo vlagatelji posebej obveščeni.

O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključenem razpisu.

VIII. INFORMACIJE IN ODDAJA VLOG

Informacije glede razpisa so na voljo na občinski upravi Občine Škocjan (Martina Božič, 38-46-305 vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure).

Pomembno! Veljavna zakonodaja oziroma evropske uredbe določajo, da se smejo uveljavljati le ukrepi, h katerim kmet pristopi po prejemu odločbe o odobritvi sredstev. Kar pomeni, da bodo lahko sofi nan-cirani le projekti, ki šele bodo izvedeni, ne pa tudi tisti, ki so že bili izvedeni (za nazaj ni več mogoče pridobiti sredstev)!

Vloge se oddajo na sedežu občinske uprave Občine Škocjan, Škocjan 67, v času uradnih ur.

Pripravila: Martina Božič,ref. za kmet., družb. dej. in OS

Mag. Darko Levičar, Anton Zupet, univ. dipl. org.,direktor občinske uprave župan Občine Škocjan

delo občine


Obvestilo za javnost – objava letošnjih razpisov Garancijske sheme za

Dolenjsko in posojil za odpiranje novih delovnih mest na Razvojnem centru

Novo mesto, d. o. o.Razvojni center Novo mesto, d. o. o., je dne 10. 04. 2009 v Uradnem listu RS, št. 28/09, že enajsto leto zapored ob-javil dva razpisa posojil, in sicer investicijska posojila iz sred-stev Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) ter Posojila za odpiranje novih delovnih mest ali t. i. Mikrokrediti (MIK). Na razpisa lahko kandidirajo gospodarske družbe in samostoj-ni podjetniki, ki se uvrščajo med mala podjetja (do 50 zapo-slenih). Upravičeni stroški so nakup opreme, vozil, gradbenih strojev, nematerialnih investicij (patenti, licence) ter stroški izgradnje, adaptacije in nakupa poslovnih prostorov za oprav-ljanje dejavnosti (GSD) oziroma samozaposlitev ali zaposlitev novih delavcev po pogojih razpisa (MIK). Obrestna mera je za prosilce ugodna, odvisna pa je od sodelujoče banke. Pri razpisu GSD bo posojilojemalec lahko zaprosil za posojilo v višini najmanj 5.000 EUR in največ 100.000 EUR, vendar ne več kot 70 % predračunske vrednosti investicije brez DDV. Upravičenci, ki bodo zaposlovali nove delavce ali podjetniki začetniki, ki bodo realizirali samozaposlitev, pa so upravičeni do ugodnega posojila za obratna sredstva v višini 5.000 EUR za vsako realizirano zaposlitev po pogojih razpisa. Garancijska shema kot instrument pospeševanja malega gospodarstva poleg ugodne obrestne mere nudi malim podjetjem in podjetnikom še nižje stroške odobritve posojila in možnost koriščenja ga-rancije, s katero upravičencem omogočamo lažje zavarovanje posojila pri bankah. Razpisa sta odprta do porabe sredstev.Vlogo za posojilo lahko prosilec prejme v Razvojnem centru Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, kontaktna oseba je Polona Kovač Brulc, tel. 07 33 72 987 ali gsm 041 317 175 in v Razvojnem centru Kočevje Ribnica, d. o. o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, kontaktna ose-ba Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610. Razpisna dokumenta-cija je objavljena tudi na spletni strani http://www.rc-nm.si/. Popolne vloge bo kreditni odbor obravnaval mesečno.

V Škocjanu se je odvijala delavnica Sončna elektrarna na domači strehi V skladu z načrtom projekta »Pospeševanje investicij v obnov-ljive vire energije na podeželju 2008, 2009« se je po 5. programu funkcionalnega izobraževanja tudi v Škocjanu od 12. maja do 14. maja 2009 odvijala delavnica na temo: »Sončna elektrarna na domači strehi«. Delavnica je potekala tudi že v Semiču, v Trebn-jem pa se še bo.Delavnice so želele prebivalcem občin Dolenjske in Bele kra-jine, ki jih zanima pridobivanje elektrike iz sončne energije s fotovoltaičnimi paneli in možnost za pridobitev subvencij, približati naslednje teme:

1. Predstavitev Programa razvoja podeželja 2007-2009, ukrepi 121, 123, 311 in 312, fi zikalne in tehnične osnove pretvar-janja sončne energije v električno, idejni projekti sistema za konkretne potrebe posameznega udeleženca delavnice.

2. Kriteriji za izbor opreme, sistemi, načrtovanje, montaža, delovanje, vzdrževanje, življenjska doba sistema in posamičnih elementov, ocena ekonomičnosti, ponudniki opreme in storitev, predpisi za gradnjo in obratovanje.

3. Pregled razpisne dokumentacije za ukrepe 311 in 312, za-htevane priloge, izpolnjevanje zahtevkov, načini fi nanciran-ja, izpolnjevanje prijavnega obrazca, opisi in utemeljitve naložb, zaključek funkcionalnega izobraževanja, priprave na ekskurzijo.

Udeleženci so prejeli strokovno gradivo. V program funkcion-alnega izobraževanja sodi tudi celodnevna ekskurzija z ogledom male hidroelektrarne, elektrarne na bioplin, sistema za ogrevanje na lesno biomaso, solarne elektrarne in sistema za ogrevanje vode s pomočjo SSE ter bo predvidoma v prvi polovici junija 2009.Ves program funkcionalnega izobraževanja (delavnice, gradiva in ekskurzija) je brezplačen.Vsi, ki vas vsebina zanima in ste prezrli obveščanje s plakati, im-ate še vedno možnost, da se udeležite tovrstne delavnice v Trebn-jem od torka, 26. maja 2009, do četrtka, 28. maja 2009, od 15.30 do 20.30 ure v veliki dvorani Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje.Prijavo pošljite na elektronski naslov: [email protected], ali po pošti na naslov: DROT - društvo za razvoj in oživitev Trebnjega, Obrtniška 18, 8210 Trebnje, z oznako na ovojnici »za LEADER«.Obrazec za prijavo je možno do-biti na občinski spletni strani. Morebitna pojasnila dobite po telefonu 041 587 308.Vodja projekta g. Gorazd Marinček je povedal za vse občane še razveseljivo novico, da je vlada Republike Slovenije na svo-ji seji 08. maja 2009 sprejela »Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, tako da so znani pogoji gospodarjenja za tovrstne investicije.«

Po vabilu g. Gorazda Marinčka povzela Metka Prah Zupet

delo občine


Samo se nam zastavlja vprašanje: Kako arhitekturno oblikovati nove objekte, da bodo usklajeni s kulturno krajino naših vinorodnih gričev?

Večinoma ljudje že opažamo, kako občutljiva je lepota vinske kulturne krajine – krone kulturnih krajin. Zavedamo se, da so tukaj potrebni skrbno načrtovani pa tudi razumno omejeni grad-beni posegi, ki ne rušijo krhkega ravnoves-ja med ravno prav in preveč ter morajo predvsem spoštovati obstoječe historično značilne arhitekturne elemente in deta-jle ter tako v primeru izgradnje prostor bogatiti s svojo žlahtnostjo.

Naš cilj mora biti, da s primerno oblikova-nimi novimi objekti ohranjamo kvaliteto historične kulturne krajine. Naše arhitek-turno izročilo je bogato in žlahtno. Potreb-no je le, da ga opazimo, prepoznamo in razumemo, saj ni vseeno, kakšen je način pozidave, fasadna razmerja, smer, oblika in naklon strehe, okenske in vratne odprtine, izbrani materiali ter končno barva fasade.

Vinska trta je od nekdaj znanilka kulturne družbe.

Mehko dolenjsko gričevje ustvarja sliko-vito pokrajino s številnimi zidanicami ob vinogradih ali v hladni mikroklimi sence gozdnih obronkov vrh gričev. Ponekod so tudi bolj razloženo postavljene, vendar si želimo čim bolj smotrno izrabo prostora, saj

je bilo vinogradnikom vedno najpomem-bneje dati najboljše mesto vinski trti. S krčenjem gozdov se je krajina sčasoma kultivirala. Gozdovi so bili seveda skrčeni v večji meri na prisojnih straneh hriba, saj so le-te primernejše za vinograde. Vinogradi tako v dobršni meri krojijo videz kulturne krajine – od značilnih tekstur vinogradov, pašnikov in gozdov do pozidave, ki jim sle-di v svojem redu. Na to sta opozorila že na naslovnici knjige Slovenski vinogradi Joco Žnidaršič in Tone Pavček, kjer sta zapisala besedno zvezo VINO . GRADI.

Tone Pavček: »Kot je vino za družbo in za druženje, tako se na Dolenjskem družijo hiše in zidanice po vinskih gričih druga k drugi po samosvojem redu; ta je podobentistemu iz narodne pivske pesmi: Ta misca je na štir vogle, glažek pa zmeraj okoli gre … In gre glažek in gredo ljudje in trte in hiše, vse okoli in naokoli, da temu ni nikoli ne konca ne kraja.«

Dolenjska vinorodna pokrajina je z vso svojo poetičnostjo in razmeroma majhno parcelacijo velik izziv posebno tam, kjer so že porojeni ali celo nakopičeni pro blemi zaradi neustreznih novogradenj in tudi tam, kjer prostor še ni pretirano obreme-njen s pozidavo. Poljska razdelitev (percelacija) ima izreden vpliv, značilno se prilagaja konfi guraciji

Oblikovanje primerov nove arhitekture zidanic in sanacija obstoječe nekvalitetne pozidave ob upoštevanju arhitekturnih elementov kulturne krajine

terena in je ostala približno enaka kot v Franciscejskem katastru. Spremembe so neznatne, saj gre le za posamične razdeli tve ali združitve parcel. Objekti, ki so zdaj v gradnji ali stari do 30 let, so glede na že bolj dorečene predpise v razmerjih bližje arhitekturnemu izročilu vinorodnih območij, medtem ko nekoliko starejši tipski pogosto niso upoštevali za kulturno krajino značilnega podolžnega tlorisa in so bili običajno kvadratasti, kar podira običajna razmerja fasade proti stre-hi. Peta fasada – streha zato postane po-gosto preveč položna, s tem pa trpi izgled celotne pokrajine.Predvsem za projektante je pomembno, da analizirajo še obstoječe kvalitetne in historično značilne prostorsko arhitekturne detajle na objektih, kjer bodo projektirali novogradnjo ali na novo urejali neustrezno oblikovane zidaniške objekte. Primeri nove arhitekture se morajo oblikovati ob upoštevanju tam prisotnih arhitekturnih elementov kulturne krajine.

