The Shock Doctrine

ANGAŽIRANA PUBLICISTIKA

03_doktrina soka-prelom_zepka.indd 1 1/27/10 6:58:32 AM

Naomi Klein: Doktrina šoka Razmah uničevalnega kapitalizma

Naslov izvirnikaThe Shock Doctrine – The Rise of Disaster Capitalism

© Naomi Klein, 2007© za izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, d. d.,

Ljubljana 2010

Prevedla Barbara Simoniti

CIP ‒ Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

339.9327

KLEIN, Naomi Doktrina šoka : razmah uničevalnega kapitalizma / Naomi Klein ; [prevedla Barbara Simoniti]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2010. – (Zbirka Žepnice / Mladinska knjiga)

Prevod dela: The shock doctrine

ISBN 978-961-01-1071-2

248794368

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga so tudi na internetu:

Brez pisne ga dovo lje nja Založbe je pre po vedano repro du ci ra nje, distri bu ira nje, javna priobčitev, pre de la va ali druga upo ra ba tega avtor ske ga dela ali nje go vih delov v kakršnem koli obse gu ali postop ku, hkra ti s foto ko pi ranjem,

tiskanjem ali shra ni tvi jo v elek tron ski obli ki, v okvi ru določil Zakona o avtor ski in soro dnih pra vi cah.


Naomi Klein

DOKTRINA ŠOKARazmah uničevalnega kapitalizma


Aviju, spet


Aviju, spet


Vsaka sprememba je sprememba téme.– César Aira, argentinski romanopisec,

Cumpleaños, 2001


7

Vsaka sprememba je sprememba téme.– César Aira, argentinski romanopisec,

Cumpleaños, 2001

Vsebina

UvodPrazno je lepo: Tri desetletja izbrisovanja in prirejanja sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Prvi delDva doktorja šoka: Raziskovanje in razvoj . . . . . . . . . . . .39 1. Mučilni laboratorij: Ewen Cameron, CIA in manično prizadevanje, da bi izbrisali in spremenili človeški um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 2. Drugi doktor šok: Milton Friedman in iskanje laboratorija za laissez-faire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

Drugi delPrvi preizkus: Porodni krči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 3. Stanje šoka: Krvavo rojstvo kontrarevolucije . . . . . 107 4. Brisanje z lista: Teror opravi svoje delo . . . . . . . . . . 137 5. »Povsem nepovezano«: Kako se je neka ideologija očistila svojih zločinov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

Tretji delPreživeti demokracijo: Bombe, narejene iz zakonov . . . 177 6. Rešeni z vojno: Thatcherizem in njegovi koristni sovražniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 7. Novi doktor šok: Gospodarsko vojskovanje zamenja diktaturo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 8. Kriza deluje: Predstavitev šokterapije . . . . . . . . . . . 211


8

Četrti delIzgubljeno s tranzicijo: Medtem ko smo jokali, medtem ko smo trepetali, medtem ko smo plesali . . . 231 9. Zaloputniti vrata zgodovini: Kriza na Poljskem, pokol na Kitajskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 10. Demokracija, rojena v verigah: Utesnjena svoboda Južnoafriške republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 11. Kres mlade demokracije: Rusija izbere »Pinochetovo opcijo« . . . . . . . . . . . . 294 12. Kapitalistični id: Rusija in nova doba divjega trga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331 13. Naj gori: Plenjenje Azije in »padec drugega berlinskega zidu« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 354

Peti delŠokantni časi: Razmah kompleksa uničevalnega kapitalizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 14. Šokterapija v ZDA: Balon domovinske varnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 381 15. Korporativistična država: Odstraniti vrtljiva vrata, vstaviti obokani prehod . . . . . . . . . . 415

Šesti delIrak, sklenjeni krog: Pretirani šok . . . . . . . . . . . . . . . . . 437 16. Odprava Iraka: Iskanje »modela« za Bližnji vzhod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439 17. Ideološki povratni udarec: Zelo kapitalistično uničenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460 18. Sklenjeni krog: Od nepopisanega lista do požgane zemlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 486


9

Sedmi delGibljivi zeleni pas: Nevtralna območja in zaščitni zidovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 517 19. Izpraznjenje obale: »Drugi cunami« . . . . . . . . . . . . 519 20. Uničevalni apartheid: Svet zelenih pasov in rdečih pasov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 546 21. Izgubljanje mirovne pobude: Izrael kot opozorilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 570

SklepŠok popušča: Razmah ljudske obnove . . . . . . . . . . . . . . 598

Opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .630

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .745

Barbara Simoniti: Opomba prevajalke . . . . . . . . . . . . . . 754

Tomaž Mastnak: Uničevalen in globalen od začetka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 759



DOKTRINA ŠOKA


12


13

Uvod

PRAzNO je lePO

Tri deseTleTja izbrisovanja in prirejanja sveTa

Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja. Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso je spridilo svojo pot na zemlji.Bog je rekel Noetu: »Sklenil sem, da je prišel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom po kon čal z zemljo vred.«Prva Mojzesova knjiga (Geneza) 6,11–13

Presenečenje in strahospoštovanje sta dejanji, ki ustvarjata strah, nevarnost in uničenje, ki so nedo-jemljivi ljudem na splošno, posameznim elemen-tom/sektorjem družbe groženj ali vodstvu. Narava v obliki tornadov, orkanov, potresov, poplav, neob-vladljivih požarov, lakote in bolezni lahko poraja presenečenje in strahospoštovanje.– Šok in strahospoštovanje: Doseči naglo prevlado, vojaška doktrina za vojno ZDA proti Iraku1


14

Jamarja Perryja sem srečala septembra 2005 v velikem zave-tišču Rdečega križa v mestu Baton Rouge v Louisiani. Večerjo so razdeljevali nasmejani mladi scientologi, on pa je stal v vrsti. Ravno so me razkrili, da sem brez spremljevalca za stike govorila z evakuiranci, zato sem se skušala čim bolj zliti z njimi, bela Kanadčanka v morju afroameriških južnjakov. Umaknila sem se v vrsto za hrano za Perryjem in ga prosila, naj govori z mano, kakor da sva stara prijatelja, kar je prijazno storil.

V New Orleansu se je rodil in tam odraščal, in pred tednom dni se je umaknil iz poplavljenega mesta. Videti jih je bil kakšnih sedemnajst, vendar je rekel, da jim ima triindvajset. S svojo druži-no je celo večnost čakal na avtobuse za evakuacijo; ker jih ni bilo, so odšli peš po pekočem soncu. Na koncu so pristali tukaj, v raz-tresenem prireditvenem centru, kjer so običajno farmacevtski sej-mi in »Pokol v glavnem mestu: Najboljše za boj v jeklenih klet-kah«, zdaj pa je tu dva tisoč otroških posteljic in množica jeznih, izčrpanih ljudi pod nadzorom nataknjenih vojakov nacionalne garde, ki so se pravkar vrnili iz Iraka.

Tisti dan se je po zavetišču širila novica, da je Richard Baker, ugledni republikanski kongresnik iz tega mesta, skupini lobistov povedal: »Končno smo v New Orleansu počistili soci-alna stanovanja. Mi tega nismo mogli, a Bog jih je.«2 Joseph Canizaro, eden najbogatejših gradbenih podjetnikov v New Orleansu, je ravno izrekel nekaj podobnega: »Mislim, da ima-mo nepopisan list, da začnemo znova. In s tem nepopisanim listom imamo nekaj zelo velikih priložnosti.«3 Ves teden se je državna uprava Louisiane v Baton Rougeu plazila okoli lobi-stov korporacij in jim pomagala zadržati te velike priložnosti: nižje davke, manj regulative, cenejšo delovno silo in »manjše, varnejše mesto« – kar je v praksi pomenilo zravnati stavbe soci-alnih stanovanj z zemljo in jih nadomestiti z bloki lastniških stanovanj. Ko si poslušal govore o »začetkih na novo« in »nepo-pisanih listih«, si lahko skoraj pozabil na strupeno brozgo sme-


15

ti, kemičnih odplak in človeških ostankov le nekaj kilometrov naprej po avtocesti.

V zavetišču pa Jamar ni mogel misliti na nič drugega. »Jaz tega res ne morem videti kot čiščenje mesta. Vidim samo, da je v mestu umrlo veliko ljudi. Ljudi, ki ne bi smeli umreti.«

Govoril je tiho, a starejši mož v vrsti pred nama ga je slišal in usekal: »Kaj je narobe s temi ljudmi v Baton Rougeu? To ni nobena priložnost. To je prekleta tragedija. Kaj so slepi?«

Mati z dvema otrokoma se je oglasila. »Ne, niso slepi; hudobni so. Z njihovim vidom ni nič narobe.«

Eden tistih, ki so v poplavljenem New Orleansu videli pri-ložnost, je bil Milton Friedman, veliki guru gibanja za nebrz-dani kapitalizem in človek, ki mu pripisujejo, da je napisal knjigo pravil za sodobno, hipermobilno gospodarstvo. »Stric Miltie«, kakor ga imenujejo njegovi pripadniki, je pri triinde-vetdesetih letih in kljub slabemu zdravju vendarle še imel moč, da je napisal komentar za časnik Wall Street Journal tri mesece potem, ko so nasipi popustili. »Večina šol v New Orleansu je v ruševinah,« je napisal, »prav tako pa tudi domovi otrok, ki so jih obiskovali. Otroci so zdaj raztreseni po vsej državi. To je tragedija. Je pa tudi priložnost, da korenito spremenimo izo-braževalni sistem.«4

Friedmanova radikalna ideja je bila: namesto da bi vlada porabila del milijard dolarjev pomoči za to, da bi obnovila in izboljšala obstoječi javni šolski sistem v New Orleansu, bi druži-nam razdelila bone; te bi mogli porabiti na zasebnih ustanovah, od katerih mnoge delajo z dobičkom, in bi jih subvencionirala država. Ključno je, je še zapisal Friedman, da ta bistvena spre-memba ne bi bila začasna rešitev, ampak »trajna reforma«.5

Omrežje desničarskih mislecev je Friedmanov predlog zgra-bilo in se zgrnilo na mesto po ujmi. Administracija Georgea W. Busha je njihove načrte podprla z desetinami milijonov dolarjev,


16

da bi šole New Orleansa spremenili v »koncesijske šole« – javno financirane institucije, ki bi jih vodile zasebne enote po svojih pravilih. Koncesijske šole globoko razdvajajo Združene države Amerike in najbolj ravno v New Orleansu, saj v njih mnogi afroameriški starši vidijo način, da bi odpravili pridobitve giba-nja za državljanske pravice, ki so zagotavljale, da imajo vsi otroci enak standard izobraževanja. Za Miltona Friedmana pa celotni sistem državnega šolskega sistema zaudarja po socializmu. Po njegovem so funkcije države samo »varovati našo svobodo pred sovražniki pred našimi vrati in pred našimi sodržavljani; ohra-njati red in mir, uveljavljati zasebne pogodbe, podpirati konku-renčne trge«.6 Z drugimi besedami, zagotavljati policijo in voja-ke – vse drugo, tudi zagotavljanje brezplačnega izobraževanja, je nepošteno vmešavanje v trg.

V nasprotju z ledeniško počasnostjo, s katero so popravlja-li nasipe in spet vzpostavljali električne daljnovode, je razpro-daja šolskega sistema New Orleansa potekala z vojaško hitro-stjo in natančnostjo. V devetnajstih mesecih, ko je bila večina revnih prebivalcev mesta še vedno v izgnanstvu, so javni šolski sistem New Orleansa skoraj v celoti zamenjale zasebno vodene koncesijske šole. Pred orkanom Katrina je šolski odbor vodil 123 javnih šol; zdaj vodi 4. Pred ujmo je bilo v mestu 7 konce-sijskih šol; zdaj jih je 31.7 Učitelje New Orleansa je nekoč zastopal močan sindikat; zdaj je pogodba sindikata razpadla in štiri tisoč sedemsto njegovih članov so odpustili.8 Nekaj mlaj-ših učiteljev so vzeli v službo v koncesijskih šolah, za nižjo pla-čo; večine niso.

Časnik The New York Times je zapisal, da je New Orleans »glavni nacionalni laboratorij za široko uporabo koncesijskih šol«, medtem ko se je inštitut American Enterprise Institute, fried-manistični miselni trust, navduševal, da je »Katrina v enem dne-vu dosegla to, […] česar šolska reforma v Louisiani ni mogla doseči v več letih«.9 Učitelji iz javnih šol, ki so medtem opazova-


17

li, kako so denar, namenjen za žrtve poplave, preusmerili v odpravo javnega sistema, ki ga je nadomestil zasebni, so Fried-manov načrt poimenovali »izobraževalno grabljenje ozemlja«.10

Sama imenujem te organizirane napade na javno sfero takoj po katastrofalnih dogodkih, ki jih spremlja obravnavanje nesre-če kot vznemirljive tržne priložnosti, kapitalizem uničenja.

Friedmanov komentar o New Orleansu je bil na koncu nje-govo zadnje priporočilo za javno [socialno] politiko; umrl je manj kakor leto dni zatem, 16. novembra 2006, star štiriinde-vetdeset let. Privatiziranje šolskega sistema srednje velikega ame-riškega mesta se morda zdi skromna naloga za moža, ki ga slavi-jo kot najvplivnejšega ekonomista pretekle polovice dvajsetega stoletja in ki je med svoje učence štel več ameriških predsedni-kov, britanske premierje, ruske oligarhe, poljske finančne mini-stre, diktatorje tretjega sveta, sekretarje kitajske komunistične partije, direktorje Mednarodnega denarnega sklada in zadnje tri voditelje centralne banke Združenih držav Amerike. Toda nje-gova odločenost, da izkoristi krizo v New Orleansu za uresniči-tev fundamentalistične oblike kapitalizma, je bila tudi nenava-dno primerno slovo od z energijo nabitega profesorja majhne postave, ki se je na vrhuncu označil za »staromodnega pridigar-ja, ki opravlja nedeljsko pridigo«.11

Več kakor tri desetletja so Friedman in njegovi pripadniki izpopolnjevali ravno to strategijo: čakali so na veliko krizo, nato so razprodali dele države zasebnim delovalcem, medtem ko si prebivalci še niso opomogli od šoka, potem pa so začasne »refor-me« naglo spremenili v trajne.

Friedman je v enem svojih najvplivnejših esejev izrazil osre-dnje taktično čudežno zdravilo sodobnega kapitalizma, to, kar sama razumem kot doktrino šoka. Dejal je: »Samo kriza – dejan-ska ali dozdevna – ustvari resnične spremembe. Ko kriza nasto-pi, je delovanje odvisno od idej, ki ležijo naokoli. To je po


18

mojem naša osnovna funkcija: razvijati alternative obstoječi politiki, jih ohranjati žive in dostopne, dokler politično nemo-goče ne postane politično neizogibno.«12 Samo kriza – dejanska ali dozdevna – ustvari resnične spremembe. Nekateri ljudje kopičijo konzervirana živila in ustekleničeno vodo, da bi bili pripravljeni na velike nesreče; friedmanovci kopičijo ideje svo-bodnega trga. In ko enkrat nastopi kriza, je bil ta profesor Uni-verze v Chicagu prepričan, da je ključno ukrepati hitro, uvesti nagle in nepovratne spremembe, preden bi od krize razrvana družba spet zapadla nazaj v »tiranijo statusa quo«. Ocenjeval je, da ima »nova administracija kakšnih šest do devet mesecev, v katerih mora doseči glavne spremembe; če ne izkoristi priložno-sti, da v tem obdobju ukrepa odločno, ne bo dobila še ene pri-ložnosti«.13 Variacija na Machiavellijev nasvet, da je treba udarce zadati »vse naenkrat«, se je izkazala kot ena Friedmanovih naj-bolj trajnih strateških zapuščin.

Friedman se je naučil, kako izkoristiti presenečenje velikega obsega ali krizo, ko je bil v sredini sedemdesetih let svetovalec čilskega diktatorja, generala Augusta Pinocheta. Čilenci niso bili le v šoku po generalovem državnem udaru, ampak je državo travmatizirala tudi huda hiperinflacija. Friedman je Pinochetu svetoval, naj v gospodarstvu uvede hitre spremembe: znižanje davkov, svobodno trgovino, privatizirane storitve, krčenje soci-alne porabe in deregulacijo. Na koncu so celo javne šole zame-njale zasebne, financirane s koncesijskimi boni. To je bila naj-skrajnejša kapitalistična preobrazba, kar so jih kdaj kje poskusili, in postala je znana pod imenom revolucija »čikaške šole«, saj je toliko Pinochetovih ekonomistov študiralo pri Friedmanu na Univerzi Chicago. Friedman je napovedal, da bodo hitrost, nenadnost in obseg gospodarskih sprememb v javnosti izzvali psihološke reakcije, ki »spodbudijo prilagajanje«.14 Skoval je zve-zo za to bolečo taktiko: »zdravljenje s šokom« ali »šokterapija«.


19

Povsod, kjer je vlada v desetletjih zatem uvedla obsežni program svobodne trgovine, zdravljenja vsega naenkrat s šokom ali s »šokterapijo«, so se za to tako odločili.

Pinochet je prilagajanje olajšal še s svojo lastno šokterapijo; izvajali so jo v številnih mučilnih celicah v zaporih na telesu tistih, ki bi kapitalistični preobrazbi najverjetneje bili napoti. Mnogi ljudje v Latinski Ameriki so videli neposredno povezavo med gospodarskimi šoki, ki so obubožali milijone, in izbruhom mučenja za kazen tisočem, ki so verjeli v drugačno družbo. Urugvajski pisatelj Eduardo Galeano se je vprašal: »Kako naj bi tako neenakost ohranjali, če ne s sunki električnih šokov?«15

Točno trideset let potem ko so ti trije prepoznavni šoki zajeli Čile, se je formula znova pojavila s še veliko večjo silo v Iraku. Najprej je prišla vojna; po mnenju avtorjev vojaške dok-trine »šoka in strahospoštovanja« je bil njen namen, da »nadzi-ra nasprotnikovo voljo, zaznave in razumevanje in ga dobese-dno onesposobi za delovanje ali reagiranje«.16 Nato je prišla radikalna gospodarska šokterapija, ki jo je sprožil glavni odpo-slanec Združenih držav Amerike Paul Bremer, ko je bila dežela še v plamenih: množična privatizacija, popolnoma svobodna trgovina, enotna 15-odstotna davčna stopnja, dramatično skr-čena državna uprava. Iraški začasni trgovski minister Ali Abdul Amir Allawi je takrat dejal, da so njegovi rojaki »naveličani tega, da so predmet preizkusov. Sistem je doživel že dovolj šokov, zato ne potrebujemo še šokterapije v gospodarstvu.«17 Kadar so se Iračani uprli, so jih prijeli in zaprli v ječe, kjer je njihova telesa in um čakalo še več šokov, tokrat izrazito manj metaforičnih.

Odvisnost svobodnega trga od šokov sem začela raziskovati pred štirimi leti, ko se je zasedba Iraka šele nedavno začela. Potem ko sem iz Bagdada poročala o neuspelih poskusih Washingtona, da bi se držal doktrine »šoka in strahospoštova-


20

nja«, sem odpotovala na Šrilanko, več mesecev po uničujočem cunamiju leta 2004, in bila priča drugi različici enakega mane-vra: tuji investitorji in mednarodni voditelji so se združili, da bi izkoristili vzdušje panike, in celotno čudovito obalo izročili gradbenim podjetnikom; ti so naglo zgradili velika turistična letovišča in tisočem ribičev preprečili, da bi obnovili svoje vasi v bližini morja. »Po kruti igri usode je narava ponudila Šrilanki enkratno priložnost, in iz te velike tragedije bo nastala turistič-na destinacija svetovnega razreda,« je najavila šrilanška vlada.18 Ko je orkan Katrina zajel New Orleans in je jedro republikan-skih politikov, miselnega trusta in gradbenih podjetnikov zače-lo govoriti o »nepopisanih listih« in vznemirljivih priložnostih, je bilo jasno, da je to zdaj način uresničevanja korporativnih ciljev: izrabiti čas kolektivne travme za uporabo radikalnega socialnega in gospodarskega inženiringa.

Večina ljudi, ki je preživela uničujočo nesrečo, je hotela rav-no nasprotje nepopisanega lista: hoteli so rešiti, kar so mogli, in začeti popravljati, kar je bilo uničeno; hoteli so spet utrditi svojo povezanost s krajem, ki jih je oblikoval. »Ko obnavljam mesto, imam občutek, kakor da obnavljam sebe,« je dejala Cassandra Andrews, prebivalka hudo uničenega dela Lower Ninth Ward v New Orleansu, ko je odstranjevala ruševine po ujmi.19 Toda uni-čevalni kapitalisti nimajo nikakršnega interesa, da bi obnavljali, kar je bilo. V Iraku, na Šrilanki in v New Orleansu se je proces, varljivo imenovan »obnova«, začel tako, da so prvotno nesrečo dokončali z odstranitvijo vsega, kar je ostalo od javne sfere in zakoreninjenih skupnosti, nato pa so se hitro lotili, da jih nado-mestijo s korporativnim novim Jeruzalemom – vse preden so se žrtve vojne ali naravne nesreče mogle spet zbrati in zahtevati, kar jim je pripadalo.

Najbolje je to povedal Mike Battles: »Za nas sta strah in nered ponujala resnično priložnost.«20 Štiriintridesetletni nekda-nji sodelavec obveščevalne službe CIA je govoril o tem, kako je


21

kaos v Iraku po invaziji pomagal njegovemu neznanemu in neiz-kušenemu zasebnemu varnostnemu podjetju Custer Battles, da je zaslužilo okoli 100 milijonov dolarjev z naročili z zvezno vla-do.21 Njegove besede bi lahko bile slogan za sodobni kapitali-zem: strah in nered pospešita vsak nov skok naprej.

Ko sem začela to raziskavo o povezanosti superdobičkov in meganesreč, sem mislila, da sem priča bistveni spremembi pri tem, kako težnja po »liberalizaciji« trgov napreduje po svetu. Ker sem bila del gibanja proti skokoviti rasti korporativne moči, ki je prvič nastopilo v Seattlu leta 1999, sem bila vajena, da so podobno, podjetjem prijazno politiko uvajali s pomočjo izsiljevanja na vrhovih Svetovne trgovinske organizacije ali kot pogoj za posojila Mednarodnega denarnega sklada. Tri značilne zahteve – privatizacija, vladna deregulacija in veliko krčenje socialne porabe – so običajno zelo nepriljubljene med prebival-stvom, toda ko so sporazumi podpisani, ostane vsaj pretveza medsebojnega soglasja med vladami, ki se pogajajo, pa tudi soglasja med domnevnimi strokovnjaki. Zdaj pa so enak ideo-loški program vsilili s pomočjo najbolj očitno prisilnih sred-stev, kar jih je: pod tujo zasedbo po invaziji ali takoj po katak-lizmični naravni nesreči. Enajsti september 2001 je vladi v Washingtonu očitno zagotovil zeleno luč za to, da države pre-neha spraševati, ali hočejo ameriško različico »svobodne trgovi-ne in demokracije«, in jo začne uvajati z vojaško silo »šoka in strahospoštovanja«.

Ko sem se poglabljala v zgodovino, kako je ta tržni model zajel ves svet, pa sem odkrila, da je ideja izkoriščanja krize in nesreče bila modus operandi gibanja Miltona Friedmana od samega začetka – ta fundamentalistična oblika kapitalizma je vedno potrebovala nesreče, da je napredovala. Vsekakor so pri-ročne nesreče postajale vedno večje in bolj šokantne, a to, kar se je dogajalo v Iraku in New Orleansu, ni nova iznajdba časa po 11. septembru 2001. V resnici so ti drzni poskusi izkoriščanja


22

krize kulminacija treh desetletij strogega upoštevanja doktrine šoka.

Gledano s stališča te doktrine, je preteklih petintrideset let videti povsem drugače. Nekatere najzloglasnejše kršitve človeko-vih pravic tega obdobja, ki so jih običajno razumeli kot sadistič-na dejanja protidemokratičnih režimov, so dejansko izvedli ali načrtno z namenom, da bi terorizirali javnost, ali pa so jih dejav-no izrabili kot pripravo za uvedbo radikalnih »reform« svobo-dnega trga. V Argentini je v sedemdesetih letih »izginotje« tride-set tisoč ljudi, večinoma levičarskih aktivistov, pod hunto bilo integralni del uvedbe politike čikaške šole, tako kakor je teror sodeloval tudi pri enaki gospodarski preobrazbi v Čilu. Na Kitaj-skem je leta 1989 šok pokola na Trgu nebeškega miru [Tia-nanmen], ki mu je sledila aretacija deset tisočev ljudi, dal prosto pot komunistični partiji, da je večino države spremenila v hitro rastoče izvozno območje z delavci, ki so preveč prestrašeni, da bi terjali svoje pravice. V Rusiji je leta 1993 odločitev Borisa Jelci-na, da pošlje tanke zažgat stavbo parlamenta in zapret voditelje opozicije, odprla pot za bliskovito privatizacijo, ki je ustvarila zloglasne oligarhe.

Falklandska vojna leta 1982 je služila enakemu namenu Margaret Thatcher v Združenem kraljestvu: nered in nacionali-stično vznemirjenje po vojni sta ji omogočila uporabo velikan-ske sile, da je zatrla stavkajoče delavce in sprožila prvo privatiza-cijsko vročico v zahodni demokraciji. Natov napad na Beograd leta 1999 je ustvaril možnosti za naglo privatizacijo v nekdanji Jugoslaviji – cilj, ki je obstajal že pred vojno. Ekonomija nikakor ni edina motivacija za te vojne, vendar so v vsakem primeru velik kolektivni šok izkoristili za pripravo na gospodarsko šokte-rapijo.

Travmatični dogodki, ki služijo za ta namen »mehčanja«, niso nujno vedno nasilni. V Latinski Ameriki in Afriki je v osemdesetih letih dolžniška kriza prisilila države, da se »ali pri-


23

vatizirajo ali umrejo«, kakor se je izrazil neki funkcionar Medna-rodnega denarnega sklada.22 Vlade sta preveč bremenili hiperin-flacija in prezadolženost, da bi mogle reči ne zahtevam, ki so prišle v paketu s tujimi posojili, zato so sprejele »šokterapijo« z obljubo, da jih bo rešila pred še hujšo katastrofo. V Aziji je finančna kriza v letih 1997/98 – skoraj tako uničujoča kakor velika gospodarska kriza v tridesetih letih – prisilila v ponižnost tako imenovane azijske tigre in odprla njihove trge za to, kar je časnik The New York Times opisal kot »največjo svetovno razpro-dajo po propadu poslovanja«.23 Mnoge od teh držav so bile demokratične, vendar radikalne preobrazbe svobodnega trga v njih niso uvedli demokratično. Ravno nasprotno: po Friedma-novem mišljenju je kriza velikega obsega zagotovila potrebno pretvezo, da so preglasovali izrecne želje volivcev in državo izro-čili gospodarskim »tehnokratom«.

Seveda obstajajo tudi primeri, ko so politiko svobodnega trga uvedli demokratično: politiki so na volitvah zmagali z brez-kompromisnim političnim programom; najboljši primer za to je Ronald Reagan v Združenih državah Amerike, najnovejši pa Nicholas Sarkozy v Franciji. Vendar so v teh primerih križarji svobodnega trga naleteli na pritisk javnosti in bili povsod prisi-ljeni ublažiti in prirediti svoje radikalne načrte, tako da so pri-stali na spremembe po delih, namesto da bi dosegli popolno zamenjavo. Bistvo je, da je Friedmanov model sicer mogoče del-no uvesti v demokraciji, vendar so za uresničitev njegove prave vizije potrebni avtoritarni pogoji. Da bi gospodarsko šokterapijo izvedli brez zamejitev – tako kakor v Čilu v sedemdesetih letih, v Rusiji v devetdesetih in v Združenih državah Amerike po 11. septembru 2001 – je vedno potrebna nekakšna dodatna velika kolektivna travma, ki ali začasno odpravi demokratsko prakso ali pa jo povsem prepreči. Ta ideološki križarski pohod se je začel v avtoritarnih režimih Južne Amerike, na največjih in na novo osvojenih ozemljih – v Rusiji in na Kitajskem – pa še dandana-


24

šnji najudobneje in najbolj dobičkonosno sobiva z vodstvom jeklenih pesti.

Šokterapija pride na dan

Friedmanovo gibanje čikaške šole je pridobivalo vpliv po vsem svetu od sedemdesetih let naprej, vendar do nedavna nje-gove vizije niso nikoli v celoti uvedli v državi, iz katere izvira. Ronald Reagan ji je vsekakor utrl pot, vendar so Združene drža-ve Amerike obdržale socialni sistem, socialno varnost in javne šole, kjer so se starši, po Friedmanovih besedah, oklepali »nera-zumne navezanosti na socialistični sistem«.24

Ko so leta 1995 republikanci dobili nadzor nad kongresom v Združenih državah Amerike, je bil David Frum, priseljeni Kanadčan in kasneje pisec govorov Georgea W. Busha, med tako imenovanimi neokonservativci, ki so pozivali h gospodarski revoluciji v slogu šokterapije. »Takole bi po mojem morali nare-diti. Namesto da postopoma režemo – malo tu, malo tam – bi po mojem poleti v enem dnevu odpravili tristo programov, od katerih vsak stane milijardo dolarjev ali manj. Morda ti rezi ne bodo prinesli velike razlike, ampak, dragi moji, so pa zgovorni. In izvedemo jih lahko kar takoj.«25

Frum takrat ni dosegel svoje doma pridelane šokterapije, predvsem zato ne, ker ni bilo krize, ki bi ustvarila podlago zanjo. Toda leta 2001 se je vse spremenilo. Ko so 11. septembra udarili napadi, je bila Bela hiša polna Friedmanovih učencev, med kate-rimi je bil tudi Friedmanov bližnji prijatelj Donald Rumsfeld. Bushevo moštvo je s srhljivo naglico izkoristilo trenutek kolek-tivne omotice – ne zato ker bi administracija zlobno načrtovala krizo, kakor so trdili nekateri, ampak ker so ključne osebnosti administracije, veterani prejšnjih eksperimentov uničevalnega kapitalizma v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi, pripadale gibanju, ki moli za krize, tako kakor kmetje v suši molijo za dež


25

in krščansko-sionistični zagovorniki konca sveta molijo za »zamak njenje«.* Ko dolgo pričakovana kriza udari, takoj vejo, da je končno prišel njihov trenutek.

Friedman in njegovi pripadniki so trideset let metodično izkoriščali trenutke šoka v drugih državah – ustreznikih 11. sep-tembra, vse od Pinochetovega državnega udara 11. septembra 1973. To, kar se je zgodilo 11. septembra 2001, je, da je ideolo-gija, ki so jo ustvarili na ameriških univerzah in utrdili v institu-cijah v Washingtonu, končno dobila priložnost, da pride na dan.

Busheva administracija je takoj izkoristila strah, ki so ga sprožili napadi, in to ne samo za to, da je napovedala »vojno proti terorju«, ampak da je tudi zagotovila, da bo to skoraj popolnoma dobičkonosni podvig, razcvet nove industrije, ki bo pognal novo kri po žilah zastalega ameriškega gospodarstva. Najbolje je to mogoče razumeti kot »kompleks uničevalnega kapitalizma«, ki ima veliko dalj segajoče tipalke kakor vojaško-industrijski kompleks, pred katerim je Dwight Eisenhower opo-zoril na koncu svojega predsedovanja; to je globalna vojna, v kateri se zasebne družbe bojujejo na vseh ravneh, njihov boj pla-čujejo z javnim denarjem davkoplačevalcev, njihova naloga brez omejitve pa je varovanje domačega ozemlja Združenih držav Amerike v neskončnost, medtem ko odpravljajo »zlo« v tujini. V le nekaj letih je kompleks razširil svoj tržni doseg z boja proti terorizmu do mednarodnega vzdrževanja miru, do monetarne politike, do pomoči ob vedno pogostejših naravnih nesrečah. Končni cilj za korporacije v središču kompleksa je v običajno in vsakodnevno delovanje države uvesti model vladanja za dobiček – dejansko torej privatizirati vlado.

Busheva administracija je za to, da je kompleks uničevalne-

* Angleško Rapture (v prvotnem pomenu ‘zamaknjenost’, ‘vzhičenost’) z veliko začetnico označuje transportacijo vernikov v nebesa ob drugem Kristusovem priho-du – op. prev.


26

ga kapitalizma pognala v tek, brez javne razprave dodelila zuna-njim virom mnoge najobčutljivejše in osrednje funkcije vlade – od zagotavljanja zdravstvene oskrbe za vojake do zasliševanja ujetnikov, do zbiranja in »izkopavanja podatkov« z informacija-mi o nas vseh. Vloga vlade v tej brezkončni vojni ni vloga uprav-nika, ki nadzira omrežje izvajalcev, ampak vloga podjetnega kapitalista z globokimi žepi, ki zagotavlja »semenski« denar za vzpostavitev kompleksa, nato pa postane največja stranka za nove storitve. Če navedem le tri statistične podatke, ki kažejo obseg preobrazbe: leta 2003 je vlada Združenih držav Amerike s 3512 pogodbami najela družbe, da opravljajo varnostne funkci-je; v obdobju dvaindvajsetih mesecev do avgusta 2006 pa je ministrstvo za domovinsko varnost izdalo več kakor 115 000 takih pogodb.26 Globalna »domovinskovarnostna industrija« – pred letom 2001 ekonomsko nepomembna – je zdaj sektor z 200 milijardami dolarjev.27 Leta 2007 je poraba vlade Združe-nih držav Amerike za domovinsko varnost znašala v povprečju 545 dolarjev na gospodinjstvo.28

In to je šele domača fronta vojne proti terorju; resnični denar je v bojevanju v tujini. Poleg trgovcev z orožjem, katerih dobički so z vojno v Iraku poskočili, je vzdrževanje vojske ZDA zdaj eno najhitreje rastočih storitvenih gospodarstev na svetu.29 »Ni dveh držav z McDonaldom, ki bi se med seboj vojskovali,« je decembra 1996 drzno izjavil kolumnist časnika The New York Times Thomas Friedman.30 Ne le da so ga dve leti kasneje posta-vili na laž, ampak se po zaslugi modela profitnega vojskovanja vojska ZDA zdaj vojskuje tudi v navezi z verigama Burger King in Pizza Hut, saj ju najema, da odpirata podružnice za vojake v vojaških oporiščih od Iraka do »minimesta« v Guantánamu.

Nato prideta še humanitarna pomoč in obnova. Začelo se je v Iraku, nato pa sta profitna pomoč in obnova že postali nova globalna paradigma, ne glede na to, ali je do prvotnega uničenja prišlo zaradi preprečevalne vojne, kakršen je bil napad Izraela


27

leta 2006 na Libanon, ali zaradi orkana. Ker pomanjkanje virov in podnebne spremembe zagotavljajo vedno večji dotok novih nesreč, je odzivanje na katastrofe preprosto preveč vroč rastoč trg, da bi ga prepustili neprofitnikom. Zakaj bi UNICEF gradil porušene šole, ko pa to lahko počne Bechtel, ena največjih družb za inženiring v ZDA? Zakaj bi pregnane ljudi iz Misisipija namestili v subvencionirana stanovanja, ko pa jih lahko name-stijo na ladje za križarjenje družbe Carnival? Zakaj bi v Darfur poslali mirovnike Organizacije združenih narodov, ko pa zaseb-ne varnostne družbe, kakršna je Blackwater, iščejo nove stranke? In po 11. septembru 2001 je vse tako drugače: prej so vojne in nesreče pomenile priložnost za ozek sektor gospodarstva – izde-lovalce bojnih letal, na primer, ali gradbene družbe, ki so zgradi-le zbombardirane mostove. Primarna gospodarska vloga vojne pa je bila odpiranje novih trgov, ki so bili prej nedostopni, in doseganje povojnega razcveta v miru. Zdaj pa je odziv na vojne in katastrofe tako zelo sprivatiziran, da so vojne in katastrofe že same po sebi nov trg; na razcvet ni treba čakati do konca vojne – sredstvo je že cilj.

Značilna prednost tega postmodernega pristopa je, da v tržnem smislu ne more propasti. Neki tržni analitik je o poseb-no dobrem četrtletju za zaslužek energetske družbe Halliburton povedal: »Irak je bil boljši, kakor smo pričakovali.«31 To je bilo oktobra 2006, ki je bil do tedaj najnasilnejši mesec v tej vojni, s 3709 civilnimi žrtvami med Iračani.32 Vendar je le malo delni-čarjev moglo ostati neprizadetih ob vojni, ki je samo za to druž-bo ustvarila 20 milijard prihodkov.33

Med vsem trgovanjem z orožjem, zasebnimi vojaki, profi-tnimi obnovami in domovinskovarnostno industrijo je kot posledica posebne vrste poenajstoseptembrske šokterapije Busheve administracije nastalo povsem izoblikovano novo gospodarstvo. Vzpostavili so ga v Bushevem obdobju, vendar zdaj obstaja povsem ločeno od vsake administracije in bo ostalo


28

zakoreninjeno, dokler korporativne suprematistične ideologije, ki ga prežema, ne bodo prepoznali, izločili in jo zavrnili. V tem kompleksu prevladujejo ameriške družbe, vendar je globalen: britanske družbe prinašajo vanj svoje izkušnje z vsenavzočimi kamerami, izraelske družbe strokovno znanje o gradnji visoko-tehnoloških ograj in zidov, kanadska lesna industrija prodaja predhodno izdelane hiše, ki so nekajkrat dražje kakor tiste, izde-lane lokalno, in tako naprej. »Mislim, da ni v obnovi po kata-strofah do zdaj še nihče videl dejanskega stanovanjskega trga,« je dejal Ken Baker, predstavnik kanadske gozdarske trgovske sku-pine. »Dolgoročno je to strategija širjenja.«34

Po svojem obsegu je kompleks uničevalnega kapitalizma enakovreden »rastočemu trgu« in razcvetu informacijske tehno-logije v devetdesetih letih. Dobro obveščeni ljudje celo pravijo, da so posli še boljši kakor v času virtualnih podjetij in da je »var-nostni balon« napihnil upad, ko so popokali prejšnji baloni. Uničevalno gospodarstvo je skupaj s skokovito rastjo dobičkov zavarovalniške industrije (ocenjujejo, da naj bi leta 2006 zavaro-valnice samo v ZDA dosegle rekordnih 60 milijard dolarjev dobička) in superdobičkov naftne industrije (ki rastejo z vsako novo krizo) morda res rešilo svetovni trg pred obsežno recesijo, pred katero se je znašel tik pred 11. septembrom 2001.35

Ko poskušamo povedati zgodbo ideološke križarske vojne, ki je dosegla vrhunec z radikalno privatizacijo vojne in naravnih nesreč, se vedno spet pokaže določen problem: ideologija se stal-no spreminja, menja obliko in svoje ime. Friedman se je nekoč imel za »liberalca«, toda njegovi ameriški zagovorniki, ki so libe-ralce povezovali z visokimi davki in hipiji, so se imeli za »konser-vativce«, »klasične ekonomiste«, »zagovornike svobodnega trga«, kasneje pa za zagovornike »reaganomije« ali »laissez-faire«. V večini sveta je njihova »ortodoksija« znana kot »neoliberalizem«, vendar jo pogosto imenujejo »svobodna trgovina« ali preprosto


29

kar »globalizacija«.* Šele od sredine devetdesetih let se je intelek-tualno gibanje, ki ga vodijo desničarski miselni trusti, s katerimi je Friedman že dolgo povezan – Heritage Foundation, Cato Institute in American Enterprise Institute – samo začelo imeno-vati »neokonservativno«, kar je pogled na svet, ki je vpregel pol-no silo vojaškega aparata Združenih držav Amerike v službi kor-porativnega programa.

Vsem tem inkarnacijam je skupna zavezanost politični troji-ci – odpravi javne sfere, popolni liberalizaciji za korporacije in skeletni socialni porabi – vendar ni nobeno od teh različnih imen za ideologijo povsem ustrezno. Friedman je gibanje obli-koval v prizadevanju, da bi trg osvobodil države, toda posledice, kaj se v resničnem svetu zgodi, kadar njegovo puristično vizijo uresničijo, so povsem drugačne. V vseh državah, kjer so v zadnjih tridesetih letih uvedli politiko čikaške šole, je nastalo močno zavezništvo na oblasti med nekaj zelo velikimi korporacijami in razredom večinoma bogatih politikov – meja med tema skupi-nama pa je zabrisana in se stalno premika. V Rusiji milijarderske zasebne delovalce v zavezništvu imenujejo »oligarhi«; na Kitaj-skem so »kraljeviči«; v Čilu »piranje«; v Združenih državah Amerike so v predvolilni kampanji Busha in Cheneyja bili »pio-nirji«. Te politične in korporativne elite že zdaleč niso osvobodi-le trgov države, ampak so se preprosto povezale in trgujejo z uslugami, da si zagotovijo pravico, da si prilastijo dragocene vire, ki so pred tem bili v javni lasti – od ruskih naftnih polj do kitajskih kolektivnih zemljišč in do naročil za obnovo brez nate-čaja v Iraku.

Natančnejše poimenovanje za sistem, ki briše meje med Veli-ko vlado in Velikim poslom, ni liberalni, konservativni ali kapi-

* Pristop »laissez-faire« pomeni ‘politiko nevmešavanja’, izraz »ortodoksija« pa je v angleščini običajen v zvezi »economic orthodoxy«, torej ‘ekonomska pravovernost’, kot oznaka za neoliberalizem, ne da bi bil mišljen ironično in v narekovajih. Tako ga uporablja avtorica in tako ga tudi prevajam – op. prev.


30

talistični, ampak korporativistični sistem. Njegove glavne značil-nosti so: velikanski prenosi javnega premoženja v zasebne roke, kar pogosto spremlja podivjani dolg, vedno večji prepad med bleščeče bogatimi in pogrešljivimi reveži ter agresivni nacionali-zem, ki upravičuje neskončno porabo za varnost. Za tiste znotraj mehurčka skrajnega bogastva, ki ga taka ureditev ustvarja, ni donosnejšega načina organiziranja družbe. Toda zaradi očitnih slabosti za velikansko večino, ki ostaja zunaj mehurčka, so med značilnostmi korporativistične države: agresivno nadziranje pre-bivalstva (spet enkrat vlada in velike korporacije trgujejo z uslu-gami in naročili), množično zapiranje ljudi, krčenje državljan-skih svoboščin in pogosto, čeprav ne vedno – mučenje.

Mučenje kot metafora

Od Čila do Kitajske in do Iraka je mučenje tihi spremljeva-lec globalnega križarskega pohoda svobodnega trga. Toda muče-nje je več kakor sredstvo za vsiljevanje neželene politike uporne-mu ljudstvu, je tudi metafora za temeljno logiko doktrine šoka.

Mučenje, ali v jeziku obveščevalne službe CIA »prisilno zasliševanje«, je sklop tehnik, katerih namen je zapornike spravi-ti v stanje globoke zmedenosti in šoka, zato da jih prisilijo v popuščanje proti njihovi volji. Vodilna logika je razložena v dveh priročnikih obveščevalne službe CIA, ki so jima v devetdesetih letih ukinili oznako zaupnosti. Razlagata, da je »uporne vire« mogoče zlomiti, tako da dosežejo nasilno prekinitev med zapor-niki in njihovo sposobnostjo dojemanja sveta okoli njih.36 Prvič, njihovim čutom odvzamejo vse vstopne informacije (s kapuca-mi, čepi za ušesa, okovi, popolno osamitvijo), nato njihovo telo bombardirajo z neznosno stimulacijo (utripajočo lučjo, hrupno glasbo, pretepanjem, elektrošoki).

Cilj te stopnje »mehčanja« je izzvati neke vrste orkan v umu: zaporniki zapadejo v tako regresijo in prestrašenost, da ne more-


31

jo več racionalno misliti ali varovati svojih interesov. V tem sta-nju šoka večina zapornikov da zasliševalcem, kar hočejo dobiti – informacije, priznanje, odpoved predhodnim prepričanjem. Neki priročnik obveščevalne službe CIA navaja posebno jedrna-to razlago: »Nastopi interval – ki je lahko izredno kratek – negibnosti, neke vrste psihološkega šoka ali otrplosti. Povzroči ga travmatična ali subtravmatična izkušnja, ki tako rekoč razne-se svet, ki je subjektu znan, pa tudi njegovo podobo o sebi zno-traj tega sveta. Izkušeni zasliševalci prepoznajo ta učinek in vejo, da je v tem trenutku vir dostopnejši za sugestije, bolj pripra-vljen, da se ukloni, kakor pa je bil, preden je doživel šok.«37

Doktrina šoka natančno posnema ta proces, saj skuša v množičnem obsegu doseči to, kar mučenje doseže v zasliševalski celici. Najočitnejši primer je šok 11. septembra 2001, ki je mili-jonom ljudi razbil »svet, kakršnega poznajo«, in uvedel obdobje globoke zmedenosti in regresije, ki ga je Busheva administracija strokovno izkoristila. Nenadoma smo se znašli v nekakšnem letu nič, v katerem je bilo vse, kar smo vedeli o svetu prej, zdaj mogo-če odpraviti kot »predenajstoseptembrsko mišljenje«. Severnoa-meričani, ki nikoli nismo dobri v znanju zgodovine, smo postali nepopisan list – »prazen list papirja«, na katerega je »mogoče napisati najnovejše in najlepše besede,« kakor je Mao Cetung dejal o svojem ljudstvu.38 V trenutku se je pojavila nova vojska strokovnjakov, ki piše nove in lepe besede na dovzetno platno naše posttravmatske zavesti: »spopad civilizacij«, so napisali. »Os zla«, »islamofašisti«, »domovinska varnost«. Ko so se vsi ukvarja-li z ubijalskimi novimi kulturnimi vojnami, je Busheva admini-stracija lahko izvedla to, o čemer je pred 11. septembrom 2001 mogla le sanjati: vojskovala se je v sprivatiziranih vojnah v tujini in zgradila korporativni varnostni kompleks doma.

Tako deluje doktrina šoka: prvotna katastrofa – državni udar, teroristični napad, zlom trga, vojna, cunami, orkan – spra-vi celotno prebivalstvo v stanje kolektivnega šoka. Padanje


32

bomb, izbruhi terorja, sunki vetra omehčajo celotno družbo, tako kakor tuleča glasba in udarci v mučilnih celicah omehčajo zapornike. Tako kakor terorizirani zapornik izda imena tovarišev in se odreče svoji veri, se tudi družba v šoku odreče stvarem, ki bi jih drugače divje branila. Jamar Perry in drugi evakuiranci v zavetišču v Baton Rougeu naj bi se odrekli socialnim stanova-njem in javnim šolam. Po cunamiju naj bi se ribiči na Šrilanki odpovedali dragoceni obali in jo prepustili hotelirjem. Iračani naj bi bili, če bi vse šlo po načrtu, v takem šoku in strahospošto-vanju, da bi nadzor nad zalogami nafte ter državne družbe in svojo suverenost prepustili vojaškim oporiščem Združenih držav Amerike in zelenim območjem.

Velika laž

V slapu besed, napisanih v hvalnicah Miltonu Friedmanu, je vloga šokov in kriz za širjenje tega pogleda na svet komajda omenjena. Namesto tega je bila njegova smrt samo priložnost, da ponovijo uradno zgodbo, kako je ta vrsta radikalnega kapita-lizma postala vladna pravovernost na skoraj vseh koncih sveta. To je pravljična različica zgodovine, očiščena vsega nasilja in pri-sile, ki sta s tem križarskim pohodom tako tesno povezana, in predstavlja najuspešnejši propagandni udar zadnjih tridesetih let. Zgodba je približno taka.

Friedman je vse svoje življenje posvetil miroljubni bitki idej proti tistim, ki so verjeli, da ima vlada odgovornost, da posredu-je na trgu, da omehča njegove ostre robove. Prepričan je bil, da je zgodovina »izstopila na napačnem tiru«, ko so politiki začeli poslušati Johna Maynarda Keynesa, intelektualnega očeta načrta New Deal in moderne socialne države.39 Zlom trga leta 1929 je ustvaril prepričljivo soglasje, da je pristop laissez-faire propadel in da vlade morajo posredovati v gospodarstvu, da prerazporeja-jo bogastvo in regulirajo korporacije. V teh, za laissez-faire


33

temnih časih, ko je Vzhod osvojil komunizem, Zahod sprejel socialno državo, na postkolonialnem Jugu pa se je ukoreninil gospodarski nacionalizem, sta Friedman in njegov mentor, Frie-drich Hayek, potrpežljivo varovala plamen čiste vizije kapitaliz-ma, neomadeževanega s keynesianskimi poskusi, da bi kolektiv-no bogastvo usmerjali v izgradnjo pravičnejše družbe.

»Glavna napaka, po mojem mnenju,« je Friedman pisal v pismu Pinochetu leta 1975, »je verjeti, da je mogoče delati dobro z denarjem drugih ljudi.«40 Le malokdo je poslušal; veči-na ljudi je vztrajala, da vlade morejo in morajo delati dobro. Revija Time je Friedmana leta 1969 odslovila z oznako, da je »kakor škrat ali nadloga«, le nekaj redkih izbrancev pa ga je časti-lo kot preroka.41

Potem ko je Friedman desetletja preživel v intelektualni div-jini, so končno prišla osemdeseta leta in vladavina Margaret Thatcher (ki je Friedmana imenovala »intelektualni bojevnik za svobodo«) in Ronalda Reagana (ki so ga videli, da je med pred-sedniško kampanjo nosil izvod Kapitalizma in svobode, Friedma-novega manifesta).42 Končno sta to bila politična voditelja, ki sta imela pogum, da uvedeta neomejeni svobodni trg v resničnem svetu. V skladu s to uradno zgodovino je bilo takole: ko sta Rea-gan in Thatcherjeva miroljubno in demokratično osvobodila svoj trg, sta bila nastala svoboda in blagostanje tako očitno zaže-lena, da so, potem ko so začele od Manile do Berlina propadati diktature, povsod skupaj z Big Maci začeli zahtevati tudi reaga-nomijo.

Ko se je Sovjetska zveza končno sesula, so se prebivalci »imperija zla« prav tako hoteli pridružiti friedmanistični revolu-ciji kakor tudi v kapitaliste spremenjeni komunisti na Kitaj-skem. To je pomenilo, da nič več ne stoji na poti resnično glo-balnega trga, na katerem osvobojene korporacije niso le svobodne v svojih državah, ampak lahko svobodno in neovirano potujejo prek meja in širijo blagostanje po vsem svetu. Prevlada-


34

lo je dvojno soglasje o tem, kako je družbo treba voditi: politični voditelji morajo biti izvoljeni, gospodarstvo pa je treba voditi po Friedmanovih pravilih. To je bil, kakor je rekel Francis Fukuya-ma, »konec zgodovine« – »končna točka človeške ideološke evo-lucije«.43 Ko je Friedman umrl, je revija Fortune zapisala, da »ga je spremljala plima zgodovine«; v ameriškem kongresu so spreje-li resolucijo, ki ga hvali kot »enega največjih svetovnih zagovor-nikov svobode, ne le v ekonomiji, ampak v vseh ozirih«; kalifor-nijski guverner Arnold Schwarzenegger je leta 2007 razglasil 29. januar za državni dan Miltona Friedmana, več mest in držav pa je storilo enako. Časnik Wall Street Journal je to povzel v naslo-vu: »Človek svobode« [z besedno igro na njegov priimek: Fried-man – »Freedom Man« – op. prev.].44

Ta knjiga spodbija osrednjo in najbolj cenjeno trditev v ura-dni zgodovini: da se je zmagoslavje dereguliranega kapitalizma rodilo iz svobode, da neomejeni svobodni trg stopa z roko v roki z demokracijo. Namesto tega bom pokazala, da to fundamenta-listično obliko kapitalizma dosledno pomagajo vzpostavljati naj-brutalnejše oblike prisile, ki jih prizadevajo kolektivnemu poli-tičnemu telesu, pa tudi brezštevilnim individualnim telesom. Zgodbo sodobnega svobodnega trga – bolje jo je mogoče razu-meti kot vzpon korporativizma – so zapisali šoki.

Vložek je zelo velik. Korporativistično zavezništvo je sredi osvajanja svojih končnih meja: zaprtih naftnih polj arabskega sveta in sektorjev zahodnega gospodarstva, ki so dolgo bili zavarovani pred ustvarjanjem dobička – med njimi tudi pomoč po katastrofah in zbiranje vojske. Ker pri tem ni več niti navi-deznega iskanja soglasja javnosti za privatizacijo tako bistvenih funkcij doma ali v tujini, so potrebne vedno večje stopnje nasi-lja in vedno večje katastrofe, da bi cilj dosegli. Toda ker so odločilno vlogo, ki jo igrajo šoki in krize, tako učinkovito odstranili iz uradne zgodbe o razmahu svobodnega trga, skraj-


35

no taktiko, ki je razvidna v Iraku in New Orleansu, pogosto zmotno štejejo za edinstveno nesposobnost ali nepotizem Busheve Bele hiše. Dejansko Bushevi podvigi predstavljajo zgolj pošastno nasilen in ustvarjalen vrhunec petdesetletne kampanje za popolno korporativno liberalizacijo.

Vsakega poskusa, da bi ustavili ideologijo, ki je odgovorna za zločine svojih pripadnikov, se je treba lotiti izredno previdno. Prelahko je trditi, da tisti, s katerimi se ne strinjamo, niso samo v zmoti, ampak so tiranski, fašistični, genocidni. Vendar je tudi res, da so določene ideologije za javnost nevarne in jih je treba kot take prepoznati. To so zaprte, fundamentalistične doktrine, ki ne morejo sobivati z drugimi sistemi prepričanja; njihovi pri-padniki zaničujejo raznolikost in zahtevajo absolutno proste roke pri uresničevanju svojega popolnega sistema. Svet, kakršen je, je treba izbrisati, da bi naredili prostor za njihovo puristično iznajdbo. Ta logika korenini v svetopisemskih fantazijah vesolj-nih potopov in velikih požarov in neizogibno vodi v nasilje. Ide-ologije, ki hrepenijo po nemogočem nepopisanem listu, ki se ga da doseči samo z neke vrste kataklizmo, so nevarne.

Običajno so skrajni, na verskih ali rasnih idejah temelječi sistemi tisti, ki zahtevajo, da je treba izbrisati celotna ljudstva in kulture, zato da bi uresničili očiščeno različico sveta. Vendar od sesutja Sovjetske zveze naprej obstaja močno kolektivno obraču-navanje z zločini, zagrešenimi v imenu komunizma. Sovjetske informacijske trezorje so odprli za raziskovalce, ki so prešteli mrtve – zaradi prisilne lakote, delovnih taborišč in umorov. Pro-ces je sprožil vročo razpravo po vsem svetu o tem, koliko teh grozodejstev izvira iz ideologije, na katero so se sklicevali, in koliko so jih zagrešili njeni pripadniki, kakor so bili Stalin, Cea-usescu, Mao Cetung in Pol Pot, ki so jo izkrivili.

»Komunizem iz mesa in krvi je uvedel obsežno zatiranje, ki je doseglo vrhunec z vladavino terorja pod pokroviteljstvom države,« piše Stéphane Courtois, soavtor sporne Črne knjige


36

komunizma. »Ali je ideologija sama nedolžna?«45 Seveda ni. Ni nujno, da so vse oblike komunizma inherentno genocidne, kakor so nekateri škodoželjno trdili, vendar je doktrinarna, avto-ritarna in do pluralizma zaničevalna interpretacija komunistične teorije vsekakor privedla do Stalinovih čistk in do Mao Cetun-govih prevzgojnih taborišč. Avtoritarni komunizem je in mora za vedno ostati zaznamovan s temi laboratoriji resničnega sveta.

Kaj pa sodobni križarski pohod za osvoboditev svetovnih trgov? Državnih udarov, vojn in pokolov za vzpostavitev in ohra-njanje prokorporativnih režimov nikoli ne obravnavajo kot kapi-talistične zločine, ampak jih odpravljajo kot ekscese pretirano vnetih diktatorjev, kot vroče fronte hladne vojne in zdaj vojne proti terorju. Če najbolj vnete nasprotnike korporativističnega gospodarskega modela sistematično odstranjujejo, pa naj bo to v Argentini v sedemdesetih letih ali v Iraku danes, to zatiranje raz-lagajo kot del umazanega boja proti komunizmu ali terorizmu – in skoraj nikoli kot boj za napredovanje čistega kapitalizma.

Ne trdim, da so vse oblike tržnega sistema inherentno nasil-ne. Očitno je mogoče imeti na trgu temelječe gospodarstvo, ki ne terja take brutalnosti in ideološke čistosti. Svobodni trg s potrošnimi dobrinami lahko soobstaja z brezplačnim zdravstve-nim skrbstvom, javnimi šolami, z velikim deležem gospodarstva – kakor so naftne družbe – v državnih rokah. Prav tako je mogo-če od korporacij zahtevati, da plačujejo dostojne plače, da spo-štujejo pravico delavcev, da ustanavljajo sindikate ter da država pobira davke in prerazporeja bogastvo, tako da se ostre neenako-sti, ki so značilne za korporativistično državo, zmanjšajo. Ni tre-ba, da so trgi fundamentalistični.

Keynes je po veliki gospodarski krizi leta 1929 predlagal točno tako vrsto mešanega, reguliranega gospodarstva, revolu-cijo v javni politiki, ki je ustvarila New Deal in veliko preo-brazbo po vsem svetu. Točno ta sistem kompromisov, medse-bojnega nadzora različnih vej oblasti, je Friedmanova


37

kontrarevolucija sklenila metodično odpraviti v državi za drža-vo. Če gledamo ločino kapitalizma čikaške šole v tej luči, potem ima dejansko nekaj skupnega z drugimi nevarnimi ide-ologijami: prepoznavno željo po nedosegljivi čistosti, po nepo-pisanem listu, na katerem bo zgradila spremenjeni model druž-be.

Ta želja po božji moči totalnega ustvarjanja je vzrok, zakaj ideologe svobodnega trga tako vleče h krizam in katastrofam. Neapokaliptična resničnost za njihove ambicije preprosto ni gostoljubna. Petintrideset let je Friedmanovo kontrarevolucijo gnala želja po svobodi in priložnostih, ki so mogoče samo v času kataklizmičnih sprememb – ko ljudi z njihovimi trmastimi navadami in vztrajnimi zahtevami preprosto odnese – v trenut-kih, ko se demokracija zdi praktično nemogoča.

Zagovorniki doktrine šoka so prepričani, da more samo velik prelom – poplava, vojna, teroristični napad – ustvariti veli-kansko, čisto platno, po katerem hrepenijo. V teh gnetljivih tre-nutkih, ko smo psihološko odtrgani in fizično izkoreninjeni, se ti umetniki resničnosti z velikim zagonom vržejo na delo preo-blikovanja sveta.


38


39

Prvi del

dva dokTorja šoka

RAzIsKOvANje IN RAzvOj

Iztisnili te bomo do praznega, nato pa te bomo napolnili z nami.– George Orwell, 1984

Industrijska revolucija je bila zgolj začetek revoluci-je, najbolj skrajne in radikalne, kar jih je kdaj vžiga-lo um sektašev, vendar bi bilo probleme mogoče razrešiti, če bi imeli neomejeno količino material-nih dobrin.– Karl Polanyi, Velika preobrazba


40


41

1. poglavje

MučIlNI lAbORATORIj

ewen Cameron, Cia in manično prizadevanje, da bi izbrisali in spremenili človeški um

Njihov um se zdi kakor nepopisan list, na katerega lahko pišemo.– Dr. Cyril J. C. Kennedy in dr. David Anchel o koristih terapije z elektrošoki, 19481

Odpravil sem se v klavnico, da bi videl to tako ime-novano »električno klanje«, in videl sem, da so pra-šičem na teme pritrdili velike kovinske klešče, ki so bile priklopljene na električni tok (125 voltov). Čim so jim klešče pritrdili, so omedleli, otrdeli, nato pa so jih po nekaj sekundah začeli zvijati krči, enako kakor naše poskusne pse. V času nezavesti (epileptične kome) je mesar brez težav živali zaklal in jim spustil kri.– Ugo Cerletti, psihiater, opisuje, kako je »iznašel« terapijo z elektrošoki, 19542


42

»Ne pogovarjam se več z novinarji,« reče izmučen glas na drugi strani telefona. In nato majhna priložnost: »Kaj želite?«

Mislim, da imam kakšnih dvajset sekund, da jo prepričam, in ne bo lahko. Kako naj razložim, kaj želim od Gail Kastner, od potovanja, ki me je privedlo do nje?

Resnica se zdi tako čudna: »Pišem knjigo o šoku. O tem, kako države spravijo v šok – vojne, teroristični napadi, državni udari in naravne nesreče. In nato, kako jih spet spravijo v šok – korporacije in politiki, ki izkoristijo strah in zmedenost tega prvega šoka, da vsilijo svojo gospodarsko šokterapijo. In nato, kako se ljudje, ki si upajo, tej politiki šoka upirajo, in jih, če je treba, spravijo v šok še tretjič – policija, vojaki in jetniški zasliše-valci. Rada bi govorila z vami, ker ste po moji oceni med živimi ljudmi, ki so doživeli največ šokov, saj ste med redkimi preživeli-mi tajnih poskusov obveščevalne službe CIA z elektrošoki in drugimi ‘posebnimi zasliševalskimi tehnikami’. In poleg tega sem prepričana, da raziskovanje, ki so ga v petdesetih letih preiz-kušali na vas na Univerzi McGill, zdaj uporabljajo na zapornikih v Guantánamu in Abu Graibu.«

Ne, tega nikakor ne morem reči. Zato namesto tega rečem: »Pred kratkim sem potovala v Irak in skušam razumeti, kakšno vlogo igra tam mučenje. Govorijo nam, da nam gre za pridobi-vanje informacij, vendar mislim, da gre za več kakor samo za to – mislim, da ima to opravka s poskusom, da bi vzpostavili model države, s tem, da skušajo ljudi izbrisati in jih nato narediti na novo iz nič.«

Nastopi dolg premolk, nato pa drugačen glas za odgovor, še vedno napet, ampak ... je to olajšanje? »Pravkar ste povedali toč-no to, kar sta obveščevalna služba CIA in Ewen Cameron nare-dila meni. Skušali so me izbrisati in narediti na novo. Vendar jim ni uspelo.«

Manj kakor štiriindvajset ur kasneje potrkam na vrata Gail Kastner v mračnem domu za ostarele v Montrealu. »Odprto je,«


43

me doseže komaj slišen glas. Povedala mi je, da bo pustila vrata odklenjena, ker težko vstane. Drobni zlomi vzdolž hrbtenice jo zaradi artritisa vedno bolj bolijo. Njena bolečina v hrbtu je samo opomin na 63 električnih sunkov 150 do 200 voltov, ki so pre-drli frontalni reženj njenih možganov, medtem ko se je njeno telo divje zvijalo na mizi, tako da je prišlo do zlomov, zvinov, krvavih ustnic in polomljenih zob.

Gail me pozdravi iz modrega plišastega nagibalnika. Kasne-je izvem, da ima dvajset položajev in stalno jih spreminja, tako kakor fotograf, ki skuša izostriti sliko. V tem naslanjaču preživlja dneve in noči, išče udoben položaj in skuša ubežati spanju in temu, kar imenuje »moje električne sanje«. Takrat vidi »njega«: dr. Ewena Camerona, že dolgo mrtvega psihiatra, ki ji je pred toliko leti prizadeval elektrošoke, pa tudi druge oblike mučenja. »Ponoči me je slavna pošast dvakrat obiskala,« oznani, čim vsto-pim. »Nočem, da bi vam bilo neprijetno, to pravim zaradi vaše-ga klica, ki je bil povsem nepričakovan, in zaradi vseh vaših vprašanj.«

Zavem se, da je moja prisotnost tu nepoštena. Občutek se še poglobi, ko vidim stanovanje in spoznam, da zame ni prosto-ra. Vse površine so prekrite z gomilami papirjev in knjig, vrto-glavo zloženih, a očitno nekako urejenih, saj so vse knjige ozna-čene z orumenelimi listki. Gail mi pokaže edino prazno površino v sobi, lesen stol, ki sem ga spregledala, vendar jo skoraj zajame panika, ko poprosim za deset centimetrov prostora za snemal-nik. Rob mize poleg stola ne pride v poštev: na njem je kakšnih dvajset praznih škatlic cigaret Matinee Regular, zloženih v pra-vilno piramido. (Gail me je po telefonu opozorila pred verižnim kajenjem: »Žal mi je, ampak jaz kadim. In slabo jem. Sem debe-la in kadim. Upam, da vas ne moti.«) Videti je, kakor da bi notranjost škatlic pobarvala črno, a ko natančneje pogledam, ugotovim, da gre pravzaprav za izjemno gosto, drobceno pisavo: imena, številke, tisoči besed.


44

Med pogovorom v teku dneva se Gail pogosto nagne, da kaj napiše na košček papirja ali cigaretno škatlico – »beležka zame,« razloži, »sicer si ne bom zapomnila.« Goščava papirja in cigare-tnih škatlic je zanjo več kakor neobičajni sistem arhiviranja. To so spomini.

Gail že vse odraslo življenje zapušča um; dejstva v trenutku izpuhtijo, spomini, če sploh so (mnogo jih ni), so kakor fotogra-fije, raztresene po tleh. Včasih se kakšnega dogodka natančno spominja – to imenuje »črepinja spomina« – če pa jo vprašaš za datum, se bo zmotila celo za dvajset let. »Leta 1968,« reče. »Ne, 1983.« In tako si dela spiske in hrani vse, dokaze, da se je njeno življenje zares dogajalo. Sprva se opravičuje za navlako. Kasneje pa reče: »To mi je on naredil! To stanovanje je del mučenja!«

Vrsto let je Gail begalo, da se stvari ne spomni, pa tudi cela vrsta osebnih posebnosti. Ni vedela, na primer, zakaj majhen električni šok iz daljinca za odpiranje garažnih vrat v njej sproži napad panike. Predvsem pa ni mogla razumeti, zakaj se spomi-nja večine dogodkov iz svojega odraslega življenja, a skoraj niče-sar izpred svojih dvajsetih let. Kadar je srečala koga, ki je trdil, da jo pozna iz otroštva, je rekla: »’Vem, kdo si, vendar ne vem prav, od kod.’ Pretvarjala sem se.«

Meni, da je to vse bilo del njenega slabega mentalnega sta-nja. V dvajsetih in tridesetih letih jo je mučila depresija in odvi-snost od tablet in včasih je doživela tak zlom, da je končala v bolnišnici hospitalizirana in omotična. Zaradi tega jo je njena družina zavrgla in ostala je tako sama in ubožna, da je preživela s pobiranjem ostankov iz smetnjakov pred trgovinami.

Obstajajo tudi znaki, da se ji je prej dogajalo nekaj bolj trav-matičnega. Preden je družina prekinila z njo, sta se Gail in njena dvojčica prerekali o času, ko je bila Gail veliko bolj bolna in je Zella morala zanjo skrbeti. »Nimaš pojma, kaj vse sem prestaja-la,« je govorila Zella. »Urinirala si po tleh v dnevni sobi in sesala palec in govorila kakor majhen otrok in zahtevala stekleničko


45

mojega dojenčka. To sem vse morala prenašati!« Gail ni vedela, kaj naj si o obtožbah svoje sestre misli. Urinirala na tla? Zahte-vala stekleničko svojega nečaka? Sploh se ni spominjala ničesar o teh čudnih zadevah.

V poznih štiridesetih letih je Gail začela razmerje z moškim, ki mu je bilo ime Jacob, in opisuje ga kot partnerja po duši. Jacob je preživel holokavst in tudi njega so preganjala vprašanja o spominu in izgubi. Jacoba, ki je umrl pred več kakor desetle-tjem, so njena nerazložljivo manjkajoča leta zelo skrbela. »Za to mora biti neki razlog,« je govoril o vrzelih v njenem življenju. »Za to mora biti neki razlog.«

Leta 1992 sta Gail in Jacob slučajno šla mimo prodajalne časopisov ter zagledala velik, senzacionalni naslov: »Poskusi pra-nja možganov: Odškodnina za žrtve.« Gail je naglo preletela čla-nek in več zvez ji je takoj padlo v oči: »otroški govor«, »izguba spomina«, »inkontinenca«. »Rekla sem: ‘Jacob, kupi ta časopis.’« V bližnji kavarni sta sedela in brala neverjetno zgodbo, kako je v petdesetih letih obveščevalna služba CIA plačevala zdravniku v Montrealu, da je izvajal čudaške poskuse na svojih psihiatričnih pacientih: prisilno jih je uspaval in osamil za tedne, nato jim je dajal velike odmerke elektrošokov, pa tudi poskusnih mešanic mamil, tudi psihedeličnega LSD in halucinogenega PCP, znane-ga pod imenom angelski prah. Poskuse – ki so paciente pahnili v predbesedno, infantilno stanje – so izvajali na inštitutu Alan Memorial Institute na Univerzi McGill pod vodstvom direktor-ja, dr. Ewena Camerona. V poznih sedemdesetih letih so s skli-cevanjem na Zakon o prostem dostopu do informacij (Freedom of Information Act) razkrili, da je Camerona financirala obve-ščevalna služba CIA, kar je sprožilo razpravo v senatu v Združe-nih državah Amerike. Devet nekdanjih Cameronovih pacientov se je povezalo in tožilo obveščevalno službo CIA pa tudi kanad-sko vlado, ki je prav tako financirala Cameronove raziskave. V dolgotrajnih postopkih so odvetniki pacientov trdili, da so posku-


46

si kršili vsa pravila medicinske etike. H Cameronu so prišli po pomoč ob manjših psihiatričnih težavah – poporodni depresiji, anksioznosti, celo po pomoč pri zakonskih težavah – uporabili pa so jih, brez njihove vednosti ali pristanka, kot človeške posku-sne živali, da bi zadostili žeji obveščevalne službe CIA po infor-macijah o tem, kako nadzirati človeški um. Leta 1988 se je CIA dogovorila za skupno 750 000 dolarjev odškodnine devetim pacientom – kar je bila takrat največja odpravnina v škodo tej agenciji. Štiri leta kasneje je kanadska vlada pristala, da bo pla-čala 100 000 dolarjev odškodnine vsakemu pacientu, ki je bil del poskusov.3

Ne le da je Cameron igral osrednjo vlogo pri razvijanju sodobnih mučilnih tehnik ZDA, njegovi poskusi prinašajo tudi edinstven vpogled v temeljno logiko uničevalnega kapitalizma katastrofe. Tako kakor ekonomisti svobodnega trga, ki so pre-pričani, da more samo katastrofa velikega obsega – veliko uniče-nje – pripraviti tla za njihove »reforme«, je bil Cameron prepri-čan, da bo s povzročanjem različnih šokov človeškemu umu dosegel, da bo mogel predrugačiti in izbrisati pomanjkljiv um in nato zgraditi novo osebnost na tistem vedno izmuzljivem nepo-pisanem listu.

Gail se je z leti medlo zavedela nečesa v zvezi z obveščevalno službo CIA in Univerzo McGill, vendar ni bila pozorna – nikoli ni imela nobenega opravka z inštitutom Alan Memorial Institu-te. Zdaj, ko je v kavarni sedela skupaj z Jacobom, se je osredoto-čila na to, kar so nekdanji pacienti govorili o svojem življenju – izgubi spomina, regresiji. »Takrat sem spoznala, da so ti ljudje morali doživeti isto kakor jaz. Rekla sem: ‘Jacob, to mora biti vzrok.’«


47

V delavnici šokov

Gail Kastner je pisala na Inštitut Allan Memorial (Allan Memorial Institute) in zahtevala svojo medicinsko kartoteko. Najprej so ji rekli, da je nimajo, potem pa jo je končno dobila, vseh 138 strani. Zdravnik, ki jo je bil sprejel, je bil Ewen Came-ron.

Pisma, zapisi in tabele v njeni medicinski kartoteki posre-dujejo pretresljivo zgodbo, ki pove veliko o omejenih možno-stih osemnajstletnega dekleta v petdesetih letih in prav tako tudi o vladah in zdravnikih, ki so svojo moč zlorabljali. Kar-toteka se začne z oceno dr. Camerona o Gail ob sprejemu: je študentka medicinske nege na Univerzi McGill, odlična štu-dentka, ki jo Cameron opiše kot »do zdaj kar dobro uravnote-ženo posameznico«. Vendar trpi za anksioznostjo, ki jo je pov-zročil nasilen oče, kakor Cameron jasno zapiše, »izredno moten človek«, ki je hčer »nenehno psihološko zlorabljal«.

Iz prvih zapisov je videti, da so sestre imele Gail rade; z njo so se pogovarjale o negi in opisujejo jo kot »vedro«, »dru-žabno« in »urejeno«. Toda v mesecih, ki jih je preživela v nji-hovi oskrbi, je doživela radikalno osebnostno preobrazbo, ki je v kartoteki podrobno dokumentirana: po nekaj tednih je »kazala otročje vedenje, izražala čudne ideje, očitno je haluci-nirala [sic] in postala uničevalna«. Zapisi poročajo, da je ta inteligentna mlada ženska zdaj komaj zmogla šteti do šest; naj-prej je »manipulativna, sovražna in zelo agresivna«, nato pasiv-na in otopela, nesposobna prepoznati svoje sorodnike. Njena končna diagnoza je »shizofrenija […] z izrazitimi histeričnimi značilnostmi« – kar je veliko huje kakor »anksioznost«, ki jo je izkazovala, ko je prišla.

Preobrazba je bila vsekakor povezana s terapijami, ki so vse navedene v njeni kartoteki: veliki odmerki inzulina, ki so spro-žali komo; čudne kombinacije poživil in pomirjeval; dolga


48

obdobja, ki jih je prespala pod vplivom mamil; in osemkrat toli-ko elektrošokov, kakor je bilo v tistem času standardno.

Sestre pogosto pripominjajo, da je skušala zdravnikom pobegniti: »Skušala najti izhod […] trdi, da jo trpinčijo […] zavrača terapijo z elektrošoki, potem ko je dobila injekcijo.« Te pritožbe so vedno obravnavali kot vzrok za ponoven odhod v sobo, ki so jo Cameronovi mlajši kolegi imenovali »delavnica šokov«.4

Prizadevanje za praznino

Potem ko je Gail Kastner svojo kartoteko večkrat prebrala, se je spremenila v nekakšno arheologinjo lastnega življenja, zbi-rala in preučevala je vse, kar bi lahko pomagalo razložiti, kaj se ji je dogajalo v bolnišnici. Izvedela je, da je Ewen Cameron, na Škotskem rojeni ameriški državljan, dosegel sam vrhunec v svo-jem poklicu: bil je predsednik Ameriškega psihiatričnega združe-nja, predsednik Kanadskega psihiatričnega združenja in predse-dnik Svetovnega psihiatričnega združenja. Leta 1945 je bil eden od treh ameriških psihiatrov, ki so ga zaprosili, naj preveri dušev-no stanje Rudolfa Hessa na sodnem procesu v Nürnbergu.5

Ko je Gail začela raziskovati, je bil Cameron že dolgo mrtev, vendar je zapustil na ducate akademskih člankov in objavljenih predavanj. Izšlo je tudi več knjig o tem, kako je obveščevalna služba CIA financirala poskuse obvladovanja uma, in v teh delih je Gail našla veliko podrobnosti o njegovih odnosih z obvešče-valno službo.* Gail je prebrala vse, si označila pomembne dele, izdelala časovne razpredelnice in podatke povezala s podatki iz svoje kartoteke. Tako je dojela, da je Cameron v zgodnjih petde-

* Med njimi so knjige: Anne Collins: In the Sleep Room, ki je dobila nagrado Governor General Award, John Marks: The Search for the Manchurian Candidate, Alan Scheflin in Edward Option Jr.: The Mind Manipulator, Walter Bowart: Operation Mind Control, Gordon Thomas: Journey into Madness in Harvey Weinstein: A Father, a Son and the CIA, ki jo je napisal psihiater, sin enega od Cameronovih pacientov.


49

setih letih zavrnil standardni freudovski pristop z uporabo »govorne terapije« in skušal razkriti »globlje vzroke« mentalnih bolezni svojih pacientov. Njegov cilj ni bil paciente izboljšati ali popraviti, ampak jih na novo ustvariti z uporabo metod, imeno-vanih »psihično gonjenje«.6

Če sklepamo iz njegovih takratnih člankov, je bil prepričan, da je edini način, kako je pacienta mogoče naučiti zdravega novega vedenja, da se poglobiš v njegov um in »prelomiš stare patološke vzorce«.7 Prvi korak je bil »razvzorčenje«, ki je imelo osupljiv cilj: povrniti um v stanje, ko je bil »tablica za pisanje, na kateri ni še nič napisano,« kakor je rekel Aristotel, torej tabula rasa.8 Cameron je bil prepričan, da lahko to stanje doseže, tako da napada možgane z vsem, za kar je znano, da moti njihovo normalno delovanje – in z vsem naenkrat. To je bila vojna proti umu s »šoki in strahospoštovanjem«.

V poznih štiridesetih letih so elektrošoki postajali vedno bolj priljubljeni med psihiatri v Evropi in Severni Ameriki. Pov-zročali so manj trajne poškodbe kakor kirurška lobotomija in videti je bilo, da pomagajo: histerični pacienti so se pogosto umirili in v določenih primerih je bilo videti, da je električni sunek nekaterim razjasnil um. Vendar so bila to samo opažanja, in zdravniki, ki so tehniko razvili, niso bili sposobni znanstveno razložiti, kako deluje.

Pri tem so se zavedali njenih stranskih učinkov. Nobenega dvoma ni bilo, da lahko terapija z elektrošoki povzroči amnezi-jo; to je bila daleč najpogostejša težava, povezana z njo. Tesno povezan z izgubo spomina je bil tudi drugi stranski učinek, o katerem so poročali: regresija. V ducatih kliničnih študij so zdravniki zapisali, da so takoj po terapiji pacienti sesali palec, se zvili v fetalni položaj, treba jih je bilo hraniti z žlico in klicali so mamo (pri čemer so zdravnika ali sestro pogosto zamenjali zanjo). Tako vedenje je običajno hitro minilo, toda v nekaterih primerih, kadar so uporabili velik odmerek šokov, so zdravniki


50

poročali, da so pacienti popolnoma zapadli v regresijo, tako da so pozabili govoriti in hoditi. Marylin Rice, ekonomistka, ki je v sedemdesetih letih vodila gibanje za pravico pacientov proti terapiji z elektrošoki, je plastično opisala, kako je, če ti večino spominov in izobrazbe izbrišejo z elektrošoki. »Zdaj vem, kako se je morala počutiti Eva, ko je bila ustvarjena odrasla iz rebra nekoga drugega in brez vsakršne preteklosti. Počutim se tako prazno kakor Eva.«*9

Za Marylin Rice in druge je praznina predstavljala nenado-mestljivo izgubo. Cameron pa je gledal v praznino in videl nekaj drugega: prazen list, očiščen slabih navad, na katerega je mogoče zapisati nove vzorce. Zanj »obsežna izguba vsega spo-mina«, ki ga je povzročila terapija z elektrošoki, ni bila nesrečen stranski učinek; bila je bistveni del terapije, ključ za povrnitev pacienta na zgodnejšo stopnjo razvoja, »daleč preden sta se pojavila shizofreno mišljenje in vedenje«.10 Tako kakor za vojno zagreti jastrebi, ki pozivajo k bombardiranju držav, da jih spra-vijo »nazaj v kameno dobo«, je Cameron v terapiji s šoki videl način, s katerim bi pacienta odnesel nazaj v otroštvo, da bi ga popolnoma regresiral. V razpravi iz leta 1962 je opisal stanje, v katero je hotel spraviti paciente, kakor je bila Gail Kastner: »Nastopiti mora ne le izguba podobe časa in prostora, ampak izguba vseh občutij. Na tej stopnji utegne pacient kazati vrsto drugih pojavov, kakor je izguba drugega jezika ali nezavedanje, da je poročen. V naprednejših oblikah utegne biti nesposoben hoditi brez opore, se hraniti in utegne izkazovati dvojno inkon-tinenco […]. Vsi vidiki njegovih spominskih funkcij so resno moteni.«11

* Celo danes, ko je terapija z elektrošoki v veliko bolj dodelani obliki in skupaj s postopki, ki zagotavljajo pacientom varnost in udobje, postala ugledna in pogosto učinkovita terapija psihoze, začasna izguba kratkotrajnega spomina ostaja stranski učinek. Nekateri pacienti še vedno poročajo, da je vplivala tudi na njihov dolgotrajni spomin.


51

* Ko bi bil Cameron le malo manj močan na svojem področju, bi njegove trakove »psihičnega gonjenja« zagotovo odpravili kot poceni šalo. Celotne ideje se je domislil na podlagi oglasa za cerebrofon, fonograf za na nočno omarico z zvočniki v blazini, ki naj bi bil »revolucionarni način, da se naučite tujega jezika med spanjem«.

Za »razvzorčenje« svojih pacientov je Cameron uporabljal sorazmerno novo napravo, imenovano Page-Russell, ki je pov-zročila do šest zaporednih sunkov namesto enega samega. Ker ga je motilo, da so se njegovi pacienti še vedno oklepali preostan-kov svoje osebnosti, jih je še nadalje zmedel z uporabo poživil, pomirjeval in halucinogenov. Uporabljal je klorpromazin, barbi-turate, natrijev amital, nitrooksid, dezoksil, sekonal, nembutal, veronal, melikon, torazin, largaktil in inzulin. Leta 1965 je v neki razpravi zapisal, da je bil namen teh mamil, da »ga [pacien-ta] dezinhibirajo, tako da je njegove obrambne mehanizme mogoče zmanjšati«.12

Ko je »razvzorčenje« enkrat dosegel in je bila predhodna osebnost zadostno izbrisana, se je začelo psihično gonjenje. Sestavljeno je bilo iz tega, da je Cameron pacientom vrtel na trak posneta sporočila, kakor so: »Si dobra mati in žena in ljudje so radi v tvoji družbi.« Kot behaviorist je bil prepričan, da se bodo pacienti začeli drugače vesti, če bodo usvojili sporočila s trakov.*

Ker so bili pacienti s šoki in mamili omamljeni v skoraj vegeta-tivno stanje, niso mogli drugega kakor poslušati sporočila – šest-najst do dvajset ur na dan tedne dolgo; v nekem primeru je Came-ron neko sporočilo vrtel neprestano 101 dan.13

V sredini petdesetih let se je več raziskovalcev obveščevalne službe CIA začelo zanimati za Cameronove metode. To je bil začetek histerije hladne vojne, in agencija je ravno sprožila tajni program, namenjen raziskovanju »posebnih zasliševalskih teh-nik«. Zaupen memorandum obveščevalne službe CIA je razla-gal, da program »preučuje in raziskuje številne neobičajne tehni-ke zasliševanja, tudi psihološko nadlegovanje in take stvari,


kakor je ‘popolna osamitev’«, pa tudi »uporabo mamil in kemi-kalij«.14 Najprej so ga imenovali Projekt drozg, nato Projekt artičoka, končno pa so ga leta 1953 preimenovali v MKUltra. V naslednjem desetletju je MKUltra porabila 25 milijonov dolar-jev za raziskovanje načinov, kako zlomiti zapornike, ki jih sumi-jo, da so komunisti in dvojni agenti. V programu je sodelovalo osemdeset institucij, tudi štiriinštirideset univerz in dvanajst bolnišnic.15

Agentom, ki so v programu sodelovali, ni manjkalo idej, kako izvleči informacije iz ljudi, ki jih ne želijo povedati – pro-blem je bil najti načine, kako bi te ideje preverili. Dejavnosti v prvih letih Projekta drozg in Projekta artičoka so bile podobne tragikomičnemu vohunskemu filmu, v katerem so agenti obve-ščevalne službe CIA hipnotizirali drug drugega in kolegom pod-taknili v pijačo LSD, da bi videli, kaj se bo zgodilo (vsaj v enem primeru samomor) – da ne govorimo o mučenju ruskih vohu-nov.16

Testi so bili podobnejši smrtonosnim potegavščinam kakor pa resnemu raziskovanju, in rezultati niso prinesli take znanstve-ne zanesljivosti, za kakršno si je agencija prizadevala. Za to so potrebovali veliko število testnih subjektov. Načrtovali so več takih poskusov, vendar so bili tvegani; če bi se izvedelo, da obve-ščevalna služba CIA preizkuša nevarna mamila na ameriškem ozemlju, bi utegnili celotni program ukiniti.17 In tu je nastopil interes CIE za kanadske raziskovalce. Razmerje se je začelo 1. junija 1951 na tridržavnem srečanju obveščevalnih agencij v hotelu Ritz-Carlton v Montrealu. Tema srečanja je bila vedno večja zaskrbljenost zahodne obveščevalne skupnosti, da so komunisti nekako odkrili, kako vojnim ujetnikom »oprati mož-gane«. Dokaz za to je bilo dejstvo, da so ameriški vojaki, ki so jih ujeli v Koreji, stopili pred kamere, na videz prostovoljno, ter javno obsodili kapitalizem in imperializem. V skladu z uradnim zapisnikom sestanka v Ritzu so bili udeleženci – Omond Solandt,

52


53

predsednik kanadskega odbora za obrambo, sir Henry Tizard, predsednik britanskega odbora za obrambno raziskovalno poli-tiko, in dva predstavnika obveščevalne službe CIA – prepričani, da zahodne sile nujno morajo odkriti, kako komunisti pridobi-vajo te neverjetne izjave. S tem v mislih je bil prvi korak »klinič-na raziskava dejanskih primerov«, da vidijo, kako utegne pranje možganov delovati.18 Zastavljeni cilj te raziskave ni bil, da bi zahodne sile začele uporabljati nadziranje uma na zapornikih, ampak da bi zahodne vojake pripravili na kakršne koli prisilne tehnike, na katere utegnejo naleteti, če jih ujamejo.

Obveščevalna služba CIA je imela seveda drugačne namene. Vendar je bilo celo na srečanjih za zaprtimi vrati, kakršno je bilo tisto v Ritzu, nemogoče, da bi tako kmalu potem, ko je razkritje nacističnih mučenj vzbudilo vsesplošno ogorčenje javnosti, agencija odkrito priznala, da jo zanima razvijanje lastnih alter-nativnih zasliševalskih metod.

Eden od udeležencev srečanja v Ritzu je bil dr. Donald Hebb, predstojnik psihologije na Univerzi McGill. Po uradnem zapisniku sodeč, je skušal razkriti skrivnost priznanj ameriških vojakov in je sklepal, da so komunisti morda manipulirali z uje-tniki tako, da so jih intenzivno osamili in njihovim čutom pre-prečili vstop zaznav. Vodilni obveščevalci so bili navdušeni, in tri mesece kasneje je Hebb dobil raziskovalno štipendijo kanadske-ga ministrstva za nacionalno obrambo, da izvede vrsto zaupnih poskusov s čutno prikrajšanostjo [odvzemom dražljajev, sensory deprivation]. Hebb je skupini triinšestdesetih študentov Univer-ze McGill plačal 20 dolarjev na dan, da so bili osamljeni v sobi z zatemnjenimi očali, slušalkami, ki so oddajale t. i. beli šum, in s kartonastimi tulci na rokah, da so preprečevali vsakršen dotik. Vrsto dni so študentje plavali v morju ničnosti, z očmi, ušesi in rokami se niso mogli orientirati, zato so živeli v svoji živi domi-šljiji. Da bi Hebb videl, ali jih je čutna prikrajšanost naredila dovzetnejše za »pranje možganov«, jim je začel predvajati posnet-


54

ke glasov, ki so govorili o obstoju duhov ali nepoštenosti znano-sti – torej o idejah, ki so jih študenti pred začetkom poskusa označili za sporne.19

V zaupnem poročilu o Hebbovih izsledkih je odbor za obrambno raziskovanje sklenil, da je čutna prikrajšanost med študenti jasno povzročila skrajno zmedenost, pa tudi halucinaci-je in da je »med obdobjem zaznavne prikrajšanosti in takoj po njem nastopilo znatno začasno zmanjšanje intelektualne učin-kovitosti«.20 Poleg tega so študenti zaradi »lakote« po dražljajih postali dovzetni za ideje, izražene na trakovih, več pa jih je celo pokazalo zanimanje za okultnost, ki je trajalo še več tednov, potem ko je bilo poskusa konec. Bilo je, kakor da je čutna pri-krajšanost delno izbrisala njihov um, nato pa so čutni dražljaji spet zapisali svoj vzorec.

Izvod Hebbove glavne raziskave so poslali obveščevalni službi CIA, enainštirideset izvodov mornarici ZDA in dvain-štirideset kopij vojski ZDA.21 CIA je tudi neposredno spre-mljala izsledke prek enega od Hebbovih študentov raziskoval-cev, Maitlanda Baldwina, ki ji je brez Hebbove vednosti poročal.22 To izredno zanimanje sploh ni presenetljivo; Hebb je dokazal najmanj to, da intenzivna izolacija vpliva na sposob-nost jasnega mišljenja in da zato ljudje postanejo dovzetnejši za sugestije – kar so za vsakega zasliševalca neprecenljive ideje. Hebb je na koncu ugotovil, da obstajajo velikanske možnosti, kako njegovo raziskovanje uporabiti ne le za to, da ujetim voja-kom preprečijo »pranje možganov«, ampak tudi kot neke vrste priročnik navodil za psihološko mučenje. V zadnjem intervju-ju pred smrtjo leta 1985 je dejal: »Ko smo poročali odboru za obrambno raziskovanje, je bilo jasno, da smo opisovali izje-mne zasliševalske tehnike.«23

Hebbovo poročilo je ugotovilo, da so štirje subjekti »spon-tano povedali, da je biti v aparatu oblika mučenja«, kar je pome-nilo, da bi siliti jih, da vztrajajo prek svojega praga zmogljivosti,


55

pomenilo jasno kršenje medicinske etike. Ker se je Hebb omeji-tev poskusa zavedal, je zapisal, da »razločnejši rezultati« niso dosegljivi, ker »subjektov ni mogoče prisiliti, da bi preživeli 30 do 60 dni v pogojih zaznavne izolacije«.24

Ni bilo mogoče za Hebba, a povsem mogoče za njegovega kolega in akademskega tekmeca z Univerze McGill, dr. Ewena Camerona. (Ko so se kasneje akademske prijaznosti nehale, ga je Hebb označil za »zločinsko neumnega«.)25 Cameron je samega sebe že prepričal, da je nasilno uničenje uma pacientov nujni prvi korak na potovanju k mentalnemu zdravju in torej ne krši-tev Hipokratove prisege. Kar se tiče pristanka, so mu bili paci-enti prepuščeni na milost in nemilost; standardni obrazec za soglasje je Cameronu zagotavljal absolutno moč nad terapijo, vse do izvajanja popolne frontalne lobotomije.

Čeprav je bil Cameron vrsto let v stiku z obveščevalno službo CIA, je prvo štipendijo od nje dobil leta 1957, in sicer tako, da so denar oprali prek organizacije, imenovane Družba za raziskovanje človeške ekologije (Society for the Investigation of Human Eco-logy).26 In bolj ko so pritekali dolarji CIE, manj je bil Allanov inštitut podoben bolnišnici in bolj grozljivemu zaporu.

Prva sprememba so bili dramatično povišani odmerki elek-trošokov. Psihiatra, ki sta iznašla sporni aparat Page-Russell, sta priporočala štiri terapije za vsakega pacienta, kar je skupno pomenilo štiriindvajset posameznih šokov.27 Cameron je začel aparat uporabljati na svojih pacientih dvakrat na dan trideset dni, kar je strahotnih 360 posameznih šokov za vsakega pacienta – veliko več, kakor so prejeli njegovi zgodnejši pacienti, med katerimi je bila tudi Gail.28 Že tako vrtoglavi paleti mamil, ki jih je dajal pacientom, je dodal še bolj eksperimentalni, ki spremi-njata um, ki sta bili za obveščevalno službo CIA posebno zani-mivi: LSD in PCP.

K zalogi za praznjenje uma je dodal še druga orožja: čutno prikrajšanost in podaljšani spanec, dvojni proces, za katerega je


56

trdil, da bo »zmanjšal upornost posameznika«, tako da bo paci-ent postal dojemljivejši za njegova posneta sporočila na trako-vih.29 Ko so prispeli dolarji obveščevalne službe CIA, jih je Came-ron porabil za to, da je stare konjske hleve pri bolnišnici spremenil v izolacijske celice. Prav tako je premišljeno obnovil klet, da je dobil sobo, imenovano izolacijska komora.30 Sobo je zvočno izo-liral, vanjo napeljal beli šum, izklopil luči in vsakemu pacientu nataknil zatemnjena očala in »gumijaste naušnike«, pa tudi kar-tonaste tulce na roke, kar je »preprečevalo, da bi se dotikali telesa – in tako posegali v svojo samopodobo,« kakor je leta 1956 zapi-sal v svojem članku.31 Toda medtem ko so se Hebbovi študenti manj siloviti čutni prikrajšanosti lahko izmaknili po le nekaj dneh, je Cameron svoje paciente tam zadrževal tedne, enega med njimi je zaprl v izolacijsko celico kar za petintrideset dni.32

Cameron je čute pacientov še nadalje stradal v tako imeno-vani spalni sobi, kjer jih je z mamili vzdrževal v sanjarjenju štiri-indvajset ur na dan, sestre pa so jih vsaki dve uri obračale, da niso dobili zaležanin; zbudili so jih samo za obroke in da so šli na stranišče.33 Paciente so v tem stanju zadrževali petnajst do tri-deset dni, čeprav je Cameron poročal, da »so nekateri pacienti imeli terapijo z do 65 dnevi trajnega spanja«.34 Bolniško osebje je imelo navodila, da pacientom ne sme dovoliti govoriti ali jim dajati kakršnih koli informacij o tem, koliko časa bodo v tej sobi preživeli. Da so zagotovili, da iz te nočne more ni mogel nihče uiti, je Cameron neki skupini pacientov predpisal majhen odme-rek zdravila kurare, ki povzroča paralizo, tako da so bili dobese-dno ujetniki v svojem telesu.35

V razpravi iz leta 1960 je Cameron dejal, da obstajata »dva glavna dejavnika«, ki omogočata, da »ohranjamo podobo časa in prostora« – ki z drugimi besedami omogočata, da vemo, kje smo in kdo smo. To sta: »a) naš stalni čutni vnos podatkov in b) naš spomin«. Z elektrošoki je Cameron izničil spomin; v izolacijskih celicah je izbrisal čutni vnos. Odločen je bil, da svoje paciente


57

prisili, da bodo povsem izgubili čut za to, kje v času in prostoru so. Ko je spoznal, da se nekateri pacienti zavedajo dnevnega časa na podlagi obrokov, je kuhinji ukazal, naj vse pomešajo, naj čas obrokov spreminjajo ter strežejo juho za zajtrk in močnik za večerjo. »S spreminjanjem intervalov in menijev glede na priča-kovani čas smo bili sposobni odpraviti to strukturiranje,« je Cameron z zadovoljstvom poročal. Toda vsemu navkljub je odkril, da je neka pacientka ohranila zvezo z zunanjim svetom, ker je zaznala »zelo rahel hrup« letala, ki je vsako jutro preletelo bolnišnico.36

Za vsakogar, kdor pozna pričevanja ljudi, ki so preživeli mučenje, je ta podatek strahoten. Ko zapornike sprašujejo, kako so preživeli mesece ali leta izolacije in brutalnosti, pogosto govo-rijo, da so slišali zvonjenje oddaljenih cerkvenih zvonov ali muslimanski poziv k molitvi ali otroke, ki so se igrali v parku v bližini. Kadar se življenje skrči na štiri zidove jetniške celice, postane ritem v okolici neke vrste življenjska povezava, dokaz, da je ujetnik še človek, da obstaja svet zunaj mučenja. »Štirikrat sem slišal ptice čivkati v vzhajajočem soncu – tako vem, da je bilo štiri dni,« pravi nekdo, ki je preživel zadnjo diktaturo v Urugvaju, ko se spominja posebno brutalnega obdobja muče-nja.37 Neidentificirana ženska v kleti Allanovega inštituta, ki se je napenjala, da bi skozi meglo teme, mamil in elektrošokov sli-šala motor letala, ni bila pacientka v oskrbi zdravnika; ob vseh namenih in ciljih je bila ujetnica, ki je doživljala mučenje.

Obstaja več trdnih dokazov, kako se je Cameron dobro zavedal, da simulira pogoje mučenja, in kot neomajen naspro-tnik komunizma je cenil idejo, da so njegovi pacienti del boja v hladni vojni. V intervjuju za popularno revijo leta 1955 je svoje paciente odkrito primerjal z vojnimi ujetniki, ki jih čaka zasliše-vanje, in dejal, da so se »tako kakor ujetniki komunizma skušali upirati [terapiji] in jih je bilo treba zlomiti«.38 Leto kasneje je zapisal, da je namen razvzorčenja »dejansko zlomiti obrambo«,


58

in dodal, da je »analogen temu zlom posameznika med stalnim zasliševanjem«.39 Leta 1960 je Cameron že predaval o čutni pri-krajšanosti, in to ne le drugim psihiatrom, ampak tudi vojaške-mu občinstvu. V govoru v letalskem oporišču Brook v Teksasu ni z ničimer trdil, da zdravi shizofrenijo, in je dejansko priznal, da čutna prikrajšanost »ustvari primarne simptome shizofrenije« – halucinacije, silovito tesnobo, izgubo stika z resničnostjo.40 V zapiskih za predavanje omenja, da je čutni prikrajšanosti sledila »preobremenjenost vnosa«, kar se nanaša na njegovo uporabo elektrošokov in neskončnega ponavljanja trakov – in nakazuje zasliševalske tehnike, ki so sledile.41

Cameronovo delo je obveščevalna služba CIA financirala do leta 1961 in vrsto let ni bilo jasno, kaj, če sploh kaj, je vlada Združenih držav Amerike naredila z njegovimi raziskavami. V poznih sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so dokazi o tem, da je CIA financirala poskuse, končno dosegli senat, nato pa so sledile prelomne skupne tožbe proti agenciji, so se novinarji in sodniki najprej nagibali k temu, da so sprejemali različico dogod-kov, kakršno je navajala CIA – da so izvajali raziskave o tehnikah pranja možganov, zato da bi zavarovali ujete ameriške vojake. Pozornost tiska se je večinoma osredotočala na senzacionalistič-no podrobnost, da je vlada financirala doživljanje pod vplivom mamil [trip]. Dejansko je velik del škandala, ko je končno izbruhnil, bil v tem, da sta Ewen Cameron in obveščevalna služ-ba CIA brezbrižno uničila življenje ljudi s svojimi poskusi brez pravega razloga – raziskave so bile videti neuporabne; takrat je že vsakdo vedel, da je pranje možganov mit hladne vojne. CIA je s svoje strani to razlago dejavno podpirala, saj ji je bilo veliko ljub-še, da so se norčevali iz spodrsljajev njenih visokoznanstvenih pravil, kakor pa da je financirala mučilni laboratorij na ugledni univerzi – in pri tem še učinkovit. Ko je bil John Gittinger, psi-holog CIA, ki se je prvi obrnil na Camerona, prisiljen pričati pred senatom, je pozval k podpori za Cameronovo »neumno


59

napako [...] strašno napako«.42 Ko so zasliševalci vprašali Sidne-yja Gottlieba, nekdanjega direktorja projekta MKUltra, da bi razložil, zakaj je ukazal, naj uničijo vse dokumente 25 milijonov dolarjev vrednega programa, je odgovoril, da »projekt MKUltra ni prinesel rezultatov zares pozitivne vrednosti za agencijo«.43 V razkritjih o projektu MKUltra iz osemdesetih let, v raziskovalnih poročilih ter osrednjem tisku in knjigah so poskuse dosledno opisovali kot »nadziranje uma« in »pranje možganov«. Besede mučenje niso skoraj nikoli uporabili.