To postaja vse bolj težavno, ker historično značilni objekti v veliki meri propadajo, s tem pa izginja nekdanja kulturna krajina s svojo razpoznavnostjo.

Prihodnjič: Ugotovitve iz analiz historično značilnih objektov in principi zasnove ter oblikovanja novega objekta v vinorodnem okolju.

Metka Prah Zupet, u. d. i. a.

Kulturna krajina Stopnega

aktualno


Do upokojitve na Občini Škocjan zaposleni g. Stane Čelesnik je naš tokratni sogovornik.Kot občinski referent za okolje, prostor in šport je bil in je še pozna-valec prostorske zakonodaje in dober svetovalec tistim, ki želijo nasvet ali napotek v zvezi z gradnjami. Je tudi aktiven v društvih in človek, ki družini in prijateljem rad priskoči na pomoč.

Prosim, povejte kaj o vaših življenjskih prelomnicah, poklicni poti ter kako in kdaj vas je življenje pripeljalo v Škocjan?

Rojen sem bil leta 1949 v novomeški porodnišnici. Starši so sicer živeli v Zagrebu, kjer sem tudi preživel prvi dve leti otroštva, nato pa smo se skupaj z očetom, ki je bil ofi cir v vojski, preselili v Ljubljano, kjer smo živeli do mojega petega leta. Poklicno mesto je očeta nato vodilo v Zemun pri Beogradu, kjer sem naredil se-dem razredov osnovne šole. Pot nas je nato spet vodila v Zagreb, kjer sem izdelal 8. r. in srednjo gradbeno šolo. Takoj po končani srednji šoli sem se leta 1968 zaposlil v novomeškem Pionirju, kjer sem služboval do leta 1995, ko je šel v stečaj.Ženo Jožico sem spoznal v Škocjanu, ko sem bil na obisku pri sorodnikih in sem prisostvoval vajam škocjanske dramske sku-pine. Poročila sva se leta 1970. Sin Andrej se je rodil leta 1971, Boris 1974, Peter pa leta 1988. Sezidala sva hišo v Hrastuljah, na kar imam zelo lepe spomine, saj smo si vsi sosedje, ki smo skupaj gradili, veliko in z veseljem pomagali.

Kako ste zadovoljni s svojo poklicno potjo? Bi morda kaj iz-postavili?

Na začetku svojega službovanja v Pionirju sem delal v gradbeni operativi kot obračunski tehnik, kasneje pa kot odgovorni vodja gradbišča. Zadnjih 7–8 let sem prevzel tudi delo sindikalnega predsednika. Vmes sem bil tudi tri leta predsednik Sindikata de-lavcev v gradbeni dejavnosti Slovenije.Na Občini Škocjan, ki se je ustanovila leta 1995, sem se zaposlil leta 1996, tako da sem tukaj izpolnil kar 12 delovnih let.

Če se nekoliko dotakneva vašega službovanja na Občini, me zani-ma predvsem to, kakšne in katere informacije so občani največ potrebovali in iskali?

Najbolj so bili iskani podatki o možnostih za različne gradnje (stanovanjske, gospodarske in za pomožne objekte). Kar veliko je bilo tudi povpraševanje o statusu zemljišča za potrebe postop-kov nakupa ali prodaje. Sprva smo v ta namen izdajali lokacijske informacije, s spremembo zakonodaje pa so to vlogo prevzela potrdila o namenski rabi zemljišč.

Kakšna je poenostavljeno povedana pot, da nekdo lahko začne graditi?

Najprej je potrebno preveriti, ali je na konkretnem zemljišču gradnja dopuščena, kar interesenti lahko preverijo na Občini z vpogledom v prostorske planske dokumente Občine Škocjan, in-ternetne možnosti s poizvedbo preko sistema PIS-o (Prostorski informacijski sistem) žal naša Občina še nima.

Intervju z g. Stanetom Čelesnikom

Nato je potrebno spoznati pogoje za gradnjo preko lokacijske in-formacije, ki jo na podlagi vloge investitorja izda Občina (pripravi jo referent). Lokacijska informacija je ena od podlag za projektanta, ki si ga je investitor sam izbral za izdelavo projekta za pridobitev gradben-ega dovoljenj (PGD) in s katerim mora predhodno skleniti tudi pogodbo za projektiranje. Kot podlago za izdelavo PGD-ja mora investitor izdelovalcu načrtov dostaviti tudi geodetski posnetek terena gradbene parcele in obstoječe komunalne infrastrukture, kamor se bo lahko novogradnja navezala. Izdelan PGD (Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja) se nato vloži na UE Novo mesto ali Sevnica, ki imata pristojnost za izdajo gradbenih dovoljenj. Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pa je tudi ta, da investitor pridobi odmero in poplača komunalni prispevek občini, v kateri namerava graditi.

Svoj prosti čas v veliki meri razdajate tudi v društvih, predvsem v Gasilskem (PGD Škocjan) in Športnem društvu Škocjan, tako da ste mi omenili, da ga za družino že premalo ostaja. S kateri-mi hobiji se vendar uspete ukvarjati? Vemo, da ste vinogradnik, mnogi pa se vas spominjamo kot nogometaša, sodelujete tudi pri škocjanskem rokometu ...

Kolikor morem, pomagam pri dozidavi gasilskega doma v Škocjanu, kjer sem tudi predsednik odbora za gradnjo. Imam tudi funkcijo društvenega blagajnika. Šport imam nasploh rad, nogomet pa sem včasih tudi aktivno igral. Pri rokometu sodelujem kot funkcionar Rokometnega

Intervju z g. Stanetom Čelesnikom

pogovor


Srečanje obrtnikov Občine ŠkocjanVodstvo OOZ Novo mesto si je v letu 2007 zadalo nalogo, da obiskuje svoje člane obrtnike po posameznih občinah, jih seznani z aktualnostmi OOZ in prisluhne aktivnostim Občine in lokalnim problemom obrtništva.Tako smo se 27. 03. 2009 že drugič srečali v Metelkovem domu v Škocjanu. Skromno število domačih obrtnikov je naj prej prisluhnilo županu g. Zupetu, ki je orisal razvojne ak-tivnosti občine. Nakazal je možnosti obrtnikov, da si preko različnih produktov Razvojnega centra, katerega ustanovitelj je tudi Občina Škocjan, olajšajo delo in pridobijo spodbude. Te produkte sta podrobneje predstavili direktorica Razvojnega centra ga. Špec in ga. Brulc Kovač. Orisali sta štipendijsko shemo, garancijsko shemo za Dolenjsko, produkte Slovenske-ga podjetniškega sklada in druge oblike podpore obrtnikom in malim podjetnikom. S pomočjo vavčerskega svetovanja RC pomaga pri pripravi zahtevne dokumentacije za sodelovanje na razpisih.Predsednik OOZ g. Bukovec je pozval člane, naj izkoristijo vse ponujeno, saj ni razloga, da bonitet ne bi koristili. Prav tako je predstavil aktivnosti zbornice s poudarki na projektih promocije izobraževanja za defi citarne poklice, brezplačnem izobraževanjem in svetovanjem za člane, prenovi prostorov, praznovanju 40. letnice OOZ Novo mesto, pripravi zborni-ka …Zahvalil se je tudi vsem donatorjem za prispevek k prenovi prostorov.Sledila je razprava, kjer so člani ugotavljali, da so obrtniki ne-zainteresirani, sicer bi bili prisotni v večjem številu, da bi lahko Občina in Zbornica za njih naredili več. Zabeležili smo vse pobude in jih bomo poizkusili vključiti v nadaljnje aktivnosti.Po dobrih dveh urah smo srečanje zaključili s kozarčkom »občinskega cvička«. Menim, da so taka srečanja koristna in prispevajo k prido-bivanju koristnih informacij. Predsednik OOZ:

Franci Bukovec

kluba Škocjan. Rekreativno sem se včasih ukvarjal z več športi: košarko, namiznim tenisom, še vedno sem uspešen v streljanju z zračno puško … Rad sem tudi smučal in lepe spomine imam na čas pred več kot dvajseti leti, ko sem pomagal tudi pri postav-ljanju smučarske vlečnice v Škocjanu, ki je kar v redu delovala nekaj časa.Za vinogradništvo lahko rečem, da ga jemljem kot hobi in možnost za stik z naravo ter delom v kmetijstvu, za kaj več pa ni bilo pogojev niti ambicij.

V Škocjanu so predvidene poleg gasilskega doma športne površine, določen del le-teh bi lahko že zaživel. Imate v zvezi s tem kakšne zamisli?

Zamisel za nogometno igrišče med Raduljo in gasilskimi površinami mi je všeč in vesel bi bil, če bi nogomet že zaživel. Zdaj je zemljišče že v lasti Občine Škocjan, trava se tudi kosi, z manjšim vložkom za postavitev golov bo zadeva lahko stekla. Idealno bi bilo imeti tudi večjo športno dvorano …

Kako nameravate preživljati svoj čas zdaj, ko ste se upokojili?

Malo za šalo so mi sodelavci rekli, da bi bilo bolje delati naprej, saj ne bom imel kot upokojenec nikoli več nobenega časa. Pa sem jim povedal, da gotovo ne bom nič na slabšem, ker ga tudi do sedaj nisem imel. Dela je vedno dovolj, če ga le vidiš in želiš opraviti.

Hvala za prijeten razgovor. Želim vam dobro zdravje, veselje in dovolj časa, da boste lahko uresničili in naredili vse tisto, kar si še želite.

Metka Prah Zupet

Vabilo na ponovno romanjev MeđugorjeDragi mladi in prijatelji romanj!

V zahvalo Mariji, Kraljici miru, sem obljubil, da bom pomagal pri organizaciji ponovnega romanja v Međugorje, ki bo poteka-lo od 31. julija do 06. avgusta 2009, v času, ko bo tam potekal Festival mladih. Torej, vabljeni ste vsi, predvsem pa mladi.

Prijavite se lahko na telefon 07 30 76 284 ali na gsm 031 542 625. Na avtobusu bomo imeli duhovnika, ki bo hkrati tudi vodič in še eno vodičko, gospo Majo. Cena šestdnevnega romanja je 170 €.

Franci Komljanec

Povabilo k izvajanju gostinske dejavnosti ob praznovanju praznika občine Škocjan – Knobleharjevo 2009Občina Škocjan praznuje 6. julija na obletnico rojstva našega velikega rojaka misijonarja in raziskovalca Belega Nila dr. Ig-nacija Knobleharja svoj občinski praznik – KNOBLEHAR-JEVO. V ta namen se v Občini odvijajo številne odmevne prireditve. Poleg kulturnega programa in zabavnega druženja, želimo našim občanom in tudi gostom ponuditi možnost druženja ob prigrizku in dobri domači kapljici. Z namenom zagotovitve gostinske ponudbe vabimo k sodelovanju vse za-interesirane ponudnike gostinske dejavnosti, ki so priprav-ljeni v petek, 3. julija 2009, (prireditev Škocjan poje in igra – predstavitev glasbenih skupin) in soboto, 4. julija 2009, (pri-reditev Škocjanska cvičkarija), izvajati gostinsko dejavnost na prireditvenem prostoru v osrednjem delu Škocjana.Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 07 38 46 300, Mateja Robek Zaletelj.Vašo izkazano pripravljenost za sodelovanje pričakujemo do petka, 29. maja 2009.

Anton Zupet, župan

gospodarstvo


Na Bučki dišalo po medu

Članice Društva podeželskih žensk Bučka vsako leto ob koncertu Bučenskih ramplačev pripravimo samostojno razsta-vo na določeno temo. Letos smo si izbrale temo Med kot hranilo, zdravilo in lepoti-lo. Zavedamo se, kako velik pomen ima v današnjem času in prehrani ter da je zaradi svoje zdravilnosti in priljubljenosti našel mesto v vsaki shrambi.

V četrtek, 16. 04. 2009, smo imele članice kuharsko delavnico prav tako na temo medu pod vodstvom gospe Betke Verščaj iz Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto, OE Srednja šola za gostinstvo in tu-rizem Novo mesto, s katerim sodelujemo

v projektu »Ohranjanje etnoloških razno-likosti podeželja«. Predstavila nam je nekaj jedi in ponudila veliko nasvetov, kje in kako lahko še med uporabimo. Na delavnici smo kuhale medeno-cvičkov eliksir, pekle musako iz bučk, medene mafi ne, sočno-medeni makov kolač, naredile pa smo tudi zelenino solato s hruško in medom. Vse te in še mnogo drugih izdelkov smo v soboto, 18. 04. 2009, predstavile na razstavi. Razstavo smo razdelile v več sklopov: juhe, mesne jedi, testenine in riž, solate, sladice in napitki. Razstavo so popestrile nekatere naše članice, in sicer Ivi Lanišnik je predstavila nekaj različic medu ter nam pripravila plakate, Ivan-ka Urbanč Balabanič, ki ima cerfi tikat domače rokodelske obrti, je predstavila ročno izdelana naravna mila z dodanim medom, Olga Vene pa nas je presenetila s čebelnjakom narejenim iz kvašenega testa. Kmetijska šola Grm Novo mesto nam je

posodila maketo pravega čebelnjaka. Vse razstavljene jedi smo strnile v brošuro, v kateri so opisani med, cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek ter zdravilnost čebeljih pridelkov in njihova uporaba v kozmetiki. Brošure je še možno dobiti.

Vida Gros,predsednica DPŽ Bučka

Jurjevo žegnanje in blagoslov konj v GrmovljahV nedeljo, 26. aprila, je v Grmovljah potekalo sedaj že tradicionalno Jurjevo žegnanje z blagoslovom konj.Konjeniki so se nekaj po deveti uri pričeli zbirati pri mostu v Grmovljah in se v sprevodu podali proti podružnični cerkvi v Grmovljah, katere zavetnik je sv. Jurij, ki goduje 24. aprila in po ljudskem kol-edarju pomeni začetek pomladi. Zbrane konjenike – našteli smo jih bli-zu štirideset in štiri vprege – so najprej pozdravili pevci Fantje z vasi s pesmijo posvečeno Juriju. Nato je vse prisotne pozdravil in se vaščanom zahvalil za gos-toljubnost predsednik Konjeniškega dru-štva Škocjan Niko Oberč. Po pozdravu je

župnik g. Damjan Štih opravil blagoslov konj in vodil bogoslužje, pri katerem so sodelovala dekleta iz pevske skupine Pla-men. Po končanem blagoslovu in žegnanju je sledila še kratka pogostitev prisotnih in še posebej sodelujočih. Udeleženci so bili veseli lepega in številnega odziva konjenikov.

Boris Cvelbar

dogodki


V mesecu aprilu pohod dobro uspel

Prvo nedeljo v mesecu aprilu smo se na igrišču Štrit-Dule ob 11. uri zbrali vsi tisti, ki smo hoteli lepo sončno cvetno nedeljo preživeti v naravi, na pohodu in dobri družbi. Ob potoku Čolnišček smo se napotili proti Dulam in Dolenjim Raduljam. Do Sel smo šli po gozdni poti in nato po glavni cesti na Križe ter do Brezovega. Od tam smo pot nadaljevali po gozdu na Raški Vrh, mimo Vejerja in po poti prišli nazaj do igrišča na Štritu. Pohod je zelo dobro uspel, saj se nam je pridružila lepa množica pohodnikov. Vzdušje je bilo zelo prijetno, saj smo bili vsi veseli, da nas spremljajo tudi topli sončni žarki. Ob poti so nas domačini lepo postregli in nas spodbujali, naj takih pohodov ne opustimo.

Vida Gros, predsednica DPŽ Bučka

Florjanovo na OtokuGasilci občinskega gasilskega poveljstva Škocjan in župnije Škocjan se vsako leto na dan godu svetega Florjana zberemo, da počastimo našega zavetnika.Tokrat smo to počastitev pripravili gasilci iz Dobrave. Pred gasilskem domom se nas je zbralo 85 uniformiranih gasilcev z osmimi prapori. V sprevodu smo odkorakali do cerkve svet-ega Miklavža na Otoku. Pri sveti maši, ki jo je daroval naš župnik g. Štih, smo se zahvalili svetemu Florjanu in ga prosili, da varuje nas in naše domove še naprej. Priporočili smo mu tudi naše delo.Po sveti maši smo zopet v sprevodu odkorakali nazaj v gasilski dom, kjer smo se okrepčali in prijetno pokramljali.

Vinko Gradišar, predsednik PGD Dobrava

Tretji bučenski tekTek je ena izmed povsem naravnih aktivnosti, saj ga ljudje poznajo že več tisoč let. Je ena izmed najenostavnejših in najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Zato so se lahko vsi ljubitelji tega športa 26. aprila pomerili na tretjem Bučenskem teku. Udeleženci so lahko nastopili v treh različnih razdaljah: 1200 m za mlajše (do 10 let), rekreativni tek 2500 m in 8000 m. Športno društvo je bilo veselo odziva tekačev tudi iz novomeške občine, seveda pa so uspešno tekli tudi domači člani ŠD.

Vsako leto tečemo na daljše razdalje in vsako leto se nam pridruži več tekačev. Upamo, da nas drugo leto obiščejo tudi športniki iz Škocjana.

Andreja Kocjan, ŠD Bučka

Rezultati:

1200 m1. mesto: Denis Robek

2500 m1. mesto: Marko Gradišar,2. mesto: Lea Brulc,3. mesto: Suzana Pungeršič.

8000 m

MOŠKI:1. mesto: Franci Menič,2. mesto: David Lipaj,3. mesto: Matjaž Pregrat.

ŽENSKE:1. mesto: Nataša Gradišar,2. mesto: Anja Hudoklin.

dogodki


NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

KAMNOSEŠKO KIPARSKA DELAVNICA

27.-30. 05. 2009

Zagrad, Zagraški log

Turistično društvo Zagrad

Franci Kocjan: 031 658 114

klesanje in kiparjenje v dolenjskem kamnu

GASILSKA VESELICA 30. 05. 2009 ob 20. uri

Tomažja vas PGD Tomažja vas Dušan Bele: 041 290 031

vrtna veselica z živo glasbo in srečelovom

POHOD S KONJI junij ali julij Tomažja vas Anton Mehak Anton Mehak: 041 644 778

smer Tomažja vas-Štrit-Močvirje-Jelendol-Škocjan

POHOD PO OBRONKIH NAŠE OBČINE

06. 06. 2009 ob 8. uri

Zagrad Turistično društvo Zagrad

Slavko Štrbenc: 051 340 852

tradicionalni pohod

DAN ODPRTIH VRAT - SKUPNOST CENACOLO

nedelja, 14. 06. 2009

hiša skupnosti Cenacolo

Župnijski urad Škocjan

žpk. Damjan Štih: 041 796 241

GASILSKA VESELICA 20. 06. 2009 ob 19. uri

Zagrad - prostor pred gasilskim domom

PGD Zagrad Franci Matko: 041 385 635

gasilska veselica z ansamblom Toneta Rusa

PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN - KNOBLEHARJEVO 2009

POHOD PO KNOBLEHARJEVI POTI

nedelja, 21. 06. 2009, ob 7. uri

Škocjan, zbor pred rojstno hišo misionarja Ignacija Knobleharja

Odbor za turizem Jerneja Kic: 031 633 800

pohod iz Škocjana mimo Geosa, na Reso, Bučko in nato na Stopno, kjer se pohodniki udeležijo svete maše ob dnevu državnosti in nato povratek v Škocjan skozi Zloganje