Znanost strahu

Leta 1988 je časnik The New York Times objavil prelomno preiskavo o vpletenosti Združenih držav Amerike v mučenje in pobijanje v Hondurasu. Florencio Caballero, zasliševalec hondu-raškega zloglasno brutalnega bataljona 3–16, je za časnik pove-dal, da so ga skupaj s štiriindvajsetimi kolegi pripeljali v Teksas in izšolali v obveščevalni službi CIA. »Naučili so nas psiholoških metod – preučiti strah in šibkost ujetnika. Prisili ga, da stoji, ne dovoli mu spati, zadržuj ga golega in osamljenega, spusti mu podgane in ščurke v celico, dajaj mu pokvarjeno hrano, prinašaj mu mrtve živali, polivaj ga z mrzlo vodo, spreminjaj temperatu-ro.« Obstajala je še ena tehnika, ki je ni omenil: elektrošoki. Inés Murillo, štiriindvajsetletna ujetnica, ki so jo »zasliševali« Caballe-ro in njegovi kolegi, je za časnik Times povedala, da so ji dajali toliko elektrošokov, da je kričala in padla po tleh. »Kriki ti pre-prosto uidejo,« je dejala. »Vohala sem dim in spoznala, da so me osmodili s šoki. Rekli so mi, da me bodo mučili, dokler se mi ne bo zmešalo. Nisem jim verjela. Toda potem so mi razširili noge in mi pritrdili žice na genitalije.«44 Murillo je tudi povedala, da je bil v sobi še nekdo: Američan, ki je zasliševalcem podajal vpraša-nja, imenovali pa so ga »Mr. Mike«.45

Razkritja so privedla do zasedanja posebnega odbora senata


60

za obveščevalne službe, kjer je namestnik direktorja obveščevalne službe CIA, Richard Stolz, potrdil, da »je Caballero res obiskoval tečaj CIE o izkoriščanju človeških virov ali zasliševanju«.46 Časnik The Baltimore Sun se je skliceval na zakon o prostem dostopu do informacij in zahteval gradivo za tečaje, na katerih so urili ljudi, kakršen je bil Caballero. CIA je vrsto let zavračala zahtevo; konč-no so pod grožnjo tožbe in devet let po tem, ko je bila objavljena prvotna zgodba, izročili priročnik z naslovom Kontraobveščeval-no zasliševanje Kubark. Naslov je šifra: »Ku bark« je po navajanju časnika The New York Times »kriptonim, KU je naključna dvo-zložnica, BARK pa šifra agencije v tistem času«. Novejša poročila ugibajo, da se je »ku« nanašal na »državo ali posebno tajno ali skrivno dejavnost«.47 Knjiga je 128 strani dolg tajni priročnik o »zasliševanju upornih virov«, ki močno temelji na raziskovanju, ki ga je naročil projekt MKUltra – poskusi Ewena Camerona in Donalda Hebba pa so v njem izrazito pustili svoj pečat. Metode segajo od čutne prikrajšanosti do stresnih položajev, od kapuce do bolečine. (Priročnik že kmalu priznava, da so mnoge taktike nezakonite, in zasliševalcem nalaga, naj »pred tem pridobijo dovoljenje vodstva [...] v vsaki od naslednjih okoliščin: 1. Če je treba povzročati telesno bolečino. 2. Če je treba uporabiti medi-cinska, kemična ali električna sredstva ali materiale, da izsilijo priznanje.«)48

Priročnik ima datum 1963, zadnje leto programa MKUltra in dve leti potem, ko so se Cameronovi poskusi s financiranjem obveščevalne službe CIA končali. Priročnik trdi, da bodo tehni-ke v pravilni uporabi prevzele uporni vir in »uničile njegovo sposobnost upiranja«. To je bil pravi namen projekta MKUltra, kakor se izkaže: ne raziskovanje pranja možganov (to je bil zgolj stranski projekt), ampak vzpostavitev znanstveno utemeljenega sistema za pridobivanje informacij od »upornih virov«.49 Z dru-gimi besedami: mučenje.

Priročnik na prvi strani navaja, da bo opisal zasliševalske


61

* Različica iz leta 1983 je očitno prirejena za razredno rabo, skupaj z vprašalniki in prijaznimi opozorili (»Vedno začnite vsako zasliševanje z novimi baterijami.«).

tehnike na podlagi »obsežnega raziskovanja, tudi znanstvenih študij, ki so jih izvajali specialisti za tesno povezana področja«. Predstavlja novo dobo natančnega, premišljenega mučenja – ne grobega mučenja kar počez, ki je bilo standard od španske inkvi-zicije naprej. V neke vrste predgovoru priročnik navaja: »Obve-ščevalna služba, ki je sposobna izkoristiti tehtno, moderno zna-nje za svoje probleme, ima velikanske prednosti pred službo, ki svoje tajno delovanje opravlja v slogu osemnajstega stoletja […] ni več mogoče razpravljati o zasliševanju brez navezave na psiho-loške raziskave, ki so jih opravili v preteklem desetletju.«50 To, kar sledi, je priročnik za razgradnjo osebnosti.

Priročnik vsebuje dolg razdelek o čutni prikrajšanosti, ki se sklicuje na »številne poskuse na Univerzi McGill«.51 Opisuje, kako je treba zgraditi izolacijske komore, in opozarja, da »odvzem dražljajev sproži regresijo, ker subjektov um prikrajša za stik z zunanjim svetom, tako da se mora osredotočiti nase. Obenem pa premišljeno zagotavljanje dražljajev med zasliševa-njem običajno doseže, da regresirani subjekt v zasliševalcu začne videti očetovsko figuro.«52 Določilo zakona o prostem dostopu do informacij je povzročilo tudi novejšo različico priročnika, prvič izdano leta 1983 za uporabo v Latinski Ameriki. »Okno mora biti vzidano visoko v zidu in narejeno tako, da ga je mogo-če zatemniti,« navaja.*53

Točno tega se je Hebb bal: uporabe metod čutne prikrajša-nosti kot »strašnih zasliševalskih tehnik«. Vendar tvori jedro for-mule Kubark Cameronovo delo in njegov recept uničevanja »podobe časa in prostora«. Priročnik opisuje več tehnik, ki so jih izpilili na razvzorčenih pacientih v kleti Inštituta Allan Memori-al: »Načelo je, da je treba zasliševanja načrtovati tako, da poruši-jo virov smisel za časovno zaporedje […]. Nekatere zasliševance je mogoče regresirati z vztrajno manipulacijo časa, s premika-


62

njem ur naprej in nazaj in prinašanjem obrokov ob čudnih urah – deset minut ali deset ur po prejšnjem obroku. Noč in dan sta pomešana.«54

To, kar je najbolj pritegnilo pozornost avtorjev Kubarka, bolj kakor kakšna posamezna tehnika, je Cameronovo osredoto-čenje na regresijo – idejo, da je s prikrajšanjem ljudi za občutek, kdo so in kje so v času in prostoru, odrasle mogoče spremeniti v otroke, katerih um je nepopisan list sugestibilnosti. Avtorji se vedno spet vračajo k tej temi. »Vse tehnike, uporabljene za pre-boj skozi zasliševalsko slepo ulico, celotni razpon od preproste osamitve do hipnoze in narkoze, so v bistvu načini pospeševanja procesa regresije. Ko zasliševanec zapade iz zrelosti nazaj v infan-tilno stanje, odpadejo poteze njegove priučene ali strukturirane osebnosti.« Takrat ujetnik zapade v stanje »psihološkega šoka« ali v »stanje otrplosti«, na katero se priročnik sklicuje prej – kar je sladki trenutek za mučitelja, ko je »vir veliko dovzetnejši za sugestijo in veliko verjetneje pristane«.55

Alfred W. McCoy, zgodovinar na Univerzi Wisconsin, ki je dokumentiral razvoj mučilnih tehnik od inkvizicije naprej v svoji knjigi Vprašanje mučenja: Zasliševanje CIE od hladne vojne do vojne proti terorju, opisuje formulo priročnika Kubark za čutno prikrajšanost, ki ji sledi pretirana obremenitev z dražljaji, kot »prvo pravo revolucijo v kruti znanosti bolečine v več kakor treh stoletjih«.56 In po njegovem mnenju se to ne bi moglo zgo-diti brez poskusov Univerze McGill v petdesetih letih. »Če si odmislimo nekatere čudaške ekscese, so poskusi dr. Camerona na podlagi prelomnega odkritja dr. Hebba postavili znanstvene temelje za dvostopenjsko metodo psihološkega mučenja CIE.«57

Kjer koli so poučevali metodo Kubark, so se pojavili določe-ni jasni vzorci – namen vseh je povzročiti, poglobiti in zadržati šok: ujetnike zajamejo na način, ki jih kar najbolj pretrese in


63

zmede, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, kakor predpisuje priroč-nik. Takoj jim nadenejo kapuce ali preveze čez oči, jih slečejo, pretepejo in nato izpostavijo neke vrste čutni prikrajšanosti. In uporaba elektrošokov je vseprisotna, od Gvatemale do Hondu-rasa, od Vietnama do Irana, od Filipinov do Čila.

Seveda to ni bil ves vpliv Camerona in projekta MKUltra. Mučenje je vedno improvizacija, kombinacija naučene tehnike in človeškega instinkta za brutalnost, ki se sprosti, kadar koli more to nekdo nekaznovano početi. V sredini petdesetih let so elektrošoke rutinsko uporabljali proti bojevnikom za osvobodi-tev Alžirije, pogosto s pomočjo psihiatrov.58 V tem obdobju so francoski vojaški voditelji vodili seminarje v ameriški »protiu-porniški« šoli v Fort Braggu v Severni Karolini, na katerih so študente učili alžirske tehnike.59 Prav tako je jasno, da je Came-ronov posebni model uporabe množičnega šoka, katerega namen ni samo povzročiti bolečino, ampak izbrisati strukturirano oseb-nost, naredil velik vtis na obveščevalno službo CIA. Leta 1966 je CIA poslala v Saigon tri psihiatre, oborožene z aparatom Page-Russell, na kakršnega je prisegal Cameron; uporabljali so ga tako agresivno, da so z njim ubili več zapornikov. McCoy pravi: »Dejansko so v razmerah na terenu preizkušali, ali tehnike Ewe-na Camerona z McGilla za ‘razvzorčenje’ morejo v resnici spre-meniti vedenje ljudi.«60

Za ameriške obveščevalske funkcionarje je bil tako neposre-den pristop redek. Od sedemdesetih let naprej je bila ameriškim agentom najljubša vloga mentorjev ali trenerjev – ne neposre-dnih zasliševalcev. Pričevanja ljudi, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih v Srednji Ameriki preživeli mučenje, so polna omemb skrivnostnega angleško govorečega moža, ki je hodil v celice, narekoval vprašanja ali nudil predloge. Dianna Ortiz, ameriška redovnica, ki so jo leta 1989 ugrabili in zaprli v Gvate-mali, je povedala, da so moški, ki so jo posiljevali in ožigali s cigaretami, ubogali moža, ki je govoril špansko z močnim ame-


64

riškim naglasom in ki so ga imenovali šef.61 Jennifer Harbury, ki ji je moža mučil in ubil gvatemalski častnik na plačilni listi obve-ščevalne službe CIA, navaja veliko takih primerov v svoji pomembni knjigi Resnica, mučenje in ameriški način .62

Iz očitnih razlogov je jasno, da je vloga Združenih držav Amerike v teh umazanih vojnah morala ostati prikrita, čeprav so jo administracije v Washingtonu druga za drugo obsojale. Muče-nje, pa naj bo telesno ali psihično, očitno krši prepoved »vseh oblik mučenja ali krutosti« iz Ženevske konvencije, pa tudi splo-šni kodeks vojaških sodišč Združenih držav Amerike (Uniform Code of Military Justice), ki prepoveduje »krutost« in »zatiranje ujetnikov«.63 Priročnik Kubark na strani 2 opozarja bralce, da njegove tehnike prinašajo »nevarnost kasnejših tožb«, različica iz leta 1983 pa je še neposrednejša: »Uporabo sile, mentalnega mučenja, groženj, žalitev ali izpostavljanja neprijetnemu ali nehumanemu ravnanju vseh vrst kot pomoči pri zasliševanju prepoveduje pravo, mednarodno in domače.«64 Preprosto pove-dano, to, kar priročnik uči, je nezakonito in prikrito zaradi svoje narave. Če je kdo vprašal, so ameriški agenti svoje študente iz sveta v razvoju učili modernih, profesionalnih policijskih metod – in niso mogli odgovarjati za »ekscese«, ki so se dogajali zunaj njihovega razreda.

Enajstega septembra 2001 je dolgotrajno vztrajanje pri pre-pričljivem zanikanju zletelo skozi okno. Teroristični napadi na dvojčka stolpnic in na Pentagon so bili drugačen šok kakor pa tisti, ki si jih je zamišljal priročnik Kubark, vendar so bili njihovi učinki neverjetno podobni: globoka zmedenost, izreden strah ter tesnobnost in kolektivna regresija. Tako kakor Kubarkov zasliševalec, ki nastopa kot »očetovska figura«, je Busheva admi-nistracija takoj izrabila strah, da je zaigrala vlogo zaščitniškega roditelja, ki je pripravljen braniti »domovino« in njeno prebival-stvo z vsemi potrebnimi sredstvi. Premik v politiki Združenih držav Amerike, ki ga je zajel zloglasni stavek podpredsednika


65

Dicka Cheneyja o delovanju »temne strani«, ni pomenil, da je ta administracija sprejela taktiko, ki bi se njenim humanejšim predhodnikom upirala (kakor je toliko demokratov trdilo z navezavo na zgodovinarja Garryja Willsa, ki se je skliceval na poseben ameriški mit o »izvirni brezgrešnosti«65). V resnici je bil bistven premik v tem, da so to, kar so prej izvajali zastopniki z dovolj veliko oddaljenostjo, da so mogli zanikali vednost o doga-janju, zdaj začeli izvajati neposredno in odkrito.

Čeprav se toliko govori o izkoriščanju zunanjih virov za mučenje, je bila resnična novost Busheve administracije izraba notranjih virov, tako da so ujetnike mučili državljani ZDA v zaporih pod upravo ZDA ali pa so jih z »izjemno izvedbo« takoj prepeljali v tretje države z letali ZDA. Zaradi tega je Bushev režim drugačen: po napadih 11. septembra 2001 si je drznil zahtevati pravico do mučenja brez zadrege. S tem je admini-stracija postala sub jekt kazenskega pregona – ta problem pa je rešila s spremembo zakonov. Zaporedje dogodkov je dobro zna-no: takratni obrambni sekretar Donald Rumsfeld, ki ga je poo-blastil George W. Bush, je odredil, da zapornikov, ujetih v Afga-nistanu, ne varuje Ženevska konvencija, ker so »sovražni bojevniki« in ne vojni ujetniki, to stališče pa je podprl takratni pravni svetovalec Bele hiše Alberto Gonzales (kasneje generalni državni tožilec).66 Nato je Rumsfeld odobril zaporedje poseb-nih zasliševalskih praks za uporabo v vojni proti terorju. Med njimi so bile metode, ki jih vsebujejo priročniki obveščeval ne službe CIA: »uporaba izolacijskega objekta do 30 dni«, »odvzem svetlobe in zvočnih dražljajev«, »pridržanec ima lahko med pre-vozom in zasliševanjem tudi kapuco, nameščeno na glavi«, »odvzem obleke« in »izkoriščanje fobij posameznega pridržanca za povzročanje stresa«.67 V skladu s stališčem Bele hiše je bilo mučenje še vedno prepovedano – a da nekaj velja za mučenje, mora biti povzročena bolečina »enakovredna intenziteti boleči-ne, ki spremlja hudo telesno poškodbo, kakršna je odpoved


66

organa«.*68 V skladu s temi novimi pravili je vlada ZDA smela prosto uporabljati metode, ki jih je razvila v petdesetih letih pod debelo plastjo tajnosti in zanikanja – le da jih je zdaj mogla javno uporabljati, brez strahu pred pregonom. Tako je februarja 2006 odbor obveščevalnih znanosti, svetovalno telo obveščeval-ne službe CIA, objavil poročilo, ki ga je napisal veteranski zasli-ševalec z ministrstva za obrambo. Odkrito je zapisal, da je »skrbno branje priročnika Kubark bistveno za vsakogar, kdor se ukvarja z zasliševanjem«.69

Med prvimi ljudmi, ki so se iz oči v oči srečali z novim redom, je bil državljan Združenih držav Amerike in nekdanji pripadnik tolpe José Padilla. Maja 2002 so ga aretirali na letali-šču O’Hare v Chicagu in obtožili, da je nameraval izdelati »uma-zano bombo«. Namesto da bi ga ovadili in izročili sodnemu si-stemu, so ga razglasili za sovražnega bojevnika, kar mu je odvzelo vse pravice. Odvedli so ga v zapor mornarice ZDA v Charlestonu v Južni Karolini, kjer so mu, kakor navaja, z injek-cijo dali mamilo, ali LSD ali PCP, in ga izpostavili siloviti čutni prikrajšanosti: zaprt je bil v majhni celici z zatemnjenimi okni in prepovedali so mu imeti uro ali koledar. Kadar je celico zapu-stil, so mu nataknili okove, oči so mu prekrili z zatemnjenimi očali, ušesa pa z velikimi naušniki. V takih razmerah so ga zadr-ževali 1307 dni in mu prepovedovali vsakršne stike, razen z zasli-ševalci, ki so med zasliševanji njegove prikrajšane čute zasipavali z lučmi in bobnečimi zvoki.70

* Pod pritiskom zakonodajalcev v kongresu in senatu, pa tudi na vrhovnem sodišču je bila Busheva administracija prisiljena nekoliko ublažiti svoje stališče, ko je kongres leta 2006 odobril Zakon o vojaških naročilih (Military Commissions Act). Toda čeprav je Bela hiša uporabljala novi zakonski osnutek, da je zatrjevala, kako se je odpovedala vsej uporabi mučenja, je obdržala velike vrzeli, ki so agentom CIE in izvajalcem omogočale, da so še naprej uporabljali odvzem čutnih dražljajev in preobremenitev z njimi v slogu priročnikov Kubark, pa tudi druge »ustvarjalne« tehnike, med njimi tudi simulirano utapljanje [»vodno deskanje«]. Preden je Bush zakon podpisal, je dodal »sklepno določilo«, ki vzpostavlja njegovo pravico, da »razlaga pomen in uporabo Ženevske konvencije«, kakor se mu zdi primerno. Časnik The New York Times je to označil za »enostransko revidiranje več kakor 200 let starih tradicije in prava«.


67

Padilli so decembra 2006 odobrili zaslišanje na sodišču, čeprav so umaknili obtožbo, da je nameraval narediti »umazano bombo«. Obtožili so ga, da ima stike s teroristi, vendar je v lastno obrambo zmogel le malo storiti: glede na mnenje izve-dencev so regresivne tehnike v Cameronovem slogu povsem uničile odraslega človeka, kakršen je nekoč bil, kar je bil tudi njihov namen. »Dolgotrajno mučenje g. Padilla je povzročilo, da je uničen mentalno in telesno,« je njegov odvetnik povedal sodišču. »Ravnanje vlade je g. Padilla oropalo osebnosti.« Psihia-ter, ki ga je ocenil, je sklenil, da »nima sposobnosti, da bi sodelo-val v lastni obrambi«.71 Toda sodnik, ki ga je imenoval Bush, je vztrajal, da je Padilla sposoben za sojenje. Njegov primer je postal izreden že samo zaradi dejstva, da je do sojenja sploh pri-šlo. Tisoči drugih zapornikov, ki so zaprti v zaporih pod upravo ZDA – ki v nasprotju s Padillo niso državljani ZDA – doživljajo enak režim mučenja, a brez vsake javne odgovornosti civilnega sojenja.

Mnogi ginejo v Guantánamu. Mamdouh Habib, Avstralec, ki je bil tam zaprt, je dejal, da je »Guantánamo eksperiment […], in ta eksperiment je pranje možganov«.72 Po pričevanjih, poročilih in fotografijah, ki prihajajo iz Guantánama, je tako, kakor da so Inštitut Allan Memorial iz petdesetih let prenesli na Kubo. Ko ujetnike zaprejo, jih najprej izpostavijo intenzivni čutni prikrajšanosti, s kapucami, zatemnjenimi očali in naušni-ki, ki preprečujejo vsak zvok. V izolacijskih celicah so zaprti mesece, vodijo jih ven in njihove čute bombardirajo z lajajočimi psi, utripajočimi lučmi in neskončnimi posnetki jokajočih otrok, hrupne glasbe in mačjega mijavkanja.

Za mnoge zapornike so učinki teh tehnik enaki, kakor so bili na Allanovem inštitutu v petdesetih letih: popolna regresija. Neki izpuščeni ujetnik, britanski državljan, je svojim odvetni-kom povedal, da je zdaj celo krilo zapora, blok delta, rezervirano za »vsaj petdeset zapornikov, ki so v stanju stalnih blodnjav«.73


68

Pismo z umaknjeno oznako zaupnosti iz Zveznega kriminali-stičnega urada FBI v Pentagon opisuje nekega pomembnega zapornika, ki je bil »izpostavljen intenzivni izolaciji več kakor tri mesece«, in »kaže vedenje, skladno s skrajno psihološko travma-tiziranostjo (govori z neobstoječimi ljudmi, sliši glasove, ure in ure čepi v celici, pokrit z rjuho)«.74 James Yee, nekdanji musli-manski kaplan v vojski ZDA, ki je delal v Guantánamu, je opi-sal zapornike iz bloka delta, da kažejo klasične simptome skrajne regresije. »Ustavil sem se, da bi govoril z njimi, in odzvali so se z otroškimi glasovi, govorili pa so popoln nesmisel. Mnogi med njimi so glasno peli otroške pesmice in jih kar naprej ponavljali. Nekateri so stali na kovinski postelji in se obnašali kakor otroci, kar me je spomnilo na igro kralj na gori, ki sem se jo kot otrok igral z brati.« Razmere so se bistveno poslabšale januarja 2007, ko so 165 ujetnikov premestili v novo krilo zapora, znano kot tabor šest, kjer jeklene celice ne dopuščajo nikakršnega človeške-ga stika. Sabin Willett, odvetnica, ki zastopa več guantánamskih ujetnikov, jih je opozorila: če bodo to nadaljevali, »boste imeli norišnico«.75

Skupine za človekove pravice opozarjajo, da je Guantána-mo sicer grozljiv, vendar je dejansko najboljša zasliševalska ope-racija ZDA zunaj matičnega ozemlja, saj je dostopen za omeje-no spremljanje Rdečega križa in odvetnikov. Neznano število zapornikov je izginilo v omrežju tako imenovanih črnih točk po vsem svetu ali pa so jih ameriški agenti prepeljali v tuje zapo-re z »izjemno izvedbo«. Ujetniki, ki so te nočne more preživeli, pričajo, da so doživljali celotni arzenal taktik šoka v Camerono-vem slogu.

Italijanskega duhovnika Hassana Mustafo Osamo Nasra je z ulice v Milanu ugrabila skupina agentov CIE in italijanske tajne policije. »Sploh nisem vedel, kaj se dogaja,« je kasneje zapisal. »Začeli so me suvati v trebuh in po vsem telesu. Glavo in obraz so mi ovili s širokim trakom in predrli luknje pri nosu, da sem


69

lahko dihal.« Odpeljali so ga v Egipt, kjer je štirinajst mesecev bival v celici brez svetlobe, v kateri so se mu »ščurki in podgane sprehajali po telesu«. V zaporu je ostal do februarja 2007, ven-dar mu je uspelo iz njega pretihotapiti enajst strani dolgo roko-pisno pismo s podrobnostmi mučenja.76

Piše, da je vedno spet doživljal mučenje z elektrošoki. Po poročilu časnika The Washington Post so ga »privezali na železni okvir, ki so ga imenovali ‘nevesta’, in ga tresli z električnimi pištolami za omamljanje«, pa tudi »privezali na mokro vzmetni-co na tleh. Medtem ko je en zasliševalec sedel na lesenem stolu, naslonjenem na zapornikova ramena, je drugi vklopil stikalo in spustil sunke elektrike v vzmeti vzmetnice.«77 Elektrošoke so mu spuščali tudi v moda, poroča Amnesty International.78

Upravičeno lahko sklepamo, da tovrstno električno muče-nje ujetnikov ZDA ni osamljeno, kar je dejstvo, ki ga spregle-dajo skoraj vse razprave o tem, ali ZDA dejansko izvajajo muče-nje ali zgolj »ustvarjalno zaslišujejo«. Jumah Al Dossari, ujetnik v Guantánamu, ki je več kakor dvanajstkrat skušal narediti samomor, je svojemu odvetniku izročil pisno pričevanje, da je takrat, ko je bil v ameriškem priporu v Kandaharju, »zasliševa-lec prinesel majhno napravo, podobno mobilnemu telefonu, vendar je bila naprava za elektrošoke. Začel mi je spuščati šoke v obraz, hrbet, okončine in genitalije.«79 In Murat Kurnaz, ki izvira iz Nemčije, je bil deležen enakega ravnanja v ameriškem zaporu v Kandaharju. »Bil je začetek, zato ni bilo nikakršnih pravil. Imeli so pravico početi kar koli. Vsakokrat so nas prete-pali. Uporabljali so elektrošoke. Glavo so mi potapljali v vodo.«80


70

Nesposobnost obnovitve

Proti koncu najinega prvega srečanja sem Gail Kastner pro-sila, naj mi pove kaj več o svojih »električnih sanjah«. Povedala mi je, da pogosto sanja o vrstah pacientov, ki se omamljeni od mamil zbujajo in spet zapadajo v sen. »Slišim ljudi, kako kriči-jo, ječijo, stokajo, govorijo: ne, ne, ne. Spominjam se, kako je bilo zbuditi se v tisti sobi, bila sem potna, slabo mi je bilo, bru-hala sem – in imela sem zelo čuden občutek v glavi. Kakor da bi imela nejasen obris in ne glave.« Ko je Gail to opisovala, je bila nenadoma zelo daleč, skrčena v svojem modrem počivalni-ku, njeno dihanje se je spremenilo v hropenje. Veke je zaprla in pod njimi sem lahko videla, kako ji oči trepetajo. Z desno roko si je segla na desno sence in rekla z glasom, ki je bil slišati glo-bok in omamljen: »Vrnila sem se tja. Morate me zamotiti. Povejte mi kaj o Iraku – kako hudo je bilo.«

Razbijala sem si glavo, da bi našla primerno zgodbo za te čudne okoliščine in se domislila nekaj sorazmerno neškodljivega o življenju v zelenem pasu. Gail se je obraz počasi sprostil in začela je globlje dihati. Njene modre oči so se spet uprle vame. »Hvala,« je rekla. »Spet sem se vrnila tja.«

»Vem.«»Kako lahko veste?«»Ker ste mi povedali.«Nagnila se je naprej in nekaj napisala na košček papirja.Ko sem tisti večer odšla od nje, sem še kar razmišljala, česa

nisem povedala, ko me je prosila, naj ji pripovedujem o Iraku. To, kar sem ji hotela povedati, pa nisem mogla, je bilo, da me spominja na Irak; kako sem nehote čutila, da je to, kar se je zgo-dilo njej, osebi pod šokom, in kar se je zgodilo Iraku, državi pod šokom, nekako povezano, da sta le različni pojavni obliki iste zastrašujoče logike.


71

Cameronove ideje so temeljile na ideji, da bo terapija s šoki, ki je paciente spravila v regresirano stanje, ustvarila predpogoje, da jih bo »prerodil« v zdrave, vzorne državljane. Gail to komajda more biti v uteho, ob njeni zlomljeni hrbtenici in uničenih spo-minih, vendar si je Cameron v svojih spisih zamislil svoje deja-nje uničenja kot stvarjenje, kot dar srečnikom med pacienti, ki naj bi se pod njegovim nepopustljivim prevzorčenjem ponovno rodili.

Na tem področju je Cameronu spektakularno spodletelo. Ne glede na to, kako popolno je svoje paciente regresiral, nikoli niso usvojili ali sprejeli v neskončnost ponavljanih sporočil s tra-kov. Čeprav je bil genij za uničevanje ljudi, jih ni mogel narediti na novo. Kasnejša raziskava, ki so jo izvedli, ko je Cameron zapustil Inštitut Allan Memorial, je ugotovila, da je 75 odstot-kom njegovih nekdanjih pacientov po terapiji slabše, kakor pa preden so jih sprejeli. Od tistih, ki so pred hospitalizacijo imeli službo s polnim delovnim časom, jih več kakor polovica tega ni več zmogla, mnogi pa so kakor Gail trpeli zaradi množice novih telesnih in psiholoških težav. »Psihično gonjenje« ni delovalo niti malo, in Inštitut Allan Memorial je končno to prakso pre-povedal.81

Problem, ki je za nazaj očiten, je predpostavka, na kateri je celotna teorija temeljila: ideja, da je pred začetkom zdravljenja treba izbrisati vse, kar je obstajalo prej. Cameron je bil prepri-čan, da bo z odpravo starih navad, vzorcev in spominov pacien-tov končno dosegel tisti prvinski nepopisani list. Toda ne glede na to, kako zagrizeno jih je obdeloval s šoki, mamili in z zmedo, ni tega nikoli dosegel. Izkazalo se je ravno nasprotno: čim bolj jih je obdeloval, tem bolj sesuti so postajali. Njihov um ni bil »čist«; v resnici je bil popolna zmeda z razdrobljenimi spomini in zlorabljenim zaupanjem.

Uničevalni kapitalisti so prav tako nesposobni razlikovati med uničevanjem in ustvarjanjem, med škodovanjem in zdra-


72

vljenjem. Ta občutek sem pogosto imela, ko sem bila v Iraku in sem nemirno opazovala ranjeno pokrajino, kje bo počila nasle-dnja eksplozija. Tisti, ki goreče verjamejo v odrešilno moč šoka, načrtovalci ameriško-britanske invazije, so si predstavljali, da bo njihova uporaba sile tako osupljiva, tako strahovita, da bodo Ira-čani zapadli v nekakšno otrplo stanje, zelo podobno tistemu, ki ga opisuje priročnik Kubark. V tistem trenutku priložnosti bi napadalci sprožili drug sklop šokov – tokrat gospodarskih – ki bi vzpostavili vzorno demokracijo svobodnega trga na nepopisa-nem listu Iraka po invaziji.

Toda nepopisanega lista ni bilo nikjer, le ruševine in zlo-mljeni, besni ljudje – ki so jih, če so se upirali še naprej, obdelo-vali s še več šoki, med katerimi so bili tudi taki, kakršne so pred toliko leti izvajali na Gail Kastner. »Zares dobri smo pri tem, da se nekam odpravimo in stvari razdiramo. Toda tisti dan, ki ga bom moral tu preživeti tako, da bom več delal na izgradnji kakor na bojevanju, bo zares dober dan,« je dejal general Peter W. Chiarelli, poveljnik prve oklepne divizije vojske ZDA, leto dni in pol po uradnem koncu vojne.82 Tisti dan ni nikoli prišel. Tako kakor Cameron znajo tudi iraški zdravniki s šoki uničevati, ni pa videti, da bi znali obnavljati.


73

2. poglavje

DRuGI DOKTOR ŠOK

milTon Friedman in iskanje laboraTorija za laissez-Faire

Gospodarski tehnokrati so morda sposobni struk-turirati davčno reformo tu, nov zakon o socialni varnosti tam ali spremeniti menjalniški režim nekje drugje, vendar v resnici nikoli nimajo razkošja, da bi dobili nepopisan list, na katerem bi vzpostavili tako rekoč v polnem razcvetu celotno ogrodje svoje najljubše gospodarske politike.– Arnold Harberger, profesor za ekonomijo na Univerzi Chicago, 19981

Obstaja le malo akademskih okolij, ki bi jih tako močno mitologizirali kakor oddelek za ekonomijo na Univerzi Chicago v petdesetih letih, ki se je zelo zavedal sebe ne le kot šole, ampak šole mišljenja. Tam niso le poučevali študentov; vzpostavljali in krepili so čikaško šolo ekonomije, sad klike konservativnih aka-demikov, katerih ideje so predstavljale branik proti prevladujo-


74

čemu »državnocentralističnemu« mišljenju tistega časa. Če si se sprehodil skozi vrata stavbe za družboslovje pod napisom »Zna-nost je merilo« in v legendarno jedilnico, kjer so študenti preiz-kušali svoje znanje tako, da so si drznili izzvati svoje titanske profesorje, nisi prišel zaradi česa tako prozaičnega, kakor je diploma. To je pomenilo udeležiti se bitke. Gary Becker, kon-servativni ekonomist in Nobelov nagrajenec, je dejal: »Bili smo bojevniki v spopadu s skoraj večino preostalih v stroki.«2

Tako kakor Cameronov psihiatrični oddelek na Univerzi McGill v istem obdobju je tudi oddelek za ekonomijo Univerze Chicago začaral ambiciozen in karizmatičen mož s poslanstvom, da v temeljih revolucionira svojo stroko. To je bil Milton Fried-man. Čeprav je imel veliko mentorjev in kolegov, ki so enako zagrizeno verjeli v ultra laissez-faire, je ravno Friedmanova zagna-nost prinesla šoli njeno revolucionarno gorečnost. »Ljudje me vedno sprašujejo: ‘Zakaj ste tako vznemirjeni? Ali greste na zme-nek z lepo žensko?’« se spominja Becker. »Rekel sem: ‘Ne, grem v razred na ekonomiji!’ Biti Miltonov študent je bilo prav res čarobno.«3

Friedmanovo poslanstvo je tako kakor Cameronovo teme-ljilo na snu, da bi segel daleč nazaj do stanja »naravnega zdrav-ja«, ko je bilo vse uravnoteženo, preden je človeško vmešavanje ustvarilo izkrivljene vzorce. Tam, kjer je Cameron sanjal o vrača-nju človeškega uma v prvinsko stanje, je Friedman sanjal o razvzorčenju družb, o povrnitvi v stanje čistega kapitalizma, oči-ščenega vseh vmešavanj – vladnih regulativ, trgovinskih preprek in zakoreninjenih interesov. Tako kakor Cameron je bil tudi Fried-man prepričan, da je takrat, kadar je gospodarstvo močno izkriv-ljeno, edini način, da doseže prvotno stanje, namerna uporaba bolečih šokov: samo »grenko zdravilo« lahko odpravi izkrivljenja in slabe vzorce. Cameron je za izvajanje šokov uporabljal elektri-ko; Friedmanovo izbrano orodje je bila politika – pristop šokte-rapije, ki ga je vsiljeval drznim politikom za države v stiski. Toda


75

v nasprotju s Cameronom, ki je bil sposoben uporabiti svoje najljubše teorije na nevednih pacientih, je Friedman potreboval dvajset let in več obratov zgodovine, preden je dobil priložnost, da svoje sanje o radikalnem izbrisu in stvarjenju udejanji v resničnem svetu.

Frank Knight, eden od ustanoviteljev čikaške šole ekonomi-je, je menil, da morajo profesorji svojim študentom »vcepiti« prepričanje, da je vsaka ekonomska teorija »sveta značilnost sis-tema«, in ne hipoteza, o kateri je mogoče razpravljati.4 Srž tega svetega čikaškega nauka je bila, da so ekonomske sile ponudbe, povpraševanja, inflacije in brezposelnosti nekaj takega kakor sile narave, stalne in nespremenljive. Na resnično svobodnem trgu, kakršnega so si v čikaških razredih in knjigah zamišljali, obstaja-jo te sile v popolnem ravnovesju, ponudba komunicira s povpra-ševanjem, tako kakor luna vodi plimovanje. Če ekonomijo dole-ti visoka inflacija, je bilo po strogi Friedmanovi teoriji monetarizma to vedno zato, ker so zavedeni politični odločeval-ci dovolili, da v sistem vstopi preveč denarja, namesto da bi pustili, da trg sam najde svoje ravnotežje. Tako kakor se ekosis-temi sami izravnavajo, da so v ravnotežju, bi tudi trg, če bi ga prepustili samega sebi, ustvaril pravo število proizvodov po rav-no pravih cenah, izdelovali bi jih delavci za ravno prave plače, da bi te izdelke kupovali – raj polne zaposlenosti, neizmerne ustvarjalnosti in ničelne inflacije.

Harvardski sociolog Daniel Bell meni, da je ta ljubezen do idealiziranega sistema določujoča značilnost radikalne ekonomi-je svobodnega trga. Kapitalizem si zamišljajo kot »z dragulji okrašeno zaporedje premikov« ali »nebesni urni mehanizem [...], umetnino, tako privlačno, da človek pomisli na slavnega Apela, ki je naslikal grozd tako prepričljivo, da so priletele ptice in zače-le kljuvati po njem«.5


76

Za Friedmana in njegove kolege je bil izziv, kako dokazati, da more resnični trg izpolniti njihove navdušene predstave. Fried-man je bil vedno ponosen na to, da se loteva ekonomije kot zna-nosti, ki je tako trda in dosledna kakor fizika ali kemija. Toda trdi znanstveniki lahko pokažejo ravnanje elementov, da doka-žejo svoje teorije, Friedman pa ni mogel pokazati nobenega žive-čega gospodarstva, ki bi dokazovalo, da bi z odstranitvijo vseh »izkrivljenj« ostala družba, po polnoma zdrava in obilna, saj nobena država na svetu ne izpolnjuje meril za popolni laissez-faire. Ker Friedman in njegovi kolegi svojih teorij niso mogli pre veriti v centralnih bankah in ministrstvih za trgovino, so se morali zadovoljiti z zapletenimi in domiselnimi matematičnimi enačbami in računalniškimi modeli, izdelanimi v kletnih delav-nicah stavbe za družboslovje.

Friedmana je v ekonomijo privedla ljubezen do številk in sistemov. V svoji avtobiografiji pravi, da je doživel trenutek razodetja, ko je v srednji šoli učitelj na tablo napisal Pitagorov izrek, nato pa je navdušen nad njegovo elegantnostjo navedel še odlomek iz Ode o grški žari Johna Keatsa: »’Lepota je resni-ca, resnica lepota’ – to je vse, / kar na zemlji veste, in vse, kar morate vedeti.«6* Friedman je to ekstatično ljubezen do lepe-ga, vseobsegajočega sistema prenašal na generacije ekonomskih strokovnjakov – skupaj s prizadevanjem po preprostosti, ele-gantnosti in do sled nosti.

Tako kakor vse fundamentalistične vere je tudi čikaška šola ekonomije za vse prave vernike zaprt krog. Začetna predpostav-ka je, da je svobodni trg popoln znanstveni sistem, v katerem posamezniki, ki delujejo na podlagi svojih koristoljubnih želja, ustvarjajo maksimalno korist za vse. Iz tega neizbežno sledi: če je znotraj gospodarstva svobodnega trga nekaj narobe – visoka inflacija ali naraščajoča brezposelnost – je to zato, ker trg ni v

* »Lepota je resnica – le to stvar / spoznal si in le to naj bi spoznal« v slovenskem prevodu Andreja Arka – op. prev.


77

resnici svoboden. V sistemu mora biti neka motnja, neka izkri-vljenost. Čikaška rešitev je vedno enaka: strožja in popolnejša uvedba temeljnih načel.

Ko je leta 2006 Milton Friedman umrl, so pisci osmrtnic skušali sežeti široki razpon njegove zapuščine. Nekdo se je odlo-čil za izjavo: »Miltonova mantra svobodnega trga, svobodnih cen, potrošne izbire in gospodarske liberalnosti je zaslužna za globalno blagostanje, ki ga danes uživamo.«7 To je delno res. Toda narava tega globalnega blagostanja – kdo ga je deležen, kdo ne, od kod izhaja – je seveda zelo sporna. Neizpodbitno dejstvo je, da je zaradi Friedmanovega pravilnika svobodnega trga in spretne strategije za njegovo uvajanje nekaj ljudi izjemno obogatelo in doseglo nekaj, kar je že skoraj popolna svoboda – da se ne ozirajo na državne meje, se izmikajo zakonom in dav-kom in kopičijo novo bogastvo.

Ta dar za razvijanje zelo donosnih misli verjetno izhaja iz Friedmanovega otroštva, ko so njegovi starši, priseljenci z Madžarskega, kupili tovarno oblačil v Rahwayju v New Jerseyju. Družinsko stanovanje je bilo v isti stavbi kakor delavnica, ki »bi jo danes imeli za priganjalnico delavcev,« je zapisal Friedman.8 Za lastnike takih izkoriščevalskih delavnic so to bili negotovi časi, saj so marksisti in anarhisti organizirali priseljene delavce v sindikate, da so zahtevali varnostne ukrepe in prost konec tedna – in na sestankih po koncu izmene razpravljali o delavskem lastništvu. Friedman je kot lastnikov sin na teh sestankih nedvo-mno spoznal zelo drugačen pogled. Na koncu je očetova tovarna propadla, vendar je Friedman v predavanjih in televizijskih nastopih pogosto govoril o njej in se skliceval nanjo kot na štu-dijski primer za prednosti dereguliranega kapitalizma – dokaz, da celo najslabša, najmanj regulirana delovna mesta nudijo prvi klin na lestvi proti svobodi in blagostanju.


78

Velik del privlačnosti čikaške šole ekonomije je bil v tem, da je v času, ko so se po vsem svetu uveljavljale radikalno levičarske ideje o moči delavcev, prinašala način obrambe interesov lastni-kov, ki je bil ravno tako radikalen in se je ravno tako skliceval na idealizem. Kdor je poslušal Friedmana govoriti, je slišal, da nje-gove ideje niso govorile o pravici lastnikov, da plačujejo nizke plače, ampak vse o iskanju najčistejše možne oblike »udeležen-ske demokracije«, saj na svobodnem trgu »lahko vsakdo glasuje tako rekoč za barvo kravate, ki jo hoče«.9 Če so levičarji oblju-bljali svobodo delavcev pred lastniki, državljanov pred diktatu-ro, držav pred kolonializmom, je Friedman obljubljal »svobodo posameznika«, kar je bil projekt, ki je povzdignil atomizirane državljane nad vsako kolektivno prizadevanje in jih osvobodil, da lahko s svojimi potrošniškimi odločitvami izražajo absolutno svobodno voljo. »Posebno vznemirljive so bile enake lastnosti, zaradi katerih je bil marksizem tako privlačen za mnoge druge mlade v tistem času,« se spominja ekonomist Don Patinkin, ki je v štiridesetih letih študiral v Chicagu – »preprostost, združena z očitno logično celovitostjo; idealizem, združen z radikaliz-mom.«10 Marksisti so imeli svojo delavsko utopijo, čikagovci pa podjetniško utopijo, in oboji so trdili, da bi po njihovem načrtu nastopila popolnost in ravnotežje.

Vprašanje je bilo, kakor vedno, kako do tega čudežnega kra-ja priti. Marksisti so bili jasni: revolucija – znebiti se sedanjega sistema in ga nadomestiti s socializmom. Za čikagovce pa odgo-vor ni bil tako premočrten. Združene države Amerike so že bile kapitalistična država, toda po njihovem mnenju le komajda. V Združenih držav Amerike in vseh domnevnih kapitalističnih gospodarstvih so čikagovci povsod videli vmešavanje. Da bi bili izdelki dostopnejši, so politiki zamrznili cene; da bi bili delavci manj izkoriščani, so določili minimalne plače; da bi zagotovili, da ima vsakdo dostop do izobraževanja, so ga zadrževali v držav-nih rokah. Za te ukrepe se pogosto zdi, da ljudem pomagajo,


79

toda Friedman in njegovi kolegi so bili prepričani – in to so »dokazali« s svojimi modeli – da v resnici povzročajo nedopo-vedljivo škodo ravnovesju trga in njegovi sposobnosti, da z raz-ličnimi znaki komunicirajo med seboj. Poslanstvo čikaške šole ekonomije je torej bilo očiščenje – odstraniti s trga te motnje, tako da lahko svobodni trg prepeva.

Iz tega razloga čikagovci niso videli svojega pravega sovra-žnika v marksistih. Pravi vir težav je bil v idejah keynesiancev v Združenih državah Amerike, socialnih demokratov v Evropi in »razvojnikov« v tem, kar so takrat imenovali tretji svet. Ti niso verjeli v utopijo, ampak v mešano gospodarstvo; to je bilo v očeh čikagovcev zmes kapitalizma za proizvodnjo in distribucijo potrošnih dobrin, socializma v izobraževanju, državne lastnine za bistvene storitve, kakor je oskrba z vodo, in vseh vrst zakonov, katerih namen je, da ublažijo skrajnosti kapitalizma. Tako kakor verski fundamentalisti, ki nejevoljno spoštujejo fundamentaliste drugih religij in odkrite ateiste, prezirajo pa priložnostne verni-ke, so tudi čikagovci napovedali vojno tem ekonomistom meša-nja in povezovanja. To, kar so hoteli, ni bila ravno revolucija, ampak kapitalistična reformacija: povratek k neonesnaženemu kapitalizmu.

Izvor velikega dela purizma je bil Friedrich Hayek, Fried-manov osebni guru, ki je v petdesetih letih prav tako nekaj časa predaval na Univerzi Chicago. Strogi Avstrijec je opozarjal, da vsako vmešavanje države v gospodarstvo vodi družbo navzdol »po poti v podložnost« in ga je treba odpraviti.11 Arnold Har-berger, dolgotrajni profesor v Chicagu, je dejal, da so »Avstrijci«, kakor so to kliko znotraj klike imenovali, bili tako vneti, da vsa-kršno vmešavanje države ni samo napačno, ampak »zlo […]. To je tako, kakor da bi imeli tam zunaj zelo lepo, a zelo zapleteno sliko, ki je sama v sebi popolnoma harmonična, in če je na njej madež, ki ga ne bi smelo biti, no ja, to je preprosto strašno […], napaka skazi lepoto.«12


80

Ko se je leta 1947 Friedman združil s Haykom, da sta usta-novila društvo Mont Pelerin Society, klub ekonomistov svobo-dnega trga, ki se je imenoval po svojem kraju v Švici, je bila ide-ja, da bi poslovanje morali pustiti pri miru, da vlada svetu, kakor hoče, komajda primerna za omikano družbo. Spomini na zlom trga leta 1929 in veliko krizo, ki mu je sledila, so bili še živi: življenjski prihranki, ki so čez noč izginili, samomori, javne kuhinje, begunci. Obseg te katastrofe, ki jo je ustvaril trg, je pri-vedel do odločnih zahtev po izrazito vpleteni obliki vlade. Velika kriza ni oznanila konca kapitalizma, ampak je bila »konec lai-ssez-faire«, kakor je nekaj let prej napovedal John Maynard Keynes – konec dopuščanja, da se trg ureja sam.13 Obdobje od tridesetih let pa vse do zgodnjih petdesetih je bilo čas brezsra-mnega faire: etos »mogoče je« iz New Deala so izpodrinile pri-prave na novo vojno, uvedli so programe javnih del, ki so ustva-rili prepotrebna delovna mesta, novi socialni programi pa so preprečevali, da bi vedno večje število ljudi prestopalo k trdi levici. To je bil čas, ko kompromis med levico in desnico ni bil psovka, ampak del tega, kar so mnogi šteli za plemenito poslan-stvo, da bi preprečili svet, v katerem bi dopustili, da se »pravo-vernost in revolucija« spopadeta in si »izborita zmago«,14 kakor je leta 1933 Keynes pisal predsedniku Franklinu D. Rooseveltu. John Kenneth Galbraith, dedič Keynesove vloge v Združenih državah Amerike, je primarno vlogo politikov in ekonomistov opisal kot »izogibanje gospodarskemu upadu in preprečevanje brezposelnosti«.15

Z drugo svetovno vojno je vojna proti revščini postala še večja nujnost. Nacizem se je uveljavil v Nemčiji v času, ko je bila država v strahotni krizi, ki so jo izzvale reparacije po prvi svetov-ni vojni, kriza leta 1929 pa jo je še poglobila. Keynes je že zgo-daj opozarjal, da bo povratni udarec strašen, če bo svet do nem-ške revščine zavzel stališče laissez-faire: »Upam si napovedati, da se maščevanje ne bo obotavljalo.«16 Tega ni takrat nihče hotel


81

slišati, toda ko so po drugi svetovni vojni Evropo obnovili, so zahodne sile sprejele načelo, da mora tržno gospodarstvo zago-toviti dovolj temeljnega dostojanstva, da se razočarani državljani ne bodo spet začeli ozirati k privlačnejši ideologiji, bodisi fašiz-mu bodisi komunizmu. Ta pragmatični imperativ je privedel do ustanovitve vsega, kar danes povezujemo z minulimi časi »dostojnega« kapitalizma – socialne varnosti v Združenih drža-vah Amerike, javnega zdravstvenega skrbstva v Kanadi, socialne politike v Britaniji, zaščite delavcev v Franciji in Nemčiji.

Podobno, a radikalnejše razpoloženje se je uveljavilo v svetu v razvoju, običajno pod imenom razvojni pristop [developmenta-lism] ali nacionalizem tretjega sveta. Razvojni ekonomisti so trdili, da bodo njihove države končno ušle krogu revščine, če bodo uvedli navznoter usmerjeno strategijo industrializacije, namesto da se zanašajo na izvoz naravnih virov, katerih cena pada, v Evropo in Severno Ameriko. Zagovarjali so regulacijo ali celo nacionalizacijo nafte, rudnin in druge ključne industrije, tako da bi velik delež pridelave namenili za razvojni proces pod vodstvom vlade.

V petdesetih letih so se razvojni ekonomisti tako kakor keynesianci in socialni demokrati v bogatih državah lahko hvali-li z vrsto izrednih uspehov. Najnaprednejši laboratorij razvojne ekonomije je bil južni del Latinske Amerike [t. i. ‘južni stožec’, South Cone]: Čile, Argentina, Urugvaj in deli Brazilije. Središče je bila Komisija OZN za Latinsko Ameriko s sedežem v Santia-gu de Chile, med letoma 1950 in 1963 pa jo je vodil ekonomist Raúl Prebisch. Prebisch je cela moštva ekonomistov izšolal v razvojni teoriji in jih razposlal po vsej celini kot politične sveto-valce vlad. Nacionalistični politiki, kakršen je bil Juan Perón v Argentini, so njihove ideje odločno uveljavili v praksi, tako da se je javni denar stekal v infrastrukturne projekte, kakor so avtoce-ste in jeklarne, lokalnim podjetjem so dajali radodarne subven-cije za gradnjo novih tovarn, izdelovanje avtomobilov in pralnih


82

strojev, tuj uvoz pa so zavirali s preprečevalno visokimi carina-mi.

V tem vrtoglavem obdobju razmaha je južni stožec Latinske Amerike postajal vedno bolj podoben Evropi in Severni Ameriki kakor pa preostali Latinski Ameriki ali drugim delom tretjega sveta. Delavci v novih tovarnah so ustanovili močne sindikate, ki so izposlovali plače srednjega razreda, otroke pa so pošiljali študirat na nove javne univerze. Zevajoči prepad med elito iz poloklubov in kmečkimi množicami se je začel ožati. V petdese-tih letih je Argentina imela največji srednji razred na celini, sose-dnji Urugvaj pa je imel 95-odstotno pismenost in brezplačno zdravstveno skrbstvo za vse državljane. Razvojni pristop je bil nekaj časa tako zelo uspešen, da je južni stožec Latinske Amerike postal močan simbol za revne države po vsem svetu: bil je dokaz, da je s pametno, praktično, agresivno uvedeno politiko dejansko mogoče premagati razredno mejo med prvim in tretjim svetom.

Ves ta uspeh vodenega gospodarstva – na Keynesovem seve-ru in razvojnem jugu – je poskrbel za črne dneve na oddelku za ekonomijo Univerze Chicago. Pratekmece čikagovcev z univerz Harvard, Yale in Oxford so predsedniki in ministri imenovali za svetovalce, da so pomagali krotiti zver trga; skoraj nihče se ni zanimal za Friedmanove ideje, da jo je treba pustiti še bolj divja-ti kakor prej. Vendar se je nekaj ljudi zelo zanimalo za ideje čika-ške šole – in ti so bili močna peščica.

Za voditelje mednacionalnih korporacij Združenih držav Amerike, ki so se spopadali z veliko manj gostoljubnim svetom v razvoju in z močnejšimi, vedno zahtevnejšimi sindikati doma, je bilo povojno obdobje razcveta nemiren čas. Gospodarstvo je hitro rastlo, ustvarjalo je velikansko bogastvo, vendar so bili lastniki in delničarji prisiljeni velik del bogastva prerazporediti za davke in plače delavcev. Vsem je šlo dobro, toda s povratkom k pravilom izpred New Deala bi nekaj ljudem lahko šlo še veliko bolje.


83

Keynesianska revolucija proti laissez-faire je korporativni sektor zelo drago stala. Jasno je bilo, da lahko svoj položaj okre-pijo samo s kontrarevolucijo proti keynesianizmu, s povratkom v tako obliko kapitalizma, ki bo še manj regulirana, kakor je bila pred veliko gospodarsko krizo. To ni bil križarski pohod, ki bi ga Wall Street mogel voditi sam – ne v takratnih razmerah. Če bi Friedmanov tesni prijatelj Walter Wriston, predsednik banke Citibank, predlagal in utemeljeval, da je minimalne plače in korporativne davke treba ukiniti, bi ga seveda obdolžili, da je roparski baron. In tu je nastopila čikaška šola. Hitro je postalo jasno, da bo Friedman, izvrsten matematik in spreten govornik, z enakimi argumenti videti povsem drugače. Odpraviti jih je sicer bilo mogoče kot zmotne, vendar jih je prevevala avra znan-stvene nepristranskosti. Velikanska prednost, da so korporativi-stične poglede pretakali skozi akademske ali kvaziakademske institucije, je čikaški šoli prinašala donacije in hitro sprožila glo-balno omrežje desničarskih mislecev, ki po vsem svetu množič-no ustvarjajo pešake za kontrarevolucijo.

Vse izhaja iz Friedmanovega neomajnega sporočila: Vse je pokvaril New Deal. Takrat se je toliko držav, »tudi moja, odpra-vilo po napačni poti«.17 Da bi se vlade vrnile na pravo pot, je Friedman v svoji prvi priljubljeni knjigi Kapitalizem in svoboda začrtal pravila, ki so postala priročnik za globalni svobodni trg, v Združenih državah Amerike pa gospodarski program neokon-servativnega gibanja.

Prvič, vlade morajo odpraviti vsa določila in regulativo, ki preprečuje kopičenje dobička. Drugič, odprodati morajo vse premoženje, ki ga imajo v lasti in bi ga korporacije lahko vodile z dobičkom. In tretjič, financiranje socialnih programov morajo dramatično zmanjšati. Znotraj te tridelne formule deregulacije, privatizacije in krčenja je imel Friedman še vrsto podrobnosti. Davki, če morajo obstajati, naj bodo nizki, bogati in revni pa


84

naj bodo obdavčeni z enotno stopnjo. Korporacije morajo biti svobodne, da svoje izdelke prodajajo kjer koli po svetu, vlade pa si ne smejo prizadevati, da bi zaščitile lokalno industrijo ali lokalno lastništvo. Vse cene, tudi ceno delovne sile, mora dolo-čati trg. Minimalna plača ne sme obstajati. Za privatizacijo je Friedman namenil zdravstveno skrbstvo, pošto, izobraževanje, pokojnine, celo na ci onalne parke. Skratka, povsem brezsramno je pozival k odpravi New Deala – nelagodnega premirja med državo, korporacijami in delovno silo, ki je po veliki gospodar-ski krizi leta 1929 preprečilo upor ljudstva. Kakršno koli zaščito so si delavci uspeli priboriti, kakršne koli storitve je država zago-tavljala, da je zaoblila robove trga, jih je kontrarevolucija čikaške šole zahtevala nazaj.

In hotela je še več – hotela si je prilastiti, kar so delavci in vlade v desetletjih mrzličnih javnih del zgradili. Premoženje, za katero je Friedman vladi prigovarjal, naj ga proda, je bilo končni produkt let vlaganja javnega denarja in znanja, da ga je zgradilo in vzpostavilo njegovo vrednost. Po Friedmanovem mnenju bi vse to skupno bogastvo morali načeloma prenesti v zasebne roke.

Čeprav je bila Friedmanova vizija vedno zakrita v jezik matematike in znanosti, se je točno ujemala z interesi velikih multinacionalk, ki so po naravi željne velikih novih neregulira-nih trgov. Na prvi stopnji kapitalističnega širjenja je tovrstno požrešno rast zagotavljal kolonializem – z »odkrivanjem« novih ozemelj in z grabežem zemlje, ne da bi jo kdo plačal, nato pa s pridobivanjem bogastva iz zemlje, ne da bi lokalno prebivalstvo za to poplačali. Friedmanova vojna proti »socialni državi« in »veliki vladi« je vsebovala obljubo nove fronte hitrega bogatenja – le da bo tokrat namesto osvajanja novega ozemlja država sama postala nova fronta, njene javne storitve in premoženje pa bodo razprodani za veliko manj, kakor so vredni.


85

Vojna proti razvojnemu pristopu

V Združenih državah Amerike je bil v petdesetih letih dostop do tovrstnega bogastva še desetletja daleč. Celo z zadrtim republikancem, kakršen je bil Dwight Eisenhover, v Beli hiši ni bilo nobene možnosti za radikalni obrat, kakršnega so predlagali čikagovci – javne storitve in zaščita delavcev so bile veliko preveč priljubljene, in Eisenhower je mislil na naslednje volitve. Čeprav je imel le malo smisla za spreminjanje keynesianstva doma, pa je bil pripravljen naglo in radikalno ukrepati, da je premagal razvojni pristop v tujini. To je bila kampanja, v kateri je Univer-za Chicago na koncu igrala odločilno vlogo.

Ko je Eisenhover leta 1953 postal predsednik, je imel Iran razvojnega voditelja v Mohamedu Mosadeku, ki je že nacionalizi-ral naftno družbo, Indonezija pa je bila v rokah vedno ambicio-znejšega Ahmeda Sukarna, ki je govoril o povezovanju vseh naci-onalističnih vlad v tretjem svetu v velesilo, ki bi bila kos Zahodu in sovjetskemu bloku. State Department je posebno skrbel vedno večji uspeh nacionalistične ekonomije v južnem stožcu Latinske Amerike. V času, ko so se veliki predeli sveta preobračali v stalini-zem in maoizem, so bili razvojni predlogi za »nadomeščanje izvo-za« pravzaprav zelo sredinski. Pa vendar je imela ideja, da Latin-ska Amerika zasluži svoj New Deal, močne nasprotnike. Fevdalni zemljiški posestniki so bili zadovoljni s starim statusom quo, ki jim je zagotavljal velike dobičke in neomejeno količino revnih kme-tov, da so delali na poljih in v rudnikih. Zdaj pa so bili besni, ko so videli, da njihov dobiček preusmerjajo v izgradnjo drugih sek-torjev, da njihovi delavci zahtevajo delitev zemlje, vlada pa cene njihovih pridelkov umetno ohranja tako nizke, da hrana ostaja dostopna. Ameriške in evropske korporacije, ki so poslovale v Latinski Ameriki, so se svojim vladam začele enako pritoževati: njihove izdelke zadržijo na meji, delavci zahtevajo višje plače in, kar je še huje, vedno več se govori, da je vse od rudnikov v tuji


86

lasti do bank mogoče nacionalizirati, da bi financirali latinskoa-meriške sanje o gospodarski neodvisnosti.

Pod pritiskom teh korporacijskih interesov se je v krogih ameriške in britanske zunanje politike uveljavilo gibanje, ki je skušalo pritegniti razvojne vlade v binarno logiko hladne vojne. Naj vas ne zavede zmerni, demokratični videz, so ti jastrebi opo-zarjali; nacionalizem tretjega sveta je prvi korak na poti v totali-tarni komunizem, in ga je treba v kali zatreti. Med glavnimi zagovorniki te teorije sta bila John Foster Dulles, Eisenhoverjev državni sekretar, in njegov brat Allen Dulles, predstojnik novo-ustanovljene obveščevalne službe CIA. Preden sta to postala, sta oba delala v legendarni newyorški odvetniški družbi Sullivan & Cromwell, kjer sta zastopala številne družbe, ki bi zaradi razvoj-nega pristopa največ izgubile; med njimi so bile: J. P. Morgan & Company, International Nickel Company, Cuban Sugar Cane Corporation in United Fruit Company.18 Rezultat Dullesovega imenovanja je bil takojšen: v letih 1953 in 1954 je obveščevalna služba CIA izvedla prva dva državna udara, oba proti vladama tretjega sveta, ki sta se veliko bolj identificirali s Keynesom kakor pa s Stalinom.

Prvi udar je bil leta 1953, ko je zarota CIE uspešno vrgla z oblasti Mosadeka v Iranu in ga zamenjala z brutalnim šahom. Naslednji udar, ki ga je sponzorirala CIA, je bil leta 1954 v Gva-temali, izvedli pa so ga na neposredno zahtevo družbe United Fruit Company. Korporacija, ki sta ji brata Dulles še vedno bila pripravljena prisluhniti, je bila ogorčena, da je predsednik Jaco-bo Arbenz Guzmán razlastil nekaj neizkoriščene zemlje (s popla-čilom v celoti) kot del projekta za preobrazbo Gvatemale »iz zaostale države s pretežno fevdalnim gospodarstvom v moderno kapitalistično državo,« kakor je dejal – kar je bil očitno nespreje-mljiv cilj.19 Prav kmalu je Arbenz odletel, korporacija United Fruit pa je spet nadzirala stvari.

Odpravljanje razvojnega pristopa v južnem stožcu Latinske


87

Amerike, kjer se je veliko bolj prijel, je bila težja naloga. Ugoto-viti, kako to doseči, je bil predmet razprave med dvema Ameri-čanoma, ki sta se srečala v Santiagu de Chile leta 1953. Prvi je bil Albion Patterson, direktor International Cooperation Admi-nistration ZDA v Čilu – agencije, ki je kasneje postala USAID – drugi pa Theodore W. Schultz, predstojnik oddelka za ekono-mijo na Univerzi Chicago. Patterson je bil vedno bolj zaskrbljen zaradi strašnega vpliva Raúla Prebischa in drugih latinskoameri-ških »rožnatih« ekonomistov. »To, kar potrebujemo, je spre-memba formiranja ljudi, vpliv na izobraževanje, ki je zelo sla-bo,« je poudaril, ko je govoril s kolegom.20 Ta cilj se je ujemal s Schultzevim prepričanjem, da vlada ZDA ne dela dovolj za boj v intelektualni vojni z marksizmom. »Združene države morajo pregledati svoje gospodarske programe v tujini [...], hočemo, da [revne države] dosežejo svojo gospodarsko odrešitev s povezova-njem z nami in tako, da uporabijo naš način doseganja svojega gospodarskega razvoja,« je dejal.21

Skupaj sta izdelala načrt, ki je na koncu spremenil Santiago de Chile, zibelko državocentrične ekonomije, v njegovo naspro-tje – laboratorij za ostre preizkuse svobodnega trga, ki je Milto-nu Friedmanu dal to, kar si je že dolgo želel: državo, v kateri lahko preizkusi svoje dragocene teorije. Prvotni načrt je bil pre-prost: vlada ZDA bo plačevala čilske študente, da bodo študirali ekonomijo na šoli, za katero so vsi vedeli, da je najbolj protiro-žnata na svetu – na Univerzi Chicago. Schultza in njegove kole-ge na univerzi bodo prav tako plačevali, da potujejo v Santiago de Chile in vodijo raziskave čilskega gospodarstva ter izšolajo študente in profesorje po temeljnih naukih čikaške šole.

To, po čemer se je načrt ločil od drugih študijskih progra-mov, ki so štipendirali latinskoameriške študente, in bilo jih je veliko, je bil njegov brezsramni ideološki značaj. S tem da je Sta-te Department za študij Čilencev izbral Chicago – šolo, kjer so profesorji z neomajno vztrajnostjo agitirali za skoraj popolno


88

odpravo vlade – je v svoji vojni proti razvojnemu pristopu Čilu dejansko sporočil, da se je vlada ZDA odločila, katere ideje naj njihovi elitni študenti študirajo in katerih ne. To je bilo tako očitno vmešavanje ZDA v latinskoameriške zadeve, da je Albion Patterson, ki je dekanu Univerze Čile, glavne univerze v državi, ponudil podporo, da bi vzpostavili program izmenjave, doživel gladko zavrnitev. Dekan mu je rekel, da bo sodeloval samo, če lahko njegova fakulteta vpliva na to, kdo v ZDA izobražuje nje-gove študente. Patterson se je nato obrnil na manjšo institucijo, Katoliško univerzo, veliko konservativnejšo šolo brez oddelka za ekonomijo. Tamkajšnji dekan je ponudbo sprejel z odprtimi rokami in nastalo je to, kar so v Washingtonu in Chicagu ime-novali »čilski projekt«.

»Sem smo prišli tekmovat, ne sodelovat,« je dejal Schultz na Univerzi Chicago, ko je razlagal, zakaj je program zaprt za vse čilske študente razen redkih izbrancev.22 To bojevito stališče je bilo očitno že od začetka: cilj čilskega projekta je bil ustvariti ideološke bojevnike, ki bodo zmagovali v spopadu idej proti latinskoameriškim »rožnatim« ekonomistom.

Projekt so uradno sprožili leta 1956 in med letoma 1957 in 1970 je na Univerzi Chicago podiplomsko študiralo sto čilskih študentov, njihovo šolnino in stroške pa so plačali davkoplače-valci ZDA in ameriške fundacije. Leta 1965 so program razširili, da so vključili študente iz vse Latinske Amerike, s posebno veli-kim številom iz Argentine, Brazilije in Mehike. Širjenje je finan-cirala podpora Fordove fundacije in privedlo je do ustanovitve Centra za latinskoameriške ekonomske študije na Univerzi Chi-cago (Center for Latin American Economic Studies). V okviru tega programa je na dodiplomskem študiju ekonomije vedno študiralo štirideset do petdeset študentov – približno ena tretji-na vseh študentov na oddelku. Na primerljivem programu na Harvardu ali MIT so bili samo štirje študentje iz Latinske Ame-rike ali pet. To je bil izreden dosežek: v samo desetletju je ultra-


89

konservativna Univerza Chicago postala glavni cilj za Latinsko-američane, ki so hoteli študirati ekonomijo v tujini, in to dejstvo je določilo potek zgodovine tega dela sveta za desetletja vnaprej.

Indoktrinacija gostov v skladu s pravovernostjo čikaške šole je postala glavna prioriteta institucije. Predstojnik progra-ma in človek, ki je bil odgovoren, da se Latinskoameričani čutijo dobrodošle, je bil Arnold Harberger, ekonomist v obleki za safari, ki je govoril tekoče špansko, se poročil s Čilenko in se označeval za »resno predanega misijonarja«.23 Ko so čilski štu-dentje začeli prihajati, je vzpostavil posebno »čilsko delavni-co«, kjer so profesorji z Univerze Chicago predstavljali svojo nadvse ideološko diagnozo za to, kaj je s to latinskoameriško državo narobe – in ponujali svoje znanstvene recepte, kako jo pozdraviti.

»Nenadoma sta Čile in njegovo gospodarstvo postala pred-met vsakdanjega pogovora na oddelku za ekonomijo,« se spomi-nja André Gunder Frank, ki je v petdesetih letih študiral pri Fried-manu, nato pa je postal svetovno znan razvojni ekonomist.24 Vso čilsko politiko so vtaknili pod mikroskop in ugotovili, da je pomanjkljiva: njena močna socialna varnostna mreža, njena zaščita nacionalne industrije, njene trgovinske omejitve, njen nadzor nad cenami. Študente so naučili prezirati te poskuse, da bi omilili revščino, in mnogi so v svojem doktoratu obdelovali napake latinskoameriškega razvojnega pristopa.25 Ko se je Har-berger v petdesetih in šestdesetih letih vračal s svojih pogostih potovanj v Santiago de Chile, se Gunder Frank spominja, da je grajal Santiago, čilski zdravstveni in izobraževalni sistem – naj-boljši na celini – kot »absurdne poskuse, da bi živeli prek svojih nerazvitih možnosti«.26

V Fordovi fundaciji so se oglašali dvomi o financiranju tako odkrito ideološkega programa. Nekateri so opozarjali, da so edi-ni latinskoameriški govorniki, ki jih vabijo predavat študentom v Chicagu, nekdanji diplomanti istega programa. »Čeprav ni


90

mogoče zanikati kakovosti in vpliva tega projekta, je njegova ideološka ozkost predstavljala resno pomanjkljivost,« je zapisal Jeffrey Puryear, latinskoameriški strokovnjak v Fordu, v enem od notranjih poročil fundacije. »Izpostavljanje samo enemu sta-lišču ne koristi dovolj interesom držav v razvoju.«27 Ta ocena pa Forda ni ustavila, da ne bi še naprej financiral programa.

Ko se je prva skupina Čilencev iz Chicaga vrnila domov, so bili »še bolj friedmanistični kakor sam Friedman«, z besedami Maria Zañartuja, ekonomista s Katoliške univerze v Santiagu de Chile.*28 Mnogi so postali profesorji ekonomije na oddelku za ekonomijo te univerze in jo naglo spremenili v čikaško šolo sre-di Santiaga – enak študijski program, enaki, v angleščini napisa-ni učbeniki, enako neomajno vztrajanje pri »čistem« in »znan-stvenem« znanju. Leta 1963 je bilo med trinajstimi zaposlenimi na oddelku dvanajst diplomantov čikaškega programa in Sergio de Castro, eden prvih diplomantov, je bil imenovan za predstoj-nika fakultete.29 Zdaj čilskim študentom ni bilo več treba poto-vati v Združene države Amerike – stotine jih je lahko dobilo izo-brazbo čikaške šole, ne da bi odšli od doma.

Študenti, ki so prehajali skozi program, bodisi v Chicagu bodisi v njegovem franšiznem projektu v Santiagu de Chile, so postali znani kot »los Chicago Boys«. S še nadaljnjim denarjem agencije USAID so postali navdušeni regionalni ambasadorji idej, ki jih Latinskoameričani imenujejo »neoliberalizem«, in so potovali od Argentine do Kolumbije ter vzpostavljali še več fran-šiz Univerze Chicago, da bi »širili znanje po Latinski Ameriki in se spopadali z ideološkimi stališči, ki preprečujejo svobodo ter ohranjajo revščino in zaostalost,« po mnenju nekega čilskega diplomanta.30

* Walter Heller, slavni ekonomist Kennedyjeve vlade, se je nekoč norčeval iz kultnosti Friedmanovih pristašev, tako da jih je razvrstil v kategorije: »Nekateri so friedmanski, nekateri friedmanistični, nekateri friedmaneskni, nekateri friedmanični, nekateri friedmanijaki.«


91

Juan Gabriel Valdés, čilski zunanji minister v devetdesetih letih, je proces šolanja stotin čilskih ekonomistov v pravoverno-sti čikaške šole označil za »izrazit primer organiziranega prenosa ideologije iz Združenih držav Amerike v državo znotraj njihove-ga neposrednega vplivnega območja [...], izobraževanje teh Čilencev je izhajalo iz posebnega projekta, ki so ga vzpostavili v petdesetih letih, da bi vplivali na razvoj čilskega ekonomskega mišljenja«. Opozoril je, da so »v čilsko družbo uvedli ideje, ki so bile popolnoma nove, koncepte, ki jih na ‘trgu idej’ sploh ni bilo«.31

Kot oblika intelektualnega imperializma je bil projekt vse-kakor brez sramu. V tem pa je bil tudi problem: ni deloval. Po mnenju nekega poročila Univerze Chicago iz leta 1957 za finan-cerje v State Departmentu je bil »osrednji cilj tega projekta« izšolati generacijo študentov, »ki bodo postali intelektualni vodi-telji gospodarskih zadev v Čilu«.32 Vendar čikaški fantje niso vodili držav nikamor – dejansko so te ostajale zadaj.

V zgodnjih šestdesetih letih glavna razprava v južnem stožcu Latinske Amerike ni potekala okoli kapitalizma laissez-faire v primerjavi z razvojnim pristopom, ampak o tem, kako najbolje spraviti razvojni pristop na naslednjo stopnjo. Marksisti so zago-varjali obsežno nacionalizacijo in radikalne zemljiške reforme; zmerneži [centristi] so trdili, da je bistveno večje gospodarsko sodelovanje med latinskoameriškimi državami s ciljem, da regijo spremenijo v močan trgovinski blok, ki bi bil kos Evropi in Severni Ameriki. V raziskavah javnega mnenja in med ljudmi je južni stožec Latinske Amerike drl na levo.

Leta 1962 je Brazilija odločno krenila v to smer pod pred-sednikom Joãom Goulartom, ekonomskim nacionalistom, ki je zagovarjal prerazporeditev zemlje, višje plače in drzen načrt, s katerim bi multinacionalke prisilili, da delež svojega dobička ponovno investirajo v brazilsko gospodarstvo, ne pa da ga samo odtakajo iz države in razdeljujejo med delničarje v New Yorku


92

in Londonu. V Argentini je vojaška vlada skušala zatreti podob-ne zahteve, tako da je stranki Juana Peróna prepovedala sodelo-vati na volitvah, vendar je ta poteza le še radikalizirala novo generacijo mladih peronistov, med katerimi so bili mnogi pri-pravljeni uporabiti orožje, da ponovno zavzamejo državo.

Toda v Čilu – epicentru čikaškega eksperimenta – je bil poraz v spopadu idej najočitnejši. Do zgodovinskih volitev v sedemdesetih letih je država krenila že toliko v levo, da so vse tri glavne politične stranke zagovarjale nacionalizacijo največjega vira dohodka države: rudnikov bakra, ki so jih takrat imeli v rokah rudarski velikani iz Združenih držav Amerike.33 Z drugi-mi besedami, projekt Čile je bil drag polom. Ko so se ideološki nasprotniki bojevali v miroljubnem spopadu idej s svojimi levi-čarskimi sovražniki, je čikaškim fantom njihovo poslanstvo spo-dletelo. Ne le da se je ekonomska razprava pomikala vedno bolj v levo, čikaški fantje so bili tako obrobni, da na čilskem volil-nem prizorišču sploh niso nastopali.

Pri tem bi se lahko končalo, s projektom Čile kot zgolj nepomembno zgodovinsko opombo pod črto, vendar se je zgo-dilo nekaj, kar je čikaške fante rešilo iz neznanosti: Richard Nixon je bil izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike. Nixon »je imel domiselno in na splošno učinkovito zunanjo politiko,« se je navduševal Friedman.34 In nikjer ni bila bolj domiselna kakor v Čilu.

Nixon je čikaškim fantom in njihovim profesorjem dal nekaj, o čemer so dolgo sanjali: priložnost, da pokažejo, da nji-hova kapitalistična utopija ni samo teorija iz neke kletne delav-nice – priložnost, da državo preoblikujejo od začetka. Demokra-cija v Čilu je bila za čikaške fante negostoljubna; za diktaturo se je pokazalo, da jim bolje ustreza.

Vlada ljudske enotnosti Salvadorja Allendeja je leta 1970 v Čilu zmagala na volitvah na podlagi programa, ki je obljubljal, da bodo v državne roke prešli veliki sektorji gospodarstva, ki so


93

jih vodile tuje in lokalne korporacije. Allende je bil latinskoame-riški revolucionar nove vrste: tako kakor Che Guevara je bil zdravnik, vendar je bil v nasprotju z njim videti akademik v tvi-du in ne romantični gverilec. Sposoben je bil gorečih predvolil-nih govorov, primerljivih z govori Fidela Castra, vendar je bil vnet demokrat, ki je bil prepričan, da mora do socialističnih sprememb v Čilu priti z volilno skrinjico in ne s puškino cevjo. Ko je Nixon slišal, da je bil Allende izvoljen za predsednika, je dal direktorju obveščevalne službe CIA, Richardu Helmsu, slav-ni ukaz, naj doseže, da bo »gospodarstvo kričalo«.35 Volitve so odmevale tudi po vsem oddelku za ekonomijo Univerze Chica-go. Ko je Allende zmagal, je bil Arnold Harberger slučajno v Čilu. V pismu svojim kolegom doma je dogodek opisal kot »tra-gedijo« in jih obvestil, da »v desničarskih krogih včasih tudi načenjajo temo vojaškega prevzema oblasti«.36

Čeprav se je Allende zavezal, da se bo pogajal za pošteno nadomestilo družbam, ki so izgubljale lastnino in investicije, so se multinacionalke iz ZDA bale, da Allende predstavlja začetek širšega trenda po vsej Latinski Ameriki, in mnoge niso bile pri-pravljene sprejeti izgube večjega dela svojega čistega dobička. Leta 1968 je bilo 20 odstotkov vseh tujih investicij ZDA veza-nih na Latinsko Ameriko, in ameriška podjetja so tam imela 5436 subvencij. Dobiček, ki bi ga te investicije lahko ustvarile, pa je stal. Rudarske družbe so v preteklih petdesetih letih inve-stirale milijardo ameriških dolarjev v industrijo pridelovanja bakra v Čilu – največjo na svetu – to pa jim je prineslo 7,2 mili-jarde dolarjev.37

Čim je Allende zmagal in še preden je bil imenovan, je kor-porativna Amerika njegovi vladi napovedala vojno. Središče dejavnosti je bil »Ad hoc odbor za Čile« (Ad Hoc Committee on Chile) v Washingtonu, skupina, v kateri so bile glavne rudarske družbe z lastnino v Čilu, pa tudi de facto voditelj odbora, druž-ba ITT (International Telephone and Telegraph Company), ki


94

je imela v lasti 70 odstotkov telefonske družbe Čila, ki naj bi bila kmalu nacionalizirana. Podjetja Purina, Bank of America in Pfizer Chemical so na različnih stopnjah v odbor prav tako poslala svoje predstavnike.

Edini cilj odbora je bil prisiliti Allendeja, da umakne svoje nacionalizacije, ko ga »soočijo z gospodarskim sesutjem«.38 Imeli so cel kup idej, kako bi ga zadeli v živo. Zapisniki, s katerih so umaknili oznako zaupnosti, poročajo, da so družbe nameravale preprečiti posojila ZDA Čilu, »na tiho pa bi enako ravnale veli-ke zasebne banke iz ZDA. Posvetovati se s tujimi bančnimi viri z istim ciljem v mislih. V naslednjih šestih mesecih odložiti ves uvoz iz Čila. Uporabiti zaloge bakra v ZDA, namesto da bi kupovali iz Čila. Povzročiti pomanjkanje ameriških dolarjev v Čilu.« In spisek se še nadaljuje.39

Allende je za veleposlanika v Washington poslal svojega tesnega prijatelja Orlanda Letelierja z nalogo, da s pogajanji doseže razlastitev ravno tistih korporacij, ki so nameravale sabo-tirati njegovo vlado. Letelier, radoživ ekstrovertiranec z brki, značilnimi za sedemdeseta leta, in z neverjetnim pevskim gla-som, je bil v diplomatskih krogih zelo priljubljen. Najprijetnejši spomini njegovega sina Francisca so, kako je očeta poslušal igra-ti kitaro in peti ljudske pesmi ob večerih s prijatelji v Washing-tonu.40 Toda kljub vsej njegovi očarljivosti in spretnosti niso pogajanja nikoli imela možnosti za uspeh.

Marca 1972, sredi napetih Letelierjevih pogajanj z družbo ITT, je agencijski časopisni kolumnist Jack Anderson objavil vznemirljivo serijo člankov na podlagi dokumentov, ki so doka-zovali, da je dve leti prej telefonska družba skrivaj kovala zaroto z obveščevalno službo CIA in State Departmentom, da bi prepre-čili Allendejevo izvolitev. Ob teh obtožbah in z Allendejem še vedno na oblasti je moral ameriški senat, v katerem so imeli veči-no demokrati, sprožiti preiskavo in razkriti obsežno zaroto, v kateri je družba ITT ponudila milijon dolarjev kot podkupnino


95

za opozicijske sile v Čilu in »skušala zaplesti CIO v načrt, da bi skrivaj priredili izide predsedniških volitev v Čilu«.41

Poročilo senata, objavljeno junija 1973, je tudi ugotovilo, da se je potem, ko je načrt spodletel in je Allende prišel na oblast, družba ITT lotila nove strategije, ki naj bi zagotovila, da »se ne bo obdržal naslednjih šest mesecev«. Najbolj skrb vzbuja-joče pa je za senat bilo razmerje med vodilnimi ljudmi družbe ITT in vlado Združenih držav Amerike. Po pričevanjih in doku-mentih je postalo jasno, da je bila družba ITT neposredno vple-tena v oblikovanje politike Združenih držav Amerike do Čila na najvišji ravni. V neki točki je visoki uradnik ITT pisal svetoval-cu za nacionalno varnost Henryju Kissingerju in povedal: »Ne da bi obvestili predsednika Allendeja, bi morali vso finančno pomoč, že dodeljeno Čilu, spremeniti v status ‘pod revizijo’.« Družba si je tudi privoščila, da je za Nixonovo administracijo pripravila strategijo v osemnajstih točkah, ki je vsebovala jasen poziv k vojaškemu udaru: »Najdite zanesljive vire znotraj čilske vojske,« je pisalo, »spodbujajte njihovo načrtovano nezadovolj-stvo z Allendejem in tako ustvarite nujnost, da ga odstranijo.«42

Ko je senatni odbor zasliševal podpredsednika družbe ITT Neda Gerrityja o njegovih drznih prizadevanjih, da uporabi silo vlade Združenih držav Amerike, da spodkoplje ustavni proces v Čilu, zato da bi koristil interesom svoje družbe, je bil ta videti iskreno zmeden. »Kaj je narobe, če poskrbimo za št. 1?« je vpra-šal. Odbor v svojem poročilu navaja odgovor: »Št. 1 ne bi smeli dopustiti neustrezne vloge pri določanju zunanje politike ZDA.«43

Kljub letom nepopustljivih umazanih poskusov ZDA, med katerimi je družba ITT samo najbolj raziskan primer, je bil Allende leta 1973 še vedno na oblasti. Osem milijonov dolarjev v obliki prikritih plačil ni zadoščalo, da bi oslabili njegovo pod-poro. Na vmesnih parlamentarnih volitvah tega leta je njegova stranka dejansko dobila še večjo podporo kakor na prvih voli-


96

tvah leta 1970. Očitno je bilo, da je želja po drugačnem gospo-darskem modelu v Čilu trdno zakoreninjena, in podpora socia-listični alternativi je naraščala. Za Allendejeve nasprotnike, ki so načrtovali, kako ga zrušiti, vse odkar so izvedeli za rezultate voli-tev leta 1970, je to pomenilo, da problemov ni mogoče prepro-sto rešiti, tako da se ga znebijo – saj bi prišel nekdo drug in ga nadomestil. Potreben je bil radikalnejši načrt.

Lekcije iz spreminjanja režima: Brazilija in Indonezija

Obstajala sta dva modela »spremembe režima«, ki so ju Allendejevi nasprotniki natančno spremljali kot možna pristo-pa. Prvi je bil Brazilija, drugi Indonezija. Ko je brazilska hunta s podporo Združenih držav Amerike in pod vodstvom generala Humberta Castella Branca leta 1964 prevzela oblast, je vojska imela načrt, da ne le ustavi programe za reveže Joãa Goularta, ampak Brazilijo na široko odpre za tuje investicije. Sprva so bra-zilski generali skušali svoj program uvesti sorazmerno miroljub-no – ni bilo očitnih znakov brutalnosti, množičnih aretacij, in čeprav so kasneje odkrili, da so nekatere »subverzivce« v tem obdobju zverinsko mučili, jih je bilo dovolj malo (Brazilija pa dovolj velika), da se je glas o njih komajda razširil onstran zapo-rov. Hunta si je tudi prizadevala ohraniti vsaj nekaj demokracije, tudi omejeno svobodo tiska in svobodo združevanja – šlo je torej za tako imenovani gentlemanski državni udar.

V poznih šestdesetih letih so se mnogi državljani odločili, da te omejene svoboščine uporabijo za izraz svojega ogorčenja nad vedno večjo revščino v Braziliji, za katero so krivili gospo-darski program hunte, narejen po meri poslovnega sveta, ki so ga večinoma zasnovali diplomanti Univerze Chicago. Leta 1968 so bile ulice polne pohodov proti hunti, od katerih so največje vodili študenti, in režim je bil v resni nevarnosti. Vojska je v


97

obupnem poskusu, da obdrži oblast, radikalno spremenila svojo taktiko: demokracijo so povsem preprečili, vse državljanske svo-boščine zatrli, mučenje je postalo sistematično in z besedami kasneje ustanovljenega odbora za resnico je »državno pobijanje postalo rutina«.44

Državni udar v Indoneziji leta 1965 je potekal povsem dru-gače. Od druge svetovne vojne je državo vodil predsednik Sukar-no, Hugo Chávez tistega časa (čeprav brez Chávezove želje po volitvah). Sukarno je bogate države razbesnil, ko je zaščitil indo-nezijsko gospodarstvo, prerazporedil bogastvo ter nagnal Med-narodni denarni sklad in Svetovno banko, ki ju je obdolžil, da sta samo fasada za interese zahodnih multinacionalk. Čeprav je bil Sukarno nacionalist in ne komunist, je tesno sodeloval s komunistično partijo, ki je imela tri milijone aktivnih članov. Vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije sta bili odlo-čeni, da Sukarna vržeta z oblasti, in ne več zaupni dokumenti kažejo, da je obveščevalna služba CIA dobila navodila od zgoraj, da »likvidira predsednika Sukarna v skladu z razmerami in raz-položljivimi priložnostmi«.45

Po več poskusih se je priložnost ponudila oktobra 1965, ko je general Suharto s podporo obveščevalne službe CIA sprožil proces prevzema oblasti in odprave levice. CIA je na tiho sesta-vljala spisek vodilnih levičarjev v državi, ki je prišel v roke Suhar-tu, medtem ko je Pentagon pomagal zagotoviti posebno orožje in terenske radioaparate, tako da so indonezijske sile lahko komunicirale tudi v najbolj oddaljenih predelih arhipelaga. Suharto je nato poslal svoje vojake, da so ujeli štiri do pet tisoč levičarjev s »strelskega spiska«, kakor ga je imenovala obveščeval-na služba CIA; veleposlaništvo Združenih držav Amerike je dobivalo redna poročila, kako napredujejo.46 Tako kakor so pri-hajale informacije, je CIA črtala imena s svojega spiska, dokler ni bila zadovoljna, da so indonezijsko levico uničili. Eden od udeležencev operacije je bil Robert J. Martens, ki je delal na


98

veleposlaništvu ZDA v Džakarti. »To je bilo vojski res v veliko pomoč,« je petindvajset let kasneje povedal novinarki Kathy Kadane. »Verjetno so pobili veliko ljudi in sam imam verjetno zelo krvave roke, vendar to ni samo slabo. Pride čas, ko moraš v odločilnem trenutku ostro udariti.«47

Strelski spiski so pokrivali ciljano ubijanje; pokole vsevprek, po katerih je Suharto zloglasen, so večinoma naložili religioznim študentom. Vojska jih je naglo izurila, nato pa poslala v vasi z navodili poveljnika mornarice, naj s podeželja »pometejo« komuniste. Neki novinar je zapisal: »Z užitkom so poklicali svo-je pripadnike, si zataknili nože in pištole za pas, oprtali palice na rame in se odpravili opravljat nalogo, ki so jo dolgo pričakova-li.«48 V malo več kakor mesecu dni so pobili vsaj pol milijona ljudi, morda pa celo milijon, »poklali so na tisoče,« je zapisal časnik Time.49 Na vzhodni Javi »popotniki iz tistih predelov pri-povedujejo o manjših rekah in potokih, kjer so struge dobese-dno zamašene s trupli; ponekod je oviran rečni prevoz«.50

Indonezijska izkušnja je močno pritegnila posameznike in institucije v Washingtonu in Santiagu de Chile, ki so načrtovali, da zrušijo Salvadorja Allendeja. Zanimiva ni bila samo Suharto-va brutalnost, ampak tudi izredna vloga, ki jo je odigrala skupi-na indonezijskih ekonomistov, ki se je šolala na Kalifornijski univerzi in je bila znana kot berkeleyjska mafija. Suharto se je učinkovito znebil levice, toda gospodarski načrt za prihodnost države je pripravila berkeleyjska mafija.

Vzporednice s čikaškimi fanti so presenetljive. Berkeleyjska mafija je študirala v Združenih državah Amerike v okviru progra-ma, ki se je začel leta 1956 s podporo Fordove fundacije. Prav tako so se vrnili domov, da zgradijo zvesto kopijo oddelka za eko-nomijo v zahodnem slogu na fakulteti za ekonomijo Indonezij-ske univerze. Ford je v Džakarto poslal ameriške profesorje, da so šolo vzpostavili, tako kakor so čikaški profesorji pomagali usta-noviti novi oddelek za ekonomijo v Santiagu. »Ford je menil, da


99

* Niso se vsi profesorji, ki so jih v okviru programa tja poslali, v tej vlogi dobro počutili. »Menil sem, da se univerza ne bi smela vpletati v to, kar je v bistvu postajal upor proti vladi,« je dejal Len Doyle, profesor iz Berkeleyja, ki so ga imenovali za predstojnika Fordovega indonezijskega programa. Zaradi tega stališča so ga odpoklicali v Kalifornijo in zamenjali.

šola fante, ki bodo državo vodili, potem ko bo Sukarno odšel,« je odkrito razložil John Howard, takratni direktor Fordovega med-narodnega programa za izobraževanje in raziskovanje.51

Fordovi študenti so postali vodje skupin na univerzi, ki so pomagale vreči z oblasti Sukarna, berkeleyjska mafija pa je tesno sodelovala z vojsko pri vodenju udara in razvijala »načrte pripra-vljenosti«, če bi vlada nenadoma padla.*52 Ti mladi ekonomisti so imeli velikanski vpliv na generala Suharta, ki o visokih finan-cah ni imel pojma. Revija Magazine je zapisala, da je berkeleyj-ska mafija posnela lekcije iz ekonomije na trakove, da jih je Suharto doma poslušal.53 Ko so se osebno srečali, »general Suharto ni samo poslušal, ampak si je delal zapiske,« se s pono-som spominja eden od pripadnikov skupine.54 Neki drug diplo-mant z Berkeleyja se razmerja spominja tako, da so dali »vod-stvu vojske ključni element novega reda – ‘kuharski priročnik’ z ‘recepti’ za reševanje hudih gospodarskih problemov Indonezije. General Suharto je kot vrhovni vojaški voditelj knjigo ne le spre-jel, ampak je hotel avtorje receptov za svoje gospodarske sveto-valce.«55 Seveda jih je hotel. Svoj kabinet je sestavil iz pripadni-kov berkeleyjske mafije in jim predal vse ključne finančne položaje, tudi mesto ministra za trgovino in veleposlanika v Washingtonu.56

Ta ekonomska skupina, ki je študirala na manj ideološki šoli, ni bila protidržavno radikalna kakor čikaški fantje. Verjeli so, da mora vlada igrati vlogo pri vodenju indonezijskega gospo-darstva in zagotavljati, da so osnovne dobrine, kakor je riž, lju-dem dosegljive. Vendar berkeleyjska mafija ne bi mogla biti gostoljubnejša za tuje investitorje, ki so hoteli izkoriščati veli-kansko bogastvo rudnin in nafte v Indoneziji, ki ga je Richard


100

Nixon opisal kot »največjo nagrado v Jugovzhodni Aziji«.*57 Sprejeli so zakone, ki so tujim družbam omogočali 100-odsto-tno lastnino teh virov, delili »davčne počitnice«, in v dveh letih so si naravno bogastvo Indonezije – baker, nikelj, les, gumo in nafto – med seboj razdelile največje rudarske in energetske druž-be na svetu.

Za tiste, ki so nameravali vreči z oblasti Allendeja ravno takrat, ko se je Suhartov program začel, sta bili Brazilija in Indo-nezija zanimiva študija nasprotij. Brazilci skorajda niso uporabi-li moči šoka, saj so čakali leta, preden so pokazali svojo slo po brutalnosti. To je bila skoraj usodna napaka, saj so dali naspro-tnikom priložnost, da se ponovno zberejo in nekateri ustanovijo levičarske gverilske vojske. Čeprav je hunti uspelo počistiti ceste, jo je vedno močnejša opozicija prisilila, da je upočasnila gospo-darske načrte.

Suharto pa je na drugi strani pokazal, da je s preprečevalno uporabo množične represije državo mogoče spraviti v nekakšen šok, in odpor je mogoče izbrisati, še preden do njega pride. Nje-gova uporaba terorja je bila tako nemilostna, presegala je celo naj-hujša pričakovanja, da so bili ljudje, ki so si le nekaj tednov prej kolektivno prizadevali, da bi uveljavili neodvisnost svoje države, zdaj dovolj zastrašeni, da so prepustili popolno oblast Suhartu in njegovim privržencem. Ralph McGehee, visoki poveljnik operacij obveščevalne službe CIA v letih državnega udara, je dejal, da je Indonezija »vzorčna operacija [...]. Izsledite lahko vse glavne, krvave dogodke, ki so jih vodili iz Washingtona, pa do načina, kako je Suharto prišel na oblast. Uspeh je pomenil, da jo bodo ponavljali, vedno spet in spet.«58

Drugi odločilni nauk Indonezije je bil povezan z zavezni-štvom med Suhartom in berkeleyjsko mafijo pred državnim udarom. Ker so bili pripravljeni prevzeti najvišje »tehnokratske«

* Zanimivo je, da je Suhartovo finančno ministrstvo leta 1975 za svetovalca najelo Arnolda Harbergerja.


101

položaje v novi vladi in so Suharta že prepričali s svojim pogle-dom na svet, državni udar ni samo pometel z nacionalistično ne var nostjo; Indonezijo je spremenil v eno najugod nejših okolij za tuje multinacionalke na svetu.

Ko se je strmoglavljenje Allendeja vedno bolj bližalo, se je na zidovih Santiaga de Chile začelo z rdečo barvo pojavljati vznemirljivo opozorilo: »Džakarta prihaja.«

Kmalu potem ko je bil Allende izvoljen, so njegovi naspro-tniki v Čilu začeli s pošastno natančnostjo posnemati indonezij-ski pristop. Katoliška univerza, dom čikaških fantov, je postala izhodišče za ustvarjanje tega, kar je obveščevalna služba CIA imenovala »razpoloženje državnega udara«.59 Mnogi študenti so se pridružili fašistični stranki Patria y Libertad in korakali po ulicah z jasnim posnemanjem Hitlerjeve mladine. Septembra 1971, po letu Allendejevega mandata, so vodilni poslovni direk-torji v Čilu sklicali krizni sestanek v obalnem mestu Viña del Mar, da bi razvili jasno strategijo za spremembo režima. Orlan-do Sáenz, predsednik nacionalne zveze industrialcev (ki so jo radodarno podpirale obveščevalna služba CIA in mnoge multi-nacionalke, ki so po svoje spletkarile v Washingtonu), je pove-dal, kako so na srečanju sklenili, da je »Allendejeva vladavina nezdružljiva s svobodo v Čilu in z obstojem svobodnega podje-tništva in da se ji je na koncu mogoče izogniti samo tako, da vla-do vržejo z oblasti«. Poslovneži so vzpostavili »vojno strukturo«, del katere se bo povezal z vojsko; drugi del je po Sáenzovem pri-čevanju »pripravil specifične alternativne programe sedanjim vladnim programom, ki bi jih sistematično posredovali oborože-nim silam«.60

Sáenz je zbral več čikaških fantov, da so alternativne progra-me oblikovali, in jih namestil v novo pisarno blizu predsedniške palače v Santiagu de Chile.61 Skupina, ki sta jo vodila čikaški diplomant Sergio de Castro in njegov kolega s Katoliške univer-


102

ze Sergio Undurraga, se je začela vsak teden tajno sestajati in razvijati natančne predloge, kako radikalno spremeniti državo po neoliberalističnem modelu.62 Kasnejša preiskava senata Zdru-ženih držav Amerike je razkrila, da je »več kakor 75 odstotkov« financiranja za to »organizacijo za raziskavo opozicije« izhajalo neposredno od obveščevalne službe CIA.63

Nekaj časa je načrtovanje udara napredovalo v dve prepo-znavni smeri: vojska je načrtovala uničenje Allendeja in njegovih pristašev, medtem ko so ekonomisti načrtovali uničenje njihovih idej. Ko je nasilna rešitev dobila zagon, sta oba tabora vzpostavi-la dialog, Roberto Kelly, poslovnež, povezan s časnikom El Mer-curio, ki ga je financirala obveščevalna služba CIA, pa je nasto-pal kot posrednik. Po njem so čikaški fantje poslali povzetek svojega gospodarskega programa na petih straneh poveljujoče-mu mornariškemu admiralu. Mornarica je prikimala, in od takrat so čikaški fantje zagnano delali, da bi bil njihov program do državnega udara pripravljen.

Njihovo sveto pismo na petsto straneh – podroben gospo-darski program, ki bi hunto vodil od samega začetka – je v Čilu postalo znano kot »opeka«. Kasnejši odbor senata ZDA je ugo-tovil, da so »sodelavci obveščevalne službe CIA pripravljali zače-tni splošni ekonomski načrt, ki je bil podlaga za najpomembnej-še ekonomske odločitve hunte«.64 Osem od desetih takratnih avtorjev »opeke« je študiralo ekonomijo na Univerzi Chicago.65

Čeprav so strmoglavljenje Allendeja na splošno označevali kot vojaški udar, je Orlando Letelier, Allendejev veleposlanik v Washingtonu, v tem videl enakovredno partnerstvo med vojsko in ekonomisti. »’Čikaški fantje’, kakor so bili takrat znani v Čilu, so prepričali generale, da so pripravljeni dopolniti brutal-nost, ki jo je vojska imela, z intelektualnim znanjem, ki ji ga je manjkalo,« je zapisal Letelier.66

Ko je do državnega udara v Čilu prišlo, je sprožil tri značil-ne oblike šoka, kar je recept, ki so ga ponavljale sosednje države,


103

trideset let kasneje pa se je spet pojavil v Iraku. Šoku samega državnega udara sta takoj sledili še dve obliki šoka. Prva je bila kapitalistična »šokterapija« Miltona Friedmana, tehnika, ki so se je stotine latinskoameriških ekonomistov do danes naučile na Univerzi Chicago in njenih različnih franšiznih institucijah. Druga oblika je bil šok Ewena Camerona, raziskovanje z droga-mi in čutno prikrajšanostjo, ki so jih medtem določili kot tehni-ke mučenja v priročniku Kubark, obsežni programi urjenja obveščevalne službe CIA pa so jih razširili med policijo in vojsko v Latinski Ameriki.

Te tri oblike šoka so se združile na telesu Latinskoameriča-nov in držav v regiji in ustvarile neustavljiv orkan medsebojno odvisnih uničenja in obnove, odprave in ustvarjanja. Šok držav-nega udara je pripravil podlago za gospodarsko šokterapijo; šok mučilnih celic je zastrašil vse, ki bi se hoteli upreti gospodarskim šokom. Iz tega živega laboratorija je izšla država čikaške šole in prva zmaga v njeni globalni kontrarevoluciji.


104


105

Drugi del

prvi preizkus

PORODNI KRčI

Teorije so Miltonu Friedmanu prinesle Nobelovo nagrado; Čilu so prinesle generala Pinocheta.– Eduardo Galeano, Dnevi in noči ljubezni in vojne, 1983

Mislim, da me nikoli niso šteli za »zlega«.– Milton Friedman, navaja The Wall Street Journal, 22. julija 2006


106


107

3. poglavje

sTANje ŠOKA

krvavo rojsTvo konTrarevoluCije

Vse udarce je treba zadati naenkrat, tako da manj bolijo, ker jih je manj čutiti.– Niccolò Machiavelli, Vladar, 15131

Če bi ta pristop šoka privzeli, mislim, da bi ga bilo treba zelo podrobno javno najaviti, da bi učinkoval v zelo strnjenem obdobju. Čim bolj je javnost obve-ščena, tem bolj njen odziv omogoča prilagajanje.– Milton Friedman v pismu generalu Augustu Pinochetu, 21. aprila 19752

General Augusto Pinochet in njegovi pristaši dogodkov 11. septembra 1973 dosledno niso imenovali državni udar, ampak vojna. Santiago de Chile je bil vsekakor videti kakor vojno območje: tanki so streljali, medtem ko so se valili po bulvarjih, vladne stavbe pa so iz zraka napadala bojna letala. Vendar je bilo na tej vojni nekaj čudnega. Imela je le eno stran.

Pinochet je imel od samega začetka nadzor nad vojsko, mor-


108

narico in policijo. Medtem je predsednik Allende zavrnil možnost, da bi svoje pristaše organiziral v oborožene obrambne enote, tako da ni imel svoje vojske. Edini upor je izhajal iz pred-sedniške palače La Moneda in z okoliških streh, kjer so Allende in njegov ožji krog pogumno skušali braniti sedež demokracije. A to ni bil pošten boj: čeprav je bilo v stavbi le šestintrideset Allendejevih privržencev, je vojska na palačo izstrelila štiriin-dvajset raket.3

Pinochet, domišljav in muhast poveljnik operacij (kakor eden od tankov, na katerih se je vozil), je očitno hotel, da bi bil dogodek kar se da dramatičen in travmatičen. Četudi udar ni bil vojna, je bil njegov namen, da učinkuje kot vojna – čilska pred-hodnica »šoka in strahospoštovanja«. Skorajda ni mogla biti šokantnejša. V nasprotju s sosednjo Argentino, kjer je v prej-šnjih štiridesetih letih vladalo šest vojaških vlad, Čile s tovrstnim nasiljem ni imel nikakršne izkušnje; 160 let je užival miroljubno demokratično vladavino, zadnjih 41 brez prekinitve.

Zdaj pa je bila predsedniška palača v plamenih, predsedni-kovo truplo so zagrnjeno odnesli na nosilih, njegovi najbližji sodelavci so ležali z obrazom na tleh pred cevmi pušk.* Le nekaj minut vožnje stran od predsedniške palače se je Orlando Lete-lier, ki se je nedavno vrnil iz Washingtona, da je prevzel novi položaj obrambnega ministra, tistega jutra odpravil v službo na ministrstvo. Čim je vstopil skozi vhodna vrata, ga je zajelo dva-najst vojakov v bojnih uniformah, in vsi so vanj merili svoje strojnice.4

V letih pred državnim udarom so učitelji iz Združenih držav Amerike, mnogi iz obveščevalne službe CIA, čilsko vojsko pri-gnali v protikomunistični bes, saj so jo prepričali, da so socialisti

* Allendeja so našli z razstreljeno glavo. Še vedno potekajo razprave, ali ga je zadela ena od krogel iz La Monede ali se je raje ustrelil sam, kakor da bi se Čilencem vtisnil v spomin, kako se kot izvoljeni predsednik predaja uporniški vojski. Druga teorija je verjetnejša.


109

dejansko ruski vohuni, torej sila, ki je v čilski družbi tuja – doma vzgojeni »sovražnik odznotraj«. Dejansko pa je vojska postala pravi notranji sovražnik, saj je bila pripravljena uperiti orožje v prebivalstvo, za katero je prisegla, da ga bo branila.

Ker je bil Allende mrtev, njegov kabinet ujet, do množične-ga upora pa ni prišlo, je hunta dobila veliko bitko do sredine popoldneva. Letelierja in druge ujetnike kategorije »VIP« so na koncu odpeljali na ledeni Dawsonov otok v južni Magellanovi ožini, kar je bil Pinochetov približek sibirskemu delovnemu taborišču. Vendar pobijanje in zapiranje vladnih uslužbencev novi vladi hunte ni zadoščalo. Generali so vedeli, da je njihova oblast odvisna od tega, da bodo Čilenci res tako zastrašeni, kakor so bili prebivalci v Indoneziji. V naslednjih dnevih so aretirali okoli 13 500 civilistov, jih naložili na tovornjake in zaprli, kakor navaja poročilo CIE, s katerega je umaknjena oznaka zaupno.5 Tisoči so končali na dveh nogometnih stadionih v Santiagu de Chile: stadionu Čile in nacionalnem stadionu. Na nacionalnem stadionu je postalo usmrčevanje javna prireditev namesto nogo-meta. Vojaki so hodili med gledalci na poceni sedežih s kolabo-ranti v kapucah, ki so jim pokazali »subverzivce«. Tiste, ki so jih določili, so odgnali v oblačilnice in častne lože, ki so jih spreme-nili v mučilne celice. Stotine so usmrtili. Trupla so se začela pojavljati ob avtocestah ali pa so priplavala po umazanih mestnih kanalih.

Pinochet se je hotel prepričati, da je teror dosegel tudi deže-lo onstran glavnega mesta, zato je poslal svojega brezobzirnega poveljnika generala Sergia Arellana Starka s helikopterjem v severne province, da obišče vrsto zaporov, kjer so imeli zaprte »subverzivce«. V vsakem mestu in kraju je Stark s svojim odre-dom smrti izbral najpomembnejše ujetnike, do šestindvajset naenkrat, ki so jih nato usmrtili. Krvava sled, ki so jo tiste štiri dni puščali za sabo, je postala znana kot karavana smrti.6 Vsej državi so hitro posredovali sporočilo: upor je smrt.


110

Čeprav je bila Pinochetova bitka enostranska, pa so bile nje-ne posledice enake kakor v državljanski vojni ali pri tuji zasedbi: skupno je izginilo ali bilo ubitih 3200 ljudi, vsaj 80 000 so jih zaprli, 200 000 pa jih je pobegnilo iz države iz političnih razlo-gov.7

Gospodarska fronta

Za čikaške fante je bil 11. september dan vročičnega priča-kovanja in skrajnega adrenalina. Sergio de Castro je delal na svo-jih zvezah z mornarico, da so mu zadnja poglavja »opeke« odo-brili stran za stranjo. Na dan udara se je več čikaških fantov utaborilo ob tiskarskih strojih desničarskega časnika El Mercu-rio. Ko so po ulicah začeli padati streli, so mrzlično začeli tiskati dokument, da bi bil gotov že prvi dan, odkar je hunta na delu. Arturo Fontaine, eden od urednikov časnika, se spominja, da so stroji »delali brez prestanka, da natisnejo izvode tega dolgega dokumenta«. In uspelo jim je – za las. »V sredo, 12. septembra 1973, pred poldnevom so generali oboroženih sil, ki so opravlja-li vladne naloge, imeli Načrt na svoji mizi.«8

Predlogi v končnem dokumentu so izrazito podobni pre-dlogom v knjigi Miltona Friedmana Kapitalizem in svoboda: pri-vatizacija, deregulacija in krčenje socialne porabe – trojica svo-bodnega trga. Čilski ekonomisti, izšolani v Združenih državah Amerike, so skušali te ideje uvesti miroljubno, v okvirih demo-kratične razprave, vendar so jih prepričljivo zavrnili. Zdaj so se čikaški fantje s svojimi načrti vrnili v razpoloženju, ki je bilo nji-hovi radikalni viziji veliko bolj naklonjeno. V tej novi dobi ni treba, da se z njimi strinja kaj več kakor peščica mož v unifor-mah. Njihovi najodločnejši politični nasprotniki so bili ali v zaporu ali mrtvi ali na begu; prizor bojnih letal in karavane smr-ti je pokoril vse preostale.

»Za nas je to bila revolucija,« je dejal Christián Larroulet,


111

eden od Pinochetovih ekonomskih pomočnikov.9 To je ustrezen opis. Enajsti september 1973 je bil veliko več kakor samo nasi-len konec Allendejeve miroljubne socialistične revolucije; bil je začetek tega, kar je časnik Economist kasneje imenoval »kontra-revolucija« – prva konkretna zmaga v kampanji čikaške šole, da si prigrabi pridobitve, ki so jih dosegli pod razvojnim pristopom in keynesianizmom.10 V naprotju z Allendejevo delno revoluci-jo, ki jo je blažilo delovanje demokracije, je ta upor, vsiljen z brutalno močjo, imel proste roke, da seže do konca. V nasle-dnjih letih so politiko, ki so jo začrtali v »opeki«, vsilili še v ducatu drugih držav pod pretvezo različnih kriz. Toda Čile je bil izvor kontrarevolucije – izvor terorja.

José Piñera, diplomant ekonomskega oddelka Katoliške univerze in samozvani čikaški fant, je v času državnega udara študiral na Harvardu. Ko je slišal dobro novico, se je vrnil domov, »da bi pomagal vzpostaviti novo državo, usmerjeno v svobodo, iz pepela stare«. Na koncu je postal Pinochetov mini-ster za delo in rudarstvo in po njegovem mnenju je to bila »pra-va revolucija [...], radikalen, celovit in dosleden pomik proti svobodnemu trgu«.11

Pred udarom je bil Augusto Pinochet znan po spoštljivosti, ki je mejila na klečeplazenje; svojim civilnim poveljnikom je stalno laskal in prikimaval. Kot diktator pa je odkril nov obraz svojega značaja. Oblast je prevzel z nespodobnim navdušenjem, privzel je držo monarha in trdil, da mu je »usoda« dodelila polo-žaj. Hitro je uprizoril udar znotraj udara, da je odstranil tri dru-ge vojaške voditelje, s katerimi se je dogovoril, da si delijo oblast, in se imenoval za vrhovnega poveljnika države in tudi za predse-dnika. Užival je v pompu in ceremonijah, ki so dokazovale nje-govo pravico do oblasti, in ni izpustil nobene priložnosti, da si obleče svojo paradno prusko uniformo, skupaj z ogrinjalom. Za vožnjo po Santiagu de Chile si je izbral karavano neprebojnih mercedesov.12


112

Pinochet je imel dar za avtoritarno vladanje, a tako kakor Suharto ni imel pojma o ekonomiji. To je bil problem, ker je kampanja korporativne sabotaže, ki jo je vodila družba ITT, bila učinkovita in je gospodarstvo pahnila v razsulo, tako da je Pino-chet imel pred seboj vseobsegajočo krizo. Od vsega začetka je znotraj hunte potekal spopad za oblast med tistimi, ki so hoteli preprosto ponovno vzpostaviti status quo iz časa pred Allende-jem in se hitro povrniti k demokraciji, in čikaškimi fanti, ki so si prizadevali za popolno preobrazbo s svobodnim trgom od glave do pet, za katero bi potrebovali leta, da jo izpeljejo. Pinochet, ki je užival svojo novo oblast, je močno sovražil idejo, da je njegova usoda zgolj operacija čiščenja – da »ponovno vzpostavi red« in nato odide. »Nismo sesalnik za prah, ki je pometel marksizem, zato da pridejo na oblast spet gospodje politiki,« je dejal.13 Nje-govim ambicijam, ki so se sprostile, je ugajala vizija čikaških fantov o totalnem preoblikovanju države, in tako kakor Suharto s svojo berkeleyjsko mafijo je tudi sam takoj imenoval več čika-ških diplomantov za višje ekonomske svetovalce, med njimi tudi Sergia de Castra, dejanskega voditelja gibanja in glavnega avtor-ja »opeke«. Imenoval jih je »technos« – tehniki, kar je ugajalo čikaškim pretenzijam, da je urejanje gospodarstva stvar znanosti in ne subjektivnih človeških odločitev.

Četudi je Pinochet razumel le malo o inflaciji in obrestnih merah, so technos govorili jezik, ki ga je razumel. Zanje je eko-nomija pomenila sile narave, ki jih je treba spoštovati in uboga-ti, saj je »ravnati proti naravi kontraproduktivno in samozavaja-joče,« kakor je razložil Piñera.14 Pinochet se je strinjal: ljudje se morajo podrediti strukturi, je nekoč zapisal, ker »nam narava kaže, da sta temeljni red in hierarhija potrebna«.15 Ta obojestran-ska trditev, da izpolnjujejo ukaze višjih naravnih zakonov, je bila podlaga za zavezništvo Pinocheta in Chicaga.

Prvo leto in pol je Pinochet zvesto izpolnjeval čikaška pravi-la: privatiziral je nekatere, čeprav ne vse družbe v državni lasti


113

(tudi več bank); dovolil je inovativne nove oblike špekulativnih financ; na široko je odprl meje za tuj uvoz in odpravil prepreke, ki so dolgo ščitile čilske proizvajalce; znižal je vladno porabo za 10 odstotkov – z izjemo vojske, ki je dobila visoko povečanje.16 Prav tako je odpravil nadzor cen – kar je bila radikalna poteza v državi, ki je desetletja regulirala ceno osnovnih dobrin, kakor sta kruh in jedilno olje.

Čikaški fantje so Pinochetu tudi samozavestno zatrdili: če bo vlada nenadno nehala posegati na vsa ta področja hkrati, bodo »naravni« zakoni ekonomije spet dosegli ravnovesje, in inflacija – ki so jo razumeli kot nekakšno gospodarsko bolezen, ki kaže prisotnost nezdravih organizmov na trgu – se bo čarob-no znižala. Motili so se. Leta 1974 je inflacija dosegla 375 odstotkov – kar je bila najvišja stopnja na svetu in skoraj dvakrat višja od največje stopnje pod Allendejem.17 Cene osnovnih živil, kakor je kruh, so poletele v nebo. Hkrati so Čilenci začeli izgub-ljati delo, saj je Pinochetov eksperiment s »svobodno trgovino« preplavil državo s poceni uvozom. Lokalna podjetja so zapirali, saj niso mogla konkurirati, brezposelnost je dosegla rekordno stopnjo in zavladala je lakota. Prvi laboratorij čikaške šole je bil polomija.

Sergio de Castro in drugi čikaški fantje so trdili (v pravi čikaški maniri), da problem ni v teoriji, ampak v dejstvu, da je niso uvedli dovolj strogo. Gospodarstvo se ni samo izravnavalo in ni doseglo ravnotežja, ker so še vedno obstajala »izkrivljenja« iz polstoletnega vladnega vmešavanja. Da bi eksperiment delo-val, bi moral Pinochet ta izkrivljenja odstraniti – več krčenja porabe, več privatizacije, hitreje.

V letu in pol je marsikdo iz poslovne elite v državi imel dovolj pustolovščin čikaških fantov s skrajnim kapitalizmom. Edini, ki so imeli korist, so bile tuje družbe in majhna klika finančnikov, ki so jih imenovali »piranje« in ki so služili mastne denarce s špekulacijami. Praktične proizvajalce, ki so močno


114

podpirali državni udar, so uničili. Orlando Sáenz – predsednik nacionalne zveze proizvajalcev, ki je čikaške fante sploh vključil v načrt za udar – je izjavil, da so rezultati eksperimenta »eden največjih polomov v naši gospodarski zgodovini«.18 Proizvajalci niso hoteli Allendejevega socializma, vendar jim je vodeno gospodarstvo kar ustrezalo. »Ni mogoče nadaljevati finančnega kaosa, kakršen vlada v Čilu,« je dejal Sáenz. »V produktivne investicije je treba usmeriti milijone in milijone finančnih virov, ki jih zdaj uporabljajo za divje špekulacije pred očmi tistih, ki nimajo niti službe.«19

Čikaški fantje in piranje (od katerih so bili mnogi oboje) so spoznali, da je njihov program v nevarnosti, zato so se odločili, da je treba uporabiti topove. Marca 1975 sta na povabilo vodil-ne banke v Santiago de Chile priletela Milton Friedman in Arnold Harberger, da bi pomagala rešiti eksperiment.

Friedmana je tisk, ki je bil pod nadzorom hunte, pozdravil kot kakšnega rokovskega zvezdnika, guruja novega reda. Vsak nje-gov stavek se je pojavil v naslovih, njegova akademska predavanja so predvajali na nacionalni televiziji, imel pa je tudi najpomemb-nejše občinstvo: zasebno se je srečal z generalom Pinochetom.

Friedman je ves čas svojega obiska ponavljal isto temo: hun-ta je zelo dobro začela, vendar mora odločneje uvesti svobodni trg. V svojih govorih in intervjujih je uporabljal izraz, ki ga do tedaj še nikoli niso za resnično gospodarsko krizo: pozval je k »šokterapiji«. Dejal je, da je to »edino zdravilo. Drugega ni. Ni druge dolgoročne rešitve.«20 Ko je neki čilski poročevalec opozo-ril, da celo Richard Nixon, takratni predsednik Združenih držav Amerike, uvaja mehanizme nadzora, da blaži svobodni trg, je Friedman odrezal: »Tega jaz ne odobravam. Prepričan sem, da jih ne bi smeli uvajati. Sem proti vmešavanju vlade v gospodar-stvo v svoji državi in v Čilu.«21

Po srečanju s Pinochetom si je Friedman zabeležil vtise, ki jih je desetletja kasneje objavil v svojih spominih. Zapisal je, da


115

je bil general »naklonjen ideji šokterapije, vendar ga je očitno vznemirjala možnost začasne brezposelnosti, do katere bi ute-gnilo priti«.22 V tem času je bil Pinochet že zloglasen po vsem svetu po ukazovanju pokolov na nogometnih stadionih; da je diktatorja »vznemirjala« človeška škoda šokterapije, bi moralo Friedmanu dati misliti. Namesto tega je vztrajal pri temi v pismu, v katerem je hvalil generalove »izredno modre« odloči-tve, vendar ga je pozival, naj še veliko bolj skrči vladno porabo, »za 25 odstotkov v šestih mesecih [...] vsesplošno«, hkrati pa naj uvede paket poslovno naravnane politike za »popolnoma svobo-dno trgovino«. Friedman je napovedal, da bodo stotine tisočev ljudi, ki jih bodo v javnem sektorju odpustili, hitro dobile novo službo v zasebnem sektorju, ki se bo kmalu razbohotil, saj bo Pinochet odstranil »kar največ omejitev, ki zdaj zavirajo zasebni trg«.23

Friedman je generalu zagotovil, da si bo lahko pripisal zaslu-ge za »gospodarski čudež«, če bo sledil njegovim nasvetom: »v nekaj mesecih bo lahko zaustavil inflacijo«, medtem ko bo pro-blem brezposelnosti enako »kratkotrajen – merjeno v mesecih – sledilo pa bo naglo okrevanje«. Pinochet bi moral ravnati hitro in odločno; Friedman je poudarjal pomen »šoka«, tako da je besedo uporabil trikrat in podčrtal: »Gradualizem ni izve-dljiv.«24

Pinocheta je spreobrnil. V pismu v odgovor je Friedmanu posredoval »izraze najvišjega spoštovanja« in mu zagotovil, da »Načrt v tem trenutku že uresničujejo«.25 Takoj po Friedmano-vem obisku je vrhovni poveljnik Čila odpustil svojega gospodar-skega ministra in mesto predal Sergiu de Castru, ki ga je kasneje imenoval za finančnega ministra. De Castro je v vladi nastavil kopico svojih čikaških kolegov, enega od njih je imenoval celo za direktorja centralne banke. Orlanda Sáenza, ki je nasprotoval množičnemu odpuščanju in zapiranju tovarn, je na mestu pred-sednika zveze proizvajalcev zamenjal nekdo, ki je bil bolj naklo-


116

njen šoku. »Če nekateri industrialci temu nasprotujejo, naj ‘gre-jo k vragu’. Ne bom jih branil,« je izjavil novi direktor.26

Ko sta se Pinochet in de Castro tako znebila nasprotoval-cev, sta se lotila razgradnje socialne države, da bi dosegla svojo čisto kapitalistično utopijo. Leta 1975 sta javno porabo skrčila naenkrat za 27 odstotkov – in jo še naprej krčila, dokler ni leta 1980 znašala polovico toliko kakor pod Allendejem.27 Zdrav-stvo in izobraževanje je to najhuje prizadelo. Celo časnik Eco-nomist, ki zagovarja svobodni trg, je to imenoval »orgija samo-pohabljanja«.28 De Castro je privatiziral skoraj petsto družb in bank v državni lasti, pri čemer je nekatere tako rekoč podaril, saj je bilo bistveno, da jih čim hitreje spravi na pravi položaj v ekonomskem redu.29 Brez milosti se je lotil lokalnih družb in odpravil še več trgovinskih omejitev; rezultat je bil, da je med letoma 1973 in 1983 izgubil 177 000 delovnih mest v industri-ji.30 V sredini osemdesetih let je proizvodnja kot delež gospo-darstva upadla na raven, kakršno je nazadnje doživela med dru-go svetovno vojno.31

Šokterapija je bila ustrezen opis tega, kar je Friedman pred-pisal. Pinochet je svojo državo namerno pahnil v globoko recesi-jo na podlagi nepreverjene teorije, da bo nenadno krčenje poti-snilo gospodarstvo v zdravo stanje. Logika te teorije je bila izrazito podobna logiki psihiatrov, ki so v štiridesetih in petdese-tih letih začeli množično predpisovati terapijo z elektrošoki v prepričanju, da bodo namerno sproženi pretresi čarobno ponov-no zagnali možgane pacientov.

Teorija ekonomske šokterapije se delno zanaša na vlogo pri-čakovanj pri spodbujanju inflacijskega procesa. Za ukrotitev inflacije ne zadošča le sprememba monetarne politike, ampak je potrebna tudi sprememba vedenja potrošnikov, delodajalcev in delavcev. Vloga nenadnega premika politike je v tem, da hitro spremeni pričakovanja, kar da javnosti znak, da so se pravila igre dramatično spremenila – cene ne bodo več naraščale in prav


117

tako ne plače. V skladu s to teorijo se hitro pričakovanje inflacije zmanjša, čim krajše je boleče obdobje recesije in visoke brezpo-selnosti. Toda posebno v državah, kjer je razred politikov izgubil zaupanje javnosti, naj bi deloval samo hud, odločen šok v politi-ki, ki ima moč, da ljudi »nauči« te hude lekcije.*

Povzročiti gospodarsko recesijo ali depresijo je brutalna ide-ja, saj nujno ustvari množično revščino, zato ni bil noben poli-tični voditelj do takrat pripravljen teorije preveriti. Kdo bi hotel biti odgovoren za to, kar je časnik Business Week imenoval: »Svet namerno povzročene depresije dr. Čudnoljuba«?32

Pinochet je to hotel. V prvem letu od Friedmana predpisane šokterapije se je gospodarstvo Čila skrčilo za 15 odstotkov, brez-poselnost – pod Allendejem le 3-odstotna – pa je dosegla 20 odstotkov, kar je bilo takrat v Čilu nezaslišano.33 Država se je vsekakor zvijala zaradi »terapije«. In v nasprotju s Friedmanovi-mi sončnimi napovedmi je kriza brezposelnosti trajala leta, ne mesece.34 Hunta, ki je takoj privzela Friedmanove metafore bolezni, je neprizadeto razlagala, da so »to pot izbrali, ker je edi-na, ki vodi naravnost do bolezni«.35 Friedman je pritrjeval. Ko ga je neki poročevalec vprašal, »ali bo socialna cena njegove poli-tike prevelika,« je odvrnil: »Neumno vprašanje.«36 Drugemu

* Nekateri ekonomisti čikaške šole trdijo, da je prvi poskus s šokterapijo potekal v Zahodni Nemčiji 20. junija 1948. Takrat je finančni minister Ludwig Erhard odpravil nadzor cen in uvedel novo valuto. Ukrepi so bili nenadni in nepričakovani, velikanski šok za nemško gospodarstvo, in so privedli do široke brezposelnosti. Vendar se tu vzporednice že končajo: Erhardove reforme so bile omejene na cenovno in monetarno politiko, ni jih spremljalo krčenje socialnih programov ali naglo uvajanje svobodne trgovine, uvedli pa so tudi veliko ukrepov, ki so državljane varovali pred šoki, tudi po-večanje plač. Tudi po šoku je Zahodna Nemčija še vedno zlahka ustrezala Friedmanovi definiciji kvazisocialistične socialne države: zagotavljala je subvencionirana stanovanja, vladne pokojnine, javno zdravstveno skrbstvo in državni izobraževalni sistem, medtem ko je vlada vodila in subvencionirala vse od telefonske družbe do tovarne aluminija. Erhardu pripisovati, da je iznašel šokterapijo, je sprejemljiva razlaga, saj je njegov poskus potekal, potem ko so Zahodno Nemčijo osvobodili izpod tiranstva. Vendar je Erhardov šok le malo podoben obsežnim spremembam, ki jih zdaj razumejo kot šokterapijo – to metodo sta prva uvedla Friedman in Pinochet v državi, ki je ravno izgubila svobodo.


118

poročevalcu je povedal: »Skrbi me samo, da jo bodo izvajali dovolj dolgo in dovolj strogo.«37

Zanimivo je, da je šokterapijo najodločneje kritiziral eden nekdanjih Friedmanovih študentov, André Gunder Frank. Ko je v petdesetih letih študiral na Univerzi Chicago, je Frank – po rodu iz Nemčije – toliko slišal o Čilu, da se je po končanem doktoratu iz ekonomije odločil, da se sam odpravi pogledat državo, ki so jo njegovi profesorji opisovali kot zmotno vodeno državo razvojnega pristopa. To, kar je videl, mu je ugajalo, in na koncu je začel poučevati na Univerzi Čile, nato pa je bil eko-nomski svetovalec v vladi Salvadorja Allendeja, ki ga je zelo spo-štoval. Kot čikaški fant v Čilu, ki je odstopil od pravovernosti svobodnega trga te šole, je Frank imel edinstven pogled na gospodarsko pustolovščino države. Leto dni preden je Friedman predpisal maksimalne šoke, je napisal besno »Odprto pismo Arnoldu Harbergerju in Miltonu Friedmanu«, v katerem je upo-rabil svoje znanje iz čikaške šole, »da je preučil, kako se čilski pacient odziva na vašo terapijo«.38

Izračunal je, kaj za čilsko družino pomeni poskušati prežive-ti s tem, kar je Pinochet imenoval »preživetvena plača«. Pribli-žno 74 odstotkov dohodkov je družina porabila samo za kruh, kar jo je prisililo, da se odpove takemu »luksuzu«, kakor sta mle-ko in avtobusni prevoz na delo. Za primerjavo: pod Allendejem so stroški za kruh, mleko in avtobusni prevoz znašali 17 odstot-kov plače javnega uslužbenca.39 Veliko otrok ni mleka dobilo niti v šoli, saj je bil eden prvih ukrepov hunte, da so ukinili šol-ske mlečne programe. Posledica tega krčenja skupaj z revščino doma je bila, da je vedno več učencev v razredu omedlevalo, mnogi pa so sploh nehali prihajati v šolo.40 Gunder Frank je videl neposredno povezavo med brutalno gospodarsko politiko, ki so jo uvajali njegovi nekdanji kolegi, in nasiljem, ki ga je v državo prinesel Pinochet. Friedmanovi recepti so bili tako muč-ni, da so nezadovoljni čikaški fantje zapisali, kako jih ni mogoče


119

»uvesti ali izpeljati brez spremljevalnega elementa, ki jim je vsem skupen: vojaške sile in političnega terorja«.41

Vendar Pinochetovega ekonomskega moštva to ni odvrnilo, in podali so se na še bolj poskusno področje in uvedli Friedma-novo najbolj avantgardno politiko: javni šolski sistem so zame-njali s koncesijskimi šolami, zdravstveno skrbstvo je postalo plačljivo sproti, otroške vrtce in pokopališča pa so privatizirali. Najradikalnejši ukrep med vsemi je bil, da so privatizirali še čil-ski sistem socialne varnosti. José Piñera, ki je program izvedel, je dejal, da je na idejo prišel, ko je bral Kapitalizem in svobodo.42 Administraciji Georgea Busha običajno pripisujejo, da je zače-tnica »družbe lastništva«, dejansko pa je Pinochetova vlada tri-deset let prej prva uvedla idejo »države lastnikov«.

Čile se je tako znašel na drzno novem področju, in zagovor-niki svobodnega trga z vsega sveta, navajeni razpravljanja o pred-nostih tovrstne politike v povsem akademskem okolju, so to pozorno spremljali. »Učbeniki ekonomije navajajo, da bi svet moral biti urejen tako, toda kje drugje to izvajajo?« je ugibal poslovni časnik Barron’s v Združenih državah Amerike.43 Časnik The New York Times je v članku z naslovom »Čile, laboratorijski preizkus za terorista« zapisal, da »se ne zgodi pogosto, da vodilni ekonomist z odločnimi stališči dobi priložnost, da posamezne recepte preveri na zelo bolnem gospodarstvu. Še bolj nenavadno je, kadar je stranka ekonomista slučajno neka druga država, in ne njegova.«44 Mnogi so se odpravili, da bi si sami od blizu ogle-dali čilski laboratorij; med njimi tudi Friedrich Hayek, ki je več-krat odpotoval v Čile in leta 1981 izbral mesto Viña del Mar (kjer so načrtovali državni udar) za regionalno srečanje društva Mont Pelerin Society, miselnega trusta kontrarevolucije.


120

Mit o čilskem čudežu

Celo trideset let kasneje velja Čile med navdušenci za svo-bodni trg kot dokaz za to, da friedmanizem deluje. Ko je decem-bra 2006 Pinochet umrl (mesec dni za Friedmanom), ga je časnik The New York Times hvalil, da je »spremenil obubožano gospodarstvo v eno najuspešnejših v Latinski Ameriki«, medtem ko je uvodnik v časniku The Washington Post dejal, da je »uvedel politiko svobodnega trga, ki je ustvarila čilski gospodarski čudež«.45 Dejstva za »čilskim čudežem« ostajajo predmet vnete razprave.

Pinochet je bil na oblasti sedemnajst let, in v tem obdobju je večkrat menjal politično usmeritev. Obdobje enakomerne rasti, ki velja za dokaz čarobnega uspeha, se je začelo šele v sredi-ni osemdesetih let – celo desetletje potem, ko so čikaški fantje uvedli šokterapijo, in veliko potem, ko je bil Pinochet prisiljen radikalno spremeniti smer. To pa zato, ker se je leta 1982 čilsko gospodarstvo sesulo kljub strogemu ravnanju po čikaški doktri-ni: zadolženost je razgnalo, spet je grozila hiperinflacija, brezpo-selnost pa je dosegla 30 odstotkov – kar je desetkrat več kakor pod Allendejem.46 Glavni vzrok so bile piranje, finančne hiše v slogu Enrona, ki so jih čikaški fantje osvobodili regulative in so pokupile državno premoženje s sposojenim denarjem in si nako-pičile velikanski dolg 14 milijard dolarjev.47

Razmere so bile tako nestabilne, da je bil Pinochet prisiljen narediti točno to, kar je naredil Allende: nacionaliziral je veliko teh družb.48 Ob pretečem polomu so skoraj vsi čikaški fantje izgubili vplivne vladne službe, tudi Sergio de Castro. Več drugih čikaških diplomantov je imelo visoka mesta pri piranjah, zdaj pa so proti njim sprožili preiskavo zaradi goljufije in jim s tem odstranili skrbno gojeno fasado znanstvene nevtralnosti, ki je tako osrednjega pomena za identiteto čikaških fantov.

Edino, kar je Čile v zgodnjih osemdesetih varovalo pred


121

popolnim gospodarskim sesutjem, je bilo to, da Pinochet ni nikoli privatiziral družbe Codelco, državnega rudnika bakra, ki ga je nacionaliziral Allende. Ta družba je ustvarjala 85 odstotkov čilskega izvoza, kar je pomenilo, da je potem, ko je finančni balon počil, država še vedno imela stalen vir sredstev.49

Jasno je, da Čile nikoli ni bil laboratorij »čistega« svobodne-ga trga, kakor so trdili njegovi navijači. Namesto tega je bil drža-va, kjer je majhni eliti v kratkem času uspel preskok iz premo-žnosti v superbogastvo – kar je zelo donosna formula, ki so jo financirali z zadolževanjem in obilno subvencionirali z javnimi sredstvi (nato pa so odnesli pete). Če odmislimo pretirano rekla-mo in umetnost trženja za čudežem, potem Čile pod Pinoche-tom in čikaškimi fanti ni bil kapitalistična država z osvobojenim trgom, ampak korporativistična država. Korporatizem ali »kor-porativizem« je prvotno označeval Mussolinijev model policijske države, ki jo vodi zavezništvo treh glavnih sil v družbi – vlade, podjetij in sindikatov – ki vse sodelujejo pri zagotavljanju reda v imenu nacionalizma. To, kar je Čile prvi uvedel pod Pinoche-tom, je bila evolucija korporatizma; medsebojno zavezništvo med policijsko državo in velikimi korporacijami, ki so se združile v pravi vojni proti tretjemu sektorju moči – delavcem – s tem pa so strahovito povečale delež nacionalnega bogastva v rokah zavezni-štva.

Ta vojna – ki jo mnogi Čilenci razumljivo vidijo kot vojno bogatih proti revnim in srednjemu razredu – je resnična zgodba čilskega gospodarskega »čudeža«. Leta 1988, ko se je gospodar-stvo stabiliziralo in je naglo rastlo, je 45 odstotkov prebivalstva padlo pod prag revščine.50 Najbogatejšim 10 odstotkom Čilen-cev pa so se dohodki povečali za 83 odstotkov.51 Še leta 2007 ostaja Čile ena najbolj neenakih držav na svetu – izmed 123 držav, v katerih Organizacija združenih narodov spremlja neena-kost, je Čile na 116. mestu, s čimer je osma najbolj neenaka država na seznamu.52


122

Če ta uvrstitev kvalificira Čile za čudež ekonomistov čikaške šole, potem šokterapija ni nikoli nameravala spodbuditi gospo-darstva v zdravo stanje. Morda je bil njen cilj točno to, kar je dosegla: posesati bogastvo v vrhove in s šoki izničiti večino sre-dnjega razreda.

Na tak način je stvari videl Orlando Letelier, nekdanji Allen-dejev obrambni minister. Potem ko je preživel leto dni v Pino-chetovih zaporih, mu je uspelo iz Čila pobegniti po zaslugi silo-vitega mednarodnega lobiranja. Ko je iz pregnanstva spremljal naglo obubožanje svoje države, je leta 1976 zapisal, da so »v zadnjih treh letih več milijard dolarjev izvlekli iz žepov delavcev in jih spravili v roke kapitalistov in lastnikov zemlje [...], kon-centracija bogastva ni naključje, ampak pravilo; to ni obrobni izid težkih razmer – kakor bi hunta hotela prepričati svet – ampak podlaga družbenega projekta; to ni gospodarska obreme-nitev, ampak začasen politični uspeh«.53

Letelier pa takrat ni mogel vedeti, da Čile pod vladavino čikaške šole prinaša vpogled v prihodnost globalnega gospodar-stva, v vzorec, ki se bo ponavljal vedno spet, od Rusije do Južno-afriške republike in Argentine: urbani balon mrzličnega špekuli-ranja in dvomljivega računovodstva podžge velikanske dobičke in panično potrošništvo, zaznamovano s propadlimi tovarnami in razpadajočo infrastrukturo razvojno usmerjene preteklosti; približno polovica prebivalstva je povsem izključena iz gospo-darstva; zdesetkana so majhna in srednje velika podjetja v držav-ni lasti; poteka velikanski prenos bogastva iz javnih rok v zaseb-ne, sledi mu velikanski prenos zasebnih dolgov v javne roke. Če si bil v Čilu zunaj balona bogastva, je bil čudež videti kakor veli-ka gospodarska kriza, znotraj zrakotesnega zapredka pa se je dobiček pretakal tako prosto in naglo, da je vse od takrat zlahka nakopičeno bogastvo z »reformami« v slogu šokterapije postalo čisti kokain finančnih trgov. In to je vzrok, zakaj se finančni svet ni odzval na očitna nasprotja čilskega eksperimenta s prevredno-


123

tenjem temeljnih predpostavk laissez-faire. Namesto tega se je obnašal po narkomanski logiki: Kje je naslednji fiks?

Revolucija se širi, ljudje izginjajo

Nekaj časa je naslednji fiks prihajal iz drugih držav južnega stožca Latinske Amerike, kjer se je kontrarevolucija čikaške šole naglo širila. Brazilija je že bila pod nadzorom hunte, ki jo je pod-pirala obveščevalna služba CIA, in več Friedmanovih brazilskih študentov je imelo odločilne položaje. Friedman je v Brazilijo pripotoval leta 1973, na vrhuncu brutalnosti režima, in razglasil gospodarski eksperiment za »čudež«.54 V Urugvaju je vojska leta 1973 izvedla državni udar, naslednje leto pa so se odločili za čika-ško pot. Ker niso imeli dovolj domačinov z diplomo z Univerze Chicago, so generali povabili »Arnolda Harbergerja in [profesor-ja ekonomije] Larryja Sjaastada z Univerze Chicago in njuno moštvo, v katerem so bili nekdanji študenti iz Argentine, Čila in Brazilije, da v Urugvaju reformirajo davčni sistem in komercial-no politiko«.55 Učinki na prej egalitarno urugvajsko družbo so bili takojšnji: realne plače so padle za 28 odstotkov in na ulicah Montevidea so se prvič pojavila krdela mrhovinarjev.56

Naslednja se je eksperimentu pridružila Argentina, ko je leta 1976 hunta odvzela oblast Isabeli Perón. To je pomenilo, da Argentino, Čile, Urugvaj in Brazilijo – države, ki so bile vzorčni primeri razvojnega pristopa – od takrat vodijo vojaške vlade s podporo Združenih držav Amerike in da so postale živi labora-torij za ekonomijo čikaške šole.

Brazilski dokumenti, ki niso več strogo zaupni in so bili objavljeni marca 2007, kažejo, da so argentinski generali, nekaj tednov preden so prevzeli oblast, stopili v stik s Pinochetom in brazilsko hunto in »začrtali glavne korake, ki jih mora prihodnji režim ubrati«.57

Kljub tesnemu sodelovanju pa argentinska vojaška vlada z


124

neoliberalističnim eksperimentiranjem ni šla tako daleč kakor Pinochet; na primer ni privatizirala državnih nahajališč nafte ali socialne varnosti (to je sledilo kasneje). Ko pa je prišlo do napa-danja politike in institucij, ki so bile argentinske reveže povzdi-gnile v srednji sloj, je hunta zvesto sledila Pinochetu, delno po zaslugi obilice argentinskih ekonomistov, ki so šli skozi čikaški program.

Novopečeni čikaški fantje v Argentini so pristali na odločil-nih položajih v vladi hunte – kot finančni minister, predsednik centralne banke in raziskovalni direktor finančnih sredstev na finančnem ministrstvu, pa tudi na nižjih gospodarskih položa-jih.58 Toda medtem ko so navdušeno sodelovali v vojaški vladi, pa najvišjega gospodarskega položaja ni dobil eden od njih, ampak José Alfredo Martínez de Hoz. Pripadal je zemljiški gospodi iz Sociedad Rural, zveze rejcev goveda, ki je dolgo nad-zirala izvozno gospodarstvo države. Tem družinam, ki so bile argentinski približek plemstvu, je fevdalni gospodarski red pov-sem ustrezal, saj jim ni bilo treba skrbeti, da bi njihovo zemljo razdelili kmetom ali da bi cene mesa znižali, zato da bi ga mogli vsi jesti.

Martínez de Hoz je bil predsednik zveze Sociedad Rural, tako kakor pred njim že njegov oče in ded; bil je tudi v odboru več multinacionalnih družb, med njimi tudi družb Pan Ameri-can in ITT. Ko je prevzel položaj v vladi hunte, ni bilo mogoče spregledati dejstva, da je državni udar predstavljal upor elit, kon-trarevolucijo proti štiridesetletni dobi, ki je prinesla koristi argentinskim delavcem.

Martínez de Hoz je kot minister najprej prepovedal stavke in delodajalcem dovolil, da delavce odpuščajo, kakor želijo. Odpra-vil je nadzor cen in s tem pognal cene hrane v nebo. Odločen je bil tudi, da Argentina spet postane gostoljubna za tuje multinaci-onalke. Odpravil je omejitve za tuje lastništvo in v prvih nekaj letih razprodal na stotine državnih družb.59 S temi ukrepi si je pri-


125

dobil močne občudovalce v Washingtonu. Dokumenti, ki niso več zaupni, kažejo, da je William Rogers, pomočnik državnega sekretarja za Latinsko Ameriko, svojemu predstojniku Henryju Kissingerju kmalu po državnem udaru povedal, da je »Martínez de Hoz dober človek. Ves čas smo se posvetovali.« Kissinger je bil tako navdušen, da je organiziral visoko srečanje z de Hozom, ko je obiskal Washington, »kot simbolno gesto«. Ponudil se je tudi, da opravi nekaj telefonskih klicev, da podpre prizadevanja Argentine: »Poklical bom Davida Rockefellerja,« je Kissinger povedal zunanjemu ministru hunte, kar je pomenilo predsedni-ka banke Chase Manhattan Bank. »In poklical bom njegovega brata, podpredsednika [Združenih držav Amerike, Nelsona Roc-kefellerja].«60

Argentina je skušala privabiti investitorje z enaintrideset strani dolgo oglasno prilogo v časniku Business Week, ki jo je pri-pravil piarovski velikan Burson-Marsteller; oznanila je, da je »le malo vlad v zgodovini tako spodbujalo zasebne investicije […]. Smo v pravi družbeni revoluciji in iščemo partnerje. Otresamo se državnega centralizma in trdno verjamemo v bistveno vlogo zasebnega sektorja.«*61

Spet enkrat je bil človeški vpliv nezgrešljiv: v letu dni so pla-če izgubile 40 odstotkov vrednosti, tovarne so zapirali, revščina je skokovito naraščala. Preden je hunta prišla na oblast, je imela Argentina manj revnih ljudi kakor Francija ali Združene države Amerike – samo 9 odstotkov – in 4,2 odstotka brezposelnih.62 Zdaj je država začela kazati znake nerazvitosti, za katere so misli-li, da so stvar preteklosti. Revne soseske so bile brez vode in raz-bohotile so se nalezljive bolezni.

V Čilu je imel Pinochet proste roke, da je uporabljal gospo-darsko politiko tako, da je s pomočjo šokov in terorja odstranil srednji sloj, s čimer je prišel na oblast. Čeprav so bili bojna letala

* Hunta si je tako vneto prizadevala razprodati državo investitorjem, da je ogla-ševala »10-odstotni popust na ceno zemljišča za začetek v šestdesetih dneh«.


126

in strelski vodi strahovito uspešni pri širjenju terorja, so se izka-zali za piarovsko katastrofo. Medijska poročila o Pinochetovih pokolih so sprožila ogorčenje po vsem svetu, in aktivisti v Evro-pi in Severni Ameriki so agresivno lobirali pri svoji vladi, naj ne trguje s Čilom – kar je bil izrazito neugoden izid za režim, ki je temeljil na načelu, da bo državo odprl za poslovanje.

Dokumenti iz Brazilije, s katerih so nedavno umaknili ozna-ko zaupnosti, kažejo, da so se argentinski generali leta 1976, ko so pripravljali udar, hoteli »izogniti mednarodni kampanji, kakr-šno so sprožili proti Čilu«.63 Da bi ta cilj dosegli, so potrebovali manj senzacionalno taktiko represije – ne tako izpostavljeno, s katero bi še vedno širili teror, vendar ne tako očitno pred očmi mednarodnega tiska. V Čilu se je Pinochet hitro odločil za izgi-notja ljudi. Namesto da bi vojaki svoje žrtve odkrito pobijali ali celo aretirali, so jih odpeljali v skrivna taborišča, jih mučili in pogosto pobili, nato pa zanikali, da kar koli vejo o njih. Trupla so zmetali v množična grobišča. Čilska komisija za resnico je maja 1990 ugotovila, da se je tajna policija nekaterih žrtev zne-bila tako, da jih je iz helikopterja pometala v ocean, »potem ko jim je z nožem prerezala trebuh, da truplo ne bi plavalo na vodi«.64 Izginotja niso vzbujala pozornosti, poleg tega pa so se izkazala kot še učinkovitejše sredstvo za širjenje terorja kakor javni pokoli, saj je ideja, da lahko državni aparat povzroči, da ljudje izginejo v nič, povzročala tolikšno negotovost.

Do sredine sedemdesetih let so izginotja postala glavno pri-silno orodje hunt čikaške šole po vsem južnem stožcu Latinske Amerike – in nihče se ni prakse tako vneto oklenil kakor genera-li, ki so prebivali v argentinski predsedniški palači. Do konca njihove vladavine ocenjujejo, da je izginilo trideset tisoč ljudi.65 Mnoge med njimi so tako kakor čilske sotrpine iz letala pometa-li v blatne vode reke Rio de la Plata.

Argentinska hunta je odlično znala najti ravnotežje med jav-no in zasebno grozo, izvajala je dovolj terorja v javnosti, da so


127

vsi vedeli, kaj se dogaja, hkrati pa je bila dovolj tajna, da je vedno mogla vse zanikati. V prvih dneh na oblasti je hunta z enim samim dramatičnim prikazom dokazala svojo pripravljenost, da uporabi smrtonosno silo: človeka so sunili iz avtomobila ford falcon (zloglasnega vozila, kakršna je uporabljala tajna policija), ga privezali na glavni spomenik v Buenos Airesu, 67,5 metra visoki beli obelisk, in ga vsem na očeh pokosili s strojnicami.

Potem je pobijanje hunte postalo podtalno, vendar vedno prisotno. Izginotja, ki so jih uradno zanikali, so bila zelo javni prizori, v katere so vpletli celotne soseske. Ko so nekoga določili, da ga odstranijo, se je na njegovem domu pojavil cel vozni park vojaških vozil in obdal ulico, pogosto s helikopterjem v zraku. Pri belem dnevu in pred vsemi sosedi so policisti ali vojaki vdrli vrata in privlekli žrtev, ki je pogosto kričala svoje ime, preden so ga/jo strpali v pripravljeni ford falcon, v upanju, da bo novica o dogodku dosegla njegovo/njeno družino. Nekatere »tajne« ope-racije so bile še drznejše: policisti so vstopili v natrpan mestni avtobus in za lase odvlekli nekaj potnikov; v mestu Santa Fe so neki par ugrabili na njun poročni dan izpred oltarja v cerkvi, polni ljudi.66

Javni značaj terorja pa s prvimi zajetji ni prenehal. Ko so ljudi v Argentini enkrat priprli, so jih odvedli v eno od tristotih mučilnih taborišč po vsej državi.67 Mnoga so bila v gosto nase-ljenih stanovanjskih predelih; eno najzloglasnejših je bilo v nek-danjem atletskem klubu na prometni ulici v Buenos Airesu, drugo v šolski stavbi v središču mesta Bahía Blanca, tretje v krilu bolnišnice. V teh mučilnih centrih so se vojaška vozila privažala in odvažala ob čudnih urah, skozi slabo izolirane stene je bilo mogoče slišati krike, in ljudje so videli, kako so pakete v obliki človeškega telesa prinašali in odnašali, tako da so bližnji stano-valci vse videli.

Režim v Urugvaju je bil podobno drzen: eden glavnih mučil-nih centrov je bil v mornariški vojašnici v Montevideu na obali,


128

tam, kamor so nekoč prihajali ljudje na družinske izlete, sprehode po obali in piknike. V času diktature je bil kraj prazen, saj so se ga prebivalci mesta skrbno izogibali, da ne bi slišali krikov.68

Argentinska hunta je bila s trupli žrtev posebno nemarna. Sprehod po podeželju se je utegnil končati z grozo, saj so bili množični grobovi komajda prikriti. Trupla so se pojavljala na javnih smetiščih z manjkajočimi prsti in zobmi (tako kakor se danes v Iraku) ali pa jih je naplavilo na obrežje reke Rio de la Plata, včasih pol ducata naenkrat, po enem od »poletov smrti« hunte.69

Vsi Argentinci so bili na neki način vpleteni kot priče pri odstranjevanju sodržavljanov, vendar je večina ljudi trdila, da ne vejo, kaj se dogaja. Obstaja reklo, s katerim v Argentini opišejo paradoks, da je nekdo s široko odprtimi očmi vse videl, a si hkrati zatiskal oči pred terorjem, ki je bil takrat prevladujoče stanje duha: »Nismo vedeli, česa ne bi nihče mogel zatajiti.«

Ker so se ljudje, ki jih je hunta iskala, pogosto zatekli v sose-dnje države, so regionalne vlade med seboj sodelovale v zloglasni operaciji kondor. V okviru kondorja so si obveščevalne službe južnega stožca Latinske Amerike izmenjevale informacije o »sub-verzivcih« – pri tem jim je pomagal najnovejši računalnik, ki ga je preskrbel Washington – nato pa so svojim agentom dale dovo-ljenje, da so čez mejo ljudi ugrabili in mučili; sistem je bil srhlji-vo podoben današnjemu omrežju »izredne izvedbe« obveščeval-ne službe CIA.*70

Hunte so si tudi izmenjavale informacije o najučinkovitej-ših sredstvih, ki so jih iznašle, da so iz ujetnikov izsilile informa-cije. Več Čilencev, ki so jih mučili na stadionu Čile v dnevih po državnem udaru, se spominja nepričakovane podrobnosti, da so

* Vzor za latinskoameriško operacijo je bila Hitlerjeva operacija »noč in me-gla«. Leta 1941 je Hitler odredil, naj uporniške bojevnike v državah pod nacistično okupacijo privedejo v Nemčijo, da »izginejo v noč in meglo«. Več nacistov z visokim položajem je pobegnilo v Čile in Argentino, in nekateri ugibajo, da so obveščevalne službe iz južnega stožca Latinske Amerike urili v tej taktiki.


129

bili v sobi brazilski vojaki, ki so dajali nasvete za posebne načine povzročanja bolečine.71

V tem obdobju je bilo veliko priložnosti za take izmenjave, od katerih jih je veliko potekalo skozi Združene države Amerike in s sodelovanjem obveščevalne službe CIA. Leta 1975 je prei-skava senata Združenih držav Amerike o posredovanju ZDA v Čilu ugotovila, da je CIA zagotavljala Pinochetovi vojski urjenje metod »za obvladovanje subverzij«.72 Veliko je dokazov tudi o tem, da so ZDA urile brazilsko in urugvajsko policijo za tehnike zasliševanja. Neko pričevanje pred sodiščem, ki ga navaja poro-čilo odbora za resnico z naslovom Brazilija: nikoli več, objavlje-no leta 1975, dokumentira, da so vojaški častniki obiskovali »razrede mučenja« v enotah vojaške policije, kjer so gledali dia-pozitive različnih neznosnih metod. Med temi urami so privedli ujetnike za »praktično demonstracijo« in jih brutalno mučili, medtem ko je kakšnih sto vojaških vodnikov to spremljalo in se učilo. Poročilo navaja, da »je med prvimi uvedel to tehniko v Braziliji Dan Mitrione, ameriški policijski častnik. Kot policijski inštruktor v prvih letih brazilskega vojaškega režima je pobiral berače z ulic in jih mučil v učilnici, da bi se lokalna policija nau-čila v ujetniku ustvariti najhujše nasprotje med telesom in umom.«73 Mitrione je potem vodil policijsko urjenje v Urugva-ju, kjer so ga leta 1970 ujeli in ubili Tupamarovi gverilci – sku-pina levičarskih revolucionarjev je operacijo načrtovala, da bi razkrila njegovo vlogo pri urjenju mučenja.* Eden njegovih nek-danjih učencev navaja, kako je vztrajal, da učinkovito mučenje ni sadizem, ampak znanost – tako kakor avtorji priročnika obve-ščevalne službe CIA. »Prava bolečina na pravem mestu v pravi količini,« je bil njegov moto.74

Rezultati tega urjenja so očitni v vseh poročilih o človekovih pravicah iz južnega stožca Latinske Amerike v tem mračnem

* Dogodek je bil podlaga za odlični film Coste Gavrasa Obleganje [State of Siege] iz leta 1972.


130

obdobju. Vedno spet pričajo o značilnih metodah iz priročnika Kubark: aretacije zgodaj zjutraj, natikanje kapuc, intenzivna osamitev, omamljanje, prisilna golota, elektrošoki. In povsod strašna zapuščina poskusov z Univerze McGill z namerno pov-zročeno regresijo.

Ujetniki, ki so jih izpustili iz nacionalnega stadiona v Čilu, so povedali, da so bile močne luči prižgane štiriindvajset ur na dan in da je bilo zaporedje obrokov namerno zmešano.75 Vojaki so mnoge ujetnike prisilili, da so imeli čez glavo kapuco, tako da niso mogli niti prav videti niti slišati, kar jih je begalo, saj so vsi vedeli, da so na stadionu. Poročali so, da je bil učinek manipula-cij, da so izgubili občutek za noč in dan, s tem pa sta se močno okrepila šok in panika, ki sta ju povzročila državni udar in nji-hova aretacija. Bilo je skoraj, kakor da bi stadion spremenili v velikanski laboratorij, na katerem bi bili poskusni subjekti v nekem čudnem eksperimentu čutne manipulacije.

Še točnejšo kopijo poskusov obveščevalne službe CIA je bilo mogoče videti v čilskem zaporu Villa Grimaldi, ki »je bil znan po svojih ‘čilskih sobah’ – lesenih izolacijskih celicah, tako majhnih, da ujetniki niso mogli poklekniti« ali leči.76 Ujetnike v urugvaj-skem zaporu Libertad so poslali na otok, la isla: v majhne celice brez oken, v katerih je vedno gorela gola žarnica. Pomembni zaporniki so bili absolutno izolirani več kakor desetletje. »Zače-njali smo misliti, da smo mrtvi, da naše celice niso celice, ampak grobovi, da zunanji svet ne obstaja in da je sonce bajka,« se spo-minja eden od zapornikov, Mauricio Rosencof. V enajstih letih in pol je videl sonce skupno osem ur. V tem času so bili njegovi čuti tako prikrajšani, da je »pozabil barve – barv ni bilo«.*77

V enem največjih argentinskih mučilnih centrov, mornari-ški tehniški šoli v Buenos Airesu, so izolacijsko celico imenovali

* Zaporniška uprava v zaporu Libertad je tesno sodelovala z behaviorističnimi psihologi, da si je izmislila tehnike mučenja, primerne za psihološki profil vsakega posameznika – metoda, ki jo zdaj uporabljajo v Guantánamu.


131

capucha, kapuca. Juan Miranda, ki je v taki celici prebil tri mese-ce, mi je pripovedoval o temnem prostoru. »Zaprli so te s preve-zo čez oči in s kapuco, z rokami in nogami v verigah, leže na vzmetnici cele dneve na podstrešju zapora. Drugih zapornikov nisem mogel videti – od njih me je ločevala lesena stena. Ko so stražarji prinesli hrano, sem se moral obrniti v steno, nato so mi sneli kapuco, da sem lahko jedel. Samo takrat sem smel sedeti; drugače smo morali ves čas ležati.« Drugim argentinskim zapor-nikom so odvzemali čutne zaznave v celicah v obliki krste, ime-novanih tubos.

Edina odložitev izolacije je bilo še hujše zasliševanje. Naj-bolj vseprisotna tehnika, ki so jo uporabljali v mučilnih celi-cah vseh vojaških režimov v regiji, so bili elektrošoki. Obsta-jalo je na ducate različic, kako so elektrošoke pošiljali zapornikom v telo: z električnimi žicami, z vojaškimi teren-skimi telefoni, z iglami pod nohte, s ščipalkami za perilo na dlesni, prsne bradavice, genitalije, ušesa, usta, v odprte rane, v telo, potopljeno v vodo, da je bil udar močnejši, na telo, pri-vezano na mizo ali na železni brazilski »zmajev stol«. Argen-tinska govedorejska hunta je bila ponosna na svoj značilni pri-spevek – ujetnikom so dajali šoke na kovinski postelji, imenovani parilla (raženj), kjer so jih obdelovali s picano (ele-ktrično palico za zganjanje živine).

Točno število ljudi, ki so prešli skozi mučilni aparat v juž-nem stožcu Latinske Amerike, je nemogoče izračunati, vendar znaša verjetno od 100 000 do 150 000, od tega so jih na desetine tisočev pobili.78

Priča v hudih časih

V tistih časih biti levičar je pomenilo, da te preganjajo. Tisti, ki niso pobegnili, so bili v stalnem boju, da ostanejo korak pred tajno policijo – živeli so v varnih hišah, s telefonskimi šiframi in


132

z lažno identiteto. Med ljudmi, ki so tako živeli v Argentini, je bil legendarni raziskovalni novinar Rodolfo Walsh. Bil je druža-ben, renesančni človek, pisatelj kriminalk in nagrajenih kratkih zgodb, pa tudi vrhunski vohljač, ki je znal razvozlavati vojaške šifre in vohuniti za vohuni. Največje raziskovalno zmagoslavje je dosegel, ko je delal kot novinar na Kubi, kjer mu je uspelo pre-streči in razvozlati teleks obveščevalne službe CIA, ki je razkril invazijo v Prašičjem zalivu. Ta informacija je Castru omogočila, da se je na invazijo pripravil in pred njo ubranil.

Ko je argentinska, sprva vojaška hunta prepovedala peroni-zem in preprečila demokracijo, se je Walsh odločil, da se bo pri-družil Montonerovemu gibanju kot njihov strokovnjak za obve-ščevalno dejavnost.* S tem se je uvrstil na vrh generalskega seznama najbolj iskanih oseb, in z vsakim izginotjem se je pove-čal strah, da bodo informacije, ki jih bodo pridobili s »picana-mi«, policijo privedle v varno hišo, ki si jo je ustvaril skupaj s svo-jo partnerko Lilio Ferreyro v majhni vasi blizu Buenos Airesa.

Walsh si je s svojim izredno uspešnim omrežjem prizadeval slediti zločinom hunte. Sestavljal je seznam ubitih in izginulih, lokacij množičnih grobišč in tajnih mučilnih celic. Ponosen je bil na svoje poznavanje sovražnika, vendar je leta 1977 tudi nje-ga osupnila besna brutalnost, ki jo je hunta usmerila proti svoje-mu narodu. V prvem letu vojaške vladavine je na ducate njego-vih tesnih prijateljev in sodelavcev izginilo v taboriščih smrti in umrla je tudi njegova šestindvajsetletna hči Vicky, kar ga je stra-hotno prizadelo.

* Montonerovo gibanje je nastalo kot odziv na predhodno diktaturo. Peronizem je bil prepovedan, in Juan Perón je iz pregnanstva pozval svoje mlade pristaše, naj se oborožijo in bojujejo za povratek demokracije. To so storili, in montonerovci so odigrali pomembno vlogo – čeprav so izvajali oborožene napade in ugrabitve – pri tem, da so leta 1973 izsilili demokratične volitve s peronističnim kandidatom. Toda ko se je Perón vrnil na oblast, ga je ogrožala široka podpora montonerovcem, zato je poslal nadnje desničarske odrede smrti in zato je bila v času državnega udara leta 1976 ta zelo sporna skupina že močno oslabljena.


133

Vendar med stalno krožečimi avtomobili ford falcon ni mogel v miru žalovati. Ker je vedel, da je njegov čas omejen, se je odločil, kako bo obeležil bližajočo se obletnico vladavine hun-te: poleg uradnih člankov, ki so slavili generale, češ da so rešili državo, je napisal svojo, necenzurirano različico o tem, v kakšno izprijenost je njegova država zapadla. Besedilo je naslovil Odprto pismo pisatelja vojaški hunti, in v njem opisal vse, »brez upanja, da bi mu prisluhnili, z gotovostjo, da ga bodo preganjali, zvest temu, za kar se je davno odločil, da bo priča v hudih časih«.79

Pismo je bilo odločilna obsodba metod državnega terorja in gospodarskega sistema, ki so mu služile. Walsh je svoje pismo nameraval razširiti med ljudmi tako kakor svoje predhodne objave iz podzemlja: naredil je deset kopij in jih iz različnih poštnih nabiralnikov odposlal izbranim ljudem, da bi jih razširi-li naprej. »Hočem, da zafukanci vejo, da sem še vedno tu, še vedno živ in še vedno pišem,« je povedal Lilii, ko je sedel za svoj pisalni stroj Olympia.80

Pismo se začne z opisom kampanje terorja generalov, z upo-rabo »maksimalnega mučenja, neskončnega in metafizičnega«, pa tudi s sodelovanjem obveščevalne službe CIA pri urjenju argentinske policije. Potem ko je z grozljivimi podrobnostmi naštel metode in lokacije grobišč, je naglo spremenil ton: »Ti dogodki, ki vznemirjajo vest civiliziranega sveta, pa niso najhujše trpljenje, ki ste ga prizadeli argentinskemu ljudstvu, niti ne naj-hujša kršitev človekovih pravic, ki ste jo zagrešili. Najhujša je gospodarska politika te vlade, v kateri odkrijemo ne le razlago za vse zločine, ampak še večje grozodejstvo, ki kaznuje milijone lju-di z načrtovano revščino […]. Samo nekaj ur se morate sprehaja-ti okoli širšega Buenos Airesa, da boste videli, kako hitro politika spreminja mesto v barakarsko naselje desetih milijonov ljudi.«81

Sistem, ki ga je Walsh opisoval, je neoliberalizem čikaške šole, ekonomski model, ki je nato zajel ves svet. Ker se je v Argentini v naslednjih desetletjih zakoreninil, je sčasoma pognal


134

polovico prebivalstva pod prag revščine. Walsh v tem ni videl naključja, ampak skrbno izvajanje načrta – »načrtovane revšči-ne«.

Pismo je podpisal 24. marca 1977, točno leto dni po držav-nem udaru. Naslednje jutro sta se z Lilio odpravila v Buenos Aires. Razdelila sta si šop pisem in jih metala v poštne nabiralni-ke po mestu. Nekaj ur kasneje je Walsh odšel na sestanek, za katerega se je dogovoril z družino izginulega sodelavca. To je bila past: nekdo je med mučenjem spregovoril, in pred hišo ga je v zasedi čakalo deset oboroženih mož z ukazom, da ga ujamejo. »Privedite mi tega zajebanega prasca živega, moj je,« poročajo, da je vojakom ukazal admiral Massera, eden od voditeljev hun-te. Walsh, čigar moto je bil: »Zločin ni govoriti; zločin je biti aretiran,« je takoj potegnil pištolo in začel streljati. Ranil je ene-ga od vojakov in sprožil njihovo streljanje; umrl je, preden je avto pripeljal do mornariške tehniške šole. Njegovo telo so sež-gali in vrgli v reko.82

Lažna zgodba »vojne proti terorju«

Hunte južnega stožca Latinske Amerike niso skrivale svojih revolucionarnih ciljev, da spremenijo družbo, vendar so bile dovolj spretne, da so javno zanikale to, česar jih je Walsh obto-ževal: uporabe množičnega nasilja, zato da bi dosegle gospodar-ske cilje, take cilje, ki bi brez sistema za teroriziranje javnosti in odstranjevanje omejitev vsekakor sprožile javni upor.

Državno pobijanje, kolikor so ga hunte priznavale, so ute-meljevale, češ da bojujejo vojno z nevarnimi marksističnimi teroristi, ki jih plačuje in vodi obveščevalna služba KGB. Če so hunte uporabljale »umazane« taktike, so jih zato, ker je bil nji-hov sovražnik pošasten. Admiral Massera je uporabljal jezik, ki nam danes zveni znano, ko je to imenoval »vojna za svobodo in proti tiraniji […], vojna proti tistim, ki so za smrt, in tistih med


135

nami, ki smo za življenje […]. Bojujemo se proti nihilistom, proti uničevalnim agentom, katerih edini cilj je samo uničenje, čeprav to prekrivajo z družbenimi križarskimi pohodi.«83

V času pred državnim udarom v Čilu je obveščevalna služ-ba CIA sprožila obsežno propagandno kampanjo, da bi prika-zala Salvadorja Allendeja kot prikritega diktatorja, makiaveli-stičnega spletkarja, ki je uporabil ustavno demokracijo, zato da je prišel na oblast, vendar je zdaj na tem, da uvede policijsko državo v sovjetskem slogu, iz katere ne bi Čilenci nikoli pobe-gnili. V Argentini in Urugvaju so največji levičarski gverilski skupini – montonerovce in tupamarovce – prikazovali kot nevarno grožnjo za nacionalno varnost, tako da generali niso imeli druge možnosti, kakor da odpravijo demokracijo, sami prevzamejo državo in uporabijo vsa potrebna sredstva, da jih premagajo.

V vsakem primeru so hunte nevarnost ali strahotno napih-nile ali si jo popolnoma izmislile. Preiskava senata Združenih držav Amerike leta 1975 je med vsemi drugimi odkritji razkrila, kako so sama poročila vlade ZDA navajala, da Allende ne pred-stavlja nikakršne nevarnosti za demokracijo.84 Kar pa se tiče montonerovcev v Argentini in tupamarovcev v Urugvaju: to so bile oborožene skupine z veliko podporo prebivalstva, ki so bile sposobne izvesti drzne napade na vojaške in korporativne cilje. Vendar so urugvajski tupamarovci popolnoma razpadli v času, ko je vojska prevzela absolutno oblast, argentinskih montone-rovcev pa je bilo konec v prvih šestih mesecih diktature, ki je trajala sedem let (zato se je tudi Walsh skrival). Dokumenti Sta-te Departmenta, ki niso več zaupni, dokazujejo, da je César Augusto Guzetti, zunanji minister argentinske hunte, 7. okto-bra 1976 povedal Henryju Kissingerju, da so »teroristične orga-nizacije razbili« – vendar je hunta tudi po tem datumu še naprej odstranjevala na desetine tisočev ljudi.85


136

State Department ZDA je vrsto let prikazoval te »umazane vojne« v južnem stožcu Latinske Amerike kot oster spopad med vojsko in nevarnimi gverilci, boje, ki so včasih ušli izpod nadzo-ra, vendar so si še vedno zaslužili vojaško in gospodarsko pomoč. To skupno dokazuje, kako je Washington vedel, da v Argentini in tudi v Čilu podpira zelo drugačno vrsto vojaške operacije.

Marca 2006 je nacionalni varnostni arhiv v Washingtonu dal v javnost zapisnike, s katerih so pred kratkim odstranili oznako zaupnosti, s sestanka, ki je potekal samo dva dneva potem, ko je argentinska hunta leta 1976 uprizorila državni udar. Na srečanju je William Rogers, pomočnik državnega sekre-tarja za Latinsko Ameriko, Kissingerju povedal, da »moramo v Argentini v kratkem pričakovati veliko količino represije, verje-tno veliko krvi. Mislim, da bodo morali zelo trdo zgrabiti ne le teroriste, ampak tudi disidente iz sindikatov in svojih strank.«86

Dejansko so jih. Velikanska večina žrtev v aparatu terorja v južnem stožcu niso bili pripadniki oboroženih skupin, ampak nenasilni aktivisti, ki so delali v tovarnah, na kmetijah, v bara-karskih naseljih in na univerzah. Niso jih pobili zaradi njihovega orožja (ki ga večina ni imela), ampak zaradi njihovega prepriča-nja. V južnem stožcu, kjer se je sodobni kapitalizem rodil, je bila »vojna proti terorju« vojna proti vsem oviram za novi red.


137

4. poglavje

bRIsANje z lIsTA

Teror opravi svoje delo

Pobijanje v Argentini ni spontano, ni naključno, ni iracionalno: je sistematično uničevanje »velikega dela« argentinske nacionalne skupine, s ciljem, da bi preoblikovali skupino kot tako, da bi redefinirali njen način obstoja, njene družbene odnose, njeno usodo, njeno prihodnost.– Daniel Feierstein, argentinski sociolog, 20041

Imel sem samo en cilj: da ostanem živ do naslednje-ga dne … Vendar to ni bilo samo, da preživim, ampak da preživim kot jaz.– Mario Villani, preživel štiri leta v mučilnih taboriščih v Argentini2

Leta 1976 se je Orlando Letelier spet vrnil v Washington v D.C., ne več kot veleposlanik, ampak kot aktivist z naprednim miselnim trustom, Inštitutom za politične študije. Preganjale so ga misli na sodelavce in prijatelje, ki jih je čakalo mučenje v taboriščih hunte, zato je izkoristil svojo spet pridobljeno svo-bodo, da izpostavi Pinochetove zločine in brani Allendejev


138

dosežek pred propagandnim aparatom obveščevalne službe CIA.

Aktivizem je deloval, in Pinochet je naletel na vsesplošno obsodbo zaradi stanja človekovih pravic. Letelierja, izšolanega ekonomista, pa je jezilo to, da je svet sicer strmel od groze ob poročilih o naglih usmrtitvah in elektrošokih v zaporih, večina pa je molčala ob ekonomski šokterapiji; mednarodne banke, ki so hunto zasipavale s posojili, so bile celo popolnoma omotične od Pinochetovega uvajanja »temeljnih značilnosti svobodnega trga«. Letelier je zavračal pogosto izraženo predstavo, da ima hunta dva ločena projekta, ki ju je zlahka mogoče razdvojiti: eden je drzni eksperiment gospodarskega preoblikovanja, drugi zloben sistem grozljivega mučenja in terorja. Obstajal je le en projekt, je nekdanji veleposlanik vztrajal, pri katerem je teror osrednje orodje za preobrazbo v slogu svobodnega trga.

»O kršenju človekovih pravic, sistemu institucionalizirane brutalnosti, drastičnem nadzoru in zatiranju vsake oblike smi-selnega odpora razpravljajo kot o pojavu (in ga obsojajo), ki je le posredno povezan ali celo povsem nepovezan s klasično nebrz-dano politiko ‘svobodnega trga’, ki jo je vsilila vojaška hunta,« je Letelier zapisal v ostrem eseju za časnik The Nation. Opozoril je, da »ta posebno priročni koncept družbenega sistema, v katerem ‘gospodarska svoboda’ in politični teror sobivata, ne da bi se dotikala, tem finančnim predstavnikom omogoča, da podpirajo svoj koncept ‘svobode’, hkrati pa svoje verbalne mišice urijo v zagovor človekovih pravic.«3

Letelier je šel celo tako daleč, da je zapisal, kako je Milton Friedman kot »intelektualni tvorec in neuradni svetovalec za skupino ekonomistov, ki zdaj vodijo čilsko gospodarstvo«, sood-govoren za Pinochetove zločine. Zavrnil je Friedmanovo obram-bo, češ da je lobiranje za šokterapijo zgolj nudenje »tehnične« pomoči. »Vzpostavitve svobodnega, ‘zasebnega gospodarstva’ in nadzora inflacije a la Friedman« ni mogoče doseči miroljubno,


139

je trdil Letelier. »Ekonomski načrt je treba vsiliti, in v čilskih razmerah je bilo to mogoče le s pobijanjem tisočev ljudi, z usta-navljanjem koncentracijskih taborišč po vsej državi, z zapira-njem več kakor 100 000 ljudi v treh letih […]. Nazadovanje za večino in ‘ekonomska svoboda’ za majhno, privilegirano skupi-no sta v Čilu dve plati iste medalje.« Zapisal je, da obstaja »notranja harmonija« med »svobodnim trgom« in neomejenim terorjem.4

Letelierjev kontroverzni članek so objavili konec avgusta 1976. Manj kakor mesec dni kasneje, 21. septembra, se je štiri-inštiridesetletni ekonomist peljal v službo v center Washingtona. Ko se je vozil skozi osrednji del diplomatske četrti, je eksplodi-rala bomba z daljinskim upravljanjem, nameščena pod vozniko-vim sedežem, tako da je razneslo avto in mu odtrgalo obe nogi. Ko so ga odpeljali v bolnišnico George Washington, je v naglici na pločniku obležalo njegovo stopalo. Ko so prispeli tja, je bil že mrtev. Nekdanji veleposlanik se je v službo peljal s petindvaj-setletno ameriško sodelavko, Ronni Moffit, in tudi ta je v napa-du izgubila življenje.5 To je bil Pinochetov najbolj nezaslišan in najbolj kljubovalen zločin po samem državnem udaru.

Preiskava Zveznega kriminalističnega urada FBI je razkrila, da je bombo izdelal Michael Townley, visok uslužbenec Pino-chetove tajne policije, ki ga je kasneje za zločin obsodilo zvezno sodišče Združenih držav Amerike. Morilci so prišli v državo z lažnimi potnimi listi z vednostjo obveščevalne službe CIA.6

Ko je decembra 2006 Pinochet pri enaindevetdesetih letih umrl, je imel za seboj veliko poskusov, da bi ga postavili pred sodišče za zločine, ki jih je med svojo vladavino zagrešil – od umorov, ugrabitev in mučenja do korupcije in davčnih utaj. Družina Orlanda Letelierja si je desetletja prizadevala, da bi Pinochetu sodili zaradi bombnega napada v Washingtonu in da bi odprli dosjeje Združenih držav Amerike o tem dogodku.


140

Toda diktator je s smrtjo dobil zadnjo besedo, izmaknil se je vsem sodnim postopkom in zapustil pismo, v katerem je branil državni udar in uporabo »maksimalne neizprosnosti«, da so obranili »diktaturo pred proletariatom […]. Kako si želim, da 11. septembra 1973 vojaška akcija ne bi bila potrebna!« je zapi-sal. »Kako si želim, da marksistično-leninistična ideologija ne bi bila prodrla v našo domovino!«7

Vendar niso vsi zločinci iz let terorja v Latinski Ameriki imeli take sreče. Septembra 2006, triindvajset let po koncu voja-ške diktature v Argentini, je bil eden glavnih izvajalcev terorja končno obsojen na dosmrtno ječo. Obsojenec je bil Miguel Osvaldo Etchecolatz, ki je bil policijski komisar v provinci Bue-nos Aires v času vladavine hunte.

Med zgodovinskim sojenjem je Jorge Julio López, ključna priča, izginil. Izginil je tudi v sedemdesetih letih, brutalno so ga mučili, nato spustili – zdaj pa se je vse zgodilo še enkrat. V Argentini je postal znan kot prva »dvojno izginula« oseba.8 V sredini leta 2007 so ga še vedno pogrešali, in policija je bila tako rekoč prepričana, da so ga ugrabili v svarilo drugim morebitnim pričam – stara znana taktika iz let terorja.

Sodnik v tem sojenju, petinpetdesetletni Carlos Rozanski z argentinskega zveznega sodišča, je razsodil, da je Etchecolatz kriv šestih umorov, šestih nezakonitih odvzemov prostosti in sedmih mučenj. Ko je izrekel sodbo, se je odločil za izreden korak. Dejal je, da obsodba ne ustreza pravi naravi zločina in da mora v interesu »oblikovanja kolektivnega spomina« k temu dodati, da so to bili »zločini proti človeštvu, zagrešeni v razme-rah genocida, ki se je dogajal v Republiki Argentini med letoma 1976 in 1983«.9

S to obsodbo je sodnik odigral svojo vlogo pri tem, da so argentinsko zgodovino začeli pisati na novo: poboji levičarjev v sedemdesetih letih niso bili del »umazane vojne«, v kateri sta se dve strani spopadali in je prihajalo do različnih zločinov, kakor


141

se je desetletja glasila uradna razlaga. Prav tako izginuli ljudje niso bili zgolj žrtve norih diktatorjev, ki so bili pijani od sadizma in svoje osebne moči. To, kar se je dogajalo, je bilo veliko bolj znanstveno, veliko strašneje racionalno. Kakor je dejal sodnik: obstajal je »načrt pobijanja, ki so ga izvajali tisti, ki so v državi vladali«.10

Razložil je, da so bila pobijanja del sistema, načrtovanega dolgo vnaprej, ki so ga na enak način ponavljali v vsej državi, in pobijali so z jasnim namenom, da ne napadajo posameznih lju-di, ampak uničijo del družbe, ki so ga ti ljudje predstavljali. Genocid je poskus umoriti skupino, ne zbirke posameznih ljudi; zato je to bil genocid, je dejal sodnik.11

Sodnik Rozanski se je zavedal, da je raba besede »genocid« kontroverzna, zato je napisal dolgo razlago, s katero je svojo odlo-čitev utemeljil. Priznal je, da konvencija Organizacije združenih narodov o genocidu definira ta zločin kot »namen uničiti v celoti ali deloma neko nacionalno, etnično, religiozno ali rasno skupi-no«; konvencija ne vključuje uničevanja skupine na podlagi poli-tičnega prepričanja – kar se je dogajalo v Argentini – vendar je Rozanski dejal, da te izključitve ne šteje za pravno legitimno.12 Opozoril je na malo znano poglavje v zgodovini OZN in razložil, da je 11. decembra 1946 Generalna skupščina OZN kot neposre-den odziv na nacistični holokavst soglasno sprejela resolucijo, ki prepoveduje genocidna dejanja, »kadar nekdo uničuje rasne, reli-giozne, politične in druge skupine, v celoti ali delno«.13 Razlog, zakaj so besedo »politične« dve leti kasneje iz konvencije izpustili, je bil, da je to zahteval Stalin. Zavedal se je: če je »uničevanje poli-tične skupine« genocidno, potem njegove krvave čistke in mno-žično zapiranje političnih nasprotnikov temu ustrezajo. Stalin je dosegel dovolj podpore med drugimi političnimi voditelji, ki so si želeli pridržati pravico, da svoje politične nasprotnike odstranijo, tako da so besedo izpustili.14

Rozanski je napisal, da šteje prvotno definicijo OZN za


142

legitimnejšo, saj ni podvržena temu kompromisu iz koristolju-bja.* Skliceval se je tudi na razsodbo španskega nacionalnega sodišča, ki je leta 1998 sodilo enemu od zloglasnih argentinskih mučiteljev. To sodišče je prav tako dosodilo, da je argentinska hunta zagrešila »zločin genocida«. Skupino, ki jo je hunta skuša-la izbrisati, je sodišče definiralo kot »tiste državljane, ki niso ustrezali modelu, za katerega so zatiralci določili, da je primeren za novi red, ki so ga v državi vzpostavljali«.15 Naslednje leto, 1999, je španski sodnik Baltasar Garzón, slaven po tem, da je izdal zaporni nalog za Augusta Pinocheta, prav tako zatrdil, da je Argentina utrpela genocid. Tudi on je skušal definirati, katera skupina je bila cilj pobijanja. Zapisal je, da je bil cilj hunte »vzpostaviti nov red, tako kakor je to hotel Hitler v Nemčiji, red, v katerem ni prostora za določene vrste ljudi«. Ljudje, ki v novi red niso sodili, so bili »v tistih sektorjih, ki so bili napoti idealni predstavi o novem argentinskem narodu«.16

Seveda ni mogoče primerjati obsega tega, kar se je dogajalo pod nacisti ali v Ruandi leta 1994, in zločinov pod korporativi-stično diktaturo v Latinski Ameriki v sedemdesetih letih. Če genocid pomeni holokavst, potem ti zločini ne sodijo v to kate-gorijo. Če pa genocid razumemo tako, kakor so ga definirala ta sodišča, kot poskus načrtnega odstranjenja skupin, ki ovirajo politični projekt, potem je ta proces mogoče videti ne le v Argentini, ampak z različno stopnjo intenzivnosti v vsej regiji, ki so jo spremenili v laboratorij čikaške šole. V teh državah so bili ljudje, ki »so bili idealu napoti«, levičarji vseh vrst: ekonomisti, delavci v javnih kuhinjah, sindikalisti, glasbeniki, kmetijski organizatorji, politiki. Pripadniki vseh teh skupin so postali predmet jasne in namerne vseregijske strategije, ki so jo z opera-

* Kazenski zakonik mnogih držav, tudi Portugalske, Peruja in Kostarike, prepo-veduje dejanja genocida z definicijo, ki jasno zajame politične skupine ali »družbene skupine«. Francoski zakon je še širši in definira genocid kot načrt za celotno ali delno uničenje »skupine, določene s kakršnimi koli arbitrarnimi merili«.


143

cijo kondor usklajevali prek meja, zato da izkoreninijo in izbri-šejo levico.

Od padca komunizma naprej predstavljajo svobodne trge in svobodne ljudi kot eno samo ideologijo, za katero zatrjujejo, da je najboljša in edina obramba človeštva pred tem, da bi se pono-vila zgodovina z množičnimi grobišči, polji smrti in mučilnimi celicami. Vendar ta ideologija v južnem stožcu Latinske Ameri-ke, na prvem kraju, kjer je sodobna religija nebrzdanega svobo-dnega trga ušla iz kletnih delavnic Univerze Chicago in so jo prenesli v resnični svet, ni prinesla demokracije; zasnovana je bila, da zruši demokracijo v državi za državo. In ni prinesla miru, ampak sistematičen umor desetin tisočev ljudi in mučenje od 100 000 do 150 000 ljudi.

Orlando Letelier je zapisal, da je obstajala neka »notranja harmonija« med gonjo po očiščenju sektorjev družbe in ideo-logijo v osrčju projekta. Čikaški fantje in njihovi profesorji, ki so nudili nasvete in zasedli najvišja mesta v vojaških režimih v južnem stožcu Latinske Amerike, so verjeli v obliko kapitaliz-ma, ki je že po svoji naravi puristična. Njihov sistem povsem temelji na veri v »ravnotežje« in »red« in potrebo, da ni nobe-nih vmešavanj in »izkrivljanj«, če naj uspe. Zaradi teh potez režim, ki hoče ta ideal zvesto izpolniti, ne more pristati na pri-sotnost konkurenčnih ali blažilnih pogledov na svet. Zato da bi ideal dosegel, terja monopol na ideologijo, sicer po osrednji teoriji postanejo gospodarski znaki izkrivljeni in celotni sistem izgubi ravnotežje.

Čikaški fantje bi skoraj ne mogli izbrati dela sveta, ki bi bil za ta absolutistični eksperiment manj gostoljuben, kakor je bil južni stožec Latinske Amerike v sedemdesetih letih. Izreden vzpon razvojnega pristopa je pomenil, da je področje bilo kako-fonija točno takih vrst politike, kakršno je čikaška šola štela za »izkrivljenje« ali za »neekonomske ideje«. Še pomembneje pa je


144

bilo, da je vrvelo od ljudskih in intelektualnih gibanj, ki so nastala kot nasprotje kapitalizma laissez-faire. Tovrstni pogledi niso bili obrobni, ampak značilni za večino državljanov, kar se je odražalo na volitvah za volitvami v državi za državo. Za preo-brazbo v slogu čikaške šole je zato bilo prav toliko verjetno, da jo bodo toplo sprejeli, kakor bi proletarsko revolucijo v četrti Beverly Hills.

Preden se je v Argentini začela kampanja terorja, je Rodolfo Walsh zapisal: »Nič nas ne more ustaviti, niti ječa niti smrt. Ker ne moreš zapreti ali pobiti celotnega ljudstva in ker velika večina Argentincev [...] ve, da bodo samo ljudje rešili ljudi.«17 Salvador Allende je, medtem ko je gledal, kako se tanki valijo po ulicah in obkrožajo predsedniško palačo, imel še en nagovor po radiu, prežet s to isto kljubovalnostjo: »Prepričan sem, da semena, ki smo ga zasadili v plemenito zavest tisočev in tisočev Čilencev, ni mogoče dokončno izruti,« so bile njegove zadnje javne besede. »Imajo moč; lahko nas podredijo, vendar ne morejo zaustaviti družbenih procesov niti z zločinom niti s silo. Zgodovina je naša, in delajo jo ljudje.«18

Poveljniki hunte v regiji in njihovi ekonomski pomagači so to resnico dobro poznali. Veteran iz več argentinskih držav-nih udarov je razložil mišljenje znotraj vojske: »Leta 1955 smo bili prepričani, da je problem [Juan] Perón, zato smo ga odstra-nili, toda leta 1976 smo že vedeli, da je problem delavski razred.«19 Enako je bilo v vsej regiji; problem je bil velik in glo-bok. To spoznanje je pomenilo: če naj neoliberalistična revolu-cija uspe, potem hunte potrebujejo to, za kar je Allende trdil, da je nemogoče – dokončno izkoreninjenje semena, ki so ga v Latinski Ameriki zasejali v času preobrata na levo. Pinochetova diktatura je v deklaraciji načel, ki jo je objavila po državnem udaru, svoje poslanstvo opisala kot »dolgotrajno in zahtevno operacijo za spremembo čilske miselnosti«, kar spominja na izjavo Albiona Pattersona iz agencije USAID, botra projekta


145

Čile, dvajset let prej: »To, kar potrebujemo, je sprememba for-miranja ljudi.«20

Toda kako to doseči? Seme, o katerem je govoril Allende, ni bilo ena sama ideja ali skupina političnih strank in sindikatov. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bila levica prevladujoča mno-žična kultura v Latinski Ameriki – bila je poezija Pabla Nerude, folk glasba Victorja Jare in Mercedes Sosa, teologija osvoboditve duhovnikov tretjega sveta, emancipacijsko gledališče Augusta Boala, radikalna pedagogika Paula Freireja, revolucionarno novi-narstvo Eduarda Galeana in samega Rodolfa Walsha. To so bili legendarni junaki in mučenci iz preteklosti in nedavne zgodovi-ne, od Joséja Gervasia Artigasa do Simóna Bolívarja in Cheja Guevare. Ko so se hunte lotile kljubovanja Allendejevi napovedi in so začele izkoreninjati socializem, je to bila vojna napoved celotni kulturi.

Imperativ se je izražal v prevladujočih metaforah, ki so jih uporabljali vojaški režimi v Braziliji, Čilu, Urugvaju in Argenti-ni: v fašističnih izrazih čiščenja, ribanja, izkoreninjanja in zdrav-ljenja. V Braziliji so zganjanje levičarjev s šifro imenovali Ope-ração Limpeza, »operacija čistost«. Pinochet je na dan udara imenoval Allendeja in njegov kabinet »tista umazanija, ki je hotela uničiti državo«.21 Mesec dni kasneje je obljubil, da bo »iz Čila izkoreninil zlo«, da bo izvedel »moralno očiščenje« naroda, »očiščeno slabosti« – kar spominja na poziv Alfreda Rosenberga v tretjem rajhu k »nepopustljivemu čiščenju z železno metlo«.22

Očiščevanje kulture

V Čilu, Argentini in Urugvaju so hunte uprizorile množič-ne operacije očiščevanja, sežigale so knjige Freuda, Marxa in Nerude, ukinile na stotine časnikov in revij, zasedle univerze, prepovedale stavke in politična zborovanja.

Najhujše napade so prihranile za »rožnate« ekonomiste, ki


146

jih čikaški fantje pred državnimi udari niso mogli premagati. Na Univerzi Čile, ki je bila tekmica oporišča čikaških fantov, Kato-liške univerze, so odpustili na stotine profesorjev, ker »niso izpolnjevali moralnih obveznosti« (med njimi je bil tudi André Gunder Frank, čikaški oporečnik, ki je svojim profesorjem domov pisal besna pisma).23 Med državnim udarom je Gunder Frank poročal, da so »šest študentov na mestu ustrelili pri glav-nem vhodu v ekonomsko šolo kot nauk za preostale«.24 Ko je hunta prišla na oblast v Argentini, so vojaki prikorakali na Juž-no univerzo (University of the South) v mestu Bahía Blanca in zaprli sedemnajst akademikov z obtožbo »subverzivnega pouče-vanja«; spet enkrat jih je bila večina z oddelka za ekonomijo.25 »Uničiti je treba vire, ki hranijo, oblikujejo in indoktrinirajo subverzivne prestopnike,« je na tiskovni konferenci razglasil eden od generalov.26 Skupno osem tisoč »ideološko sumljivih« levičarskih učiteljev so »očistili« v okviru »operacije čistost«.27 Na srednjih šolah so prepovedali skupinske predstavitve – zna-menje latentnega kolektivnega duha, nevarnega za »svobodo posameznika«.28

V Santiagu de Chile je bil legendarni levičarski pevec folk glasbe Victor Jara med tistimi, ki so jih odvedli na stadion Čile. Ravnanje z njim je poosebljalo divjo odločenost, da utišajo kul-turo. Po poročanju čilske komisije za resnico in spravo so mu vojaki najprej zlomili obe roki, tako da ne bi mogel igrati kita-re, nato so ga štiriinštiridesetkrat ustrelili.29 Režim se je hotel prepričati, da ne bi mogel ljudi navdihovati še iz groba, zato je ukazal uničiti vse njegove plošče. Mercedes Sosa, prav tako glas-benica, je bila prisiljena v izgnanstvo zunaj Argentine, revoluci-onarnega dramatika Augusta Boala so mučili in pregnali iz Bra-zilije, Eduardo Galeano je bil pregnan iz Urugvaja in Rodolfa Walsha so umorili na ulicah Buenos Airesa. Kulturo so načrtno izkoreninjali.

Medtem jo je zamenjevala razkužena, prečiščena kultura.


147

Na začetku diktature v Čilu, Argentini in Urugvaju so bila edina dovoljena javna zborovanja parade vojaške moči in nogometne tekme. V Čilu je zadoščalo, da so te aretirali, že če si nosila krat-ke nogavice, če si bila ženska, in dolge lase, če si bil moški. »Po vsej republiki poteka očiščevanje,« je objavil uvodnik argentin-skega časnika pod nadzorom hunte. Pozval je k množičnemu odstranjevanju levičarskih grafitov: »Zelo kmalu se bodo površi-ne zableščale, z milom in vodo očiščene te nočne more.«30

V Čilu je bil Pinochet odločen, da odpravi navado svojih ljudi, da se podajo na ulice. Najmanjša zborovanja so razgnali z vodnimi topovi, njegovim najljubšim orožjem za obvladovanje množice. Hunta jih je imela na stotine, dovolj majhnih, da so jih zapeljali na pločnik in z njimi poškropili skupine dijakov, ki so razdeljevali letake; celo pogrebne sprevode so brutalno zatrli, če so žalovalci začeli razgrajati. Vseprisotne topove so imenovali guanacos po lami, ki je znana po tem, da pljuva, ljudi pa so poči-stili stran, kakor da so človeške smeti, da so se ulice za njimi ble-ščale, čiste in prazne.

Čilska hunta je kmalu po udaru izdala dekret, ki je državlja-ne pozival, naj »prispevajo k očiščenju svoje domovine«, tako da prijavijo tuje »skrajneže« in »sfanatizirane Čilence«.31

Koga so ubili – in zakaj

Večina ljudi, ki so jih zajeli v racijah, niso bili »teroristi«, kakor je zatrjevala uradna retorika, ampak ljudje, za katere so hunte določile, da predstavljajo resno oviro za njihov ekonom-ski program. Nekateri so bili dejanski nasprotniki, mnogi pa so preprosto predstavljali vrednote, ki so nasprotovale revoluciji.

Sistematično naravo te očiščevalne kampanje jasno potrjuje-jo datumi in število izginotij, ki jih dokumentirajo poročila komisij za človekove pravice in resnico. V Braziliji hunta ni zače-la z množično represijo vse do poznih šestdesetih let, vendar je


148

obstajala neka izjema: čim so sprožili državni udar, so vojaki obkolili vodstvo sindikatov, ki so delovali v tovarnah in na veli-kih rančih. Knjiga Brasil: Nunca Mais (Brazilija: Nikoli več) piše, da so jih poslali v ječo, kjer jih je čakalo mučenje »iz preprostega razloga, da jih je vodila politična filozofija, ki so ji oblasti naspro-tovale«. To poročilo komisije za resnico na podlagi sodnih zapi-snikov pravi, da glavna zveza sindikatov (CGT) nastopa v zapi-snikih huntinih sodišč kot »vseprisotni demon, ki ga je treba izgnati«. Poročilo odkrito sklene, da je vzrok za to, da so »obla-sti, ki so nastopile leta 1964, posebno skrbno ‘očistile’ ta sek-tor«, v tem, da so se »bale širjenja [...] odpora iz delavskih sindi-katov proti njihovim ekonomskim programom, ki so temeljili na zniževanju plač in denacionalizaciji gospodarstva«.32

V Čilu in Argentini je vojaška vlada izrabila začetni kaos državnega udara, da je začela ostro napadati sindikalno gibanje. Operacije so očitno načrtovali že vnaprej, saj so se sistematične racije začele na sam dan državnega udara. V Čilu so, medtem ko so bile vse oči uprte v oblegano predsedniško palačo, druge bata-ljone poslali nad »tovarne v tako imenovanih ‘industrijskih paso-vih’, kjer so čete izvajale racije in aretirale ljudi. V prvih nekaj dneh,« poroča poročilo resnice in sprave, »so z racijami napadli več tovarn, kar je privedlo do množičnih aretacij ljudi, od katerih so jih nekaj pobili ali pa so kasneje izginili.«33 Leta 1976 je bilo 80 odstotkov čilskih političnih zapornikov delavcev in kmetov.34

Poročilo argentinske komisije za resnico, Nunca más (Nikoli več), je dokumentiralo podoben izbruh napadov na sindikate: »Ugotavljamo, da so velik del operacij [proti delavcem] izvedli na sam dan državnega udara ali takoj zatem.«35 Na seznamu napadov na tovarne je posebno zgovorno neko pričevanje o tem, kako so »terorizem« uporabili za dimno zaveso, da so se lotili nenasilnih aktivistov. Graciela Geuna, politična zapornica v mučilnem taborišču, znanem kot La Perla, je opisala, kako so se vojaki, ki so jo stražili, vznemirili ob bližajoči se stavki v elek-


149

trarni. Stavka naj bi bila »pomemben primer upora proti vojaški diktaturi«, in hunta ni hotela, da do tega pride. Zato so se »voja-ki v enoti odločili,« se spominja Graciela Geuna, »da jo spreme-nijo v nezakonito, ali kakor so temu rekli, da jo ‘montonerorizi-rajo’« (montonerovci so bili gverilska skupina, ki jo je vojska že učinkovito zlomila). Stavkajoči niso imeli nikakršne zveze z montonerovci, a to ni bilo pomembno. »Vojaki v La Perli so sami natiskali letake, ki so jih podpisali ‘montonerovci’ – letake, ki so pozivali delavce v elektrarni k stavki.« Letaki so nato posta-li »dokaz«, potreben, da so ugrabili voditelje stavke.36

Korporativno sponzorirano mučenje

Napade na sindikalne voditelje so pogosto izvajali v tesnem sodelovanju z lastniki tovarn, in v zadnjih letih vložene tožbe na sodiščih predstavljajo nekaj najbolje dokumentiranih primerov neposredne vpletenosti lokalnih podružnic tujih multinacio-nalk.

V Argentini je v letih pred državnim udarom porast bojevi-tega levega krila vplival na tuje družbe ekonomsko in osebno. Med letoma 1972 in 1976 so ubili pet vodilnih uslužbencev iz avtomobilske družbe Fiat.37 Usoda takih družb se je dramatično spremenila, ko je oblast prevzela hunta in uvedla politiko čika-ške šole; zdaj so multinacionalke lokalni trg lahko preplavile z uvoznimi izdelki, izplačevale nizke plače, samovoljno odpuščale delavce in prelivale svoj dobiček domov brez ovir regulative.