DAN DRŽAVNOSTI Z MAŠO ZA DOMOVINO

nedelja, 21. 06. 2009, ob 10. uri

Stopno - cerkev Rožnovenske Matere Božje

Župnija Škocjan, Občina Škocjan

Marija Halas: 041 616 534; žpk. Damjan Štih: 041 796 241

maša za domovino s kulturnim programom na zaključku

ZBIRANJE ŠARKLJEV ZA OCENJEVANJE

torek, 23. 06. 2009

Kulturni dom Bučka

Društvo podeželskih žensk Bučka

Vida Gros: 051 238 788

sprejem izdelkov za ocenjevanje od 19. do 22. ure

POZDRAV POČITNICAM

sreda, 24. 06. 2009, ob 8. uri

večnamenski prostor OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Metelka Škocjan: 07 38 46 600

podelitev spričeval in zaključno rajanje

ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA PODRUŽNICI BUČKA

sreda, 24. 06. 2009, ob 10. uri

Podružnica Bučka Podružnica Bučka Martina Granda: 07 38 46 630

SEMANJI DAN NA BUČKI

četrtek, 25. 06. 2009, od 9. ure dalje

pred Kulturnim domom na Bučki

Turistično društvo Bučka

Jelka Tršinar: 041 367 931

turistično zabavna prireditev

ŠARKLIJADA četrtek, 25. 06. 2009, od 9. ure dalje

Kulturni dom na Bučki

Društvo podeželskih žensk Bučka

Vida Gros: 051 238 788

razstava ocenjenih šarkljev in podelitev priznanj

KMEČKE IGRE nedelja, 28. 06. 2009, ob 14. uri

prireditveni prostor pred Gasilskim domom v Škocjanu

Turistično društvo Škocjan

Jerneja Kic: 031 633 800

tekmovanje skupin v kmečkih opravilih

ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOMCEGLAR

nedelja, 28. 06. 2009, ob 19. uri

prireditveni prostor pred Gasilskim domom v Škocjanu

Turistično društvo Škocjan

Jerneja Kic: 031 633 800

MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO

sreda, 01. 07. 2009, ob 10. uri

Lovski dom Škocjan

Društvo upokojencev Škocjan

Tone Mojstrovič: 031 312 595

ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

koledar prireditev

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJANv MAJU, JUNIJU in JULIJU 2009


ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V PIKADU

sreda, 01. 07. 2009, ob 12. uri

dvorana Metelkovega doma

Društvo upokojencev Škocjan

Tone Mojstrovič: 031 312 595

TURNIR TROJK V KOŠARKI ZA POKAL OBČINE ŠKOCJAN

petek, 03. 07. 2009, ob 16. uri

športno igrišče pri POŠ Bučka

KK Škocjan v okviru ŠD Škocjan

Marko Praznik:041 749 994

OTROŠKI ŽIVŽAV petek, 03. 07. 2009, ob 17. uri

prireditveni prostor pred občinsko stavbo

Občina Škocjan v so delo vanju z OŠ F. M. Škocjan in vrtcem pri OŠ

Občina Škocjan: 07 38 46 300

ŠKOCJAN POJE IN IGRA

petek, 03. 07. 2009, ob 20. uri

prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu

Občina Škocjan v sodelovanju s KD Škocjan na Dol.


PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM

petek, 03. 07. 2009


KORK Škocjan in Bučka

Gabrijela Kovač: 041 392 741 Ljuba Hočevar: 031 808 780

RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE ŠKOCJAN

sobota, 04. 07. 2009, ob 07. uri

Radulja - pri bencinski črpalki v Dol. Stari vasi

Ribiška družina Novo mesto, pododbor Kronovo

Franc Liberšar:07 39 18 148

NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE ŠKOCJAN

sobota, 04. 07. 2009, ob 09. uri

športno igrišče na Štritu

ŠD Bučka Toni Sedlar: 041 237 216

SPREJEM ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV

sobota, 04. 07. 2009, ob 15. uri


Občina Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300

ROKOMETNI TURNIR sobota, 04. 07. 2009, ob 16. uri

športno igrišče pri OŠ F. M. Škocjan

RK Škocjan Ivan Petančič: 041 381 800

tekmujejo ekipe RK Novo mesto, Sevnica, Dobova in Škocjan

SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠKOCJAN

sobota, 04. 07. 2009, ob 17. uri


Občina Škocjan Anton Zupet: 041 693 147; Občina Škocjan: 07 38 46 300

podelitev priznanj Občine Škocjan

ŠKOCJANSKA CVIČKARIJA

sobota, 04. 07. 2009, ob 19. uri


Občina Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300

razglasitev rezultatov športnih turnirjev in podelitev pokalov, podelitev priznanj Društva vinogradnikov Škocjan

RAZSTAVA DPŽ ŠKOCJAN

sobota,04. 07. 2009,


DPŽ Škocjan Jožica Mehak:051 339 593

MODROST IN IZKUŠNJE - SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV

nedelja,05. 07. 2009, ob 10. uri


Občina Škocjan - KORK Škocjan in Bučka, DU Škocjan, Župnijska Karitas


sv. maša, kulturni program, kviz Lepo je biti kristjan

TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI

nedelja, 05. 07. 2009, ob 13. uri

športno igrišče na Štritu

ŠD Bučka Toni Sedlar: 041 237 216

PRITRKOVALSKO SREČANJE

nedelja, 05. 07. 2009, ob 15. uri

župnijska cerkev in prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu

Župnijski urad Škocjan

žpk. Damjan Štih: 041 796 241

KNOBLEHARJEVA AKADEMIJA

ponedeljek, 06. 07. 2009, ob 19. uri

farna cerkev v Škocjanu

Župnija Škocjan, Občina Škocjan

Marija Halas: 041 616 534; žpk. Damjan Štih: 041 796 241

slavnostna akademija ob obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca Belega Nila

koledar prireditev


Kolesarski izlet na KolpoŠportniki po srcu so se lahko lotili kolesarskega podviga in se v petek, 1. maja 2009, odpravili na izlet na Kolpo. V petek zjutraj smo se zbrali na igrišču v Dulah, naložili prtljago in okoli 9. ure polni dobre volje in zagona krenili na pot preko Novega mesta, Uršnih sel in Črnomlja do Adlešičev. Mitja, ki ima največ izkušenj, je prevzel čelo kolone in skrbel za kar soliden tempo, vreme pa je bilo skoraj idealno. Na poti so za nas skrbela tudi spremljevalna vozila, ki so prevažala prtljago in pri katerih smo lahko dobili okrepčilo.Na cilj, v kamp Jankovič v Adlešičih, smo prispeli okoli 15. ure. Kamp leži ob reki Kolpi – eni najčistejših slovenskih rek, primernih za kopanje. Mnogi tukaj najdejo čas za sprostitev v sožitju z naravo, privoščite pa si lahko tudi piknik v zelenem kan-jonu, spust s kanuji ali raftom, ribolov … Prihod na izbrani cilj je bil prav prijeten, saj smo se lahko končno okrepčali s pečenim jagenjčkom, postavili šotore in se malo odpočili. Takoj zatem smo preizkusili igrišče za odbojko na mivki, zvečer pa se je slišal tudi zvok harmonike.Sobotni dan je prav tako potekal v športnem duhu, saj so poti po Beli krajini zelo primerne zaradi naravne razgibanosti terena, ob poteh pa si je možno ogledati razne naravne in kulturne zna-menitosti, na katere nas opozarjajo informacijske table. Ob poteh so mnoge razgledne točke in počivališča, gostinski ponudniki pa vam bodo z veseljem pripravili okrepčilo. Po odličnem zajtrku, ki sta ga pripravila Nataša in Matej, so kolesarji spoznali nove kraje ob 35 km dolgi krožni poti. Tisti, ki pa so bili “preutrujeni”, so ostali v kampu in so ta čas za vse pripravili slasten golaž. Kruh, ki smo ga jedli poleg, je prispevala Pekarna Pepe Škocjan. Ker je bilo v ekspediciji precej nogometašev, nismo zvečer zamudili niti ogle-da “El clasica” in z navijaškim vzdušjem prijetno presenetili našo

Pohod s konji na Javorovico

V petek, 01. maja 2009, je lepo vreme privabilo veliko ljudi in ljubiteljev konj na tradicionalni pohod na Javorovico. Po-hoda so se udeležili tudi konjeniki iz Konjerejskega društva Škocjan. To je potekalo že tretje leto zapored. Zbrali smo se v vasi Imenje pri Šentjerneju na kmetiji Zupančič. Od tam smo se odpravili proti Vrhpolju, kjer smo se pridružili Šentjernejski konjenici in odkorakali proti Javorovici. Po končani slavnostni prireditvi smo se v lepem sončnem popoldnevu odpravili z nasmehom na obrazu nazaj v dolino prepričani, da se drugo leto ponovno srečamo na Javorovici.

Janja Lenart

zelo prijazno gostiteljico. Najbolj pogumni, ki jim adrenalin ni dal miru, so tudi skočili v Kolpo, vendar le za hip, saj je ta imela le 10 stopinj nad ničlo. S kopanjem bo treba še malo počakati!Čas je kar prehitro mineval, prišla je nedelja in pred nami je bila dolga pot domov. Po najtežjem vzponu mimo Semiča, smo zavili proti Dolenjskim Toplicam, kjer nam je malo ponagajala počena guma, vendar smo težavo hitro odpravili. Sledilo je še kosilo v piceriji Cubus na Cikavi, kjer so že padale ideje o naslednjem podvigu. Kljub prijetnemu vikendu in skupnemu druženju smo bili prav vsi veseli, ko smo ugledali domače kraje.Na izlet se nas je odpravilo 19, od tega 12 kolesarjev, ki so za celotno pot v dolžini 156,87 km potrebovali 7 ur in 34 minut. Kljub naporom in rahlo muhastemu vremenu, smo vsi zelo za-dovoljni z izletom. Spoznali smo nekaj novih prijateljev in malo bolje spoznali Belo krajino. Naslednjič gremo verjetno v drug del Slovenije … Greste z nami? www.sdbucka.info


dogodki


Tretji Super 3 pokal

Pomlad že ponuja prve sončne žarke. Te je ŠD Bučka izkoristilo in 17. aprila organiziralo spomladanski del super 3 pokala na as-faltnem igrišču pri POŠ Bučka. Super tri pokal je turnir v malem nogometu s posebej prilagojenimi goli. Ekipo sestavljajo 4 igralci, v igralnem polju pa so lahko največ 3. Udeležba je bila izjemna, saj se je na igrišču zbralo kar 12 ekip iz Bučke, Novega mesta, Rake, Krškega in Cerovega Loga. Ekipe so se razdelile v štiri sku-pine, kjer iz vsake skupine napreduje prvo uvrščena ekipa.Igranje in druženje je potekalo do večernih ur, zato so se zadnje tekme igrale pod refl ektorji. Prvo mesto je tako zasedla ekipa Rođo iz Novega mesta, drugi pa so bili nogometna ekipa Slaščičarna Malaga prav tako iz Novega mesta. Na tretje mesto se je uvrstila domača ekipa iz Bučke. Pokal za najboljšega strelca je osvojil igra-lec zmagovalne ekipe Božo Kostadinovski.