Več multinacionalk je gostobesedno izražalo svojo hvale-žnost. Na prvo novo leto pod vojaško oblastjo v Argentini je družba Ford izdala slavilni časopisni oglas, v katerem je odkrito izrazila svojo povezavo z režimom: »1976: Argentina spet enkrat najde svojo pot. 1977: Novo leto vere in upanja za vse Argentin-ce dobre volje. Družba Ford Motor Argentina in njeni zaposleni so zavezani boju, da dosežejo veliko usodo domovine.«38 Tuje


150

korporacije se niso samo zahvaljevale hunti za njeno imenitno delo; nekatere so aktivno sodelovale v kampanjah terorja. V Bra-ziliji se je več multinacionalk povezalo in financiralo svoje lastne mučilne odrede. V sredini leta 1969, ravno ko se je začelo naj-brutalnejše obdobje hunte, so ustanovili zunajzakonsko policijo, imenovano operacija Bandeirantes, znano kot OBAN. V njej so bili vojaški častniki, po pričevanju knjige Brazilija: Nikoli več pa so jo financirali »s prispevki različnih multinacionalnih korpora-cij, tudi družb Ford in General Motors«. Ker je bila parapolicija OBAN zunaj uradne vojaške in policijske strukture, je uživala »fleksibilnost in imuniteto [nedotakljivost glede kazenske odgo-vornosti – op. prev.], kar se tiče njenih metod zasliševanja,« pravi poročilo, in hitro je postala zloglasna po sadizmu brez primere.39

Vendar je bila prepletenost lokalne podružnice družbe Ford z aparatom terorja najočitnejša v Argentini. Družba je vojski dobavljala avtomobile, in zelena limuzina ford falcon je bila vozilo, s katerim so izvedli na tisoče ugrabitev in izginotij. Argentinski psiholog in pisatelj Eduardo Pavlovsky je avto opi-sal kot »simbolni izraz terorja. Avtomobil smrti.«40

Medtem ko je Ford hunti dobavljal avtomobile, je hunta Fordu nudila svojo storitev: tekoči trak mu je rešila težavnih sindikalistov. Pred udarom je bil Ford prisiljen občutno popu-stiti zahtevam delavcev: za kosilo ena ura namesto dvajsetih minut in 1 odstotek od prodaje vsakega avtomobila za progra-me socialnih storitev. Na dan udara, ko se je začela kontrarevo-lucija, se je vse to takoj spremenilo. Fordova tovarna v pred-mestju Buenos Airesa se je spremenila v oboroženo taborišče; v naslednjih tednih je v njej brnela množica vojaških vozil, tudi tankov in helikopterjev v zraku. Delavci so pričali o prisotno-sti bataljona s sto vojaki, ki so bili stalno nameščeni v tovar-ni.41 »Videti je bilo, kakor da je v Fordu vojna. In vse je bilo usmerjeno proti nam, delavcem,« se spominja Pedro Troiani, eden od sindikalnih predstavnikov.42


151

Vojaki so prežali po tovarni, zgrabili in s kapuco prekrili so najbolj dejavne člane sindikata, na katere je ustrežljivo pokazal tovarniški preddelavec. Troiani je bil med tistimi, ki so jih pote-gnili od tekočega traku. Spominja se: »Preden so me pridržali, so me vodili po tovarni pred očmi vseh, da so lahko videli. Ta način je Ford uporabljal, da je odpravil sindikalizem v tovarni.«43 Naj-presenetljivejše se je zgodilo zatem: vojaki ga niso odpeljali v bli-žnji zapor, ampak so ga skupaj z drugimi odgnali v zapor, vzpo-stavljen znotraj tovarniških vrat. Na delovnem mestu, kjer so se delavci še nekaj dni prej pogajali o pogodbi, so jih zdaj pretepali, brcali in na dveh uporabili tudi elektrošoke.44 Nato so jih odve-dli v zunanje zapore, kjer se je mučenje nadaljevalo tedne in v nekaterih primerih mesece.45 Odvetniki delavcev so povedali, da so v tem obdobju ugrabili vsaj petindvajset sindikalnih predstav-nikov v Fordu, od tega so jih polovico zadrževali na območju tovarne v stavbi, za katero skupine za človekove pravice v Argen-tini lobirajo, da bi jo uvrstili na uraden seznam nekdanjih tajnih zaporov.46

Leta 2002 so zvezni tožilci vložili ovadbo proti družbi Ford Argentina v imenu Troianija in štirinajstih drugih delavcev, češ da je družba pravno odgovorna za represijo, ki se je dogajala na njeni lastnini. »Družba Ford [Argentina] in njeni voditelji so prikrito sodelovali pri ugrabitvah lastnih delavcev, zato mislim, da bi za to morali odgovarjati,« pravi Troiani.47 Mercedes-Benz (podružnica družbe DaimlerChrysler) je doživel podobno prei-skavo na podlagi obtožb, da je družba v sedemdesetih letih sode-lovala z vojsko, da svoje tovarne očisti sindikalnih voditeljev, in je domnevno izročila imena in naslove šestnajstih delavcev, ki so kasneje izginili, štirinajst med njimi za stalno.48

Latinskoameriška zgodovinarka Karen Robert pravi, da so do konca diktature »tako rekoč vsi predstavniki proizvodnih delavcev izginili iz največjih družb v državi [...], kakor so Merce-des-Benz, Chrysler in Fiat Concord«.49 Ford in Mercedes-Benz


152

oba zanikata, da bi njuni vodilni delavci igrali kakršno koli vlo-go pri represiji. Postopki še trajajo.

Preprečevalni napadi pa niso doleteli le sindikalistov, ampak vsakogar, kdor je predstavljal vizijo družbe, zgrajene na drugih vrednotah kakor na dobičku. Po vsej regiji so bili posebno bru-talni napadi na kmete, ki so sodelovali v boju za zemljiško refor-mo. Voditelje Argentinske kmečke zveze (Argentine Agrarian Leagues) – ki so širili hujskaške ideje o pravici kmetov do pose-sti zemlje – so preganjali in mučili, pogosto na poljih, kjer so delali, pred očmi cele skupnosti. Vojaki so za svoje »picane« upo-rabljali akumulatorje tovornjakov, tako da so vseprisotno kmeč-ko napravo uporabili proti samim kmetom. Medtem je bila eko-nomska politika hunte zlata jama za zemljiške posestnike in rejce goveda. V Argentini je Martínez de Hoz ukinil nadzor cen mesa, tako da je cena narastla za več kakor 700 odstotkov, kar je prineslo rekordne dobičke.50

V slumih so bili tarča preprečevalnih napadov socialni delav-ci, mnogi v okviru Cerkve, ki so organizirali najrevnejše sektorje družbe, da so zahtevali zdravstveno skrbstvo, socialna stanovanja in izobraževanje – z drugimi besedami, »socialno državo«, ki so jo čikaški fantje odpravljali. »Reveži ne bodo imeli več nobenih pridnih fantkov, ki bi skrbeli zanje!« je slišal Norbert Liwsky, argentinski zdravnik, »medtem ko so mi spuščali elektrošoke v dlesni, prsne bradavice, genitalije, trebuh in ušesa.«51

Neki argentinski duhovnik, ki je sodeloval s hunto, je razlo-žil vodilno filozofijo: »Sovražnik je bil marksizem. Marksizem v Cerkvi, recimo temu tako, in v domovini – nevarnost novega naroda.«52 Ta »nevarnost novega naroda« pomaga razložiti, zakaj je bilo toliko žrtev hunte mladih. V Argentini je 81 odstotkov od trideset tisoč ljudi, ki so izginili, bilo starih od šestnajst do trideset let.53 »Zdaj delamo za prihodnjih dvajset let,« je zlogla-sni argentinski mučitelj povedal neki svoji žrtvi.54


153

Med najmlajšimi je bila skupina srednješolskih dijakov, ki so se septembra 1976 povezali, da bi prosili za cenejše avtobusne vozovnice. Za hunto je kolektivno delovanje pokazalo, da je naj-stnike okužil virus marksizma, zato se je odzvala z genocidnim besom: mučila in ubila je šest dijakov, ki so si drznili izraziti tako subverzivno prošnjo.55 Miguel Osvaldo Etchecolatz, poli-cijski komisar, ki so ga leta 2006 končno obsodili, je bil ena odločilnih osebnosti, povezanih s to racijo.

Vzorec izginotij je bil jasen: medtem ko so terapevti s šoki skušali iz gospodarstva odstraniti še zadnje ostanke kolektiviz-ma, so čete s šoki odstranjevale predstavnike tega etosa z ulic, univerz in tovarn.

V neprevidnih trenutkih so nekateri izmed voditeljev eko-nomske preobrazbe priznali, da je za doseganje njihovih ciljev potrebna množična represija. Victor Emmanuel, predstavnik za stike z javnostjo družbe Burson-Marsteller, ki je bil zadolžen za predstavljanje novega argentinskega režima, prijaznega za poslovanje, zunanjemu svetu, je nekemu raziskovalcu povedal, kako je bilo nasilje nujno, da so odprli argentinsko »protekcio-nistično, centralistično« gospodarstvo. »Nihče, ampak nihče ne investira v državo, zapleteno v državljansko vojno,« je pove-dal, vendar je priznal, da niso umirali samo gverilci. »Verjetno so pobili veliko nedolžnih ljudi,« je povedal pisateljici Margue-rite Feitlowitz, toda »v danih razmerah je bila potrebna veli-kanska sila.«56

Sergio de Castro, Pinochetov gospodarski minister iz vrst čikaških fantov, ki je nadziral uvedbo šokterapije, je povedal, da ne bi nikoli uspel brez Pinochetove jeklene pesti, ki ga je podpi-rala. »Javno mnenje [nam] je močno nasprotovalo, zato smo potrebovali močno osebnost, da smo politiko obdržali. Naša sre-ča je bila, da je predsednik Pinochet razumel in imel dovolj zna-čaja, da je kritikam kljuboval.« Prav tako je dejal, da je »avtori-


154

tarna vlada« najprimernejša za varovanje ekonomske svobode zaradi svoje »neosebne« uporabe moči.57

Tako kakor v večini primerov državnega terorja je ciljano pobijanje imelo dva namena. Prvič, tako so odstranili resnične ovire za svoj projekt – ljudi, ki bi se najverjetneje uprli. Drugič, dejstvo, da so bili vsi priča, kako so »zdraharji« izginili, je bilo nezmotljivo opozorilo vsem, ki bi morda na upor pomislili, s tem pa so odstranili prihodnje ovire.

In delovalo je. »Bilo smo zmedeni in prestrašeni, ubogljivi in pripravljeni ubogati [...], ljudje so zapadli v regresijo; postali so bolj odvisni in bolj prestrašeni,« se spominja čilski psihiater Marco Antonio de la Parra.58 Z drugimi besedami, bili so v šoku. Ko so zaradi ekonomskih šokov cene poletele v nebo, plače pa padale, so ulice v Čilu, Argentini in Urugvaju ostale prazne in mirne. Ni bilo nemirov za hrano, ni bilo splošnih stavk. Druži-ne so shajale, tako da so tiho izpuščale obroke, otrokom so daja-li maté, tradicionalni čaj, ki zavira lakoto, in vstajale so pred zoro, da so se podale več ur peš na delo, zato da so prihranile vozovnico za avtobus. Tiste, ki so umrli od lakote ali tifusa, so tiho pokopali.

Samo desetletje prej so bile države južnega stožca Latinske Amerike – z naglo razvijajočo se industrijo, vedno večjim sre-dnjim razredom ter močnim zdravstvenim in izobraževalnim sistemom – upanje sveta v razvoju. Zdaj pa so bili bogati in rev-ni razgnani v dva različna gospodarska sveta, pri čemer so bogati dobivali častno državljanstvo države Floride, preostale pa so potisnili nazaj v nerazvitost, kar je proces, ki se je z neoliberali-stičnim »prestrukturiranjem« v obdobju po diktaturi še poglo-bil. Te države niso bile več navdušujoči zgled, ampak zastrašujo-če opozorilo, kaj se zgodi revnim državam, ki mislijo, da se lahko izvlečejo iz tretjega sveta. To je bila sprememba, primerljiva s tem, kar so ujetniki doživljali v mučilnih centrih hunte: ni bilo dovolj spregovoriti – prisilili so jih, da so se odrekli svojim naj-


155

globljim prepričanjem, izdali svoje najdražje in otroke. Tistim, ki so se vdali, so rekli quebrados, zlomljeni. Tako je bilo v juž-nem stožcu Latinske Amerike; regija ni bila samo pretepena, bila je zlomljena, quebrado.

Mučenje kot »zdravljenje«

Medtem ko je politika skušala izgnati kolektivizem iz kultu-re, so ga v zaporih z mučenjem skušali izgnati iz uma in duha. V nekem uvodniku argentinske hunte leta 1976 je pisalo, da je »ume treba očistiti, saj zmota izhaja od tam«.59

Mnogi mučitelji so privzeli vlogo zdravnika ali kirurga. Tako kakor čikaški ekonomisti s svojimi bolečimi, a nujnimi šokterapijami so si ti zasliševalci domišljali, da so njihovi ele-ktrošoki in druge muke terapevtski – da odrejajo nekakšno zdravilo svojim zapornikom, ki so jih v taboriščih pogosto imenovali apestosos, umazani ali bolni. Ozdravili jih bodo bolezni – socializma, vzgiba po kolektivnem delovanju.* Nji-hova »terapija« je bila vsekakor strahotna; utegnila je biti celo smrtonosna – toda bila je pacientu v korist. »Če imaš gangre-no na roki, jo moraš odrezati, mar ne?« je zahteval Pinochet v nestrpnem odgovoru na kritiko poročila o človekovih pravi-cah.60

Zaporniki iz vse regije so v pričevanjih za komisijo resnice pripovedovali o sistemu, ki je bil tako zastavljen, da jih je silil izdati načelo, ki je bilo za njihovo samopodobo najpomemb-nejše. Za večino latinskoameriških levičarjev je bilo najdrago-cenejše načelo to, kar je radikalni argentinski zgodovinar Osvaldo Bayer imenoval »edina transcendentalna teologija:

* To je terapijo z elektrošoki privedlo nazaj do starejše inkarnacije tehnike eksor-cizma. Prva dokumentirana uporaba medicinskega elektrošoka je švicarski zdravnik, ki je deloval na začetku 18. stoletja. Prepričan je bil, da mentalno bolezen povzroča hudič, zato je pacienta pritrdil na žico, ki jo je priklopil na statični električni aparat; za vsakega demona je dodelil en sunek. Pacienta je nato razglasil za ozdravljenega.


156

solidarnost«.61 Mučitelji so dobro razumeli pomen solidarno-sti, zato so se lotili s šoki odpravljati iz zapornikov vzgib po medsebojni povezanosti. Seveda je bistvo zasliševanja domnev-no pridobivanje dragocenih informacij in s tem prisilno izda-janje, vendar mnogi ujetniki poročajo, da so njihove mučitelje veliko manj zanimale informacije, ki so jih običajno že imeli, kakor doseganje samega dejanja izdaje. Bistvo je bilo, da so ujetnike pripravili do tega, da so povzročili nepopravljivo ško-do tistemu delu sebe, ki je verjel v pomoč drugim pred vsem, tistemu delu, ki jih je delal aktiviste, in ga nadomestili s sra-moto in ponižanjem.

Včasih ujetnik izdaje sploh ni mogel nadzirati. Na primer, argentinski ujetnik Mario Villani je imel s seboj svojo beležko, ko so ga ugrabili. Vsebovala je koordinate za srečanje, ki ga je načrtoval z nekim prijateljem; vojaki so se tam pojavili, in še en aktivist je izginil v aparatu terorja. Na mizi so Villanija zasliše-valci mučili z vednostjo, da so »Jorgeja dobili, ker se je držal sestanka z mano. Vedeli so, da bo to zame veliko hujša muka kakor 220 voltov. Obžalovanje je skoraj več, kakor zmoreš pre-nesti.«62

V tem kontekstu so bila največja dejanja upora drobne geste prijaznosti med ujetniki, kakor to, da so drug drugemu poskrbeli za rane ali si delili pičlo hrano. Kadar so taka ljube-ča dejanja odkrili, so jih strogo kaznovali. Ujetnike so spod-bujali, da so bili kar se da individualistični, stalno so jim ponujali faustovske kupčije, tako da so izbirali med nezno-snejšim mučenjem zase ali več mučenja za sojetnika. V neka-terih primerih so jih tako uspešno zlomili, da so bili pripra-vljeni držati »picane« na svoje sotrpine ali nastopiti na televiziji in se javno odreči svojemu nekdanjemu prepričanju. Ti zaporniki so za mučitelje predstavljali dokončno zmago-slavje: ne le da so opustili solidarnost, ampak so se za preži-vetje podredili neizprosnemu etosu v osrčju kapitalizma lais-


157

sez-faire – »skrbi za št. 1,« z besedami enega od vodilnih uslužbencev družbe ITT.*63

Obe skupini »zdravnikov« za šoke, ki so delali v južnem stožcu Latinske Amerike – generali in ekonomisti – sta za svoje delo uporabljali skoraj identične metafore. Friedman je svojo vlogo v Čilu primerjal z zdravnikom, ki nudi »tehnične medi-cinske nasvete čilski vladi, da ji pomaga premagati medicinsko kugo« – »kugo inflacije«.64 Arnold Harberger, predstojnik latin-skoameriškega programa na Univerzi Chicago, je šel še dlje. V predavanju za mlade ekonomiste v Argentini, veliko pred kon-cem diktature, je dejal, da so dobri ekonomisti že sami terapija – delujejo »kot protitelesa v boju s protiekonomskimi idejami in politiko«.65 Zunanji minister argentinske hunte, César Augusto Guzzetti, je dejal, »kadar je družbeno telo države okužila bole-zen, ki ji razžira drobovje, tvori protitelesa. Teh protiteles ne moremo razumeti na enak način kakor mikrobe. Ker vlada nad-zira in uničuje gverilo, bo delovanje protitelesa izginilo, kakor se že dogaja. To je samo naravna reakcija na bolno telo.«66

Ta jezik je seveda enak intelektualni konstrukt kakor tisti, ki je nacistom omogočal zatrjevanje, da s pobijanjem »bolnih« pri-padnikov družbe zdravijo »nacionalno telo«. Nacistični zdravnik Fritz Klein je zatrjeval: »Hočem ohranjati življenje. In iz spošto-vanja do človeškega življenja bi iz bolnega telesa odstranil gan-

* Sodobni izraz tega procesa zloma osebnosti najdemo v načinu, kako islam uporabljajo kot orožje proti muslimanskim ujetnikom v zaporih, ki jih upravljajo Združene države Amerike. V gori dokazov, ki prihajajo iz Abu Graiba in Guantánama, se vedno spet ponavljata dve obliki zlorabljanja ujetnikov: golota in namerno pre-prečevanje islamske prakse, tako da ujetnike prisilijo, da si obrijejo brado, da brcajo Koran, da si ogrnejo izraelsko zastavo, da može silijo v homoseksualne položaje ali se jih celo dotikajo z domnevno menstrualno krvjo. Moazam Begg, nekdanji ujetnik v Guantánamu, pravi, da so ga pogosto prisilno obrili in stražar mu je rekel: »To je tisto, kar vam, muslimanom, res pride do živega, kajne?« Islama ne onečaščajo zato, ker bi ga stražarji sovražili (čeprav je morda tako), ampak ker ga ujetniki ljubijo. Ker je cilj mučenja razgraditi osebnost, je treba sistematično ukrasti vse, kar sestavlja zapornikovo osebnost – od njegovih oblačil do njemu pomembnega prepričanja. V sedemdesetih letih je to pomenilo napadanje družbene solidarnosti; danes pomeni napadanje islama.


158

grenozen slepič. Jud je gangrenozen slepič v telesu človeštva.« Rdeči kmeri so uporabljali enak jezik za upravičevanje klanja v Kambodži: »Kar je okuženo, je treba izrezati.«67

»Normalni« otroci

Nikjer drugje niso bile vzporednice z nacizmom tako stra-hotne kakor v ravnanju argentinske hunte z otroki v omrežju mučilnih centrov. Konvencija OZN o genocidu pravi, da je med značilnimi genocidnimi praksami »uvajanje ukrepov, katerih cilj je preprečevanje rojstev znotraj skupine« in »nasilno premešča-nje otrok ene skupine v drugo«.68

Ocenjujejo, da se je v argentinskih mučilnih centrih rodilo okoli petsto otrok, in te otroke so takoj uvrstili v program za prenovo družbe in ustvarjanje vzornih državljanov. Po kratkem obdobju dojenja so stotine otrok prodali ali podarili parom, od katerih je bila večina neposredno povezana z diktaturo. Otroke so vzgajali v skladu z vrednotami kapitalizma in krščanstva, ki je za hunto veljalo za »normalno« in zdravo, in nikoli jim niso povedali, od kod izvirajo, kakor navaja skupina za človekove pravice, imenovana Matere s trga Plaza de Mayo, ki je skrbno izsledila na ducate teh otrok.69 Starše otrok, za katere je veljalo, da so preveč bolni, da bi jih bilo mogoče rešiti, so skoraj vedno pobili v taboriščih. Kraje otrok niso bile posamezni ekscesi, ampak del organizirane državne operacije. V nekem primeru pred sodiščem so kot dokazno gradivo predložili dokument ministrstva za notranje zadeve iz leta 1977; naslovljen je bil »Napotki za postopke, kako ravnati z mladoletnimi otroki poli-tičnih ali sindikalnih voditeljev, kadar so njihovi starši zaprti ali izginuli«.70

To poglavje v zgodovini Argentine ima nekaj izrazitih vzpo-rednic z množičnimi krajami staroselskih otrok iz njihovih dru-žin v Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji, kjer so


159

jih poslali v internate, jim prepovedali govoriti v maternem jezi-ku in jih pretepali do »belosti«. V Argentini je v sedemdesetih letih očitno delovala enaka suprematistična logika, le da ne na podlagi rase, ampak političnega prepričanja, kulture in razreda.

Eno najizrazitejših povezav med političnimi poboji in revo-lucijo svobodnega trga so odkrili šele štiri leta po koncu argen-tinske diktature. Leta 1987 je filmska ekipa snemala v kleti ene-ga najimenitnejših nakupovalnih središč v Buenos Airesu, Galerías Pacífico, in na svojo grozo so naleteli na opuščen mučil-ni center. Izkazalo se je, da je v času diktature prvi vojaški kor-pus skril nekaj svojih izginulih ljudi v notranjosti nakupovalne-ga središča; na stenah ječ so še bila obupana znamenja davno umrlih ujetnikov: imena, datumi, prošnje za pomoč.71

Danes je središče Galerías Pacífico dragulj v kroni nakupo-valne četrti Buenos Airesa, dokaz, da je mesto globalizirana potrošniška prestolnica. Obokani stropovi in razkošno naslikane freske obrobljajo množico trgovin z zvenečimi imeni, od Chri-stiana Diorja do Ralpha Laurena in Nike, ki si jih velika večina prebivalcev države ne more privoščiti, a nudijo ugoden nakup za tujce, ki se zgrinjajo v mesto, da bi izkoristili prednosti podce-njene valute.

Za Argentince, ki poznajo svojo zgodovino, so trgovine v nakupovalnem središču strahoten opomin: tako kakor je bila starejša oblika kapitalističnega osvajanja zgrajena na množičnih grobiščih staroselskega prebivalstva dežele, je tudi projekt čika-ške šole v Latinski Ameriki dobesedno zgrajen na skrivnih mučilnih taboriščih, kjer je izginilo na tisoče ljudi, ki so verjeli v drugačno državo.


160

5. poglavje

»POvseM NePOvezANO«

kako se je neka ideologija očisTila svojih zločinov

Milton [Friedman] je poosebljenje resnice, da »ide-je imajo posledice«.– Donald Rumsfeld, obrambni sekretar ZDA, maja 20021

Ljudje so bili v zaporih, zato da so cene mogle biti svobodne.– Eduardo Galeano, 19902

Za kratek čas se je zdelo, da se bodo zločini v južnem stožcu Latinske Amerike dejansko držali neoliberalističnega gibanja in ga spravili na slab glas, preden bi se razširilo onstran svojega prvega laboratorija. Po usodnem potovanju Miltona Friedmana v Čile leta 1975 je kolumnist časnika The New York Times Anthony Lewis zastavil preprosto, a podžigajoče vprašanje: »Če je čisto čikaško ekonomsko teorijo mogoče izvesti v Čilu samo za ceno represije, mar se ne bi njeni avtorji morali čutiti odgo-vorne?«3


161

Po umoru Orlanda Letelierja so se ljudski aktivisti oprijeli njegovega poziva, naj »intelektualni tvorec« ekonomske revolu-cije v Čilu odgovarja za človeško ceno svoje politike. V tistem času Milton Friedman ni mogel predavati, ne da bi ga kdo pre-kinil z navedbo Letelierja, in na več prireditvah, kjer so ga časti-li, je bil prisiljen vstopiti skozi stranska vrata in kuhinjo.

Študenti na Univerzi Chicago so se tako vznemirili, ko so izvedeli, da so njihovi profesorji sodelovali s hunto, da so pozva-li k akademski preiskavi. Nekaj akademikov jih je podprlo, med njimi tudi avstrijski ekonomist Gerhard Tintner, ki je v tridese-tih letih pred evropskim fašizmom pobegnil v Združene države Amerike. Čile pod Pinochetom je primerjal z Nemčijo pod naci-sti in navedel vzporednice med Friedmanovo podporo Pinoche-tu in tehnokrati, ki so sodelovali s tretjim rajhom. (Friedman pa je s svoje strani kritike obtoževal »nacizma«.)4

Milton Friedman in Arnold Harberger sta si z veseljem pri-pisala zasluge za gospodarske čudeže, ki so jih ustvarili njuni latinskoameriški čikaški fantje. Friedman je zvenel kot oče, ko se je leta 1982 v časniku Newsweek šopiril, da so »čikaški fantje [...] združili izredne intelektualne in izvršne sposobnosti s pogumom svojega prepričanja in z občutkom predanosti, da so jih [tj. čudeže] uresničili«. Harberger je dejal: »Na svoje študente sem ponosnejši kakor na kar koli, kar sem napisal, dejansko je latino skupina bolj moja kakor prispevek k literaturi.«5 Ko so prišli do človeške cene za »čudeže«, ki so jih njuni študenti izvedli, pa oba nenadoma nista videla nobene povezave.

»Čeprav sem odločno nasprotoval avtoritarnemu politične-mu sistemu v Čilu,« je Friedman zapisal v svoji kolumni v časni-ku Newsweek,6 »mislim, da to ni zlo za ekonomista, ki je čilski vladi nudil tehnično ekonomsko svetovanje.«

V svojih spominih je Friedman trdil, da je Pinochet v prvih dveh letih skušal voditi gospodarstvo po svoje in šele leta »1975, ko je inflacija še vedno divjala, svetovna recesija pa je v Čilu


162

sprožila gospodarsko depresijo, se je general Pinochet obrnil na ‘čikaške fante’.«7 To je očiten revizionizem – čikaški fantje so sodelovali z vojsko, še preden je prišlo do državnega udara, in gospodarska preobrazba se je začela tisti dan, ko je hunta prevze-la oblast. Glede drugih stvari je Friedman celo trdil, da celotni Pinochetov režim – sedemnajst let diktature in na desetine tiso-čev mučenih ljudi – ni bil nasilna odprava demokracije, ampak ravno nasprotno. »Resnično pomembno pri čilskem poslovanju je, da je svobodni trg deloval, tako da je ustvaril svobodno druž-bo,« je dejal Friedman.8

Tri tedne po atentatu na Orlanda Letelierja je prišla novica, ki je prekinila razprave o tem, kako Pinochetovi zločini odražajo gibanje čikaške šole. Milton Friedman je leta 1976 dobil Nobe-lovo nagrado za ekonomijo za svoje »izvirno in tehtno« delo na razmerju med inflacijo in brezposelnostjo.9 Friedman je svoj nagovor ob podelitvi izrabil za zatrjevanje, da je ekonomija ena-ko dosledna in objektivna znanstvena disciplina kakor fizika, kemija in medicina in da se zanaša na nepristransko preučevanje razpoložljivih dejstev. Priročno je prezrl dejstvo, da zmotnost osrednje hipoteze, za katero je prejel nagrado, nazorno dokazu-jejo eksistenčni minimum, izbruhi tifusa in zaprte tovarne v Čilu, v edinem režimu, ki je bil dovolj neizprosen, da je njegove ideje prenesel v prakso.10

Leto dni kasneje se je zgodilo nekaj, kar je določilo okvir razprave o južnem stožcu Latinske Amerike: organizacija Amne-sty International je dobila Nobelovo nagrado, večinoma zaradi svojega pogumnega križarskega dela pri razkrivanju kršitev člo-vekovih pravic v Čilu in Argentini. Nagrada za ekonomijo je sicer neodvisna od nagrade za mir, saj jo podeljuje drug odbor in v drugem mestu. Toda z razdalje je bilo videti, da je najugle-dnejša porota na svetu z dvema Nobelovima nagradama razgla-sila svojo sodbo: šok mučilnih celic je treba odločno obsoditi, ekonomski šokterapiji pa je treba ploskati – in ti dve obliki šoka


163

sta, kakor je Letelier zapisal s strahotno ironijo, »povsem nepo-vezani«.11

Plašnice »človekovih pravic«

Ta intelektualni požarni zid so postavili, ker ekonomisti čikaške šole niso bili pripravljeni priznati kakršne koli povezave med svojo politiko in uporabo terorja. Problem je še stopnjeval poseben način, kako so dejanja terorja prikazovali kot ozke »krši-tve človekovih pravic« in ne kot orodje, ki je služilo jasnim poli-tičnim in ekonomskim ciljem. Vzrok za to je delno v tem, da južni stožec Latinske Amerike v sedemdesetih letih ni bil samo laboratorij za nov ekonomski model. Bil je tudi laboratorij za sorazmerno nov aktivistični model: mednarodno ljudsko giba-nje za človekove pravice. To gibanje je nedvomno igralo odločil-no vlogo pri tem, da so hunto prisilili, da je prenehala z najhuj-šimi kršitvami. Toda ker se je gibanje osredotočalo samo na zločine in ne na razloge zanje, je pomagalo tudi ideologiji čika-ške šole, da je tako rekoč nepoškodovana ušla iz svojega prvega krvavega laboratorija.

Dilema sega nazaj do nastanka modernega gibanja za člove-kove pravice s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravi-cah OZN leta 1948. Čim je bil dokument napisan, je že postal pristranski rušilni oven, ki sta ga obe strani v hladni vojni upo-rabljali, da sta druga drugo obtoževali, kako da je vsaka takoj za Hitlerjem. Leta 1967 so tiskovna poročila razkrila, da Mednaro-dna komisija pravnikov (International Commission of Jurists), ugledna skupina za človekove pravice, ki se je osredotočala na sovjetske kršitve, ni nepristranski razsodnik, za kakršnega se raz-glaša, ampak da jo tajno financira obveščevalna služba CIA.12

V tako obremenjenih razmerah je organizacija Amnesty International razvila svojo doktrino stroge nepristranskosti: nje-no financiranje lahko izhaja izključno od članov in ostala bo


164

dosledno »neodvisna od vsake vlade, politične ločine, ideologije, ekonomskega interesa ali religioznega prepričanja«. Da bi doka-zala, da ne uporablja človekovih pravic za podpiranje določene-ga političnega programa, je za vsako sekcijo organizacije določila pravilo, da hkrati »posvoji« tri zapornike na podlagi ugovora vesti, iz »komunistične, iz zahodne države in iz tretjega sveta«.13 Stališče organizacije, ki je takrat bila simbol za gibanje za člove-kove pravice kot celoto, je bilo, da so kršitve človekovih pravic univerzalno zlo, napačno samo po sebi, zato ni nujno določiti, zakaj do kršitev prihaja, ampak jih dokumentirati, kar se da podrobno in verodostojno.

To načelo se odraža v načinu, kako so poročali o kampanji terorja v južnem stožcu Latinske Amerike. Skupine za človeko-ve pravice, ki jih je stalno nadzirala in nadlegovala tajna polici-ja, so poslale odposlance v Argentino, Urugvaj in Čile, da so se pogovarjali s stotinami žrtev mučenja in njihovimi družinami; kolikor so mogli, so si tudi pridobili dostop do zaporov. Ker so bili neodvisni mediji prepovedani, hunte pa so zločine zanika-le, so ta pričevanja primarna dokumentacija zgodovine, ki naj ne bi nikoli bila napisana. Kakor koli že je to delo pomembno, pa je tudi omejeno: poročila so pedantni seznami najgrozot-nejših metod zatiranja z navedbami listin OZN, ki jih kršijo.

Preozek okvir je najbolj problematičen v poročilu organiza-cije Amnesty International za Argentino za leto 1976, v prelo-mnem poročilu o grozodejstvih hunte, ki je vredno svoje Nobe-love nagrade. Toda poročilo kljub vsej svoji temeljitosti ne pojasni ničesar v zvezi s tem, zakaj je do zlorab prihajalo. Zasta-vlja vprašanje, »v kolikšni meri so kršitve razložljive ali nujne« za zagotavljanje »varnosti« – kar je bila uradna utemeljitev hunte za »umazano vojno«.14 Po pregledu dokazov poročilo sklene, da nevarnost, ki so jo levičarski gverilci predstavljali, nikakor ni sorazmerna s stopnjo represije, ki jo je država uporabljala.

Toda ali je obstajal še kakšen drug cilj, zaradi katerega je


165

bilo nasilje »razložljivo ali nujno«? Amnesty International na to ne odgovarja. V dvaindevetdeset strani dolgem poročilu sploh nikjer ne omeni, da je hunta izvajala proces preobrazbe države po radikalno kapitalističnem modelu. Sploh ne komentira vedno hujše revščine ali dramatične spremembe programov za preraz-porejanje bogastva, čeprav so to bile osrednje točke politike, ki jo je hunta izvajala. Skrbno našteva vse huntine zakone in odlo-ke, ki kršijo državljanske svoboščine, vendar ne imenuje nobe-nega ekonomskega odloka, ki je znižal plače in povišal cene ter s tem kršil pravico do hrane in strehe nad glavo – ki jo Ustanovna listina OZN prav tako vsebuje. Če bi revolucionarni ekonomski projekt hunte samo površno preučili, bi bilo jasno, zakaj je bila tako izredna represija potrebna, prav tako pa bi tudi razložili, zakaj je toliko zapornikov zaradi ugovora vesti s seznama organi-zacije Amnesty International miroljubnih sindikalistov in social-nih delavcev.

Druga bistvena pomanjkljivost je, da je organizacija kon-flikt predstavila kot omejen na lokalno vojsko in levičarske skraj-neže. Noben drug delovalec ni omenjen – niti vlada Združenih držav Amerike, niti obveščevalna služba CIA, niti lokalni zemlji-ški posestniki, niti multinacionalne korporacije. Brez raziskave širšega načrta za uvedbo »čistega« kapitalizma v Latinski Ameri-ki in močnih interesov, ki so se za projektom skrivali, vsa sadi-stična dejanja, omenjena v poročilu, sploh niso smiselna – so samo naključni, prosto plavajoči hudi dogodki, ki se pojavljajo v političnem etru in jih obsojajo vsi ljudje z vestjo, ni pa jih mogo-če razumeti.

Vsak vidik gibanja za človekove pravice je deloval v zelo omejenih razmerah, čeprav iz različnih razlogov. V prizadetih državah so na teror najprej opozorili prijatelji in sorodniki žrtev, vendar je bilo več omejitev za to, kar so lahko povedali. Niso govorili o političnem ali ekonomskem programu v ozadju izgi-notij, saj bi to pomenilo tvegati, da tudi sami izginejo. Najbolj


166

znani aktivisti, ki so se v teh nevarnih razmerah pojavili, so pri-padali skupini Matere s trga Plaza de Mayo, v Argentini znani kot Madres. Vsak teden so te aktivistke demonstrirale pred vla-dno stavbo v Buenos Airesu, a si niso upale nositi plakatov – namesto tega so v rokah stiskale fotografije svojih izginulih otrok s pripisom ¿Dónde están?, Kje so? Niso ponavljale gesel, ampak so tiho krožile z belimi rutami na glavi, na katerih so bila izveze-na imena otrok. Mnoge med njimi so imele trdno politično pre-pričanje, vendar so zelo pazile, da so nastopale le kot žalujoče matere, ki bi obupane hotele vedeti, kam so odpeljali njihove nedolžne otroke.*

V Čilu je bila največja skupina za človekove pravice Mirovni odbor, ki so ga ustanovili opozicijski politiki, pravniki in cerkve-ni voditelji. To so bili poklicni politični aktivisti, ki so vedeli, da je poskus, da bi ustavili mučenje in osvobodili politične zapor-nike, samo fronta v veliko širšem boju za to, kdo bo imel nadzor nad bogastvom Čila. Toda da ne bi postali naslednje žrtve reži-ma, so opustili svoje starolevičarsko obtoževanje buržoazije in se naučili novega jezika »univerzalnih splošnih pravic«.

Ko so se tako otresli omenjanja bogatih in revnih, šibkih in močnih, Severa in Juga, je ta način razlaganja sveta, ki je v Sever-ni Ameriki in Evropi tako priljubljen, preprosto ugotavljal, da ima vsakdo pravico do poštenega sojenja in do tega, da ga ne doleti kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje. Niso se spraše-vali, zakaj, ampak so to samo trdili. V mešanici pravniške latov-ščine in človeških interesov, ki je značilna za besednjak človeko-vih pravic, so izvedeli, da so njihovi zaprti compañeros dejansko ujetniki zaradi ugovora vesti, ki jim kršijo svobodo misli in govora, pravici, ki ju varujeta 18. in 19. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

* Po koncu diktature so Madres postale najhujši kritiki novega gospodarskega reda v Argentini, in to so še danes.


167

Za tiste, ki so živeli pod diktaturo, je bil novi jezik v bistvu sestavljen iz šifer; tako kakor glasbeniki skrivajo politična sporo-čila v svoje besedilo s spretnimi metaforami, so tudi oni svoje levičarstvo skrivali v pravniško latovščino – kar je bil način sode-lovanja v politiki brez omembe politike.*

Ko je kampanjo terorja v Latinski Ameriki začelo grajati naglo rastoče mednarodno gibanje za človekove pravice, so ti aktivisti imeli svoje zelo drugačne razloge, da so se izogibali govorjenju o politiki.

Ford o Fordu

Nepripravljenost, da bi aparat državnega terorja povezali z ideološkim projektom, ki mu je služil, je značilna za skoraj vso literaturo o človekovih pravicah iz tega obdobja. Čeprav je zadr-žanost organizacije Amnesty International mogoče razumeti kot poskus, da ostane nepristranska sredi vseh napetosti hladne voj-ne, pa je za mnoge druge skupine veljal drug dejavnik: denar. Daleč najpomembnejši vir financiranja za tovrstno delo je bila Fordova fundacija, takrat največja človekoljubna organizacija na svetu. V šestdesetih letih je organizacija porabila za človekove pravice le majhen delež svojega proračuna, toda v sedemdesetih in osemdesetih letih je za delo, posvečeno človekovim pravicam v Latinski Ameriki, porabila neverjetnih 30 milijonov dolarjev. S temi sredstvi je fundacija podpirala latinskoameriške skupine, kakršen je bil čilski Mirovni odbor, pa tudi nove skupine s sede-žem v Združenih državah Amerike, med njimi tudi organizacijo Americas Watch.15

* Kljub taki previdnosti aktivisti za človekove pravice niso bili varni pred terorjem. Zapori v Čilu so bili polni pravnikov za človekove pravice, v Argentini pa je hunta poslala enega svojih vodilnih mučiteljev, da se infiltrira v gibanje Madres kot žalujoči sorodnik. Decembra 1977 so izvedli racijo nanje; dvanajst mater je za vedno izginilo, med njimi tudi njihova voditeljica, Azucena de Vicenti, skupaj z dvema francoskima redovnicama.


168

Pred državnimi udari je bila primarna vloga Fordove fun-dacije v južnem stožcu Latinske Amerike, da je financirala šola-nje akademikov, predvsem na področju ekonomije in agrono-mije, in pri tem je tesno sodelovala s State Departmentom ZDA.16 Frank Sutton, namestnik podpredsednika Fordovega mednarodnega oddelka, je filozofijo organizacije razložil tako-le: »Ne morete imeti modernizirajoče se države brez moderni-zirajoče se elite.«17 Čeprav je fundacija s prizadevanji, da pod-pira alternativo revolucionarnemu marksizmu, delovala jasno znotraj logike hladne vojne, pa večina Fordovih akademskih štipendij ni kazala močne desničarske pristranskosti – latinsko-ameriške študente so pošiljali na veliko različnih univerz v Združenih državah Amerike, finance za dodiplomske oddelke so zagotavljali različnim latinskoameriškim univerzam, tudi velikim javnim, ki so bile znane po levi usmerjenosti.

Vendar so obstajale pomembne izjeme. Kakor smo že pove-dali, je bila Fordova fundacija glavni financer programa Univer-ze Chicago za latinskoameriško raziskovanje in izobraževanje, ki je »štancal« na stotine čikaških fantov. Ford je financiral tudi vzporedni program na Katoliški univerzi v Santiagu de Chile, katerega cilj je bil, da pritegne študente iz sosednjih držav, da študirajo pri čilskih čikaških fantih. S tem je Fordova fundacija namerno ali ne postala glavni vir financiranja za širjenje ideolo-gije čikaške šole po vsej Latinski Ameriki, celo pomembnejša kakor vlada ZDA.18

Ko so čikaški fantje med točo strelov skupaj s Pinochetom prišli na oblast, je to vrglo slabo luč na Fordovo fundacijo. Čika-ške fante so financirali kot del poslanstva fundacije, da »izboljša gospodarske institucije za boljše uresničevanje demokratičnih ciljev«.19 Zdaj pa so gospodarske institucije, ki jih je Ford poma-gal vzpostaviti v Chicagu in Santiagu de Chile, igrale osrednjo vlogo pri odpravi čilske demokracije, njeni nekdanji študenti pa so bili del procesa, s katerim so svojo ameriško izobrazbo upora-


169

bili v kontekstu šokantne brutalnosti. Da bi bilo za fundacijo še bolj zapleteno, je bilo to že drugič v nekaj letih, da so njeni varo-vanci izbrali nasilno pot do oblasti; prvi primer je bil meteorski vzpon berkeleyjske mafije na oblast v Indoneziji po Suhartovem krvavem državnem udaru.

Ford je vzpostavil ekonomski oddelek na Indonezijski uni-verzi iz niča, toda ko je Suharto prišel na oblast, »so skoraj vse ekonomiste, ki jih je ta program ustvaril, povabili v vlado,« poro-ča Fordov dokument. Tako rekoč nihče ni ostal, da bi poučeval študente.20 Leta 1974 so v Indoneziji izbruhnili nacionalistični nemiri proti »tuji subverziji gospodarstva«; Fordova fundacija je postala tarča ljudskega besa – mnogi so poudarjali, da je to bila fundacija, ki je izšolala Suhartove ekonomiste, da razprodajo indonezijske nafto in rudnine zahodnim multinacionalkam.

S čikaškimi fanti v Čilu in berkeleyjsko mafijo v Indoneziji je Ford pridobival neprijeten ugled: diplomanti z dveh progra-mov, ki sta bila njegova paradna konja, so zdaj obvladovali naj-bolj zloglasno desničarski diktaturi na svetu. Čeprav Ford ni mogel vedeti, da bodo ideje, v katerih so študente šolali, uvelja-vljali tako barbarsko, so se kljub temu zastavljala neprijetna vprašanja o tem, zakaj je fundacija, ki je zavezana miru in demo-kraciji, zdaj do vratu v avtoritarnem režimu in nasilju.

Bodisi zaradi panike, družbene zavesti bodisi zaradi kombi-nacije obeh je Fordova fundacija s problemom diktature ravnala tako, kakor bi vsako dobro podjetje: proaktivno. V sredini sedemdesetih let se je družba Ford preoblikovala iz proizvajalke »tehničnega znanja« za tako imenovani tretji svet v vodilno financerko aktivizma za človekove pravice. Preobrat je bil še posebno izrazit v Čilu in Indoneziji. Potem ko je levičarje v teh dveh državah odstranil režim, ki ga je Ford pomagal ustvariti, ni bil nihče drug kakor Ford tisti, ki je plačeval novo generacijo križarskih odvetnikov, da so se trudili osvoboditi na tisoče poli-tičnih zapornikov, ki jih je imel ta isti režim zaprte.


170

Ob tako kompromitirani preteklosti ni presenetljivo, da se je družba Ford lotila človekovih pravic, potem ko je to področje definirala kar se da ozko. Fundacija je dajala prednost skupi-nam, ki so svoje delo prikazovale kot zakonito prizadevanje za »vladavino prava«, »transparentnost« in »dobro vodenje«. Kakor je dejal neki Fordov uslužbenec, je bilo stališče organizacije do Čila: »Kako naj to naredimo, ne da bi se vpletli v politiko?«21 Ni šlo samo za to, da je bila družba Ford inherentno konservativna institucija, navajena delati z roko v roki z uradno zunanjo politi-ko Združenih držav Amerike, ne pa v nasprotju z njo.* Šlo je tudi za to, da bi vsaka resna preiskava ciljev, ki jim je represija v Čilu služila, neizogibno privedla nazaj do Fordove fundacije in osrednje vloge, ki jo je igrala pri indoktrinaciji sedanjih vodite-ljev države v fundamentalistični sekti ekonomije.

Potem je tu še vprašanje neizogibne povezave z družbo Ford Motor Company, kar je bilo zapleteno razmerje, posebno za aktiviste na terenu. Danes je Fordova fundacija povsem neodvi-sna od avtomobilske družbe in njenih dedičev, toda v petdesetih in šestdesetih letih, ko je financirala izobraževalne projekte v Aziji in Latinski Ameriki, ni bilo tako. Fundacijo so ustanovili leta 1936 z donacijami delnic treh vodilnih mož v družbi Ford Motor, med njimi sta bila tudi Henry in Edsel Ford. Ko se je bogastvo fundacije večalo, je začela delovati neodvisno, vendar se je odprodaja delnic družbe Ford Motor končala šele leta 1974, leto dni po državnem udaru v Čilu in več let po udaru v Indo-neziji, člani Fordove družine pa so bili v njenem odboru vse do leta 1976.22

V južnem stožcu Latinske Amerike so bila nasprotja nadrea-

* Kljub taki previdnosti aktivisti za človekove pravice niso bili varni pred terorjem. Zapori v Čilu so bili polni pravnikov za človekove pravice, v Argentini pa je hunta poslala enega svojih vodilnih mučiteljev, da se infiltrira v gibanje Madres kot žalujoči sorodnik. Decembra 1977 so izvedli racijo nanje; dvanajst mater je za vedno izginilo, med njimi tudi njihova voditeljica, Azucena de Vicenti, skupaj z dvema francoskima redovnicama.


171

listična: človekoljubna zapuščina družbe, ki je bila najtesneje povezana z aparatom terorja – obtoževali so jo, da ima skrivne mučilne prostore na svoji posesti in da pomaga pri izginotju lastnih delavcev – je bila najboljša in pogosto edina možnost, da se najhujše zlorabe končajo. Fundacija je v tistih letih s financi-ranjem kampanj za človekove pravice rešila veliko življenj. In vsaj delno ji gre zahvala, da je pregovorila kongres Združenih držav Amerike, da je ustavil vojaško pomoč Argentini in Čilu, s tem pa hunte v južnem stožcu prisilil, da so omejile uporabo najbrutalnejših represivnih taktik. Toda ko se je družba Ford odpravila na pomoč, je zahtevala določeno ceno, in to je bila – zavestno ali ne – intelektualna poštenost gibanja za človekove pravice. Odločitev fundacije, da se loti človekovih pravic, »ne da se vplete v politiko«, je ustvarila kontekst, v katerem je bilo tako rekoč nemogoče zastaviti vprašanje, ki je bilo temeljno za vse nasilje, ki so ga dokumentirali: Zakaj se to dogaja, v interesu koga?

Ta opustitev je izkrivila način, kako pripovedujejo zgodovi-no revolucije svobodnega trga, in večinoma odstranila ves madež izredno nasilnih okoliščin njenega rojstva. Tako kakor ekonomi-sti v Santiagu de Chile niso omenjali mučenja (ni imelo nobene zveze z njihovim strokovnim področjem), tudi skupine za člove-kove pravice skoraj niso omenjale radikalne preobrazbe, do kate-re je na ekonomskem področju prišlo (bila je zunaj njihove ozke pravne pristojnosti).

Ideja, da sta represija in ekonomija dejansko en sam enoten projekt, se pojavlja samo v enem glavnih poročil o človekovih pravicah iz tega obdobja, v poročilu Brazilija: Nikoli več. Značil-no je, da je to edino poročilo komisije za resnico, ki so ga neod-visno izdale država in tuje fundacije. Temelji na zapisnikih voja-škega sodišča, ki so jih skrivaj fotokopirali neverjetno pogumni odvetniki in cerkveni aktivisti, medtem ko je v državi še vladala diktatura. Potem ko avtorji podrobno opišejo nekaj najgrozlji-


172

vejših zločinov, zastavijo osrednje vprašanje, ki so se ga drugi tako skrbno izogibali: Zakaj? Odgovarjajo povsem stvarno: »Ker je bila ekonomska politika skrajno nepriljubljena v najštevilč-nejših sektorjih prebivalstva, jo je bilo treba uvesti s silo.«23

Radikalni ekonomski model, ki se je tako globoko zakoreni-nil med diktaturo, se je izkazal za bolj trdoživega kakor generali, ki so ga uvajali. Še dolgo potem ko so se vojaki vrnili v vojašnice in so prebivalci Latinske Amerike spet smeli voliti svojo vlado, je logika čikaške šole ostala čvrsto zakoreninjena.

Argentinska novinarka in učiteljica Claudia Acuña mi je povedala, kako težko je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih v celoti dojeti, da nasilje ni cilj hunte, ampak zgolj sredstvo. »Njihove kršitve človekovih pravic so bile tako grozotne, tako neverjetne, da je seveda bila prednostna naloga preprečiti jih. Toda medtem ko smo mogli uničiti skrivne mučilne centre, pa nismo mogli uničiti ekonomskega programa, ki ga je vojska sprožila in traja še danes.«

Na koncu je bilo tako, kakor je napovedal Rodolfo Walsh: veliko več življenj je pobrala »načrtovana revščina« kakor pa kro-gle. To, kar se je v sedemdesetih letih dogajalo v južnem stožcu Latinske Amerike, so obravnavali kot prizorišče umora, v resnici pa je bilo prizorišče izjemno nasilnega oboroženega ropanja. »Bilo je, kakor da je tista kri, kri vseh izginulih, pokrila ceno ekonomskega programa,« mi je dejala Claudia Acuña.

Razprava o tem, ali je »človekove pravice sploh kdaj mogo-če resnično ločiti od politike in ekonomije, ni značilna samo za Latinsko Ameriko; ta vprašanja oživijo vedno, kadar države uporabljajo mučenje kot orožje politike. Mučenje kljub skriv-nostnosti, ki ga obdaja, in razumljivemu vzgibu, da ga obravna-vamo kot odklonsko ravnanje onstran politike, ni niti posebno zapleteno niti skrivnostno. Je orodje najbolj grobe prisile, in z veliko predvidljivostjo se pojavi vedno, kadar lokalni despot ali


173

tuji okupator nima soglasja, ki ga potrebuje, da bi vladal: Mar-cos na Filipinih, šah v Iranu, Sadam v Iraku, Francozi v Alžiriji, Izraelci na zasedenih ozemljih, Američani v Iraku in Afganista-nu. Seznam bi lahko nadaljevali. Zelo razširjeno zlorabljanje ujetnikov je zanesljivo znamenje, da politiki skušajo vsiliti neki sistem – bodisi politični, religiozni bodisi gospodarski – ki ga zavrača veliko število ljudi, ki jim vladajo. Tako kakor ekologi definirajo ekosisteme na podlagi prisotnosti določenih »indika-torskih vrst« rastlin in živali, je mučenje indikatorska vrsta reži-ma, ki izvaja globoko protidemokratični projekt, četudi je ta režim prišel na oblast z volitvami.

Mučenje kot način pridobivanja informacij med zasliševa-njem je zloglasno nezanesljivo, kot način teroriziranja in obvla-dovanja prebivalstva pa ni nobena druga stvar tako učinkovita. Iz tega razloga so se v petdesetih in šestdesetih letih mnogim Alžircem uprli francoski liberalci, ki so izražali moralno ogorče-nje nad novicami, da so njihovi vojaki proti bojevnikom za svo-bodo uporabljali elektrošoke in vodno deskanje [navidezno uta-pljanje] – in vendar niso storili ničesar, da bi se končala okupacija, ki je bila vzrok teh zlorab.

Leta 1962 je Gisèle Halimi, francoska odvetnica več Alžirk, ki so jih v zaporu brutalno posiljevali in mučili, v obupu napisa-la: »Besede so bile isti stari kliše: odkar uporabljajo v Alžiriji mučenje, vedno uporabljajo enake besede, enake izraze ogorče-nja, enake podpise javnih protestov, enake obljube. Ta samodej-na rutina ni odpravila niti enega para elektrod ali ‘vodnega konja’; niti ni vsaj približno obrzdala moči tistih, ki jih uporab-ljajo.« Simone de Beauvoir, ki je pisala o isti temi, se je strinjala: »Protestirati v imenu morale proti ‘ekscesom’ ali ‘zlorabam’ je napaka, ki kaže na aktivno soudeleženost. Tu ni nobenih ‘eksce-sov’ ali ‘zlorab’, ampak preprosto vseprežemajoči sistem.«24

Njeno bistvo je, da okupacije ni mogoče izvajati humano; ni humanega načina vladanja ljudem proti njihovi volji. Na raz-


174

polago sta dve možnosti, je zapisala: sprejeti okupacijo in vse metode, potrebne za njeno uveljavitev, »sicer zavračaš ne le dolo-čene specifične prakse, ampak večji cilj, ki jih posvečuje in za katerega so bistvene«. Enako izbiro imamo danes v Iraku in Izra-elu/Palestini, v sedemdesetih letih pa je to bila edina možnost v južnem stožcu Latinske Amerike. Tako kakor ni prijaznega, bla-gega načina, kako okupirati ljudi proti njihovi trdni odločeno-sti, ni miroljubnega načina, kako odvzeti milijonom prebivalcev to, kar potrebujejo, da dostojno živijo – kar so bili čikaški fantje trdno odločeni, da storijo. Ropanje, bodisi zemlje bodisi načina življenja, zahteva silo ali vsaj prepričljivo grožnjo; zato imajo tatovi pištole, in jih pogosto tudi uporabijo. Mučenje je gnusno, vendar je pogosto zelo racionalen način za doseganje specifične-ga cilja; utegne biti celo edini način za njegovo doseganje. To sproža še globlje vprašanje, ki ga tako mnogi ljudje takrat v Latinski Ameriki niso zmogli zastaviti: Ali je neoliberalizem inherentno nasilna ideologija in ali je na njegovih ciljih kaj take-ga, kar zahteva ta krog brutalnega političnega čiščenja, ki mu sledijo očiščevalne operacije človekovih pravic?

Med najganljivejšimi odgovori ob tem vprašanju je pričeva-nje Sergia Tomasella, pridelovalca tobaka in generalnega sekre-tarja Argentinske kmečke zveze, ki so ga mučili in zaprli za pet let, prav tako pa tudi njegovo ženo ter mnoge prijatelje in sorod-nike.* Maja 1990 se je Tomasella iz kmečke province Corrientes odpeljal z nočnim avtobusom v Buenos Aires, da bi oddal svoj glas za odpravo imunitete glede kazenske odgovornosti na Argentinskem sodišču (oz. nekaznivosti nosilcev javnih funkcij, Argentine Tribunal against Impunity), ki je zbiralo pričevanja o kršitvah človekovih pravic v času diktature. Njegovo pričevanje se je razlikovalo od drugih. Pred mestnimi poslušalci je stal v svoji kmečki obleki in delovnih škornjih in razložil, kako je bil

* To pripoved sem našla v navdušujoči knjigi Marguerite Feitlowitz: A Lexicon of Terror .


175

žrtev dolge vojne med revnimi kmeti, ki so hoteli del zemlje, da bi ustanovili zadruge, in vsemogočnimi rančerji, ki so imeli v lasti polovico zemlje v njegovi provinci. »Razdor je trajen – tisti, ki so vzeli zemljo Indijancem, nas še vedno zatirajo s svojimi fevdalnimi strukturami.«25

Vztrajal je, da zlorab, ki so jih doživljali on in njegovi vrstni-ki iz kmečke zveze, ni mogoče oddvojiti od velikih ekonomskih interesov, v imenu katerih so jim lomili telesa in uničevali njiho-vo aktivistično mrežo. Zato ni imenoval vojakov, ki so ga zlora-bljali, ampak je naštel korporacije, tuje in nacionalne, ki imajo korist od nadaljnje gospodarske odvisnosti Argentine. »Tuji monopolisti nam vsiljujejo posevke, vsiljujejo nam kemikalije, ki zastrupljajo zemljo, vsiljujejo nam tehnologijo in ideologijo. In vse to prek oligarhije, ki ima v lasti zemljo in nadzira politi-ko. Toda zavedati se moramo, da tudi oligarhijo nadzirajo – isti monopolisti, isti Ford Motors, Monsanto, Philip Morris. Spre-meniti je treba strukturo. Zato sem prišel, da jih ovadim. To je vse.«

Poslušalci so mu divje zaploskali. Tomasella je svoje pričeva-nje sklenil z besedami: »Prepričan sem, da bosta resnica in pravi-ca na koncu zmagali. To bo trajalo generacije. Če bom v tem boju umrl, naj tako bo. Toda nekega dne bomo zmagali. Med-tem pa jaz vem, kdo je sovražnik, in tudi sovražnik ve, kdo sem jaz.«26

Prva pustolovščina čikaških fantov bi lahko bila opozorilo človeštvu: njihove ideje so nevarne. Ker ideologije niso poklicali na odgovornost za zločine, ki jih je zagrešila v svojem prvem laboratoriju, je subkultura nespokorjenih ideologov dobila imu-niteto in proste roke, da prečešejo svet za svoje naslednje osvaja-nje. Danes spet živimo v dobi korporativističnih pokolov, ko države trpijo strahovito vojaško nasilje skupaj z organiziranimi poskusi, da bi jih preoblikovali v model gospodarstva »svobo-


176

dnega trga«; izginevanje in mučenje sta se vrnila s še hujšo silo. In spet enkrat cilj vzpostavljanja svobodnega trga in potrebo po tolikšni brutalnosti obravnavajo kot povsem nepovezana.


177

Tretji del

preŽiveTi demokraCijo

bOMbe NARejeNe Iz zAKONOv

Oboroženega spopada med državami nas je groza. Vendar ni gospodarska vojna nič boljša kakor obo-roženi spopad. Je kakor kirurška operacija. Gospo-darska vojna je dolgotrajno mučenje. In njeno opu-stošenje ni nič manj strašno kakor opustošenje prave vojne, ki ga prikazuje literatura. Ta druga voj-na se nam ne zdi nič posebnega, ker smo navajeni njenih smrtonosnih učinkov [...]. Gibanje proti vojni je trdno. Molim za njegov uspeh. Vendar me muči strah, da bo gibanje spodletelo, če se ne dota-kne izvora vsega zla – človeške pohlepnosti.– M. K. Gandi, »Nenasilje – največja sila«, 1926


178


179

6. poglavje

ReŠeNI z vOjNO

ThaTCherizem in njegovi korisTni sovraŽniki

Suveren je tisti, ki določa izredne razmere.– Carl Schmitt, nacistični odvetnik1

Ko se je Friedrich Hayek, zaščitnik čikaške šole, vrnil s svo-jega obiska v Čilu leta 1981, je bil pod tolikšnim vtisom Augu-sta Pinocheta in čikaških fantov, da je sedel in napisal pismo svoji prijateljici Margaret Thatcher, ministrski predsednici Bri-tanije. Pozval jo je, naj to južnoameriško državo uporabi kot model za preobrazbo britanskega keynesijanskega gospodarstva. Thatcherjeva in Pinochet sta kasneje postala prava prijatelja, in slaven je njen obisk pri ostarelem generalu, ko je živel v Angliji v hišnem priporu zaradi obtožb genocida, mučenja in terorizma.

Britanska ministrska predsednica je dobro poznala to, kar je imenovala »neverjetni uspeh čilskega gospodarstva« in opisovala kot »izreden primer gospodarske reforme, iz katere-ga se lahko marsikaj naučimo«. Toda ko ji je Hayek prvič predlagal, naj posnema generalovo politiko s šokterapijo, o tem še zdaleč ni bila prepričana, čeprav je Pinocheta občudo-


180

vala. Februarja 1982 je v zasebnem pismu svojemu intelektu-alnemu guruju problem odkrito razložila: »Gotovo se boste strinjali, da so v Britaniji zaradi naših demokratičnih institu-cij in potrebe po visoki stopnji soglasja nekateri od ukrepov, ki so jih uvedli v Čilu, povsem nesprejemljivi. Naša reforma mora ustrezati našim tradicijam in naši ustavi. Včasih se pro-ces zdi boleče počasen.«2

Bistvo je bilo, da šokterapija v čikaškem slogu v demokraci-ji, kakršno ima Združeno kraljestvo, preprosto ni bila mogoča. Thatcherjeva je bila na položaju tretje leto svojega prvega man-data, izgubljala je podporo javnosti, zato ni hotela tvegati poraza na naslednjih volitvah s čim tako radikalnim ali nepriljubljenim, kakor je predlagal Hayek.

Za Hayeka in gibanje, ki ga je predstavljal, je bila taka oce-na razočaranje. Eksperiment v južnem stožcu Latinske Amerike je ustvaril tako spektakularne dobičke, čeprav za le majhno šte-vilo igralcev, da so vedno globalnejše multinacionalke dobile strahovito poželenje po novih skrajnih mejah – in to ne le drža-vah v razvoju, ampak tudi v bogatih državah na Zahodu, kjer je vlada nadzirala še donosnejše premoženje, ki bi ga bilo mogoče upravljati za donosne obresti: telefonske družbe, letalske družbe, televizijske postaje, energetske družbe. Če bi kdo znal ta pro-gram zagovarjati v bogatem svetu, bi to vsekakor morala biti ali Margaret Thatcher v Angliji ali pa takratni ameriški predsednik Ronald Reagan.

Leta 1981 je revija Fortune objavila članek, ki je razglašal vrline »čilskega pogumnega novega sveta reaganomike«. Hvalil je »bleščeče se, z razkošjem napolnjene trgovine« v Santiagu de Chile, »svetleče se nove japonske avtomobile«, očitno pa je spre-gledal povsod prisotno represijo in razmah barakarskih naselij. »Kaj se lahko naučimo iz čilskega eksperimenta iz ekonomske pravovernosti?« se je vprašal in naglo navedel pravilni odgovor: »Če lahko majhna, nerazvita država živi po teoriji konkurenčne


181

prednosti, potem lahko vsekakor tudi naše iznajdljivejše gospo-darstvo.«3

Vendar ni bilo čisto tako preprosto, kakor je pojasnilo že pismo Thatcherjeve Hayeku. Izvoljene voditelje mora skrbeti, kaj volivci mislijo o njihovem delu, ki je deležno rednega pregle-da. In v zgodnjih osemdesetih letih, ko sta bila na oblasti Rea-gan in Thatcherjeva, Hayek in Friedman pa sta delala kot vpliv-na svetovalca, sploh ni bilo jasno, ali bi tako radikalen ekonomski program, kakršnega so z divjim nasiljem izvajali v južnem stožcu Latinske Amerike, v Britaniji in Združenih državah Amerike sploh bil mogoč.

Desetletje prej je Friedman s svojim gibanjem doživel veliko razočaranje v Združenih državah Amerike s strani nikogar dru-gega kakor Richarda Nixona, za katerega se je zdelo, da program podpira. Toda čeprav je Nixon pomagal spraviti čikaške fante na oblast v Čilu, je doma ubral povsem drugačno pot – kar je bila nedoslednost, ki je ni Friedman nikoli odpustil. Ko je Nixon leta 1969 zavzel položaj, je Friedman mislil, da je končno napo-čil njegov čas, da povede svojo notranjo kontrarevolucijo proti zapuščini New Deala. »Le malo predsednikov je prišlo tako bli-zu tega, da bi zastopali filozofijo, združljivo z mojo,« je Fried-man pisal Nixonu.4 V ovalni pisarni sta se redno srečevala in Nixon je veliko Friedmanovih enako mislečih prijateljev in kole-gov imenoval na ključne gospodarske položaje. Med njimi je bil profesor na Univerzi Chicago George Shultz, ki ga je Friedman pomagal pridobiti, da je delal za Nixona; drugi je bil Donald Rumsfeld, takrat star sedemintrideset let. V šestdesetih letih je Rumsfeld obiskoval seminarje na Univerzi Chicago, ki jih je kasneje opisoval z izrednim spoštovanjem. Friedmana in njegove kolege je imenoval »gruča genijev«, medtem ko so on in drugi »mladiči«, kakor so se označevali, »prihajali in se ob njihovi nogi učili [...], to je bil izreden privilegij«.5 Ko je Friedman tako imel prave učence, ki so oblikovali politiko, in močan osebni vpliv na


182

predsednika, je imel vse razloge za prepričanje, da bo svoje ideje uresničil v praksi tudi v najmočnejšem gospodarstvu na svetu.

Toda leta 1971 je gospodarstvo Združenih držav Amerike zastalo; brezposelnost je bila visoka in inflacija je potiskala cene navzgor. Nixon je vedel, da ga milijoni jeznih volivcev ne bi ponovno volili, če bi sledil Friedmanovim nasvetom v slogu lais-sez-faire. Odločil se je, da zamrzne cene nujnih potrebščin, kakor so najemnine in nafta. Friedman je bil besen: od vseh vladnih »izkrivljanj« je bilo nadziranje cen najhujše. To je bil zanj »rak, ki lahko uniči sposobnost gospodarskega sistema, da deluje«.6

Še sramotneje je bilo, da so keynesiansko politiko uvajali njegovi učenci: Rumsfeld je vodil program nadziranja plač in cen in odgovarjal je Schultzu, ki je bil takrat direktor urada za upravljanje in proračun. V neki točki je Friedman poklical Rumsfelda v Belo hišo in svojega nekdanjega »mladiča« ozmer-jal. Rumsfeld pravi, da ga je podučil: »Nehati moraš s tem, kar počneš.« Mladi birokrat je odgovoril, da je videti, da deluje – inflacija se znižuje, gospodarstvo raste. Friedman je odrezal, da je to največji zločin: »Ljudje bodo mislili, da to ti počneš [...], naučili se bodo napačen nauk.«7 Prav res so se, in Nixona so naslednje leto ponovno izvolili s 60 odstotki glasov. V svojem drugem mandatu se je otresel še več Friedmanove pravovernosti, sprejel je cel kup novih zakonov, ki so uvedli višje okoljske in varnostne standarde za industrijo. »Zdaj smo povsem keynesian-ski,« je njegova slavna izjava – kar je bil najhujši udarec.8 Izdaja je bila tako huda, da je Friedman Nixona kasneje opisal kot »najbolj socialističnega predsednika Združenih držav Amerike v dvajsetem stoletju«.9

Nixonov mandat je bil za Friedmana huda lekcija. Profesor z Univerze Chicago je ustanovil gibanje na enačbi kapitalizma in svobode, vendar ljudje niso volili politikov, ki so sledili njego-vim nasvetom. Še huje, diktature – kjer svobode izrazito ni bilo – so bile edine vlade, ki so bile pripravljene doktrino čistega svo-


183

bodnega trga uvesti v praksi. Tako je ugledneže s čikaške šole sicer črvičila izdaja doma, a so s huntami uspešno preživeli sedemdeseta leta. Skoraj povsod, kjer je bila na oblasti desničar-ska vojaška diktatura, je bilo mogoče čutiti prisotnost Univerze Chicago. Harberger je leta 1976 delal kot svetovalec bolivijskega vojaškega režima in leta 1979 sprejel častni doktorat argentinske Univerze Tucuman, v času, ko je univerze nadzirala hunta.10 Bolj daleč stran je svetoval Suhartu in berkeleyjski mafiji v Indonezi-ji. Friedman je napisal program ekonomske liberalizacije za represivno kitajsko komunistično partijo, ko se je odločila, da se spreobrne v tržno gospodarstvo.11

Stephen Haggard, prepričan neoliberalistični politolog s Kalifornijske univerze, je priznal »žalostno dejstvo«, da »so neka-tere najobsežnejše reforme v svetu v razvoju uvedli po vojaškem udaru« – poleg južnega stožca Latinske Amerike in Indonezije je naštel še Turčijo, Južno Korejo in Gano. Druge zgodbe o uspehu se niso zgodile po vojaškem udaru, ampak v enostrankarskih državah, kakor so Mehika, Singapur, Hongkong in Tajvan. Haggard je v očitnem nasprotju z osrednjo Friedmanovo trditvi-jo sklenil, da »dobre stvari – kakršni sta demokracija in tržno usmerjena gospodarska politika – ne grejo vedno skupaj«.12 V zgodnjih osemdesetih letih dejansko ni bilo niti enega samega primera mnogostrankarske demokracije, ki bi se lotila povsem svobodnega trga.

Levičarji v državah v razvoju so dolgo zatrjevali, da bi prava demokracija s poštenimi pravili, ki korporacijam preprečujejo, da bi kupovale volitve, nujno privedla do vlade, ki je zavezana prerazporeditvi bogastva. Logika je dovolj preprosta: v teh drža-vah je veliko več revnih kakor bogatih. Politika, ki neposredno prerazporeja zemljo in dviguje plače, je očitno koristna za revno večino, in ne ekonomija »kapljanja navzdol«.* Dajte vsem drža-

* Teorija [trickle-down theory / economics], po kateri naj bi imele finančne in druge koristi za velika podjetja pozitiven učinek na življenje vseh – op. prev.


184

vljanom volilno pravico in razumno pošten proces, in izvolili bodo politike, za katere se zdi najverjetneje, da bodo delili delov-na mesta in zemljo, in ne le obljube o svobodnem trgu.

Iz vseh teh razlogov je Friedman dolgo časa spremljal inte-lektualni paradoks: kot dedič vloge Adama Smitha je bil strastno prepričan, da ljudi vodi koristoljubje in da družba deluje najbo-lje, kadar lahko koristoljubje vlada skoraj vsem dejavnostim – z izjemo tiste male dejavnosti, imenovane volitve. Ker je večina ljudi na svetu ali revnih ali živijo pod povprečnim dohodkom v svoji državi (tudi v ZDA), je v njihovo kratkoročno korist, da volijo politike, ki obljubljajo, da bodo prerazporedili bogastvo z vrha gospodarstva navzdol k njim.13 Friedmanov dolgoletni pri-jatelj Allan Meltzer, prav tako monetarni ekonomist, je zagato izrazil takole: »Volilni glasovi so enakomerneje porazdeljeni kakor dohodek […]. Volivci s povprečnim ali nižjim dohodkom pridobijo, če dosežejo prenos dohodka k sebi.« Meltzer je to reakcijo opisal kot »del cene za demokratično vlado in politično svobodo«, vendar je dejal, da sta »Friedmana [Milton in njegova žena Rose] plavala proti temu močnemu toku. Nista ga mogla ustavili ali obrniti, vendar sta veliko bolj kakor drugi vplivala na način, kako ljudje in politiki mislijo in delujejo.«14

Na drugi strani Atlantika je Margaret Thatcher preizkušala angleško različico friedmanizma z zagovarjanjem tega, kar je postalo znano kot »družba lastništva«. Program se je osredotočil na britanska javna ali občinska stanovanja, ki jim je Thatcherje-va nasprotovala iz filozofskih razlogov, saj je bila prepričana, da država na stanovanjskem trgu ne sme igrati nobene vloge. Občinska stanovanja so bila polna ljudi, ki ne bi volili torijcev, saj to ni bilo v njihovo korist. Thatcherjeva je bila prepričana, da bi se začeli identificirati z interesi bogatejših ljudi, ki so naspro-tovali prerazporeditvi, če bi jih spravili na trg. S tem namenom je prebivalcem občinskih stanovanj nudila močne spodbude, da stanovanja za ugodno ceno odkupijo. Tisti, ki so mogli, so posta-


185

li lastniki, medtem ko so tiste, ki tega niso mogli, doletele naje-mnine, skoraj dvakrat višje kakor prej. To je bila strategija »deli in vladaj«, in delovala je: najemniki so Thatcherjevi še naprej nasprotovali, na ulicah velikih britanskih mest je naraščalo števi-lo brezdomcev, toda raziskave javnega mnenja so kazale, da je več kakor polovica novih lastnikov prešla k stranki torijcev.15

Čeprav je prodaja stanovanj prinesla žarek upanja za možnost trdodesničarske ekonomije v demokraciji, je še vedno bilo videti, da bo Margaret Thatcher po samo enem mandatu izgubila položaj. Leta 1979 je nastopala s sloganom »Laburizem ne deluje,« toda do leta 1982 se je število brezposelnih podvoji-lo, prav tako pa tudi stopnja inflacije.16 Skušala se je spopasti z enim najmočnejših sindikatov v državi, z rudarji, a je izgubila. Po treh letih na položaju ji je javna podpora padla na samo 25 odstotkov – s tem je bila niže kakor George Bush na najnižji točki in niže kakor kateri koli britanski premier v zgodovini raziskav javnega mnenja. Podpora njeni vladi kot celoti je padla na 18 odstotkov.17 Ker so se bližale splošne volitve, se je that-cherizem pomikal k zgodnjemu in neslavnemu koncu, še pre-den so torijci dosegli najambicioznejše načrte o množični pri-vatizaciji in zlomu delavskih sindikatov. V tem težkem času je Margaret Thatcher pisala Hayeku in ga vljudno obvestila, da je preobrazba v čilskem slogu v Združenem kraljestvu »povsem nesprejemljiva«.

Katastrofalni prvi mandat Margaret Thatcher je očitno potr-dil nauk Nixonovih let: da radikalna in visoko donosna politika čikaške šole v demokratičnem sistemu ne more preživeti. Zdelo se je jasno, da uspešna uvedba ekonomske šokterapije zahteva neko drugo vrsto šoka – ali državnega udara ali mučilnih celic v okviru represivnega režima.

Za Wall Street je to bila posebno slaba možnost, saj so se v zgodnjih osemdesetih letih avtoritarni režimi po vsem svetu začeli rušiti – Iran, Nikaragva, Ekvador, Peru, Bolivija – še več


186

pa jih je nato sledilo v »tretjem valu« demokracije, kakor je dogajanje imenoval konservativni politolog Samuel Hunting-ton.18 Tak razvoj stvari je bil zaskrbljujoč – kaj bo preprečilo nastop novega Allendeja, ki bo s populistično politiko zmagal na volitvah?

Washington je opazoval, kako se je leta 1979 točno tak sce-narij odigral v Iranu in Nikaragvi. V Iranu je šaha, ki so ga pod-pirale Združene države Amerike, vrgla z oblasti koalicija levičar-jev in islamistov. Medtem ko so novice polnile zgodbe o talcih in ajatolah, je v Washingtonu sprožala zaskrbljenost tudi eko-nomska stran programa. Islamistični režim, ki še ni prešel v pol-no razviti avtoritarni režim, je nacionaliziral bančni sektor in nato uvedel program razdelitve zemlje. Uvedel je tudi nadzor uvoza in izvoza, pravi obrat šahove politike svobodne trgovine.19 Pet mesecev kasneje je v Nikaragvi diktatura Anastasia Somoze Dabayleja, ki so jo podpirale Združene države Amerike, padla v ljudskem uporu, ki je na oblast privedel levičarsko sandinistično vlado. Nadzirala je uvoz in tako kakor Iranci nacionalizirala ban-čno industrijo.

Vse skupaj je bila mračna prognoza za sen o globalnem svo-bodnem trgu. V zgodnjih osemdesetih letih so friedmanovci morali računati na možnost, da manj kakor desetletje stara revo-lucija ne bo mogla preživeti še enega vala populizma.

Odrešilna vojna

Šest tednov potem ko je Thatcherjeva pisala Hayeku, se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo njeno mnenje in preobrnilo usodo korporativističnega križarskega pohoda: 2. aprila 1982 je Argentina zasedla Falklandske otoke, ostanek britanske kolonialne oblasti. Vojna za Falklande, ali za Malvine, če ste Argentinec, je prišla v zgodovino kot huda, a vendar majhna bitka. Takrat se je zdelo, da Falklandski otoki nimajo nikakr-


187

šnega strateškega pomena. Gruča otokov pred argentinsko obalo je na tisoče kilometrov stran od Britanije ter draga za obrambo in vzdrževanje. Tudi Argentina z njimi ni imela posebnega namena, čeprav je britanska postojanka v njenih vodah veljala za žalitev nacionalnega ponosa. Legendarni argentinski pisatelj Jorge Luis Borges je ozemeljski spor jedko označil za »boj med dvema plešcema za glavnik«.20

Z vojaškega stališča nima enajsttedenski boj skoraj nikakr-šnega zgodovinskega pomena. A pri tem bi prezrli učinek vojne na projekt svobodnega trga, in ta je bil velikanski: falklandska vojna je dala Margaret Thatcher politično pretvezo, ki jo je potrebovala, da program radikalne kapitalistične preobrazbe prvič uvede v zahodno liberalno demokracijo.

Obe strani v spopadu sta imeli za vojno dober razlog. Leta 1982 se je argentinsko gospodarstvo opotekalo pod težo dolga in korupcije, kampanje za človekove pravice pa so postajale vedno pomembnejše. Nova vlada hunte, ki jo je vodil general Leopoldo Galtieri, je računala, da je edino, kar je močnejše kakor bes ob stalnem zatiranju demokracije, samo protiimperi-alistično razpoloženje, ki ga je Galtieri uspešno usmeril na Bri-tance, ker se niso bili pripravljeni odreči otokom. Kmalu je hunta namestila argentinsko belo-modro zastavo na skalno po-stojanko, vsa država pa je vzklikala od navdušenja.

Ko je prišla novica, da Argentina zahteva Falklandske otoke, je Margaret Thatcher to prepoznala kot zadnje upanje, da svojo politično usodo spremeni, in takoj je zavzela churchillovsko boj-no razpoloženje. Do takrat je do finančnega bremena, ki so ga otoki predstavljali za vladni proračun, kazala le zaničevanje. Zmanjšala je bila denar, namenjen za otoke, in najavila bistveno krčenje za mornarico, tudi za bojne ladje, ki so stražile Falkland-ske otoke – to so bile poteze, ki so jih argentinski generali razu-meli kot jasno znamenje, da je Britanija pripravljena odreči se temu ozemlju. (Eden od biografov Margaret Thatcher je njeno


188

politiko do Falklandskih otokov označil kot »praktično povabilo za Argentino, naj napade.«)21 V razmerah, ki so privedle do voj-ne, so politiki z vseh strani Thatcherjevo obtoževali, da upora-blja vojsko za svoje politične cilje. Laburistični poslanec Tony Benn je dejal: »Vedno bolj je videti, da gre pri tem za ugled ge. Thatcher in sploh ne za Falklandske otoke,« medtem ko je kon-servativni časnik Financial Times poročal: »Obsojanja vredno je, da se zadeva vedno bolj vpleta v politične razkole znotraj same Britanije, ki nimajo nobene zveze z dogajanjem. Ne gre le za ponos argentinske vlade. Prav tako gre za obstoj, morda celo za preživetje torijske vlade v Britaniji.«22

Toda kljub vsej zdravi kritiki je državo takoj, čim so odpo-slali čete, zajelo vzdušje, ki ga je osnutek laburistične resolucije opisal kot »šovinistično, militaristično razpoloženje«, ki je Falk-landske otoke doživljalo kot zadnji val slave za upadli britanski imperij.23 Margaret Thatcher je hvalila »falklandski duh«, ki je zajel državo, kar je v praksi pomenilo, da so klici »Znebimo se psice!« ponehali, medtem ko so se naglo prodajale majice z napi-si »Dol s hunto!«.24 Niti London niti Buenos Aires nista naredila nič resnega, da bi se končnemu obračunu izognila. Margaret Thatcher je odrinila Organizacijo združenih narodov, prav tako kakor sta jo kasneje Bush in Blair med pripravami na vojno v Iraku, saj je sankcije ali pogajanja niso zanimali. Zmagoslavje je bilo edini izid, ki je obe strani sploh zanimal.

Margaret Thatcher se je bojevala za svojo politično priho-dnost – in spektakularno ji je uspelo. Po falklandski zmagi, za katero je življenje izgubilo 255 britanskih vojakov in 655 argen-tinskih, so ministrsko predsednico slavili kot vojno junakinjo, njen vzdevek »železna lady« pa se je iz žalitve spremenil v veliko hvalo.25 Podobno so se spremenili tudi rezultati anket javnega mnneja. Med trajanjem bojev se je podpora njej osebno več kakor podvojila, s 25 odstotkov na začetku na 59 na koncu, kar je utrlo pot njeni odločilni zmagi na volitvah naslednje leto.26


189

Britansko vojaško protiinvazijo na Falklandske otoke so s šifro imenovali korporativna operacija, in čeprav je to bilo čudno ime za vojaško operacijo, se je izkazalo za preroško. Margaret Thatcher je izrabila velikansko priljubljenost, ki ji jo je zmaga prinesla, da je sprožila točno tisto korporativistično revolucijo, za katero je Hayeku pred vojno dejala, da je nemogoča. Ko so rudarji leta 1984 začeli stavkati, je Thatcherjeva predstavila zastoj kot nadaljevanje vojne z Argentino in pozvala k podobno brutalni rešitvi. Njena slavna izjava je bila: »Na Falklandih smo se morali bojevati s sovražnikom od zunaj in zdaj se moramo bojevati s sovražnikom od znotraj, ki je veliko težavnejši, ampak ravno tako nevaren za svobodo.«27 Ker so britanski delavci zdaj bili določeni za »sovražnike od znotraj«, je Thatcherjeva vso silo države uporabila proti stavkajočim rudarjem; v nekem spopadu celo osem tisoč policistov iz posebnih enot z gumijevkami, mno-gi izmed njih so bili na konjih, da so prebili vrsto krampov v tovarni, kar je privedlo do okoli sedemsto ranjenih. Med dolgo-trajno stavko je število ranjenih narastlo v tisoče. Poročevalec časnika The Guardian Seumas Milne je v svojem odličnem pri-kazu stavke z naslovom Sovražnik od znotraj: Tajna vojna That-cherjeve proti rudarjem dokumentiral, kako je ministrska predse-dnica varnostne službe prisilila, da so okrepile nadzor nad sindikatom in še posebno nad njegovim bojevitim predsedni-kom Arthurjem Scargillom. Kar je sledilo, je bila »najambicio-znejša protinadzorna operacija, kar jih je kdaj bilo v Britaniji«. V sindikat so infiltrirali več agentov in informantov, vsem njiho-vim telefonom so prisluškovali, prav tako tudi vsem njihovim domačim telefonom in celo tistim v lokalih, kamor je vodstvo zahajalo. Glavnega voditelja sindikata so v spodnjem domu par-lamenta osumili, da je agent MI5, ki so ga poslali, da »destabili-zira in sabotira sindikat«, čeprav je obtožbe zanikal.28

Nigel Lawson, britanski finančni minister v času stavke, je razložil, da je vlada Thatcherjeve sindikat štela za svojega sovra-


190

žnika. »Bilo je tako kakor oboroževanje za spopad s Hitlerjem v poznih tridesetih letih,« je povedal deset let kasneje. »Morali smo se pripraviti.«29 Tako kakor pri Falklandskih otokih je bilo tudi tu le malo interesa za pogajanje, le ozka odločenost, da sin-dikat zlomijo, ne glede na ceno (in s tri tisoč dodatnimi policisti na dan je bila cena velikanska). Colin Naylor, aktivni policijski vodnik, ki je bil v času spopada na frontni liniji, je dogajanje opisal kot »državljansko vojno«.30

Toda do leta 1985 je Margaret Thatcher zmagala tudi v tej vojni: delavci so trpeli lakoto in niso mogli zdržati; na koncu so jih 966 odpustili.31 To je bil uničujoč udarec za najmočnejši bri-tanski sindikat in jasno sporočilo drugim: če je bila Margaret Thatcher pripravljena iti do konca, da zlomi rudarje, od katerih je bila država odvisna za luč in kurjavo, potem bi bil samomor, če bi se šibkejši sindikati, ki proizvajajo manj ključne dobrine ali storitve, spopadli z njenim novim gospodarskim redom. Bolje kar sprejeti, kar ponuja. Sporočilo je bilo zelo podobno tistemu, ki ga je Ronald Reagan poslal nekaj mesecev potem, ko je pre-vzel položaj, v odgovor na stavko kontrolorjev zračnega prome-ta. Ker se niso pojavili v službi, »so zapravili svoje delovno mesto in so odpuščeni«, je dejal. Nato je z enim udarcem odpustil 11 400 najodločilnejših delavcev v državi – kar je bil šok, od katerega si delavsko gibanje Združenih držav Amerike še ni pov-sem opomoglo.32

V Britaniji je Margaret Thatcher zmago na Falklandskih otokih in nad rudarji predstavila kot bistven korak naprej za svoj radikalni ekonomski program. Med letoma 1984 in 1988 je vla-da med drugim privatizirala družbe: British Telecom, British Gas, British Airways, British Airport Authority in British Steel, medtem ko je svoje delnice v družbi British Petroleum prodala.

Podobno kakor so napadi 11. septembra 2001 nepriljublje-nemu predsedniku ponudili možnost, da je sprožil množično pobudo za privatizacijo (v Bushevem primeru privatizacijo var-


191

nosti, vojske in obnove), je Margaret Thatcher izkoristila svojo vojno, da je sprožila prvo množično privatizacijsko dražbo v zahodni demokraciji. To je bila prava korporativna operacija, in to z zgodovinskimi posledicami. To, da je Thatcherjeva znala uspešno izrabiti falklandsko vojno, je bil prvi dokaz, da eko-nomski program čikaške šole ne potrebuje vojaške diktature in mučilnih celic, zato da bi napredoval. Dokazala je, da je ob dovolj veliki politični krizi, ob kateri se da strniti vrste, mogoče uvesti omejeno različico šokterapije tudi v demokraciji.

Kljub vsemu je Margaret Thatcher potrebovala sovražnika, da je združila državo, sklop izrednih okoliščin, ki so upravičile njeno uporabo izrednih ukrepov in represije – krizo, v kateri je izpadla trdna in odločna, ne pa kruta in zatiralska. Vojna je temu namenu popolnoma ustrezala, vendar je bila falklandska vojna v zgodnjih osemdesetih letih anomalija, povratek v nekdanje kolo-nialne spopade. Če naj bi osemdeseta leta res postala začetek nove dobe miru in demokracije, kakor so mnogi trdili, potem bi bili spopadi v falklandskem slogu veliko preredki, da bi oblikova-li podlago za globalni politični projekt.

Leta 1982 je Milton Friedman napisal zelo vpliven odlo-mek, ki najbolje povzema doktrino šoka: »Samo kriza – dejan-ska ali dozdevna – ustvari resnične spremembe. Ko kriza nasto-pi, je delovanje odvisno od idej, ki ležijo naokoli. To je po mojem naša osnovna funkcija: razvijati alternative obstoječi politiki, jih ohranjati žive in dostopne, dokler politično nemo-goče ne postane politično neizogibno.«33 To je postala nekakšna mantra za njegovo gibanje v novi, demokratični dobi. Allan Meltzer je filozofijo še razdelal: »Ideje so alternative, ki čakajo na krizo, da bo sprožila spremembo. Friedmanov model vpliva je legitimizirati ideje, jih narediti znosne in vredne preizkusa, ko nastopi priložnost.«34

Kriza, kakršno je Friedman imel v mislih, ni bila vojaška,


192

ampak gospodarska. Razumel je, da v normalnih razmerah gospodarske odločitve sprejemajo na podlagi delovanja naspro-tujočih si interesov – delavci hočejo delo in višje plače, lastniki hočejo nizke davke in sprostitev regulative, in politiki hočejo najti ravnotežje med tema dvema nasprotujočima si silama. Toda če nastopi gospodarska kriza in je dovolj huda – razpad valute, zlom trga, velika recesija – odnese vse drugo in voditelji imajo proste roke, da storijo, kar je potrebno (ali velja za potreb-no) v imenu odziva na nacionalno nesrečo. Krize so na neki način območje, prosto demokracije – vrzeli v običajni politiki, ko potreba po pristanku in soglasju skoraj ne velja.

Ideja, da lahko zlom trga pospeši revolucionarne spremem-be, ima na skrajni levici dolgo zgodovino, najizraziteje v boljše-vistični teoriji, da hiperinflacija s tem, ko uniči vrednost denar-ja, premakne množice korak bliže k uničenju samega kapitalizma.35 Ta teorija razlaga, zakaj določena vrsta sektaških levičarjev vedno preračunava natančne razmere, v katerih bo kapitalizem dosegel »krizo«, podobno kakor evangeličanski kri-stjani merijo znake prihajajočega »zamaknjenja« [tj. transporta-cije v nebesa]. V sredini osemdesetih let je ta komunistična ideja doživela močan preporod, ko so jo pobrali ekonomisti čikaške šole, ki so trdili: tako kakor zlom trga lahko sproži levičarsko revolucijo, ga je mogoče izkoristiti tudi, da sproži desničarsko kontrarevolucijo. Ta teorija je postala znana kot »hipoteza kri-ze«.36

Friedmanovo zanimanje za krizo je bilo tudi jasen poskus, da se kaj nauči iz zmage levice po veliki gospodarski krizi: ko se je trg sesul, so bili Keynes in njegovi učenci, prej samo glas vpi-jočega v puščavi, pripravljeni in so samo čakali s svojimi ideja-mi, rešitvami za New Deal. V sedemdesetih in zgodnjih osem-desetih letih so Friedman in njegovi korporativni pokrovitelji skušali ta proces ponoviti s svojo edinstveno vrsto intelektualne pripravljenosti na katastrofo. Potrpežljivo so vzpostavili novo


193

omrežje desničarskih miselnih trustov, med njimi Heritage in Cato, in ustvarili najpomembnejše orodje za širjenje Friedma-novih pogledov: 10-delno miniserijo televizijske mreže PBS z naslovom Prosto izberite, ki so jo podpirale nekatere največje korporacije na svetu, med njimi: Getty Oil, Firestone Tyre & Rubber Co., PepsiCo, General Motors, Bechel in General Mills.37 Friedman je bil odločen, da bodo njegovi čikaški fantje tisti, ki bodo pripravljeni s svojimi idejami in rešitvami, ko uda-ri naslednja kriza.

Ko je v osemdesetih letih prvič predstavil svojo teorijo krize, so bile Združene države Amerike v recesiji – v dvojnem primežu inflacije in brezposelnosti. In politika čikaške šole, zdaj znana kot reaganomika, je v Washingtonu vsekakor imela velik vpliv. Vendar si niti Reagan ni upal uvesti tako široke šokterapije, o kakršni je sanjal Friedman, takšne, ki jo je predpisal za Čile.

Spet enkrat je bila latinskoameriška država poskusni kraj za Friedmanovo Teorijo krize (»Crisis Theory«) – in tokrat niso kazali poti čikaški fantje, ampak nova vrsta šokterapevtov, veliko primernejša za novo demokratično dobo.


194

7. poglavje

NOvI DOKTOR ŠOK

gospodarsko vojskovanje zamenja dikTaTuro

Razmere v Boliviji bi lahko primerjali s človekom, ki ima raka. Ve, da ga čaka najnevarnejša in najbolj boleča operacija, kar monetarna stabilizacija in šte-vilni drugi ukrepi nedvomno bojo. Vendar nima izbire.– Cornelius Zondag, gospodarski svetovalec ZDA za Bolivijo, 19561

Uporaba raka v političnem diskurzu spodbuja fata-lizem in upravičuje »stroge« ukrepe – pa tudi moč-no krepi zelo razširjeno prepričanje, da je bolezen nujno usodna. Koncept bolezni ni nikoli nedolžen. Vendar bi lahko dejali, da so rakave metafore same po sebi genocidne.– Susan Sontag, Bolezen kot metafora, 19772

Leta 1985 je bila Bolivija del demokratičnega vala, ki je zajel svet v razvoju. Osemnajst let od preteklih enaindvajsetih so Boli-


195

vijci živeli pod neko obliko diktature. Zdaj pa so dobili prilo-žnost, da svojega predsednika izberejo na državnih volitvah.

Vendar je dobiti oblast nad bolivijskim gospodarstvom v tem prelomnem času bilo videti bolj kazen kakor nagrada: državni dolg je bil tako visok, da je vsota, ki jo je Bolivija dolgo-vala v obliki obresti, presegala celotni državni proračun. Leto dni prej, 1984., je administracija Ronalda Reagana potisnila državo čez rob, ko je podprla neverjeten napad na kmete, ki so gojili koko, zelene liste, ki jih je mogoče predelati v kokain. Obleganje, ki je velik del Bolivije spremenilo v vojaško obmo-čje, ni samo zadušilo trgovine s koko, ampak tudi preprečilo vir približno polovice izvoza države, kar je sprožilo gospodarski zlom. Časnik The New York Times je poročal: »Ko je vojska avgu-sta vkorakala v Chapare in s tem delno zaprla dovod narkodo-larjev, je val šoka takoj zadel uspešni črni trg z dolarji [...], manj kakor teden dni za zasedbo Chapareja je bila vlada prisiljena uradno vrednost pesa znižati za več kakor polovico.« Nekaj mesecev kasneje se je inflacija podeseterila in tisoči ljudi so zapu-ščali državo, da bi si poiskali delo v Argentini, Braziliji, Španiji in Združenih državah Amerike.3

V teh negotovih razmerah z inflacijo 14 000 odstotkov se je Bolivija podala na zgodovinske volitve leta 1985. Na volitvah sta se pomerili dve Bolivijcem znani osebnosti – prejšnji diktator Hugo Banzer in nekdanji izvoljeni predsednik Víctor Paz Estens-soro. Izid je bil zelo tesen in končno odločitev je imel bolivijski kongres, vendar je bilo Banzerjevo moštvo prepričano, da so zmagali. Preden so rezultate razglasili, je stranka pozvala na pomoč malo znanega tridesetletnega ekonomista Jeffreyja Sachsa, da pomaga razviti protiinflacijski ekonomski načrt. Sachs je bil vzhajajoča zvezda oddelka za ekonomijo na Harvardu z več aka-demskimi nagradami in eden najmlajših rednih profesorjev. Nekaj mesecev prej je delegacija bolivijskih politikov obiskala Harvard in videla Sachsa na delu; navdušila jih je njegova bra-


196

vuroznost – povedal jim je, da lahko v enem dnevu preobrne nji-hovo inflacijsko krizo. Sachs ni imel nobenih izkušenj v razvojni ekonomiji, ampak kakor je sam priznal: »Mislil sem, da vem tako rekoč vse, kar je treba vedeti o inflaciji.«3

Na Sachsa je močno vplivalo Keynesovo delo o povezavi med hiperinflacijo in širjenjem fašizma v Nemčiji po prvi sve-tovni vojni. Mirovni sporazum, vsiljen Nemčiji, je državo pahnil v hudo gospodarsko krizo – s hiperinflacijo 3,25 milijona odstotka leta 1923 – ki se ji je nekaj let kasneje pridružila še velika gospodarska kriza. Država s 30-odstotno brezposelnostjo in splošnim besom nad globalno zaroto, kakor so jo videli, je bila plodna podlaga za nacizem.

Sachs je rad navajal Keynesovo opozorilo, da »ni bolj preta-njenega in zanesljivejšega sredstva, kako zrušiti obstoječo podla-go družbe, kakor da izpridiš valuto. Ta proces vplete vse skrite sile ekonomskih zakonov na strani uničenja.«5 Strinjal se je s Keynesom, da je sveta dolžnost ekonomistov, da za vsako ceno zatrejo sile uničenja. »Od Keynesa imam to globoko žalost in zavest o tveganju, da lahko grejo stvari popolnoma narobe,« pra-vi Sachs. »Kako neverjetno neumno je bilo od nas, da smo Nem-čijo pustili v stanju razpada.«6 Sachs je novinarjem tudi povedal, da razume Keynesov življenjski način kot slog politično angaži-ranega, po vsem svetu potujočega človeka, ki mu je za vzor.

Čeprav se je Sachs strinjal s Keynesovim prepričanjem, da ima ekonomija moč, da premaga revščino, je bil tudi produkt Reaganove Amerike, ki je bila leta 1985 sredi protiudara, ki ga je navdihnil Friedman, proti vsemu, kar je Keynes predstavljal. Smernice čikaške šole o premoči svobodnega trga so naglo postale neizpodbitna pravovernost na oddelkih za ekonomijo elitnih vzhodnih univerz, tudi Harvarda, in Sachs nikakor ni bil nedovzeten. Občudoval je Friedmanovo »vero v trg, njegovo stalno vztrajanje pri primernem monetarnem upravljanju«, ki je »veliko ustreznejše kakor zamegljeni strukturalistični ali psev-


197

dokeynesianski argumenti, ki jih v svetu v razvoju toliko sliši-mo«.7

Ti »zamegljeni« argumenti so bili tisti, ki so jih v Latinski Ameriki desetletje prej z nasiljem zatrli – namreč prepričanje, da se mora celina otresti kolonialnih lastniških struktur s tako intervencionistično politiko, kakor so zemljiška reforma, zaščita trgovine in subvencije, nacionalizacija naravnih virov in zadru-žno vodenje delovnih mest, drugače se ne bo otresla revščine. Sachs je imel za strukturne spremembe le malo časa. Zato je kljub temu, da ni vedel skoraj nič o Boliviji in njeni dolgi zgo-dovini kolonialnega izkoriščanja, zatiranja staroselskega prebi-valstva in težko doseženih pridobitev revolucije leta 1952, bil prepričan, da država razen za hiperinflacijo trpi še za »socialistič-no romantiko« – kar je enaka zabloda o razvojnem pristopu, kakršno je zgodnejša generacija v Združenih državah Amerike izšolanih ekonomistov skušala iztrebiti iz južnega stožca Latin-ske Amerike.8

Sachs se je od pravovernosti čikaške šole oddaljil s tem, da je bil prepričan, da mora politiko svobodnega trga podpirati odpis dolgov in radodarna pomoč – za mladega harvardskega ekono-mista nevidna roka ni zadoščala. To razhajanje je Sachsa na kon-cu privedlo do tega, da se je razšel s svojimi kolegi, ki so zagovar-jali lassez-faire, in se posvetil izključno pomoči. V Boliviji je njegova križana ideologija povzročila zgolj nekaj čudnih proti-slovij. Na primer, ko je v La Pazu izstopil iz letala in prvič vdih-nil andski zrak, si je samega sebe zamišljal kot zrelega Keynesa, ki prihaja rešit bolivijsko ljudstvo pred »kaosom in neredom« hiperinflacije.* Čeprav je osrednje načelo keynesianizma, da bi države v hudi gospodarski recesiji morale porabiti več denarja za spodbujanje gospodarstva, se je Sachs lotil nasprotnega pristopa

* Premagana hiperinflacija Nemčije ni rešila pred depresijo in fašizmom [naciz-mom – op. prev.], kar je protislovje, ki se ga Sachs pri svoji vztrajni rabi te analogije ni nikoli lotil.


198

in kljub krizi zagovarjal strogost vlade in zvišanje cen – isti recept, ki ga je časnik Business Week v Čilu poimenoval »Svet namerno povzročene depresije dr. Čudnoljuba«.9

Sachsov nasvet Banzerju je bil preprost: samo nenadna šok-terapija bo ozdravila bolivijsko krizo hiperinflacije. Predlagal je desetkratni dvig cen nafte, deregulacijo cele vrste cen in krčenje proračuna. V govoru v bolivijsko-ameriški trgovinski zbornici je spet napovedal, da bo hiperinflacije konec v enem dnevu, in poročal je, da »je bilo občinstvo nad to možnostjo začudeno in navdušeno«.10 Tako kakor Friedman je tudi Sachs trdno verjel, da je z nenadnim političnim pretresom »gospodarstvo mogoče preusmeriti iz slepe ulice, slepe ulice socializma ali slepe ulice množične korupcije ali slepe ulice centralnega načrtovanja v normalno tržno gospodarstvo«.11

Ko je Sachs trosil te drzne obljube, je bil izid bolivijskih volitev še v zraku. Prejšnji diktator Hugo Banzer se je obnašal, kakor da je zmagal, toda njegov tekmec Víctor Paz Estenssoro se še ni vdal. V času predvolilne kampanje je navedel le malo podrobnosti o tem, kako se namerava lotiti inflacije. Vendar je bil že trikrat bolivijski predsednik, nazadnje leta 1964, preden so ga strmoglavili z državnim udarom. Paz je bil obraz bolivijske preobrazbe z razvojnim pristopom, saj je nacionaliziral velike rudnike kositra, začel deliti zemljo staroselskim kmetom in bra-nil volilno pravico za vse Bolivijce. Tako kakor Juan Perón v Argentini je bil tudi Paz zapletena, vseprisotna stalnica na poli-tičnem prizorišču, pogosto je menjal smer, zato da je ostal na oblasti ali se vrnil. Med predvolilno kampanjo leta 1985 je kot že starejši mož izražal zavezanost svoji »nacionalistično revolu-cionarni« preteklosti in dajal nedoločne izjave o fiskalni odgo-vornosti. Ni bil socialist, vendar tudi ne neoliberalec čikaške šole – vsaj tako so bili Bolivijci prepričani.12

Ker je bila končna odločitev, kdo bo imenovan za predse-dnika, odvisna od kongresa, je bilo to obdobje zakulisnih poga-


199

janj in kupčevanj za visoke vsote med strankami, kongresom in senatom. Neki novoizvoljeni senator je na koncu odigral odlo-čilno vlogo: Gonzalo Sánchez de Lozada (v Boliviji znan kot Goni). Tako dolgo je živel v Združenih državah Amerike, da je govoril špansko z močnim ameriškim naglasom, in ko se je vrnil v Bolivijo, je postal eden najbogatejših poslovnežev. Bil je lastnik družbe Comsur, drugega največjega zasebnega rudnika v državi, ki je kmalu postal največji. Kot mladenič je študiral na Univerzi Chicago, in čeprav ni bil ekonomist, je bil pod močnim vpli-vom Friedmanovih idej in spoznal je, da imajo strahovito dono-sne posledice v rudarskem sektorju, ki je bil v Boliviji še večino-ma v rokah države. Ko je Sachs pred Banzerjevim moštvom razložil svoj načrt šokov, je bil Goni navdušen.

Podrobnosti zakulisnih pogajanj niso nikoli razkrili, toda rezultat je bil dovolj jasen: 6. avgusta 1985 je Paz zaprisegel kot predsednik Bolivije. Le štiri dni kasneje je imenoval Gonija na čelo strogo zaupne dvostrankarske skupine za nujne primere, ki je imela nalogo, da radikalno prestrukturira gospodarstvo. Izho-dišče skupine je bila Sachsova šokterapija, vendar je šla veliko dalj, kakor pa je bil predlagal. Dejansko je načrtovala razgradnjo celotnega državocentričnega gospodarskega modela, ki ga je desetletja prej vzpostavljal sam Paz. Na tej točki je bil Sachs že spet na Harvardu, vendar pravi, da »je bil vesel, ko je slišal, da je AND [Banzerjeva stranka] novemu predsedniku in njegovi vladi posredovala izvod našega stabilizacijskega načrta«.13

Pazova stranka ni imela pojma, da je njihov voditelj sklenil ta zakulisni posel. Z izjemo ministra za finance in ministra za načrtovanje, ki sta pripadala tajni skupini, ni Paz svoji novoizvo-ljeni vladi za obstoj gospodarske skupine za nujne primere niti povedal.14

Skupina se je sedemnajst dni zapored sestajala v dnevni sobi Gonijeve zasebne palače. »Tam smo se potuhnili previdno in skoraj tajno,« se je spominjal minister za načrtovanje Guil-


200

lermo Bedregal v intervjuju leta 2005 in tako prvič razkril te podrobnosti.*15 Razpravljali so o radikalni reviziji nacionalnega gospodarstva, tako obsežni, kakor je v demokraciji še nihče ni poskušal izpeljati. Predsednik Paz je bil prepričan, da je njegovo edino upanje ukrepati kar se da naglo. Tako bi zloglasno bojevi-te bolivijske sindikate in kmečke skupine ujeli nepripravljene in ne bi imeli možnosti, da organizirajo odziv – ali tako je vsaj upal. Goni se spominja, da je Paz »kar naprej ponavljal: ‘Če hočete to storiti, potem storite zdaj. Ne morem operacije izva-jati dvakrat.’«16 Vzrok za Pazov povolilni obrat ostaja še vedno skrivnost. Umrl je leta 2001 in nikoli ni razložil, ali je pristal, da uvede Banzerjevo šokterapijo v zameno za to, da ga imenuje-jo za predsednika, ali pa se je iskreno ideološko spreobrnil. Nekoliko mi je stvari razložil Edwin Corr, veleposlanik Združe-nih držav Amerike v Boliviji v tistem času. Spominja se, da se je srečal z vsemi političnimi strankami in jim jasno povedal, da bo pomoč iz ZDA pritekala, če privzamejo šokterapijo.

Po sedemnajstih dneh je Bedregal, minister za načrtova-nje, imel iz učbenika vzet osnutek programa za šokterapijo. Pozival je k odpravi subvencij za hrano, odpravi skoraj vseh omejitev cen in k 300-odstotnemu povečanju cen nafte.17 Kljub dejstvu, da bo življenje postalo veliko dražje v že tako obupno revni državi, je načrt za leto dni zamrznil državne pla-če na že tako nizki ravni. Pozival je tudi k velikemu krčenju vladne porabe, odpiranju meja za neomejen uvoz in krčenju državnih družb, kar je bila predhodnica privatizacije. Bolivija se je izognila neoliberalistični revoluciji, ki so jo v sedemdese-tih vsilili v južnem stožcu Latinske Amerike; zdaj bo nadokna-dila izgubljeni čas.

* Bolivijci dve desetletji niso vedeli, kako so njihov program šokterapije pripravili. Avgusta 2005, dvajset let po sestavi prvotnega dekreta, je bolivijska novinarka Susan Velasco Portillo intervjuvala prvotne člane ekonomske skupine za nujne primere, in več jih je posredovalo informacije o tajni operaciji. Ta pripoved temelji predvsem na teh spominih.


201

Ko so pripadniki skupine za nujne primere končali osnutek novih zakonov, jih še vedno niso bili pripravljeni pokazati izvo-ljenim predstavnikom Bolivije, kaj šele volivcem, ki za tak načrt niso nikoli glasovali. Dokončati so morali še neko nalogo. Kot skupina so se odpeljali k predstavniku Mednarodnega denarne-ga sklada v Boliviji in mu povedali, kaj nameravajo. Njegov odgovor jih je hkrati opogumil in zgrozil: »O tem sanjajo vsi funkcionarji sklada. Toda če ne bo uspelo, imam na srečo diplo-matsko imuniteto, da lahko sedem na letalo in pobegnem.«18

Bolivijci, ki so načrt predlagali, niso imeli takega zasilnega izhoda, in več jih je bilo v hudem strahu, kako se bo javnost odzvala. »Pobili nas bodo,« je napovedal Fernando Prado, naj-mlajši član skupine. Bedregal, glavni avtor načrta, jih je skušal opogumiti, tako da je skupino primerjal z vojaškimi piloti, ki napadajo sovražnika. »Biti moramo podobni pilotu nad Hiroši-mo. Ko je odvrgel atomsko bombo, ni vedel, kaj dela, toda ko je videl dim, je rekel: ‘Opla, žal mi je!’ In točno to moramo naredi-ti tudi mi, uvesti ukrepe in nato reči: Opla, žal nam je!«19

Ideja, da mora sprememba politike biti podobna izvedbi presenetljivega vojaškega napada, se pri šokterapevtih stalno ponavlja. V vojaški doktrini ZDA Šok in strahospoštovanje: Dose-ganje nagle prevlade, ki je bila objavljena leta 1996 in je postala podlaga za invazijo v Iraku leta 2003, avtorji navajajo, da napa-dajoča vojska mora »prevzeti nadzor nad okoljem in paralizirati ali tako preobremeniti nasprotnikove zaznave in razumevanje dogodkov, da sovražnik ni sposoben upora«.20 Gospodarski šok deluje v skladu s podobno teorijo: postavko, da ljudje lahko raz-vijejo odziv na postopne spremembe – okrnjen program zdrav-stva tu, trgovski sporazum tam – toda če iz iste smeri pride ducat sprememb naenkrat, zavlada občutek nesmiselnosti, in prebival-stvo otopi.

Bolivijski načrtovalci so upali, da bodo dosegli tak občutek brezupnosti, zato so zahtevali, da vse radikalne ukrepe uvedejo


202

hkrati in vse v prvih sto dneh nove vlade. Namesto da bi vsak segment načrta predstavili kot nov zakon (nov davčni zakon, nov zakon o cenah in tako naprej), je Pazova skupina vztrajala, da poveže celotno revolucijo v en sam izvršni odlok, D.S. 21060. Vseboval je 220 posameznih zakonov in zajemal vse vidike gospodarskega življenja v državi, tako da je bil po obsegu in dalj-nosežnosti enakovreden »opeki«, zajetnemu načrtu, ki so ga med pripravami na Pinochetov udar pripravili čikaški fantje. Po mne-nju avtorjev je bilo treba celotni program ali sprejeti ali zavrniti; ni se ga dalo dopolnjevati. To je bil ekonomski ustreznik doktri-ne »šoka in strahospoštovanja«.

Ko je bil dokument sestavljen, je skupina naredila pet kopij: eno za Paza, eno za Gonija in eno za finančnega ministra. Naslovnika preostalih dveh kopij kažeta, kako prepričani so bili Paz in njegova skupina, da bodo mnogi Bolivijci načrt razumeli kot vojno dejanje: ena kopija je bila za poveljnika vojske in ena za poveljnika policije. Pazova vlada pa je bila še vedno v temi. Še naprej so bili pod zmotnim vtisom, da delajo za istega moža, ki je pred mnogimi leti nacionaliziral rudnike in razdelil zemljo.

Tri tedne potem ko je Paz zaprisegel kot predsednik, je končno sklical svojo vlado in jo seznanil s presenečenjem, ki ga je pripravljal. Ukazal je, da so zaprli vrata v vladne prostore, in »sekretarjem je naročil, naj zadržijo vse telefonske klice mini-strom«. Bedregal je onemelim poslušalcem prebral vseh šestdeset strani. Priznal je, da je bil tako živčen, da je »samo nekaj minut kasneje začel celo krvaveti iz nosu«. Paz je obvestil člane svoje vlade, da odlok ni odprt za razpravo; v še enem zakulisnem dogovoru si je že zagotovil podporo Banzerjeve desničarske opo-zicijske stranke. Če se ne strinjajo, jim je dejal, lahko odstopijo.

»Jaz se ne strinjam,« je razglasil minister za industrijo.»Prosim, odidi,« mu je odvrnil Paz. Minister je ostal. Ker je

inflacija še vedno divjala in ker so obstajali močni namigi, da bo pristop šokterapije nagradila znatna finančna pomoč iz Washing-


203

tona, si ni nihče upal oditi. Dva dneva kasneje je Paz v predse-dniškem nagovoru na televiziji z naslovom »Bolivija umira« med nič hudega sluteče poslušalce izpustil bolivijsko »opeko«.

Sachs je imel prav, ko je napovedal, da bo zvišanje cen usta-vilo hiperinflacijo. V dveh letih je padla na 10 odstotkov, kar je po vseh merilih izredno.21 Širša dediščina bolivijske neoliberali-stične revolucije pa je veliko spornejša. Vsi ekonomisti se stri-njajo, da je nagla inflacija zelo škodljiva, nevzdržna in da jo je treba obrzdati – ta proces pa je v času prilagajanja zelo boleč. Razprava poteka o tem, kako je mogoče doseči prepričljiv pro-gram, pa tudi kdo je v vsaki dani družbi prisiljen nositi glavno breme bolečine. Ricardo Grinspun, profesor ekonomije na Uni-verzi York, specialist za Latinsko Ameriko, razlaga, da pristop v keynesianskem slogu ali v tradiciji razvojnega pristopa skuša pri-dobiti podporo in breme razdeliti »s procesom pogajanj med glavnimi udeleženci – vlado, delojemalci, kmeti, sindikati in tako naprej. Na ta način stranke pridejo do sporazuma o dohod-kovni politiki, torej plačah in cenah, medtem ko stabilizacijske ukrepe uvajajo.« Zelo nasproten pa je »pravoverni pristop, ki s šokterapijo prenese vso socialno ceno na reveže«. In točno to se je zgodilo v Boliviji, mi je povedal.

Tako kakor je Friedman obljubljal v Čilu, naj bi svobodnej-ša trgovina ustvarjala delovna mesta za na novo brezposelne. Pa jih ni, in stopnja brezposelnosti je narastla z 20 odstotkov v času volitev na 25 do 30 odstotkov dve leti kasneje.22 Samo državne rudniške korporacije – tiste, ki jih je Paz v petdesetih letih naci-onaliziral – so skrčile število zaposlenih z osemindvajset tisoč na zgolj šest tisoč.23

Minimalna plača ni nikoli povečala svoje vrednosti, in po dveh letih programa so realne plače padle za 40 odstotkov; na neki točki celo za 70 odstotkov.24 Leta 1985, v letu šokterapije, je bil povprečni dohodek na prebivalca v Boliviji 845 dolarjev; dve leti kasneje je padel na 789 dolarjev. To je ukrep, ki so ga uvedli


204

Sachs in vlada, in čeprav nam posreduje, da ni bilo napredka, pa niti približno ne zajame poslabšanja vsakodnevnega življenja za mnoge Bolivijce. Povprečni dohodek dobimo tako, da seštejemo celotni dohodek države in ga delimo s številom prebivalcev v njej; zabriše dejstvo, da je šokterapija v Boliviji imela enake učin-ke kakor v preostali regiji: majhna elita je obogatela, medtem ko so veliki deli nekdanjega delavskega razreda iz gospodarstva pov-sem izpadli in postali odvečni ljudje. Leta 1987 so bolivijski kmeti, znani kot campesinos, povprečno zaslužili samo 140 dolar-jev na leto, manj kakor petino »povprečnega dohodka«.25 To je problem merjenja povprečja: učinkovito zabriše oster razkol.

Neki voditelj sindikata kmetov je razložil, da »vladna stati-stika ne odraža naraščajočega števila družin, ki so prisiljene žive-ti v šotorih; tisočev podhranjenih otrok, ki dobijo le kos kruha in čaj na dan; stotin kmetov, ki so prišli v prestolnico iskat delo in na koncu beračijo po ulicah«.26 To je bila skrita zgodba boli-vijske šokterapije: stotine tisočev delovnih mest s pokojnino so odpravili, nadomestila pa so jih negotova delovna mesta brez vsake zaščite. Med letoma 1983 in 1988 je število Bolivijcev, upravičenih do socialne varnosti, upadlo za 61 odstotkov.27

Sachs, ki se je kot svetovalec vrnil v Bolivijo sredi tranzicije, je nasprotoval dvigovanju plač, da bi dohajale rast cen hrane in bencina, in je namesto tega zagovarjal poseben sklad za pomoč najhuje prizadetim – obliž na zevajočo rano. V Bolivijo se je vrnil na prošnjo predsednika Paza in je delal neposredno zanj. Spominjajo se ga kot nepopustljive osebnosti. Po pričevanju Gonija (ki je kasneje postal predsednik Bolivije) je Sachs poma-gal učvrstiti odločenost politikov, ko je začel naraščati pritisk javnosti proti človeški ceni šokterapije. »Med svojimi obiski je [Sachs] dejal: ‘Glejte, vse to gradualistično nakladanje pač ne deluje. Ko stvari res uidejo izpod nadzora, jih morate ustaviti, tako kakor zdravilo. Narediti morate nekaj radikalnih korakov, drugače bo vaš pacient umrl.’«28


205

Neposredna posledica te odločitve je bila, da so veliko brez-upno revnih Bolivijcev prisilili, da so začeli gojiti koko, ker so zanjo dobili približno desetkrat toliko kakor za druge pridelke (kar je precej ironično, glede na to, da je prvotno gospodarsko krizo sprožilo obleganje pridelovalcev koke, ki so ga financirale ZDA).29 Leta 1989 je po ocenah vsak deseti delavec prihajal na delo v nekem vidiku industrije koke ali kokaina.30 Med temi delavci je bila tudi družina Eva Moralesa, prihodnjega predse-dnika Bolivije in nekdanjega voditelja bojevitega sindikata goji-teljev koke.

Industrija koke je igrala pomembno vlogo pri oživljanju bolivijskega gospodarstva in premagovanju inflacije (dejstvo, ki ga zdaj priznavajo zgodovinarji, Sachs pa ga nikoli ne omenja v razlagah, kako so njegove reforme premagale inflacijo).31 Le dve leti po »atomski bombi« je nelegalni izvoz drog ustvaril več pri-hodka za Bolivijo kakor ves njen legalni izvoz skupaj, in ocenju-jejo, da se je okoli 350 000 ljudi preživljalo z nekim vidikom trgovine z mamili. Neki tuji bančnik je dejal: »Zaenkrat bolivij-sko gospodarstvo stoji na kokainu.«32

Takoj po šokterapiji je le malo ljudi zunaj Bolivije govorilo o tako celovitih posledicah. Pripovedovali so veliko preprostejšo zgodbo: o drznem, deškem profesorju s Harvarda, ki je tako rekoč lastnoročno »rešil od inflacije uničeno bolivijsko gospo-darstvo,« kakor je poročal časnik Boston Magazine.33 Zmaga nad inflacijo, ki jo je Sachs pomagal doseči, je zadoščala, da se je Bolivija spremenila v neverjetno zgodbo o uspehu s svobodnim trgom, »najimenitnejšo v modernih časih,« kakor jo je opisal časnik The Economist.34 »Bolivijski čudež« je Sachsu v trenutku prinesel položaj zvezdnika v vplivnih finančnih krogih in vodil-nega strokovnjaka za gospodarstva v krizi, tako da so ga v priho-dnjih letih poslali v Argentino, Peru, Brazilijo, Ekvador in Vene-zuelo.


206

Hvala, ki se je zgrinjala na Sachsa, ni bila le na račun tega, da je v revni državi premagal inflacijo. Šlo je za to, da je dosegel nekaj, za kar so mnogi trdili, da je nemogoče: pomagal je izvesti radikalno neoliberalistično preobrazbo v mejah demokracije in brez vojne, veliko obsežnejšo spremembo, kakor pa sta jo skuša-la doseči Margaret Thatcher in Ronald Reagan. Sachs se je pol-no zavedal zgodovinskega pomena tega, kar je dosegel. »Bolivija je bila sprva po mojem mnenju kombinacija demokratičnih reform, združenih z gospodarsko institucionalno spremembo,« je dejal leta kasneje. »In Bolivija je veliko bolj kakor Čile poka-zala, da je mogoče združiti politično liberalizacijo in demokraci-jo z gospodarsko liberalizacijo. To je izredno pomemben nauk, da obe delujeta vzporedno in druga drugo podkrepljujeta.«35

Primerjava s Čilom ni bila naključna. Po zaslugi Sachsa – »evangelista demokratičnega kapitalizma,« kakor ga je imenoval časnik The New York Times – se je šokterapija končno otresla zadaha diktature in taborišč smrti, ki se je je držal vse od Fried-manovega usodnega potovanja v Santiago de Chile desetletje prej.36 Sachs je v nasprotju s tem, kar so trdili kritiki, dokazal, da lahko križarski pohod svobodnega trga ne le preživi, ampak zaja-še demokratični val, ki je zdaj zajel svet. In Sachs je bil s svojo hvalo za Keynesa in s svojo nezadržno idealistično zavzetostjo, da izboljša usodo sveta v razvoju, pravi mož za vodenje križar-skega pohoda v to prijaznejšo, miroljubnejšo dobo.

Bolivijska levica je Pazov odlok imenovala pinochetismo económico – ekonomski pinochetizem.37 V očeh poslovne sku-pnosti v Boliviji in zunaj nje je v tem bilo bistvo vsega: Bolivija je uvedla šokterapijo v Pinochetovem slogu, a brez Pinocheta – in to nič manj kakor pod levosredinsko vlado. Neki bolivijski bančnik je občudujoče dejal: »To, kar je Pinochet počel z bajo-netom, je Paz počel znotraj demokratičnega sistema.«38

Zgodbo o bolivijskem čudežu so pripovedovali vedno zno-va, v člankih v časopisih in revijah, v portretih Sachsa, v Sachso-


207

vi lastni uspešnici in v dokumentarnih filmih, kakršna je bila tridelna serija televizijske mreže PBS z naslovom »Obvladovanje višin: Bitka za svetovno gospodarstvo«. A tu gre za velik pro-blem: zgodba ni resnična. Bolivija je pokazala, da je šokterapijo mogoče uvesti v državi, ki je pravkar imela volitve, vendar ni pokazala, da jo je mogoče uvesti demokratično ali brez represije – dejansko je še enkrat dokazala, da še vedno drži ravno naspro-tno.

Prvič je tu bil očitni problem, da predsednik Paz od bolivij-skih volivcev ni dobil mandata, da popolnoma spremeni gospo-darsko strukturo države. Kandidiral je z nacionalističnim pro-gramom, ki ga je v zakulisni kupčiji v trenutku opustil. Nekaj let kasneje je vplivni ekonomist svobodnega trga John William-son skoval izraz za to, kar je Paz storil: to je imenoval vudujevska politika; večina ljudi to preprosto imenuje laganje.39 To nikakor ni bil edini problem te demokratične zgodbe.

Pričakovati je bilo mogoče, da bo veliko volivcev, ki so volili Paza, besnih, in čim so objavili odlok, so se desetine tisočev ljudi podale na ulice, da bi skušale preprečiti načrt, ki je pomenil odpuščanje in povečevanje lakote. Glavna opozicija je izhajala iz glavne državne sindikalne zveze, ki je razglasila splošno stavko, tako da je ustavila industrijo. Ob Pazovem odzivu je bilo ravna-nje Margaret Thatcher z rudarji blago. Takoj je razglasil »obse-dno stanje«, in vojaški tanki so se valili po ulicah prestolnice, v kateri so razglasili strogo policijsko uro. Za potovanje skozi lastno državo so bolivijski državljani zdaj potrebovali posebni potni list. Posebne policijske enote so zasedle sindikalne dvora-ne, univerzo in radijsko postajo, pa tudi več tovarn. Politična zborovanja in pohodi so bili prepovedani in za zborovanja je bilo potrebno državno dovoljenje.40 Opozicijsko politko so dejansko prepovedali – prav tako kakor med Banzerjevo diktaturo.

Da bi policija počistila ulice, je aretirala 1500 demonstran-tov, množice razgnala s solzilcem in streljala na stavkajoče, za


208

katere so trdili, da so napadli njihove častnike.41 Paz je uvedel še nadaljnje ukrepe, s katerimi je zagotovil, da so se protesti za vedno končali. Ko so voditelji zveze sindikatov gladovno stavka-li, je ukazal policiji in vojski, da obkolita dvesto najvišjih sindi-kalnih voditeljev, jih naložita v letalo in odpeljeta v oddaljene zapore v Amazoniji.42 Agencija Reuters je poročala, da je med zaprtimi bilo »vodstvo bolivijske zveze sindikatov in drugi visoki sindikalni funkcionarji«, odpeljali pa so jih »v osamljene vasi v povodju Amazonke v severni Boliviji, kjer so jim omejili giba-nje«.43 To je bila množična ugrabitev, vključno z zahtevo po odkupnini: zapornike bodo izpustili samo, če sindikati prekliče-jo proteste, na kar so na koncu pristali. Filemon Escobar je bil rudar in v tistih letih delavski aktivist na ulici. V nedavnem tele-fonskem intervjuju iz Bolivije se je spominjal, da so »sindikalne voditelje pobrali z ulic in jih odpeljali v džunglo, kjer bi jih žive požrle žuželke. Ko so jih izpustili, je novi gospodarski načrt že stopil v veljavo.« Po njegovem »vlada ni odpeljala ljudi v džun-glo, da bi jih mučila ali ubila, ampak zato, da je lahko nadaljeva-la svoj ekonomski načrt«.

Ta neverjetni način obleganja je trajal tri mesece, in ker so načrt izvedli v sto dneh, je to pomenilo, da je država v odločil-nem obdobju šokterapije bila pod ključem. Leto dni kasneje, ko je Pazova vlada nadaljevala množično odpuščanje v rudnikih kositra, so se sindikati spet podali na ulice, in isto zaporedje dra-matičnih dogodkov se je ponovilo: razglasili so obsedno stanje, in dve letali bolivijskih zračnih sil sta odpeljali dvesto najvišjih sindikalnih voditeljev v taborišča v bolivijski tropski ravnini. Tokrat sta bila med ugrabljenimi voditelji tudi dva nekdanja laburistična ministra in nekdanji senator – kar spominja na Pinochetov »zapor za VIP-ovce« v južnem Čilu, kamor so zaprli Orlanda Letelierja. Voditelje so imeli zaprte v taboriščih dva tedna in pol, dokler niso sindikati spet pristali na to, da svoje proteste in gladovno stavko prekličejo.44


209

To je bila neke vrste »lahka« hunta. Da bi režim mogel uve-sti ekonomsko šokterapijo, so določeni ljudje morali izginiti – četudi samo začasno. Čeprav so bila izginotja vsekakor manj brutalna kakor v sedemdesetih letih, pa so služila istemu name-nu. Zapiranje bolivijskih sindikalistov, tako da se niso mogli upirati reformam, je odprlo pot za ekonomsko izbrisanje celih sektorjev delavcev; kmalu so izgubili delo in končali v barakar-skih naseljih in slumih okoli La Paza.

Sachs je odšel v Bolivijo s Keynesovim opozorilom o gospo-darskem zlomu, ki goji fašizem, vendar je nato predpisal tako boleče ukrepe, da so za njihovo uveljavljanje potrebovali kvazifa-šistične metode.

Represivne ukrepe Pazove vlade je mednarodni tisk v tistem času spremljal, a le kot novico dneva ali dveh o generičnih nemi-rih v Latinski Ameriki. Ko je nastopil čas za pripovedovanje zgodbe o zmagoslavju »reform svobodnega trga« v Boliviji, pa dogodki niso prišli med novice (prav tako tudi sožitje Pinoche-tovega nasilja in »gospodarskega čudeža« v Čilu zelo pogosto izpuščajo). Jeffrey Sachs seveda ni bil tisti, ki je poklical posebne enote policije ali razglasil izredne razmere, vendar v svoji knjigi Konec revščine posveti bolivijski zmagi nad inflacijo celo poglav-je, in medtem ko si z veseljem pripisuje zasluge za svoj delež pri njej, nikjer ne omeni represije, ki je bila potrebna, da so načrt izvedli. Še najbliže temu pride s posredno omembo »napetih tre-nutkov v prvih mesecih stabilizacijskega programa«.45

V drugih pripovedih je izbrisano celo to priznanje. Goni je šel tako daleč, da je zatrdil, da so »stabilizacijo dosegli v demo-kraciji, ne da bi prekršili svoboščine ljudi, in omogočili so jim, da so izrazili svoje mnenje«.46 Manj idealizirana ocena izhaja od ministra v Pazovi vladi, ki je dejal, da so »se obnašali kakor avto-ritarni prasci«.47

To neskladje je morda najbolj trajna dediščina bolivijskega eksperimenta s šokterapijo. Bolivija je pokazala, da morajo vsi-


210

ljevanje šokterapije še vedno spremljati šokantni napadi na neprimerne družbene skupine in demokratične institucije. Poka-zala je tudi, da lahko korporativistična križarska vojna napredu-je s tako odkrito avtoritarnimi sredstvi, in vendar ji ploskajo kot demokratični, saj so imeli volitve, ne glede na to, kako popolno-ma so potem zatrli državljanske svoboščine ali kako so povsem demokratične želje ignorirali. (To je bil nauk, ki se je v priho-dnjih letih med drugimi voditelji izkazal kot posebno priročen za ruskega predsednika Borisa Jelcina.) Tako je Bolivija predsta-vljala načrt za novo, užitnejšo vrsto avtoritarnega režima, za civilni državni udar, ki so ga izvedli politiki in ekonomisti v poslovnih oblekah in ne vojaki v uniformah – in vse je potekalo v uradnem okviru demokratičnega režima.


211

8. poglavje

KRIzA Deluje

predsTaviTev šokTerapije

Torej, kaj je smisel tega, da mi uničijo glavo in izbrišejo spomin, ki je moj kapital, in me spravijo ob službo? Zdravilo je bilo odlično, a izgubili smo pacienta.– Ernest Hemingway o svoji terapiji z elektrošoki, malo preden je naredil samomor, 19611

Za Jeffreyja Sachsa je bil nauk njegove prve mednarodne pustolovščine, da je hiperinflacijo res mogoče ustaviti s pravimi strogimi in drastičnimi ukrepi. V Bolivijo se je odpravil, da pre-maga inflacijo, in uspelo mu je. Zadeva zaključena.

John Williamson, eden najvplivnejših desničarskih ekono-mistov v Washingtonu in ključni svetovalec za Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, je Sachsov eksperiment skrb-no spremljal in v Boliviji videl nekaj veliko pomembnejšega. Program šokterapije je opisal kot »veliki pok« – prelomnico v kampanji, da doktrino čikaške šole prenesejo na ves svet.2 Vzrok za to ni imel nič opraviti z ekonomijo in vse s taktiko.

Morda to ni bil njegov namen, vendar je Sachs na zelo spek-takularen način dokazal, da je Friedmanova teorija o krizi abso-


212

lutno pravilna. Bolivijska hiperinflacija je bila izgovor, ki ga je potreboval, da je vsilil program, ki bi bil v normalnih razmerah politično nemogoč. Bolivija je bila država z močnim, bojevitim delavskim gibanjem in vplivno levičarsko tradicijo, zadnja postojanka Cheja Guevare. In vendar so jo prisilili, da je uvedla drakonsko šokterapijo v imenu stabilizacije valute, ki je ušla izpod nadzora.

Do sredine osemdesetih let je več ekonomistov ugotovilo, da prava hiperinflacijska kriza posnema učinke vojne: širi strah in zmedo, ustvarja begunce in povzroča izgubo veliko življenj.3 Povsem jasno je bilo, da je v Boliviji hiperinflacija odigrala ena-ko vlogo kakor Pinochetova »vojna« v Čilu in falklandska vojna za Margaret Thatcher – ustvarila je kontekst za izredne ukrepe, izjemno stanje, v katerem je bilo pravila demokracije mogoče odpraviti, nadzor nad gospodarstvom pa začasno izročiti skupini strokovnjakov v Gonijevi dnevni sobi. Za zakrknjene ideologe čikaške šole, kakršen je bil Williamson, je to pomenilo, da hipe-rinflacija ni problem, ki ga je treba rešiti, kakor je bil prepričan Sachs, ampak zlata jama, ki jo je treba izkoristiti.

V osemdesetih letih takih priložnosti ni manjkalo. Dejan-sko je velik del sveta v razvoju, a še posebno Latinska Amerika, ravno takrat drvel v spiralo hiperinflacije. Kriza je bila posledica dveh glavnih dejavnikov, ki sta oba imela korenine v finančnih institucijah v Washingtonu. Prvi je bil njihovo vztrajanje, da nezakonite dolgove, ki so se nakopičili pod diktaturami, prevza-mejo nove demokracije. Drugi je bila odločitev centralne banke Združenih držav Amerike, ki jo je navdihnil Friedman, naj dopustijo, da obrestne mere poletijo navzgor, kar je čez noč stra-hovito povečalo obseg teh dolgov.


213

Podajanje odvratnih dolgov

Argentina je bila učbeniški primer. Leta 1983, ko je po falk-landski vojni hunta padla, so Argentinci za novega predsednika izvolili Raúla Alfonsína. Novoosvobojena država je bila pripra-vljena, da jo raznese, ker so ji podtaknili tako imenovano social-no bombo. Kot del tega, kar je odhajajoča hunta imenovala »dostojen prehod« v demokracijo, je Washington vztrajal, da nova vlada pristane na to, da odplača dolgove, ki so jih nakopi-čili generali. Med vladavino hunte je zunanji dolg Argentine narastel s 7,9 milijarde dolarjev leto dni pred udarom na 45 milijard dolarjev v času predaje oblasti – dolgov Mednarodne-mu denarnemu skladu, Svetovni banki, Izvozno-uvozni banki ZDA (U.S. Export-Import Bank) in zasebnim bankam s sede-žem v Združenih državah Amerike. Zelo podobno je bilo po vsej regiji. V Urugvaju je hunta prevzela dolg pol milijarde dolarjev, ko je prišla na oblast, in ga razširila na 5 milijard dolarjev, kar je za državo s samo 3 milijoni prebivalcev velikanski dolg. V Brazi-liji, najbolj dramatičnem primeru, so generali, ko so leta 1964 prišli na oblast z obljubami o finančnem redu, uspeli dolg pove-čati s 3 milijard dolarjev na 103 milijarde leta 1985.4

V času prehoda v demokracijo so navajali prepričljive argu-mente, moralne in pravne, kako so ti dolgovi »odvratni« in kako na novo osvobojenih ljudi ne bi smeli siliti, da odplačajo račune svojih zatiralcev in mučiteljev. Razlaga je bila posebno prepričlji-va za južni stožec Latinske Amerike, kjer je večina tujih posojil v času diktature šla naravnost v vojsko in policijo, da so poplačali puške, vodne topove in najnovejša mučilna taborišča. V Čilu so se na primer potrojila posojila za vojaško porabo, tako da se je čilska vojska povečala s 47 tisoč mož leta 1973 na 85 tisoč leta 1980. Svetovna banka ocenjuje, da je v Argentini okoli 10 mili-jard dolarjev denarja, ki so si ga sposodili generali, šlo za vojaške nabave.5


214

Velik del tega, česar niso porabili za vojsko, je preprosto izginilo. Vladavino hunte je prežemala kultura korupcije – kar je bežen vtis razvratne prihodnosti, ki bo prišla, ko se bo ta ista svobodna gospodarska politika razširila v Rusijo, na Kitajsko in v »območje svobodnega goljufanja« v Iraku (da si sposodimo besedno zvezo nekdanjega svetovalca ZDA).6 V skladu s poroči-lom senata ZDA za leto 2005 je Pinochet vzdrževal zamotano omrežje vsaj 125 tajnih bančnih računov v tujini, ki so se glasili na imena različnih družinskih članov in kombinacije njegovih imen. Na računih, med katerimi so bili najzloglasnejši v banki Riggs Bank s sedežem v Washingtonu, je po ocenah skrival 27 milijonov dolarjev.7

V Argentini so hunto obtožili, da je bila še bolj pridobitno naravnana. Leta 1984 je bil José Martínez de Hoz, tvorec eko-nomskega programa, aretiran zaradi obtožbe goljufije v zvezi z veliko državno subvencijo eni od družb, ki ji je nekoč predsedo-val (primer so kasneje ovrgli).8 Svetovna banka je medtem izsle-dila, kaj se je zgodilo s 35 milijardami dolarjev tujih posojil, ki si jih je hunta sposodila, in ugotovila, da so 19 milijard dolarjev – 46 odstotkov celote – prenesli v tujino. Švicarski uradniki so potrdili, da je velik del končal na numeriranih računih.9 Cen-tralna banka ZDA navaja, da se je samo leta 1980 dolg Argenti-ne razširil na 9 milijard dolarjev; v istem letu se je denar, ki so ga argentinski državljani deponirali v tujini, povečal za 6,7 milijar-de dolarjev.10 Larry Sjaastad, slavni profesor na Univerzi Chica-go, ki je osebno poučeval veliko argentinskih čikaških fantov, je te manjkajoče milijarde (ukradene pred nosom njegovih študen-tov) imenoval »največja goljufija dvajsetega stoletja«.*11

Huntini poneverjevalci so v te zločine zapletli celo svoje žrtve. V mučilnem centru ESMA v Buenos Airesu so ujetnike z znanjem tujih jezikov ali univerzitetno izobrazbo zvlekli iz celic,

* Takrat je to morda res bila, a stoletja še ni bilo konec – ruski eksperiment čikaške šole je šele prihajal.


215

da so zanje opravljali uradniška dela. Med preživelimi je bila Graciela Daleo, ki so ji naložili, naj natipka dokument z navodi-li častnikom v davčnih oazah na offshore območjih za denar, ki so ga poneverili.12

Preostanek nacionalnega denarja so večinoma porabili za odplačilo obresti, pa tudi za sumljive državne podpore zasebnim podjetjem. Leta 1982, preden se je argentinska diktatura sesula, je hunta naredila še zadnjo uslugo korporativnemu sektorju. Domingo Cavallo, predsednik argentinske centralne banke, je razglasil, da bo država prevzela dolgove velikih multinacionalk in domačih podjetij, ki so se tako kakor čilske piranje zadolžile do roba stečaja. Ta lepi dogovor je pomenil, da so te družbe še naprej imele svoje premoženje in dobiček, javnost pa je morala odplačati od 15 do 20 milijard dolarjev njihovih dolgov; med družbami, ki so bile deležne te radodarnosti, so bile: Ford Motor Argentina, Chase Manhattan, Citibank, IBM in Mercedes-Benz.13

Tisti, ki so zagovarjali neodplačevanje teh protizakonito nakopičenih dolgov, so trdili, da so voditelji vedeli ali bi morali vedeti, da so denar porabili za represijo in korupcijo. Primer se je okrepil v zadnjem času, ko je State Department umaknil oznako zaupnosti s prepisa sestanka 7. oktobra 1976, ko sta se srečala Henry Kissinger, državni sekretar Združenih držav Ame-rike, in argentinski zunanji minister pod vojaško diktaturo, admiral César Augusto Guzzetti. Potem ko sta razpravljala o ogorčenju skupin za človekove pravice po državnem udaru, je Kissinger dejal: »Glejte, naše temeljno stališče je, da želimo, da vam uspe. Imam staromoden pogled, da je prijatelje treba pod-pirati. […] Čim hitreje vam uspe, tem boljše.« Kissinger je nato prešel na temo posojil in Guzzettija spodbudil, naj zaprosi za toliko zunanje pomoči, kolikor le more, preden argentinski »problem človekovih pravic« administraciji Združenih držav Amerike zveže roke. »V banki sta dve posojili,« je dejal Kissinger


216

in imel v mislih Ameriško razvojno banko. »Nimamo namena glasovati proti njima.« Ministra je tudi poučil: »Nadaljujte z vlo-gami na Izvozno-uvozno banko. Želimo, da ekonomski pro-gram uspe, in storili bomo, kar moremo, da vam pomagamo.«14

Prepis dokazuje, da je vlada ZDA odobrila posojila hunti in da je vedela, da jih bodo porabili sredi kampanje terorja. V zgo-dnjih osemdesetih letih je Washington ravno za ta odvratna posojila vztrajal, da jih argentinska nova demokratična vlada mora odplačati.

Dolžniški šok

Dolgovi bi bili že sami po sebi velikansko breme za nove demokracije, toda to breme je postalo še veliko težje. V novicah so poročali o novi vrsti šoka: o Volckerjevem šoku. Ekonomisti so s tem izrazom opisovali učinek odločitve, ki jo je sprejel pred-sednik centralne banke ZDA Paul Volcker, ko je dramatično, za 21 odstotkov povečal stopnje obrestnih mer v Združenih drža-vah; vrh so dosegle leta 1981 in vztrajale vse do sredine osemde-setih.15 V ZDA je zvišanje obrestnih mer privedlo do vala steča-jev, in leta 1983 se je število ljudi, ki so zamujali s plačilom svojih hipotek, potrojilo.16

Najhuje pa so to občutili zunaj Združenih držav Amerike. V državah v razvoju, ki so imele hude dolgove, je Volckerjev šok – znan tudi kot »dolžniški šok« ali »dolžniška kriza« – deloval kakor velikanska taserjeva puška, ki bi streljala iz Washingtona in svet v razvoju spravila v krč. Vedno višje obrestne mere so pomenile višje odplačilo tujih dolgov, in večja odplačila je bilo pogosto mogoče odplačati samo z najemanjem novih posojil. Začela se je dolžniška spirala. V Argentini je že tako velikanski dolg 45 milijard dolarjev, ki ga je predala hunta, naglo naraščal, dokler ni leta 1989 dosegel 65 milijard dolarjev, take razmere pa so se ponavljale v revnih državah povsod po svetu.17 Po Volcker-


217

jevem šoku je podivjal dolg Brazilije in se v šestih letih s 50 mili-jard dolarjev podvojil na 100 milijard. Mnoge afriške države, ki so si v sedemdesetih letih veliko izposojale, so se znašle v podob-ni stiski: dolg Nigerije je v istem kratkem obdobju z 9 milijard dolarjev narastel na 29 milijard.18

Vendar to niso bili edini gospodarski šoki, ki so svet v razvo-ju uničevali v osemdesetih letih. »Dolžniški šok« nastopi vedno, kadar cena neke izvozne dobrine, kakršna sta kava ali kositer, pade za 10 odstotkov ali več. Mednarodni denarni sklad navaja, da so države v razvoju med letoma 1981 in 1983 doživele 25 takih šokov; med letoma 1984 in 1987, na višku dolžniške kri-ze, pa so doživele 140 takih šokov, ki so jih potiskali v vedno globljo zadolženost.19 Bolivijo je tak šok zadel leta 1986, leto dni po tem, ko je pogoltnila grenko zdravilo Jeffreyja Sachsa in se podredila kapitalistični preobrazbi. Cena kositra, glavne izvo-zne dobrine Bolivije poleg kakava, je padla za 55 odstotkov, kar je uničilo gospodarstvo brez njegove krivde. (To je točno tista vrsta odvisnosti od surovin, ki jo je ekonomija razvojnega pri-stopa v petdesetih in šestdesetih letih skušala preseči – in to ide-jo je severni ekonomski establišment odpravil kot »zameglje-no«.)

Tu začne Friedmanova teorija krize spodbujati sama sebe. Čim bolj je globalno gospodarstvo sledilo njegovim receptom z drsečimi obrestnimi merami, dereguliranimi cenami in izvozno usmerjenim gospodarstvom, tem bolj h krizam nagnjen je sis-tem postajal in je ustvarjal vedno več točno takih zlomov, ki jih je Friedman obravnaval kot edine razmere, v katerih bodo vlade upoštevale več njegovih radikalnih nasvetov.

Na tak način je kriza vgrajena v model čikaške šole. Kadar neomejene vsote denarja lahko svobodno potujejo po svetu z veliko hitrostjo, špekulanti pa lahko stavijo na vrednost vsega, od kakava do valut, je rezultat velikanska nestabilnost. In ker politika svobodne trgovine revne države spodbuja, da so še


218

naprej odvisne od izvoza surovin, kakor so kava, baker, nafta ali žito, so še posebno ranljive za to, da se ujamejo v začarani krog stalne krize. Nenaden padec cen kave pahne cela gospodarstva v depresijo, ta pa nato poglabljajo valutni špekulanti, ki se na poslabšanje finančnega stanja v državi odzovejo s stavami proti njeni valuti, kar povzroči, da njena vrednost silno pade. Če dodamo še naraščajoče obrestne mere in čez noč napihnjeni balon nacionalnega dolga, dobimo recept za potencialni gospo-darski kaos.

Privrženci čikaške šole običajno prikazujejo obdobje od sre-dine osemdesetih let naprej kot gladek in zmagoslaven pohod njihove ideologije; v istem času so se države pridruževale demo-kratičnemu valu in so imele kolektivno vizijo, da svobodni naro-di in svobodni trg grejo z roko v roki. Vizija je bila vedno fiktiv-na. To, kar se je dejansko zgodilo, je bilo: ravno ko so državljani končno pridobili svobodo, ki so jim jo tako dolgo odrekali, in so ušli šoku mučilnih celic pod diktatorji, kakršna sta bila Ferdi-nand Marcos na Filipinih in Juan María Bordaberry v Urugvaju, jih je udaril pravi vihar finančnih šokov – dolžniški šoki, cenov-ni šoki in valutni šoki – ki ga je ustvarilo vedno bolj nestabilno, deregulirano globalno gospodarstvo.

Izkušnja Argentine, kako je bila dolžniška kriza sestavljena iz teh drugih šokov, je žal tipična. Raúl Alfonsín je prevzel polo-žaj leta 1983, sredi Volckerjevega šoka, ki je novo vlado od prve-ga dne postavil v krizno stanje. Leta 1985 je bila inflacija tako huda, da je bil predsednik prisiljen uvesti povsem novo valuto, avstral, z upanjem, da mu bo nov začetek omogočil, da spet pre-vzame nadzor. V štirih letih so cene tako poskočile, da so izbruh-nili množični nemiri zaradi hrane, argentinske restavracije pa so denar uporabljale za tapete, saj je bil cenejši kakor papir. Junija 1989, ko je samo mesečna inflacija znašala 203 odstotke, in pet mesecev pred koncem mandata se je Alfonsín vdal: odstopil je in razpisal predčasne volitve.20


219

* Loserja so odpustili po argentinskem zlomu leta 2001. Soglašali so, da je bil Mednarodni denarni sklad pod njegovim nadzorom tako zagledan v politiko svobo-dnega trga, da je države zasipal s posojili, dokler so le krčile javno porabo in priva-tizirale svoje gospodarstvo, pri tem pa je spregledal njihovo veliko šibkost, kakor sta množična brezposelnost in divja korupcija – da ne govorimo o nevzdržnem dolgu Mednarodnemu denarnemu skladu.

Politiku v njegovem položaju so bile na voljo še druge možnosti. Lahko bi razglasil plačilno nesposobnost velikanskih dolgov Argentine. Lahko bi se povezal s sosednjimi vladami v enaki krizi in ustanovil kartel dolžnikov. Vlade bi lahko vzposta-vile skupni trg na načelih razvojnega pristopa – ta proces se je že bil začel, preden so regijo razklali sadistični vojaški režimi. Toda del izziva v tistem času je bil povezan z zapuščino državnega terorja, ki so jo nove demokracije dobile. V osemdesetih in devetdesetih letih je velik del sveta v razvoju imel nekakšnega mačka po terorju; na papirju je bil svoboden, a še vedno previ-den in oprezen. Potem ko so končno ušli temi diktature, je bilo le malo izvoljenih politikov pripravljenih tvegati, da z izvaja-njem tiste politike, ki je državne udare izzvala v sedemdesetih letih, privabijo nov krog udarov s podporo Združenih držav Amerike – posebno potem ko vojaški funkcionarji, ki so jih uprizorili, večinoma niso bili po zaporih, ampak so izrabili nedotakljivost glede kazenske odgovornosti in so sedeli v voja-šnicah in čakali.

Nove demokracije, ki jih je prizadela kriza, razumljivo niso bile pripravljene iti v vojno z institucijami v Washingtonu, pri katerih so bile zadolžene, zato niso imele druge izbire kakor ubogati pravila Washingtona. In takrat, v zgodnjih osemdesetih letih, so njegova pravila postala veliko strožja. Vzrok za to je bil, da je dolžniški šok sovpadal točno in ne naključno z novim obdobjem odnosov med Severom in Jugom, v katerem bodo vojaške diktature postale večinoma nepotrebne. To je bil začetek dobe »strukturnega prilagajanja« – drugače znanega kot diktatu-ra dolga.


220

Milton Friedman v filozofskem smislu ni verjel v Mednaro-dni denarni sklad ali Svetovno banko; zanj sta to bila klasična primera vmešavanja velikih vlad v občutljive znake svobodnega trga. Zato je ironično, da so skoraj po tekočem traku spravljali čikaške fante v ti dve instituciji, ki imata obe svoj velikanski sedež v ulici Nineteenth Street v Washingtonu, da so zavzeli veliko najvišjih položajev.

Arnold Harberger, ki je vodil latinskoameriški program Univerze Chicago, se pogosto hvali, koliko njegovih študentov je dobilo vplivne službe v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu. »V nekem trenutku so bili štirje regionalni vodilni ekonomisti v Svetovni banki moji študenti iz Chicaga. Eden od njih, Marcelo Selowsky, je postal vodilni ekonomist za novoskovano območje nekdanjega sovjetskega imperija, kar je največji posel v vsej banki. In veste, kaj? Zamenjal ga je še drug moj nekdanji študent, Sebastian Edwards. Lepo je videti, kako ti ljudje napredujejo, in ponosen sem, da sem sodeloval pri nji-hovem razvoju v ekonomiste.«21 Druga zvezda je bil Claudio Loser, Argentinec, ki je diplomiral na Univerzi Chicago leta 1971 in nato postal direktor oddelka za zahodno poloblo v Mednarodnem denarnem skladu, kar je najvišji položaj za Latin-sko Ameriko.* Čikagovci so zasedali še veliko drugih visokih položajev v skladu: drugi najvišji položaj, prvega namestnika direktorja, pa tudi položaj vodilnega ekonomista, direktorja raz-iskovanja in višjega ekonomista v afriškem oddelku.22

Friedman je Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu morda sicer nasprotoval iz filozofskih razlogov, toda prak-tično ni bilo institucij v boljšem položaju za izvajanje njegove teorije krize. Ko so države v osemdesetih letih zapadle v spiralo krize, se niso mogle obrniti nikamor drugam kakor na Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad. Ko so se, so naletele na zid pravovernih čikaških fantov, ki so bili izšolani, da njihove gospo-darske katastrofe ne vidijo kot problem, ampak kot dragoceno


221

priložnost za izsiljevanje, zato da si zagotovijo novo območje svobodnega trga. Krizni oportunizem je bil zdaj vodilna logika najmočnejših svetovnih finančnih institucij. Bil je tudi temeljno izdajstvo njihovih ustanovnih načel.

Tako kakor Organizacijo združenih narodov so tudi Svetov-no banko in Mednarodni denarni sklad ustanovili kot neposre-den odziv na grozo druge svetovne vojne. S ciljem, da se nikoli več ne ponovijo napake, ki so omogočile vzpon fašizma v osrčju Evrope, so se svetovne sile leta 1944 sestale v mestu Bretton Woods v državi New Hampshire, da vzpostavijo novo gospodar-sko strukturo. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, ki ju financirajo prispevki začetnih 43 držav članic, sta dobila izrec-ni mandat, da preprečujeta prihodnje gospodarske šoke in zlo-me, kakršni so destabilizirali weimarsko Nemčijo. Svetovna ban-ka naj bi dolgoročno vlagala v razvoj, da bi države izvlekla iz revščine, medtem ko bi Mednarodni denarni sklad deloval kot nekakšen globalni prestreznik šokov in bi podpiral gospodarsko politiko, ki zmanjšuje finančne špekulacije in nestabilnost trga. Kadar je bila neka država na tem, da zapade v krizo, bi Medna-rodni denarni sklad priskočil s stabilizirajočimi subvencijami in posojili in tako krizo preprečil, preden bi nastopila.23 Obe insti-tuciji, ki imata sedež na nasprotnih straneh iste ulice v Washing-tonu, bi svoj odziv usklajevali.

John Maynard Keynes, ki je vodil delegacijo Združenih držav Amerike, je bil prepričan, kako je svet končno spoznal politično nevarnost tega, da prepuščajo trg, da se regulira sam. Na koncu konference je dejal: »Le malo jih je verjelo, da je to mogoče.« Toda če bi institucije ostale zveste svojim ustanovnim načelom, »bo bratstvo ljudi postalo več kakor le fraza«.24

Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka te univerzalne vizije nista izpolnila; od samega začetka nista dodeljevala moči na podlagi načela »ena država en glas« kakor Generalna skupšči-na OZN, ampak po velikosti gospodarstva vsake države – kar je


222

ureditev, ki daje Združenim državam Amerike dejanski veto na vse bistvene odločitve, Evropa in Japonska pa obvladujeta veči-no preostalih. To je pomenilo, da sta v osemdesetih letih, ko sta prišla na oblast Ronald Reagan in Margaret Thatcher, njuni izre-dno ideološki vladi v bistvu mogli vpreči obe instituciji za svoje cilje, s tem pa sta naglo povečali njuno moč in ju spremenili v bistveno sredstvo za napredovanje korporativističnega križarske-ga pohoda.

O tem, da je čikaška šola kolonizirala Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad, se večinoma ni govorilo, a je postalo uradno znano leta 1989, ko je John Williamson razkril to, kar je imenoval »washingtonski konsenz«. To je bil spisek gospodarske politike, ki jo zdaj obe instituciji štejeta za najnižji minimum za gospodarsko zdravje – »skupno jedro modrosti, ki jo sprejemajo vsi resni ekonomisti«.25 Ta politika, za katero so se pretvarjali, da je tehnična in nesporna, je obsegala tako odkrito ideološke zah-teve, kakor: »vsa državna podjetja je treba privatizirati« in »odpraviti je treba omejitve, ki ovirajo vstop tujih podjetij«.26 Ko je bil spisek gotov, je predstavljal nič manj kakor Friedma-nov neoliberalistični triumvirat privatizacije, deregulacije/svo-bodne trgovine in drastičnega krčenja vladne porabe. William-son je dejal, da je to politika, »ki so jo Latinski Ameriki vsilili oblasti željni v Washingtonu«.27 Joseph Stiglitz, nekdanji vodilni ekonomist Svetovne banke in eden zadnjih, ki so novi pravover-nosti ugovarjali, je zapisal, da »bi se Keynes v grobu obračal, ko bi mogel videti, kaj se njegovemu otroku dogaja«.28

Funkcionarji Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada so vedno delili priporočila za politiko, kadar so dajali posojila, toda v zgodnjih osemdesetih letih, ko jih je opogumila brezupna beda držav v razvoju, so se ta priporočila spremenila v radikalne zahteve svobodnega trga. Ko so od krize prizadete države prišle v Mednarodni denarni sklad iskat pomoč za odpla-čilo dolgov in nujna posojila, je sklad odgovoril z obsežnim pro-


223

gramom šokterapije, po obsegu enakovrednim »opeki«, ki so jo za Pinocheta sestavili čikaški fantje, in odloku z 220 zakoni, ki so ga sestavili v Gonijevi dnevni sobi v Boliviji.

Mednarodni denarni sklad je svoj prvi povsem razviti pro-gram »strukturnega prilagajanja« izdal leta 1983. Naslednjih dvajset let so vsako državo, ki je prišla v sklad po večje posojilo, obvestili, da mora svoje gospodarstvo izboljšati od vrha do tal. Davison Budhoo, visok ekonomist v skladu, ki je v osemdesetih letih oblikoval programe strukturnega prilagajanja v Latinski Ameriki in Afriki, je kasneje priznal: »Vse, kar smo od leta 1983 naredili, je temeljilo na novem občutku poslanstva, da Jug ali ‘privatiziramo’ ali pa umre; proti koncu smo med letoma 1983 in 1988 neslavno ustvarili gospodarsko norišnico v Latinski Ameriki in Afriki.«29

Kljub temu radikalnemu (in izredno donosnemu) novemu poslanstvu sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad vedno trdila, da vse, kar počneta, delata v interesu stabilizacije. Uradni mandat sklada je bil še vedno preprečevanje kriz – ne družbeni inženiring ali ideološka preobrazba – zato je stabiliza-cija morala biti uradna logika. Resnica pa je, da so v državi za državo metodično izkoristili mednarodno dolžniško krizo, da so vsilili program čikaške šole na podlagi neizprosne uporabe Fried-manove doktrine šoka.

Ekonomisti v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu so to takrat priznali, čeprav večinoma v zakodiranem eko-nomskem žargonu in samo na forumih strokovnjakov in v publi-kacijah za kolege »tehnokrate«. Dani Rodrik, slavni ekonomist z Univerze Columbia, ki je veliko delal za Svetovno banko, je celo-tni konstrukt »strukturnega prilagajanja« opisal kot prebrisano trženjsko strategijo. Leta 1994 je zapisal: »Svetovni banki je tre-ba priznati, da je iznašla in uspešno tržila koncept ‘strukturnega prilagajanja’, koncept, ki je v paket povezal mikroekonomske in makroekonomske reforme. Strukturno prilagajanje so prodajali


224

kot proces, ki ga države morajo izpeljati, zato da bodo svoje gospo-darstvo rešile iz krize. Za države, ki so paketu nasedle, je razlika med trdno makroekonomsko politiko, ki ohranja zunanje rav-notežje in stabilne cene na eni strani, in politiko, ki določa odpr-tost [svobodno trgovino] na drugi, bila zamegljena.«30

Načelo je bilo preprosto: države v krizi so obupno potrebo-vale pomoč, da stabilizirajo svojo valuto. Kadar sta privatizacija in politika svobodne trgovine zapakirani skupaj v finančno reši-tev, ne morejo države nič drugega, kakor da sprejmejo celotni paket. Zares domiselni del je bil, da so ekonomisti sami vedeli, da svobodna trgovina nima nobene zveze z odpravo krize, a ta informacija je bila strokovno »zamegljena«. Rodrik je ta komen-tar izrazil kot kompliment. Povezovalno delo, s katerim so revne države prisilili, da so tako politiko sprejele, je zanje izbiral Washington, hkrati pa je to bilo edino, kar je delovalo – in Rodrik je imel številke, da je svojo trditev podkrepil. Preučeval je vse države, ki so uvedle radikalno politiko svobodne trgovine, in ugotovil, da ni »v osemdesetih letih do nobenega pomembne-ga primera trgovinske reforme v državah v razvoju prišlo zunaj konteksta resne gospodarske krize«.31

To je bilo osupljivo priznanje. Na tej točki v zgodovini sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad javno vztrajala, da so vlade po vsem svetu ugledale luč in spoznale, da je politika washingtonskega konsenza edini recept za stabilnost in torej tudi za demokracijo. Vendar so znotraj washingtonskega establi-šmenta ugotovili, da se jim države v razvoju podredijo samo pred kombinacijo lažnih obljub in golega izsiljevanja: Hočete rešiti svojo državo? Prodajte jo. Rodrik je celo priznal, da priva-tizacija in svobodna trgovina – dve osrednji točki paketa struk-turnega prilagajanja – nimata nobene neposredne zveze z ustvar-janjem stabilnosti. Trditi drugače je po njegovem mnenju »slaba ekonomija«.32


225

Argentina – »vzorna študentka« Mednarodnega denarnega sklada v tem času – spet enkrat ponuja jasen vpogled v mehani-ko novega reda. Hiperinflacijska kriza je predsednika Alfonsína prisilila, da je odstopil, zamenjal pa ga je Carlos Menem, pero-nistični guverner iz majhne province, ki je nosil usnjene jopiče in dolge zalizce in je bil videti dovolj žilav, da bi se mogel upreti še vedno grozeči vojski in upnikom. Po nasilnih prizadevanjih v preteklosti, da bi uničili peronistično stranko in sindikalno giba-nje, je Argentina zdaj imela predsednika, ki je zmagal s kampa-njo, v kateri je obljubljal oživitev nacionalistične gospodarske politike Juana Peróna. To je bil trenutek, ki je podobno čustve-no odmeval kakor Pazova izvolitev v Boliviji.

Preveč podobno, se je izkazalo. Menem je po letu dni na položaju in pod silovitim pritiskom Mednarodnega denarnega sklada skrenil na pot »vudujevske politike«. Čeprav so ga izvolili kot simbol stranke, ki je nasprotovala diktaturi, je njegov gospo-darski minister postal Domingo Cavallo, in tako se je na oblast vrnil funkcionar iz obdobja hunte, ki je bil odgovoren za odpis dolgov korporativnega sektorja – za poslovilno darilo diktatu-re.33 Njegovo imenovanje je bilo to, kar ekonomisti imenujejo »znamenje« – v tem primeru nezmotljiv znak, da bo nova vlada nadaljevala korporativistični eksperiment, ki ga je začela hunta. Borza v Buenos Airesu se je odzvala s 30-odstotnim porastom vrednosti v tistem dnevu, ko so oznanili Cavallovo ime, kar je gospodarski usteznik stoječih ovacij.34

Cavallo je takoj pozval k ideološkim okrepitvam in napolnil vlado z nekdanjimi študenti Miltona Friedmana in Arnolda Harbergerja. Tako rekoč vsa najvišja gospodarska mesta so zase-dli čikaški fantje: predsednik centralne banke je bil Roque Fer-nández, ki je delal za Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad; podpredsednik centralne banke je bil Pedro Pou, čikaški fant, ki je delal za diktaturo; najvišji bančni svetovalec je bil Pablo Guidotti, ki je prišel neposredno iz svoje službe v Medna-


226

rodnem denarnem skladu, kjer je bil njegov nadrejeni nekdanji profesor z Univerze Chicago Michael Mussa.

V tem pogledu Argentina ni bila edinstvena. Leta 1999 je bilo med nekdanjimi diplomanti Univerze Chicago že več kakor petindvajset ministrov in več kakor ducat predsednikov central-nih bank od Izraela do Kostarike, kar je neverjetna stopnja vpli-va za en sam univerzitetni oddelek.35 Čikaški fantje so v Argenti-ni tako kakor v mnogih drugih državah vzpostavili nekakšen ideološki obroč okoli izvoljene vlade, tako da jo je ena skupina stiskala od znotraj, druga pa izvajala svoj pritisk iz Washingtona. Na primer, delegacije Mednarodnega denarnega sklada v Buenos Aires je pogosto vodil Claudio Losaer, argentinski čikaški fant, kar je pomenilo, da srečanja s finančnim ministrstvom in cen-tralno banko niso bila pogajanja nasprotnikov, ampak kolegialne razprave med prijatelji, nekdanjimi sošolci z Univerze Chicago in nekdanjimi kolegi z ulice Nineteenth Street. Knjiga o učinkih te globalne ekonomske bratovščine, ki je izšla v Argentini, ima zelo primeren naslov Buenos Muchachos z navezavo na film mafij-ske klasike Martina Scorseseja Dobri fantje, Goodfellas.36

Pripadniki bratovščine so se vneto strinjali o tem, kaj je tre-ba z argentinskim gospodarstvom narediti – in kako to izpeljati. Cavallov načrt, kakor so ga začeli imenovati, je temeljil na zvi-tem triku povezave v paket, ki sta ga do popolnosti razvila Sve-tovna banka in Mednarodni denarni sklad: izkoristiti kaos in obup hiperinflacijske krize, da predstavijo privatizacijo kot sestavni del rešilnega poslanstva. Tako je Cavallo za stabilizacijo denarnega sistema hitro močno skrčil javno porabo in uvedel novo valuto, argentinski peso, vezan na ameriški dolar. V letu dni je inflacija padla na 17,5 odstotka, nekaj let kasneje pa so jo tako rekoč odpravili.37 To je sicer obračunalo s podivjano infla-cijo, vendar je »zameglilo« drugi del programa.

Argentinska diktatura je kljub vsem prizadevanjem, da bi ustregla tujim investitorjem, zadržala velike in zaželene dele


227

gospodarstva v državnih rokah, od nacionalne letalske družbe do pomembnih nahajališč nafte v Patagoniji. Po mnenju Cavalla in njegovih čikaških fantov je bila revolucija le napol končana, in odločeni so bili, da gospodarsko krizo izrabijo, da svoje delo dokončajo.

V zgodnjih devetdesetih letih je argentinska država odpro-dala svoje bogastvo tako naglo in tako popolnoma, da je projekt daleč presegal to, kar se je desetletje prej zgodilo v Čilu. Do leta 1994 je bilo 90 odstotkov državnih podjetij prodanih zasebnim družbam, med katerimi so bile: Citibank, Bank Boston, franco-ski Suez in Vivendi, španski Repsol in Telefónica. Pred prodajo sta Menem in Cavallo radodarno naredila novim lastnikom še uslugo: odpustila sta okoli 700 000 njihovih delavcev, po Caval-lovi lastni oceni; nekateri pravijo, da je številka še veliko višja. Samo naftna družba je v Menemovih letih izgubila 27 000 delavcev. Cavallo, ki je bil občudovalec Jeffreyja Sachsa, je pro-ces imenoval »šokterapija«. Menem je imel še brutalnejšo ozna-ko: v državi, ki je bila še vedno travmatizirana zaradi množične-ga mučenja, je to imenoval »velika operacija brez anestetika«.*38

Sredi preobrazbe je časnik Time postavil na naslovnico Menema z nasmejanim obrazom sredi sončnic pod naslovom Menemov čudež.39 In res je bil čudež – Menem in Cavallo sta izvedla radikalen in boleč program privatizacije, ne da bi sproži-la nacionalni upor. Kako jima je uspelo?

Leta kasneje je Cavallo razložil: »V času hiperinflacije je za * Januarja 2006, ko Menem in Cavallo že dolgo nista bila več na položaju,

je Argentina doživela nekaj presenetljivih novic. Izkazalo se je, da Cavallov načrt sploh ni bil njegov, niti ne načrt Mednarodnega denarnega sklada: celotni program za šokterapijo za Argentino v devetdesetih letih sta skrivaj napisali banki iz Združenih držav Amerike, JP Morgan in Citibank, dve največji zasebni upnici Argentine. V tožbi proti argentinski vladi je znani zgodovinar Alejandro Olmos Gaona razkril osupljiv, 1400 strani obsegajoč dokument, ki sta ga obe banki napisali za Cavalla, v katerem »je sestavljena politika, ki jo izvaja vlada od leta 1992 naprej […], privatizacija javnih storitev, reforma zakona o delu, privatizacija sistema pokojnin. Vse je zelo podrobno opisano […]. Vsi so prepričani, da je ekonomski načrt, ki so ga izvajali od leta 1992, Cavallovo delo, vendar ni tako.«


228

ljudi strašno, posebno za tiste z nizkimi dohodki in prihranki, saj doživijo, da jim v nekaj urah ali nekaj dneh povejo, da njiho-ve plače uniči dvig cen, do katerega pride neverjetno hitro. Zato ljudje vlado prosijo: ‘Prosim, naredite kaj.’ In če vlada nastopi z dobrim programom stabilizacije, je to priložnost, da program spremljajo še druge reforme […], najpomembnejše reforme so povezane z odpiranjem gospodarstva ter s procesom deregulacije in privatizacije. Toda edini način za uvedbo vseh teh reform je takrat bil, izkoristiti razmere, ki jih je ustvarila hiperinflacija, saj so bili ljudje pripravljeni sprejeti drastične spremembe, zato da odpravimo hiperinflacijo in da se življenje normalizira.«40

Dolgoročno gledano, se je Cavallov program kot celota izkazal za katastrofo za Argentino. Zaradi njegove metode stabi-liziranja valute – vezave pesa na ameriški dolar – se je proizvo-dnja dobrin v državi tako podražila, da lokalne tovarne niso mogle konkurirati s poceni uvoznimi izdelki, ki so preplavili državo. Izgubili so toliko delovnih mest, da je na koncu več kakor polovica prebivalstva padla pod prag revščine. Toda krat-koročno je načrt deloval briljantno: Cavallo in Menem sta priti-hotapila privatizacijo, medtem ko je bila država v šoku zaradi hiperinflacije. Kriza je opravila svojo nalogo.

To, kar so argentinski voditelji v tem obdobju izvedli, je bila bolj psihološka kakor pa ekonomska tehnika. Cavallo, veteran hunte, je zelo dobro razumel, da so ljudje v času krize pripravlje-ni prepustiti veliko oblasti vsakomur, kdor trdi, da ima čarobno zdravilo – bodisi da je kriza finančni zlom bodisi teroristični napad, kakor je kasneje pokazala Busheva administracija.

In tako je križarski pohod, ki ga je začel Milton Friedman, uspel preživeti strašni prehod v demokracijo – ne tako, da bi njegovi zagovorniki pregovorili volivce o modrosti svojega pogle-da na svet, ampak s spretnim izkoriščanjem brezupa gospodar-skih nesreč, da so izsilili politiko, ki je zvezala roke krhkim novim demokracijam. Ko so taktiko enkrat izpopolnili, so se


229

priložnosti kar same množile. Volckerjevemu šoku so sledili mehiška tekilna kriza leta 1994, azijska okužba leta 1997 in rusko sesutje leta 1998, ki mu je kmalu sledilo še brazilsko. Ko so ti šoki in krize začeli izgubljati moč, je prišlo do še bolj katak-lizmičnih cunamijev, orkanov, vojn in terorističnih napadov. Uničevalni kapitalizem je dobival obliko.


230


231

četrti del

izgubljeno s TranziCijo*

MeDTeM KO sMO jOKAlI, MeDTeM KO sMO TRePeTAlI, MeDTeM KO sMO

PlesAlI

Ti najhujši časi prinašajo najboljše priložnosti za tiste, ki razumejo potrebo po temeljnih gospodar-skih reformah.– Stephan Haggard in John Williamson, Politična ekonomija politične reforme, 1994

* Naslov četrtega dela knjige je aluzija na naslov filma Lost in Translation (Izgubljeno s prevodom) ameriške režiserke Sophie Coppola (2003). Podobnih aluzij je v besedilu še veliko; Naomi Klein se kot novinarka in pisateljica živo odziva na vse dogajanje okoli sebe, tudi jezikovno.

Beseda transition v angleščini pomeni vse vrste ‘prehoda’, kakor npr. »prehod iz otroštva v odraslost«. Ko so jo v devetdesetih letih začeli v političnem žargonu uporabljati za označevanje ‘prehajanja (postkomunističnih) držav v demokracijo’ in za ‘prehodne države’, se je uveljavil tudi ta, novi pomen. V slovenščini smo za dogajanje, ki nas je zelo zadevalo, sprejeli tujko, »tranzicija«, »tranzicijske države«, saj domači »prehod« za oznako dramatične spremembe kar ni zadoščal. Seveda pa so se nove »tranzicije« prijele tudi vse konotacije tega procesa, o katerih govori Naomi Klein posebno v tem poglavju – op. prev.


232


233

9. poglavje

zAlOPuTNITI vRATA zGODOvINI

kriza na poljskem, pokol na kiTajskem

Živim na Poljskem, ki je zdaj svobodna, in štejem Miltona Friedmana za enega glavnih intelektualnih tvorcev svobode moje države.– Leszek Balcerowicz, nekdanji finančni minister Poljske, novembra 20061

Obstaja določena kemikalija, ki se sprosti v tvojem želodcu, ko enkrat zaslužiš desetkrat več kakor sicer. In te zasvoji.– William Browder, ameriški denarnik o investira-nju na Poljskem v zgodnjem kapitalizmu2

Nikakor ne smemo nehati jesti iz strahu, da bi se utegnili zadušiti.– People’s Daily, uradni državni časnik o tem, da je treba po pokolu na Trgu nebeškega miru nadalje-vati z reformami svobodnega trga3


234

Pred padcem berlinskega zidu, ki je postal značilni simbol sesutja komunizma, je obstajala druga podoba, ki je obetala, da bodo sovjetske pregrade padle. To je bila podoba Lecha Walen-se, odpuščenega električarja z velikimi brki in razmršenimi lasmi, kako v Gdansku na Poljskem pleza čez jekleno ograjo, okrašeno z rožami in zastavami. Ograja je varovala Leninovo ladjedelnico in tisoče delavcev, ki so se zabarikadirali v njej iz protesta proti odločitvi komunistične partije, da dvigne cene mesa.

Stavka delavcev je bila neverjeten upor proti vladi, ki jo je nadzirala Moskva, ki je Poljski vladala petintrideset let. Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo: Bo Moskva poslala tanke? Bodo streljali na stavkajoče delavce in jih prisilili k delu? Ko se je stavka zavle-kla, je ladjedelnica postala območje ljudske demokracije znotraj avtoritarne države, in delavci so svoje zahteve razširili. Niso več hoteli, da jim delovno življenje obvladujejo aparatčiki, ki trdijo, da govorijo v imenu delavskega razreda. Hoteli so svoj neodvisni sindikat in hoteli so pravico do dogovarjanja, pogajanja in stav-kanja. Ne da bi čakali na dovoljenje, so glasovali za ustanovitev sindikata in ga poimenovali Solidarnost.4 To je bilo leta 1980, ko se je ves svet zaljubil v Solidarnost in njenega voditelja Lecha Walenso.

Walensa, ki je bil takrat star šestintrideset let, je bil tako zelo v soglasju s cilji poljskih delavcev, da se je zdelo, kakor da imajo duhovno povezavo. »Jemo enak kruh!« je kričal v mikrofon v ladjedelnici v Gdansku. S tem je mislil ne le svoje nesporno delavsko poreklo, ampak tudi močno vlogo, ki jo je v novem pionirskem gibanju igral katolicizem. Ker so se partijski funk-cionarji nad religijo zmrdovali, je za delavce vera postala zname-nje poguma in so za barikadami v vrsti čakali na obhajilo. Walensa, ki je bil osvežujoča mešanica robatega in pobožnega, je odprl pisarno Solidarnosti z lesenim razpelom v eni roki in s šopom rož v drugi. Ko je prišlo do prvega prelomnega delavske-


235

ga sporazuma med Solidarnostjo in vlado, se je nanj podpisal z »velikim spominskim peresom s podobo Janeza Pavla II.«. Občudovanje je bilo obojestransko; poljski papež je Walensi povedal, da moli za Solidarnost.5

Solidarnost se je z divjo hitrostjo razširila po poljskih rudni-kih, ladjedelnicah in tovarnah. V letu dni je imela 10 milijonov članov – skoraj polovico poljskega delovnega prebivalstva. Ko si je tako priborila pravico do pogajanja, je takoj začela izdelovati konkreten načrt: petdnevni delovni teden namesto šestdnevnega in več besede pri vodenju tovarn. Člani Solidarnosti, ki so bili naveličani tega, da živijo v državi, ki obožuje idealizirani dela-vski razred in zlorablja dejanske delavce, so partijske funkcio-narje, ki niso ustrezali poljskemu ljudstvu, ampak oddaljenim in izoliranim birokratom v Moskvi, obtožili korupcije in brutalno-sti. Vsa želja po demokraciji in samoodločbi, ki jo je enopartij-ska vladavina zatirala, se je zlila v lokalne sindikate Solidarnosti in sprožila množično izstopanje članov iz komunistične stranke.

Moskva je spoznala, da je poljsko gibanje doslej najresnejša grožnja v njenem vzhodnem imperiju. V Sovjetski zvezi je opo-zicija še vedno izhajala večinoma iz skupin za človekove pravice, od katerih jih je veliko bilo na politični desnici. Vendar članov Solidarnosti ni bilo mogoče zlahka odpraviti kot marionet kapi-talizma – bili so delavci s kladivi v rokah in premogovim pra-hom v porah, ljudje, ki bi po Marxovi retoriki morali biti baza partije.* Še huje, vizija Solidarnosti je bila vse, kar partija ni bila: bila je demokratična, partija pa avtoritarna; razpršena, partija pa centralizirana; participatorna, partija pa birokratska. In njenih 10 milijonov članov je imelo moč, da poljsko gospodarstvo usta-vijo. Walensa je zbadal, da lahko izgubijo politično bitko, »toda ne bodo nas prisilili, da delamo. Ker če ljudje hočejo, da delamo tanke, bomo delali tramvaje. In tovornjaki bodo vozili nazaj, če

* Eden od priljubljenih sloganov Solidarnosti leta 1980 je bil: »Socializem – ja, njegovo izkrivljenje – ne« (kar se v poljščini vsekakor boljše sliši).


236

jih mi naredimo tako. Vemo, kako premagati sistem. Mi smo učenci tega sistema.«

Zavezanost Solidarnosti demokraciji je navdihnila celo zau-pne člane partije. »Nekoč sem bila tako lahkoverna, da sem mislila, kako je nekaj zlobnih ljudi krivih za napake partije,« je za poljski časnik povedala Marian Arendt, članica centralnega komiteja. »Zdaj nimam več takih iluzij. Nekaj je narobe z vsem aparatom, s celotno strukturo.«6

Septembra 1981 so bili člani Solidarnosti pripravljeni pove-sti svoje gibanje na novo stopnjo. Devetsto poljskih delavcev se je zbralo spet enkrat v Gdansku za prvi nacionalni kongres sin-dikata. Tam se je Solidarnost spremenila v revolucionarno giba-nje s ciljem, da s svojim alternativnim ekonomskim in politič-nim programom prevzame državo. Načrt Solidarnosti je določal: »Zahtevamo avtonomno in demokratično reformo na vseh upravnih ravneh in nov družbenogospodarski sistem, ki združu-je načrt, avtonomijo in trg.« Osrednja točka je bila radikalna vizija za velikanske družbe v državni upravi, ki so zaposlovale milijone članov Solidarnosti, da se osvobodijo državnega nadzo-ra in postanejo demokratične zadruge delavcev. »Socializirano podjetje,« je določal program, »mora biti temeljna organizacij-ska enota gospodarstva. Voditi jo mora svet delavcev, ki zastopa kolektiv, operativno pa ga vodi direktor, ki ga izberejo na podla-gi razpisa in ki ga odpokliče svet.«7 Walensa je tej zahtevi naspro-toval, saj se je bal, da je tak izziv za partijski nadzor, da bo izzva-la represivne ukrepe. Drugi so trdili, da gibanje potrebuje cilj, pozitivno upanje za prihodnost, ne le sovražnika. Walensa je v razpravi izgubil, in ekonomski program je postal uradna politika Solidarnosti.

Izkazalo se je, da je strah Walense, da pride do represivnih ukrepov, upravičen. Vedno večje ambicije Solidarnosti so Moskvo prestrašile in razbesnile. Pod silovitim pritiskom je polj-ski voditelj, general Wojciech Jaruzelski, decembra 1982 razgla-


237

sil vojno stanje. Tanki so se valili po snegu in obkolili tovarne in rudnike, zajeli so na tisoče članov Solidarnosti, njene voditelje, tudi Walenso, pa so aretirali in zaprli. Časnik Time je poročal: »Vojaki in policija so uporabili silo, da so odstranili uporne delavce, tako da je bilo vsaj sedem mrtvih in na stotine ranjenih, ko so se delavci v Katovicah branili s sekirami in lomačami.«8

Solidarnost so prisilili v ilegalo, vendar je v osmih letih poli-cijske države legenda gibanja le še rastla. Leta 1983 je Walensa dobil Nobelovo nagrado za mir, čeprav je bilo njegovo delovanje še vedno omejeno in nagrade ni mogel prevzeti osebno. »Sedež lavreata za mir je prazen,« je na slovesnosti dejal predstavnik Nobelovega odbora. »Potrudimo se zato še bolj prisluhniti tihe-mu govoru z njegovega praznega prostora.«

Prazni prostor je bila metafora, saj je takrat že vsakdo vedel, kaj v Solidarnosti hočejo; Nobelov odbor je videl moža, ki »ni uporabil nobenega drugega orožja kakor miroljubno orožje stav-ke«.9 Levica je videla odrešitev, različico socializma, ki ni bila omadeževana z zločini Stalina ali Mao Cetunga. Desnica je vide-la dokaz, da se komunistične države celo na zmeren izraz odpora odzovejo z brutalno silo. Gibanje za človekove pravice je videlo ljudi, ki so zaprti zaradi svojega prepričanja. Katoliška cerkev je videla zaveznika proti komunističnemu ateizmu. Margaret That-cher in Ronald Reagan pa sta videla odprtino, razpoko v sovjet-skem oklepu, čeprav se je Solidarnost bojevala za ravno tiste pra-vice, ki sta jih oba po svojih najboljših močeh skušala doma preprečiti. Čim dalj je prepoved trajala, tem močnejša je posta-jala mitologija Solidarnosti.

Do leta 1988 je teror začetne represije že popustil, in poljski delavci so spet enkrat začeli organizirati velike stavke. Tokrat, ko se je gospodarstvo slabšalo v prostem padu, v Moskvi pa je bil na oblasti nov, zmerni režim Mihaila Gorbačova, so komunisti popustili. Legalizirali so Solidarnost in pristali na volitve. Soli-darnost se je razdelila: zdaj sta obstajala sindikat in novo krilo,


238

Odbor državljanov Solidarnosti, ki sta oba sodelovala na voli-tvah. Oba dela sta bila neločljivo povezana; voditelji Solidarno-sti so bili kandidati, in ker je bil predvolilni program nejasen, je edine značilnosti tega, kakšna bi bila prihodnost s Solidarnostjo, predstavljal ekonomski program sindikata. Walensa sam ni kan-didiral, saj se je odločil, da bo obdržal vlogo voditelja sindikal-nega krila, vendar je predstavljal obraz kampanje, ki je potekala pod sloganom: »Z nami ste varnejši.«10 Izidi so bili ponižujoči za komuniste in zmagoslavni za Solidarnost: od 261 sedežev, za katere je Solidarnost kandidirala, jih je dobila 260.* Walensa, ki je manevriral v zakulisju, je na mesto ministrskega predsednika določil Tadeusza Mazowieckega. Ta je imel le malo Walensove karizme, ampak kot urednik tednika Solidarnosti je veljal za enega vodilnih intelektualcev gibanja.

Šok oblasti

V Latinski Ameriki so se naučili, da imajo avtoritarni režimi navado, da sprejmejo demokracijo v točno tistem trenutku, ko je njihov ekonomski projekt na tem, da implodira. Poljska ni bila izjema. Komunisti so gospodarstvo slabo vodili desetletja, delali so eno strašno in drago napako za drugo, tako da je bilo gospodarstvo na tem, da se sesuje. »Na našo nesrečo smo zmaga-li!« je Walensa slavno (in preroško) izjavil. Ko je Solidarnost pre-vzela oblast, je poljski državni dolg znašal 40 milijard dolarjev, inflacija je bila 600-odstotna, hudo je primanjkovalo hrane in cvetel je črni trg. Številne tovarne so proizvajale izdelke, ki so propadali v skladiščih, ker zanje ni bilo kupcev.11 Za Poljake so take razmere pomenile krut vstop v demokracijo. Končno je pri-

* Volitve so bile sicer prelomne, a še vedno uprizorjene: na začetku je imela ko-munistična stranka zagotovljenih 65 odstotkov sedežev v spodnjem domu parlamenta, Solidarnosti pa so dovolili, da se poteguje za preostale. Kljub temu je bila zmaga tako prepričljiva, da je Solidarnost dobila dejanski nadzor nad vlado.


239

šla svoboda, a le malokdo je imel čas ali veselje za praznovanje, ker njihove plače niso bile nič vredne. Cele dneve so porabili stoje v vrstah za moko in maslo, če ju je tisti teden slučajno kaj bilo v skladiščih.

Vse poletje po zmagi je bila vlada Solidarnosti ohromela od neodločenosti. Naglo sesutje starega reda in nenadna volilna zmaga sta bila že sama po sebi šoka; v nekaj mesecih so aktivisti Solidarnosti prišli iz skrivališč pred tajno policijo in postali odgovorni za to, da ti isti agenti dobivajo plačo. Zdaj se je temu priključil še šok odkritja, da imajo komajda dovolj denarja za plače. Namesto da bi gradili postkomunistično gospodarstvo, o katerem so sanjali, je imelo gibanje veliko nujnejšo nalogo, da prepreči popoln zlom in potencialno množično lakoto.

Voditelji Solidarnosti so vedeli, da morajo prekiniti trdo roko države nad gospodarstvom, vendar jim ni bilo jasno, s čim bi jo mogli nadomestiti. Za bojevito članstvo gibanja je to bila priložnost, da preverijo svoj ekonomski program: če državne tovarne spremenijo v delavske zadruge, obstaja možnost, da postanejo spet sposobne gospodarsko preživeti – delavsko vod-stvo bi lahko bilo učinkovitejše, posebno brez dodatnega breme-na partijskih birokratov. Drugi so se zavzemali za enak graduali-stični pristop k tranziciji, kakor ga je takrat v Moskvi zagovarjal Gorbačov: počasno širjenje področij, za katera veljajo monetar-na pravila ponudbe in povpraševanja (več legalnih trgovin in trga), skupaj z močnim javnim sektorjem po vzoru skandinav-skega modela socialne demokracije.

Toda tako kakor je bilo v Latinski Ameriki, je tudi Poljska najprej potrebovala olajšanje dolgov in pomoč, da se izkoplje iz najhujše krize, preden se je moglo kar koli zgoditi. V teoriji je to osrednja naloga Mednarodnega denarnega sklada: zagotoviti sredstva za stabilizacijo, da prepreči gospodarsko katastrofo. Če si je kakšna vlada zaslužila tako vrsto pomoči, si jo je poljska s Solidarnostjo na čelu, ki je pravkar izvedla prvi demokratični


240

upor proti komunističnemu režimu v štiridesetih letih. Vseka-kor so poljski novi voditelji po vsem udrihanju hladne vojne proti totalitarizmu za železno zaveso lahko pričakovali vsaj malo pomoči.

A pomoči ni bilo nikjer. Mednarodni denarni sklad in finančno ministrstvo Združenih držav Amerike, ki sta zdaj bila v krempljih ekonomistov čikaške šole, sta videla poljske probleme skozi prizmo doktrine šoka. Gospodarski zlom in veliko breme dolgov, skupaj z izgubljenostjo ob nagli spremembi režima – to je pomenilo, da je Poljska v imenitnem oslabljenem položaju, da sprejme radikalni program šokterapije. In finančni obeti so bili še višji kakor v Latinski Ameriki: Vzhodne Evrope se zahodni kapitalizem še ni dotaknil, tako da potrošnega trga tako rekoč sploh ni bilo. Vse njeno največje premoženje je bilo še vedno v lasti države – na voljo za privatizacijo. Potencial za nagle dobič-ke tistih, ki bodo prišli prvi, je bil velikanski.

Mednarodni denarni sklad je bil prepričan, da čim slabše postanejo razmere, tem verjetneje bo nova vlada sprejela popol-no spreobrnitev v nebrzdani kapitalizem, zato je Poljsko pustil, da se je vedno bolj utapljala v dolgovih in inflaciji. Bela hiša pod Georgeem H. W. Bushem je Solidarnosti čestitala za zmago nad komunizmom, vendar je jasno pokazala, kako administracija Združenih držav Amerike pričakuje, da bo Solidarnost odplača-la dolgove, ki jih je nakopičil režim, ki je njene člane zatiral in zapiral – in ponudila je 119 milijonov dolarjev pomoči, kar je bil drobiž za državo, ki je bila pred gospodarskim sesutjem in je potrebovala temeljito prestrukturiranje.

V tem kontekstu je Jeffrey Sachs, takrat štiriintrideset let star, začel delati kot svetovalec za Solidarnost. Od njegovih boli-vijskih podvigov naprej je pomp, ki ga je obdajal, že dosegel raven vročice. Časnik Los Angeles Times, ki se je čudil, kako je Sachs lahko delal kot šokterapevt za pol ducata držav in še vedno obdržal profesorsko mesto – še vedno je bil videti kot član har-


241

vardskega debatnega krožka – ga je razglasil za »Indiano Jonesa ekonomije«.12

Sachsovo delo na Poljskem se je začelo še pred zmago Soli-darnosti na volitvah, na prošnjo komunistične vlade. Prišel je na enodnevni obisk, med katerim se je sestal s komunistično vlado in s Solidarnostjo. George Soros, milijarderski finančnik in bor-zni trgovec, je Sachsa najel, naj igra neposrednejšo vlogo. Soros in Sachs sta skupaj potovala v Varšavo in Sachs se spominja: »Skupini Solidarnost in poljski vladi sem povedal, da bi bil pri-pravljen pomagati reševati vedno hujšo gospodarsko krizo.«13 Soros je pristal, da krije stroške za Sachsa in njegovega kolega Davida Liptona, neomajnega ekonomista svobodnega trga, ki je takrat delal za Mednarodni denarni sklad, da vzpostavita stalno poljsko misijo. Ko je Solidarnost na volitvah zmagala, je Sachs začel z njo tesno sodelovati.

Čeprav je bil Sachs svobodni sodelavec, ne na plačilni listi Mednarodnega denarnega sklada ali vlade Združenih držav Amerike, je bil v očeh najvišjih funkcionarjev Solidarnosti sko-raj mesija. Zdelo se jim je, da ima s svojimi zvezami visoko v Washingtonu in legendarnim slovesom v rokah ključ do pomoči in odpisa dolgov, kar je bila za novo vlado edina možnost. Sachs je takrat dejal, da bi morala Solidarnost preprosto zavrniti odpla-čilo podedovanih dolgov, in bil je prepričan, da mu bo uspelo pridobiti 3 milijarde dolarjev pomoči – kar je bilo ogromno v primerjavi s tem, kar je ponudil Bush.14 Pomagal je Boliviji z zemljiškimi posojili Mednarodnega denarnega sklada in se poga-jal za njene dolgove; ni bilo razloga, da mu ne bi zaupali.

Toda pomoč je imela svojo ceno: da bi Solidarnost pridobila dostop do Sachsovih zvez in njegove prepričevalne moči, je morala vlada najprej sprejeti to, kar so v poljskem tisku imeno-vali »Sachsov načrt« ali »šokterapija«.

Program je bil še radikalnejši, kakor pa ga je Sachs vsilil Boliviji: poleg tega, da bi čez noč odpravili nadzor cen in ukinili


242

subvencije, je načrt zagovarjal odprodajo državnih rudnikov, ladjedelnic in tovarn zasebnemu sektorju. To je bilo v pravem nasprotju z ekonomskim programom Solidarnosti o delavskem lastništvu, in čeprav so nacionalni voditelji gibanja nehali govo-riti o spornih idejah v tem načrtu, so te za mnoge člane Solidar-nosti ostale stvar prepričanja. Sachs in Lipton sta program za poljsko tranzicijo s šokterapijo izdelala v eni noči. Bil je petnajst strani dolg, in Sachs je zatrdil: »Mislim, da je bilo prvič, da je nekdo napisal celovit načrt za preobrazbo socialističnega gospo-darstva v tržno.«15

Sachs je bil prepričan, da se mora Poljska lotiti »tega skoka čez institucionalni prepad« kar takoj, saj je poleg vseh drugih problemov bila še na robu hiperinflacije. Ko do nje enkrat pri-de, je rekel, »je to v bistvu zlom [...], čista, popolna katastro-fa«.16

Imel je več zaporednih seminarjev, na katerih je načrt razlo-žil ključnim funkcionarjem Solidarnosti; nekateri seminarji so trajali tudi štiri ure, predaval pa je tudi izvoljenim funkcionar-jem kot skupini. Mnogim voditeljem Solidarnosti Sachsove ide-je niso ugajale; gibanje je nastalo kot odpor proti drastičnemu zvišanju cen, ki so ga uvedli komunisti – zdaj pa jim je Sachs razlagal, naj to isto storijo, a v veliko večjem obsegu. Razlagal je, da bi jim moglo uspeti ravno zato, ker »ima Solidarnost veliko zaupanje javnosti, ki je absolutno fenomenalno in odločilno«.17

Voditelji Solidarnosti niso nameravali tega zaupanja upora-biti za politiko, ki bi povzročila skrajno prizadetost njihovim vrstam, vendar so jih leta, ki so jih preživeli v podzemlju, v ječi in pregnanstvu, tudi odtujila od baze. Poljski urednik Prze-myslaw Wielgosz razlaga, da je vodstvo gibanja »dejansko izgu-bilo stik [...], njihova podpora ni prihajala iz tovarn, ampak iz Cerkve«.18 Voditelji so tudi nujno potrebovali naglo rešitev, četu-di bolečo, in ravno to je Sachs ponujal. »Bo to delovalo? To bi rad vedel. Bo to delovalo?« je spraševal Adam Michnik, eden


243

najslavnejših intelektualcev Solidarnosti. Sachs ni okleval: »To je dobro. To bo delovalo.«*19

Sachs je pogosto navajal Bolivijo kot primer, ki bi ga Poljska morala posnemati, tako pogosto, da so se Poljaki to naveličali poslušati. »Prav rad bi videl Bolivijo,« je neki voditelj Solidarno-sti takrat povedal poročevalcu. »Prepričan sem, da je zelo lepo, zelo eksotično. Vendar nočem videti Bolivije tukaj.« Lech Walen-sa je razvil posebno ostro nasprotovanje do Bolivije, kakor je priznal Gonzalu Sánchezu de Lozada (Goniju), ko sta se leta kasneje srečala na vrhunskem srečanju, oba kot predsednika. »Prišel je k meni,« se Goni spominja, »in rekel: ‘Vedno sem si želel srečati kakšnega Bolivijca, posebno bolivijskega predsedni-ka, ker nas vedno silijo, da jemljemo to grenko zdravilo, in pri tem pravijo, to morate storiti, saj so to storili Bolivijci. Zdaj ko vas poznam, sploh niste tako slabi, ampak takrat sem vas zares sovražil.’«20

Ko je Sachs govoril o Boliviji, je pozabil povedati, da je morala vlada, zato da je izsilila program šokterapije, uvesti izre-dne razmere in dvakrat ugrabiti in zapreti vodstvo sindikata – zelo podobno, kakor je komunistična tajna policija zgrabila in zaprla voditelje Solidarnosti v izrednih razmerah še ne pred dol-go časa.

Mnogi se zdaj spominjajo, da je bila najprepričljivejša Sachsova obljuba, da bo z upoštevanjem njegovih nasvetov Polj-ska nehala biti izjemna in bo postala »normalna« – »normalna evropska država«. Če je imel Sachs prav in bi se res mogli poma-kniti pospešeno naprej, da bi postali taka država kakor Francija ali Nemčija, preprosto s tem, da odsekajo strukture stare države, mar ni bolečina tega vredna? Zakaj bi ubrali zavito pot k spre-membam, ki lahko zlahka spodleti – ali bili pionirji nove tretje poti – ko pa je ta instantnoevropska različica pred njimi in jih

* Michnik je kasneje jedko dejal, da je »najhujša stvar pri komunizmu to, kar pride potem«.


244

kliče. Sachs je napovedoval, da bo šokterapija povzročila »trenu-tne prekinitve«, ko bodo cene poskočile. »Ampak potem se bodo stabilizirale – ljudje bodo vedeli, pri čem so.«21

Povezal se je s poljskim novoimenovanim finančnim mini-strom Leszekom Balcerowiczem, ekonomistom z Visoke šole za načrtovanje in statistiko v Varšavi. Ko so ga imenovali, se je le malo vedelo o njegovi usmeritvi (vsi ekonomisti so bili uradno socialistični), vendar je kmalu postalo jasno, da se je štel za častnega čikaškega fanta, potem ko je prebral ilegalno poljsko izdajo Friedmanove knjige Svoboda izbire. Pomagala je »navdih-niti mene in mnoge druge, da smo v najtemnejših letih komuni-stične vladavine sanjali o svobodni prihodnosti,« je Balcerowicz kasneje razložil.22

Friedmanova fundamentalistična različica kapitalizma je bila zelo daleč od tega, kar je Walensa državi obljubljal tisto poletje. Še vedno je vztrajal, da bo Poljska našla radodarnejšo tretjo pot, ki jo je v intervjuju z Barbaro Walters opisal kot »zmes [...]. Ne bo kapitalizem. Bo sistem, ki je boljši kakor kapitali-zem, ki bo odpravil vse, kar je v kapitalizmu slabega.«23

Mnogi so govorili, da je nenadna rešitev, ki sta jo Sachs in Balcerowicz ponujala, mit in da teorija s šoki ne bo pahnila Polj-ske v zdravje in normalnost, ampak bo ustvarila še hujšo zmedo revščine in deindustrializacije kakor prej. »To je revna, šibka država. Preprosto ne moremo prenesti šoka,« je vodilni zdravnik in zagovornik zdravstvenega skrbstva povedal novinarju časnika The New Yorker, Lawrenceu Weschlerju.24

Notranji krog Solidarnosti je tri mesece po zgodovinski zmagi na volitvah in po naglem prehodu iz izobčencev v zako-nodajalce razpravljal, hodil gor in dol, kričal, verižno kadil in se ni mogel odločiti, kaj storiti. Vsak dan je država tonila globlje v gospodarsko krizo.


245

Zelo obotavljiv sprejem

Dvanajstega septembra 1989 je poljski ministrski predse-dnik Tadeus Mazowiecki pred prvoizvoljenim parlamentom vstal. Odbor Solidarnosti se je na koncu odločil, kaj bo storil z gospodarstvom, vendar je le peščica ljudi vedela za končno odlo-čitev – je to Sachsov načrt, gradualistična pot Gorbačova ali pro-gram Solidarnosti za delavske zadruge?

Mazowiecki je bil na tem, da razglasi razsodbo, toda na sre-di usodnega govora, preden se je utegnil lotiti najbolj žgočega vprašanja države, je šlo nekaj strahotno narobe. Začel se je opo-tekati, zgrabil je za govorniški pult in po pričevanju nekoga »prebledel, hlastal za zrakom in komaj slišno zamomljal: ‘Ne počutim se dobro.’«25 Odpeljali so ga iz dvorane, 415 poslancev pa je izmenjavalo govorice. Je bil to srčni napad? So ga zastrupi-li? Komunisti? Američani?

Nadstropje niže je skupina zdravnikov Mazowieckega pregle-dala in mu naredila elektrokardiogram. Ni bil niti srčni napad niti zastrupitev. Ministrski predsednik je bil samo »izredno izčr-pan« zaradi premalo spanca in preveč stresa. Po skoraj uri napete negotovosti je spet vstopil v dvorano, kjer so ga pozdravili z buč-nim ploskanjem. »Oprostite mi,« je dejal akademski Mazowiecki. »Moje zdravje je v takem stanju kakor poljsko gospodarstvo.«26

In končno razsodba: poljsko gospodarstvo bodo zaradi aku-tne izčrpanosti zdravili s šokterapijo, posebno radikalno, ki bo obsegala »privatizacijo državne industrije, ustanovitev borze in kapitalskega trga, konvertibilno valuto in premik od težke indu-strije k proizvodnji potrošnih dobrin«, pa tudi »krčenje proraču-na« – kolikor je mogoče naglo in vse naenkrat.27

Če se je sen Solidarnosti začel s podobo Walense, kako se odločno sklanja čez jekleno ograjo v Gdansku, potem je prizor, kako se je izčrpani Mazowiecki podredil šokterapiji, pomenil


246

konec tega sna. Na koncu je bila odločitev odvisna od denarja. Člani Solidarnosti se niso odločili, da je njihova vizija zadružno vodenega gospodarstva zgrešena, ampak so njihovi voditelji postali prepričani, da je pomembno samo to, da se znebijo komunističnih dolgov in stabilizirajo valuto. Henryk Wujec, eden vodilnih zagovornikov zadrug, je takrat dejal: »Če bi imeli dovolj časa, bi to mogoče celo lahko izvedli. Vendar časa nismo imeli.«28 Sachs pa je medtem lahko zagotovil denar. Pomagal je Poljakom pri pogajanjih za sporazum z Mednarodnim denar-nim skladom ter dosegel nekaj pomoči pri dolgovih in 1 milijar-do dolarjev za stabilizacijo valute – toda vse, posebno sredstva Mednarodnega denarnega sklada, je bilo pogojeno s tem, da Poljska pristane na šokterapijo.