Ure pravljic so se končalePo veliki noči so se prenehale popoldanske dejavnosti v vrtcu im-enovane Ure pravljic, predvidene za vse tiste otroke, ki so dopolnili tri leta in ne obiskujejo vrtca. Organiziranih je bilo kar dvanajst srečanj. Naši otroci so jih z velikim veseljem obiskovali, saj so bile mnogo več kot ure pravljic. Tam so plesali, se igrali igre, se igrali z drugačnimi igračami kot doma, velika zanimivost za otroke pa je bil tudi obisk telovadnice. Zelo sta se z njimi trudili vzgojiteljici Cecilija Šutar in Marjana Povše. Nikoli nista pokazali utrujenosti od dopoldanskega dela z otroki, trudili sta se, da sta vrtec in tudi šolo otrokom, ki so doma, prikazali kot nekaj lepega. Posebna zahvala za veliko slik, risb in drugih izdelkov, ki so jih otroci z mapo dobili na zaključni prireditvi. Otroci nevajeni nastopov so za nas starše zaplesali in bili zelo sproščeni. Vzgojiteljice pa so jim tudi odigrale igrico in s tem dokazale, da svojo službo jemljejo kot nekaj več, pozabile so nase in se spremenile v gozdne živali. Hvala vsem vzgojiteljicam, posebno pa našima Cilki in Marjani, kakor so rekli otroci in naj to poslanstvo še naprej z veseljem opravljajo.

Tina Lenart

iz porodnišnic

Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile:

Darja Bojc iz Gorenje Stare vasi – dečka,Ksenija Krmc iz Dobrave – dečka,Majda Zajc iz Velikih Poljan – deklico,Mateja Kovačič iz Dobruške vasi – dečka in Urška Tramte iz Dolenjih Dol – dečka.

Iskreno čestitamo!

dogodki


Letošnje šole v naravi so se iz skupine Vsevedov udeležili vsi otroci. S seboj smo povabili tudi Mirjam Oberč, ki je skupino zapustila februarja in pet otrok iz skupine Mehurčkov z Bučke.Pred odhodom smo podrobno spoznali pot in kraje do Črmošnjic ter se pogovorili, kje je in po čem je znan ta kraj. V petek smo se vsi zbrali v vrtcu. Po zajtrku smo se odpravili na avtobusno postajo, kjer smo se skupaj s prvima razredoma in z otroki iz vrtca Bučka odpeljali v Črmošnjice. Ko smo prispeli, nas je pozdravila in sprejela pedagoška vodja doma Lipa, ga. Irena. Sledila je malica in nato ogled samega kraja. Pred kosilom smo se razdelili v sobe in pospravili prtljago, skupaj z vzgojiteljicami pa smo oblekli tudi posteljnino. Nato smo dobili še nekaj navodil, določili dežurne pri mizah in se seznanili z redom v domu.Po kosilu so sledile že prve dejavnosti. Z animatorko Ireno smo raziskovali bližnji gozd in se seznanjali z vremenom, merili smo temperaturo, spoznali različne pripomočke za merjenje, določili smer vetra, našli vremensko hišico in jo raziskali.Po vrnitvi smo se igrali še na igrišču pred domom in imeli večerjo. Sledil je nočni pohod s petrolejkami, ki je bil zelo zanimiv. Vodil ga je g. Martin. Ko smo prispeli do doma, je sledilo prhanje in priprava na počitek. Vsaka skupina je imela svojo sobo in vzgo-jiteljico. Po pravljici in vsem, kar spada zraven, smo hitro zaspali, saj je bil dan dolg, poln novih doživetij in spoznanj. Zbudili smo se v sončno jutro in imeli po zajtrku orientacijsko dopoldne z g. Damjanom. Pri reševanju nalog smo bili zelo samostojni in uspešni, za kar je vsaka skupina dobila diplome.Ko smo končali z dopoldanskimi aktivnostmi, smo uredili sobe, pospravili prtljago in odšli na kosilo. Sledil je zaključek, igre na igrišču in ob 15. uri odhod proti Škocjanu. V Škocjanu smo počakali starše, ker smo prišli malo pred dogovorjeno uro. Medtem ko smo iz avtobusa zložili in poiskali vsak svojo prtljago, so ti že prišli. Otroci so veseli stekli k staršem in nekateri takoj začeli s pripovedovanjem doživetij, drugi pa so se le tiho stisnili k njim, vendar lahko rečemo, da so vsi pogumno, aktivno in odgov-orno preživeli dva dni brez staršev in da je to njihovo življenjsko obdobje zdaj bogatejše še s tovrstnimi izkušnjami.

Darinka Matjašič

Najstarejši otroci vrtca iz Škocjana in Bučke – Vsevedi in Mehurčki – v Črmošnjicah pri Semiču

V soboto, 16. maja 2009, je škocjanski Mer-cator obeležil prvo leto uspešnega delovanja v novi stavbi. Dobavitelji so poskrbeli za stoj-nice s prigrizki in pijačo. Prvi kupci, ki so kupili artikle v vrednosti nad 20 €, so prejeli nepredušno posodo, ko pa so pošle, je bil vsak nakup nad 10 € nagrajen z zavitkom prave kave. Poslovodja Darko Praznik se skupaj z vsemi za-poslenimi veseli, saj so postali vzorna trgovina na novomeškem maloprodajnem območju. Še naprej jim želimo obilo poslovnega uspeha!

Metka Prah Zupet

Prva obletnica novega Mercatorja v Škocjanu

dogodki


Zaključek ekošole v Novem mestu

17. 04. 2009 se je 5. razred s Podružnične šole na Bučki udeležil zaključka EKOŠOLE na temo ekologija – povratni viri energije, ki je potekal v Novem mestu. Prireditev ob zaključku projekta EKOŠOLA se organizira ob dnevu Zemlje že nekaj let zapored, otroci z Bučke pa so se je letos udeležili drugič. Na svoji stojnici so pod mentorstvom učitelja podaljšanega bivanja Andreja Resnika predstavili postopek recikliranja odpadnega papirja. Pred obisko-valci, ki so z zanimanjem spremljali izdelavo, smo odpadni papir mleli v kašo, stiskali in novonastali papir sušili na soncu.Celo dopoldne se je na odru prireditvenega prostora odvijal tudi pester kulturni program, kjer so se predstavili tudi naši petošolci. Zapeli so pesem Malo miru. Za sodelovanje smo prejeli zahvalo, knjigo in nekaj paketov vrečk za biološke odpadke.

Andrej Resnik

Ure pravljic

Tako kot prejšnja leta so imeli tudi letos otroci, ki ne obisku-jejo vrtca možnost, da se s svojimi vrstniki srečujejo na Urah pravljic. Družili smo se vsako sredo in četrtek popoldne, od 04. 03. do 09. 04. 2009. Vzgojiteljici Marjana in Cilka sva načrtovali dejavnosti na temo Jaz, Moje telo, Moja družina in Moje okolje. Otroci so v družbi svojih vrstnikov razvijali svoje socialne veščine, govor, gibalne in matematične spret-nosti, se umetniško izražali ter spoznavali svet okoli sebe.

Svoje izdelke so zbirali v mapah, ki so jih na koncu srečanj odnesli domov in pokazali svojim staršem. Zaključno srečanje smo izvedli v sredo, 15. 04. 2009, v jedilnici šole, kjer smo vzgojiteljice zaigrale predstavo Torta za medvedka. Predstavili so se tudi otroci s plesnimi točkami. Ob prigrizku in klepetu smo zadovoljni in s prijetnimi občutki zaključili naša srečanja.

Marjana Povše in Cecilija Šutar

vrtec in šola


Razstava v BTC-juOtroci in vzgojiteljice iz vrtca Škocjan in Bučka smo v mesecu aprilu pripravili dve razstavi v novomeških prostorih BTC-ja. Prva je bila na temo Velika noč, druga pa je potekala v okviru dneva Zemlje na temo Ekologija. Za vse tiste, ki si razstave niste ogledali, naj vam sporočimo, da bomo pripravili še eno v mesecu juniju na temo Počitnice. Vabljeni k ogledu.Zahvaljujemo se g. Franciju Tršinarju, ki nam je omogočil posta-vitev razstave in poskrbel za stojnici.

Lidija Šinkovec

Ljubezen

Ljubezen je moč, moč do ljudi.Ljubezen je dar, ko se ti zdi,da svet je tvoj.

Sveta brez ljubezni ni.Potem tu vladal bi mrak.Ljubezen je, mraka pa ni,zato imejmo radi ljudi.

Leon Hočevar, 5. p

Ko sem se prvič zaljubila,sem na druge pozabila.

Šola me ni več morila, ampak sem dobila krila.

Letala sem daleč proč,dokler nastal ni srčkan cmok.

Poštar mi prinašal je darila,vseh sem se takoj lotila.

Več kot vsa darila mi pomenil je objem.Čigav vam ne povem.

Tina Gradišar, 5. p

Ljubezen je lepa stvar,ko se zaljubiš ti za drugo nič ni več mar.

Med oblaki plavam in se mi zdi,da mi nič več ne diši.

Po naravi se sprehajam,čudovit vonj cvetlic vdihavam.

Nina Šenk, 3. p

Ljubezen dveh

Med cvetlicami na jasi,dva metulja se lovita,na cvetočem tam drevesu,pa dva ptička žvrgolita.

Prišel je čas pomladi,vse na novo se začne,tudi ljubezen pri ljudeh,vedno vnovič vname se.

Kaj je to ljubezen, jaz ne vem,slišim pa, da je najlepša,kadar fant in deklica se do ušes zaljubita.

Nika Jelinič, 3. p

Na podružnici smo ustvarjali na temo ljubezniLjubezen je moč, moč, ki doleti vsakega.

Včasih zgodaj ali pozno.

Lahko traja večno ali samo kratek čas.

Ljubezen je lahko srečna ali nesrečna.

Lahko je prva, druga ali nešteta.

Ljubezen je tista, ki vedno nekje živi.

Gregor Hočevar, 3. p

Če jaz bi bil sonce, ti bila bi moj prvi jutranji žarek.

Če bil bi mesec, ti bila bi moja mesečina.