Poljska je postala učbeniški primer Friedmanove teorije kri-ze: ob zmedenosti zaradi nagle politične spremembe skupaj s kolektivnim strahom, ki ga je povzročil gospodarski zlom, je obljuba o naglem in čarobnem zdravilu – še tako iluzornem – bila preveč zapeljiva, da bi jo bilo mogoče zavrniti. Halina Bor-tnowska, aktivistka za človekove pravice, je hitrost sprememb v tem času opisala kot »razliko med pasjimi in človeškimi leti, pri tem, kakor živimo danes […], začneš opažati delno psihotične reakcije. Ne moreš več pričakovati, da ljudje ravnajo v svojem najboljšem interesu, kadar so tako zmedeni in ne vejo – ali pa jim ni več mar – kaj ta interes je.«29

Finančni minister Balcerowitz je kasneje priznal, da je bil cilj čim bolj izkoristiti krizne razmere, del načrtne strategije – preprečevanje nasprotovanja, tako kakor vsa taktika šoka. Razlo-žil je, da je mogel vsiliti politiko, ki je bila nasprotna viziji Soli-darnosti po kontekstu in po obliki, ker je bila Poljska v obdobju »izredne politike«, kakor je to sam poimenoval. Stanje je opisal kot kratkotrajno priložnost, ko pravila »normalne politike« (posvetovanje, razpravljanje) ne veljajo – z drugimi besedami: demokracije prosto območje znotraj demokracije.30


247

»Izredna politika je po definiciji obdobje zelo jasne prekini-tve v zgodovini neke države,« je dejal. »Lahko je obdobje zelo globoke gospodarske krize ali zlom prejšnjega institucionalnega sistema ali osvoboditev izpod zunanje nadvlade (ali konec voj-ne). Na Poljskem so leta 1989 sovpadli vsi trije pojavi.«31 Zaradi teh izrednih okoliščin so mogli potrebni proces potisniti na stran in vsiliti »radikalno pospešitev zakonodajnih procesov«, da so sprejeli paket šokterapije.32

V zgodnjih devetdesetih letih je Balcerowitczeva teorija o obdobjih »izredne politike« med washingtonskimi ekonomisti pritegnila veliko zanimanje. In nič čudnega: samo dva meseca potem ko je Poljska razglasila, da bo sprejela šokterapijo, se je zgodilo nekaj, kar je za vedno spremenilo zgodovino in poljske-mu eksperimentu prineslo globalni pomen. Novembra 1989 so ljudje navdušeno razdrli berlinski zid, mesto se je spremenilo v praznik možnosti in v ruševine so zasadili zastavo MTV, kakor da je Vzhodni Berlin na površju Lune. Nenadoma se je zdelo, da ves svet živi »hitro previto naprej« kakor Poljaki: Sovjetska zveza je bila na robu razpada, apartheid v Južnoafriški republiki je bil na koncu, avtoritarni režimi so se še naprej sesipavali v Latinski Ameriki, Vzhodni Evropi in Aziji, dolgotrajne vojne pa so se končevale od Namibije do Libanona. Povsod se je stari režim sesipaval, novi, ki je na njihovem mestu nastajal, pa je moral šele dobiti obliko.

V nekaj letih je bilo, kakor da je polovica sveta v dobi »izre-dne politike« ali v »tranziciji«, kakor so osvobojene države v devetdesetih letih začeli imenovati – zastala je v nekem stanju vmesnosti med preteklostjo in prihodnostjo. Thomas Carothers, vodja tako imenovanega »aparata za promocijo demokracije« v vladi Združenih držav Amerike, je dejal: »V prvi polovici devet-desetih let […] je skupina ‘tranzicijskih držav’ dramatično nara-stla in skoraj 100 držav (približno 20 v Latinski Ameriki, 25 v


248

Vzhodni Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, 30 v podsaharski Afriki, 10 v Aziji in 5 na Bližnjem vzhodu) je bilo v nekakšni dramatični tranziciji iz enega modela v drug.«33

Mnogi so trdili, da bo ves ta tok ter padec resničnih in meta-foričnih zidov privedel do konca ideološke pravovernosti. Drža-ve, osvobojene polarizirajočih učinkov dvobojujočih se velesil, bodo končno mogle izbrati najboljši možni svet – neko križano obliko med politično svobodo in ekonomsko varnostjo. Mihail Gorbačov je dejal: »Desetletja, ko smo bili zaslepljeni z dogmo, s pristopom po pravilih, so imela svoj učinek. Danes hočemo uvesti resnično ustvarjalni duh.«34

V krogih čikaške šole so na tako govorjenje o mešanju in povezovanju ideologij gledali z odkritim prezirom. Poljska je hitro pokazala, da je tovrstna kaotična tranzicija odprla novo priložnost za odločne može, ki delujejo hitro, da vsilijo nagle spremembe. Zdaj je bil pravi trenutek, da nekdanje komunistič-ne države spreobrnejo v čisti friedmanizem, ne v kakšen mešan keynesianski kompromis. Trik je bil, kakor je dejal Friedman, da so pristaši čikaške šole pripravljeni s svojimi rešitvami, medtem ko so vsi drugi še vedno zastavljali vprašanja in šele uveljavljali svoj vpliv.

Srečanje vseh, ki sprejemajo ta pogled na svet, neke vrste obuditev, je potekalo v razgibani zimi 1989; kraj srečanja je bila nadvse primerno Univerza Chicago. Glavni dogodek je bil govor Francisa Fukuyame z naslovom: Ali se bližamo koncu zgodovi-ne.* Za Fukuyamo, ki je bil takrat visok politik v State Depart-mentu, je bila strategija širjenja nebrzdanega kapitalizma jasna: ne razpravljaj s tretjerazredno množico, ampak vnaprej razglasi zmago. Prepričan je bil, da ne bi smeli opustiti skrajnosti, da ni boljšega od obeh svetov, da ni razhajanja ob razlikah. Sesutje komunizma je privedlo »ne do ‘konca ideologije’ ali zlitja kapi-

* Predavanje je bilo podlaga za njegovo knjigo z naslovom Konec zgodovine ni zadnji človek, ki je izšla tri leta kasneje.


249

talizma in socializma, […] ampak do brezsramne zmage eko-nomskega in političnega liberalizma,« je povedal občinstvu. Ni se končala ideologija, ampak »zgodovina kot taka«.35

Govor je sponzoriral John M. Olin, dolgoletni ustanovitelj ideološkega križarskega pohoda Miltona Friedmana in tisti ban-čnik, ki je zagnal razcvet v desničarskih miselnih trustih.36 Siner-gija je bila primerna, saj je Fukuyama v bistvu ponovil Friedma-novo trditev, da so svobodni trgi in svobodni ljudje del nerazdružljivega projekta. Fukuyama je to tezo prenesel na drzno novo področje, ko je dejal, da deregulirani trgi na eko-nomskem področju skupaj z liberalno demokracijo na politič-nem predstavljajo »končno točko ideološke evolucije človeštva in […] končno obliko človeške vladavine«.37 Demokracija in radikalni kapitalizem nista povezana le med seboj, ampak sta vezana tudi na modernost, napredek in izboljšanje. Tisti, ki zli-tju nasprotujejo, niso le v zmoti, ampak »še vedno v zgodovini,« kakor je dejal Fukuyama, primerljivi z onimi, ki ostanejo zadaj za »zamaknjenje« [transportacijo v nebesa], saj so vsi drugi že prešli na nebesno »postzgodovinsko« raven.38

Njegova teza je veličasten primer izmikanja demokraciji, kakršnega je izpopolnila čikaška šola. Podobno kakor je Medna-rodni denarni sklad pritihotapil privatizacijo in »svobodno trgo-vino« v Latinsko Ameriko in Afriko pod krinko nujnega »stabi-lizacijskega« programa, je zdaj Fukuyama skušal pritihotapiti ta isti nadvse sporni program v prodemokratični val, ki se je dvigo-val od Washingtona do Manile. Res se je oblikovalo neustavljivo soglasje, da imajo vsi ljudje pravico, da si vladajo demokratično, kakor je dejal, toda le v najdrznejših fantazijah State Depart-menta je to željo po demokraciji spremljalo glasno terjanje gospodarskega sistema, ki bi odpravilo vso varnost delovnih mest in povzročilo množično odpuščanje.

Če je o čem obstajalo resnično soglasje, je o tem, da je za ljudi, ki so se otresli levičarske ali desničarske diktature, demo-


250

kracija pomenila, da končno imajo besedo pri vseh bistvenih odločitvah, ne pa da jim ideologijo nekoga drugega vsilijo eno-stransko in s silo. Z drugimi besedami, univerzalno načelo, ki ga je Fukuyama imenoval »suverenost ljudi«, je vključevalo suvere-nost ljudi, da odločajo, kako bo bogastvo v njihovi državi razpo-rejeno, od usode podjetij v državni lasti do financiranja šol in bolnišnic. Po vsem svetu so bili državljani pripravljeni uporabiti svojo težko pridobljeno demokratično moč, da končno sami določajo svojo nacionalno usodo.

Leta 1989 se je zgodovina vznemirljivo spremenila in vsto-pila v obdobje resnične odprtosti in resničnih možnosti. Zato ni bilo naključje, da je Fukuyama s svojega razgledišča v State Departmentu izbral točno ta trenutek, da poskusi zapreti knjigo zgodovine. Prav tako ni bilo naključje, da sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad izbrala isto nestabilno leto, da sta razkrila washingtonski konsenz – odkrito prizadevanje, da usta-vita vse razprave o kakršnih koli ekonomskih idejah zunaj zapr-tega paketa svobodnega trga. To so bile strategije za obvladova-nje demokracije z namenom, da omajajo tisto improvizirano samoodločbo, ki je bila in vedno je najhujša posamezna nevar-nost za križarski pohod čikaške šole.

Šok Trga nebeškega miru

Dežela, kjer so o Fukuyamovi drzni tezi že kmalu podvomi-li, je bila Kitajska. Fukuyama je imel svoj govor februarja 1989; dva meseca kasneje je v Pekingu izbruhnilo gibanje za demokra-cijo z množičnimi protesti in sedenjem na Trgu nebeškega miru [Tiananmen]. Fukuyama je trdil, da so demokratične reforme in »reforme svobodnega trga« povezan proces, ki ga ni mogoče raz-dvojiti. Toda na Kitajskem je vlada storila točno to: močno si je prizadevala deregulirati plače in cene in razširiti domet trga – vendar je bila strogo odločena, da se upre pozivom po volitvah


251

in državljanskih svoboščinah. Demonstranti so po drugi strani zahtevali demokracijo, vendar so mnogi nasprotovali korakom vlade v smeri proti nereguliranemu kapitalizmu, kar je dejstvo, ki ga je zahodni tisk večinoma izpustil, ko je o gibanju poročal. Na Kitajskem demokracija in ekonomija čikaške šole nista napredovali z roko v roki; bili sta na nasprotni strani barikad, ki so obkrožale Trg nebeškega miru.

V zgodnjih osemdesetih letih je bila kitajska vlada, ki jo je takrat vodil Deng Xiaoping, obsedena s tem, da se izogne temu, kar se je zgodilo na Poljskem, kjer so delavcem dovolili ustano-viti neodvisno gibanje, ki je izzvalo monopol partije nad obla-stjo. Ni šlo za to, da bi kitajski voditelji hoteli obvarovati tovar-ne v državni lasti in kmečke občine, ki so predstavljale podlago komunistične države. Dejansko se je Deng Xiaoping zelo zavze-to zavzemal za spremembo v gospodarstvu na korporativni pod-lagi – tako zelo, da je njegova vlada leta 1980 povabila Miltona Friedmana, naj pride na Kitajsko in pouči na stotine državnih uradnikov, profesorjev in partijskih ekonomistov o temeljih teo-rije svobodnega trga. »Vsi so bili vabljeni gosti, ki so morali za vstop pokazati vabilo,« se Friedman spominja o svojem občin-stvu v Pekingu in Šanghaju. Njegovo osrednje sporočilo je bilo, »koliko bolje ljudje živijo v kapitalističnih državah kakor pa v komunističnih«.39 Za primer je vzel Hongkong, območje čistega kapitalizma, ki ga je že dolgo občudoval zaradi »dinamičnega, inovativnega značaja, ki so ga ustvarili osebna svoboda, svobo-dna trgovina, nizki davki in minimalno vmešavanje vlade.« Trdil je, da je Hongkong svobodnejši kakor Združene države Ameri-ke, čeprav nima demokracije, saj se njegova vlada manj vmešava v gospodarstvo.40

Friedmanova definicija svobode, v kateri so politične svobo-ščine naključne, celo nepotrebne, v primerjavi s svobodo neo-mejene trgovine, je dobro ustrezala viziji, ki jo je razvijal kitajski politbiro. Partija je hotela gospodarstvo odpreti za zasebno


252

lastnino in potrošništvo, hkrati pa obdržati oblast v svojih rokah – načrt, ki je zagotavljal, da bodo pri odprodaji državne lastnine partijski funkcionarji in njihovi sorodniki pograbili najboljše kose in bodo prvi v vrsti za največje dobičke. Po tej različici »tranzicije« bodo isti ljudje, ki so nadzirali državo pod komuniz-mom, to počeli tudi pod kapitalizmom, pri tem pa uživali bistveno izboljšanje življenjskega sloga. Model, ki ga je kitajska vlada nameravala posnemati, niso bile Združene države Ameri-ke, ampak nekaj, kar je bilo veliko bliže Čilu pod Pinochetom: svobodni trg, združen z avtoritarno oblastjo, ki jo bodo izvajali z železno represijo.

Deng Xiaoping je od vsega začetka jasno razumel, da bo represija odločilna. Pod Mao Cetungom je kitajska država nad svojim prebivalstvom izvajala brutalen nadzor, opravila je z nasprotniki in oporečnike pošiljala ne prevzgojo. Toda Mao Cetungova represija je potekala v imenu delavcev in proti bur-žoaziji; zdaj pa bo partija sprožila svojo lastno kontrarevolucijo in od delavcev zahtevala, da se odpovejo številnim prednostim in varnosti, zato da bo manjšina mogla nakopičiti velikanske dobičke. To ne bo lahka naloga. Zato je Deng Xiaoping leta 1983, ko je državo odprl za tuje investicije in zmanjšal zaščito delavcev, ukazal tudi ustanovitev oborožene ljudske policije s 400 000 možmi, novih enot za izredne razmere, ki so bile zadol-žene, da zadušijo vse znake »gospodarskih zločinov« (to je stavk in protestov). Zgodovinar Kitajske Maurice Meisner pravi: »Oborožena ljudska policija je imela med svojo oborožitvijo ameriške helikopterje in električne palice za zganjanje živine.« In: »Več enot so poslali na Poljsko na protiizgredno urjenje,« da so se naučili taktike, ki so jo v obdobju vojnega stanja upora-bljali proti Solidarnosti.41

Mnoge reforme Deng Xiaopinga so bile uspešne in prilju-bljene – kmetje so bolj odločali o svojem življenju in trgovina se je vrnila v mesta. Toda v poznih osemdesetih letih je Deng Xiao-


253

ping začel uvajati ukrepe, ki so bili izrazito nepriljubljeni, poseb-no med delavci v mestih: odpravili so nadzor cen, in cene so poskočile; odpravili so zaščito delovnih mest, in sprožili cele valove brezposelnosti; v novi Kitajski je nastajal globok razkol med zmagovalci in poraženci. Leta 1988 je partija doživela močan povračilni udar in je bila prisiljena odpraviti del deregu-lacije cen. Bes ljudi je naraščal tudi ob kljubovalni korupciji in nepotizmu partije. Veliko kitajskih državljanov je hotelo več svobode na trgu, toda »reforme« so vedno bolj bile šifra za spre-minjanje partijskih funkcionarjev v mogotce, da so si pridobili v last premoženje, ki so ga prej upravljali kot birokrati.

Ker je bil eksperiment svobodnega trga ogrožen, so spet povabili Miltona Friedmana, da obišče Kitajsko – prav tako kakor so ga leta 1975 za pomoč prosili čikaški fantje in piranje, ko je njihov program sprožil notranji upor v Čilu.42 Visoki obisk svetovno znanega guruja kapitalizma je bil točno taka spodbu-da, kakršno so kitajski »reformatorji« potrebovali.

Ko je Friedman s svojo ženo Rose septembra 1988 prispel v Šanghaj, ga je prevzelo, kako naglo matična Kitajska postaja podobna Hongkongu po videzu in razpoloženju. Čeprav je med ljudmi vrelo nezadovoljstvo, je vse, kar sta videla, podpiralo »najino vero v moč svobodnega trga«. Friedman je ta trenutek opisal kot »najobetavnejše obdobje kitajskega eksperimenta«.

V navzočnosti uradnih državnih medijev se je Friedman dve uri zadržal z Zhao Ziyangom, generalnim sekretarjem komuni-stične partije, pa tudi z Jiang Zeminom, takrat partijskim sekre-tarjem šanghajskega komiteja in prihodnjim kitajskim ministr-skim predsednikom. Friedmanovo sporočilo Jiang Zeminu je bilo enako kakor nasvet, ki ga je dal Pinochetu, ko je čilski eks-periment začelo spodnašati: ne vdajte se pod pritiskom in ne oklevajte. »Poudaril sem pomen privatizacije in svobodnega trga ter liberalizacije z enim udarcem,« se spominja. V sporočilu generalnemu sekretarju komunistične partije je poudaril, da po -


254

tre bujejo več šokterapije in ne manj. »Začetni reformni koraki Kitajske so bili dramatično uspešni. Še naprej bo dramatično napredovala, če se bo še bolj zanašala na svobodni zasebni trg.«43

Kmalu po vrnitvi v Združene države Amerike se je Fried-man domislil pritiska, ki ga je bil deležen, ko je svetoval Pino-chetu, zato je »iz čiste objestnosti« napisal pismo uredniku štu-dentskega časnika, v katerem je svoje kritike obtožil dvojnih meril. Povedal je, da je pravkar preživel dvanajst dni na Kitaj-skem, kjer »sem bil večinoma gost vladnih teles«, in se je srečal s funkcionarji komunistične partije na najvišji ravni. Vendar ta srečanja niso izzvala nobenega ogorčenja nad človekovimi pravi-cami v ameriških univerzitetnih kampusih, je poudaril. »Mimo-grede, Čilu in Kitajski sem dal povsem enak nasvet.« Nato je sarkastično sklenil: »Mar naj se pripravim na plaz protestov, ker sem bil pripravljen svetovati tako zli vladi?«44

Nekaj mesecev kasneje je objestno pismo dobilo mračen prizvok, saj je kitajska vlada začela posnemati veliko Pinocheto-vih najzloglasnejših taktik.

Friedmanova pot ni imela želenih posledic. Slikam profe-sorja, ki daje svoj blagoslov partijskim birokratom, v uradnih časnikih ni uspelo, da bi pridobile javnost na svojo stran. V naslednjih mesecih so protesti postajali odločnejši in radikalnej-ši. Najvidnejši simbol nasprotovanja so bile demonstracije stav-kajočih študentov na Trgu nebeškega miru. Te zgodovinske pro-teste so skoraj povsod v mednarodnih medijih prikazovali kot spopad med modernimi, idealističnimi študenti, ki zahtevajo demokratične svoboščine v zahodnem slogu, in avtoritarno sta-ro gardo, ki hoče zaščititi komunistično državo. Nedavno je nastala nova analiza pomena Trga nebeškega miru, ki spodbija večinsko razlago in postavlja friedmanizem v središče zgodbe. To alternativno razlago je med drugimi zagovarjal Wang Hui, eden od organizatorjev protestov leta 1989 in zdaj vodilni kitajski


255

intelektualec tako imenovane »nove levice«. V svoji knjigi Kitaj-ski novi red iz leta 2003 razlaga, da so med protestniki bili pred-stavniki širokega razpona kitajske družbe – ne le študenti elitnih univerz, ampak tudi tovarniški delavci, mali podjetniki in učite-lji. Spominja se, da je proteste sprožilo javno nezadovoljstvo ob »revolucionarnih« gospodarskih spremembah Deng Xiaopinga, ki so znižale plače, dvignile cene in povzročile »krizo odpuščanja in brezposelnosti«.45 Po njegovem mnenju so »te spremembe leta 1989 sprožile družbeno mobilizacijo«.46

Demonstracije niso bile proti gospodarski reformi kot taki; bile so proti specifični friedmanistični naravi reform – njihovi hitrosti, brezobzirnosti in dejstvu, da je bil proces nadvse nede-mokratičen. Wang Hui pravi, da je poziv protestnikov k voli-tvam in svobodi govora bil tesno povezan s tem gospodarskim nezadovoljstvom. Zahtevo po demokraciji je gnalo dejstvo, da je partija vsiljevala spremembe, ki so bile revolucionarne po obse-gu, povsem brez privoljenja javnosti. Zapisal je, da je obstajala »splošna zahteva po demokratičnih načinih, s katerimi bi nadzi-rali poštenost reformnega procesa in reogranizacijo socialnih ugodnosti«.47

Te zahteve so politbiro prisilile, da se je dokončno odločil. Odločal se ni med demokracijo in komunizmom, kakor so tako pogosto razlagali, ali med »reformami«* in »staro gardo«. Šlo je za veliko bolj zapleteno računico: Ali naj partija na silo nadaljuje svoj program svobodnega trga, kar lahko doseže le tako, da pre-gazi protestnike? Ali pa naj se ukloni njihovim zahtevam po demokraciji, se odreče monopolu na oblast in tvega, da gospo-darski projekt resno zastane?

Nekaj reformatorjev svobodnega trga znotraj partije, pred-vsem generalni sekretar Zhao Ziyang, je bilo pripravljeno tvega-ti z demokracijo, saj so bili prepričani, da so gospodarske in politične reforme še vedno združljive. Močnejši elementi v par-

* Angleško reform pomeni ‘reformirati’ ali ‘izboljšati’ – op. prev.


256

tiji pa niso bili pripravljeni tvegati. Razsodba se je glasila: država bo zavarovala svoj program gospodarskega »reformiranja«, tako da zatre upor demonstrantov.

To je bilo jasno sporočilo, ko je 20. maja 1989 vlada Ljud-ske republike Kitajske razglasila vojno stanje. Tretjega junija so se tanki Ljudske osvobodilne vojske valili nad protestnike in streljali počez v množico. Vojaki so napadli avtobuse, v katere so se skrili študenti, in jih pretepli s palicami. Še več enot je predrlo barikade okoli Trga nebeškega miru, kjer so študenti postavili kip boginje demokracije, in obkolilo organizatorje. Podobni represivni ukrepi so se istočasno dogajali tudi drugod po državi.

Nikoli ne bo zanesljivih ocen, koliko ljudi so v tistih dneh pobili ali ranili. Partija priznava nekaj stotin, priče pa pravijo, da je bilo mrtvih od dva do sedem tisoč, število ranjenih pa kar tri-deset tisoč. Protestom je sledil nacionalni lov na čarovnice proti vsem kritikom in nasprotnikom režima. Kakšnih štirideset tisoč ljudi so aretirali, na tisoče zaprli in mnoge – verjetno stotine – usmrtili. Tako kakor v Latinski Ameriki je tudi tu vlada najhuj-šo represijo prihranila za tovarniške delavce, ki so predstavljali najneposrednejšo nevarnost za deregulirani kapitalizem. »Večina aretiranih in skoraj vsi, ki so jih usmrtili, so bili delavci. Očitni namen je bil terorizirati prebivalstvo, zato je javna politika pusti-la, da so aretirane posameznike sistematično pretepali in muči-li,« piše Maurice Meisner.48

Zahodni tisk je pokol večinoma prikazoval kot primer komunistične brutalnosti: tako kakor je Mao Cetung odstranil svoje nasprotnike v času kulturne revolucije, je zdaj Deng Xiao-ping, »mesar iz Pekinga«, zlomil svoje kritike pod budnim oče-som velikanskega portreta Mao Cetunga. Časnik Wall Street Journal je v naslovu trdil, da »Ostro ravnanje Kitajske grozi, da bo ustavilo 10-letni program reform« – kakor da je Deng Xiao-ping sovražnik teh reform in ne njihov najbolj vneti branitelj, ki jih odločno namerava ponesti na povsem novo področje.49


257

Pet dni po krvavem zatrtju je Deng Xiaoping nagovoril državo in povsem jasno povedal, da s svojimi represivnimi ukre-pi ne varuje komunizma, ampak kapitalizem. Protestnike je odpravil kot »veliko količino izmečkov družbe« in znova potrdil zavezanost partije ekonomski šokterapiji. »Z eno besedo, to je bil preizkus, in opravili smo ga,« je dejal in še dodal: »Morda nam bo ta slaba izkušnja omogočila, da nadaljujemo reforme in politiko odprtih vrat z enakomernejšo, boljšo, celo večjo hitro-stjo […]. Nismo se motili. Nič ni narobe s štirimi glavnimi načeli [gospodarskih reform]. Če je kaj napačno, je to, da teh načel še nismo v celoti uresničili.«*50

Preučevalec Kitajske in novinar Orville Schell je odločitev Deng Xiaopinga označil: »Po pokolu leta 1989 je dejansko pove-dal: ne bomo ustavili gospodarskih reform; dejansko bomo usta-vili politične reforme.«51

Za Deng Xiaopinga in preostali politbiro so bile možnosti svobodnega trga zdaj brezmejne. Tako kakor je Pinochetov teror počistil ulice za revolucionarne spremembe, je Trg nebeškega miru utrl pot za novo radikalno preobrazbo, brez strahu pred uporom. Če je življenje postalo trše za delavce in kmete, bodo morali to ali tiho sprejeti ali pa si bodo nakopali bes vojske in tajne policije. In tako je z državo v svežem stanju terorja Deng Xiaoping izsilil še najobsežnejše reforme.

Pred Trgom nebeškega miru je bil prisiljen omiliti nekaj najhujših ukrepov; tri mesece po pokolu jih je spet uvedel in izvedel še več drugih Friedmanovih priporočil, tudi deregulacijo cen. Za Wang Huija je obstajal jasen vzrok, zakaj so »tržne refor-me, ki jih niso uspeli uresničiti v poznih osemdesetih letih, slu-čajno dokončali v razmerah po letu 1989«; vzrok je bil, da »je

* Deng Xiaoping je imel nekaj pomembnih zagovornikov. Po pokolu je Henry Kissinger napisal uvodnik, da partija ni imela izbire. »Nobena vlada na svetu ne bi dopustila, da ji glavni trg prestolnice osem tednov zasedajo desetine tisočev demon-strantov […]. Represivni ukrepi so bili neizogibni.«


258

nasilje leta 1989 ustavilo družbeni upor, ki ga je ta proces pov-zročil, in novi sistem določanja cen je končno dobil obliko«.52 Z drugimi besedami, šok pokola je omogočil šokterapijo.

V treh letih po pokolu se je Kitajska odprla za tuje investici-je s posebnimi izvoznimi območji, ki so jih vzpostavili po vsej državi. Ko je Deng Xiaoping najavil te nove pobude, je državo opomnil: »Če bo potrebno, bomo sprejeli vse potrebne ukrepe, da v prihodnje preprečimo vsak nemir, čim bi do njega prišlo. Uvedemo lahko vojno stanje ali še ostrejše ukrepe.«*53

Val reform je Kitajsko spremenil v garaško delavnico vsega sveta, zaželeno lokacijo pogodbenih tovarn za praktično vse multinacionalke na svetu. Nobena država ni ponujala donosnej-ših pogojev kakor Kitajska: nizke davke in carine, skorumpirane uradnike in predvsem velikansko poceni delovno silo, ki iz stra-hu pred najhujšimi represalijami vrsto let ne bo pripravljena tve-gati z zahtevami po dostojnih plačah ali najosnovnejši zaščiti pri delu.

Za tuje investitorje in partijo je to bila obojestransko kori-stna ureditev. Neka študija iz leta 2006 pravi, da je 90 odstotkov kitajskih milijarderjev (v kitajskih juanih) otrok funkcionarjev komunistične partije. Okoli 2900 teh partijskih potomcev – imenujejo jih »prinčki« – ima v rokah 260 milijard dolarjev.54 To je posnetek korporativistične države, ki so jo prvič uvedli v Čilu pod Pinochetom – vrteča se vrata med korporativno in politično elito, ki svojo združeno moč uporabljata, da odstranita delavce kot organizirano politično silo. Danes je tako kolabora-cijo mogoče videti v tem, kako multinacionalni mediji in tehno-loške družbe pomagajo kitajski državi vohuniti za njenimi drža-vljani in zagotavljati, da študenti, ki na spletu vtipkajo geslo

* Antropolog David Harvey z Univerze New York ugotavlja, da je šele po Tiananmenu, ko se je Deng Xiaoping odpravil na svojo slavno »pot po jugu«, »cen-tralna oblast uporabila vso svojo silo za [odpiranje] države za zunanjo trgovino in neposredna tuja vlaganja.«


259

»pokol na Trgu nebeškega miru« ali celo »demokracija«, ne dobi-jo nobenega zadetka. »Nastanek današnje tržne družbe ni rezul-tat zaporedja spontanih dogodkov,« piše Wang Hui, »ampak državnega vmešavanja in nasilja.«55

Ena od resnic, ki jih je razkril Trg nebeškega miru, je izrazita podobnost med taktiko avtoritarnega komunizma in kapitaliz-ma čikaške šole – pripravljenost obeh, da nasprotniki izginejo, pripravljenost, da izbrišeta ves odpor in obrneta nov list.

Čeprav je do pokola prišlo le nekaj mesecev potem, ko je Friedman kitajskim funkcionarjem prigovarjal, naj nadaljujejo bolečo in nepriljubljeno politiko svobodnega trga, pa ga nikoli ni doletel plaz protestov, »ker je bil pripravljen svetovati tako zli vladi«. In kakor običajno tudi tokrat ni videl nikakršne povezave med nasveti, ki jih je dal, in nasiljem, ki je bilo za njihovo izved-bo potrebno. Medtem ko je obsojal kitajsko uporabo sile, je Kitajsko še naprej navajal kot primer »učinkovitosti svobodnega trga za širjenje blagostanja in svobode«.56

Čudno naključje je, da je do pokola na Trgu nebeškega miru prišlo istega dne kakor do zgodovinske zmage Solidarnosti na volitvah – 4. junija 1989. To sta bila na neki način dva zelo raz-lična primera doktrine šoka. Obe državi sta morali izkoristiti šok in strah in izpeljati preobrazbo svobodnega trga. Na Kitaj-skem, kjer je država brez rokavic uporabljala metode terorja, mučenja in pobijanja, je bil rezultat, gledano s tržne perspektive, brezpogojen uspeh. Na Poljskem, kjer so šok gospodarske krize in naglih sprememb obrzdali – in ni bilo odkritega nasilja – so učinki šoka sčasoma popustili, in rezultat je bil veliko manj jasen.

Na Poljskem so šokterapijo sicer uvedli po volitvah, vendar je demokratični proces spremenila v farso, saj je bila v neposre-dnem nasprotju z željami velike večine volivcev, ki so glasovali za Solidarnost. Še leta 1992 je 60 odstotkov Poljakov še vedno


260

nasprotovalo privatizaciji težke industrije. Sachs je svoje nepri-ljubljene ukrepe branil, češ da ni imel izbire, in svojo vlogo je primerjal s kirurgom na urgenci. »Kadar na urgenco pride nek-do, ki se mu je srce ustavilo, preprosto prerežeš grodnico in te ne brigajo brazgotine, ki bodo nastale,« je dejal. »Bistvo je, da nje-govo srce spet začne biti. In nastane krvava zmešnjava. Vendar nimaš izbire.«57

Toda ko so si Poljaki od začetne operacije opomogli, so zastavljali vprašanja o svojem zdravniku in o terapiji. Šokterapija na Poljskem ni povzročila »trenutne zmedenosti«, kakor je Sachs napovedal. Povzročila je popolno depresijo: 30-odstoten padec industrijske proizvodnje v dveh letih po prvem krogu reform. Ker je vlada krčila javno porabo in so državo preplavili poceni uvozni izdelki, je brezposelnost poskočila in leta 1993 na neka-terih področjih dosegla 25 odstotkov, kar je bila huda spremem-ba za državo, ki pod komunizmom kljub številnim zlorabam in težavam brezposelnosti ni poznala. Celo ko je gospodarstvo začelo spet rasti, je visoka brezposelnost ostala kronična. Po naj-novejših številkah Svetovne banke ima Poljska 20-odstotno brez-poselnost – najvišjo v Evropski uniji. Za mlajše od štiriindvajset let je stanje še slabše: leta 2006 je bilo brezposelnih 40 odstot-kov mladih delavcev, dvakrat več kakor je povprečje EU. Naj-bolj dramatično je število ljudi, ki živijo v revščini: leta 1989 je 15 odstotkov prebivalcev živelo pod pragom revščine; leta 2003 je pod to mejo padlo že 59 odstotkov Poljakov.58 Šokterapija, ki je odpravila zaščito dela in vsakodnevno življenje močno podra-žila, ni bila pot, po kateri bi Poljska postala ena od »normalnih« evropskih držav (z močno delovno zakonodajo in radodarno socialo), ampak je privedla v enako zevajočo neenakost, ki spre-mlja kontrarevolucijo povsod, kjer je zmagala, od Čila do Kitaj-ske.

Dejstvo, da je Solidarnost, stranka, ki so jo vzpostavili polj-ski tovarniški delavci, nadzirala nastanek tega stalnega podrazre-


261

da ljudi, predstavlja bridko izdajo, ki je povzročila globok cini-zem in bes v državi, ki se nista nikoli povsem razkadila. Voditelji Solidarnosti pogosto zmanjšujejo svoje socialistične korenine; Walensa zdaj trdi, kako je že leta 1980 vedel, da bodo »morali zgraditi kapitalizem«. Karol Modzelewski, bojevit pripadnik Solidarnosti in intelektualec, ki je osem let in pol preživel po komunističnih zaporih, besno odgovarja: »Jaz za kapitalizem ne bi preživel v ječi niti tedna ali meseca, kaj šele osem let in pol!«59

Prvo leto in pol vladavine Solidarnosti so delavci svojim junakom verjeli, ko so jim zagotavljali, da so težave začasne, samo nujen postanek na poti, da Poljsko privedejo v moderno Evropo. Celo ob naraščajoči brezposelnosti so uprizorili le nekaj malega stavk in potrpežljivo čakali, da terapevtski del šokterapi-je začne delovati. Ko pa obljubljene ozdravitve ni bilo, vsaj ne v obliki delovnih mest, so bili člani Solidarnosti preprosto zmede-ni: Kako je moglo njihovo lastno gibanje ustvariti življenjski standard, ki je bil slabši kakor pod komunizmom? »[Solidar-nost] me je branila, ko sem leta 1980 ustanovil sindikalni odbor,« je dejal neki enainštiridesetletni gradbeni delavec. »Toda ko sem tokrat šel k njim po pomoč, so mi povedali, da moram zaradi reform potrpeti.«60

Približno po osemnajstih mesecih »izredne politike« Soli-darnosti je njena baza imela dovolj in je zahtevala konec eksperi-menta. Skrajno nezadovoljstvo se je odražalo v izrazitem poveča-nju stavk: leta 1990, ko so delavci še vedno puščali proste roke Solidarnosti, je bilo samo 250 stavk; leta 1992 jih je bilo več kot 6000.61 Ob takem pritisku od spodaj je bila vlada prisiljena upo-časniti svoje ambicioznejše privatizacijske načrte. Do konca leta 1993 – ko je bilo skoraj 7500 stavk – je bilo 62 odstotkov celo-tne poljske industrije še vedno v javni lasti.62

Dejstvo, da je poljskim delavcem uspelo preprečiti popolno privatizacijo države, pomeni, da bi reforme, ne glede na to, kako


262

hude so bile, mogle biti še hujše. Val stavk je nedvomno rešil na stotine tisočev delovnih mest, ki bi jih drugače odpravili, če bi ta domnevno neučinkovita podjetja smela izbirati, ali jih radikalno skrčijo ali odprodajo. Zanimivo je, da je poljsko gospodarstvo v istem obdobju začelo naglo rasti, kar dokazuje, da so se tisti, ki so bili pripravljeni državna podjetja odpisati kot neučinkovita in arhaična, »očitno motili«, kakor pravi ugledni poljski ekonomist in nekdanji član Solidarnosti, Tadeusz Kowalik.

Poljski delavci so poleg stavkanja našli še neki način izražanja svojega besa na nekdanje zaveznike v Solidarnosti: uporabili so demokracijo, za katero so se bojevali, da so stranko odločno kaznovali na volitvah, tudi nekoč priljubljenega voditelja Lecha Walenso. Najbolj dramatično so jo potolkli 19. septembra 1993, ko je koalicija levih strank, tudi nekdanji vladajoči komunisti (ki so se preimenovali v Demokratično levo zvezo), dobila 66 odstot-kov sedežev v parlamentu. Solidarnost je do takrat že razpadla na različne sprte struje. Sindikalna struja je dobila manj kakor 5 odstotkov in izgubila status parlamentarne stranke, in nova stran-ka, ki jo je vodil ministrski predsednik Mazowiecki, je dobila le 10,6 odstotka – kar je bila odmevna zavrnitev šokterapije.

Toda v naslednjih letih, ko si je na ducate držav prizadevalo, da bi svoje gospodarstvo reformirale, so se neprijetne podrobno-sti – stavke, volilni porazi, obrat politike – izgubile. Zdaj Polj-sko predstavljajo kot model, dokaz, da radikalna preobrazba svobodnega trga lahko poteka demokratično in miroljubno.

Tako kakor mnoge zgodbe o tranziciji je tudi ta večinoma mit. Vendar je boljša kakor resnica: na Poljskem so demokracijo uporabili na ulicah in na volitvah kot orožje proti »svobodnemu trgu«. Na Kitajskem, kjer je prizadevanje za nebrzdani kapitali-zem poteptalo demokracijo na Trgu nebeškega miru, pa sta medtem šok in teror sprožila enega najdonosnejših in najtrajnej-ših razcvetov investiranja v moderni zgodovini. Še en čudež, ki se je rodil iz pokola.


263

10. poglavje

DeMOKRACIjA, ROjeNA v veRIGAH

uTesnjena svoboda juŽnoaFriške republike

Sprava pomeni, da morajo tisti, ki so bili na temni strani zgodovine, videti, da je med zatiranjem in svobodo kakovostna razlika. In zanje svoboda pome-ni imeti čisto vodo, imeti na razpolago elektriko; imeti možnost živeti v dostojnem domu in imeti dobro službo; imeti možnost poslati otroke v šolo in imeti dostopno zdravstveno skrbstvo. Mislim, zakaj neki bi imeli tranzicijo, če se kakovost življenja teh ljudi ne izboljša? Če ne, so volitve nekoristne.– Nadškof Desmond Tutu, predstojnik Afriške komisije za resnico in spravo, 20011

Nacionalistična stranka hoče oblast oslabiti, preden jo preda. Skuša izpogajati nekakšno zamenjavo, pri kateri se bo odrekla svoji pravici, da vodi državo, v zameno za pravico, da črncem prepreči, da bi jo vodili na svoj način.– Allister Sparks, južnoafriški novinar2


264

Leta 1990 je enainsedemdesetletni Nelson Mandela sedel za mizo v zaporu, da bi napisal sporočilo svojim privržencem zunaj. Njegov namen je bil končati razpravo o tem, ali je sedemindvaj-set let za rešetkami, od katerih je večino prebil na otoku Robben Island pred obalo Cape Towna, oslabilo voditeljevo zavzetost za preobrazbo južnoafriške države apartheida. Sporočilo je imelo le dve povedi, in zadevo je dokončno razrešilo: »Nacionalizacija rudnikov, bank in monopolne industrije je politika ANC, spre-memba ali prilagoditev naših pogledov v tem oziru pa je nepred-stavljiva. Pridobitev gospodarske moči črncev je cilj, ki ga v celo-ti podpiramo in spodbujamo, vendar je v naših razmerah državni nadzor nad določenimi sektorji gospodarstva neizogiben.«3

Toda izkazalo se je, da zgodovine še ni čisto konec, kakor je zatrdil Francis Fukuyama. V Južnoafriški republiki, največjem gospodarstvu na afriški celini, se je zdelo, da ljudje še vedno ver-jamejo, da svoboda pomeni tudi pravico, da si povrnejo in porazdelijo nepošteno pridobljene koristi svojih zatiralcev.

To prepričanje je bilo petintrideset let podlaga politike Afri-škega nacionalnega kongresa (ANC), vse odkar so ga v osrednjih načelih izrazili v Listini svobode. Zgodba, kako je listina nastaja-la, je v Južnoafriški republiki predmet folklore, in to upravičeno. Proces se je začel leta 1955, ko je stranka odposlala petdeset tisoč prostovoljcev v mesta in na podeželje. Njihova naloga je bila zbrati »zahteve po svobodi« ljudi – njihovo vizijo sveta po apartheidu, v katerem bodo vsi Južnoafričani imeli enake pravi-ce. Zahteve so bile rokopisno zapisane na kose papirja: »Zemljo dati vsem ljudem, ki je nimajo,« »Plače za preživetje in krajši delovnik,« »Brezplačno in obvezno šolanje, ne glede na barvo, raso ali narodnost,« »Pravico do bivanja in svobodnega gibanja,« in še veliko več.4 Ko so se z zahtevami vrnili, so jih voditelji Afri-škega kongresa združili v končni dokument, ki so ga uradno sprejeli 26. junija 1955 na Ljudskem kongresu v Kliptownu, »tamponskem pasu« mesta, ki je bil zgrajen, da zaščiti bele pre-


265

bivalce Johannesburga pred vrvečimi množicami v Sowetu. Okoli tri tisoč delegatov – črncev, Indijcev, »barvancev« in nekaj belcev – je sedlo skupaj na praznem polju, da so glasovali o vse-bini dokumenta. Po pripovedovanju Nelsona Mandele o zgodo-vinskem srečanju v Kliptownu so »listino ljudem prebrali na glas, odstavek za odstavkom, v angleščini, sesothu in xsosi. Po vsakem odstavku je množica izrazila odobravanje s klici: ‘Afrika!’ in ‘Mayibuye!’«5 Prva uporna zahteva listine se glasi: »Oblast ljudstvu!«

V sredini petdesetih let je bil ta sen še desetletja daleč od uresničitve. Drugi dan kongresa je zasedanje nasilno prekinila policija, ki je trdila, da delegati načrtujejo izdajo.

Trideset let je južnoafriška vlada, v kateri so prevladovali Afrikanerji in Britanci, prepovedovala Afriški nacionalni kon-gres in druge politične stranke, ki so hotele odpraviti apartheid. Vse to obdobje silovitega zatiranja je Listina o svobodi še naprej krožila, v revolucionarnem podzemlju so si jo podajali iz roke v roko, njena moč, da je navdihovala z upanjem in uporom, pa se ni zmanjšala. V osemdesetih letih jo je prevzela nova generacija bojevitežev, ki se je pojavila v mestih. Mladi radikalci, ki so se naveličali potrpljenja in lepega obnašanja in so se pripravljali, da storijo vse, kar je treba, da sesujejo belo prevlado, so starše osu-pnili s svojo neustrašnostjo. Brez utvar so se podali na ulice in ponavljali: »Niti krogle niti solzilec nas ne bodo ustavili.« Dole-tel jih je pokol za pokolom, pokopavali so prijatelje, a še naprej so prepevali in prihajali. Ko so jih vprašali, proti čemu se bojuje-jo, so odgovorili: »Proti apartheidu,« ali: »Proti rasizmu«; ko so jih vprašali, za kaj se bojujejo, so mnogi odgovorili: »Za svobo-do,« in pogosto: »Za Listino svobode.«

Listina obsega pravico do dela, do dostojnega stanovanja, svobodo misli in, najradikalneje, udeleženost pri bogastvu naj-bogatejše države v Afriki, ki med drugimi zakladi obsega najve-čje nahajališče zlata na svetu. »Nacionalno bogastvo naše drža-


266

ve, dediščino Južnoafričanov, je treba vrniti ljudstvu; rudno bogastvo pod zemljo, banke in monopolno industrijo je treba prenesti v last ljudstva kot celote; vso drugo industrijo in trgovi-no je treba nadzirati, da pomagamo k dobrobiti ljudi,« določa listina.6

V času, ko so listino sestavljali, so jo nekateri v osvobodil-nem gibanju šteli za povsem sredinsko, drugi za neodpustljivo šibko. Panafrikanisti so grajali Afriški nacionalni kongres, češ da preveč popušča belim kolonizatorjem. (Zakaj Južnoafriška repu-blika pripada »vsem, črnim in belim«? so spraševali; manifest bi moral zahtevati, kakor je dejal jamajški črnski nacionalist Mar-cus Garvey, »Afriko za Afričane«.) Neomajni marksisti so zahte-ve odpravili kot »malomeščanske«, saj ni revolucionarno deliti zemljo med ljudi; Lenin je dejal, da je treba odpraviti samo zasebno lastnino.

To, kar so vse struje osvobodilnega boja razumele kot samo-umevno, je bilo, da apartheid ni samo politični sistem, ki dolo-ča, kdo sme voliti in se svobodno gibati. Je tudi gospodarski sis-tem, ki uporablja rasizem, da izvaja zelo donostno ureditev: majhna bela elita je bila sposobna nakopičiti velikanske dobičke v južnoafriških rudnikih, na kmetijah in v tovarnah, ker je bilo veliki črni večini preprečeno, da bi imela zemljo, in je bila prisi-ljena delati za veliko manj, kakor je bilo delo vredno – in kadar se je drznila upreti, so jo pretepali in zapirali. V rudnikih so bel-ce plačevali tudi desetkrat bolje kakor črnce in tako kakor v Latinski Ameriki so veliki industrialci delali v tesni povezavi z vojsko, zato da so neubogljivi delavci izginili.7

Listina svobode je uveljavila temeljno soglasje osvobodilne-ga gibanja, da svoboda ne bo nastopila, ko bodo črnci prevzeli nadzor nad državo, ampak šele, ko bo bogastvo dežele, ki so ga nezakonito zaplenili, povrnjeno in porazdeljeno družbi kot celo-ti. Južnoafriška republika ne more več biti država s kalifornij-skim življenjskim standardom za belce in kongoškim za črnce,


267

kakor so državo opisovali v času apartheida. Svoboda pomeni, da bo morala najti nekaj v sredini.

Ravno to je Nelson Mandela potrdil s svojim kratkim spo-ročilom iz zapora: še vedno je verjel v podlago, da ni svobode brez prerazporeditve. Zdaj ko je bilo toliko držav »v tranziciji«, je to bila trditev z velikanskimi posledicami. Če bi Mandela povedel Afriški nacionalni kongres na oblast in nacionaliziral banke in rudnike, bi tak precedens ekonomistom čikaške šole zelo otežil možnost, da tovrstne predloge v drugih državah odpravijo kot ostanke preteklosti in da vztrajajo, da moreta popolnoma svobodni trg in svobodna trgovina globoko neena-kost odpraviti.

Enajstega februarja 1990, dva tedna po sporočilu, je Man-dela prišel iz zapora kot svoboden človek, tako podoben živemu svetniku kakor nihče drug na svetu. Južnoafriška mesta je razga-njalo od praznovanja in obnovljenega prepričanja, da boja za osvoboditev ne more nič ustaviti. V nasprotju z gibanjem v Vzhodni Evropi afriškega gibanja niso zatolkli, ampak je nara-ščalo. Mandela je doživel tako velikanski kulturni šok, da je mikrofon kamere zamenjal za »kakšno novo orožje, ki so ga raz-vili, medtem ko sem bil v zaporu«.8

Vsekakor je to bil drugačen svet kakor pa tisti, ki ga je zapu-stil pred sedemindvajsetimi leti. Ko so ga leta 1962 aretirali, je afriško celino zajel nacionalizem tretjega sveta; zdaj ga je razdva-jala vojna. Medtem ko je bil v zaporu, so socialistične revolucije sprožili in zadušili; leta 1967 so v Boliviji ubili Cheja Guevaro; leta 1973 je v državnem udaru umrl Salvador Allende; leta 1986 je mozambiški junak osvoboditve in predsednik Samora Machel umrl v skrivnostni letalski nesreči. V poznih osemdesetih in zgo-dnjih devetdesetih letih je padel berlinski zid, prišlo je do poko-la na Trgu nebeškega miru v Pekingu, in komunizem se je sesul. Med vsemi temi spremembami je bilo za Mandelo le malo časa, da bi vsemu sledil; takoj potem ko so ga izpustili, je moral ljud-


268

stvo povesti v svobodo, hkrati pa preprečiti državljansko vojno in gospodarski zlom – oboje sta bili zelo jasni možnosti.

Če je obstajala tretja pot med komunizmom in kapitaliz-mom – način demokratizacije države in hkratne prerazporeditve bogastva – je bilo videti, da ima Južnoafriška republika pod Afri-škim nacionalnim kongresom edinstveno možnost, da ta vztrajni sen spremeni v resničnost. Pri tem ni šlo le za globalne izlive občudovanja in podpore Mandeli, ampak tudi za poseben način, kako se je boj proti apartheidu v zadnjih letih izoblikoval. V osemdesetih letih je postal resnično globalno množično gibanje, in najučinkovitejše orožje, ki so ga aktivisti zunaj vihteli, je bilo korporativni bojkot – izdelkov, narejenih v Južnoafriški republi-ki, in mednarodnih podjetij, ki so poslovala z državo apartheida. Cilj bojkotne strategije je bil korporativni sektor dovolj stisniti, da bo pri nepopustljivi južnoafriški vladi lobiral, naj odpravi apartheid. Toda kampanja je imela tudi moralno sestavino: mno-gi potrošniki so bili trdno prepričani, da si družbe, ki kujejo dobi-ček iz zakonov belske prevlade, zaslužijo, da jih finančno udari.

To stališče je dalo Afriškemu nacionalnemu kongresu edin-stveno priložnost, da zavrne modno pravovernost svobodnega trga. Ker je že vladalo široko soglasje, da so korporacije odgovor-ne za zločine apartheida, je bil oder pripravljen za Mandelo, da razloži, zakaj je ključne sektorje južnoafriškega gospodarstva tre-ba nacionalizirati, tako kakor to Listina svobode zahteva. Lahko bi bil uporabil isti argument, da bi razložil, zakaj je dolg, nako-pičen pod apartheidom, nezakonito breme za novo, od ljudstva izvoljeno vlado. Ob tako nediscipliniranem ravnanju bi bili Mednarodni denarni sklad, finančno ministrstvo Združenih držav Amerike in Evropska unija hudo ogorčeni, ampak Man-dela je bil živi svetnik – zato bi bil deležen velikanske podpore javnosti.

Nikoli ne bomo vedeli, katera od teh sil bi odtehtala. V letih, ki so pretekla med Mandelovim sporočilom iz zapora in


269

volilno zmago Afriškega nacionalnega kongresa leta 1994, pri kateri je bil izvoljen za predsednika, se je zgodilo nekaj, kar je strankarsko hierarhijo prepričalo, da svoje široke ljudske podpo-re ne more uporabiti za povrnitev in prerazporeditev ukradene-ga bogastva države. Tako Afriški nacionalni kongres ni poiskal sredine med Kalifornijo in Kongom, ampak je namesto tega sprejel politiko, ob kateri sta se neenakost in kriminal razmahni-la do take stopnje, da je zdaj južnoafriška ločnica bolj podobna razdalji od Beverly Hillsa do Bagdada. Danes je država živa priča tega, kaj se zgodi, kadar je gospodarska reforma ločena od poli-tične preobrazbe. V političnem pogledu imajo prebivalci volilno pravico, državljanske svoboščine in vladavino večine. Toda gospodarsko je Južnoafriška republika prehitela Brazilijo kot najbolj neenaka družba na svetu.

Leta 2005 sem se odpravila v Južnoafriško republiko, da bi skušala razumeti, kaj se je v tranziciji zgodilo v tistih odločilnih letih med 1990 in 1994, da se je Mandela odločil za smer, ki jo je bil tako nedvoumno označil za »nepredstavljivo«.

Afriški nacionalni kongres se je začel pogajati z vladajočo Nacionalno stranko, odločen, da se izogne mori, kakršno je doživel sosednji Mozambik, ko ga je gibanje za neodvisnost pri-sililo, da je leta 1975 končal portugalsko kolonialno vladavino. Ko so Portugalci odhajali, so v maščevalnem napadu besa ulivali beton v jaške dvigal, razbijali traktorje in obrali državo za vse, kar so mogli odnesti. Afriškemu nacionalnemu kongresu gre velikanska zasluga, da je izposloval sorazmerno miroljubno pre-dajo oblasti. Vendar mu ni uspelo preprečiti, da ne bi južnoafri-ški apartheidni voditelji povzročili opustošenja, ko so odhajali. V nasprotju z mozambiškimi voditelji nacionalna stranka ni uli-vala betona – njihova sabotaža je bila enako škodljiva, a veliko bolj pretanjena, in vsa je bila v drobnem tisku na zgodovinskih pogajanjih.


270

Pogovori, ki so razrešili konec apartheida, so potekali po dveh vzporednih linijah, ki sta se pogosto sekali: prva je bila politična, druga gospodarska. Seveda je bila pozornost večinoma usmerjena na politična vrhunska srečanja med Nelsonom Man-delo in F. W. de Klerkom, voditeljem nacionalne stranke.

De Klerkova strategija na pogajanjih je bila, da ohrani toli-ko oblasti, kolikor je mogoče. Poskusil je vse – razbitje države v federacijo, zajamčeno pravico do veta za manjšinske stranke, določen odstotek sedežev v vladnih strukturah, rezerviran za vsako etnično skupino – vse, da bi preprečil preprosto vladavino večine, za katero je bil prepričan, da bi privedla do množičnih razlastitev zemlje in nacionalizacije korporacij. Mandela je kasneje dejal: »To, kar je nacionalna stranka skušala doseči, je bilo ohraniti belo prevlado z našim privoljenjem.« De Klerk je imel za seboj orožje in denar, toda njegov nasprotnik je imel milijonsko gibanje. Mandela in njegov glavni pogajalec Cyril Ramaphosa sta zmagala v skoraj vseh točkah.9

Hkrati s temi razburljivimi vrhunskimi srečanji so potekala veliko manj opazna gospodarska pogajanja, ki jih je na strani Afriškega nacionalnega kongresa vodil predvsem Thabo Mbeki, takrat nova zvezda v stranki, zdaj južnoafriški predsednik. Ko so se politični pogovori nadaljevali in je nacionalni stranki postalo jasno, da bo parlament kmalu trdno v rokah Afriškega nacional-nega kongresa, je stranka južnoafriške elite začela usmerjati svo-jo energijo in ustvarjalnost v gospodarska pogajanja. Južnoafri-škim belcem ni uspelo, da bi črncem preprečili prevzem oblasti, toda ko je potem prišlo do zavarovanja premoženja, ki so ga nakopičili pod apartheidom, se mu niso bili pripravljeni zlahka odreči.

V teh pogovorih je de Klerkova vlada imela dvojno strategi-jo. Prvič, s sklicevanjem na vedno vplivnejši washingtonski kon-senz, češ da zdaj obstaja samo en način vodenja gospodarstva, je prikazovala ključne sektorje gospodarskega odločanja – kakor


271

sta trgovinska politika in centralna banka – kot »tehnične« in »administrativne«. Nato je uporabila velik razpon novih politič-nih orodij – mednarodne trgovinske sporazume, novosti v ustav-nem pravu in programe strukturnega prilagajanja – da je predala nadzor teh središč moči domnevno nepristranskim strokovnja-kom, ekonomistom in uradnikom iz Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Splošnega sporazuma o carinah in trgo-vini (GATT) in nacionalne stranke – vsem razen bojevnikom za osvoboditev iz Afriškega nacionalnega kongresa. To je bila stra-tegija balkanizacije, in to ne balkanizacije državnega zemljepisa (kakor je de Klerk prvotno načrtoval), ampak njenega gospodar-stva.

Načrt so uspešno izvedli pred nosom voditeljev Afriškega nacionalnega kongresa, ki so imeli polne roke dela s tem, da so dobili bitko za nadzor v parlamentu. V tem procesu je Afriške-mu nacionalnemu kongresu spodletelo, da bi se zavaroval pred veliko zahrbtnejšo strategijo – v bistvu točno izdelanim načr-tom, s katerim so se zavarovali, da gospodarske klavzule v Listini svobode v Južnoafriški republiki ne bi nikoli postale zakon. Zah-teva »Oblast ljudstvu!« se je kmalu uresničila, toda področje, nad katerim je ljudstvo vladalo, se je naglo krčilo.

Medtem ko so se ta napeta pogajanja med nasprotniki raz-vijala, se je Afriški nacionalni kongres v svojih vrstah vneto pri-pravljal na dan, ko bo prevzel oblast. Skupine ekonomistov in pravnikov Afriškega nacionalnega kongresa so sestavile delovne skupine, ki so morale natančno določiti, kako naj splošne oblju-be iz Listine svobode – za stanovanja in zdravstveno skrbstvo – spremenijo v praktično politiko. Najambicioznejši načrt je bil »vzpostaviti delujočo demokracijo«, kar je bil gospodarski načrt za južnoafriško prihodnost po apartheidu, ki je bil napisan v času, ko so pogajanja na visoki ravni še potekala. Privrženci stranke pa takrat niso vedeli, da je takrat, ko so sami razvijali daljnosežne načrte, pogajalska skupina za pogajalsko mizo pri-


272

stajala na pogoje, zaradi katerih bo njihova uresničitev postala praktično nemogoča. »Bil je mrtev, še preden je nastal,« mi je ekonomist Vishu Padayachee povedal o načrtu, kako »vzpostavi-ti delujočo demokracijo«. Ko je bil osnutek gotov, »je že poteka-la druga igra«.

Padayachee je bil kot eden redkih klasično izobraženih eko-nomistov, delujočih v Afriškem nacionalnem kongresu, določen, da odigra vodilno vlogo pri načrtu, kako »vzpostaviti delujočo demokracijo« (da »opravi glodanje številk,« kakor temu sam pra-vi). Večina ljudi, s katerimi je na takratnih dolgih političnih sestankih delal, je prišla na vodilne položaje v vladi Afriškega nacionalnega kongresa, Padayachee sam pa ni. Zavrnil je vse ponudbe za vladne službe in se odločil za akademsko življenje v Durbanu, kjer predava, piše in ima v lasti zelo priljubljeno knji-garno Ike’s Bookshop, imenovano po Ikeju Mayetu, prvem nebelem južnoafriškem prodajalcu knjig. Tam sva se dobila za razpravo o tranziciji, med skrbno ohranjenimi knjigami o afriški zgodovini, ki so že pošle.

Padayachee se je osvobodilnemu gibanju pridružil v sedem-desetih letih kot svetovalec južnoafriškega sindikalnega gibanja. »V tistem času smo vsi imeli Listino svobode, obešeno na notra-njost svojih vrat,« se je spominjal. Vprašala sem ga, kdaj je ugo-tovil, da se njene gospodarske obljube ne bodo uresničile. Dejal je, da je to prvič posumil leta 1993, ko je skupaj s kolegom iz načrta, kako »vzpostaviti delujočo demokracijo«, prejel klic pogajalske skupine, ki je bila v sklepni fazi barantanj z nacional-no stranko. Klic je bil prošnja, naj napišeta seznam prednosti in slabosti, če postane južnoafriška centralna banka samostojna enota, ki bi jo vodili popolnoma neodvisno od izvoljene vlade – ah, in pogajalci so ga potrebovali do jutri zjutraj.

»Bila sva popolnoma nepripravljena,« se je spominjal Padayachee, zdaj v zgodnjih petdesetih letih. Študiral je na Uni-verzi Johns Hopkins v Baltimoru. Vedel je, da so takrat celo eko-


273

nomisti svobodnega trga v Združenih državah Amerike šteli neodvisnost centralne banke za obrobno idejo, za priljubljeno politiko peščice ideologov čikaške šole, ki so bili prepričani, da je treba centralno banko voditi kot suvereno republiko znotraj države, daleč stran od vmešavanja rok izvoljenih zakonodajal-cev.*10 Za Padayacheeja in njegovega kolega, ki sta trdno verjela, da mora monetarna politika služiti novi vladi za »velike cilje rasti, zaposlovanja in prerazporeditve«, je bilo stališče Afriškega nacionalnega kongresa norost: »V Južnoafriški republiki ne bo neodvisne centralne banke.«

Padayachee in njegov kolega sta vso noč bedela, da sta napi-sala dokument, ki je pogajalski skupini dal v roke argumente, ki jih je potrebovala, da se je upirala rezano odbiti žogi nacionalne stranke. Če bi centralno banko (v Južnoafriški republiki imeno-vano rezervna banka) vodili ločeno od preostale vlade, bi lahko omejila sposobnost Afriškega nacionalnega kongresa, da drži obljube Listine svobode. Poleg tega, če centralna banka ne bi odgovarjala vladi Afriškega nacionalnega kongresa, komu pa potem bi? Mednarodnemu denarnemu skladu? Johannesburški borzi? Očitno je nacionalna stranka skušala najti zadnja vrata, da bi obdržala oblast še celo potem, ko je izgubila volitve – kar je bila strategija, ki se ji je bilo treba za vsako ceno upreti. »Drža-li so se, kolikor so se mogli,« se je Padayachee spominjal. »To je bil jasen del načrta.«

Padayachee je zjutraj faksiral dokument in tedne ni dobil odgovora. »Ko sva nato vprašala, kaj se je zgodilo, so nama pove-dali: ‘Hja, temu smo se odpovedali.’« Ne le da bodo centralno banko vodili kot samostojno enoto znotraj Južnoafriške republi-ke, pri čemer bo njena neodvisnost določena v ustavi, ampak jo bo vodil isti človek, ki jo je vodil pod apartheidom, Chris Stals.

* Milton Friedman se je pogosto šalil: če bi bilo po njegovo, bi centralne banke delovale na podlagi tako čiste »ekonomske znanosti«, da bi jih vodili velikanski raču-nalniki – ljudje sploh ne bi bili potrebni.


274

In Afriški nacionalni kongres se ni odpovedal le centralni banki: popustil je, da bo Derek Keyes, beli finančni minister pod apartheidom, prav tako ostal na položaju – zelo podobno kakor je tudi argentinskim finančnim ministrom in voditeljem cen-tralne banke iz časa diktature nekako uspelo, da so v demokraci-ji dobili svoje mesto nazaj. Časnik The New York Times je Keyesa hvalil kot »vodilnega državnega zagovornika vlade z nizko pora-bo in ugodne za poslovanje«.11

Do tiste točke, je dejal Padayachee, »smo bili še vedno razi-grani, moj Bog, saj je to vendar bil revolucionarni boj; vsaj nekaj bi moralo nastati iz njega«. Ko je izvedel, da bodo centralno banko in finančno ministrstvo vodili stari apartheidni voditelji, je to pomenilo, »da je v smislu gospodarske preobrazbe vse izgu-bljeno«. Ko sem ga vprašala, ali je menil, da so pogajalci vedeli, koliko so izgubili, je malo okleval in odgovoril: »Odkrito reče-no, ne.« Šlo je za preprosto mešetarjenje: »Med pogajanji je bilo nekaj treba dati, in naša stran je dala to – jaz tebi to, ti meni to.«

Po njegovem mnenju se to ni zgodilo zaradi kakšne velike izdaje voditeljev Afriškega nacionalnega kongresa, ampak so jih preprosto pretentali z zaporedjem zadev, ki se jim v tistem času niso zdele odločilne – vendar se je izkazalo, da bodo trajno libe-ralizacijo Južnoafriške republike zadržale.

To, kar se je v pogajanjih zgodilo, je bilo, da se je Afriški nacionalni kongres ujel v novo vrsto mreže, narejeno iz nedou-mljivih pravil in določil, vse z namenom, da zožijo in zamejijo moč izvoljenih voditeljev. Ko se je mreža spustila na državo, je le malo ljudi opazilo, da sploh obstaja, toda ko je nova vlada pre-vzela oblast in se skušala svobodno gibati, da bi svojim volivcem prinesla oprijemljive koristi osvoboditve, ki so jih pričakovali in za katere so mislili, da jih volijo, so se niti mreže zategnile in administracija je odkrila, da so njene roke trdno zvezane. Patrick


275

Bond, ki je delal kot gospodarski svetovalec Mandelove vlade v prvih letih vladavine Afriškega nacionalnega kongresa, se spo-minja, da je njihov službeni dovtip bil: »Hej, imamo državo, kje pa je oblast?« Ko je nova vlada skušala uresničiti sanje Listine svobode, je odkrila, da je oblast drugje.

Hočete razdeliti zemljo? Nemogoče – v zadnji minuti so pogajalci pristali, da novi ustavi dodajo klavzulo, ki varuje vso zasebno lastnino, s čimer je zemljiška reforma postala tako rekoč nemogoča. Hočete ustvariti delovna mesta za milijone brezpo-selnih delavcev? Ne morete – stotine tovarn je bilo dejansko na tem, da jih zaprejo, ker je Afriški nacionalni kongres podpisal sporazum GATT, predhodnika Svetovne trgovinske organizaci-je, po katerem je protizakonito subvencionirati avtomobilske in tekstilne tovarne. Hočete zagotoviti zdravila za aids v mestih, po katerih se bolezen zastrašujoče širi? To bi bila kršitev določil o zaščiti intelektualne lastnine pod Mednarodno trgovinsko orga-nizacijo, v katero je Afriški nacionalni kongres vstopil brez javne razprave kot v nadaljevanja GATT-a. Potrebujete denar za gra-dnjo več in večjih hiš za reveže in za brezplačno elektrifikacijo mest? Žal – proračun izprazni poplačevanje velikanskega dolga, ki jim ga je tiho predala apartheidna vlada. Natiskati več denar-ja? Povejte to predsedniku centralne banke iz časa apartheida. Zastonj voda za vse? Verjetno ne. Svetovna banka z največjo sku-pino ekonomistov, raziskovalcev in inštruktorjev v državi (samo-razglašena »banka znanja«) vzpostavlja partnerstva zasebnega sektorja kot normo pri storitvah. Hočete uvesti nadzor nad valu-to pred divjimi špekulacijami? To bi bila kršitev 850 milijonov dolarjev vrednega dogovora z Mednarodnim denarnim skladom, ki so ga priročno podpisali tik pred volitvami. Želite dvigniti minimalne plače, da bi premostili apartheidni prepad med dohodki? Na-a. Sporazum z Mednarodnim denarnim skladom določa »omejevanje plač«.12 In da niti ne pomislite, da bi se na te sporazume požvižgali – vsako spremembo bi razumeli kot


276

dokaz nevarne nacionalne nezanesljivosti, kot premalo vnetost za »reforme«, kot pomanjkanje »sistema na podlagi pravil«. Kar bi vse privedlo do zloma valute, odvzema pomoči in bega kapi-tala. Bistvo je, da je bila Južnoafriška republika svobodna, a hkrati ujeta; vsak od teh nedoumljivih akronimov je predstavljal drugačno vrv v mreži, ki je ude nove vlade prikovala k tlom.

Dolgoletni aktivist proti apartheidu Rasool Snyman mi je past zelo drastično opisal. »Nikoli nas niso osvobodili. Samo sneli so nam verigo z vratu in nam jo namestili na gležnje.« Ugledna južnoafriška aktivistka Yasmin Sooka mi je povedala, da je tranzicija »bila posel, ki je sporočal: ‘Vse bomo obdržali mi, vi [ANC] pa boste navidezno vladali [...]. Lahko imate poli-tično moč, lahko imate fasado vladanja, toda resnično vodenje se bo dogajalo nekje drugje.’«*13 To je bil proces infantilizacije, ki je pogost v tako imenovanih tranzicijskih državah – nova vla-da v bistvu dobi ključe nove hiše, ne pa kombinacije trezorja.

Del tega, kar sem skušala razumeti, je bil, kako je bilo mogoče dovoliti, da se je po tako epskem boju za svobodo to moglo zgoditi. Ne le kako so se voditelji osvobodilnega gibanja odpovedali gospodarskemu bojišču, ampak kako je baza Afri-škega nacionalnega kongresa – ljudje, ki so se že toliko žrtvova-li – voditeljem dovolila, da so dvignili roke. Zakaj ni široko gibanje ljudi zahtevalo, da kongres izpolni svoje obljube iz Listi-ne svobode in se upre popuščanjem, kakršna je sprejel?

* Čikaški fantje v Čilu so bili tisti, ki so prvi uvedli ta proces kapitalističnega korigiranja demokracije ali izgrajevanja tega, kar so sami imenovali »nova demokra-cija«. Preden so v Čilu po sedemnajstih letih diktature hunte predali oblast izvoljeni vladi, so čikaški fantje ustavo in sodišča tako priredili, da je bilo pravno tako rekoč nemogoče preklicati njihove revolucionarne zakone. Za ta proces so imeli več imen: izgrajevanje »tehnificirane demokracije«, »zaščitene demokracije«, ali kakor je dejal Pinochetov mladi minister José Piñera, zagotoviti »izolacijo pred politiko«. Alvaro Bardón, Pinochetov namestnik ministra za gospodarstvo, je klasično utemeljevanje čikaške šole razložil: »Če priznavamo ekonomijo kot znanost, to takoj pomeni manj moči za vlado ali politično strukturo, saj obe izgubita odgovornost za sprejemanje tovrstnih odločitev.«


277

Vprašanje sem zastavila Williamu Gumedeju, aktivistu Afri-škega nacionalnega kongresa tretje generacije, ki je kot voditelj študentskega gibanja v času tranzicije v tistih nemirnih letih bil na ulicah. »Vsi so spremljali politična pogajanja,« se je spomi-njal in s tem mislil srečanja na vrhu de Klerk–Mandela. »In če bi ljudje čutili, da ne potekajo dobro, bi prišlo do množičnih pro-testov. Toda ko so poročali o gospodarskih pogajanjih, so ljudje mislili, da gre za tehnične stvari; nikogar niso zanimala.« Spomi-nja se, da je to zaznavo spodbujal Mbeki, ki je pogovore prika-zoval kot »administrativne« in za javnost nezanimive (zelo podobno kakor Čilenci s svojo »tehnificirano demokracijo«). Posledica je bila, mi je razočarano povedal, »da smo spregledali! Spregledali smo resnično zgodbo.«

Gumede, ki je danes eden najbolj spoštovanih raziskovalnih novinarjev, pravi, da je doumel, da se na tistih »tehničnih« sestankih odloča resnična prihodnost države – čeprav je to takrat le malokdo razumel. Tudi on me je tako kakor mnogi drugi lju-dje, s katerimi sem govorila, spomnil, da je bila Južnoafriška republika vse obdobje tranzicije tako rekoč na robu državljanske vojne – mesta so terorizirale tolpe, ki jih je oborožila nacionalna stranka, še vedno je prihajalo do policijskih pokolov, voditelje so še vedno pobijali in stalno se je govorilo o tem, da država tone v prelivanje krvi. »Osredotočil sem se na politiko – množične akcije, pohod v Bisho [kraj dokončnega obračuna med demon-stranti in policijo] in kričal: ‘Ti fantje morajo oditi!’« se je spo-minjal Gumede. »Toda to ni bil resnični boj – resnični boj je potekal o ekonomiji. In jaz sem razočaran nad samim seboj, da sem bil tako lahkoveren. Mislim sem, da sem politično dovolj zrel, da razumem zadeve. Kako sem to spregledal?«

Od takrat skuša Gumede nadoknaditi izgubljeni čas. Ko sva se srečala, je bil sredi nacionalnega viharja, ki ga je sprožila nje-gova nova knjiga Thabo Mbeki in bitka za dušo ANC. To je izčr-pna razlaga, kako točno je Afriški nacionalni kongres v pogaja-


278

njih zapravil gospodarsko suverenost države na tistih srečanjih, za katere takrat ni imel časa, da bi jih spremljal. »Knjigo sem napisal iz besa,« mi je povedal. »Besa nase in na stranko.«

Težko si je zamisliti, da bi izid mogel biti drugačen. Če ima Padayachee prav in sami pogajalci Afriškega nacionalnega kon-gresa niso dojeli pomena tega, kar so na pogajanjih zapravili, kakšno možnost so potem imeli ulični bojevniki gibanja?

V tistih odločilnih letih, ko so podpisovali dogovore, so bili Južnoafričani v stanju stalne krize, nihali so med silnim navdu-šenjem, ko so videli Mandelo svobodnega, in besom, ko so izve-deli, da je Chrisa Hanija, mladega bojevnika, za katerega so mnogi upali, da bo nasledil Mandelo, ustrelil rasistični morilec. Razen peščice ekonomistov ni nihče hotel govoriti o neodvisno-sti centralne banke, teme, ki celo v normalnih razmerah deluje kot močno uspavalo. Gumede poudarja, da je večina ljudi pre-prosto predpostavljala, da bo, ne glede na to, kakšne kompromi-se bo treba sprejeti, da pridejo na oblast, vse mogoče spremeniti, ko bo Afriški nacionalni kongres enkrat trdno na oblasti. »Posta-li bomo vlada – kasneje bomo lahko vse uredili,« je dejal.

Aktivisti Afriškega nacionalnega kongresa pa takrat niso razumeli tega, da so v tistih pogajanjih spremenili samo naravo demokracije, tako da – ko se bo mreža omejitev enkrat spustila na njihovo državo – dejansko ne bo več nobenega potem.

V prvih letih vladavine Afriškega nacionalnega kongresa je stranka še vedno skušala uporabiti omejene vire, ki jih je imela, da bi izpolnila obljubo o prerazporeditvi. Nastopil je izbruh jav-nih investicij – zgradili so več kakor sto tisoč domov za reveže in milijonom so priklopili vodo, elektriko in telefonsko napelja-vo.14 Toda po znani zgodbi je vlada, obremenjena z dolgom in pod mednarodnim pritiskom, da te storitve privatizira, kmalu začela dvigovati cene. Po desetletju vladavine Afriškega nacional-nega kongresa so milijone ljudi odklopili od novonapeljane vode


279

in elektrike, ker niso mogli plačevati računov.* Leta 2005 vsaj 40 odstotkov novih telefonskih linij ni več delovalo.15 Kar pa se tiče »bank, rudnikov in monopolne industrije«, za katere je Mandela obljubljal, da jih bo nacionaliziral, so ostali trdno v rokah istih štirih megakonglomeratov belcev, ki nadzirajo tudi 80 odstotkov johannesburške borze.16 Leta 2005 je samo 4 odstotke družb, uvrščenih na borzo, bilo v lasti ali pod nadzorom črncev.17 Nad 70 odstotki zemlje so leta 2006 še imeli monopol belci, ki pred-stavljajo le 10 odstotkov prebivalstva.18 Najhuje je, da je vlada Afriškega nacionalnega kongresa porabila veliko več časa za zani-kovanje resnosti krize zaradi aidsa kakor za zagotavljanje odločil-nih zdravil za okoli 5 milijonov ljudi, ki so okuženi z virusom HIV, čeprav je bilo na začetku leta 2007 nekaj pozitivnih znakov napredka.19 Morda je najhujši statistični podatek tole: od leta 1990, ko je Mandela prišel iz zapora, je povprečna življenjska doba Južnoafričanov padla za trinajst let.20

V osnovi vseh teh dejstev in številk se skriva usodna odloči-tev, ki jo je Afriški nacionalni kongres sprejel, potem ko je vod-stvo spoznalo, da so jih gospodarski pogajalci opeharili. Takrat bi stranka lahko poskusila sprožiti drugo osvobodilno gibanje in se osvobodila dušeče mreže, ki so jo napletli med tranzicijo. Ali pa bi preprosto sprejela svojo omejeno oblast in pristala na novi gospodarski red. Vodstvo Afriškega nacionalnega kongresa se je odločilo za drugo možnost. Namesto da bi središče njegove poli-tike postala prerazporeditev bogastva, ki je že bilo v državi – jedro Listine svobode, zaradi katere je bil kongres izvoljen – je potem, ko je prišel na oblast, sprejel prevladujočo logiko, da je edino upanje v prizadevanju za tuje investitorje, ki bi ustvarili novo bogastvo, katerega koristi bi lahko prikapljale navzdol do

* Vprašanje, ali so več ljudi odklopili od novih storitev kakor priklopili nanje, je v Južnoafriški republiki zelo sporno. Obstaja vsaj ena zanesljiva raziskava, ki dokazuje, da je bilo število odklopov večje kakor število priklopov. Vlada pravi, da je na vodovod priklopila devet milijonov ljudi; raziskava je izračunala deset milijonov odklopov.


280

revnih. Toda za to, da bi tak model sploh lahko deloval, je mora-la vlada korenito spremeniti svoje ravnanje, da je postala privlač-na za investitorje.

To ni bila lahka naloga, kakor je Mandela spoznal, ko je pri-šel iz zapora. Čim so ga izpustili, se je južnoafriška borza v pani-ki sesula; južnoafriška valuta rand je izgubila 10 odstotkov vre-dnosti.21 Nekaj tednov kasneje je diamantna korporacija De Beers svoj sedež preselila iz Južnoafriške republike v Švico.22 Tovrstna takojšnja kazen trga bi bila nepredstavljiva trideset let prej, ko so Mandelo prvič zaprli. V šestdesetih letih je bilo neza-slišano, da bi multinacionalke muhasto spremenile nacional-nost, saj je bil denar takrat še vedno trdno vezan na zlato podla-go. Novo južnoafriško valuto so osvobodili vseh nadzorov, trgovinske omejitve so padle in večina trgovanja je bila kratko-ročno špekuliranje.

Ne le da spremenljivi trg ni maral ideje osvobojenega Man-dele; le nekaj neumestnih besed iz njegovih ust ali njegovih kole-gov iz Afriškega nacionalnega kongresa je lahko povzročilo silni beg »elektronske črede«, kakor jo je imenitno imenoval kolu-mnist časnika The New York Times, Thomas Friedman.23 Beg, ki je pospremil Mandelovo izpustitev, je bil samo začetek verižnega ravnanja voditeljev Afriškega nacionalnega kongresa in odzivanja finančnih trgov – »šokdialog«, ki je stranko učil novih pravil igre. Vsakokrat, ko je visok strankin funkcionar izrekel kaj, kar je namigovalo, da bi grozeča Listina svobode še lahko postala njiho-va politika, se je trg odzval s šokom, ki je povzročil prosti pad randa. Pravila so bila preprosta in groba, elektronski ustreznik enozložnega ječanja: pravica – drago, prodaj; status quo – dobro, kupuj. Ko je Mandela kmalu po svoji izpustitvi na zasebnem kosilu z vodilnimi poslovneži spet enkrat govoril v prid naciona-lizaciji, je »zlati indeks padel za 5 odstotkov«.24

Celo poteze, ki na videz niso imele nobene zveze s finanč-nim svetom, a so izdajale latentni radikalizem, so vzbujale pre-


281

trese na trgu. Ko je Trevor Manuel, minister Afriškega nacional-nega kongresa, ragbi v Južnoafriški republiki imenoval »igra bele manjšine«, ker je bilo moštvo v celoti belo, je rand spet padel.25

Med vsemi zamejitvami nove vlade se je trg izkazal kot naj-bolj omejujoč – in to je po svoje genialnost nebrzdanega kapita-lizma: vsiljuje sam sebe. Čim so se države enkrat odprle za muhasto razpoloženje globalnih trgov, vsak odmik od pravover-nosti čikaške šole takoj kaznujejo trgovalci v New Yorku in Lon-donu, ki stavijo proti valuti neubogljive države, povzročijo še globljo krizo in potrebo po še več posojilih s še več dodanimi pogoji. Mandela je past priznal leta 1997, ko je na nacionalni konferenci ANC dejal: »Ravno zaradi mobilnosti kapitala in globalizacije kapitalskih in drugih trgov je za države nemogoče, da bi na primer določile nacionalno gospodarsko politiko, ne glede na verjetni odziv teh trgov.«26

Edini človek v Afriškem nacionalnem kongresu, za katerega se je zdelo, da zna šoke ustavili, je bil Thabo Mbeki, Mandelova desna roka v času njegovega predsedovanja in kmalu njegov naslednik. Mbeki je veliko let pregnanstva preživel v Angliji, kjer je študiral na Univerzi Sussex in se nato preselil v London. V osemdesetih letih, ko so bila mesta v njegovi domovini pre-plavljena s solzilcem, je vdihaval izpuhe thatcherizma. Med vse-mi voditelji Afriškega nacionalnega kongresa se je Mbeki najlaže pogovarjal z vodilnimi poslovneži, in pred Mandelovo izpusti-tvijo je organiziral več tajnih srečanj s korporativnimi funkcio-narji, ki so se bali možnosti vladavine črnske večine. Leta 1985 je Hugh Murray, urednik ugledne poslovne revije, potem ko je vso noč pil škotski viski z Mbekijem in skupino južnoafriških poslovnežev v lovski koči v Zambiji, dejal: »Voditelj Afriškega nacionalnega kongresa ima izredno sposobnost, da vliva zaupa-nje, celo v najbolj napetih okoliščinah.«27

Mbeki je bil prepričan, da je ključ za pomiritev trga v tem, da Afriški nacionalni kongres tovrstno klubsko zaupanje razširi,


282

a v veliko večjem obsegu. Gumede je dejal, da je Mbeki prevzel vlogo učitelja svobodnega trga znotraj stranke. Pošast trga je na prostosti, je Mbeki razlagal; ni je mogoče udomačiti, le krmiti s tem, kar hoče: z rastjo in spet rastjo.

Zato Mandela in Mbeki nista pozvala k nacionalizaciji rudnikov, ampak sta se začela redno sestajati s Harryjem Oppen-heimerjem, nekdanjim predsednikom rudniških velikanov Anglo-American in De Beers, ki sta bila simbola apartheidne vladavine. Kmalu po volitvah leta 1994 sta program Afriškega nacionalnega kongresa celo dala Oppenheimerju v odobritev, in vnesel je več ključnih popravkov v svojo korist in v korist drugih vodilnih industrialcev.28 Mandela je upal, da se bo izognil še enemu šoku na trgu, zato se je v svojem prvem intervjuju kot predsednik previdno oddaljil od svojih predhodnih izjav v korist nacionalizacije. »V naši gospodarski politiki […] ni niti omem-be stvari, kakor je nacionalizacija, in to ni slučaj,« je dejal. »Ni niti enega slogana, ki bi nas povezoval z marksistično ideologi-jo.«*29 Finančni tisk je prinašal stalne spodbude za tak preobrat: »Čeprav ima ANC še vedno močno levičarsko krilo,« je ugotovil The Wall Street Journal, »zveni g. Mandela v zadnjih dneh bolj kot Margaret Thatcher kakor pa kot socialistični revolucionar, kar je nekoč mislil, da je.«30

Spomin na radikalno preteklost se je Afriškega nacionalnega kongresa še vedno držal, in kljub velikim prizadevanjem nove vlade, da ne bi bila videti nevarna, je trg še vedno povzročal boleče šoke: leta 1996 je v enem samem mesecu rand padel za 20 odstotkov in država je še naprej krvavela kapital, ko so živčni južnoafriški bogataši svoj denar selili na offshore območja.31

Mbeki je Mandelo prepričal, da je potreben odločen prelom

* Dejansko je uradni gospodarski program Afriškega nacionalnega kongresa, na podlagi katerega je bil izvoljen, pozival k »povečanju javnega sektorja na strateških področjih s pomočjo na primer nacionalizacije«. Potem je bila tu še Listina svobode, ki je še naprej bila manifest stranke.


283

s preteklostjo. Afriški nacionalni kongres potrebuje popolnoma nov ekonomski načrt – nekaj drznega, nekaj šokantnega, nekaj, kar bo v širokih, dramatičnih potezah, ki jih trg razume, sporo-čalo, da je pripravljen sprejeti washingtonski konsenz.

Tako kakor v Boliviji, kjer so program šokterapije pripravili v vsej tajnosti skrivne vojaške operacije, je v Južnoafriški repu-bliki le peščica Mbekijevih najbližjih kolegov sploh vedela, da pripravljajo nov ekonomski program, zelo drugačen od obljub, ki so jih dajali v času volitev leta 1994. Ljudje v skupini, piše Gumede, »so bili vsi zapriseženi tajnosti, in celotni proces je bil zavit v najglobljo zaupnost, da ne bi kdo iz levičarskega krila izvedel za Mbekijev načrt«.32 Ekonomist Stephen Gelb, ki je sodeloval pri pripravah programa, je priznal, da »je to bila ‘refor-ma od zgoraj’, z maščevalnostjo, ki je do skrajnosti prignala argumente v korist tega, da so oblikovalci politike oddvojeni od pritiska javnosti in avtonomni pred njim«.33 (Poudarek na skriv-nostnosti in oddvojenosti je bil še posebno ironičen glede na to, da je Afriški nacionalni kongres pod tiranijo apartheida izvedel izjemno odkrit proces široke udeleženosti, ko se je domislil Listi-ne svobode. Zdaj, pod novim redom demokracije, pa se je stran-ka odločila, da svoj ekonomski načrt prikrije pred lastnim vod-stvom stranke.)

Junija 1996 je Mbeki razkril rezultate: to je bil neoliberali-stični program šokov za Južnoafriško republiko, ki je pozival k več privatizacije, krčenju vladne porabe, »fleksibilnosti« delovne sile, svobodnejši trgovini in še ohlapnejšemu nadzoru nad finančnimi tokovi. Po Gelbovem mnenju je bil njegov glavni cilj »potencialnim investitorjem sporočiti zavezanost vlade (in posebno ANC) prevladujoči ekonomski pravovernosti«.34 Da bi bilo sporočilo trgovalcem v New Yorku zanesljivo glasno in jasno, je Mbeki ob predstavitvi programa pripomnil: »Recite kar, da sem thatcherjanec.«35

Šokterapija je vedno tržna predstava – to je del osnovne teo-


284

rije. Borzni trg ljubi prenapihnjene, skrbno vodene dogodke, ki poženejo cene delnic v nebo, običajno po začetni javni ponudbi delnic, najavi velike združitve ali najemu slavnega vodilnega funkcionarja. Kadar ekonomisti pozivajo države, naj najavijo širok paket šokterapije, ta nasvet delno temelji na poskusih, da bi uprizorili tovrstni zelo dramatični tržni dogodek in sprožili dir – toda namesto da bi prodajali posamezne delnice, prodajajo državo. Odziv, ki si ga želijo, je: »Kupite argentinske delnice!« ali: »Kupite bolivijske obveznice!« Počasnejši, veliko previdnejši pristop pa je po drugi strani sicer manj brutalen, vendar trg pri-krajša za hiperbalone, v času katerih je mogoče ustvariti prave zaslužke. Šokterapija je vedno velika igra na srečo, in v Južnoa-friški republiki ni delovala; Mbekijeva imenitna gesta ni prite-gnila dolgoročnih investitorjev; povzročila je samo špekuliranje, ki je sprožilo še nadaljnjo devalvacijo valute.

Šok za bazo

»Novi spreobrnjenci so pri teh rečeh vedno najbolj goreči. Še bolj se trudijo ugajati,« je dejal v Durbanu živeči pisatelj Ashwin Desai, ko sva se dobila, da bi se pogovarjala o spominih na tranzicijo. Desai je bil v času osvobodilnega gibanja zaprt in vidi vzporednice med psihologijo v zaporih in ravnanjem Afri-škega nacionalnega kongresa v vladi. V zaporu, je dejal, »dobiš boljši položaj, če pazniku bolj ugajaš. In ta logika se je očitno prenesla v nekatere stvari, ki jih je južnoafriška družba počela. Hoteli so nekako pokazati, da so veliko boljši zaporniki. Celo veliko bolj disciplinirani zaporniki kakor druge države.«

Toda baza Afriškega nacionalnega kongresa se je izkazala za veliko bolj neobvladljivo – kar je ustvarilo potrebo po še več discipline. Po mnenju Yasmin Sooka, ene od porotnic v južnoa-friški komisiji za resnico in spravo, je miselnost discipline segla v vse vidike tranzicije – tudi v iskanje pravice. Potem ko je komi-


285

sija poslušala pričevanja o mučenjih, pobojih in izginotjih, se je lotila vprašanja, s kakšnimi gestami bi lahko začeli zdraviti nepravičnost. Resnica in odpuščanje sta pomembni, a enako pomembna je odškodnina za žrtve in njihove družine. Ni imelo smisla prositi novo vlado, da bi izplačevala odškodnine, saj to niso bili njeni zločini, in vse, kar bi porabili za popravo krivic apartheida, bi šlo na račun denarja za gradnjo domov in šol za revne v novoosvobojeni državi.

Nekateri člani komisije so menili, da bi multinacionalne korporacije, ki so imele korist od apartheida, morali prisiliti k plačilu odškodnin. Na koncu je komisija izdala skromno pripo-ročilo za enkratni 1-odstotni korporativni davek, da bi zbrali denar za žrtve, kar so imenovali »solidarnostni davek«. Yasmin Sooka je za ta blagi ukrep pričakovala podporo Afriškega nacio-nalnega kongresa; namesto tega je vlada pod vodstvom Mbekija zavrnila vsak predlog korporativnih odškodnin ali solidarno-stnega davka, ker se je bala, da bi to na trg poslalo protiposlovno sporočilo. »Predsednik se je odločil, da poslovni svet ni odgovo-ren,« mi je povedala. »Tako preprosto je to bilo.« Na koncu je vlada zagotovila delček tega, za kar so jo prosili, in vzela denar iz svojega proračuna, kakor so se bili člani komisije bali.

Južnoafriška komisija za resnico in spravo pogosto velja za vzor uspešne »izgradnje miru«, ki ga izvažajo na druga krizna območja od Šrilanke do Afganistana. Toda mnogi od tistih, ki so v procesu neposredno sodelovali, imajo zelo mešane občutke. Ko je nadškof Desmond Tutu marca 2003 razkril končno poro-čilo komisije, je novinarjem predstavil nedokončano delo svo-bode. »Ali nam lahko razložite, zakaj se črn človek danes zbudi v bednem getu, skoraj deset let po svobodi? Nato gre na delo v mesto, ki je večinoma belo, polno palač. In na koncu dneva gre spet nazaj v bedo. Ne vem, zakaj ti ljudje preprosto ne rečejo: ‘K vragu mir. K vragu s Tutujem in komisijo resnice.’«36

Yasmin Sooka, ki je zdaj predstojnica južnoafriške Fundacije


286

za človekove pravice, pravi, da so na zasedanjih komisije sicer obravnavali »zunanje pojave apartheida, kakor so mučenje, hudo maltretiranje in izginotja«, vendar so gospodarski sistem, ki so mu te zlorabe služile, pustili »povsem nedotaknjen« – kar spomi-nja na zaskrbljenost nad slepostjo za »človekove pravice«, ki jo je trideset let prej izrazil Orlando Letelier. Če bi proces mogla pono-viti, je dejala Yasmin Sooka, »bi ga izvedla popolnoma drugače. Lotila bi se sistemov apartheida – lotila bi se vprašanja zemlje, vse-kakor bi se lotila vloge multinacionalk, zelo zelo podrobno bi se lotila vloge rudarske industrije, saj mislim, da je to prava bolezen Južnoafriške republike […]. Lotila bi se sistematičnih učinkov apartheidne politike, in le eno zasedanje bi posvetila mučenju, ker mislim, da z osredotočenostjo na mučenje ne vidiš, čemu je služi-lo, in tam začneš delati revizijo resnične zgodovine.«

Obratne reparacije

Dejstvo, da je Afriški nacionalni kongres odpravil poziv komisije za korporativne reparacije, je posebno nepošteno zato, ker vlada še naprej plačuje dolg apartheida, poudarja Yasmin Sooka. V prvih letih po predaji oblasti je nova vlada za odplačilo letno plačala 30 milijard randov (okoli 4,5 milijarde dolarjev) – kar je vsota, ki je v velikem nasprotju s skromnimi 85 milijoni, ki jih je vlada na koncu plačala več kakor devetnajst tisoč žrtvam apartheidnega pobijanja in mučenja in njihovim družinam. Nel-son Mandela je navajal breme dolga kot največjo posamezno oviro za uresničevanje obljub Listine svobode. »To je 30 milijard [randov], ki jih nismo imeli za gradnjo hiš, kakor smo načrtova-li, preden smo prišli na oblast, za to, da bi naši otroci hodili v najboljše šole, da bi primerno reševali brezposelnost in da bi vsakdo imel dostojno službo, pošteno plačo, da bi lahko zagoto-vil bivališče za svoje drage, jih nahranil […]. Omejuje nas dolg, ki smo ga podedovali.«37


287

Kljub Mandelovemu priznanju, da je odplačevanje aparthei-dnih dolgov postalo veliko breme, ki jih kazi, je stranka naspro-tovala vsem predlogom, da obveznosti ne izpolnjujejo. Prevladal je strah, da je zakon sicer na njihovi strani, da so dolgovi »odvra-tni«, vendar bi vsaka poteza, da ne izpolnijo obveznosti, razkrila Južnoafriško republiko kot nevarno radikalno v očeh investitor-jev, s tem pa bi izzvala nov šok na trgih. Dennis Brutus, dolgole-tni član Afriškega nacionalnega kongresa in nekdanji zapornik na otoku Robben Island, je naletel na točno ta strah. Leta 1998, ko je spoznal, kakšno je finančno breme nove vlade, se je s sku-pino južnoafriških aktivistov odločil, da je najboljši način, kako lahko podprejo prizadevanja, da sprožijo gibanje za »praznova-nje dolga«. »Moram reči, da sem bil tako lahkoveren,« mi je povedal Brutus, zdaj sedemdesetletnik. »Pričakoval sem, da bo vlada izrazila pohvalo za nas, da se s širokim gibanjem lotimo vprašanja dolga, veste, da bi vlado pri prevzemu dolga podprli.« Na njegovo presenečenje »nas je vlada zavrnila in rekla: ‘Ne, ne sprejmemo vaše podpore.’«

Vzrok, zakaj je odločitev Afriškega nacionalnega kongresa, da odplačuje dolg, tako razjezila aktiviste, kakršen je bil Brutus, je otipljiva žrtev, potrebna za vsak obrok. Na primer, med leto-ma 1997 in 2004 je južnoafriška vlada prodala osemnajst podje-tij v državni lasti, s čimer je zbrala 4 milijarde dolarjev, vendar je skoraj polovico denarja šlo za odplačilo dolga.38 Z drugimi bese-dami, ne le da je vlada Afriškega nacionalnega kongresa prekrši-la Mandelovo prvotno obljubo o »nacionalizaciji rudnikov, bank in monopolne industrije«, ampak je zaradi dolga počela ravno obratno – razprodajala državno lastnino, da je odplačevala dolg svojih zatiralcev.

Nato je tu še vprašanje, kam točno je denar šel. V času tran-zicijskih pogajanj je skupina F. W. de Klerka zahtevala, da vsem državnim uradnikom celo po predaji oblasti zagotovijo njihovo službo; tisti, ki hočejo oditi, bi dobili visoko dosmrtno pokojni-


288

no. To je bila zelo nenavadna zahteva v državi, v kateri tako rekoč ni nobene socialne varnosti, vendar je to bila ena od »teh-ničnih« zadev, pri katerih je Afriški nacionalni kongres popu-stil.39 Popuščanje je pomenilo, da bo nova vlada nosila breme dveh vlad – svoje lastne in bele vlade v senci, ki ni več na oblasti. Štirideset odstotkov letnih odplačil vlade gre za velikanski pokoj-ninski sklad. Velika večina upravičencev so nekdanji apartheidni uslužbenci.*40

Na koncu je Južnoafriška republika končala z izkrivljenim primerom obratnih reparacij: medtem ko bela podjetja, ki so v času apartheida žela velikanske dobičke na račun črne delovne sile, ne plačujejo niti centa reparacij, žrtve apartheida še naprej pošiljajo mastne čeke svojim nekdanjim zatiralcem. In kako zbi-rajo denar za to radodarnost? Tako, da državi odvzemajo premo-ženje s pomočjo privatizacije – kar je moderna oblika tistega plenjenja, ki se mu je Afriški nacionalni kongres želel izogniti, ko je pristal na pogajanja, ker je upal, da bo preprečil ponovitev Mozambika. Toda v nasprotju s tem, kar se je dogajalo tam, kjer so državni uradniki razbijali stroje, si napolnili žepe in zbežali, se v Južnoafriški republiki razgradnja države in plenjenje njenih zakladov nadaljuje še danes.

Ko sem prispela v Južnoafriško republiko, se je bližala pet-deseta obletnica podpisa Listine svobode, in Afriški nacionalni

* Dejansko to breme apartheidne dobe hkrati tudi poganja rast splošnega dolga in javnosti vsako leto odvzema milijarde randov. »Tehnična« računovodska sprememba je leta 1989 spremenila sistem državnega pokojninskega sklada iz »sprotnega plačevanja«, pri katerem letne pokojnine izplačujejo iz prispevkov, zbranih v vsakem letu sproti, v »v celoti plačani« sistem, pri katerem mora sklad imeti v rokah dovolj kapitala, da izplača 70 do 80 odstotkov vseh izplačil v vsakem trenutku – kar je scenarij, ki se ne bo nikoli uresničil. Posledica tega je, da je sklad narastel s 30 milijard randov leta 1989 na več kakor 300 milijard randov leta 2004 – kar je vsekakor dolžniški šok. Za Južnoafričane to pomeni, da je velikanski sklad kapitala, ki ga ločeno upravlja pokoj-ninski sklad, oddvojen in zunaj dosega porabe za stanovanja, zdravstveno skrbstvo ali osnovne storitve. Za pokojninski sporazum se je na strani Afriškega nacionalnega kongresa dejansko pogajal Joe Slovo, legendarni voditelj južnoafriške komunistične stranke, kar je še danes vir velike zamere v državi.


289

kongres se je odločil, da bo dogodek obeležil z medijskim spek-taklom. Načrt je bil, da bi parlament tistega dne preselili z obi-čajnega prizorišča v Cape Townu v veliko skromnejše okolje Kliptowna, kjer so listino prvotno podpisali. Južnoafriški pred-sednik Thabo Mbeki je ob tej priložnosti nameraval poimenova-ti glavno križišče v Kliptownu Trg Walterja Sisuluja, po enem najbolj spoštovanih voditeljev Afriškega nacionalnega kongresa. Mbeki bo odkril nov spomenik Listini svobode, opečni stolp, na katerem so besede iz listine vklesane v kamnite plošče in ki je razsvetljen z večnim »plamenom svobode«. Poleg stavbe so pote-kala dela na drugem spomeniku, imenovanem Stolpi svobode, paviljonu iz črnih in belih betonskih stebrov, ki simbolizirajo slavni stavek listine, ki se glasi: »Južnoafriška republika pripada vsem, ki v njej prebivajo, črnim in belim.«41

Skupno sporočilo dogodka je bilo težko zgrešiti: pred petde-setimi leti je stranka obljubila, da v Južnoafriško republiko prine-se svobodo, in zdaj jo je – to je bil za Afriški nacionalni kongres trenutek v smislu »naloga opravljena«.

Vendar je bilo na dogodku nekaj čudnega. Kliptown – obu-božano mesto z razpadlimi kočami, z odprto kanalizacijo po uli-cah in 72-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je veliko več kakor pod apartheidom – je bil videti bolj simbol prelomljenih obljub Listine svobode kakor pa primerno okolje za tako brez-hibno pripravljeno proslavo.42 Kakor se je izkazalo, dogodkov ob obletnici ni organiziral in vodil Afriški nacionalni kongres, ampak neka čudna enota, imenovana Blue IQ (Modri IQ). Čeprav je ta uradno del deželne vlade, »deluje v skrbno vzpo-stavljenem okolju, ki je videti bolj kot družba zasebnega sektorja kakor pa vladni oddelek,« pravi njihov zelo bleščeči in zelo modri prospekt. Namen oddelka je pritegniti nova tuja vlaganja v Južnoafriško republiko – kot del programa Afriškega nacional-nega kongresa za »prerazporeditev s pomočjo rasti«.

Modri IQ šteje turizem za glavno področje rasti za vlaganja,


290

njegove tržne raziskave pa kažejo, da je velik del privlačnosti za turiste, ki Južnoafriško republiko obiščejo, globalni sloves Afri-škega nacionalnega kongresa, da je zmagal nad tiranijo. Modri IQ skuša to izkoristiti, zato je sklenil, da ni boljšega simbola za južnoafriško zmagoslavje nad nasprotniki, kakor je Listina svo-bode. S tem v mislih so sprožili projekt, da preobrazijo Klipto-wn v tematski park Listine svobode, »vrhunsko svetovno turi-stično destinacijo in spomenik kulturne dediščine, ki nudi lokalnim in mednarodnim obiskovalcem edinstveno doživetje« – skupaj z muzejem, nakupovalnim središčem na temo svobode in Hotelom Svoboda iz jekla in stekla. Sedanji slum naj bi spre-menili v »zaželeno in uspešno« johannesburško predmestje, medtem ko bodo mnoge od njegovih sedanjih prebivalcev pre-selili v slume na manj zgodovinskih lokacijah.43

S takimi načrti za spremembo blagovne znamke Klipto-wna Modri IQ dela po pravilih igre svobodnega trga – ustvarja spodbude za poslovna vlaganja v upanju, da bodo pri tem nastala tudi delovna mesta. To, kar je na tem projektu poseb-nega, je, da v Kliptownu temelji vsega aparata »kapljanja nav-zdol« stojijo na petdeset let starem kosu papirja, ki je pozval k veliko neposrednejši poti za odpravo revščine. Razdelite zemljo, da se bodo milijoni ljudi lahko preživljali sami od nje, so zahtevali kmetje iz Listine svobode, in vzemite nazaj rudni-ke, da bo obilje mogoče izkoristiti za gradnjo hiš in infrastruk-ture in pri tem še za ustvarjanje delovnih mest. Z drugimi besedami, odpravite posrednika. Te ideje se morda marsikomu zdijo utopični populizem, ampak po tako številnih spodletelih poskusih pravovernosti čikaške šole so resnični sanjači tisti, ki še vedno verjamejo v načrt, kakršen je tematski park Listine svobode, ki prinaša dobiček korporacijam, medtem ko še nada-lje razlašča najrevnejše ljudi, načrt, ki naj bi rešil hude zdra-vstvene in gospodarske probleme 22 milijonov Južnoafričanov, ki še vedno živijo v revščini.44


291

Več kakor desetletje potem ko se je Južnoafriška republika odločilno obrnila k thatcherizmu, so rezultati eksperimenta iz pravičnosti »kapljanja navzdol« škandalozni:

• Po letu 1994, ko je Afriški nacionalni kongres prevzel oblast, se je število ljudi, ki živijo z manj kakor 1 dolar-jem na dan, podvojilo, z 2 milijonov na 4 milijone leta 2006.45

• Med letoma 1991 in 2002 se je stopnja brezposelnosti za črne Južnoafričane več kakor podvojila, s 23 odstotkov na 48 odstotkov.46

• Od 35 milijonov črnih državljanov Južnoafriške republi-ke jih le 5000 zasluži več kakor 60 000 dolarjev na leto. Število belcev s tem dohodkom je dvajsetkrat večje, mnogi pa zaslužijo tudi veliko več.47

• Vlada Afriškega nacionalnega kongresa je zgradila 1,8 milijona domovanj, vendar je v tem času 2 milijona ljudi svoj dom izgubilo.48

• Skoraj 1 milijon ljudi so v prvem desetletju demokracije prisilno izselili z njihovih kmetij.49

• Prisilne izselitve so povzročile, da se je število prebivalcev v barakarskih naseljih povečalo za petdeset odstotkov. Leta 2006 je več kakor vsak četrti Južnoafričan živel v baraki v neuradnem barakarskem naselju, mnogi brez tekoče vode in elektrike.50

Morda najbolje pokaže prelomljene obljube način, kako na Listino svobode danes gledajo v različnih delih južnoafriške družbe. Še nedavno je ta dokument predstavljal najhujšo gro-žnjo za privilegiranost belcev v državi; danes ga v poslovnih salo-nih in ograjenih skupnostih štejejo za zapis dobrih namenov, ki je hkrati laskav in popolnoma nenevaren, enakovreden ocvetli-čenemu korporativnemu bontonu. Toda v mestih, kjer je bil ta


292

dokument, sprejet na polju v Kliptownu, nekoč nabit z možnost-mi, so njegove obljube skoraj preveč boleče, da bi o njih mogli sploh razmišljati. Mnogi Južnoafričani so povsem bojkotirali praznovanje obletnice pod pokroviteljstvom vlade. »To, kar vse-buje Listina svobode, je zelo dobro,« mi je povedal S’bu Zikode, voditelj nastajajočega barakarskega gibanja v Durbanu. »Toda vse, kar lahko vidim, je samo izdaja.«

Na koncu je bil najprepričljivejši argument, da so obljube o prerazporeditvi iz Listine svobode opustili, najmanj domiseln: to delajo vsi. Vishnu Padayachee mi je povzel sporočilo, ki ga je vodstvo Afriškega nacionalnega kongresa od samega začetka dobivalo od »zahodnih vlad, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Govorili so jim: ‘Svet se je spremenil; te levi-čarske zadeve nič več ne pomenijo; to je zdaj edina igra.’« Gume-de piše: »To je bil napad, na katerega je bil Afriški nacionalni kongres povsem nepripravljen. Ključne gospodarske voditelje so redno vozili na sedež mednarodnih organizacij, kakor sta Sve-tovna banka in Mednarodni denarni sklad, in v letih 1992 in 1993 je več funkcionarjev Afriškega nacionalnega kongresa, med katerimi nekateri niso imeli nikakršnega ekonomskega znanja, sodelovalo v skrajšanih programih šolanja na tujih poslovnih šolah, v investicijskih bankah, miselnih trustih gospodarske politike in v Svetovni banki, kjer so jih ‘krmili z dieto neolibera-lističnih idej’. To je bila vrtoglava izkušnja. Še nikoli ni medna-rodna skupnost tako zapeljevala nobene prihodnje vlade.«51

Mandela je dobil posebno silovit odmerek tega elitnega pri-tiska tekmecev s šolskega dvorišča, ko se je leta 1992 srečal z evropskimi voditelji na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Ko je izpostavil, da Južnoafriška republika ne namerava narediti nič radikalnejšega, kakor je storila Zahodna Evropa pod Marshallovim načrtom po drugi svetovni vojni, je nizozemski minister za finance to vzporednico zavrnil. »Tako smo mislili


293

takrat. Toda gospodarstva sveta so medsebojno povezana. Proces globalizacije se uveljavlja. Nobeno gospodarstvo se ne more raz-vijati ločeno od gospodarstev drugih držav.«52

Ko so se voditelji kakor Mandela vrteli po globalizacijskem krogu, so jim ponavljali, da celo najbolj levičarske vlade spreje-majo washingtonski konsenz: komunisti v Vietnamu in na Kitajskem delajo tako, prav tako sindikalisti na Poljskem in tudi socialni demokrati v Čilu, končno osvobojeni Pinocheta. Celo Rusi so zagledali neoliberalistično luč – takrat ko je bil Afriški nacionalni kongres sredi najhujših pogajanj, je bila Moskva sre-di korporativistične vročice in je kar se da naglo razprodajala svoje državno premoženje aparatčikom, ki so čez noč postali podjetniki. Če je Moskva popustila, kako naj se izčrpana skupi-na bojevnikov za svobodo v Južnoafriški republiki upre tako silovitemu globalnemu valu?

Táko vsaj je bilo sporočilo, ki so ga razpečevali pravniki, ekonomisti in socialni delavci, ki so sestavljali naglo rastočo »tranzicijsko« industrijo – skupine strokovnjakov, ki skačejo iz od vojne opustošene države v mesto, ki ga je prizadela kriza in kraljujejo nad začudenimi novimi politiki z najnovejšo najboljšo prakso iz Buenos Airesa, z najbolj navdušujočo zgodbo o uspehu iz Varšave, z najstrašnejšim rjovenjem azijskih tigrov. »Tranzicio-logi« (kakor jih je poimenoval newyorški politolog Stephen Cohen) imajo pred politiki, ki jim svetujejo, začetno prednost: so hipermobilni razred, medtem ko so voditelji osvobodilnih gibanj značilno usmerjeni navznoter.53 Ljudje, ki so na čelu silo-vitih nacionalnih preobrazb, so po svoji naravi ozko osredotoče-ni na svoj cilj in svoj spopad, in pogosto niso sposobni natančno spremljati sveta zunaj svojih meja. Žal je tako, kajti ko bi vodite-lji Afriškega nacionalnega kongresa bili sposobni videti onstran tranziciološkega zapredka in bi sami ugotovili, kaj se v resnici dogaja v Moskvi, Varšavi, Buenos Airesu in Seulu, bi videli pov-sem drugačno podobo.


294

11. poglavje

KRes MlADe DeMOKRACIje

rusija izbere »pinoCheTovo opCijo«

Delov živega mesta ni mogoče razprodati, ne da bi upoštevali njihovo avtohtono tradicijo, četudi se zdi tujcem čudna [...]. Toda to je naša tradicija in naše mesto. Dolgo časa smo živeli pod diktaturo komunistov, zdaj pa smo ugotovili, da življenje pod diktaturo poslovnežev ni nič boljše. Prav nič jih ne briga, v kakšni državi so.– Grigorij Gorin, ruski pisatelj, 19931

Širite resnico – zakoni ekonomije so kakor zakoni tehnike. En sklop pravil deluje povsod.– Lawrence Summers, vodilni ekonomist Svetovne banke, 19912

Ko je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov julija 1991 odletel v London, da bi se prvič udeležil vrha G7, je upravičeno pričakoval, da ga bodo sprejeli kot junaka. Zadnja tri leta ni toli-ko korakal po mednarodnem prizorišču, ampak prej lebdel, oča-


295

roval medije, podpisoval sporazume o razoroževanju in spreje-mal nagrade za mir, tudi Nobelovo nagrado leta 1990.

Uspelo mu je celo nekaj, kar je prej veljalo za nepredstavlji-vo: pridobil si je ameriško javnost. Ruski voditelj je tako temelji-to omajal karikature »imperija zla«, da ga je ameriški tisk začel klicati z ljubkovalnim imenom Gorby, leta 1987 pa je revija Time sprejela tvegano odločitev, da sovjetskega predsednika izbere za človeka leta. Uredniki so razložili, da je Gorbačov v nasprotju s svojimi predhodniki (»grotesknimi podobami v krznenih plaščih«) pravi ruski Ronald Reagan, »kremeljska razli-čica velikega komunikatorja«. Odbor Nobelove nagrade je odlo-čil, da po zaslugi njegovega dela »upamo, da lahko zdaj praznu-jemo konec hladne vojne«.3

Na začetku devetdesetih let je s svojo politiko glasnosti (odprtosti) in perestrojke (prestrukturiranja) povedel Sovjetsko zvezo skozi izjemen proces demokratizacije: sprostili so tisk; ruski parlament, lokalni sveti, predsednik in podpredsednik so bili izvoljeni; in ustavno sodišče je bilo neodvisno. Kar se tiče gospodarstva, se je Gorbačov pomikal proti zmesi svobodnega trga in močne socialne mreže, s ključno industrijo pod javnim nadzorom – kar je bil proces, za katerega je napovedoval, da bo trajal petnajst let. Njegov končni cilj je bil zgraditi socialno demokracijo po skandinavskem modelu, »socialistični svetilnik za vse človeštvo«.4

Sprva se je zdelo, da tudi Zahod hoče, da bi Gorbačovu uspelo zrahljati sovjetsko gospodarstvo in ga spremeniti v nekaj, kar bi bilo podobno švedskemu. Nobelov odbor je nagrado izrecno označil kot ponudbo podpore za tranzicijo – »roko v pomoč v sili«. Gorbačov je na obisku v Pragi jasno povedal, da ne more vsega narediti sam: »Tako kakor gorski plezalci na vrvi lahko tudi države sveta ali plezajo skupaj na vrh ali skupaj pade-jo v prepad,« je dejal.5

Zato je bilo to, kar se je zgodilo na vrhu G7 leta 1991, pov-


296

sem nepričakovano. Skoraj enoglasno sporočilo, ki ga je Gorba-čov od voditeljev držav prejel, je bilo, da bodo prerezali vrv in ga pustili pasti, če ne bo takoj uvedel radikalne gospodarske šokte-rapije. »Njihovi predlogi o tempu in metodah tranzicije so bili osupljivi,« je o dogodku zapisal.6

Poljska je ravno končala prvi krog šokterapije pod taktirko Mednarodnega sklada in Jeffreyja Sachsa, britanski premier John Major, predsednik Združenih držav Amerike George H. W. Bush, kanadski premier Brian Mulroney in japonski premier Tošiki Kaifu pa so soglasno menili, da mora Sovjetska zveza sle-diti Poljski po še hitrejšem časovnem načrtu. Po sestanku je Gor-bačov dobil enak ukaz za premik od Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in vseh drugih vodilnih posojilnih insti-tucij. Kasneje istega leta, ko je Rusija prosila za odpis dolga, da bi prevedrila katastrofalno gospodarsko krizo, se je strogi odgo-vor glasil, da je treba dolgove odplačati.7 Od takrat, odkar je Sachs vodil pomoč in olajšanje dolgov za Poljsko, se je politično razpoloženje spremenilo – postalo je hudobnejše.

To, kar se je zgodilo potem – Sovjetska zveza je razpadla, Gorbačova je izpodrinil Jelcin, Rusija je doživela strahovito gospodarsko šokterapijo – je dobro dokumentirano poglavje sodobne zgodovine. Vendar to zgodbo prepogosto pripoveduje-jo v medlem jeziku »reform« in je postala že tako splošna, da je zakrila enega največjih zločinov, kar se jih je v moderni zgodovi-ni zgodilo proti demokraciji. Rusija je bila tako kakor Kitajska prisiljena izbirati med ekonomskim programom čikaške šole in pravo demokratično revolucijo. Ob tej izbiri so kitajski voditelji napadli svoje lastne ljudi, zato da so preprečili, da demokracija ne bi zmotila načrtov svobodnega gospodarstva. V Rusiji je bilo drugače, demokratična revolucija je že zelo napredovala – zato da bi vsilili ekonomski program čikaške šole, so miroljubni in upanja polni proces, ki ga je Gorbačov sprožil, morali nasilno prekiniti in nato radikalno zaobrniti.


297

Gorbačov je vedel, da je edini način, da tak ekonomski pro-gram čikaške šole, kakršnega sta zahtevala G7 in Mednarodni sklad, uvede, sila – kakor so ravnali mnogi na Zahodu, da so to politiko vsilili. Časnik The Economist je v vplivnem članku leta 1990 Gorbačova pozival, naj uvede »oblast trde roke […], da zdrobi upor, ki preprečuje resne gospodarske reforme«.8 Samo dva tedna potem, ko je Nobelov odbor razglasil konec hladne vojne, je The Economist Gorbačova pozival, naj se zgleduje po enem najzloglasnejših morilcev hladne vojne. Pod naslovom »Mihail Sergejevič Pinochet« je članek sklenil, da bi upoštevanje njihovega nasveta utegnilo povzročiti »možno prelivanje krvi […], vendar bi morda to bila prilika za Sovjetsko zvezo za to, kar bi lahko imenovali Pinochetov pristop k liberalni ekonomi-ji«. Časnik The Washington Post je šel še dlje. Avgusta 1991 je objavil komentar pod naslovom »Pinochetov Čile pragmatični vzor za sovjetsko gospodarstvo«. Članek je zagovarjal idejo državnega udara, da bi se znebili počasnega Gorbačova, vendar je avtor, Michael Schrage, poudaril, da nasprotniki sovjetskega predsednika »nimajo niti spretnosti niti podpore, da bi izbrali Pinochetovo opcijo«. Napisal je, da bi se morali zgledovati po »despotu, ki je resnično vedel, kako izvesti udar: po upokojenem čilskem generalu Augustu Pinochetu«.9

Gorbačov se je kmalu znašel pred nasprotnikom, ki je bil nadvse pripravljen igrati vlogo ruskega Pinocheta. Boris Jelcin je sicer imel položaj ruskega predsednika, vendar je bil veliko manj opazen kakor Gorbačov, ki je vodil vso Sovjetsko zvezo. To se je 19. avgusta 1991, mesec dni po vrhu G7, dramatično spremeni-lo. Skupina iz komunistične stare garde se je s tanki pripeljala do Bele hiše, kakor se imenuje ruska stavba parlamenta. Zato da bi ustavili proces demokratizacije, so zagrozili, da bodo napadli prvi izvoljeni parlament svoje države. V gneči Rusov, ki so bili odločeni, da demokracijo branijo, je na enem od tankov stal Jel-cin in agresijo razglasil za »cinični desničarski poskus državnega


298

udara«.10 Tanki so se umaknili, Jelcin pa je postal pogumni bra-nitelj demokracije. Neki demonstrant, ki je takrat bil na ulici, je opisal, da »sem prvič občutil, da lahko zares vplivam na razmere v svoji državi. Duša nam je poletela. Bil je to tak občutek eno-tnosti! Čutili smo se nepremagljive.«11

Tudi Jelcin se je. Kot voditelj je vedno bil nekakšen Proti-gorbačov. Tam, kjer je Gorbačov napovedoval dostojnost in tre-znost (eden najspornejših ukrepov je bila odločna kampanja proti pitju vodke), je bil Jelcin zloglasen požeruh in pijanec. Pred udarom je bilo veliko Rusov do njega zadržanih, vendar je pomagal rešiti demokracijo pred komunističnim udarom, in s tem je vsaj za nekaj časa postal ljudski junak.

Jelcin je takoj izposloval zmagoviti pohod do vedno večje politične moči. Dokler bi Sovjetska zveza ostala nedotaknjena, bi vedno imel manj oblasti kakor Gorbačov, toda decembra 1991, štiri mesece po preprečenem udaru, je Jelcin izvedel moj-strski politični udarec. Vzpostavil je zavezništvo z drugimi sov-jetskimi republikami, kar je takrat povzročilo, da je Sovjetska zveza naglo razpadla, s tem pa je Gorbačova prisilil k odstopu. Odprava Sovjetske zveze, »edine države, ki jo je večina Rusov kdaj poznala«, je bila silovit šok za rusko psiho – in prvi od »treh travmatičnih šokov«, kakor ga je imenoval Stephen Cohen, ki so jih doživeli v naslednjih treh letih.12

Jeffrey Sachs je bil v isti sobi v Kremlju tistega dne, ko je Jel-cin razglasil, da Sovjetska zveza ne obstaja več. Sachs se spomi-nja, da je ruski predsednik dejal: »’Gospodje, rad bi samo razgla-sil, da je Sovjetske zveze konec […].’ Jaz pa sem rekel: ‘Madonca, veste kaj, to je enkrat na sto let. To je najbolj neverjetna stvar, kar si jih morete zamisliti; to je resnična osvoboditev; dajmo tem ljudem pomagat.’«13 Jelcin je Sachsa povabil, naj pride v Rusijo delat kot svetovalec, Sachs pa je bil nadvse pripravljen: »Če to zmore Poljska,« je izjavil, »potem zmore tudi Rusija.«

Vendar Jelcin ni želel samo svetovanja, ampak je hotel tudi


299

zbiranje denarja na zlatem pladnju, ki ga je Sachs izvedel za Polj-sko. »Edino upanje je bila obljuba Skupine sedmih, da nam bodo hitro odobrili velike vsote finančne pomoči,« je dejal Jel-cin. Sachs mu je povedal, kako je prepričan, če bo Moskva pri-pravljena s pristopom »velikega poka« vzpostaviti kapitalistično gospodarstvo, da bo lahko zbral kakšnih 15 milijard dolarjev.16 Biti morajo ambiciozni in delati morajo hitro. Vendar Jelcin ni vedel, da bo Sachsu sreča obrnila hrbet.

Spreobrnitev Rusije v kapitalizem je imela veliko skupnega s pokvarjenim pristopom, ki je sprožil proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu dve leti prej. Župan Moskve Gavril Popov trdi, da sta obstajali le dve možnosti za to, kako razbiti centralno vodeno gospodarstvo: »Lastnino je mogoče razdeliti med vse pripadnike družbe ali pa je najboljše kose mogoče dati vodite-ljem […]. Z eno besedo, obstaja demokratični pristop in obstaja nomenklatura, pristop aparatčikov.«17 Jelcin se je lotil drugega pristopa – in pri tem se mu je mudilo. Konec leta 1991 je odšel v parlament in predstavil neobičajen predlog: če mu dajo leto dni posebnih pooblastil, pod katerimi bi lahko izdal zakone z dekretom in ne v parlamentu z glasovanjem, bo rešil gospodar-sko krizo in jim vrnil zdrav, uspešen sistem. To, za kar je prosil, je bila neke vrste izvršilna oblast, kakršno uživajo diktatorji, a parlament je bil svojemu predsedniku še vedno hvaležen za nje-govo vlogo med poskusom državnega udara, in država je obu-pno potrebovala tujo pomoč. Odgovor je bil da: Jelcin lahko ima leto dni absolutno oblast, da prenovi rusko gospodarstvo.

Takoj je zbral skupino ekonomistov, med katerimi jih je veliko v zadnjih letih komunizma oblikovalo nekakšen knjižni klub svobodnega trga, kjer so prebirali temeljna besedila misle-cev čikaške šole in razpravljali, kako bi bilo njihove teorije mogoče prenesti v Rusijo. Čeprav niso nikoli študirali v Združe-nih državah Amerike, so bili tako predani občudovalci Miltona Friedmana, da je ruski tisk začel Jelcinovo skupino imenovati


300

»čikaški fantje«, kot posnetek izvirnega imena, primeren v raz-merah cvetočega ruskega gospodarstva črnega trga. Na Zahodu so jih imenovali »mladi reformatorji«. Voditelj skupine je bil Jegor Gajdar, ki ga je Jelcin imenoval za enega svojih namestni-kov ministrov. Pjotr Aven, njegov minister v letih 1991/92, ki je bil del notranjega kroga, je o svoji nekdanji kliki dejal: »To, da so se identificirali z Bogom, kar je naravno izhajalo iz njihove vere v vsesplošno večvrednost, je bilo žal značilno za naše refor-matorje.«18

Ko je ruski časnik Nezavisnaja gazeta opisoval skupino, ki je nenadoma prišla na oblast v Moskvi, je s presenečenjem ugoto-vil, da »bo Rusija prvič dobila v svojo vlado skupino liberalistov, ki se imajo za zagovornike Friedricha von Hayeka in ‘čikaške šole’ Miltona Friedmana«. Njihova politika je bila »zelo jasna – ‘stroga finančna stabilizacija’ po receptu ‘šokterapije’«. Medtem ko je Jelcin imenoval te ljudi, je tudi imenoval zloglasnega Jurija Skokova »na čelo obrambnih in represivnih oddelkov: vojske, ministrstva za notranje zadeve in državnega varnostnega odbo-ra,« je ugotavljal časnik. Odločitve so bile očitno povezane: »Ver-jetno lahko ‘močni’ Skokov ‘zagotovi’ strogo stabilizacijo v poli-tiki, medtem ko jo ‘strogi’ ekonomisti zajamčijo v gospodarstvu.« Članek se je končal z napovedjo: »Ne bo presenetljivo, če bodo skušali vzpostaviti domačo različico Pinochetovega sistema, v katerem bo vlogo ‘čikaških fantov’ odigrala Gajdarjeva skupi-na.«19

V podporo ideološkim in tehničnim prizadevanjem Jelcino-vih čikaških fantov je vlada Združenih držav Amerike financira-la svoje tranzicijske strokovnjake, ki so imeli različne naloge: od pisanja privatizacijskih dekretov do vzpostavitve borzne hiše v newyorškem slogu do oblikovanja ruskega trga vzajemnih skla-dov. Jeseni 1992 so ZDA podelile 2,1 milijona dolarjev vredno naročilo Inštitutu za mednarodni razvoj na Harvardu, da je poslal skupino mladih pravnikov in ekonomistov, da so spre-


301

mljali Gajdarjevo skupino. Maja 1995 so Sachsa imenovali za direktorja Instituta za mednarodni razvoj na Harvardu, kar je pomenilo, da je v ruskem obdobju reform igral dvojno vlogo: začel je kot svobodni Jelcinov svetovalec, nato pa postal harvard-ski nadzornik velike ruske izpostave, ki jo je financirala vlada ZDA.

Spet enkrat se je skupina samozvanih revolucionarjev zbrala na skrivaj, da so napisali radikalni ekonomski program. Dimitrij Vasiljev, eden vodilnih reformatorjev, se spominja: »Na začetku nismo imeli niti enega zaposlenega, niti tajnika. Nismo imeli nobene opreme, niti faksa. In v takih pogojih smo samo v mesecu in pol morali napisati celovit program privatizacije, napisati smo morali dvajset normativnih zakonov […]. To je bilo resnično romantično obdobje.«20

Osemindvajsetega oktobra 1991 je Jelcin razglasil odpravo nadzora cen in napovedal, da bo »sprostitev cen vse postavila na svoje mesto«.21 »Reformatorji« so počakali teden dni po odstopu Gorbačova, da so sprožili svoj ekonomski program šokterapije – drugega od treh travmatičnih šokov. Program je vključeval tudi politiko svobodne trgovine in prvo stopnjo nagle privatizacije približno 225 000 družb v državni lasti.22

»Program ‘čikaške šole’ je državo popolnoma presenetil,« se spominja eden od prvotnih Jelcinovih gospodarskih svetoval-cev.23 Presenečenje je bilo namerno, bilo je del Gajdarjeve strate-gije ustvarjanja sprememb tako nenadoma in tako hitro, da bi bil upor nemogoč. Problem, s katerim se je njegova skupina ukvarjala, je bil preprost: nevarnost, da bi njihove načrte prepre-čila demokracija. Rusi niso hoteli, da bi gospodarstvo organizi-ral komunistični centralni komite, vendar je večina še vedno trdno verjela v prerazporeditev bogastva in aktivistično vlogo vlade. Tako kakor poljski pripadniki Solidarnosti je tudi 67 odstotkov Rusov v raziskavah javnega mnenja leta 1992 poveda-lo, kako verjamejo, da so zadruge delavcev najbolj pošteni način


302

privatizacije premoženja komunistične države, in 79 odstotkov je dejalo, da štejejo ohranjanje polne zaposlenosti za osrednjo funkcijo vlade.24 Po njihovem mnenju bi torej Jelcinova skupi-na, če bi svoje načrte dala v javno razpravo, namesto da je spro-žila napad presenečenja na že tako zelo zmedeno javnost, z revo-lucijo čikaške šole ne imela nobene možnosti.

Vladimir Mau, svetovalec Borisa Jelcina v tem obdobju, je razložil, da so »najugodnejše razmere za reformo naveličana jav-nost, izčrpana od predhodnega političnega spopada […]. Zato je bila vlada pred sprostitvijo cen prepričana, da hud socialni spopad ni mogoč, da upor ljudstva vlade ne bo vrgel z oblasti.« Velika večina Rusov – 70 odstotkov – je nasprotovala ukinitvi nadzora cen, je razložil, vendar »smo lahko videli, da se ljudje takrat in zdaj osredotočajo na pridelek svojega zasebnega vrta in na splošno na posamezne gospodarske razmere«.25

Joseph Stiglitz, ki je takrat delal kot vodilni ekonomist Sve-tovne banke, je povzel miselnost, ki je vodila zagovornike šokte-rapije. Njegove metafore bi zdaj že morale biti znane: »Samo pristop bliskovite vojne v času ‘okna priložnosti’, ki ga zagotovi ‘megla tranzicije’, bo dosegel izvedbo sprememb, preden imajo prebivalci priložnost, da se organizirajo za zaščito svojih predho-dnih interesov.«26 Z drugimi besedami: doktrina šoka.

Stiglitz je ruske reformatorje imenoval »tržni boljševiki«, ker so bili navdušeni nad kataklizmično revolucijo.27 Toda medtem ko so prvotni boljševiki zares nameravali zgraditi centralno vodeno državo iz pepela stare, so tržni boljševiki verjeli v neke vrste čarovnijo: če ustvarijo optimalne pogoje za ustvarjanje dobička, se bo država sama prenovila, načrtovanje ne bo potreb-no. (To je vera, ki se je desetletje kasneje ponovno pojavila v Ira-ku.)

Jelcin je dajal nore obljube, da »bodo stvari približno šest mesecev slabše«, toda potem se bo obnova začela, in Rusija bo kmalu gospodarski titan, eno od štirih vodilnih gospodarstev


303

sveta.28 Logika tako imenovanega ustvarjalnega uničenja je pov-zročila komaj kaj ustvarjanja in naraščajoče uničenje. Po samo enem letu je šokterapija terjala strahovito ceno: na milijone Rusov srednjega razreda je izgubilo svoje življenjske prihranke, ko je denar izgubil vrednost, nenadna krčenja subvencij pa so pomenila, da milijone delavcev mesece ni dobilo plače.29 Pov-prečni Rus je leta 1992 potrošil 40 odstotkov manj kakor leta 1991 in tretjina prebivalstva je padla pod prag revščine.30 Sre-dnji razred je bil prisiljen na mizi na ulici prodajati osebne pred-mete – dejanja obupa, ki so jih ekonomisti čikaške šole hvalili kot »podjetna«, kot dokaz, da kapitalistična renesansa zares poteka, hkrati z družinsko dediščino in suknjičem iz druge roke.31

Tako kakor Poljska se je tudi Rusija sčasoma pobrala in začela terjati konec sadistične gospodarske pustolovščine (»nobe-nih eksperimentov več« je bil takrat v Moskvi priljubljen grafit). Pod pritiskom volivcev se je izvoljeni parlament – tisto telo, ki je podprlo Jelcinov vzpon na oblast – odločil, da je čas, da obrzda predsednika in njegove nadomestne čikaške fante. Decembra 1992 so izglasovali odstavitev Jegorja Gajdarja, tri mesece kasne-je, marca 1993, pa je parlament izglasoval preklic posebnih poo-blastil, ki jih je zaupal Jelcinu, da je svoje gospodarske zakone uvedel z dekretom. Obdobje odloga se je končalo, in rezultati so bili obupni; odslej morajo zakoni iti skozi parlament, kar je standardni ukrep vsake demokracije in v skladu s postopki, določenimi v ruski ustavi.

Poslanci so delovali v okviru svojih pravic, toda Jelcin se je navadil na povečano oblast in je začel misliti o sebi bolj kot o monarhu kakor o predsedniku (začel se je imenovati Boris I.). Na »upor« parlamenta se je odzval tako, da je odšel na televizijo in razglasil izredne razmere, s čimer je priročno spet vzpostavil svojo cesarsko oblast. Tri dni kasneje je rusko neodvisno ustavno sodišče (njegova ustanovitev je eden najpomembnejših demo-


304

kratičnih dosežkov Gorbačova) izglasovalo z devetimi glasovi proti trem, da Jelcinova prilastitev oblasti v osmih točkah krši ustavo, na katero je prisegel.

Do te točke je v Rusiji še bilo mogoče »gospodarske refor-me« in demokratične reforme predstavljati kot del istega projek-ta. Toda odkar je Jelcin razglasil izredne razmere, sta si bila pro-jekta v nasprotju, tako da so Jelcin in njegovi šokterapevti bili v neposrednem nasprotju z izvoljenim parlamentom in ustavo.

Kljub temu je Zahod podprl Jelcina, ki so ga še vedno pri-kazovali v vlogi naprednega voditelja, »resnično predanega svo-bodi in demokraciji, resnično predanega reformam«, z besedami takratnega predsednika Združenih držav Amerike, Billa Clinto-na.32 Večina zahodnega tiska je prav tako potegnila z Jelcinom proti celotnemu parlamentu, katerega poslance so odpravili kot »zagrizene komuniste«, ki skušajo preprečiti demokratične refor-me.33 Po mnenju direktorja moskovske izpostave časnika The New York Times je bila zanje značilna »sovjetska miselnost – sumničavost do reform, nepoučenost o demokraciji, prezirlji-vost do intelektualcev ali ‘demokratov’«.34

Dejansko so to bili isti politiki, kljub vsem napakam (in med 1041 poslanci jih je bilo veliko), ki so stali z Jelcinom in Gorbačovom proti državnemu udaru zadrtih komunistov leta 1991, ki so glasovali za razpustitev Sovjetske zveze in ki so do nedavna podpirali Jelcina. Pa vendar je časnik The Washington Post ruske parlamentarce prikazoval kot »protivladne« – kakor da so vsiljivci in ne sami del vlade.35

Spomladi 1993 je bil spopad še bliže, ko je parlament spre-jel osnutek proračuna, ki ni sledil zahtevam Mednarodnega denarnega sklada po skrajni strogosti. Jelcin se je odzval tako, da je skušal parlament odpraviti. Naglo je sklical referendum, ki ga je v orwellovski maniri podprl tisk, in na njem volivce vprašal, ali se strinjajo, da parlament razpusti in razpiše predčasne voli-tve. Referenduma se ni udeležilo dovolj volivcev, da bi dobil


305

mandat, ki ga je potreboval. Toda še vedno je razglašal zmago, češ da je vaja pokazala, da ga država podpira, ker se je izmuznil s povsem nezavezujočim vprašanjem o tem, ali volivci podpirajo njegove reforme. Majhna večina je odgovorila da.36

V Rusiji so referendum večinoma razumeli kot propagan-dno vajo, in to spodletelo. V resnici sta Jelcin in Washington še vedno imela za vratom parlament, ki je imel ustavno pravico, da stori, kar je počel: upočasnjeval preobrazbo s šokterapijo. Začela se je kampanja silovitega pritiska. Lawrence Summers, takrat podsekretar finančnega ministrstva Združenih držav Amerike, je opozoril, da »je hitrost ruskih reform treba poživiti in okrepiti, da si zagotovijo trajno multilateralno podporo«.37 Mednarodni denarni sklad je sporočilo razumel, in neimenovani uradnik je tisku izdal, da so obljubljene 1,5 milijarde dolarjev posojila pre-klicali, ker Mednarodni denarni sklad »ni zadovoljen z ruskim zaviranjem reform«.38 Pjotr Aven, nekdanji Jelcinov minister, je dejal: »Manična obsedenost Mednarodnega denarnega sklada s proračunsko in monetarno politiko in njegov absolutno površni in formalni odnos do vsega drugega […] nista igrala majhne vloge pri tem, kar se je zgodilo.«39

Zgodilo se je to, da je dan po izdaji informacije Mednaro-dnega denarnega sklada Jelcin, prepričan, da ima podporo Zaho-da, naredil prvi nepovratni korak proti temu, kar so zdaj že odkrito imenovali »Pinochetova opcija«: izdal je dekret 1400, v katerem je razglasil odpravo ustave in razpustitev parlamenta. Dva dneva kasneje je parlament na posebnem zasedanju s 636 glasovi proti dvema izglasoval odstavitev predsednika zaradi tega nezaslišanega dejanja (ustreznik tega bi bil, če bi predsednik ZDA enostransko razpustil kongres). Podpredsednik Aleksander Ruckoj je dejal, da je Rusija »že plačala veliko ceno za politični avanturizem« Jelcina in njegovih reformatorjev.40

Neke vrste oboroženi konflikt med Jelcinom in parlamen-tom je bil zdaj neizogiben. Kljub dejstvu, da je rusko ustavno


306

sodišče spet razsodilo, da je Jelcinovo ravnanje neustavno, ga je Clinton še naprej podpiral, kongres ZDA pa mu je odobril 2,5 milijarde dolarjev pomoči. Opogumljen je Jelcin poslal čete, da so obkolile parlament, in dosegel je, da je mestna uprava stavbi parlamenta odklopila elektriko, kurjavo in telefonske linije. Boris Kargalicki, direktor instituta za globalizacijske študije v Moskvi, mi je povedal, da so podporniki ruske demokracije »prihajali v tisočih in poskušali prebiti blokado. Dva tedna so trajale miroljubne demonstracije proti vojaškim četam in poli-cijskim enotam, kar je privedlo do delne sprostitve stavbe parla-menta, tako da so jim ljudje lahko prinesli vodo in hrano. Miro-ljubni odpor je vsak dan postajal bolj priljubljen in pridobival je vedno širšo podporo.«

Ker sta se obe strani tako vkopali, je bil edini kompromis, ki bi premaknil stvari z mrtve točke, da pristaneta na predčasne volitve, tako da bi položaj vsake javno preverili. Mnogo jih je k temu prigovarjalo, toda ravno ko je Jelcin pretehtaval svoje možnosti in se domnevno nagibal v prid volitvam, so prišle s Poljskega novice, da so volivci na volitvah odločno kaznovali Solidarnost, stranko, ki jih je izdala s šokterapijo.

Ko so Solidarnost tako potolkli na volitvah, je Jelcinu in njegovim zahodnim svetovalcem postalo jasno, da so predčasne volitve veliko preveč tvegane. Tudi v Rusiji je šlo za veliko pre-več bogastva: velikanska nahajališča nafte, okoli 30 odstotkov svetovnih nahajališč naravnega plina, 20 odstotkov nahajališč niklja, da ne govorimo o tovarnah orožja in državnem medij-skem aparatu, s katerim je komunistična partija nadzirala veli-kansko prebivalstvo.

Jelcin je opustil pogajanja in prešel v vojno držo. Ker je rav-nokar podvojil vojaške plače, je imel večino vojske na svoji stra-ni, in »obkolil je parlament s tisoči čet notranjega ministrstva, z bodečo žico in vodnimi topovi, in nikogar niso spustili mimo,« je pisal časnik The Washington Post.41 Podpredsednik Ruckoj, Jel-


307

cinov glavni tekmec v parlamentu, je do takrat oborožil svoje straže in je v svojem taboru pozdravil protifašistične nacionaliste. Svoje podpornike je pozival, »naj niti za trenutek ne dajo miru« Jelcinovi »diktaturi«.42 Kargalicki, ki je sodeloval v protestih in o dogajanju napisal knjigo, mi je povedal, da so 3. oktobra množi-ce podpornikov parlamenta »korakale k televizijskemu središču Ostankino zahtevat, da novice objavijo. Nekateri ljudje v množi-ci so bili oboroženi, večina pa ni bila. V množici so bili tudi otroci. Sprejele so jih Jelcinove čete s strojnicami.« Ubitih je bilo okoli sto demonstrantov in en pripadnik vojske. Jelcinova nasle-dnja poteza je bila, da razpusti vse mestne in regionalne svete v državi. Rusko mlado demokracijo so uničevali kos za kosom.

Nedvomno je nekaj parlamentarcev bilo nenaklonjenih miroljubnemu sporazumu in so podžigali množice, a kakor je zapisal celo nekdanji uradnik State Departmenta Leslie Gelb, v parlamentu »ni prevladovala skupina desničarskih norcev«.43 Jel-cinova nezakonita razpustitev parlamenta in njegovo upiranje najvišjemu državnemu sodišču sta povzročila krizo – ukrepa, ki sta nujno naletela na obupan odziv v državi, ki se ni bila pripra-vljena odreči pravkar pridobljeni demokraciji.*

Jasno znamenje iz Washingtona ali Evropske unije bi Jelcina moglo prisiliti, da se s parlamentarci spusti v resna pogajanja, toda deležen je bil le spodbujanja. Končno je 4. oktobra 1993 zjutraj izpolnil usodo, ki mu je bila dolgo namenjena, in je postal ruski Pinochet, s tem da je sprožil zaporedje nasilnih dogodkov, ki so nezmotljivo posnemali državni udar v Čilu dvajset let prej. To je bil tretji travmatični šok, ki ga je Jelcin povzročil ruskemu prebivalstvu, ko je obotavljivi vojski ukazal,

* Časnik The Washington Post je v enem najpresenetljivejših primerov senzaci-onalističnega poročanja zapisal: »Okoli 200 demonstrantov je nato napadlo rusko obrambno ministrstvo, kjer je središče nacionalnega nadzora in kjer se sestajajo vodilni generali« – in s tem nakazal absurdno možnost, da bi množica Rusov, ki so skušali ubraniti svojo demokracijo, lahko sprožila jedrsko vojno. »Na ministrstvu so zaklenili vrata in množico zadržali zunaj brez incidenta,« je še poročal časnik.


308

naj zavzame rusko Belo hišo, jo zažge in spremeni v pepel ravno tisto stavbo, na obrambi katere je pred samo dvema letoma zgra-dil svoj ugled. Komunizem se je morda res sesul, ne da bi izstre-lil en sam strel, a za kapitalizem v čikaškem slogu se je izkazalo, da potrebuje zelo veliko streljanja, da se obrani: Jelcin je poklical pet tisoč vojakov, na ducate tankov in oboroženih oklepnikov, helikopterjev in elitnih čet »šokvojakov«, oboroženih z avtoma-tičnim orožjem – vse za obrambo novega ruskega kapitalistične-ga gospodarstva pred resno nevarnostjo demokracije.

Časnik The Boston Globe je Jelcinovo obleganje parlamenta opisal takole: »Včeraj je 10 ur okoli 30 ruskih tankov in oboro-ženih oklepnikov obkrožalo stavbo parlamenta v središču Moskve, znano kot Bela hiša, in jo obstreljevalo z eksplozivnimi izstrelki, medtem ko so pehotne čete na gosto streljale s strojni-cami. Ob 16.15 je okoli 300 stražarjev, poslancev in uslužben-cev parlamenta prišlo v enojni vrsti iz parlamenta z rokami kvi-šku.«44

Na koncu dneva je vojaški napad terjal življenje okoli petsto ljudi, ranjenih je bilo skoraj tisoč, kar je bilo najhujše nasilje v Moskvi po letu 1917.45 Peter Reddaway in Dimitrij Glinski, ki sta napisala najboljši prikaz Jelcinovega obdobja (Tragedija ruskih reform: Tržni boljševizem proti demokraciji), sta opozo-rila, da »so med očiščevalno operacijo v Beli hiši in okoli nje are-tirali 1700 oseb in zasegli 11 kosov orožja. Nekatere aretirane so zaprli na športni stadion, kar spominja na postopke, ki jih je Pinochet uporabljal po državnem udaru v Čilu leta 1973.«46 Mnogo so jih odpeljali na policijske postaje, kjer so jih hudo pretepli. Kagarlicki se spominja, da so ga tolkli po glavi, neki častnik pa je vpil: »Hoteli ste demokracijo, pasji sinovi? Vam bomo že pokazali demokracijo!«47

Vendar Rusija ni bila ponovitev Čila – bila je Čile v obrat-nem vrstnem redu: Pinochet je uprizoril državni udar, razpustil demokratične institucije in nato uvedel šokterapijo; Jelcin je


309

uvedel šokterapijo v demokraciji, nato pa jo je mogel ubraniti samo tako, da je razpustil demokracijo in uprizoril državni udar. Oba scenarija sta na Zahodu žela navdušeno podporo.

»Jelcin deležen široke podpore za napad,« se je glasil naslov v časniku The Washington Post dan po udaru, »Zmaga za demo-kracijo«. The Boston Globe je pisal: »Rusija ušla povratku v ječo preteklosti.« Državni sekretar Združenih držav Amerike Warren Christopher je odpotoval v Moskvo v podporo Jelcinu in Gaj-darju in izjavil: »Združene države ne podprejo zlahka razpustitve parlamenta. Toda to so izredni časi.«48

V Rusiji so bili dogodki videti drugače. Jelcin, mož, ki je prišel na oblast z obrambo parlamenta, ga je zdaj dobesedno zažgal in ga pustil tako hudo ožganega, da je dobil vzdevek črna hiša. Moskovčan srednjih let je tuji snemalni ekipi z grozo pove-dal: »Ljudje so ga [Jelcina] podpirali, ker nam je obljubil demo-kracijo, vendar jo je prestrelil.«49 Vitalij Najman, ki je med uda-rom leta 1991 stražil vrata v Belo hišo, je to izdajo izrazil takole: »Dobili smo točno nasprotje tistega, o čemer smo sanjali. Zanje smo šli na barikade, svoje življenje smo tvegali zanje, vendar svo-jih obljub niso izpolnili.«50

Jeffrey Sachs, ki so ga hvalili, ker je dokazal, da so reforme svobodnega trga združljive z demokracijo, je po napadu na par-lament še naprej javno podpiral Jelcina in njegove nasprotnike odpravil kot »skupino nekdanjih komunistov, ki jih je prevzela sla po oblasti«.51 V svoji knjigi Konec revščine, v kateri zanesljivo opisuje svoje sodelovanje v Rusiji, to dramatično dogajanje popolnoma prikrije in ga niti enkrat ne omeni, prav tako kakor je zapustil oder v težkih časih in napadih na delavske voditelje, ki so spremljali njegov šokprogram v Boliviji.52

Po državnem udaru je bila Rusija pod diktatorsko oblastjo brez omejitev; izvoljena telesa so razpustili, ustavno sodišče so suspendirali, prav tako tudi ustavo; na ulicah so patruljirali tan-


310

ki, veljala je policijska ura, tisk pa je bil deležen splošne cenzure, čeprav so državljanske svoboščine kmalu obnovili.

Kaj pa so v tem kritičnem trenutku naredili čikaški fantje in njihovi zahodni svetovalci? Isto kakor takrat, ko je tlelo v San-tiagu de Chile, in isto, kar so naredili, ko je gorel Bagdad: ko so se tako osvobodili vmešavanja demokracije, so se pogoltno lotili pisanja zakonov. Tri dni po udaru je Sachs dejal, da do te točke »ni bilo nobene šokterapije«, ker so načrt »le nedosledno in del-no uresničili v praksi. Zdaj pa je priložnost, da kaj naredimo.«53

In res so kaj naredili. »V teh dneh Jelcinova liberalistična ekonomska skupina dela s polno paro,« je poročal časnik Newsweek. »Dan potem ko je ruski predsednik razpustil parla-ment, je prišel ukaz za tržne reformatorje: začnite pisati dekre-te.« Časnik je citiral »zmagoslavnega zahodnega ekonomista, ki tesno sodeluje z vlado« in ki je povsem jasno povedal, da je v Rusiji demokracija vedno bila ovira za tržni načrt: »S parlamen-tom izpod nog je zdaj pravi čas za reforme […]. Ekonomisti tu okoli so bili zelo potrti. Zdaj pa delamo noč in dan.« Prav res, zdi se, da ni nič tako razveseljivega kakor državni udar, je Char-les Blitzer, vodilni ekonomist Svetovne banke za Rusijo, povedal časniku The Wall Street Journal. »Nikoli v življenju se nisem tako zabaval.«54

Zabava se je šele začenjala. Medtem ko je bila država vsa omotična od napada, so Jelcinovi domači čikaški fantje izsilili najbolj sporne ukrepe svojega programa: veliko krčenje proraču-na, odpravo nadzora cen za osnovna živila, tudi kruh, in še več še hitrejše privatizacije – standardna politika, ki povzroča toliko takojšnje nesreče, da potrebuje policijsko državo, da zadrži odpor.

Po Jelcinovem državnem udaru je Stanley Fischer, prvi namestnik direktorja Mednarodnega denarnega sklada (in čika-ški fant iz sedemdesetih let), zagovarjal »kar se da hitro napredo-vanje na vseh frontah«.55 Enako je dejal Lawrence Summers, ki


311

je v Clintonovi administraciji pomagal oblikovati rusko politi-ko. »Tri -acije,« kakor so jih imenovali – »privatizacijo, stabiliza-cijo in liberalizacijo – je treba vse izpeljati čim prej.«56

Sprememba je bila tako nagla, da je Rusi niso mogli dohaja-ti. Delavci pogosto sploh niso vedeli, da so njihove tovarne in rudnike odprodali – kaj šele, kako so jih odprodali in komu. (Tako hudi zmedi sem kasneje bila sama priča v tovarnah v državni lasti v Iraku.) Po teoriji naj bi vse to mešetarjenje ustva-rilo gospodarski razcvet, ki bi Rusijo dvignil iz obupa; v praksi so komunistično državo preprosto zamenjali s korporativistično: koristi od razcveta so bile omejene na ozek klub Rusov, med katerimi je bilo veliko nekdanjih komunističnih aparatčikov, in na peščico zahodnih upravljavcev vzajemnih skladov, ki so vrto-glavo obogateli z investiranjem v novoprivatizirane ruske druž-be. Klika jarih milijarderjev, od katerih so mnogi postali del sku-pine, ki je zaradi cesarskega bogastva in cesarske moči splošno znana pod imenom »oligarhi«, se je povezala z Jelcinovimi čika-škimi fanti in državo oropala skoraj vsega vrednega, velikanske dobičke pa so prenesli na offshore območja z obrestmi v višini 2 milijardi dolarjev mesečno. Pred šokterapijo Rusija ni imela milijonarjev; leta 2003 je število ruskih milijarderjev po sezna-mu, ki ga izdeluje revija Forbes, narastlo na sedemnajst.57

Vzrok za to je v tem, da Jelcin s svojo skupino v redkem odmiku od pravovernosti čikaške šole ni dovolil, da bi tuje mul-tinacionalke neposredno pokupile rusko bogastvo; zadržali so cene za Ruse, nato pa novoprivatizirane družbe v lasti tako ime-novanih oligarhov odprli za tuje delničarje. Dobički so še vedno bili astronomski. »Iščete naložbo, ki bi vam v treh letih prinesla 2000 odstotkov?« je zastavil vprašanje časnik The Wall Streeet Journal. »Tako upanje prinaša le en trg delnic ... Rusija.«58 Mno-ge investicijske banke, med njimi Credit Suisse First Boston, pa tudi nekaj finančnikov z globokimi žepi so hitro vzpostavili pre-dane ruske vzajemne sklade.


312

Za tuje vlagatelje in oligarhe se je na obzorju zbiral le en oblak: Jelcinova strmo padajoča priljubljenost. Učinki ekonom-skega programa so bili za povprečnega Rusa tako brutalni in proces tako razvidno korupten, da je Jelcinu podpora padla do enomestnih številk. Če bi ga vrgli z oblasti, bi tisti, ki bi ga nasledil, pa kdor koli bi že bil, verjetno zaustavil pustolovščino Rusije iz skrajnega kapitalizma. Vendar je oligarhe in »reforma-torje« še bolj skrbelo, da bi prišlo do zahteve po renacionalizaciji velikega dela premoženja, ki so si ga v tako neustavnih politič-nih razmerah razdelili.

Decembra 1994 je Jelcin storil to, kar je storilo že toliko obupanih voditeljev v zgodovini, da bi ostali na oblasti: sprožil je vojno. Njegov poveljnik za nacionalno varnost Oleg Lobov je nekemu zakonodajalcu dejal: »Potrebujemo majhno, zmagovito vojno, da dvignemo podporo predsedniku,« in obrambni mini-ster je napovedal, da bi njegova vojska lahko v nekaj urah pora-zila odpadniško republiko Čečenijo – mala malica.59

Vsaj nekaj časa se je zdelo, da načrt deluje. Na prvi stopnji so čečensko gibanje za neodvisnost delno zatrli, in ruske čete so zavzele že izpraznjeno predsedniško palačo v Groznem, kar je Jelcinu omogočilo, da je razglasil slavno zmago. A izkazala se je za kratkotrajno, in to v Čečeniji in v Moskvi. Ko so Jelcina leta 1996 čakale ponovne volitve, je bil tako nepriljubljen, njegov poraz pa videti tako zanesljiv, da so se njegovi svetovalci poigra-vali z idejo, da bi volitve sploh odpovedali; pismo, ki ga je pod-pisala skupina ruskih bančnikov, objavili pa so ga vsi ruski nacio-nalni časopisi, je to možnost odločno nakazovalo.60 Jelcinov minister za privatizacijo Anatolij Čubajs (ki ga je Sachs nekoč opisal kot »bojevnika za svobodo«) je postal eden najglasnejših zagovornikov Pinochetove opcije.61 »Da bi mogli imeti demo-kracijo, mora v družbi vladati diktatura,« je izjavil.62 To je nepo-sreden odmev izgovora, ki ga je Pinochet imel za čilske čikaške


313

fante, in filozofije Deng Xiaopinga in njegovega friedmanizma brez svobode.

Na koncu so volitve bile, in Jelcin je zmagal po zaslugi 100 milijonov dolarjev, ki so jih prispevali oligarhi (kar je trikratna zakonita vsota), pa tudi z osemstokrat večjim pokrivanjem na televizijskih postajah v rokah oligarhov, kakor pa so ga bili dele-žni njegovi tekmeci.63 Ko je bila tako grožnja nenadne spremem-be vlade odstranjena, so se čikaški fantje mogli lotiti najbolj spornega in najbolj donosnega dela svojega programa: odproda-je tega, kar je Lenin nekoč imenoval »višave poveljstva«.

Štirideset odstotkov neke naftne družbe, po velikosti pri-merljive s francosko družbo Total, so odprodali za 88 milijonov dolarjev (prodajna cena Totala leta 2006 je bila 193 milijard dolarjev). Družbo Norilsk Nickel, ki je proizvajala petino sve-tovne količine niklja, so odprodali za 170 milijonov dolarjev – čeprav so samo njeni letni dobički dosegali 1,5 milijarde na leto. Velikansko naftno družbo Yukos, ki obvladuje več nafte kakor Kuvajt, so odprodali za 309 milijonov dolarjev; zdaj ustvari več kakor 3 milijarde dolarjev prihodka na leto. Enainpetdeset odstotkov naftnega giganta Sidanko je šlo za 130 milijonov dolarjev; samo dve leti kasneje so ta delež na mednarodnem trgu ocenili na 2,8 milijarde dolarjev. Veliko tovarno orožja so odpro-dali za 3 milijone dolarjev, kar je cena za počitniški dom v Aspnu [smučarskem središču v Koloradu v ZDA – op. prev.].64

Škandal ni bil samo v tem, da so rusko javno bogastvo raz-prodali za ulomek vrednosti, ampak tudi v tem, da so ga v pra-vem korporativističnem slogu kupili z javnim denarjem. Matt Bivens in Jonas Bernstein, novinarja časnika Moscow Times, sta povedala: »Nekaj posebej izbranih mož je zastonj prevzelo naf-tna nahajališča, ki jih je zgradila država, in to kot del velikanske rokohitrske igre, pri kateri je ena roka vlade plačala drugo.« V drznem podvigu sodelovanja med politiki, ki so razprodajali javne družbe, in poslovneži, ki so jih kupovali, je več Jelcinovih


314

ministrov preneslo velike vsote javnega denarja, ki bi moral pri-ti v nacionalno banko ali finančno ministrstvo, v zasebne ban-ke, ki so jih naglo ustanovili oligarhi.* Država je nato te iste banke najela, da so izvedle privatizacijsko prodajo naftnih naha-jališč in rudnikov. Banke so vodile prodajo, vendar so tudi vlo-žile ponudbo zanje – in banke v lasti oligarhov so se zanesljivo odločile, da same postanejo ponosne lastnice prej javnega pre-moženja. Denar, ki so ga vložile v nakup delnic teh javnih družb, je bil verjetno isti javni denar, ki so ga Jelcinovi ministri pri njih deponirali prej.65 Z drugimi besedami, rusko ljudstvo je zagotovilo denar za plenjenje lastne države.

Eden od »mladih reformatorjev« je dejal: ko so se ruski komunisti odločili, da razbijejo Sovjetsko zvezo, so »zamenjali oblast za lastnino«.66 Jelcinova družina je sama izjemno obogate-la, enako kakor njegov mentor Pinochet, njegove otroke in nji-hove zakonske partnerje so imenovali na vodilna mesta velikih privatiziranih podjetij.

Ko so oligarhi imeli ključno premoženje ruske države trdno v rokah, so svoje nove družbe odprli za »blue-chip« [‘prvovrstne’] multinacionalke, ki so pograbile velike deleže. Leta 1997 sta multinacionalki Royal Dutch/Shell in BP vstopili v partnerstvo z dvema ključnima ruskima naftnima gigantoma, Gazpromom in Sidankom.67 To so bile izredno dobičkonosne investicije, toda glavni delež ruskega bogastva je bil v rokah ruskih delovalcev, ne njihovih tujih partnerjev. To je bil spodrsljaj, ki sta ga Mednaro-dni denarni sklad in ministrstvo za finance Združenih držav Amerike v prihodnosti popravila na privatizacijskih licitacijah v Boliviji in Argentini. In v Iraku po invaziji so šli Američani še dlje in so skušali lokalno elito povsem odrezati od donosnih pri-vatizacijskih kupčij.

Wayne Merry, vodilni politični analitik veleposlaništva

* Dve glavni banki, povezani z oligarhi, sta bili Bank Menatep Mihaila Hodorkovskega in Uneximbank Vladimirja Potanina.


315

Združenih držav Amerike v Moskvi v odločilnem obdobju med letoma 1990 in 1994, je priznal, da je bila odločitev med demo-kracijo in tržnimi interesi v Rusiji zelo izrazita. »Vlada ZDA se je odločila za gospodarsko pred političnim. Izbrali smo sprosti-tev cen, privatizacijo industrije in vzpostavitev resnično neome-jenega, nereguliranega kapitalizma, in v bistvu smo upali, da se bodo pravna država, civilna družba in predstavniška demokraci-ja razvile nekako samodejno kot posledica tega […]. Na žalost je izbira pomenila prezreti ljudsko voljo in nadaljevati politiko.«68

V tem času so v Rusiji ustvarjali tolikšno bogastvo, da se nekateri »reformatorji« niso mogli upreti, da ne bi sodelovali. Razmere v Rusiji do te točke so bolj kakor kar koli drugega raz-galile mit o tehnokratu, imenitnem učenjakarskem ekonomistu svobodnega trga, ki domnevno iz čistega prepričanja uvaja učbe-niške modele. Tako kakor v Čilu in na Kitajskem, kjer sta divja korupcija in gospodarska šokterapija hodili z roko v roki, je več Jelcinovih ministrov čikaške šole in namestnikov ministrov kon-čalo tako, da so svoj položaj izgubili v velikih korupcijskih škan-dalih.69

Potem so bili tu še mladi geniji v okviru harvardskega ruske-ga projekta, ki so imeli za nalogo, da izvedejo privatizacijo in vzpostavijo trg vzajemnih skladov. O dveh akademikih, ki sta projekt vodila – to sta bila harvardski profesor ekonomije Andrei Shleifer in njegov pomočnik Jonathan Hay – so odkrili, da sta imela neposreden dobiček od trga, ki sta ga marljivo vzposta-vljala. Medtem ko je bil Shleifer svetovalec Gajdarjeve skupine za privatizacijsko politiko, je njegova žena ogromno vlagala v privatizirano rusko premoženje. Hay, tridesetletni diplomant prava s Harvarda, je prav tako osebno vlagal v privatizirane ruske naftne delnice, domnevno v očitnem nasprotju s pogodbo Har-varda z agencijo USAID. In medtem ko je Hay pomagal ruski vladi vzpostaviti nov trg vzajemnih skladov, je njegovo dekle,


316

kasneje žena, dobila prvo licenco, da odpre vzajemni sklad v Rusiji, ki so ga potem vodili iz harvardskega urada, ki ga je financirala vlada ZDA. (V tehničnem smislu je Sachs kot pred-stojnik harvardskega inštituta za mednarodni razvoj, v okviru katerega je ruski projekt potekal, bil del tega obdobja Shleiferjev in Hayjev predstojnik. Vendar Sachs ni več delal na terenu v Rusiji in ni bil nikoli vpleten v katero od teh vprašljivih dejanj.)70

Ko so prepleti prišli na dan, je pravosodno ministrstvo ZDA Harvard tožilo, češ da je poslovanje Shleiferja in Hayja kršitev pogodbe, ki sta jo podpisala in s katero sta pristala, da se s svo-jim delom na najvišji ravni ne bosta osebno okoristila. Po sede-mletni preiskavi in sodni bitki je okrožno sodišče v Bostonu spoznalo, da je Harvard prekršil pogodbo, da sta oba akademika »nameravala ogoljufati ZDA«, da se je »Shleifer ukvarjal z oči-tnim okoriščanjem«, da je »Hay skušal oprati 400 000 dolarjev prek svojega očeta in dekleta«.71 Harvard je plačal odškodnino v višini 26,5 milijona dolarjev, kar je največ v zgodovini te institu-cije. Shleifer je pristal na plačilo 2 milijonov dolarjev, Hay pa od 1 milijon do 2 milijona dolarjev, odvisno od njegovega zaslužka, čeprav nobeden ni priznal odgovornosti.*72

Morda je bilo tovrstno okoriščanje glede na naravo ruskega eksperimenta neizogibno. Anders Åslund, eden najvplivnejših zahodnih ekonomistov, ki so takrat delali v Rusiji, je trdil, da bo šokterapija delovala, saj »čudežne spodbude ali skušnjave kapita-lizma osvojijo bolj ali manj vse«.73 Če je torej pohlep postal gonilo za obnovo Rusije, potem so harvardski možje ter njihove žene in dekleta, pa tudi Jelcinovo osebje in družina s svojim sodelovanjem v podivjanosti samo vodili z zgledom.

* Žal denar ni prišel do ruskega prebivalstva, resničnih žrtev koruptivnega pro-cesa privatizacije, ampak nazaj k vladi ZDA – enako kakor so tožbe proti ameriškim pogodbenim izvajalcem v Iraku razdelile odškodnino med vlado ZDA in ameriško osebo, ki je informacije o tem razkrila javnosti.


317

To zastavlja kljuvajoče in pomembno vprašanje o ideologih svobodnega trga: Ali so to »pravi verniki«, ki jih ženeta ideologi-ja in prepričanje, da bodo svobodni trgi odpravili nerazvitost, kakor pogosto trdijo, ali pa ideje in teorije pogosto služijo le kot premišljena razlaga, zaradi katere smejo ljudje ravnati iz nebrz-danega pohlepa, pri tem pa se še vedno sklicujejo na altruistični motiv? Vse ideologije so seveda pokvarljive (kakor so ruski apa-ratčiki v obilni meri pokazali, ko so si v času komunizma nabra-li velike privilegije) in vsekakor obstajajo tudi pošteni neolibera-listi. Vendar se zdi, da čikaška šola ekonomije še posebno vodi v korupcijo. Ko enkrat sprejmeš, da dobiček in pohlep v velikem merilu ustvarjata največje možne koristi za vsako družbo, potem je skoraj vsako dejanje osebnega bogatenja mogoče upravičiti kot prispevek v veliki ustvarjalni kotel kapitalizma, ki ustvarja bogastvo in spodbuja gospodarsko rast – četudi samo zate in za tvoje kolege.

Človekoljubno delo Georgea Sorosa v Vzhodni Evropi – vključno s financiranjem Sachsovih potovanj po vsej regiji – ni bilo nedovzetno za to dvoumnost. Nedvomno se je Soros zavze-mal za demokratizacijo v vzhodnem bloku, vendar je imel tudi jasne gospodarske interese za vrsto gospodarskih reform, ki naj bi demokratizacijo spremljale. Kot najmočnejši finančni trgovec na svetu je pričakoval veliko korist od tega, da države uvedejo konvertibilne valute in odpravijo nadzor kapitala, in ko so držav-ne družbe prišle na licitacijo, je bil eden od možnih kupcev.

Za Sorosa bi bilo povsem zakonito, da bi imel neposredno korist od trgov, ki jih je kot človekoljub pomagal odpreti, ven-dar ne bi bilo videti posebno dobro. Nekaj časa je ta konflikt interesov reševal tako, da je svojim družbam prepovedal vlagati v države, kjer so delovale njegove fundacije. V času, ko je bila na prodaj Rusija, pa se ni mogel več upirati. Leta 1994 je razložil, da se je njegova politika »spremenila zaradi dejstva, da se v tej regiji trgi res razvijajo, in nimam nobenega razloga, da bi svojim


318

skladom ali delničarjem preprečeval možnost, da tam investira-jo, ali da bi tem državam odrekel priložnost, da pridobijo nekaj teh sredstev«. Soros je leta 1994 že kupil delnice ruskega privati-ziranega telefonskega sistema (kar je bila slaba naložba, kakor se je izkazalo) in pridobil delež velike prehrambene družbe na Polj-skem.74 V prvem obdobju padca komunizma je bil Soros prek Sachsovega dela eden prvih, ki so prigovarjali k šokterapiji za gospodarsko preobrazbo. V poznih devetdesetih letih pa si je očitno premislil in postal eden vodilnih kritikov šokterapije, zato je svoje fundacije usmeril v financiranje nevladnih organi-zacij, ki skušajo doseči protikorupcijske ukrepe, preden pride do privatizacije.

Razodetje je prišlo veliko prepozno, da bi Rusijo rešilo pred kazinokapitalizmom. Šokterapija jo je odprla za tokove vročega denarja – kratkoročne špekulativne naložbe in valutno trgova-nje, kar je izredno dobičkonosno. Tovrstne silovite špekulacije so pomenile, da je leta 1998, ko se je azijska finančna kriza (predmet 13. poglavja) začela širiti, Rusija bila povsem nezašči-tena. Njeno že tako krhko gospodarstvo se je dokončno sesulo. Javnost je krivila Jelcina, in njegova podpora v javnosti je padla na povsem nevzdržnih 6 odstotkov.75 Ko je bila prihodnost mnogih oligarhov spet enkrat v nevarnosti, je bil potreben še en velik šok, da so rešili ekonomski projekt in odvrnili nevarnost, da bi v Rusijo prišla prava demokracija.

Septembra 1999 je državo udarilo zaporedje nadvse krutih terorističnih napadov: navidezno kot strela z jasnega je sredi noči razneslo štiri stanovanjske bloke in ubilo skoraj tristo ljudi. V prikazih, ki so Američanom po 11. septembru 2001 še predo-bro znani, je edina sila na zemlji, sposobna opraviti svoje delo, s političnega zemljevida odpihnila vse druge zadeve. »Šlo je za takšen zelo preprost strah,« razlaga ruska novinarka Jevgenija Albats. »Nenadoma se zdi, da vse razprave o demokraciji, oligar-


319

hih – niso nič v primerjavi s strahom, da boš umrl v lastnem sta-novanju.«76

Človek, ki so mu zaupali pregon »zveri«, je bil ruski pre-mier, jeklen in rahlo zlovešč človek, Vladimir Putin.*77 Takoj po bombnih napadih na bloke, v poznem septembru 1999, je ukazal zračne napade na civilne cilje v Čečeniji. V luči nove groze se je dejstvo, da je bil Putin sedemnajstletni veteran obve-ščevalne službe KGB – najstrašnejšega simbola komunističnega obdobja – mnogim Rusom nenadoma zdelo pomirjujoče. Ker je Jelcin zaradi alkoholizma vedno bolj postajal disfunkciona-len, je bil zaščitnik Putin na pravem položaju, da ga kot predse-dnik nadomesti. Enaintridesetega decembra 1999, ko je vojna v Čečeniji preprečevala resne razprave, je več oligarhov izvedlo tiho predajo oblasti Jelcina Putinu, ne da bi bile volitve potreb-ne. Preden je Jelcin zapustil oblast, je vzel še zadnjo stran iz Pinochetovega učbenika in zase zahteval imuniteto pred zako-nom. Putinovo prvo dejanje v vlogi predsednika je bil podpis zakona, ki je Jelcina zavaroval pred kazenskim pregonom, bodi-si zaradi korupcije bodisi zaradi vojaškega pobijanja demon-strantov za demokracijo, kar se je zgodilo med njegovim man-datom.

Jelcin velja v zgodovini bolj za pokvarjenega burkeža kakor za grozečega diktatorja. Toda njegova gospodarska politika in vojne, ki jih je sprožil, da bi jo zaščitil, so bistveno prispevale k smrtnemu davku križarskega pohoda čikaške šole, ki je postopo-ma napredoval vse od Čila v sedemdesetih letih. Poleg žrtev Jel-cinovega oktobrskega državnega udara ocenjujejo, da je v voj-nah v Čečeniji bilo ubitih 100 000 civilistov.78 Večji pokoli, ki jih je Jelcin povzročil, so potekali v počasnem teku, toda njihovo

* Ni presenetljivo, da ob drznem kriminalu ruskega vladajočega razreda okoli teh dogodkov kar mrgoli teorij zarote. Mnogi Rusi so prepričani, da Čečeni niso imeli nič z bombami v stanovanjskih blokih in da je to bila le tajna operacija, katere cilj je bil narediti Putina za Jelcinovega očitnega naslednika.


320

število žrtev je veliko večje – »postranska škoda« ekonomske šokterapije.

Kadar ni bilo velike lakote, kuge ali bitke, ni nikoli umrlo toliko ljudi v tako kratkem času. Leta 1998 je več kakor 80 odstotkov ruskih kmetij šlo v stečaj in okoli sedemdeset tisoč državnih tovarn so zaprli, s čimer je nastopila epidemija brezpo-selnosti. Leta 1989, pred šokterapijo, je v ruski federaciji v revšči-ni živelo 2 milijona ljudi, z manj kakor 4 dolarji na dan. Do takrat, ko so v sredini devetdesetih let šokterapevti odmerili svo-je »grenko zdravilo«, je po poročanju Svetovne banke pod pra-gom revščine živelo 74 milijonov Rusov. To pomeni, da gre »gospodarskim reformam« zasluga za osiromašenje 72 milijonov ljudi v samo osmih letih. Leta 1996 je v revščini, opisani kot »obu-pni«, živelo 25 odstotkov Rusov – skoraj 37 milijonov ljudi.79

Čeprav se je v zadnjih letih na milijone Rusov izvleklo iz revščine, večinoma po zaslugi naraščajočih cen nafte in plina, je ruski spodnji razred izjemno revnih ostal enak – z vsemi bole-znimi, povezanimi z odpisanimi. Kakor koli nesrečno je že življenje pod komunizmom bilo, s prenatrpanimi, mrzlimi sta-novanji, so Rusi stanovanja vsaj imeli; leta 2006 je vlada prizna-la, da je v Rusiji 715 000 otrok brez doma, UNICEF pa je oce-nil, da je njihovo število celo 3,5 milijona.80

Med hladno vojno so široko razširjeni alkoholizem na Zaho-du vedno videli kot dokaz, da je življenje pod komunizmom tako bedno, da potrebujejo Rusi velike količine vodke, da se pretolčejo skozi dan. Pod kapitalizmom pa popijejo Rusi še dva-krat več alkohola, kakor so ga prej – in posegajo tudi po moč-nejših sredstvih proti bolečinam. Ruski car mamil Aleksander Mihajlov pravi, da je število odvisnikov med letoma 1994 in 2004 narastlo za 900 odstotkov, na več kakor 4 milijone ljudi, od katerih je veliko heroinskih odvisnikov. Epidemija mamil je prispevala še k drugi tihi moriji: leta 1995 je bilo z virusom HIV okuženih petdeset tisoč ljudi, in v samo dveh letih se je število


321

podvojilo; deset let kasneje je po ocenah organizacije UNAIDS s HIV okuženih skoraj milijon Rusov.81

To so počasne oblike smrti, obstajajo pa tudi hitre. Čim so leta 1992 uvedli šokterapijo, je že tako visoka stopnja samomo-rov v Rusiji začela naraščati; leta 1994, ko je bil vrhunec Jelcino-vih »reform«, je stopnja dosegla skoraj dvakrat višjo vrednost kakor osem let prej. Rusi veliko pogosteje pobijajo tudi drug drugega: do leta 1994 se je število nasilnih kriminalnih dejanj več kakor početverilo.82

»Kaj so naša domovina in njeni prebivalci imeli od zadnjih 15 kriminalnih let?« je moskovski akademik Vladimir Gusev vprašal množico na demonstracijah za demokracijo leta 2006. »Leta kriminalnega kapitalizma so pobila 10 odstotkov našega prebivalstva.« Rusko prebivalstvo se dejansko dramatično zmanj-šuje – država izgubi približno 700 000 ljudi na leto. Med letoma 1992, prvim letom šokterapije, in 2006 se je prebivalstvo skrčilo za 6,6 milijona.83 Trideset let prej je André Gunder Frank, čika-ški ekonomist odpadnik, napisal pismo Miltonu Friedmanu, v katerem ga je obtožil »ekonomskega genocida«. Mnogi Rusi danes opisujejo počasno izginevanje svojih sodržavljanov na podoben način.

Ta načrtna beda je še veliko grotesknejša, ker bogastvo, ki ga je nakopičila elita, po Moskvi razkazujejo tako kakor nikjer dru-gje, z izjemo peščice naftnih emiratov. V današnji Rusiji je boga-stvo tako razplasteno, da se zdi, kakor da bogati in revni ne živi-jo le v različni državi, ampak tudi v različnem stoletju. Prvi časovni pas je središče Moskve, ki se je v pospešenem tempu pre-obrazilo v mesto greha v enaindvajsetem stoletju, kjer se oligarhi podijo naokoli v črnih konvojih mercedesov, zastraženih z vrhunskimi plačanimi vojaki, in kjer zahodne finančne mene-džerje podnevi zapeljujejo odprta pravila investiranja, ponoči pa prostitutke na račun hiše. V drugem časovnem pasu je sedem-najstletna deklica, ki so jo vprašali, kaj si obeta od prihodnosti,


322

odgovorila: »Težko je govoriti o enaindvajsetem stoletju, če sediš tu in bereš pri sveči. Enaindvajseto stoletje ni pomembno. Tukaj je devetnajsto stoletje.«84

Za tako plenjenje države s toliko bogastva, kakor ga ima Rusija, so bila potrebna skrajna dejanja terorja – od požiga par-lamenta do invazije v Čečeniji. »Politika, ki goji revščino in kri-minal,« piše Georgij Arbatov, eden od Jelcinovih prvotnih (in odrinjenih) gospodarskih svetovalcev, »lahko preživi samo, če demokracijo zatre.«85 Tako kakor je bilo v južnem stožcu Latin-ske Amerike, v Boliviji v izrednih razmerah, na Kitajskem na Trgu nebeškega miru. Točno tako, kakor bo v Iraku.

Kadar kaj ni jasno, obtožite korupcijo

Ko ponovno prebiram poročila o dogajanju v Rusiji v obdo-bju šokterapije, mi pade v oči, kako so razprave iz tistega časa podobne razpravam o Iraku, ki so potekale več kakor desetletje kasneje. Jasni cilj administracije Clintona in Busha starejšega, da o Evropski uniji, G7 in Mednarodnem denarnem skladu sploh ne govorimo, je bil izbrisati obstoječo državo in ustvariti pogoje za vročično kapitalistično žrtje, ki naj bi pognalo v tek demokra-cijo svobodnega trga – upravljali pa bi jo pretirano samozavestni Američani, ki so komaj prišli iz šole. Z drugimi besedami, to je bil Irak brez eksploziva.

Ko je bila vnema za šokterapijo v Rusiji na višku, so bili nje-ni zagovorniki absolutno prepričani, da bo popolno uničenje vseh institucij ustvarilo pogoje za nacionalni preporod – to je sen o nepopisanem listu, ki se bo ponovil v Bagdadu. Harvard-ski zgodovinar Richard Pipes je napisal: »Zaželeno je, da Rusija še naprej razpada, dokler ne bo ostalo nič več od njenih institu-cionalnih struktur.«86 In ekonomist Richard Ericson z Univerze Columbia je leta 1995 napisal: »Vsaka reforma mora biti razdi-ralna v zgodovinskem merilu. Ves svet je treba zavreči, vključno


323

z vsemi njegovimi gospodarskimi institucijami ter večino social-nih in političnih, končati pa s fizično strukturo proizvodnje, kapitala in tehnologije.«87

Še ena vzporednica z Irakom: ne glede na to, kako drzno se je Jelcin upiral vsemu, kar bi bilo podobno demokraciji, so na Zahodu njegovo vladavino označevali kot del »prehoda v demo-kracijo«, oznaka pa se je spremenila šele, ko je Putin začel razkri-vati nezakonito delovanje več oligarhov. Podobno je Busheva administracija prikazovala Irak, češ da je na poti v svobodo, kljub prepričljivim dokazom o razširjenem mučenju, o odredih smrti brez nadzora in o cenzuri tiska. Ruski ekonomski program so vedno opisovali kot »reformo«, prav tako kakor je Irak stalno v »obnovi«, celo potem ko so ameriški podjetniki večinoma pobegnili in za seboj pustili infrastrukturo v razsulu, uničevanje pa se nadaljuje. V Rusiji so v sredini devetdesetih let vsakogar, kdor si je drznil podvomiti o modrosti »reformatorjev«, odpravi-li kot stalinističnega nostalgika, tako kakor so bili kritiki zasedbe Iraka leta in leta deležni obtožb, kako so prepričani, da je bilo življenje pod Sadamom Huseinom boljše.

Ko ni bilo več mogoče prikriti neuspehov ruske šokterapije, se je pristransko poročanje zasukalo k ruski »kulturi korupcije«, pa tudi k ugotovitvam, da Rusi »niso pripravljeni« na pravo demokracijo zaradi svoje dolge zgodovine avtoritarnosti. Eko-nomisti washingtonskega miselnega trusta so se naglo odrekli frankensteinskemu gospodarstvu, ki so ga v Rusiji pomagali ustvariti, in ga začeli zasmehovati kot »mafijski kapitalizem« – kar naj bi bil pojav, značilen za ruski značaj. »Nič dobrega ne bo nikoli nastalo iz Rusije,« je poročal časnik The Atlantic Monthly leta 2001 in pri tem navajal ruskega uradnika. V časniku Los Angeles Times je novinar in pisatelj Richard Lourie izjavil, da »so Rusi tako nesrečen narod, da celo kadar se lotijo česa povsem razumnega in preprostega, kakor je voliti in služiti denar, vse zavozijo«.88 Ekonomist Anders Åslund je trdil, da bodo »sku-


324

šnjave kapitalizma« same preobrazile Rusijo, da bo sama sila pohlepa zadoščala za prenovo države. Ko so ga nekaj let kasneje vprašali, kaj je šlo narobe, je odvrnil: »Korupcija, korupcija in korupcija,« kakor da je korupcija kaj drugega kakor nebrzdan izraz »skušnjav kapitalizma«, ki jih je tako vneto hvalil.89

Celotna farsa se je ponovno odigrala desetletje kasneje, ko so izginotje milijard dolarjev za obnovo Iraka hoteli razložiti s škodljivo zapuščino Sadama in patologijo »radikalnega islama« namesto zapuščine komunizma in carizma v ruskem primeru. V Iraku se je bes Američanov, češ da Iračani očitno niso sposobni sprejeti njihovega darila »miru« na puškini cevi, spreobrnil v brutalnost – le da v Iraku besa ni bilo najti le v nesramnih uvo-dnikih o »nehvaležnih« Iračanih, ampak so ga ameriški in bri-tanski vojaki tudi vbijali v telesa iraških civilistov.

Resnični problem razlage s krivdo Rusije je, da preprečuje vsako resno raziskavo tega, kaj nas celotna zadeva lahko nauči o pravi podobi križarskega pohoda za nebrzdane svobodne trge, najmočnejšega političnega trenda zadnjih tridesetih let. O korupciji številnih oligarhov še vedno govorijo kot o tuji sili, ki je okužila drugače častitljive načrte za svobodni trg. Toda korup-cija se ni vrinila v ruske reforme svobodnega trga: hitre in uma-zane posle so na vsakem koraku dejavno spodbujale zahodne sile kot najhitrejši način, da poženejo v tek gospodarstvo. Še največji približek načrtu, kaj bodo ruski čikaški fantje in njihovi sveto-valci storili, potem ko bodo do konca uničili ruske institucije, je bila nacionalna odrešitev s tem, da so vpregli pohlep.

Katastrofalni rezultati niso niti edinstveno značilni za Rusi-jo; celotna tridesetletna zgodovina eksperimenta čikaške šole je zgodovina množične korupcije in prikritega korporativističnega sodelovanja med varnostnimi državami in velikimi korporacija-mi – od čilskih piraj in argentinske nepotistične privatizacije do ruskih oligarhov, Enronove energetske prevare in iraškega »območja brez goljufije«. Bistvo šokterapije je odpreti priložnost


325

za velikanske dobičke zelo na hitro – ne kljub brezzakonju, ampak ravno zaradi njega. »Rusija je postala kraj za mednarodne špekulante s skladi,« se je glasil naslov v nekem ruskem časniku leta 1997, medtem ko je Forbes Rusijo in Srednjo Evropo ozna-čil za novo »skrajno mejo«.*90 Izrazje kolonialne dobe je bilo povsem primerno.

Gibanje, ki ga je v petdesetih letih sprožil Milton Fried-man, je najbolje mogoče razumeti kot poskus multinacionalne-ga kapitala, da ponovno zavzame nadvse dobičkonosno, brez-pravno skrajno mejo, ki jo je Adam Smith, intelektualni prednik današnjih neoliberalistov, tako občudoval – a z obratom. Name-sto da bi pripadniki gibanja potovali skozi Smithove »divje in barbarske« države, kjer ni zahodnega prava (kar ni več možna opcija), so se sistematično lotili razgradnje obstoječih zakonov in predpisov, da ponovno ustvarijo nekdanjo brezpravnost. In tam, kjer so Smithovi kolonisti zaslužili rekordne dobičke z gra-bežem tega, kar je imenoval »pusta zemlja« za »skoraj zastonj«, vidijo današnje multinacionalke vladne programe, javno pre-moženje in vse, kar ni na prodaj, kot ozemlje, ki ga je treba zavzeti in pridobiti – poštno upravo, narodne parke, šole, soci-alno varnost, pomoč ob naravnih nesrečah in vse drugo, kar je v javni upravi.91

Pod čikaškimi ekonomisti deluje država kot kolonialna skrajna meja, ki jo korporativni konkvistadorji plenijo z enako brezobzirno odločnostjo, kakršno so pokazali njihovi predho-dniki, ko so domov tovorili zlato in srebro iz Andov. Tako kakor je Smith rodovitna polja v pampi in preriji spremenil v donosno kmetovalno zemljo, je Wall Street videl »zeleno polje priložno-

* Beseda frontier v angleščini pomeni ‘mejo’, v ameriški angleščini predvsem ‘mejo med poseljenim in neposeljenim’ ozemljem. Z zvezo new frontier so pred dvajsetim stoletjem označevali »divji« zahod Združenih držav Amerike kot skrajno mejo pose-ljenega, civiliziranega sveta; ta meja se je takrat obetavno širila navzven in pridobivala vedno bolj metaforičen pomen. Zato zveza new frontier označuje predvsem nov, še neosvojen prostor velikih priložnosti in/ali izzivov – op. prev.


326

sti« v čilskem telefonskem sistemu, v argentinskem letalskem sistemu, v ruskih nahajališčih nafte, v bolivijskem vodovodu, v javnih frekvencah v Združenih državah Amerike, v poljskih tovarnah – vse zgrajeno z javnim premoženjem, nato pa proda-no za bagatelo.92 Potem so tu še zakladi, ki nastanejo, ko državo spodbudijo, da obesi patent in etiketo s ceno na žive oblike in naravne vire, o katerih nismo niti v sanjah pomislili, da bi bili potrošne dobrine – semena, gene, ogljik in zemeljsko atmosfero. Z nepopustljivim iskanjem novih skrajnih meja dobička v javni sferi so čikaški ekonomisti kakor zemljemerci kolonialne dobe, ki so določali nove vodne poti skozi Amazonijo in zaznamovali kraj s skrivno skrinjo zlata v inkovskem templju.

Korupcija je stalnica sodobnih skrajnih meja ravno tako, kakor je to bila v času kolonialnih zlatih mrzlic. Ker najpo-membnejše privatizacijske posle vedno podpišejo v nemiru neke gospodarske ali politične krize, nikoli ni jasnih zakonov in učin-kovitih predpisov – vzdušje je kaotično, cene so fleksibilne in prav tako tudi politiki. To, v čemer živimo že trideset let, je kapitalizem skrajnih meja [frontier capitalism], pri čemer se skrajna meja stalno premika z ene krize na drugo in se spet odmakne, čim jo doseže zakon.

In tako razmah ruskih milijardnih oligarhov še zdaleč ni svarilna zgodba, ampak natančno dokazuje, kako dobičkonosno je lahko površinsko rudarjenje v industrializirani državi – in Wall Street je hotel še več. Takoj za sesutjem Sovjetske zveze sta finančno ministrstvo ZDA in Mednarodni denarni sklad postala veliko strožja pri zahtevah po takojšnji privatizaciji v drugih državah, ki jih je zajela kriza. Najbolj dramatičen dotedanji pri-mer je nastopil leta 1994, leto dni po Jelcinovem državnem uda-ru, ko je mehiško gospodarstvo doživelo hud zlom, znan kot tekilska kriza: pogoji ZDA za pomoč so terjali takojšnjo privati-zacijo, in revija Forbes je oznanila, da je ta proces navrgel triin-dvajset novih milijarderjev. »Nauk pri tem je jasen: da bi napo-


327

vedali, kje bo prišlo do novega izbruha milijarderjev, iščite države, kjer se trg odpira.« Mehika se je tudi odprla za tuje lastništvo, kakršnega še ni bilo: leta 1990 je bila v tuji lasti le ena mehiška banka, »leta 2000 pa jih je bilo od tridesetih kar štiriin-dvajset v tujih rokah«.93 Jasno je, da je edini nauk iz Rusije: čim hitreje in bolj brezpravno prenos bogastva poteka, tem bolj dobičkonosen je.

Človek, ki je to razumel, je bil Gonzalo Sánchez de Lozada (Goni), poslovnež, v čigar dnevni sobi so leta 1985 začrtali pro-gram za bolivijsko šokterapijo. Kot predsednik Bolivije je v sre-dini devetdesetih let odprodal državne naftne družbe, pa tudi letalsko družbo, železnico, elektroenergetsko in telefonsko druž-bo. V nasprotju z Rusijo, kjer so največje nagrade pobrali doma-čini, so bile med dobitniki bolivijske nagle razprodaje družbe Enron, Royal Dutch/Shell, Amoco Corp. in Citicorp – in pro-daje so bile neposredne; ni bilo potrebe po partnerstvu z lokalni-mi podjetji.94 Časnik The Wall Street Journal je prizorišče divjega zahoda v La Pazu leta 1995 opisal takole: »Hotel Radisson Plaza je poln direktorjev iz glavnih družb iz Združenih držav Ameri-ke, kakor so AMR Corp.’s American Airlines, MCI Communi-cations Corp., Exxon Corp. in Salomon Brothers Inc. Prišli so na povabilo Bolivijcev, da na novo napišejo zakone, ki urejajo sektorje, ki jih je treba privatizirati, in oddajo ponudbe za pod-jetja v paketu« – lep dogovor. »Najpomembneje je poskrbeti, da bodo spremembe nepovratne in da jih izvedemo, preden nasto-pijo protitelesa,« je dejal predsednik Sánchez de Lozada, ko je razlagal svoj pristop šokterapije. Da bi bolivijska vlada zagotovi-la, da »protitelesa« ne nastopijo, je naredila nekaj, kar je nekoč v podobnih okoliščinah že storila: spet enkrat je uvedla dolgotraj-ne »izredne razmere«, s katerimi so prepovedali politično zdru-ževanje in odredili aretacijo vseh nasprotnikov procesa.95

To so bila tudi leta argentinskega zloglasnega koruptivnega privatizacijskega cirkusa, ki ga je Goldman Sachs v nekem poro-


328

čilu pozdravil kot »Bravo novi svet«.* Carlos Menem, peroni-stični predsednik, ki je na volitvah zmagal z obljubo, da bo postal glas delavcev, je bil v tistem času na oblasti; krčil in nato odprodal je: nahajališča nafte, telefonski sistem, letalsko družbo, železnico, letališče, avtoceste, vodovod, banke, živalski vrt v Buenos Airesu ter končno še poštno upravo in nacionalni pokoj-ninski sklad. Medtem ko se je bogastvo države selilo v offshore območja, je življenjski slog argentinskih politikov postajal vse razkošnejši. Menem, ki je bil nekoč znan po usnjenih jopičih in delavskih zalizcih, je začel nositi italijanske obleke in domnevno je večkrat obiskal plastične kirurge (svoj otečeni obraz je razložil s »čebeljim pikom«). María Julia Alsogaray, njegova ministrica za privatizacijo, je pozirala za popularni nacionalni časnik, oble-čena samo v umetniško drapiran krzneni plašč, medtem ko je Menem začel voziti živordečega ferrarija model testarossa – »darilo« hvaležnega poslovneža.96

Države, ki so posnemale rusko privatizacijo, so doživele tudi milejšo različico Jelcinovega obratnega državnega udara – vlade, ki so prišle na oblast miroljubno in z volitvami, so se začele posluževati vedno večje brutalnosti, da so se obdržale in ubrani-le svoje reforme. V Argentini se je vladavina nebrzdanega neoli-beralizma končala 19. decembra 2001, ko sta predsednik Fer-nando de la Rúa in njegov finančni minister Domingo Cavallo skušala uvesti še nadaljnje stroge ukrepe, ki jih je predpisal Med-narodni denarni sklad. Prebivalstvo se je uprlo, in predsednik je nadenj poslal zvezno policijo z ukazom, da razžene množice s kakršnimi koli sredstvi, ki bodo potrebna. De la Rúa je bil prisi-ljen zbežati v helikopterju, toda pred tem je policija pobila ena-indvajset protestnikov, 1350 ljudi pa je bilo ranjenih.97 Gonijevi

* »Bravo novi svet« oziroma v pravilnem slovenskem zapisu »Bravo, novi svet« je besedna igra na izvirni naslov antiutopičnega romana Brave New World (slov. Krasni novi svet), ki ga je napisal angleški pisatelj Aldous Huxley (1932). Ta je za naslov uporabil citat Mirande iz Shakespearjeve drame The Tempest (Vihar): »O brave new world / That has such people in it!« in ga preobrnil v ironičen ton – op. prev.


329

zadnji meseci na oblasti so bili še bolj krvavi. Njegova privatiza-cija je zanetila vrsto »vojn« v Boliviji: najprej vojno za vodo pro-ti nakupu vodovodov družbe Bechtel, po katerem so cene posko-čile za 300 odstotkov; nato davčno vojno proti predpisanemu načrtu Mednarodnega denarnega sklada, da proračunski pri-manjkljaj nadomestijo z obdavčenjem revnih delavcev; nato »plinske vojne« proti Gonijevim načrtom, da bi plin izvažal v Združene države Amerike. Na koncu je bil tudi Goni prisiljen zbežati iz predsedniške palače živet v Združene države Amerike, a tudi tokrat je pred tem veliko ljudi izgubilo življenje. Potem ko je vojski ukazal, naj zatre ulične demonstracije, so vojaki pobili skoraj sedemdeset ljudi – med njimi veliko mimoidočih – in jih ranili štiristo. Spomladi 2007 je Gonija iskalo bolivijsko vrhovno sodišče zaradi ovadb, povezanih s pokolom.9

Režima, ki sta uvedla množično privatizacijo v Boliviji in Argentini, so v Washingtonu navajali kot primera, kako je šok-terapijo mogoče uvesti miroljubno in demokratično, brez držav-nega udara ali represije. Čeprav drži, da se vladavina v obeh pri-merih ni začela s točo strelov, je vsekakor značilno, da se je v obeh z njo končala.

V velikem delu južne poloble o neoliberalizmu pogosto govorijo kot o »drugem kolonialnem plenjenju«; v prvem so bogastvo pridobili iz zemlje, v drugem so ga oropali državi. Po vsaki tovrstni mrzlici po dobičku so prišle obljube: prihodnjič bomo v državi imeli trdne zakone, preden bomo razprodali državno bogastvo, in celotni proces bodo spremljali sokoljeoki nadzorniki z neoporečno etiko. Prihodnjič bo pred privatizacijo prišlo do »izgradnje institucij« (da uporabimo govorico po Rusi-ji). Toda pozivati k zakonitosti in redu, potem ko so vse dobičke že preselili na offshore območja, je zares samo način legaliziranja kraje ex post facto, tako kakor so evropski kolonizatorji svoje pri-grabljeno ozemlje zapečatili s sporazumi. Brezzakonje na skrajni


330

meji, kakor ga je razumel Adam Smith, ni problem, ampak bistvo, prav tako je del igre kakor skesano vitje rok in zaklinja-nje, da bo prihodnjič boljše.


331

12. poglavje

KAPITAlIsTIčNI ID

rusija in nova doba divjega Trga

Postali ste skrbnik za vse v vseh državah, ki skušajo zlo razmer popraviti z razumnim eksperimentom v okviru obstoječega socialnega sistema. Če vam spo-dleti, bodo proti razumni spremembi v vsem svetu imeli resne pomisleke, tako da bo na [ekonomski] ortodoksiji in revoluciji, da jo razrešita.– John Maynard Keynes v pismu predsedniku Franklinu D. Rooseveltu 19331

Tistega dne oktobra 2006, ko sem šla obiskat Jeffreyja Sachsa, je bil New York zavit v meglo, iz katere je sivo pršilo, in vsakih nekaj korakov jo je predirala rdeča luč. To je bil teden velike predstavitve Bonove rdeče linije, in mesto je bilo deležno cele kampanje. Rdeči iPodi in Armanijeva sončna očala so se bleščali z oglasnih panojev, na vsakem avtobusnem postajališču sta bila Steven Spielberg ali Penélope Cruz v drugačni rdeči obleki, vsaka Gapova prodajalna je bila v znamenju predstavitve in Applova trgovina na Peti aveniji je rožnato žarela. »Ali lahko


332

majica spremeni svet?« je spraševal neki oglas. Da, lahko, so nam zagotavljali, ker gre delež dobička za Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji. »Kupujte, dokler se ne konča!« je dejal Bono sredi televizijskega nakupovalnega pohoda z Oprah nekaj dni prej.2

Slutila sem, da bo večina novinarjev, ki bodo ta teden želeli govoriti s Sachsom, hotela izvedeti, kakšen je njegov pogled na modni novi način zbiranja denarja. Konec koncev Bono Sachsa imenuje »moj profesor«, in fotografija obeh me je sprejela, ko sem vstopila v Sachsovo pisarno na Univerzi Columbia (s Har-varda je odšel leta 2002). Sredi vse te glamurozne dobrodelnosti sem se počutila kot nekdo, ki kvari razpoloženje, saj sem hotela govoriti o profesorjevi najmanj priljubljeni temi, zaradi katere je novinarjem zagrozil, da bo odšel sredi pogovora. Hotela sem govoriti o Rusiji in o tem, kaj je tam šlo narobe.

V Rusiji je Sachs po prvem letu šokterapije začel svojo lastno tranzicijo iz globalnega šokterapevta v enega najglasnejših zago-vornikov za zbiranje pomoči obubožanim državam. Zaradi tega je od takrat prišel navzkriž z mnogimi nekdanjimi kolegi in sodelavci v pravovernih ekonomskih krogih. Kar se Sachsa tiče, se on sam ni spremenil – vedno je bil zagnan za pomoč drža-vam, da razvijejo tržno gospodarstvo ob podpori radodarne pomoči in z odpisom dolgov. Leta se mu je zdelo mogoče te cilje doseči s partnerskim delom z Mednarodnim denarnim skladom in finančnim ministrstvom Združenih držav Amerike. Toda od takrat, ko je bil v Rusiji, se je ton razprave spremenil in naletel je na tolikšno uradno brezbrižnost, da ga je šokirala in ga pahnila v bolj nasprotovalno stališče do washingtonskega ekonomskega establišmenta.

Gledano za nazaj, ni dvoma, da je Rusija pomenila začetek novega poglavja v evoluciji križarskega pohoda čikaške šole. V prejšnjih laboratorijih šokterapije v sedemdesetih in osemdese-tih letih sta finančno ministrstvo ZDA in Mednarodni denarni


333

sklad vedno želela, da bi eksperiment bil vsaj na videz uspešen – ravno zato, ker je šlo za eksperiment, je to pomenilo, da naj bi postal model, ki bi mu druge države sledile. Latinskoameriške diktature v sedemdesetih letih so za napade na sindikaliste in za odprte meje nagradili s stalnimi posojili, ki so jim jih odobrili kljub takim odmikom od pravovernosti čikaške šole, kakor sta bila še nadaljnji državni nadzor nad največjimi rudniki bakra v Čilu ali počasno delovanje argentinske hunte za privatizacijo. Bolivija je kot prva demokracija, ki je uvedla šokterapijo v osem-desetih letih, dobila pomoč, del dolga pa so ji izbrisali – veliko preden je Goni v devetdesetih letih nadaljeval privatizacijo. Za Poljsko, prvo državo vzhodnega bloka, ki je uvedla šokterapijo, Sachs ni imel težav, da je zagotovil obsežna posojila, in spet enkrat so se največje privatizacije upočasnile in obotavljale, ko je prvotni načrt naletel na močan odpor.