Če bil bi zvezda, ti bila bi moj utrinek, ker si topla kot žarki sonca,čudovita kot mesečina,edinstvena kot so utrinki.

Kristjan Hočevar, 3. p

vrtec in šola


20. 04. 2009 smo na Podružnični šoli Bučka imeli dan odprtih vrat, ki je bil namenjen delu v delavnicah, kjer so otroci pokazali svojo ustvarjalnost in se predstavili svojim staršem. V prvem in drugem razredu so pod mentorstvom Martine Granda izdelovali vetrnice, v tretjem pa čestitke pod vodstvom Urške Rudman. Izdelane čestitke so otroci podarili KORK Bučka. Učenci četrtega razreda so delali poskuse na temo ZRAK pod vodstvom Martine Granda,

Dan odprtih vrat na Podružnični šoli Bučkapetošolci pa so izdelali dva modela našega osončja, pri čemer sem jim pomagal Andrej Resnik. Ob koncu dopoldneva so učenci vsem obiskovalcem in drug drugemu predstavili svoje izdelke in rezultate poskusov, hkrati pa so predstavili tudi tri raziskovalne naloge na temo ‘Šege in navade nekoč’, ki so nastale kot rezultat raziskovanja in dela otrok v preteklih mesecih.

Andrej Resnik

Zbiranje odpadnega papirja na BučkiSpet je tu pomlad, ki je običajno čas za zbiranje starega papirja tudi na Bučki. V sredo, 22. aprila 2009, je pred šolo stal kontejner, ki smo ga letos še posebej pridno polnili. Zbrali smo največ papirja do sedaj – kar 2050 kg. Z denarjem, ki smo ga po odvozu zbranega papirja zaslužili, bomo na Podružnični šoli in v vrtcu na Bučki kupili športne rekvizite.Vsem, ki ste pri akciji pomagali in sodelovali, se otroci, učitelji in vzgojiteljice z Bučke zahvaljujemo. Poleg denarja, ki ga tako zber-emo, je najpomembnejši zgled, ki ga damo otrokom. S svojim ravnanjem že od malih nog tako storijo nekaj dobrega za naravo.

Andrej Resnik

vrtec in šola


Šola v naraviUčenci 1. razreda smo se v mesecu aprilu odpravili v šolo v naravi v CŠOD Lipa v Črmošnjicah. Spoznali in naučili smo se veliko novega in zanimivega. Učenci so se preizkušali v lokostrelstvu in pastirskih ig-rah, se igrali orientacijsko igro Lov na lisico ter spoznali nekaj lastnosti o gozdu. Petkov večer smo preživeli na prostem in uživali v

nočnem pohodu. V soboto smo se vračali domov polni novih doživetij in prijetnih izkušenj. Imeli smo se zelo lepo.

Anka Blatnik Gorenc

Všeč mi je bilo, ko smo iskali najstarejšo hišo, lipo in gasilski dom. Zelo mi je bilo zanimivo, ko sva bila z Maticem skupaj v sobi. (Matija Mehak, 1. a)

Všeč mi je bilo, ko smo streljali z lokom in podirali keglje. Zelo zanimive so mi bile »pastirske igre«. (Anja Kirar, 1. a)

Zanimivo mi je bilo, ko smo metali »palice v koze«. Najbolj všeč mi je bil nočni pohod. V sobi smo se igrali z igračami, ki jih je pri-nesel Blaž. (Dejan Kralj, 1. a)

V šoli v naravi smo veliko hodili, se igrali z igračami. Všeč mi je bilo, da sem lahko enkrat prespal. Najbolj všeč mi je bila igra Lov na lisico. (Matic Janežič, 1. a)

Všeč mi je bilo, ko smo streljali z lokom in da sva se z Dejanom lahko igrala v sobi. (Blaž Žagar, 1. a)

Všeč mi je bilo, ko smo se zvečer odpravili na nočni pohod. Všeč mi je bilo, da smo v sobi lahko ležali. Ko smo streljali z lokom, sem zadela v sredino. (Anja Mlakar, 1. a)

Všeč mi je bilo, da smo se lahko igrali z lego kockami. (Jure Krnc, 1. a)

Všeč mi je bilo, ko smo streljali z lokom in igrali nogomet in odšli v gozd, kjer smo opazovali drevesa in liste. (Jaka Šinkovec, 1. a)

Najbolj všeč mi je bilo, ko sem streljala z lokom. Spoznala sem različne loke. Všeč mi je bilo, ker sem lahko bila v sobi s prijatelji-cami. (Eva Bobič, 1. a)

Všeč mi je bilo, ko smo streljali z lokom in se igrali razne igre. (Gaj Kunstelj, 1. a)

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo streljali z lokom, lovili lisico in postiljali postelje. (Žiga Kovaček, 1. b)

Všeč mi je bilo, ko sem spal na pogradu in pil sladek čaj. Rad sem streljal z lokom in jedel makarone. Odkrili smo smrekovega lubadarja. (Kevin Vidrih, 1. b)

Všeč mi je bilo streljanje z lokom in ker smo prespali v domu. Iz rastlin smo naredili ‘’sok’’

in ga vonjali. Bili smo veverice, iskali orehe in se igrali mehurčke. Rada sem bila na jutranji telovadbi in v veveričjem kotičku, kjer smo se igrali. (Ana Petrinić, 1. b)

Všeč mi je bilo, ker smo imele dekleta svojo sobo. Iskali smo tudi sledi živali in streljali z lokom. (Maja Kirar, 1. b)

Bilo mi je všeč, ko smo gledali zajčka, želvo, risali znak za našo sobo in ko smo skrivali orehe. (Boštjan Ziherl, 1. b)

Všeč mi je bilo, ko smo sami pripravili pos-teljo za spanje, lovili lisico, izdelali znake za svojo sobo, podirali keglje. Žalostna sem bila, ker je mojo posteljo zasedla sošolka. (Špela Vdovč, 1. b)

Všeč mi je bila jutranja telovadba in nočni pohod. (Špela Cekuta, 1. b)

Všeč mi je bilo, ko sem bil dežuren in pripravil mizo, ko sem jedel kosilo, pripravil posteljo in iskal lisico. Videl sem mravljišče. (Tadej Makovec, 1. b)

Šola v naravi

vrtec in šola


Spomladanski pohod

Prišla je pomlad in temu primeren čas, ko se z veseljem spet lahko razgibamo na soncu. Pohodniki iz vrtca in šole smo kljub muhastemu aprilu poskrbeli za svoje zdravje in se skupaj s starši podali na krajši pohod. Zbrali smo se v petek popoldne pred šolo v Škocjanu in vsi razigrani zakorakali proti lovskemu domu Škocjan. Tam je najmlajše pohodnike čakala igra Iskanje zaklada. V bližnji okolici so morali poiskati zaklad in rešiti za-stavljeno uganko. Pot smo nadaljevali po gozdni poti do vasi Vinica in nato dalje proti vasi Osrečje. Med potjo smo še enk-rat iskali zaklade, s katerimi pa smo se lahko posladkali. Veseli in nasmejani smo se vračali nazaj proti Škocjanu in ugotovili, da smo se imeli zelo lepo.

Anka Blatnik Gorenc

Tudi škocjanski učenci in učitelji hitro in zanesljivo računajoV organizaciji Zavoda RS za šolstvo je potekalo v soboto, 4. apri-la 2009, v računalniških učilnicah Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju fi nale državnega tekmovanja v Hitrem in zanesljivem računanju, ki ga v tujini poznajo pod imenom LEFO. Omenjeno tekmovanje, ki spodbuja računsko in digitalno pis-menost ter motivira za matematiko, je potekalo preko spletne strani http://sl.lefo.net/ v treh tekmovalnih krogih, ki so trajali po dva tedna, z začetkom v mesecu novembru. Najboljši tekmov-alci so se uvrstili v fi nale državnega tekmovanja, ki je potekalo v Črnomlju v živo. Nekoliko drugačno tekmovanje od že uveljavljenih je bilo iz-vedeno prvič v šolskem letu 2005/2006, ko je preko svetovnega spleta tekmovalo 200 slovenskih učencev. Naslednje leto je število

tekmovalcev naraslo, zato je bilo fi nale izvedeno v živo. V šolskem letu 2007/2008 je tekmovalo že več kot 1500 učencev in prvič se je zmagovalka državnega fi nala udeležila mednarodnega tek-movanja, ki je bilo v Litvi.

V letošnjem šolskem letu se je tekmovanja udeležilo že 3551 udeležencev v šestih starostnih skupinah. V fi nale se je uvrstilo 63 tekmovalcev, med njimi tudi dva predstavnika Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.Učenec četrtega razreda Luka Lenart je v kategoriji učencev 4. in 5. razreda dosegel odlično 6. mesto, učitelj Aleksander Božič pa je v kategoriji odraslih dosegel prvo mesto.

V okviru tedna vseživljenjskega učenja bo na šoli potekala podrobnejša predstavitev projekta za občane. Na predstavitev, kjer bo mogoče spoznati matematično orodje in načine, s kater-imi lahko samostojno krepimo in razvijamo računske in miselne sposobnosti in pri tem pomagamo tudi našim otrokom, ste še posebej povabljeni starši šolskih otrok.V upanju, da bosta fi nalista tudi na svojo okolico prenesla računarski virus, jima iskreno čestitamo!

Marjan Cerinšek

vrtec in šola


Bralni značkarji na Mini BologniApril je pri nas in po svetu že vrsto let praznični mesec knjige. 2. aprila smo se pridružili praznovanju svetovnega dneva mladinske književnosti v spomin na rojstvo velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, 20. april smo si Slovenci izbrali kot dan slovenske knjige, 23. aprila pa smo skupaj z Zemljani prazno-vali svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po Sloveniji so se zvrstile številne prireditve posvečene knjigi in branju.Na naši šoli pa smo april zaokrožili z zaključno prireditvijo Bralne značke, ki je bila v petek, 24. aprila 2009, dopoldne. Z njo smo se pridružili sklepu 49. sezone Bralne značke v Republiki Sloveniji. Rdeča nit naše prireditve je bila misel Branje je užitek, zato smo sledili razmišljanju Slavka Pregla, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki ga je zapisal v poslanici ob dnevih knjige:

»Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Zanje so vsi bralci enakovredni: tisti, ki berejo in nič ne vidijo, tisti, ki od njih kaj odnesejo, tisti, ki so jih o prebranem polna usta, in tisti, ki o vsem molčijo. Kn-jige so domovanje intimne dvojine: najprej pisatelja in rokopisa in na koncu knjige in bralca. Slovenci sodimo med dobre bralce. Radi vstopamo v zapisana življenja drugih, ker s tem bogatimo svoja. Všeč so nam svetovi, sestavljeni iz petindvajsetih črk. Moč teh znakov je neizmerna; v njih je shranjena preteklost, sedanjost in prihodnost človeštva.«Gost prireditve je bil gospod Drago Pirman, knjižničar iz Knjižnice Brežice. Učencem in zaposlenim je predstavil razstavo Mini Bologna, ki jo je začel oblikovati in ustvarjati leta 1992. To je razstava mladinskih knjig v tujih jezikih in hkrati edina potujoča razstava tujejezičnih knjig za mladino v Sloveniji. Ime je dobila po italijanskem mestu BOLOGNA, kjer je že desetletja vsako pomlad mednarodni sejem otroške in mladinske literature. Fond zbirke, ki vsebuje 505 bogato ilustriranih mladinskih knjig iz 44 držav, je le kaplja v morju knjig, razstavljenih na sejmu, zato tudi pridevnik MINI Bologna.Šolski obiskovalci in otroci z vrtca so potovali med tujejezičnimi kulturami, jeziki in pisavami. Avtor razstave nam je tako želel približati različne jezike v izvirni obliki in pisavi, predvsem pa želi tudi z bogato ilustriranimi knjigami premostiti jezikovne

pregrade, saj barvitost ilustracij nadomešča nepoznavanje jezika in pisave. Gledalci ne glede na starost »berejo« knjige drugače, intuitivno. Vsi pa smo postali bogatejši za spoznanje, da knjige resnično gradijo mostove med ljudmi, saj te v trenutku popeljejo na različne konce sveta. Metelkov hram učenosti v šolskem letu 2008/09 obiskuje 310 me-telkarjev. Bralno značko je osvojil 201 učenec. Na razredni stopnji je 142 bralnih značkarjev, na predmetni 59, na POŠ Bučka pa 27. Petnajst devetošolcev pa si je prislužilo laskavi naziv zlati bra-lec – zlati bralni značkar za zvestobo dobri knjigi vseh 8 let. To so: Barbara Dolenšek, Nataša Gruden, Ana Lucija Hočevar, Tadeja Križnik, Klavdija Ogrinec, Teja Podržaj, Karmen Ponikvar, Sofi a Proni Iglič (9. a); Katja Banič, Anja Cizel, Matej Hočevar, Alen-ka Klobučar, Tadej Peterlin, Tjaša Pirman (9. b). Ti bralci bodo konec maja v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu prejeli knjižno nagrado, šola pa jim je poleg priznanja podarila še majico Bralne značke. Gospod Drago Pirman in v. d. ravnateljice gospa Mateja Korenič sta vsem bralnim značkarjem čestitala in jim zaželela uspešno bralsko pot tudi v prihodnje, vsakemu zlatemu bralcu pa sta še posebej močno stisnila roko. Vso pohvalo in zahvalo pa moram izreči tudi razrednikom na razredni stopnji ter mentoricam na predmetni stopnji za vzpod-bujanje mladih bralcev k branju in razmišljanju o prebranem.

Marinka Cerinšek,mentorica Bralne značke

vrtec in šola


Raziskovalci na OŠ Frana Metelka Škocjan so v šolskem letu 2008/2009 pridno pripravljali raziskovalne naloge in zapisovali informacije o šegah in navadah v občini Škocjan. Svoje podatke so zbrali v kar 24 raziskovalnih nalogah, ki so vsekakor vredne tako ogleda kot tudi branja. Zapisovanja so se lotili celo prvošolci in njihovi raziskovalni nalogi sta prav posebni mojstrovini, polni zanimivih informacij ter prava paša za oči. Vse raziskovalne naloge so bile predstavljene učencem šole in komisiji na izviren in poučen način ter popestrene tudi z

Kako je potekal pouk nekoč, so nam prikazali učenci iz podružnične šole Bučka.

Priprave na poroko so bile zahtevno opravilo, jedi pa okusne in mamljivo dišeče. Ženin se je moral za nevesto pošteno potruditi.

Plesa na ohceti ni manjkalo.

Raziskovalne naloge učencev OŠ Frana Metelka Škocjandramatizacijo in folklornimi vložki, devet predstavitev pa ste si lahko ponovno ogledali tudi v sklopu dneva odprtih vrat, ki smo ga obeležili ob dnevu Zemlje, 22. 04. 2009.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri nastajanju raziskovalnih nalog in s tem prispevali, da stari običaji ostajajo živi tudi v današnjih časih.

Sabina Hočevar,koordinatorica raziskovalni nalog

Na 22. april 2009, svetovni dan Zemlje, so se na široko odpr-la vrata Metelkovega hrama učenosti. Glede na to, da je naša Zemlja naš dom in je zato za nas neprecenljive vrednosti, smo se odločili, da ta dan posvetimo njej. Poleg tega smo obeležili še leto astronomije ter Darwinovo leto. Predstavili pa smo vam tudi neizmerno bogastvo ljudskih šeg in navad v naši dolini.

V prvi triadi so izvajali naslednje delavnice: Okolju prijazne potrebščine,Okolju prijazna čistila inKje se skriva energija.

Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Frana Metelka ŠkocjanV drugi triadi so izdelovali model osončja, spoznavali astronomi-jo, vzeli pod drobnogled našo šolo – kako ravnamo z energijo ter spoznavali dobre in slabe navade povezane z rabo energije.

V tretji triadi smo obeležili svetovni dan Zemlje, Darwinovo leto ter leto astronomije, poseben poudarek pa smo dali raziskovanju Darwinove poti.

V dopoldanskem delu dneva so potekale tudi predstavitve razisk-ovalnih nalog po posameznih triadah; ogledali so si jih tudi gostje ter starši.

vrtec in šola


Poleg tega se je naša šola tudi tokrat predstavila na prireditvi v planetu Tuš Novo mesto, s katero šole nekdanje novomeške občine obeležujejo dan Zemlje. Prireditev je bila 17. 4. 2009, našo šolo pa je letos zastopala podružnična šola Bučka, in sicer učenci 5. razreda pod mentorstvom učitelja Andreja Resnika. Izvedli so de-lavnico Izdelava papirja, sodelovali pa so tudi v kulturnem pro-gramu s pesmijo Malo miru.

Zdaj pa še nekaj besed o akciji zbiranja starega papirja. Potekala je pod geslom: »Rešimo vsaj eno drevo!«. Izvedli smo jo 24. 3. 2009, skupaj pa smo zbrali 15045,8 kg papirja in s tem rešili 275 dreves.Devetošolci so zbrani denar porabili za plačilo zaključne ekskur-zije, ostali denar pa so namenili za olepšanje naše okolice, za nasa-ditev rastlin in za nakup prtov za šolsko jedilnico. Najboljši razred, ki je zbral največ papirja, je 6. a. Zbrali so 1143,5 kg papirja in so rešitelji 21 dreves. Drugo mesto je zasedel 3. b-razred, ki je zbral 771 kg papirja, in tretje mesto 3. a-razred s 714 kg papirja.

Letošnja akcija zbiranja papirja, s katero ja vsak razred skušal rešiti vsaj eno drevo, je vzpodbudila devetošolce, ki se poslavljajo od domače šole, da posadijo drevo vrste ginko z namenom ohran-jati naravno raznovrstnost in naravno dediščino. Naj omenimo, da je ta vrsta dejansko živi fosil in ker letos slavimo 200 let ro-jstva očeta razvojnega nauka, Charlesa Darwina, ki so ga prav na-jdbe različnih fosilov prepričale, da je narava spremenljiva, so se odločili za to staro drevesno vrsto.

V sredo, 22. 4. 2009, smo učenci 9. razredov pred šolo posadili drevo vrste ginko. Ginko je živi fosil, posadili pa smo ga z namenom, da bi pomagali ohraniti to redko drevesno vrsto. Z našim dejanjem je prišlo tudi do ideje, da bi v bodoče vse generacije 9. razredov posadile svoje drevo in tako bi z leti nastal park devetošolcev. S tem se nas bodo spominjale še mnoge generacije za nami, poleg tega pa bo okolica šole prijetno zelena.

Anja Cizel

Drevesa so trdoživa bitja, preživijo lahko več generacij ljudi in poznajo zgodovine narodov, zato jih moramo ohranjati. Devetošolci predlagajo, da sajenje dreves zadnje generacije na šoli postane tradicionalno. Tako bo vsaka generacija pognala korenine v domačem kraju, prepletla vezi in se zapisala večnosti.

Dan je potekal …Danes mi je bilo zelo všeč, saj mi je bilo od nekdaj všeč razisko-vanje pri biologiji. Malo smo tudi ponovili znanje geografi je ter ugotovili, da včasih ni potrebno ogromno razmišljati, ampak samo pogledati okoli sebe.

Všeč mi je bilo učenje na zabaven način.

Današnji dan mi je bil zelo všeč, saj je minil hitro in zanimivo. Bilo je tudi zelo poučno.

Združili smo prijetno s koristnim.

Tim za pripravo dneva odprtih vrat

vrtec in šola


Ko si mlad, pomisliš: starost, oh, kje je še to! Še ne zavemo se dobro, pa je že tukaj! V mladosti je človek zaposlen sam s seboj in s tem, kako se bo čim prej postavil na noge in zaživel svoje življenje. Poln je življenjske energije, načrtov, optimizma. Življenje pa, žal, nemalokrat prinese tudi manj lepa in žalostna doživetja, ki jim nihče ne more ubežati. Takrat življenje piše temnejše pla-ti. Menjajo se obdobja – svetla in temna. In prav v tem je njegov čar.Temu z gotovostjo pritrjujejo naši sosedje, prijatelji – vaščani, ki so v letošnjem letu že praznovali svoj okrogli jubilej in smo jih

Obiski starostnikov ob njihovih okroglih jubilejih

Jesen, jesen,ti lepi bajni čas,

ne zveni mi.Mladost, mladost,

ne hodi iz srca,zeleni mi!

(Murn)

predstavniki KORK Bučka obiskali v nji-hovem domačem okolju, kjer preživljajo jesen svojega življenja. Med njimi so svo-jih polnih 80 let dočakali g. Albin Robek,

ga. Frančiška Hočevar in ga. Jožefa Prah. Častitljiv jubilej 90 let pa je v letošnjem letu praznovala ga. Julijana Jelinič, ki smo jo na njenem domu skupaj z županom Antonom Zupetom prav tako obiskali predstavniki KORK Bučka. Nekateri naši vaščani so našli svoj drugi dom v Domu starejših v Sevnici, kjer smo obiskali g. Ano Vajs, ki je dopolnila 80 let.Vsem jubilantom ISKRENO ČESTI-TAMO in želimo obilo zdravja in dobrega počutja.

Ivi Lanišnik, tajnica KORK Bučka

upokojenci


34. športne igre

07. 04. 2009 so v Škocjanu potekale 34. športne igre pokrajin-ske zveze DU Dolenjske in Bele krajne. Škocjanski upokojenci smo gostili 20 ekip. Priredili smo moško ekipno tekmovanje v pikadu.Rezultati sodelujočih ekip so bili sledeči:1. Škocjan,2. Črnomelj,3. Uršna Sela.Zmage se je veselila domača ekipa, zato jim čestitamo.

Vrstni red najboljših posameznikov pa je bil naslednji:1. Janez Horvat, DU Uršna Sela,2. Stane Klobučar, DU Črnomelj,3. Jože Rudman, DU Škocjan.

Vsem sodelujočim čestitamo. Ponovno smo doživeli prijetno druženje, predvsem pa je pomembno sodelovati.Šele ko človek duhovno zraste, premore duhovno bogastvo – skromnost.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Julijana JeliničNa Štritu se je 01. 05. 1919 rodila mama Julijana. V družini je bilo pet otrok. Za praznik dela je dopolnila devetdeset let. Našega prihoda in voščila je bila zelo vesela.Živi v lični hišici na Jarčjem Vrhu. Mož, pismonoša, ji je pred leti umrl. Imela sta pet otrok, ki sedaj poskrbijo za mamo, da ni osamljena. Zares, kratko je življenje. Človek si mora privoščiti, da ga preživi veselo od jutra do večera. Leta pridejo in gredo, nič ni stalnega v življenju. Zato svoj čas izpolnite v zdravju, sreči in veselju. To Vam želimo up-okojenci.


Visoki jubilej Jožeta Giodanija24. aprila je minilo 90 let, odkar je v Hrastju, uradno Klenoviku, privekal na svet Jože Giodani. V družini je bilo pet otrok. Živo ima samo še eno sestro. Z ženo sta imela pet otrok, dva sta umrla že zgodaj zaradi bolezni. Sedem let je vdovec, žena mu je umrla v devetdesetem letu star-osti. Praznovala sta še zlato poroko. Živi s hčerko in tudi sin ima poleg hišo, da ni tako osamljen.Pove, da je teh 90 let hitro minilo in da je bilo najtežje med vojno, ker je bil za vsakim grmom sovražnik.Vse življenje je kmetoval in seveda čebelaril. Čebelice je vzljubil tudi sin, ki nadaljuje očetovo poslanstvo.Živel je lepo, z ženo sta se spoštovala. Izrekel je zelo lepo misel: »Če živiš v zadovoljstvu, je lahko življenje dolgo in zdravo, seveda pa na koncu pride bolezen in smrt.« Pa še kako je ta misel pravil-na. Nikoli nihče ni rekel, da je življenje lahko, rekli so samo, da se splača živeti.Še veliko zdravja Vam želimo upokojenci.


upokojenci


Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografi j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna.Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.

Tekmovanje harmonikarjevV soboto, 18. 04. 2009, je v prostorih dvorane gostilne Luzar potekalo 8. tekmovanje harmonikarjev. Za pokal Škocjana se je potegovalo kar 60 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah glede na starost tekmovalcev. Sod-niki Jani Lipičnik, Emil Šinkec in Borut Zaletelj so skladbe har-monikarjev poslušali ter izbrali najboljše.V 1. skupini je zmagal Blaž Drofenik iz Ajdovščine, druga je bila Kaja Jelinič iz Bučke, tretji pa Miha Grmek iz Ajdovščine.V 2. skupini je postal zmagovalec Anže Počkar iz Sežane, dru-go mesto je pripadlo Mateju Markeljcu iz Mokronoga, tretje pa Gašperju Kastelicu iz Novega mesta. V 3. skupini si je prvo mesto pridobil Mitja Bukovec iz Rake, drugo Luka Andrejčič iz Šentjerneja in tretje Jaka Fidel iz Knežaka. V 4. skupini je zmagal Blaž Brudar iz Novega mesta, drugo mesto je zasedel Ta-

dej Golobič iz Semiča, tretje pa Uroš Hribar iz Radomelj. V 5. skupini je prvi stolček zasedel Tadej Hočevar iz Mačkovca pri Škocjanu, drugo Erik Šavron iz Gračišča in tretje Rok Legan iz Dvora. V 6. skupini je zmagal Franc Vegelj iz Cerkelj ob Krki, drugi je bil Vinko Ušeničnik iz Žabnice pri Kranju in tretji Stane Makovec iz Preserij.Absolutni zmagovalci, to so to so tisti tekmovalci iz vseh kate-gorij, ki so ne glede na kategorijo dosegli najvišje število točk, pa so postali: Blaž Brudar iz Novega mesta z 71,5 točkami, Tadej Golobič iz Semiča z 70,5 točkami in Tadej Hočevar iz Mačkovca pri Škocjanu z 69,9 točkami. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil sedemletni Kevin Poredoš iz Brusnic, najstarejši pa gospod Vinko Ušeničnik iz Žabnice pri Kranju, ki bo kmalu dopolnil 76 let. Lepo se zahvaljujemo gostilni Luzar, ge. Rositi in g. Ivu, za prostor, g. županu Antonu Zupetu za vzpodbudne besede, Janji Lunka za povezovanje programa, Lu-ciji Vene za računalniško obdelavo, OŠ Frana Metelka Škocjan za ozvočenje in Jožetu Grandi za upravljanje z ozvočenjem.

Turistično društvo Škocjan:Jerneja Kic, predsednica in

Janja Rupar, tajnica

Sudanska misija je razstava o našem rojaku in misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju. Na sferično postavljenih belih in mo-drih panojih, ki simbolizirajo tok Belega in Modrega Nila, sočasno potekata dve zgodbi; življenjska pot misijonarja od rojstva do smrti in njegovo geografsko potovanje po afriškem Nilu, ki se izteče na 40 vzporedniku severno od ekvatorja hkrati s točko njegove smrti v Neaplju. Razstavo, na kateri je predstavljena najstarejša zbirka afriških predmetov v Evropi, si bo moč ogledati do oktobra 2009.

Metka Prah Zupet

dogodki


Spomladanska čistilna akcija Občine Škocjan

Tomažja vasPolnjenje kamiona za odvoz smeti

Stranje, Dobrava

Bučka

Hudenje

Igrišče na Štritu

Cenacolo

Malica v Tomažji vasi

Stranje

Zagrad, Klenovik, Poljane

Dolenje Dole

Dolski potok

Grmovlje

Škocjan

Štrit

Zloganje

Škocjan

V okolici vodovodne vrtine

fotoreportaža


V sistemu ISOMAX hiše ne ogrevamo na klasi ni na in. Na zunanjih stenah hiše je izveden cevni register, v katerega se dovaja medij iz zemeljskega hranilnika s temperaturo 18°C in na ta na in ustvarimo temperaturno bariero na steni, ki prepre uje v zimskem asu ohlajanje in v poletnem asu pregrevanje zgradbe. Prezra evanje se vrši preko protito nega inox izmenjevalnika »cev v cevi«, ki je ravno tako vgrajen v zemeljskem hranilniku pod hišo. Izkoristek takega izmenjevalnika je zelo visok, ker izrablja temperaturo zemeljskega hranilnika in temperaturo odpadnega zraka ter doseže 98 % izkoristek. Poraba energije za ogrevanje, hlajenje in prezra evanje je od 5 do 12 kWh/m2/leto, z 10 cm fasade in okni 1.1K. (Hiša s 100 m2 porabi za 50-120 evrov energije na leto).

PRIHODNOST OGREVANJA, HLAJENJA in PREZRA EVANJA

Tel.: 07 33 747 20 Fax.: 07 33 747 21 E-pošta: [email protected] www.dulc.si www.isomax.si

Stranje pri Škocjanu 7 8275 Škocjan

ISOMAX Je sistem ogrevanja, hlajenja in prezra evanja z izkoriš anjem son ne in geotermalne energije. Kako sistem deluje? Pod strešno kritino so instalirane cevi, ki absorbirajo temperaturo in jo shranjujejo v zemeljski hranilnik pod hišo, iz katerega se toplota vra a na stene hiše.

... KER NAM SONCE IN ZEMLJA NE POŠILJATA RA UNOV ZA ENERGIJO …

proizvod g. Dipl.-ing., Phys. Edmond D.KRECKÉ. Lastnik pravice za Slovenijo je DULC, d. o. o. .

je patentiran

Slovenski etnografski muzej v Ljubljani razstavljaSudansko misijo Ignacija Knobleharja 1848-1858

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=6&c_id=46906

Obiskovalci razstave, ki jo je odprl dr. Stojan Pelko, sekretar

na Ministrstvu za kulturo.V ozadju zbirka ročno

kovanih sulic – živa prazgo-dovina v 19. stoletju.

Osmrtnica dr. Ignaciju Knobleharju v Zgodnji Danici.

Zadovoljstvo na obrazu g. Marka Freliha.

Ob prihodu najprej zagledamo panoje, ki predstavljajo Škocjan in Knobleharjevo mladost.

Avtor razstave g. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti, razlaga vsebino.

Stolček afriškega poglavarja in drugo okrasje.

Različen afriški nakit.

Upodobitev dr. Ignacija Knobleharja v njegovem šotoru skrajno levo.

Razgovor z avtorjem po ogledu zbirke. Afriško okrasje.

Predmeti izdelani iz nosorogove roževine.

Pipe za kajenje tobaka.

Documents

Številka Letnik 15 Veliki traven - maj 2009 Poštnina …Malo je potrebno, da se nam odprejo velika spoznan-ja, le upati in zaupati si moramo. Bliža se KNOBLEHARJEVO, zato predlagajte