Rusija je bila drugačna. »Preveč šoka, premalo terapije,« je bila široko razširjena sodba. Zahodne sile so bile v svojih zahte-vah po najbolj bolečih »reformah« absolutno nepopustljive, hkrati pa zavzeto skope pri količini pomoči, ki so jo ponudile v povračilo. Celo Pinochet je bolečino šokterapije oblazinil s pro-grami hrane za najrevnejše otroke; washingtonski posojevalci pa niso videli nobenega razloga, da bi pomagali Jelcinu, da bi storil enako, in so namesto tega državo pahnili v hobbesovsko nočno moro.

Spustiti se s Sachsom v pošteno razpravo o Rusiji ni lahko. Upala sem, da mi bo uspelo s pogovorom preseči njegovo zače-tno obrambno držo (»Imel sem prav, oni pa so se povsem zmo-tili,« mi je povedal. »Vprašajte Larryja Summersa, ne mene; vprašajte Boba Rubina, vprašajte Clintona, vprašajte Cheneyja, kako zadovoljni so bili s tem, kar se je dogajalo v Rusiji«). Prav tako sem hotela preseči iskreno malodušnost (»Takrat sem sku-šal nekaj narediti, pa se je izkazalo za povsem nekoristno«). Hotela sem bolje razumeti, zakaj je bil v Rusiji tako neuspešen,


334

zakaj je slavnemu Jeffreyju Sachsu sreča obrnila hrbet ravno na tej točki.

Sachs zdaj pravi, kako je vedel, da je nekaj drugače, čim je prispel v Moskvo. »Od vsega začetka sem imel slab občutek […]. Od vsega začetka sem bil besen.« Rusija se je soočala »s prvora-zredno makroekonomsko krizo, eno najsilovitejših in najbolj nestabilnih, kar sem jih v življenju videl,« je dejal. In po njego-vem je bila pot iz nje jasna: ukrepi šokterapije, ki jih je predpisal za Poljsko, »da bi osnovne tržne sile začele hitro delovati – plus presneto veliko pomoči. Predstavljal sem si 30 milijard dolarjev na leto, približno razdeljenih na 15 milijard za Rusijo in 15 mili-jard za republike, zato da bi mogli izpeljati mirno in demokra-tično tranzicijo.«

Povedati je treba, da ima Sachs strašno izbirčen spomin, ko pridemo do drakonske politike, ki jo je vsilil Poljski in tudi Rusiji. V najinem pogovoru je vedno spet prešel svoje lastne pozive k nagli privatizaciji in velikemu krčenju porabe (na krat-ko k šokterapiji, oznaki, ki jo zdaj zavrača, češ da je mislil le na ozko politiko cen, ne na celovito spremembo države). Tako kakor se spominja svoje vloge, je šokterapija igrala le stransko vlogo, in skoraj izključno se je osredotočal na zbiranje denarja; pravi, da je njegov načrt za Poljsko bil »stabilizacijski sklad, pre-klic dolgov, kratkoročna finančna pomoč, povezovanje z zaho-dnoevropskim gospodarstvom […]. Ko me je Jelcinova skupina prosila, naj jim pomagam, sem predlagal v osnovi isto.«*

O ključnem dejstvu v Sachsovem opisu sploh ni nobenega razhajanja: zagotoviti velik dotok pomoči je bil osrednji steber njegovega načrta za Rusijo – to je bila Jelcinova spodbuda, da so

* John Cassidy je leta 2005 v predstavitvi v časniku New Yorker povedal: »Dejstvo je, da je na Poljskem in v Rusiji Sachs dal prednost družbenemu inženiringu velikega obsega pred postopnimi spremembami in izgradnjo institucij. Porazna politika priva-tizacije je eden od primerov. Čeprav so večino privatizacij izvedli, potem ko je Sachs Rusijo konec leta 1994 zapustil, so prvotni politični okvir vzpostavili v letih 1992 in 1993, ko je še bil tam.«


335

na celotni program pristali. Sachs pravi, da je svojo vizijo ute-meljil na Marshallovem načrtu, na 12,6 milijarde dolarjev (130 milijardah današnjih dolarjev), ki so jih Združene države Ameri-ke dodelile Evropi, da je po drugi svetovni vojni obnovila svojo infrastrukturo in industrijo – načrt, ki široko velja za najuspe-šnejšo diplomatsko pobudo Washingtona.3 Sachs pravi, da je Marshallov načrt pokazal, da »kadar je neka država v zmedi, ne moreš pričakovati, da se bo sama povezano pobrala na noge. Zame je na Marshallovem načrtu zanimivo […], kako skromen prispevek denarja je ustvaril podlago za to, da se je gospodarska obnova [Evrope] posrečila.« Na začetku je bil prepričan, da obstaja v Washingtonu podobna politična volja, da spremenijo Rusijo v uspešno kapitalistično gospodarstvo, prav tako kakor je po drugi svetovni vojni obstajala iskrena zavzetost za Zahodno Nemčijo in Japonsko.

Sachs se je zanesel, da lahko iz finančnega ministrstva Zdru-ženih držav Amerike in Mednarodnega denarnega sklada strese nov Marshallov načrt, in to ne brez razloga. »Verjetno najpo-membnejši ekonomist na svetu,« ga je v tistem času označil časnik The New York Times.4 Ko je bil svetovalec za poljsko vla-do, se je spominjal, da je »v Beli hiši v enem dnevu zbral 1 mili-jardo dolarjev«. Vendar mi je povedal: »Ko sem predlagal enako za Rusijo, sploh ni bilo nobenega zanimanja. Nikakršnega. In na Mednarodnem denarnem skladu so me gledali, kakor da sem nor.«

Čeprav so Jelcin in njegovi čikaški fantje imeli v Washingto-nu veliko občudovalcev, ni bil nihče pripravljen na tako pomoč, o kakršni so govorili. To je pomenilo, da je Sachs Rusiji vsilil izredno hudo politiko, ni pa se bil sposoben držati svojega dela kupčije. V tem obdobju se je približal samokritičnosti: »Moja največja osebna napaka je bila, da sem predsedniku Borisu Jelci-nu dejal: ‘Ne skrbite, pomoč prihaja,’« mi je povedal sredi ruske-ga poloma. »Trdno sem bil prepričan, da je pomoč za Zahod


336

preveč pomembna in odločilna, da bi jo v osnovi tako zelo zamečkali, kakor so jo.«5 Toda problem ni bil samo v tem, da finančno ministrstvo ZDA in Mednarodni denarni sklad Sachsa nista poslušala, ampak v tem, da je on sam priganjal k šokterapi-ji, preden je imel kakršno koli zagotovilo, da mu bodo prisluhni-li – kar je bila igra na srečo, ki so jo milijoni ljudi drago plačali.

Ko sem to vprašanje Sachsu ponovno zastavila, je ponovil, da je njegov resnični neuspeh bil napačno razumevanje razpolo-ženja v Washingtonu. Spominja se pogovora z Lawrencem Eagleburgerjem, državnim sekretarjem ZDA pod Georgeem H. W. Bushem. Sachs je trdil: če Rusiji dovolijo, da pade še globlje v gospodarski kaos, lahko to sproži sile, ki jih nihče ne bo mogel nadzirati – množično lakoto, vzpon nacionalizma, celo fašizma, kar je vsekakor nespametno v državi, kjer je tako rekoč edini proizvod, ki ga je preveč, jedrsko orožje. »Morda je vaša analiza sicer točna, vendar se to ne bo zgodilo,« je odvrnil Eagleburger. Nato ga je vprašal: »Ali veste, v katerem letu smo?«

Bilo je leta 1992, v letu volitev v ZDA, na katerih je bil Bill Clinton na tem, da premaga Busha starejšega. Jedro Clintonove kampanje je bilo, da je Bush zanemaril slabo gospodarsko stanje doma na račun slave v tujini (»Za gospodarstvo gre, butec«). Sachs je prepričan, da je bila Rusija žrtev te notranje bitke. In kakor pravi, zdaj vidi, da je bilo na delu še nekaj drugega: mno-go washingtonskih posrednikov moči se je v mislih še vedno bojevalo v hladni vojni. Gospodarsko sesutje Sovjetske zveze so videli kot geopolitično zmago, tisto odločilno, ki je zagotovila prednost ZDA. »Jaz sploh nisem razmišljal tako,« mi je povedal Sachs in pri tem zvenel kakor skavt, kakršen je pogosto, ki je pomotoma zakorakal v zgodbo o Sopranovih. »Zame je bilo samo: ‘Krasno, to je dokončni konec te grozne ureditve. Zdaj pa jim [Rusom] resnično pomagajmo. Lotimo se tega z vso silo […].’ Za nazaj sem prepričan, da je to v glavi tistih političnih načrtovalcev bilo videti noro.«


337

Sachs kljub svojemu neuspehu ne misli, da je politiko do Rusije v tem obdobju gnala ideologija svobodnega trga. Po nje-govem je bila zanjo značilna predvsem »preprosta lenoba«. Zelo dobrodošla bi mu bila razprava o tem, ali naj Rusiji ponudijo pomoč ali naj jo prepustijo trgu. Namesto tega so vsi samo zmignili z rameni. Pravi, kako je bil začuden nad tem, da ni bilo nobenih resnih raziskav in razprav, preden so sprejeli veli-kanske odločitve. »Po mojem mnenju je bilo odločilno to, da ni bilo nobenega prizadevanja. Porabimo vsaj dva dneva in o tem razpravljajmo – torej, niti tega nismo nikoli naredili! Niko-li nisem videl trdega dela v smislu: ‘Zdaj si pa zavihajmo roka-ve, sedimo skupaj in rešimo te probleme, ugotovimo, kaj se resnično dogaja.’«

Ko Sachs zavzeto govori o »trdem delu«, iz tega odzvanja čas New Deala, »velike družbe« in Marshallovega načrta, ko so mla-deniči iz vrhunskih univerz posedli za poveljniške mize, obkro-ženi s praznimi skodelicami za kavo in kupi političnih papirjev, razvneto razpravljali o obrestnih merah in cenah žita. Tako so se obnašali politiki, ko je bil keynesianizem na vrhuncu, in to je tista »resnost«, ki jo je ruska katastrofa vsekakor zaslužila.

Toda če to, da so Rusijo prepustili usodi, pripišemo izbruhu kolektivne lenobe v Washingtonu, s tem le malo razložimo. Morda je dogajanje mogoče bolje razumeti s stališča, ki ga imajo ekonomisti svobodnega trga najraje: s stališča konkurence na trgu. Ko je bila hladna vojna v polnem razmahu in Sovjetska zveza nenačeta, so ljudje na svetu mogli izbirati (vsaj teoretično), katero ideologijo so hoteli sprejeti; obstajala sta dva pola in med njima je bilo še veliko. To je pomenilo, da je kapitalizem moral pridobivati kupce; prinašati je moral spodbude; potreboval je dober produkt. Keynesianizem je bil vedno izraz te potrebe kapi-talizma, da konkurira. Predsednik Roosevelt je prišel z New Dealom ne le zato, da reši brezup velike gospodarske krize, ampak da prekine močno gibanje državljanov Združenih držav


338

Amerike, ki so po hudem udarcu, ki so ga utrpeli na neregulira-nem svobodnem trgu, terjali drugačen gospodarski model. Nekateri so hoteli radikalno drugačnega: na predsedniških voli-tvah leta 1932 je 1 milijon Američanov volil za socialistične ali komunistične kandidate. Vedno večje število Američanov je tudi pozorno spremljalo Hueyja Longa, populističnega senatorja iz Louisiane, ki je bil prepričan, da bi Američani morali prejemati zajamčen letni dohodek v višini 2500 dolarjev. Ko so predsedni-ka F. D. Roosevelta vprašali, zakaj je New Dealu leta 1935 dodal več socialnih ugodnosti, je razložil, da je »hotel Longu ukrasti slavo«.6

V tem kontekstu so ameriški industrialci z negodovanjem sprejeli Rooseveltov New Deal. Robove trga je bilo treba zaobliti s službami v javnem sektorju in zagotoviti, da ni nihče stradal – na kocki je bila sama prihodnost kapitalizma. V času hladne voj-ne ni bila nobena država v svobodnem svetu iz tega pritiska izvze-ta. Dejansko so dosežki kapitalizma iz sredine stoletja ali vse to, kar Sachs imenuje »normalni« kapitalizem – zaščita delavcev, pokojnine, javno zdravstveno skrbstvo in državna podpora za najrevnejše državljane v Severni Ameriki – zrastli iz iste pragma-tične potrebe po bistvenem popuščanju zaradi močne levice.

Marshallov načrt je bil končno orožje, ki so ga na tej gospo-darski fronti uporabili. Po vojni je bilo nemško gospodarstvo v krizi in je grozilo, da za sabo potegne navzdol še preostanek Evrope. Medtem je toliko Nemcev simpatiziralo s socializmom, da se je vlada Združenih držav Amerike raje odločila, da Nemči-jo razdeli, kakor pa da tvega, da jo izgubi vso, ali ker se bo sesula ali ker jo bo prevzela levica. V Zahodni Nemčiji je vlada ZDA Marshallov načrt izkoristila za to, da je izgradila kapitalistični sistem, katerega cilj ni bil, da hitro in zlahka ustvari nove trge za družbi Ford in Sears, ampak da bo tako uspešen sam po sebi, da bo evropsko tržno gospodarstvo cvetelo, socializem pa izgubil svojo privlačnost.


339

Leta 1949 je to pomenilo, da je zahodnonemška vlada dopuščala vse vrste politike, ki so bile v bistvu nekapitalistične: država je neposredno ustvarjala delovna mesta, ogromno vlagala v javni sektor, subvencionirala nemška podjetja in imela močne sindikate. Vlada ZDA je s potezo, ki bi bila v devetdesetih letih v Rusiji ali v Iraku pod ameriško zasedbo nepredstavljiva, razbe-snila svoj lastni korporativni sektor, ko je uvedla moratorij na tuje investicije, tako da od vojne pobite nemške družbe niso bile prisiljene konkurirati tujim, preden bi si opomogle. »Vladal je občutek, da bi bilo takrat tujim družbam dovoliti, da vstopijo, nekaj takega kakor piratstvo,« mi je povedala Carolyn Eisen-berg, avtorica odlične zgodovine Marshallovega načrta.7 »Glav-na razlika med zdaj in takrat je, da vlada ZDA Nemčije ni videla kot molzne krave. Niso hoteli odvrniti ljudi. Veljalo je prepriča-nje, da oviraš obnovo Evrope kot celote, če prideš na trg in zač-neš pleniti.«

Eisenbergova poudarja, da ta pristop ni nastal iz altruizma. »Sovjetska zveza je bila kakor nabita puška. Gospodarstvo je bilo v krizi, v Nemčiji je bila močna levica in morali so si [Zahod] hitro pridobiti zvestobo nemškega ljudstva. Res so se videli v vlogi, da se bojujejo za dušo Nemčije.«

Razlaga Eisenbergove o bitki ideologij, ki je ustvarila Mar-shallov načrt, opozarja na trdovratno slepo pego v Sachsovem delu, vključno z njegovim nedavnim tako hvaljenim prizadeva-njem, da bi dramatično povečal pomoč za Afriko. Množična ljud-ska gibanja so komajda kdaj omenjena. Za Sachsa je ustvarjanje zgodovine zgolj stvar elite, zgolj tega, da se pravi tehnokrati spo-razumejo o pravi politiki. Tako kakor programe šokterapije načr-tujejo v skrivnih bunkerjih v La Pazu in Moskvi, tako naj bi se očitno tudi program pomoči v višini 30 milijard dolarjev za sov-jetske republike uresničil zgolj na podlagi zdravorazumskih argu-mentov, ki jih je sam navajal v Washingtonu. Kakor opozarja Carolyn Eisenberg, pa prvotni Marshallov načrt ni nastal iz


340

dobrohotnosti ali celo pretehtanega argumenta, ampak iz strahu pred javnim uporom.

Sachs občuduje Keynesa, vendar ga ne zanima, kaj je Keyne-sa končno omogočilo v njegovi domovini: nejasne, bojevite zah-teve sindikalistov in socialistov, ki so s svojo naraščajočo močjo radikalnejšo rešitev spremenili v verjetno grožnjo, zaradi katere je potem New Deal postal sprejemljiv kompromis. Sachsova nepripravljenost priznati vlogo množičnih gibanj pri pritiskanju na obotavljive vlade, da sprejmejo ideje, ki jih on sam zagovarja, je imela resne posledice. Kot prvo je pomenila, da ni mogel uvi-deti politične resničnosti, ki mu je v Rusiji strmela v oči: da ne bo nikoli Marshallovega načrta za Rusijo, zato ker je Marshallov načrt sploh obstajal samo zaradi Rusije. Ko je Jelcin Sovjetsko zvezo odpravil, je bila »nabita puška«, ki je nastanek prvotnega načrta izsilila, razorožena. Brez nje je kapitalizem nenadoma lahko spet svobodno zapadel v svojo najbrutalnejšo obliko, ne le v Rusiji, ampak po vsem svetu. S sovjetskim sesutjem je svobo-dni trg zdaj imel globalni monopol, kar je pomenilo, da vsa »izkrivljenja«, ki so se vmešavala v njegovo popolno ravnovesje, niso več potrebna.

To je bila resnična tragedija obljube, ki jo je Sachs dal Polja-kom in Rusom – če bodo sledili šokterapiji, se bodo nekega dne zbudili v »normalni« evropski državi. Tiste normalne evropske države (s svojimi močnimi socialnimi mrežami, z zaščito delav-cev, močnimi sindikati in socializiranim zdravstvenim skrb-stvom) so nastale kot kompromis med komunizmom in kapita-lizmom. Zdaj ko ta kompromis ni bil več potreben, so vse vrste blažilne socialne politike v Zahodni Evropi napadli, prav tako kakor v Kanadi, Avstraliji in Združenih državah Amerike. Tovr-stne politike v Rusiji niso nameravali uvesti in še sploh ne s pomočjo zahodnega denarja.

Ta osvoboditev izpod vseh zamejitev je v bistvu ekonomija čikaške šole (drugače znana tudi kot neoliberalizem ali v ZDA


341

kot neokonservativizem); ni neka nova iznajdba, ampak kapita-lizem, oropan vseh keynesianskih dodatkov, kapitalizem v svoji monopolni fazi, sistem, ki se je sprostil – ki mu ni več treba delati, da obdrži nas kot stranke, ki je lahko protisocialen, proti-demokratičen in neotesan, če hoče. Dokler je bil komunizem grožnja, je džentelmenski dogovor, kar keynesianizem je, živel naprej; ko je bil ta sistem poražen, so vse sledi kompromisa končno mogli izbrisati, s tem pa so izpolnili čistunski cilj, ki ga je pred pol stoletja Friedman zastavil za svoje gibanje.

To je bila prava točka Fukuyamovega »konca zgodovine«, ki jo je razglasil v predavanju na Univerzi Chicago leta 1989; ni dejansko trdil, da na svetu ni drugih idej, ampak zgolj, da po sesutju komunizma ni idej, ki bi bile dovolj močne, da bi pred-stavljale neposredne tekmice.

Medtem ko je torej Sachs videl sesutje Sovjetske zveze kot osvoboditev izpod avtoritarne oblasti in si je bil pripravljen zavi-hati rokave in začeti pomagati, so njegovi kolegi s čikaške šole to od vsega začetka videli kot drugačno svobodo – kot končno osvoboditev izpod keynesianizma in idej dobrotnikov, kakršen je Jeffrey Sachs. V tej luči brezbrižni odnos, ki je tako razbesnil Sachsa, ko je prišel v Rusijo, ni bil »preprosto lenoba«, ampak laissez-faire v delovanju: pustite stvari, da grejo po svoje, ne nare-dite nič. S tem, da niso niti mignili s prstom, so vsi možje, zadol-ženi za rusko politiko – od Dicka Cheneyja kot sekretarja za obrambo Busha starejšega do Lawrenca Eagleburgerja, podse-kretarja finančnega ministrstva, do Stanleyja Fischerja v Medna-rodnem denarnem skladu – dejansko nekaj počeli: izvajali so čisto ideologijo čikaške šole in pustili trg, da počne najslabše, kar more. Rusija, in še bolj Čile, je bila to, kar je ta ideologija v praksi pomenila – napoved distopije: »obogati, ali pa umri med prizadevanjem za to«, ki so jo mnogi od teh delovalcev desetletje kasneje ustvarili v Iraku.


342

Nova pravila igre so bila 13. januarja 1993 na ogled v Washingtonu v D.C. Takrat je potekala majhna, a pomembna konferenca samo za povabljene goste v desetem nadstropju kon-ferenčnega centra Carnegie na obroču Dupont Circle, sedem minut vožnje stran od Bele hiše ter lučaj proč od sedeža Medna-rodnega denarnega sklada in Svetovne banke. John Williamson, mogočni ekonomist, znan po tem, da je oblikoval poslanstvo banke in sklada, je dogodek označil kot zgodovinsko srečanje neoliberalistov. Prisostvovalo je veliko zvezdnih »tehnopolov«, ki so bili v prvih vrstah kampanje za širjenje čikaške doktrine po vsem svetu. Prisotni so bili sedanji in pretekli finančni ministri iz Španije, Brazilije in s Poljskega, predsedniki centralne banke iz Turčije in Peruja, vodja kabineta mehiškega predsednika in nekdanji panamski predsednik. Tam sta bila Sachsov stari prija-telj in junak Leszek Balcerowitz, tvorec poljske šokterapije, ter njegov kolega Dani Rodrik, ekonomist, ki je dokazal, da je vsa-ka država, ki je sprejela neoliberalistično prestrukturiranje, zabredla v globoko krizo. Anne Krueger, prihodnja prva name-stnica direktorja Mednarodnega denarnega sklada, je bila tam, in čeprav José Piñera, Pinochetov najbolj evangelijski minister, ni mogel priti, ker je sodeloval v čilskih predsedniških volitvah, je namesto sebe poslal podroben zapis. Sachs, ki je takrat še vedno bil Jelcinov svetovalec, naj bi imel uvodni nagovor.

Ves dan so se udeleženci konference ukvarjali z najljubšim opravilom ekonomistov: strategizirali so, kako naj obotavljive politike pripravijo do tega, da uvedejo politiko, ki je pri volivcih nepriljubljena. Kako kmalu po volitvah je treba šokterapijo sprožiti? Ali so stranke leve sredine za to učinkovitejše kakor stranke desne sredine, ker je napad nepričakovan? Ali je bolje javnost opozoriti ali ljudi povsem presenetiti z »vudujevsko poli-tiko«? Čeprav je bil naslov konference »Politična ekonomija reformne politike« – tako namerno medel naslov, da se je zdel namenjen temu, da odvrne pozornost medijev – je eden od ude-


343

ležencev zvito dejal, da je to v resnici »machiavellistična ekono-mija«.8

Sachs je več ur poslušal vse to govorjenje, po večerji pa je odšel na oder za svoj govor z naslovom v značilnem sachsovskem slogu: »Življenje v gospodarski urgenci«.9 Bil je vidno vznemir-jen. Poslušalci so bili pripravljeni na govor enega svojih idolov, moža, ki je ponesel baklo šokterapije v demokratično dobo. Sachs pa ni bil razpoložen za samohvalo. Namesto tega je hotel svoj govor izrabiti, kakor mi je kasneje razložil, zato da bi skušal vplivno poslušalstvo pripraviti do tega, da dojame resnost tega, kar se razvija v Rusiji.

Poslušalce je opomnil na pomoč, ki so jo po drugi svetovni vojni namenili Evropi in Japonski in je bila »bistvena za kasnejši imenitni uspeh Japonske«. Povedal je zgodbo, kako je prejel pismo nekega analitika iz fundacije Heritage Foundation – izho-dišča friedmanizma – ki je »trdno verjel v ruske reforme, ne pa v tujo pomoč za Rusijo. To je značilen pogled ideologov svobo-dnega trga – h katerim spadam tudi sam,« je dejal Sachs. »Je prepričljiv, vendar je zmoten. Trg ne more vsega storiti sam; mednarodna pomoč je odločilna.« Obsedenost s pristopom lais-sez-faire peha Rusijo v katastrofo, pri kateri bo tako, da »ne gle-de na to, kako pogumni, imenitni so ruski reformatorji in kakšno srečo imajo, tega ne bodo zmogli brez zunanje pomoči velikega obsega [...], smo zelo blizu tega, da zapravimo zgodo-vinsko priložnost«.

Seveda so Sachsu ploskali, a odziv je bil mlačen. Zakaj neki hvali tako razsipno socialno porabo? Poslušalci so bili na global-nem križarskem pohodu, da odpravijo New Deal, ne da skujejo novega. V razpravi, ki je sledila, ni niti eden od udeležencev podprl Sachsovega izziva, več pa jih je govorilo proti njemu.

Sachs mi je povedal, da je z govorom skušal »razložiti, kakšna je kriza v resnici […], posredovati nujnost razmer«. Lju-dje, ki vodijo politiko iz Washingtona, je dejal, pogosto »ne


344

razumejo, kaj je gospodarski kaos. Ne razumejo zmede, do kate-re pride.« Hotel jih je soočiti z resničnostjo, da »obstaja dinami-ka, da stvari vedno bolj uhajajo izpod nadzora, dokler ne pride do drugih nesreč, dokler se ne vrne Hitler na oblast, dokler ne pride do državljanske vojne ali množične lakote ali česar koli že […]. Treba je narediti nujne stvari v pomoč, saj nestabilne raz-mere v sebi zagotovo vsebujejo pot v vedno večjo nestabilnost, ne le pot v normalno ravnovesje.«

Nisem si mogla kaj, da ne bi pomislila, kako je Sachs svoje poslušalstvo podcenjeval. Ljudje v tisti dvorani so dobro poznali krizno teorijo Miltona Friedmana, in mnogi so jo uvajali v svoji državi. Večina je povsem dobro razumela, kako hud in nepredvi-dljiv je lahko gospodarski zlom, vendar so si iz Rusije vzeli dru-gačen nauk: da so boleče in zmedene politične razmere Jelcina prisilile, da naglo odproda bogastvo države, kar je izrazito ugo-den izid.

Na Johnu Williamsonu, gostitelju konference, je bilo, da razpravo preusmeri nazaj k pragmatičnim prioritetam. Sachs je bil tisti, ki je na konferenci imel zvezdniško moč, vendar je bil Williamson resnični guru njenega občinstva. Plešast in nefoto-geničen, a vznemirljivo politično nekorekten, je ravno on tisti, ki je skoval zvezo »washingtonski konsenz« – kar sta morda dve najpogosteje navajani in najbolj sporni besedi v moderni ekono-miji. Slaven je po strogo strukturiranih konferencah in seminar-jih za zaprtimi vrati, namen vsakega pa je preveriti eno od nje-govih drznih hipotez. Na konferenci januarja je imel pereč dnevni red: hotel je enkrat za vselej preveriti to, kar je imenoval »hipoteza krize«.10

Williamson v svojem predavanju ni navedel nikakršnega opozorila, da je treba kakšno državo rešiti pred krizo; dejansko je rapsodično govoril o kataklizmičnih dogodkih. Občinstvo je opomnil na nesporne dokaze, da so države šele v resničnem trpljenju pripravljene pogoltniti grenko tržno zdravilo; šele ko


345

so v šoku, se uležejo za šokterapijo. »Ti najhujši časi prinašajo najboljše priložnosti za tiste, ki razumejo potrebo po temeljnih gospodarskih reformah,« je dejal.11

Williamson je s svojim izrednim darom za ubesedovanje podzavestnega finančnega sveta mimogrede opozoril, da to spro-ža nekaj zanimivih vprašanj:

Vprašati se bomo morali, ali utegne biti smisel-no pomisliti na to, da bi namerno izzvali krizo, zato da bi odstranili politični zastoj za reforme. Na primer, včasih je kdo v Braziliji predlagal, da bi veljalo podžgati hiperinflacijo, zato da bi vse tako zastrašili, da bi spremembe sprejeli […]. Verjetno nihče z zgodovinskim uvidom ne bi v sredini tridesetih let priporočal Nemčiji ali Japonski, naj gresta v vojno, zato da bosta dele-žni superrasti, ki je sledila po porazu. Toda ali bi mogla manjša kriza opraviti enako funkcijo? Ali si je mogoče zamisliti psevdokrizo, ki bi opravila enako pozitivno funkcijo brez cene resnične kri-ze?12

Williamsonov govor je predstavljal velik skok naprej za dok-trino šoka. V sobi, v kateri je bilo toliko finančnih ministrov in predsednikov centralnih bank, da bi lahko imeli veliko trgovin-sko srečanje na vrhu, so o ideji, da bi resno krizo aktivno ustva-rili, zato da bi bilo mogoče izvesti šokterapijo, zdaj odkrito raz-pravljali.

Vsaj eden od udeležencev konference se je čutil primorane-ga, da se je v svojem govoru distanciral od teh tveganih idej. »Williamsonov predlog, da utegne biti dobro izzvati umetno krizo, zato da bi sprožili reforme, je treba brati kot idejo, katere namen je izzivati in zafrkavati,« je dejal John Toye, britanski


346

ekonomist z Univerze Sussex.13 Vendar ni nobenih dokazov, da je Williamson zafrkaval. Dejansko je celo veliko dokazov, da so njegove ideje na najvišjih ravneh finančnega odločanja v Washingtonu in drugod že upoštevali.

Mesec dni po Williamsonovi konferenci v Washingtonu smo za trenutek ugledali novo navdušenje za »psevdokrizo« v moji državi, čeprav so jo takrat le redki razumeli kot del global-ne strategije. Februarja 1993 je bila Kanada sredi finančne kata-strofe – ali tako bi vsaj sklepali na podlagi branja časopisov in gledanja televizije. »Grozi dolžniška kriza,« je kričal velikanski naslov na prvi strani nacionalnega časnika Globe and Mail. Osre-dnja nacionalna televizija je posebej poročala, kako »ekonomisti napovedujejo, da bo nekje v prihodnjem letu, morda dveh, namestnik ministra prišel v kabinet in naznanil, da se je Kanadi kredit iztekel […]. Naše življenje se bo dramatično spremeni-lo.«14

V besednjaku se je nenadoma pojavila zveza »dolžniški zid«. Pomenila je, da se življenje zdaj sicer zdi udobno in mirno, ven-dar Kanada troši toliko prek svojih zmogljivosti, da bodo zelo kmalu močna podjetja z Wall Streeta, kakor sta Moody’s ter Standard and Poor’s, znižala našo bonitetno oceno s popolnega trojnega A na nekaj veliko nižjega. Ko se bo to zgodilo, bodo hipermobilni investitorji, ki so jih osvobodila nova pravila glo-balizacije in svobodne trgovine, svoj denar preprosto potegnili iz Kanade in ga prenesli nekam, kjer bo varneje. Edina rešitev, so nam povedali, je radikalno krčenje porabe za programe nado-mestil za brezposelnost in zdravstveno skrbstvo. Resda je vlada-joča liberalna stranka naredila ravno to, čeprav je bila pravkar izvoljena s programom za ustvarjanje delovnih mest (kar je kanadska različica »vudujevske politike«).

Dve leti po vrhuncu histerije zaradi primanjkljaja je razisko-valna novinarka Linda McQuaig dejansko razkrila, da je obču-


347

tek histerije skrbno spodbujala in manipulirala skupina strokov-njakov, ki so jih plačevale največje banke in korporacije v Kanadi, posebno C.D. Howe Institute in Fraser Institute (ki ga je Milton Friedman vedno aktivno in močno podpiral).15 Kana-da je imela problem s primanjkljajem, vendar ga ni povzročila poraba za zavarovanje v primeru brezposelnosti in za druge soci-alne programe. Po podatkih kanadskega statističnega urada so ga povzročile visoke obrestne mere, ki so silno povečale vrednost dolga, tako kakor je Volckerjev šok napihnil dolg sveta v razvoju v devetdesetih letih. Linda McQuaig je odšla na sedež podjetja Moody’s na Wall Streetu in govorila z Vincentom Truglio, naj-višjim analitikom, zadolženim za določanje bonitetne ocene Kanade. Povedal ji je nekaj izrednega: da je bil pod stalnim pri-tiskom kanadskih korporativnih direktorjev in bančnikov, naj izda slabo poročilo o kanadskih financah, vendar tega ni hotel storiti, saj je štel Kanado za odlično, stabilno investicijo. »Med državami, ki jih obdelujem, je Kanada edina, v kateri državljani hočejo, da državo še slabše ocenim – in to stalno. Po njihovem je ocenjena previsoko.« Povedal je, da je navajen na klice državnih predstavnikov, ki mu očitajo, da je izdal prenizko oceno. »Kanadčani pa v nasprotju z drugimi veliko bolj omalovažujejo svojo državo kakor tujci.«

Vzrok za to je, da je za kanadsko finančno skupnost »defici-tna kriza« bila odločilno orožje v ostri politični bitki. Takrat ko je Truglia dobival čudne telefonske klice, je potekala velika kam-panja, da bi vlado prisilili, naj zniža davke s krčenjem porabe za socialne programe, kakor sta zdravstvo in šolstvo. Ker te progra-me podpira velika večina Kanadčanov, je edini način, kako je krčenje mogoče utemeljiti, če je alternativa nacionalni gospo-darski zlom – velika kriza. Destvo, da je podjetje Moody’s Kana-di dajalo najvišjo možno oceno – ustreznik A++ – jim je zelo otežilo vzdrževanje tega apokaliptičnega razpoloženja.


348

Investitorji so medtem postajali zmedeni zaradi različnih podatkov: podjetje Moody’s je Kanado hvalilo, kanadski tisk pa je nacionalne finance stalno predstavljal kot katastrofalne. Tru-glia se je tako naveličal spolitizirane statistike, ki je prihajala iz Kanade in je po njegovem postavljala pod vprašaj njegovo razi-skovanje, da se je odločil za izreden ukrep in je izdal »poseben komentar«, s katerim je pojasnil, da kanadska poraba »ni ušla izpod nadzora«, in je celo skušal po ovinkih okriviti sumljivo matematiko, ki jo zganjajo desničarski strokovnjaki. »Več poro-čil, izdanih v zadnjem času, je zelo napihnilo stanje kanadskega fiskalnega dolga. Nekatera so vsebovala dvakrat štete številke, medtem ko so druga delala neprimerne mednarodne primerjave […]. Te neustrezne meritve so odigrale svojo vlogo pri pretira-nih ocenah o resnosti kanadskih problemov z dolgovi.« Ko je posebno poročilo podjetja Moody’s izšlo, se je razširil glas, da ni grozečega »dolžniškega zidu« – in kanadska poslovna skupnost ni bila vesela. Truglia pravi, da ga je ob izdaji komentarja »neki Kanadčan [...] iz zelo velike finančne institucije v Kanadi pokli-cal po telefonu in kričal name, dobesedno kričal name. Česa takega pa le še ne.«*16

Ko so Kanadčani ugotovili, da so korporativno plačani stro-kovnjaki s »posojilno krizo« hudo manipulirali, to ni bilo več pomembno – proračun so že skrčili in spremembe uzakonili. Neposredna posledica je, da so se radikalno skrčili socialni pro-grami za brezposelne in se niso več spremenili, kljub prihodnjim proračunom s presežkom. V tem obdobju so vedno spet upora-bili krizno strategijo. Septembra 1995 je v kanadski tisk prišel videoposnetek, na katerem je John Snobelen, minister za šolstvo v Ontariu, na sestanku za zaprtimi vrati državnim uradnikom povedal, da morajo pred najavo krčenja porabe za šolstvo in dru-

* Povedati je treba, da je Truglia redkost na Wall Streetu – na bonitetne in kredi-tne ocene pogosto izvajajo politični pritisk in običajno se pritisk poveča, da uvedejo »tržne reforme«.


349

gih nepriljubljenih reform ustvariti razpoloženje panike z izdaja-njem informacij, ki prikazujejo veliko hujšo podobo, »o kakršni bi on hotel govoriti«. To je imenoval »ustvarjanje koristne kri-ze«.17

»Statistična malomarnost« v Washingtonu

Leta 1995 je bil politični diskurz v zahodnih demokracijah poln govorjenja o dolžniških zidovih in pretečem gospodarskem zlomu, kar zahteva vedno večje krčenje porabe in vedno ambici-oznejšo privatizacijo, friedmanistični strokovnjaki pa so vedno bili v ospredju in razglašali krizo. V najmočnejših washington-skih finančnih institucijah je obstajala pripravljenost, da doseže-jo ne le videz krize s pomočjo medijev, ampak da se lotijo kon-kretnih ukrepov za ustvarjanje krize, ki bo nadvse resnična. Dve leti po Williamsonovem govoru o »spodbujanju« krize je Micha-el Bruno, vodilni ekonomist za razvojno ekonomijo v Svetovni banki, javno ponovil isto misel in spet enkrat pri tem ni prite-gnil pozornosti medijev. V svojem predavanju za Mednarodno ekonomsko zvezo v Tunisu leta 1995, ki ga je Svetovna banka kasneje objavila, je petsto zbranih ekonomistov iz oseminšestde-setih držav obvestil, da obstaja vedno večje soglasje o »ideji, da dovolj velika kriza utegne šokirati sicer obotavljive politike, da bodo uvedli reforme, ki spodbujajo produktivnost«.*18 Bruno je opozoril na Latinsko Ameriko kot »najboljši primer navidezno koristnih globokih kriz« in posebno na Argentino, kjer sta pred-sednik Carlos Menem in njegov finančni minister Domingo Cavallo dobro »izkoristila razpoloženje nesreče«, da sta uvedla temeljito privatizacijo. Zato da poslušalci ne bi zgrešili bistva, je

* Čeprav Bruno ni obiskoval Univerze Chicago, je študiral pri uglednem čikaškem profesorju Donu Patinkinu, ki smo ga navajali prej, kako je čikaško ekonomijo zaradi »logične celovitosti« primerjal z marksizmom.


350

še dejal: »Poudarjam glavno temo: politična ekonomija globokih kriz običajno prinese radikalne reforme s pozitivnimi izidi.«

V luči tega dejstva je trdil, da morajo mednarodne agencije narediti več kakor samo izkoristiti obstoječe gospodarske krize, da vsilijo washingtonski konsenz – državam morajo preventivno odvzeti pomoč, zato da se krize poslabšajo. »Hud šok (kakor je krčenje vladnih prihodkov ali zunanjih transferjev) more dejan-sko povečati blagostanje, ker skrajša zavlačevanje [preden refor-me uvedejo]. Zamisel: ‘stvari se morajo poslabšati, preden se lahko izboljšajo,’ se pojavi sama od sebe […]. Dejansko lahko kriza visoke inflacije pusti državo na boljšem, kakor pa če bi se prebijala skozi manj resne krize.«

Bruno je priznal, da je poglabljanje ali ustvarjanje resnega gospodarskega zloma zastrašujoče – državne plače ostanejo neiz-plačane, javna infrastruktura propada – toda čikaški učenec, kakršen je, je svoje poslušalce pozival, da morajo na prvi stopnji ustvarjanja sprejeti uničenje. »Ko se kriza poglablja, utegne vlada postopoma celo zamreti,« je dejal. »Tak razvoj dogodkov ima pozi-tiven izid, namreč, v času reform utegne moč zakoreninjenih skupin oslabeti – in voditelj, ki se odloči za dolgoročno rešitev namesto za kratkoročno učinkovitost, more pridobiti podporo za reforme.«19

Zasvojenci s krizo iz čikaške šole so vsekakor bili na intelek-tualni poti navzgor. Le nekaj let prej so špekulirali, da bi kriza s hiperinflacijo mogla ustvariti razmere šoka, potrebne za politiko šoka. Zdaj je vodilni ekonomist v Svetovni banki, instituciji, ki jo je v tistem času 178 držav plačevalo z dolarji iz davkov in katere mandat je bil prenoviti in okrepiti šibka gospodarstva, zagovarjal ustvarjanje propadlih držav zaradi priložnosti, ki jih prinašajo za nov začetek iz ruševin.20

Leta so se širile govorice, da se mednarodne finančne insti-tucije ukvarjajo z veščino »psevdokriz«, kakor je to izrazil Willi-


351

amson, zato da države upognejo po svoji volji, vendar je bilo to težko dokazati. Najobsežnejše pričevanje je zagotovil Davison Budhoo, uslužbenec Mednarodnega denarnega sklada, ki se je odločil za izdajo, ko je organizacijo obtožil, da poneverja knjigo-vodstvo, zato da uniči gospodarstvo revne, a trmaste države.

Budhoo je bil Granadčan, na univerzi London School of Economics izšolani ekonomist, ki se je v Washingtonu uprl po zaslugi svojega neobičajnega osebnega sloga: lase je imel dolge in štrleče v slogu Alberta Einsteina in nosil je vetrovko namesto črtaste poslovne obleke. Na Mednarodnem denarnem skladu je delal dvanajst let, njegovo delo pa je bilo izdelovanje programov strukturnega prilagajanja za Afriko, Latinsko Ameriko in za rodne Karibe. Potem ko se je organizacija v dobi Margaret That-cher in Ronalda Reagana zasukala ostro v desno, je postajalo neodvisno mislečemu Budhooju na njegovem delovnem mestu vedno neprijetneje. Sklad je bil poln vnetih čikaških fantov pod vodstvom direktorja, togega neoliberalista Michela Camdessusa. Ko je Budhoo leta 1988 odšel, se je odločil, da se bo posvetil razkrinkavanju skrivnosti svojega prejšnjega delovnega mesta. Začelo se je, ko je napisal izredno odprto pismo Camdessusu; v njem je zavzel obtoževalni ton, kakor André Gunder Frank v pismih Friedmanu deset let prej.

Pismo, ki kaže navdušenje za jezik, kakršno je za visoke eko-nomiste Mednarodnega sklada sicer redko, se začne takole: »Danes sem odpovedal službo v Mednarodnem denarnem skla-du po dvanajstih letih in po 1000 dneh dela na terenu, potem ko sem vaše zdravilo in vašo torbo trikov prenašal vladam in ljudstvom v Latinski Ameriki ter na Karibih in v Afriki. Zame je odpoved neprecenljiva osvoboditev, saj sem z njo naredil prvi korak proti kraju, kjer upam, da si bom umil roke vsega, kar je po mojem mnenju kri milijonov revnih in stradajočih ljudi [...]. Krvi je toliko, veste, da teče v potokih. Tudi posuši se; vsega me


352

je umazala; včasih se mi zdi, da na vsem svetu ni dovolj mila, da bi me očistilo stvari, ki sem jih v vašem imenu počel.«21

Nato nadaljuje z utemeljitvijo. Sklad je obsodil, da upora-blja statistiko kot »ubijalsko« orožje. Izčrpno dokumentira, kako je kot uslužbenec sklada v sredini osemdesetih let sodeloval pri pretanjenih »statističnih napakah«, s katerimi so napihovali šte-vilke iz poročil Mednarodnega denarnega sklada za z nafto boga-to državo Trinidad in Tobago, zato da bi bila videti veliko manj stabilna, kakor pa je dejansko bila. Budhoo je zatrdil, da je Med-narodni denarni sklad več kakor podvojil ključne statistične podatke, ki merijo strošek delovne sile v državi, tako da je bila videti zelo neproduktivna – čeprav je sklad imel pri roki prave informacije, je dejal. V drugem primeru je povedal, da si je sklad »dobesedno iz nič izmislil« velike neodplačane vladne dolgove.22

Tiste »grobe nepravilnosti«, za katere Budhoo pravi, da so bile namerne in ne zgolj »površni izračuni«, so finančni trgi vzeli kot dejstvo, zaradi česar so Trinidad takoj uvrstili med slaba tve-ganja in mu odvzeli financiranje. Gospodarski problemi države – ki jih je sprožil padec cen nafte, glavnega izvoza – so kmalu postali pogubni, tako da je bila država prisiljena prositi Medna-rodni denarni sklad za finančno podporo. Sklad je takrat zahte-val, da sprejme to, kar je Budhoo označil za njegovo »najbolj smrtonosno zdravilo«: odpuščanje ljudi, znižanje plač in »cel razpon« politike strukturnega prilagajanja. Ta proces opisuje kot »namerno zamašitev gospodarske žile države s pomočjo zvijače«, zato da bi »Trinidad in Tobago najprej gospodarsko uničili, nato pa spreobrnili«.

Budhoo, ki je umrl leta 2001, je v svojem pismu jasno pove-dal, da ne govori samo o tem, kako je peščica uradnikov obrav-navala eno državo. Celotni program strukturnega prilagajanja, ki ga vsiljuje Mednarodni denarni sklad, je označil za obliko množičnega mučenja, pri katerem »vlade in narode, ki ‘kričijo od bolečin’, prisilijo, da gredo pred nami na kolena, zlomljeni in


353

prestrašeni in v razsulu, in nas moledujejo za trohico razumnosti in dostojnosti. Toda mi se jim kruto smejimo v obraz, in muče-nje se z nezmanjšano močjo nadaljuje.«

Ko je bilo pismo objavljeno, je vlada Trinidada naročila dve neodvisni študiji, da sta raziskali obtožbe, in ugotovili sta, da so pravilne: Mednarodni denarni sklad je napihnil in potvoril šte-vilke s strahovito uničujočimi posledicami za državo.23

Kljub tej utemeljitvi so Budhoojeve hude obtožbe izginile tako rekoč brez sledu; država Trinidad in Tobago je zbirka majh-nih otokov pred venezuelsko obalo, in če njihovi prebivalci ne napadejo sedeža Mednarodnega denarnega sklada na Devetnaj-sti ulici, ni verjetno, da bodo pritegnili svetovno pozornost. Vendar so pismo leta 1996 spremenili v gledališko igro z naslo-vom Pismo g . Budhooja o odpovedi službe v IMF (50 let je dovolj) in jo uprizorili v majhnem gledališču v četrti East Village v New Yorku. Predstava je doživela presenetljivo pozitivno kritiko v časniku The New York Times, ki je pohvalil njeno »neobičajno ustvarjalnost« in »domiselne rekvizite«.24 Kratka gledališka oce-na je bila edini primer, da je bilo Budhoojevo ime kdaj omenje-no v časniku The New York Times.


354

13. poglavje

NAj GORI

plenjenje azije in »padeC drugega berlinskega zidu«

Denar teče tja, kjer je priložnost, in ravno zdaj je Azija videti poceni.– Gerard Smith, bančnik za finančne institucije v družbi UBS Securities v New Yorku, o azijski gospodarski krizi v letih 1997/981

V dobrih časih nastaja slaba politika.– Mohamed Sadli, gospodarski svetovalec generala Suharta2

Vprašanja se zdijo preprosta. Kaj lahko s svojo plačo kupiš? Ali zadošča za streho in hrano? Ali ti kaj ostane, da lahko pošlješ svojim staršem? Kaj pa stroški prevoza v tovarno in nazaj? Toda ne glede na to, kako sem jih zastavila, so bili odgovori vedno: »Odvisno,« ali pa: »Ne vem.«

Sedemnajstletna delavka, ki šiva oblačila Gap nekje blizu Manile, je razložila: »Pred nekaj meseci sem imela dovolj denar-ja, da sem nekaj malega vsak mesec poslala domov svoji družini, zdaj pa ne zaslužim niti toliko, da bi zase kupila hrano.«


355

»Kaj vam znižujejo plače?«»Ne, mislim, da ne,« je dejala nekoliko zmedena. »Preprosto

ne moreš več toliko kupiti. Cene kar naprej rastejo.«To je bilo poleti 1997, ko sem v Aziji raziskovala delovne

razmere v cvetočih tovarnah te regije. Ugotovila sem, da se delavci soočajo s problemom, ki je večji kakor prisilne nadure ali nasilni nadzorniki: njihove države so naglo zapadale v nekaj, kar se je kmalu razvilo v hudo depresijo. V Indoneziji, kjer je bila kriza še globlja, je bilo razpoloženje nevarno eksplozivno. Indonezijska valuta je med jutrom in večerom vedno spet padla. Nekega dne so delavci mogli kupiti ribe in riž, naslednji dan pa so živeli samo še od riža. V naključnih pogovorih v gostilnah in taksijih so vsi imeli enako teorijo, kdo je tega kriv: »Kitajci,« so mi povedali. Videti je bilo, da imajo etnični Kitajci kot trgovski razred v Indoneziji najneposrednejši dobiček od rastočih cen, zato so bili tarča besa. To je mislil Keynes, ko je opozarjal na nevarnost gospodarskega kaosa – nikoli ne veš, kakšna kombi-nacija besa, rasizma in revolucije se bo sprožila.

Države jugovzhodne Azije so bile posebno ranljive za teorije zarote in etnične grešne kozle, ker finančna kriza na površini ni imela racionalnega vzroka. Na televiziji in v časnikih so analitiki o regiji govorili, kakor da je staknila neko skrivnostno, a zelo nalezljivo bolezen, »azijsko gripo«, kakor so tržni zlom v trenut-ku poimenovali, kasneje pa so jo povzdignili v »azijsko okužbo«, ko se je razširila še v Latinsko Ameriko in Rusijo.

Le nekaj tednov preden je vse šlo narobe, so te države kazali kot vzor gospodarske čvrstosti in vitalnosti – kot tako imenova-ne azijske tigre, najtrdnejšo zgodbo o uspehu globalizacije. V neki minuti so borzni posredniki svojim strankam razlagali, da ni zanesljivejše poti do bogastva, kakor da vtakneš svoje pri-hranke v vzajemne sklade na azijskem »porajajočem se trgu«, v naslednji minuti so jih na desetine odprodajali, medtem ko so trgovalci »napadli« valute – baht, ringit, rupijo – češ da so ustva-


356

rile to, kar je časnik The Economist imenoval »uničenje prihran-kov v takem obsegu, kakršnega običajno povezujemo s pravo vojno«.3 In vendar se znotraj gospodarstva azijskih tigrov ni nič opaznega spremenilo – večinoma ne, saj jih je še vedno vodila ista elita »kompanjonov«; ni jih prizadela naravna nesreča ali vojna; niso imeli velikih primanjkljajev – nekateri sploh nobe-nega. Mnogo velikih konglomeratov je imelo velike dolgove, a še vedno so proizvajali vse od športne obutve do avtomobilov, in njihova prodaja je bila enako močna kakor vedno. Kako je bilo torej mogoče, da se je leta 1996 investitorjem zdelo pri-merno v Južno Korejo vtakniti 100 milijard dolarjev, nato pa je ista Koreja naslednje leto imela negativne investicije v višini 20 milijard dolarjev?4 Kako je ta sunkoviti denarni premik mogoče razložiti?

Izkazalo se je, da so bile države žrtev čiste panike, ki je s hitrostjo in spremenljivostjo globaliziranih trgov postala smrto-nosna. Nekaj, kar se je začelo kot govorica – da Tajska nima dovolj dolarjev, da bi podprla svojo valuto – je sprožilo plaz ele-ktronske črede. Banke so pozvale k vračilu svojih posojil, in nepremičninski trg, ki je rastel tako naglo, da je postal napih-njen balon, se je takoj razpočil. Ustavila se je gradnja napol dokončanih nakupovalnih središč, nebotičnikov in turističnih naselij; negibni gradbeni žerjavi so prežali na obzorju nabitega Bangkoka. V počasnejši dobi kapitalizma bi se kriza utegnila tu ustaviti, ker pa so posredniki vzajemnih skladov tržili azijske tigre kot del svojega investicijskega paketa, so se po padcu enega tigra sesuli vsi: za Tajsko se je panika razširila, in denar je pobe-gnil iz Indonezije, Malezije, s Filipinov in celo iz Južne Koreje, enajstega največjega gospodarstva na svetu in zvezde globaliza-cijskega nebesnega svoda.

Azijske vlade so bile prisiljene izčrpati bančne rezerve v pri-zadevanju, da bi okrepile svojo valuto, s tem pa so prvotni strah spremenile v resničnost: zdaj so res bankrotirale. Trg se je odzval


357

s še večjo paniko. V enem letu je z borz v Aziji izginilo 600 mili-jard dolarjev – bogastvo, za katero so bila potrebna desetletja, da so ga ustvarili.5

Kriza je izzvala ukrepe iz obupa. V Indoneziji so obubožani ljudje napadli mestne trgovine in odnesli, kar so mogli nositi. Do posebno strašnega dogodka je prišlo v Džakarti, ko se je nakupovalno središče vnelo, medtem ko so ga plenili, tako da je več sto ljudi živih zgorelo.6

V Južni Koreji so televizijske postaje vodile množično kam-panjo, s katero so državljane pozivale, naj darujejo svoj zlati nakit, da bi ga stopili in uporabili za odplačilo državnih dolgov. V samo nekaj tednih je 3 milijone ljudi izročilo svoje verižice, uhane, športne medalje in pokale. Vsaj ena ženska je darovala svoj poročni prstan, neki kardinal pa je daroval svoj zlati križ. Na televizijskih postajah so vrteli kičaste oddaje z igro »darujte svoje zlato«, toda ko so zbrali dvesto ton zlata, kar je zadoščalo, da je padla njegova svetovna cena, je korejska valuta še naprej padala.7

Tako kakor med veliko gospodarsko krizo leta 1929 je tudi zdaj kriza privedla do vala samomorov, potem ko so cele družine izgubile svoje življenjske prihranke, na deset tisoče malih podje-tij pa je zaprlo svoja vrata. V Južni Koreji je stopnja samomoril-nosti leta 1998 narastla za 50 odstotkov, najbolj med ljudmi nad šestdesetimi leti, saj so starši hoteli zmanjšati gospodarsko bre-me svojih otrok v težavah. Korejski tisk je tudi poročal o vzne-mirljivem povečanju družinskih samomorov, pri katerih so oče-tje svoje zadolženo gospodinjstvo skupinsko pobesili. Oblasti so opozorile: »Ker samo smrt voditelja družine velja za samomor, medtem ko smrt drugih velja za umor, je dejansko število samo-morov veliko večje, kakor kaže statistika.«8

Azijsko krizo je sprožil klasični krog strahu, in edini ukrep, ki bi ga utegnil zaustaviti, je bil tisti, ki je v času tako imenovane tekilske krize leta 1994 rešil Mehiko: naglo, odločilno posojilo


358

– kar je takrat trgu dokazalo, da finančno ministrstvo Združe-nih držav Amerike Mehike ne bo pustilo propasti.9 V Aziji pa ni bilo nobenega takega pravočasnega ukrepa. Ko je kriza udarila, je presenetljivo veliko različnih težkokategornikov iz finančnega establišmenta nastopilo z enotnim sporočilom: Ne pomagajte Aziji.

Sam Milton Friedman se je pojavil na televizijski mreži CNN, da je voditelju novic Louju Dobbsu povedal, kako nasprotuje vsakršni finančni pomoči in da se mora trg izravnati sam. »Veste, profesor, ne morem vam povedati, kaj pomeni v tej odločilni razpravi imeti vašo podporo,« je dejal Dobbs, ki je bil nad zvezdo tako navdušen, da je bilo mučno. Stališče: pustite jih, naj potonejo, sta ponovila tudi Friedmanov stari prijatelj Walter Wriston, nekdanji direktor banke Citibank, in George Shultz, ki je zdaj ob Friedmanu delal v desničarski ustanovi Hoover Institution in bil član odbora borzne hiše Charles Sch-wab.10

S stališčem so se odkrito strinjali tudi v eni vodilnih investi-cijskih bank na Wall Streetu, Morgan Stanley. Jay Pelosky, njen napihnjeni strateg za razvijajoče se trge, je na konferenci v Los Angelesu, ki jo je gostil Milken Institute, povedal, kako bistveno je, da Mednarodni denarni sklad in finančno ministrstvo ZDA ne storita ničesar, da bi olajšala posledice krize, ki ima razsežno-sti tiste iz tridesetih let. »Zdaj v Aziji potrebujemo še več slabih novic. Slabe novice so potrebne, da še naprej spodbujajo proces prilagajanja,« je dejal Pelosky.11

Clintonova administracija se je ravnala po Wall Streetu. Ko je bilo novembra 1997, štiri mesece po začetku zloma, v Vanco-uvru vrhunsko srečanje pacifiške Azije za gospodarsko sodelova-nje (Asia Pacific Economic Cooperation Summit), je Bill Clin-ton razbesnil svoje azijske kolege, ko je njihovo gospodarsko apokalipso odpravil kot »nekaj majhnih spodrsljajev na poti«.12 Sporočilo je bilo jasno: finančnemu ministrstvu ZDA se ne


359

mudi, da bi ustavilo bolečino. Kar pa se tiče Mednarodnega denarnega sklada, svetovnega telesa, ustanovljenega zato, da pre-prečuje zlome, kakršen je bil ta, je zavzel stališče: »Ne storimo nič,« ki je od Rusije naprej postalo njegov zaščitni znak. Na kon-cu se je sklad celo odzval – vendar ne z naglim kriznim posoji-lom za stabilizacijo, kakršno je čisto finančna kriza potrebovala. Namesto tega je prišel z dolgim spiskom zahtev, ki ga je spodbu-dila prepričanost čikaške šole, da je azijska katastrofa v resnici priložnost.

V devetdesetih letih so zagovorniki svobodne trgovine vedno, kadar so v svojih razpravah potrebovali zgodbo o uspe-hu, pokazali na azijske tigre. To so bila čudežna gospodarstva, ki so skokovito rastla, domnevno zato, ker so svoje meje na stežaj odprla za neomejeno globalizacijo. Zgodba je bila uporabna – tigri so se vsekakor razvijali z viharno hitrostjo – toda trditi, da njihova rast temelji na svobodni trgovini, je izmišljotina. Male-zija, Južna Koreja in Tajska so še vedno imele zelo protekcioni-stično politiko, ki je tujcem prepovedovala lastništvo zemlje in odkup nacionalnih podjetij. Prav tako je država obdržala pomembno vlogo, in sektorje, kakor sta energetika in transport, obdržala v svojih rokah. Tigri so tudi preprečili veliko tujega uvoza z Japonskega, iz Evrope in Severne Amerike, ko so razvija-li svoj domači trg. Nedvomno so bili gospodarska zgodba o uspehu, vendar taka, ki je dokazovala, da mešano, vodeno gospodarstvo raste hitreje in pravičneje kakor tista, ki sledijo divjemu zahodu washingtonskega konsenza.

Razmere pa zahodnim in japonskim investicijskim bankam in multinacionalnim podjetjem niso bile v veselje. Opazovale so, kako se azijski potrošniški trg širi, in razumljivo hrepenele po neomejenem dostopu do regije, da bi prodajale svoje izdelke. Prav tako so hotele pravico, da pokupijo najboljše korporacije tigrov – posebno izredne korejske konglomerate, kakor so Dae-


360

woo, Hyundai, Samsung in LG. V sredini devetdesetih let so azijske vlade pod pritiskom Mednarodnega denarnega sklada in novonastale Svetovne trgovinske organizacije pristale na kom-promis: ohranile bodo zakone, ki nacionalna podjetja varujejo pred tujim lastništvom in se upirajo pritiskom po privatizaciji ključnih državnih družb, vendar bodo odpravile omejitve za finančni sektor in dovolile izbruh papirnih investicij in valutne-ga trgovanja.

Leta 1997, ko je poplava vročega denarja v Aziji nenadoma preobrnila tok, je to bila neposredna posledica tovrstnega špeku-lativnega investiranja, ki so ga zaradi zahodnega pritiska legalizi-rali. Wall Street tega seveda ni videl tako. Vodilni investicijski analitiki so takoj prepoznali krizo kot priložnost, da enkrat za vselej odpravijo preostale omejitve, ki varujejo azijske trge. Pelo-sky, strateg pri banki Morgan Stanley, je bil glede te logike posebno odkrit: če bi pustili, da se kriza poslabša, bi vse tuje valute odtekle iz regije, in družbe v azijski lasti bi ali morali zapreti ali pa jih prodati zahodnim družbam – kar je v obeh pri-merih koristno za banko Morgan Stanley. »Prav rad bi videl zaprtje družb in odprodajo premoženja […]. Prodaje premože-nja so zelo težavne; lastniki običajno nočejo prodati, če niso v to prisiljeni. Zato potrebujemo še več slabih novic, da bomo na te podjetnike pritisnili, da bodo svoje družbe prodali.«13

Nekateri so zlom Azije videli v še imenitnejši luči. José Piñera, Pinochetov zvezdniški minister, ki je zdaj delal za usta-novo Cato Institute v Washingtonu, je krizo pozdravil z nepri-kritim veseljem in najavil, da »je prišel dan plačila«. Zanj je bila kriza najnovejše poglavje v vojni, ki jo je skupaj s čikaškimi fanti začel v Čilu v sedemdesetih letih. Dejal je, da padec tigrov ne predstavlja nič manj kakor »padec drugega berlinskega zidu«, sesutje »zamisli, da obstaja ‘tretja pot’ med demokratičnim kapi-talizmom svobodnega trga in socialističnim državnim centraliz-mom«.14


361

Piñerov pogled ni bil obroben. Odkrito ga je zagovarjal tudi Alan Greenspan, predsednik centralne banke ZDA in verjetno najvplivnejši oblikovalec gospodarske politike na svetu. Green-span je krizo označil kot »zelo dramatični dogodek v smeri proti soglasju o vrsti tržnega sistema, kakršnega imamo v tej državi«. Poleg tega je dejal, da »bo sedanja kriza verjetno v mnogih azij-skih državah pospešila razgradnjo ostankov sistema z velikimi elementi vladno vodenih investicij«.15 Z drugimi besedami, uni-čenje azijskega vodenega gospodarstva je dejansko proces ustvar-janja novega gospodarstva v ameriškem slogu – porodni krči nove Azije, če si sposodimo zvezo, ki so jo nekaj let kasneje upo-rabljali v še nasilnejšem kontekstu.

Michael Camdessus, ki je kot vodja Mednarodnega denar-nega sklada verjetno drugi najvplivnejši oblikovalec monetarne politike na svetu, je izrazil podobno mnenje. V redkem intervju-ju je o krizi govoril kot o priložnosti za Azijo, da se znebi stare kože in se ponovno rodi. »Gospodarski modeli niso večni,« je dejal. »V določenem času so koristni, in v drugem [...], ko posta-nejo zastareli, jih je treba opustiti.«16 Kriza, ki jo je sprožila govo-rica, ki je izmišljotino spremenila v dejstvo, je očitno prinesla tak čas.

Mednarodni denarni sklad se je v vnemi, da te priložnosti ne izpusti – potem ko mesece ni naredil ničesar, medtem ko se je nesreča večala – končno začel z opešanimi azijskimi vladami pogajati. Edina država, ki se je skladu v tem obdobju upirala, je bila Malezija, po zaslugi svojega malega dolga. Njen kontrover-zni premier Mahathir Mohamed je dejal, kako misli, da mu ni treba »gospodarstva uničiti, zato da bi postalo boljše«, kar je bilo v tistem času dovolj, da so ga ožigosali za divjega radikalca.17 Preostala azijska gospodarstva v krizi so preveč obupno potrebo-vala tujo valuto, da bi mogla zavrniti možnost desetin milijard dolarjev posojila; Tajska, Filipini, Indonezija in Južna Koreja so vsi prišli k mizi. »Države ne morete prisiliti, da pride k vam po


362

pomoč. Država mora prositi. Toda ko ji zmanjka denarja, se nima kam obrniti,« je dejal Stanley Fischer, ki je vodil pogovore za Mednarodni denarni sklad.18

Fischer je bil eden najglasnejših zagovornikov šokterapije v Rusiji, in kljub strahotni človeški ceni zanjo je bilo njegovo sta-lišče v Aziji enako nepopustljivo. Ker je krizo povzročila lahko-ta, s katero je denar mogel v države pritekati in iz njih odtekati, ne da bi pri tem moglo ta tok kar koli ustaviti, je več vlad pre-dlagalo, da bi bilo mogoče smiselno spet uvesti nekaj omejitev – strašljivi »nadzor kapitala«. Kitajska je svoje omejitve zadržala (in v tem oziru prezrla Friedmanov nasvet) in bila edina država v regiji, ki je kriza ni razdejala. Malezija je omejitve spet uvedla, in videti je bilo, da delujejo.

Fischer in preostali iz skupine Mednarodnega denarnega sklada so idejo takoj zavrnili.19 Sklad ni pokazal nikakršnega zanimanja za to, kaj je krizo dejansko povzročilo. Namesto tega je kakor zaporniški zasliševalec iskal slabosti in se izrecno osre-dotočal na to, kako bi bilo krizo mogoče uporabiti kot vzvod pritiska. Zlom je skupino trmastih držav prisilil, da so prosile za milost; če te priložnosti ne bi izkoristili, bi to za ekonomiste čikaške šole, ki so Mednarodni denarni sklad vodili, bilo enako-vredno službeni malomarnosti.

Z izpraznjenim proračunom so tigri po mnenju Mednaro-dnega denarnega sklada bankrotirali; zdaj so bili primerni za predelavo. Prva stopnja tega procesa je bila, iz države odstraniti ves »trgovinski in investicijski protekcionizem in dejavno držav-no posredovanje, kar sta bili ključni sestavini ‘azijskega čudeža,’« kakor je povedal politolog Walden Bello.20 Mednarodni denarni sklad je tudi zahteval, da vlade močno skrčijo proračun, kar je privedlo do množičnega odpuščanja med delavci v javnem sek-torju v državah, kjer so si ljudje že tako v rekordnem številu jemali življenje. Fischer je priznal, da je dejstvo, da je Mednaro-dni denarni sklad sklenil, kako kriza v Koreji in Indoneziji ni


363

povezana s pretirano vladno porabo. Kljub temu je uporabil izjemni vzvod pritiska, ki mu ga je kriza zagotovila, da je izsilil boleče varčevalne ukrepe. Neki poročevalec v časniku New Yor-ker je zapisal, da so dejanja Mednarodnega denarnega sklada primerljiva s »srčnim kirurgom, ki se sredi operacije odloči, da bo nekaj delal še na pljučih in ledvicah«.*21

Potem ko je Mednarodni denarni sklad s tigrov odstranil njihove stare navade in načine, so bili zdaj pripravljeni za ponov-no rojstvo v čikaškem slogu: s privatiziranimi storitvami, z neod-visno centralno banko, »fleksibilno« delovno silo, nizko socialno porabo in seveda svobodno trgovino. V skladu z novimi spora-zumi bo Tajska dovolila tujcem, da postanejo lastniki velikih deležev v njenih bankah, Indonezija bo skrčila subvencije za hra-no in Koreja bo odpravila zakon, ki delavce varuje pred množič-nim odpuščanjem.22 Mednarodni denarni sklad je celo določil stroge cilje odpuščanja v Koreji: zato da je država dobila posoji-lo, se je bančni sektor moral znebiti 50 odstotkov delovne sile (kasneje so to znižali na 30 odstotkov).23 Tovrstna zahteva je bila odločilna za mnoge zahodne multinacionalke, ki so hotele dobi-ti zagotovila, da lahko radikalno skrčijo azijska podjetja, ki jih nameravajo kupiti. Piñerov »berlinski zid« se je rušil.

Tovrstni ukrepi bi bili nepredstavljivi še leto dni prej, pre-den je udarila kriza, ko so bili južnokorejski sindikati na višku bojevitosti. Predlog novega zakona o delu, ki bi bil zmanjšal var-nost dela, so pričakali z največjo in najradikalnejšo stavko v zgo-dovini Južne Koreje. Toda po zaslugi krize so se pravila igre spre-

* Mednarodni denarni sklad pogosto prikazujejo kot marioneto finančnega mi-nistrstva ZDA, vendar so bile nitke le redko tako razvidne kakor med temi pogajanji. Da bi zagotovili, da se interesi ameriških podjetij odražajo v končnih sporazumih, je David Lipton, podsekretar za mednarodne zadeve na finančnem ministrstvu ZDA (in nekdanji Sachsov sodelavec za program poljske šokterapije), odletel v Južno Korejo in najel sobo v hotelu Hilton v Seulu – v hotelu, kjer so potekala pogajanja med Mednarodnim denarnim skladom in korejsko vlado. Paul Blustein iz časnika The Washington Post je dejal, da je Liptonova prisotnost bila »vidno znamenje vpliva, ki ga Združene države Amerike izvajajo na politiko Mednarodnega denarnega sklada«.


364

menila. Gospodarski zlom je bil tako hud, da je vladi dal pravico (kakor podobne krize od Bolivije do Rusije), da je razglasila začasno avtoritarno oblast; ni trajala dolgo – samo toliko, da je uvedla predpise Mednarodnega denarnega sklada.

Tajski paket šokterapije so v nacionalni skupščini »spravili skozi« ne v normalnem procesu razprave, ampak kot posledico štirih predpisov za izredne razmere. »Izgubili smo svojo samo-stojnost, svojo sposobnost določanja makroekonomske politike. To je velika nesreča,« je priznal namestnik tajskega premiera Supachai Panitchpakdi (ki so ga kasneje nagradili za tako sode-lovalen odnos, s tem da je postal predsednik WTO).24 V Južni Koreji je Mednarodni denarni sklad še odkriteje izvedel subver-zijo demokracije. Tam je konec pogajanj s skladom sovpadal z načrtovanimi predsedniškimi volitvami, na katerih sta sodelova-la dva kandidata na podlagi programa, ki je nasprotoval Medna-rodnemu denarnemu skladu. Z izrednim vmešavanjem v poli-tični proces suverene države je sklad zavrnil sprostitev denarja, dokler ni imel od vseh štirih glavnih kandidatov zagotovila, da se bodo v primeru zmage držali novih pravil. Ko je tako državo dejansko stisnil v kot, je triumfiral; vsak kandidat je svojo pod-poro pisno potrdil.25 Osrednje poslanstvo čikaške šole, da gospo-darske zadeve zavaruje pred dosegom demokracije, ni bilo še nikoli tako eksplicitno: lahko glasujete, so dejali Južnokorejcem, toda vaš glas nima nikakršnega vpliva na vodenje in organizacijo gospodarstva. (Dneva, ko so sporazum podpisali, se je takoj pri-jelo ime »dan nacionalnega ponižanja«.)26

V eni najbolj prizadetih držav tovrstna dejanja za obvlado-vanje demokracije niso bila potrebna. Indonezija, prva v regiji, ki je odprla svoja vrata za deregulirane tuje investicije, je bila po več kakor tridesetih letih še vedno pod oblastjo generala Suhar-ta. Vendar je ta na svoja stara leta postal manj poslušen do Zaho-da (kakor se z diktatorji pogosto zgodi). Potem ko je desetletja odprodajal nafto in rudna bogastva tujim korporacijam, se je


365

naveličal tega, da bogati druge, in je zadnje desetletje porabil za to, da je poskrbel zase, za svoje otroke in svoje golfske prijatelje. Odobril je, na primer, velike subvencije neki avtomobilski druž-bi – v lasti sina Tommyja – kar je jezilo družbi Ford in Toyota, ki nista videli nikaršnega razloga, zakaj bi morali konkurirati s tem, kar so analitiki imenovali »Tommyjeve igrače«.27

Suharto se je nekaj mesecev skušal Mednarodnemu denar-nemu skladu upirati in je odobril proračun, ki ni vseboval mno-žičnega krčenja porabe, kakršno je sklad zahteval. Ta je udaril nazaj, tako da je povečal stopnjo bolečine. Uradno predstavniki Mednarodnega denarnega sklada v času pogajanj ne smejo govoriti z mediji, saj lahko najmanjši namig, kako pogovori potekajo, dramatično vpliva na trg. To ni ustavilo nekega »nei-menovanega visokega uradnika Mednarodnega denarnega skla-da«, da ne bi časniku The Washington Post povedal, da »si trgi zastavljajo vprašanje, koliko je najvišje indonezijsko vodstvo odločeno za ta program in še posebno za glavne reformne ukre-pe«. V nadaljevanju je še napovedal, da bo Mednarodni denarni sklad Indonezijo kaznoval, tako da ji bo odtegnil milijarde obljubljenih posojil. Čim je članek izšel, je indonezijska valuta padla, tako da je v enem samem dnevu izgubila 25 odstotkov svoje vrednosti.28

Po tem velikem udarcu se je Suharto vdal. »Ali mi lahko kdo najde ekonomista, ki bi mi povedal, kaj se dogaja?« naj bi zaprosil indonezijski zunanji minister.29 Suharto je takega eko-nomista našel; pravzaprav jih je našel več. Ko je zagotovil, da bodo končna pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom tekla gladko, je pripeljal berkeleyjsko mafijo, ki je v začetku nje-govega režima odigrala tako osrednjo vlogo, s postaranim gene-ralom pa je svoj vpliv izgubila. Po letih v politični divjini je bila spet enkrat na oblasti, in Widjojo Nitisastro, zdaj star sedemde-set let in v Indoneziji znan kot »boter berkeleyjske mafije«, je vodil pogajanja. »V dobrih časih so Widjojo in ekonomisti v


366

nekem skritem kotu, predsednik Suharto pa govori s svojimi kompanjoni,« je razložil Mohamed Sadli, nekdanji Suhartov minister. »Tehnokratska skupina je najboljša v kriznih časih. Suharto jih takrat bolj posluša in ukaže drugim ministrom, naj utihnejo.«30 Pogovori z Mednarodnim denarnim skladom so zdaj privzeli izrazito kolegialnejši ton, postali so bolj »kakor inte-lektualne razprave. Nobenega pritiska z ene strani na drugo,« je razložil član Widjojeve skupine. Seveda je sklad dobil skoraj vse, kar je hotel – vsega skupaj 140 »sprememb«.31

Razkritje

Kar se Mednarodnega denarnega sklada tiče, je kriza izre-dno dobro potekala. V manj kakor letu dni si je izpogajal gospo-darski ustreznik skrajne predelave Tajske, Indonezije, Južne Koreje in Filipinov.32 Končno je bil pripravljen na odločilni tre-nutek v drami predelave: razkritje, trenutek, ko doseženi, vodeni in spolirani predmet razkrijejo zgroženi javnosti – v tem prime-ru globalnemu borznemu in valutnemu trgu. Če je vse teklo gladko, bo takrat, ko Mednarodni denarni sklad odgrne zaveso, ves vroči denar, ki je prejšnje leto zbežal iz Azije, pridrvel nazaj, da od tigrov pokupi zdaj neustavljive delnice, obveznice in valu-te. Toda zgodilo se je nekaj drugega: trg je zajela panika. Uteme-ljitev je potekala takole: če je sklad mislil, da so tigri tako brezu-pen primer, da jih je treba predelati iz niča, potem je Azija očitno v veliko slabšem stanju, kakor si je kdor koli predstavljal.

Tako trgovalci po velikem razkritju Mednarodnega denar-nega sklada niso pridrveli nazaj, ampak so se odzvali s še večjim umikanjem denarja in nadaljnjim napadanjem azijskih valut. Koreja je vsak dan izgubila 1 milijardo dolarjev in njen dolg se je spremenil v ničvredne obveznice. »Pomoč« Mednarodnega denarnega sklada je krizo spremenila v katastrofo. Ali kakor je dejal Jeffrey Sachs, ki je bil zdaj v odkritem spopadu z mednaro-


367

dnimi finančnimi institucijami: »Namesto da bi Mednarodni denarni sklad ogenj pogasil, je v gledališču zavpil: ogenj.«33

Človeška cena oportunizma Mednarodnega denarnega skla-da je bila v Aziji skoraj tako uničujoča kakor v Rusiji. Mednaro-dna organizacija dela ocenjuje, da je v tem obdobju 24 milijo-nov ljudi izgubilo delo in da se je stopnja brezposelnosti v Indoneziji povečala s 4 na 12 odstotkov. Tajska je na višku »reform« vsak dan izgubila 2000 delovnih mest – 60 000 na mesec. V Južni Koreji so vsak mesec odpustili 30 000 delavcev – kar je v veliki meri posledica popolnoma nepotrebnih zahtev Mednarodnega denarnega sklada, da skrčijo državni proračun in zvišajo obrestne mere. Do leta 1999 se je stopnja brezposelnosti v Južni Koreji in Indoneziji v samo dveh letih skoraj potrojila. Tako kakor v Latinski Ameriki v sedemdesetih letih je v teh delih Azije izginilo tisto, kar je bilo na »čudežu« te regije tako izredno: njen veliki in še naraščajoči srednji razred. Leta 1996 se je 63,7 odstotka Južnokorejcev identificiralo s srednjim razre-dom; do leta 1999 je to število upadlo na 38,4 odstotka. Po podatkih Svetovne banke je to obdobje 20 milijonov Azijcev pahnilo v revščino oziroma to, kar je Rodolfo Walsh imenoval »načrtovana beda«.34

Za vsakim statističnim podatkom se je skrivala zgodba o strašnih žrtvah in ponižujočih odločitvah. Tako kakor vedno so zaradi krize najhuje trpeli ženske in otroci. Mnoge kmečke dru-žine na Filipinih in v Južni Koreji so svoje hčere prodale trgov-cem z ljudmi, ki so jih odpeljali delat v spolno trgovino v Avstra-lijo, Evropo in Severno Ameriko. Na Tajskem so uradniki javnega zdravstva poročali, da se je v samo enem letu otroška prostitucija povečala za 20 odstotkov – v letu po reformah Med-narodnega denarnega sklada. Na Filipinih se je dogajalo enako. »Bogati so imeli od razcveta korist, mi, reveži, pa plačujemo ceno krize,« je dejala Khun Bunjan, voditeljica skupnosti na severovzhodnem Tajskem, ki je bila prisiljena poslati otroke


368

brskat po smeteh, potem ko je njen mož izgubil delo v tovarni. »Celo naš omejeni dostop do šol in zdravstva zdaj začenja izgi-njati.«35

V teh razmerah je državna sekretarka Združenih držav Ame-rike Madeleine Albright marca 1999 obiskala Tajsko, in zdelo se ji je primerno tajsko javnost okarati, ker se je lotila prostitucije in se podala v »slepo ulico mamil«. »Bistveno je, da deklet ne izkoriščajo in ne zlorabljajo in da niso izpostavljena aidsu. Zelo pomembno je upirati se,« je dejala, polna moralne odločenosti. Očitno ni videla nikakršne povezave med dejstvom, da so tajska dekleta v spolno trgovino prisilili, in politiko omejevanja, kateri je na istem obisku izrekla »močno podporo«. To je bil ustreznik azijske finančne krize temu, da je Milton Friedman nekoč izrazil nezadovoljstvo s Pinochetovimi ali Deng Xiaopingovimi kršitva-mi človekovih pravic, hkrati pa hvalil njuno drzno uvedbo šok-terapije.36

Živeti na račun uničenja

Zgodba azijske krize se običajno tu konča – Mednarodni denarni sklad je skušal pomagati; ni delovalo. Celo sama notra-nja revizija Mednarodnega denarnega sklada je prišla do tega sklepa. Skladov Neodvisni urad za vrednotenje (Independent Evaluation Office) je ugotovil, da so bile zahteve po strukturnih prilagoditvah »slabo utemeljene« in »širše, kakor je bilo potreb-no«, pa tudi »nebistvene za razrešitev krize«. Opozoril je tudi, da »krize ne bi smeli izrabiti kot priložnosti za dolg program reform, samo zato ker je bil vpliv velik, ne glede na to, kako upravičene bi bile po svoji vrednosti«.* Posebno prepričljiv odlo-

* Iz nekega razloga to nadvse kritično poročilo ni bilo objavljeno vse do leta 2003, pet let po krizi. Takrat je bilo že malo pozno opozarjati na krizni oportunizem; Mednarodni denarni sklad je že strukturno prilagajal Afganistan in pripravljal načrte za Irak.


369

mek notranjega poročila je sklad obtožil, da ga je ideologija svo-bodnega trga tako zaslepila, da je bilo institucionalno nemogoče kakor koli sploh razmišljati o nadzoru kapitala. »Če je bila here-zija meniti, da finančni trgi ne razporejajo svetovnega kapitala na racionalen in stabilen način, potem je bil smrtni greh razmi-šljati« o nadzoru kapitala.37

Le malokdo je bil takrat pripravljen priznati, da se je Med-narodni denarni sklad vsekakor izneveril prebivalcem Azije, ni pa se izneveril Wall Streetu – daleč od tega. Njegovi drastični ukrepi so vroči denar morda res prestrašili, a velike investicijske hiše in multinacionalna podjetja so opogumili. »Seveda so ti trgi zelo negotovi,« je dejal Jerome Booth, vodja raziskav v london-ski družbi Ashmore Investment Management. »Zato so tako zabavni.«38 Ta podjetja, ki iščejo zabavo, so razumela, da je kot posledica »prilagoditev« Mednarodnega denarnega sklada zdaj tako rekoč vse v Aziji na prodaj – in čim večja panika je vladala na trgu, tem bolj bodo azijske družbe obupno skušale prodati, kar bo njihovo ceno znižalo do dna. Jay Pelosky iz banke Mor-gan Stanley je dejal, da Azija potrebuje »še več slabih novic, da bomo na te podjetnike pritisnili, da bodo svoje družbe prodali« – in točno to se je po zaslugi Mednarodnega denarnega sklada tudi zgodilo.

Ali je Mednarodni denarni sklad načrtoval poglabljanje azij-ske krize ali je bil zgolj lahkomiselno brezbrižen, ostaja predmet razprave. Morda je najbolj velikodušna razlaga, da je vedel, da ne more izgubiti: če bi prilagoditve napihnile še en balon na trgu delnic, bi to bil pravi blagoslov; če bi sprožile beg kapitala, bi to bila zlata jama za mrhovinarske kapitaliste. V vsakem pri-meru je Mednarodnemu denarnemu skladu dovolj ustrezala možnost popolnega zloma, da je bil pripravljen vreči kocke. Zdaj je jasno, kdo je igro dobil.

Dva meseca potem ko je Mednarodni denarni sklad dosegel končni sporazum z Južno Korejo, je časnik The Wall Street Jour-


370

nal objavil članek z naslovom »Mrhovinarstvo Wall Streeta v pacifiški Aziji«. Poročal je, da je banka Jayja Peloskega, pa tudi več drugih uglednih hiš »poslala celo vojsko bančnikov v pacifi-ško Azijo, da iščejo posredniška podjetja, vredna menedžerska podjetja in celo banke, ki jih lahko dobijo za nizko ceno. Lov na azijske prevzeme je nujen, ker so mnoga ameriška jamstvena podjetja po vzoru Merrill Lynch & Co. in banke Morgan Stan-ley postavila čezmorsko širjenje za svojo prioriteto.«39 V hitrem zaporedju je potekalo več velikih prodaj: podjetje Merrill Lynch je kupilo japonsko hišo Yamaichi Securities pa tudi največjo taj-sko hišo, medtem ko je družba AIG kupila Bangkok Investment za ulomek vrednosti. Družba JP Morgan je kupila delež v Kia Motors, medtem ko sta skupini Travelers Group in Salomon Smith Barney kupili eno največjih korejskih tekstilnih družb in še več drugih. Zanimivo je, da je bil predsednik odbora Salo-mon Smith Barney’s International Advisory Board, ki je družbi svetoval pri združitvah in prevzemih v tem obdobju, Donald Rumsfeld (imenovan maja 1999). Dick Cheney je bil prav tako v tem odboru. Drug zmagovalec je bila skupina Carlyle Group, skrivnostno podjetje s sedežem v Washingtonu, znano po tem, da nudi mehki pristanek nekdanjim predsednikom in mini-strom, od nekdanjega državnega sekretarja Jamesa Bakerja in nekdanjega britanskega premiera Johna Majorja do Busha sta-rejšega, ki je tam delal kot svetovalec. Skupina Carlyle je upora-bila svoje visoke zveze, da si je prigrabila telekomski sektor druž-be Daewoo, Ssangyong Information and Communication (eno največjih korejskih visokotehnoloških podjetij), in postala eden največjih delničarjev v eni od največjih korejskih bank.40

Jeffrey Garten, nekdanji komercialni podsekretar Združe-nih držav Amerike, je napovedal, da bo potem, ko bo Mednaro-dni denarni sklad končal, »obstajala bistveno drugačna Azija, in to bo Azija, v kateri bodo ameriška podjetja veliko bolj zastopa-na, z veliko večjim dostopom«.41 Ni se šalil. V dveh letih se je


371

podoba velikega dela Azije povsem spremenila, ko so na stotine lokalnih blagovnih znamk zamenjali multinacionalni giganti. Časnik The New York Times je to poimenoval »največja svetovna razprodaja propadlih podjetij«, časnik Business Week pa »bazar za kupovanje podjetij«.42 Pravzaprav je bil to predogled tiste vrste uničevalnega kapitalizma, ki bo po 11. septembru 2001 postal tržna norma: strašno tragedijo so izkoristili, da so tujim podje-tjem omogočili, da so zavzela Azijo. Tam niso bila zato, da bi zgradila svoje poslovanje in konkurirala, ampak da pokupijo celotni aparat, delovno silo, bazo potrošnikov in blagovne znam-ke, kar so korejska podjetja izgrajevala desetletja, in pogosto zato, da jih razbijejo, skrčijo ali sploh zaprejo, zato da odpravijo konkurenco za svoj izvoz.

Korejski titan Samsung, na primer, so razbili in razprodali po delih: Volvo je dobil sektor težke industrije, SC Johnson & Smith njegovo farmacevtsko krilo, General Electric njegov sek-tor svetil. Nekaj let kasneje so nekoč mogočni avtomobilski sek-tor družbe Daewoo, ki ga je ocenjevala na 6 milijard dolarjev, odprodali družbi GM za samo 400 milijonov dolarjev – kar je kraja, vredna ruske šokterapije. Toda tokrat so v nasprotju s tem, kar se je zgodilo v Rusiji, lokalna podjetja izbrisale multinacio-nalke.43

Drugi veliki delovalci, ki so dobili kos azijske razprodaje v stiski, so še: Seagram’s, Hewlett-Packard, Nestlé, Interbrew in Novartis, Carrefour, Tesco in Ericsson. Coca-Cola je kupila korejsko družbo za stekleničenje za pol milijarde dolarjev; druž-ba Procter & Gamble je kupila korejsko podjetje za embalažo; družba Nissan je kupila eno največjih indonezijskih avtomobil-skih družb. Družba General Electric je pridobila nadzorni delež korejskega izdelovalca hladilnikov LG; in britanska družba Powergen se je zagrebla za LG Energy, veliko korejsko družbo za elektriko in plin. Časnik Business Week je poročal, da savdski princ Alwaleed bin Talal »leta prek Azije v svojem boeingu 727


372

smetanaste barve in zbira poceni nakupe« – tudi delež v družbi Daewoo.44

Banka Morgan Stanley, ki je najglasneje pozivala k pogla-bljanju krize, se je primerno vmešala v vrsto teh kupčij in pobra-la velikanske provizije. Delala je kot svetovalec družbe Daewoo pri prodaji njenega avtomobilskega sektorja in posredovala pri privatizaciji več južnokorejskih bank.45

Tujim kupcem pa niso prodajali le zasebnih azijskih podje-tij. Tako kakor v prejšnjih krizah v Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi je tudi ta kriza vlade prisilila, da so prodale javne stori-tve, da bi zbrale nujno potrebni kapital. Vlada Združenih držav Amerike je to že zgodaj nestrpno pričakovala. Trgovska pred-stavnica ZDA Charlene Barshefsky je v svojem zagovoru, zakaj bi kongres moral odobriti milijarde Mednarodnemu denarnemu skladu za azijsko obnovo, zagotovila, da bodo sporazumi »ustva-rili nove poslovne priložnosti za ameriška podjetja«: Azijo bodo prisilili, da »pospeši privatizacijo določenih ključnih sektorjev – med drugim energetike, transporta, oskrbovalnih podjetjij in komunikacij«.46

Vsekakor je kriza sprožila val privatizacij, in tuje multinaci-onalke so »pokasirale«. Družba Bechtel je dobila privatizacijo vodovoda in kanalizacije v vzhodni Manili, pa tudi izgradnjo naftne rafinerije na Sulaveziju v Indoneziji. Družba Motorola je dobila popoln nadzor nad korejsko družbo Appeal Telecom. Energijski gigant Sithe s sedežem v New Yorku je dobil velik delež v tajski javni plinski družbi Cogeneration. Indonezijski vodovod so razdelili med britansko družbo Thames Water in francosko Lyonnaise des Eaux. Kanadska družba Westcoast Energy je pograbila velik indonezijski projekt elektrarn. Družba British Telecom je kupila velik delež poštnih storitev v Maleziji in Koreji. Družba Bell Canada je dobila kos korejskega teleko-ma Hansol.47

Vsega skupaj je bilo v Indoneziji, na Tajskem, v Južni Koreji,


373

Maleziji in na Filipinih v obdobju komaj dvajsetih mesecev 186 velikih združitev in prevzemov podjetij s strani tujih multinacio-nalk. Londonski ekonomist Robert Wade z univerze LSE in ekonomski svetovalec Frank Veneroso sta med spremljanjem prodaj napovedala, da program Mednarodnega denarnega skla-da »utegne celo preseči največji prenos premoženja iz rok doma-čih lastnikov v roke tujih v mirnem času v zadnjih petdesetih letih kjer koli na svetu«.48

Mednarodni denarni sklad je sicer priznal nekaj napak v prvih odzivih na krizo, vendar trdi, da jih je hitro popravil in da so bili »stabilizacijski« programi uspešni. Res je, da so se azijski trgi na koncu umirili, vendar za velikansko in trajno ceno. Mil-ton Friedman je na vrhuncu krize opozoril pred paniko in vztra-jal, da »bo minilo [...]. Ko bodo to finančno zmedo uredili, se bo v Azijo vrnila rast, vendar vam ne more nihče povedati, ali bo to čez eno leto, dve leti, tri leta.«49

Resnica je, da desetletje kasneje azijske krize še ni konec. Kadar v obdobju dveh let izgubi delo 24 milijonov ljudi, se zakorenini nov obup, ki ga nobena kultura ne more zlahka pre-nesti. Izraža se v različnih oblikah po vsej regiji, od bistvenega porasta religioznega ekstremizma v Indoneziji in na Tajskem do eksplozivne rasti spolne trgovine z otroki.

Stopnja zaposlenosti v Indoneziji, Maleziji in Južni Koreji še vedno ni dosegla ravni pred letom 1997. In ne gre samo za to, da delavci, ki so izgubili delo med krizo, zdaj dela ne dobijo nazaj. Odpuščanje se je nadaljevalo, saj so novi tuji lastniki iz svojih investicij zahtevali vedno večje dobičke. Nadaljevali so se tudi samomori: v Južni Koreji je samomor zdaj četrti najpogo-stejši vzrok smrti, več kakor dvakrat pogosteje kakor pred krizo, saj si vsak dan vzame življenje osemintrideset ljudi.50

To je nepovedana zgodba politike, ki jo Mednarodni denar-ni sklad imenuje »stabilizacijski programi«, kakor da so države ladje, ki jih premetava po odprtem morju trgov. Na koncu se


374

stabilizirajo, toda novo ravnovesje dosežejo tako, da milijone ljudi vržejo čez krov: delavce v javnem sektorju, lastnike malih podjetij, kmete za preživetje, sindikaliste. Grda skrivnost »stabi-lizacije« je, da jih velika večina nikoli ne spleza nazaj na krov. Končajo v slumih, kjer zdaj živi 1 milijarda ljudi; končajo v bor-delih ali zabojnikih ladij. To so tisti razlaščeni, ki jih je nemški pesnik Rainer Maria Rilke imenoval »tisti, ki jim ne pripada niti preteklost niti prihodnost«.51

Ti ljudje niso bili edine žrtve zahteve Mednarodnega denar-nega sklada po popolni ekonomski pravovernosti v Aziji. V Indoneziji je protikitajsko razpoloženje, ki sem mu bila priča poleti 1997, še naprej naraščalo, spodbujal pa ga je politični razred, ki je bil srečen, da odvrača pozornost s sebe. Razmere so se zelo poslabšale, potem ko je Suharto dvignil cene osnovnih življenjskih potrebščin. Po vsej državi so izbruhnili nemiri, in med njimi je bilo veliko napadov na kitajsko manjšino; ubitih je bilo okoli 1200 ljudi in na ducate kitajskih žensk so skupinsko posilili.52 Tudi njih bi morali šteti med žrtve ideologije čikaške šole.

Bes v Indoneziji se je končno usmeril proti Suhartu in pred-sedniški palači. Trideset let je prebivalce bolj ali manj pokoraval spomin na prelivanje krvi, ki je Suharta pripeljalo na oblast, spomin, ki so ga osvežili pogosti pokoli na podeželju in na Vzho-dnem Timorju. Bes proti Suhartu je ves ta čas tlel pod površino, vendar je bil potreben Mednarodni denarni sklad, da je prilil olja na ogenj – kar je ironično storil z zahtevo, da dvignejo cene bencina. Po tem so se Indonezijci dvignili in vrgli Suharta z oblasti.

Tako kakor zaporniški zasliševalec je Mednarodni denarni sklad uporabil skrajno bolečino krize, da je zlomil voljo azijskih tigrov in države prisilil v popolno podreditev. Toda zasliševalski priročniki obveščevalne službe CIA svarijo, da gre ta proces lah-


375

ko predaleč – povzroči preveč bolečine, pa bodo zasliševalci namesto regresije in pokornosti naleteli na samozavest in upor-nost. V Indoneziji so to mejo prestopili, kar opominja, da je šokterapijo mogoče prignati predaleč in izzvati nekakšen povra-tni udarec, ki je od Bolivije do Iraka postal zelo znan.

Toda križarji svobodnega trga se počasi učijo, ko gre za nenamerne posledice njihove politike. Edini nauk, ki so se ga naučili iz izjemno dobičkonosne azijske razprodaje, je očitno še nadaljnja potrditev doktrine šoka, še več dokazov (kakor da bi jih več potrebovali), da ni nič tako učinkovitega za odpiranje nove skrajne meje kakor resnična katastrofa, pravo zvrtinčenje družbe. Nekaj let po vrhu krize je bilo več uglednih komenta-torjev celo pripravljenih iti tako daleč, da so dejali, da je to, kar se je dogajalo v Aziji, kljub vsemu uničenju sreča v nesreči. Časnik The Economist je dejal: »Potrebna je bila nacionalna kriza za Južno Korejo, da se je navznoter usmerjena država spremenila v tako, ki sprejema tuji kapital, spremembe in konkurenco.« In Thomas Friedman je v svoji uspešnici Lexus in oljka dejal, da to, kar se je zgodilo v Aziji, sploh ni bila kriza. »Mislim, da nam je globalizacija vsem naredila uslugo, ko je v devetdesetih letih zlo-mila gospodarstvo Tajske, Koreje, Malezije, Indonezije, Mehike, Rusije in Brazilije, ker je razkrila gnile prakse in institucije,« je zapisal in dodal: »Razkrinkanje kompanjonskega kapitalizma v Koreji po mojem sploh ni bila kriza.«53 V svojih kolumnah v podporo invaziji v Iraku v časniku The New York Times je razgr-nil podobno logiko, le da so zlom dosegle manevrirne rakete, ne trgovanje z valuto.

Azijska kriza je vsekakor pokazala, kako dobro izkoriščanje nesreče deluje. Hkrati pa sta uničevalnost tržnega zloma in cini-zem v odgovoru Zahoda zanetila močno protigibanje.

Sile multinacionalnega kapitala so v Aziji dosegle svoje, ven-dar so izzvale novo stopnjo javnega besa, pri čemer je bil ta na koncu usmerjen naravnost na institucije, ki so podpirale ideolo-


376

gijo nebrzdanega kapitalizma. Neobičajno uravnotežen uvodnik v časniku Financial Times je zapisal, da je bila Azija »opozorilno znamenje, da javno nezadovoljstvo s kapitalizmom in silami glo-balizacije dosega zaskrbljujočo raven. Azijska kriza je svetu poka-zala, kako je celo najuspešnejše države mogoče spraviti na kolena z nenadnim odtokom kapitala. Ljudje so bili besni nad tem, kako more muhavost skrivnih skladov za pokritje tveganj očitno povzročiti množično revščino na drugi strani sveta.«54

V nasprotju z nekdanjo Sovjetsko zvezo, kjer je bilo načrto-vano bedo šokterapije mogoče predstavljati kot »bolečo tranzici-jo« iz komunizma v tržno demokracijo, je bila azijska kriza stva-ritev globalnih trgov. Toda ko so visoki duhovni globalizacije na območje uničenja odposlali svoje misije, so hoteli bolečino samo še povečati.

Posledica je bila, da so te misije izgubile udobno brezimnost, ki so jo prej uživale. Stanley Fischer iz Mednarodnega denarnega sklada se spominja »cirkuškega vzdušja« okoli hotela Hilton v Seulu, ko je na začetku pogajanj obiskal Južno Korejo. »Bil sem zaprt v svoji sobi – nisem mogel ven, ker je bilo pred vrati 10 000 fotografov.« Nekdo drug je poročal, da so bili predstavniki Med-narodnega denarnega sklada prisiljeni »iti po zaviti poti do zadnjega vhoda, kar je pomenilo gor in dol po stopnicah in skozi velikansko hotelsko kuhinjo«,55 zato da so prišli v dvorano, kjer so pogajanja potekala. Takrat uslužbenci sklada še niso bili vajeni tolikšne pozornosti. Izkušnja, da so ujeti v petzvezdičnih hotelih ali konferenčnih središčih, je v naslednjih letih za odposlance washingtonskega konsenza postala običajna, saj so njihova sreča-nja po vsem svetu začeli sprejemati množični protesti.

Po letu 1998 je postalo vedno težje z miroljubnimi sredstvi vsiliti prenovo s šokterapijo – s pomočjo običajnega ustrahova-nja in privijanja s strani Mednarodnega denarnega sklada na trgovinskih srečanjih na vrhu. Novi uporniški duh, ki je prihajal z Juga, je imel svoj globalni debut, ko so leta 1999 v Seattlu pro-


377

padli pogovori Svetovne trgovinske organizacije. Čeprav so bili protestniki študentske starosti deležni večine pozornosti medi-jev, je resnični upor potekal znotraj konferenčnega središča, kjer so države v razvoju ustvarile glasovalni blok in zavrnile zahteve za večje trgovinske koncesije, dokler Evropa in Združene države Amerike še naprej subvencionirajo in ščitijo svojo industrijo.

Takrat je še bilo mogoče odpraviti polom v Seattlu kot manjši premor v stalnem napredovanju korporatizma. Toda v nekaj letih globine premika ni bilo več mogoče prezreti; vlada ZDA je opustila svoj ambiciozni načrt, da bi ustvarila enotno območje svobodne trgovine v vsej pacifiški Aziji, prav tako pa tudi sporazum globalnih investitorjev in načrte za Prostotrgo-vinsko območje obeh Amerik (Free Trade Area of the Americas), ki bi segalo od Aljaske do Čila.

Morda je največji učinek tako imenovanega protiglobalizacij-skega gibanja, da je ideologijo čikaške šole prisililo na mrtvo toč-ko mednarodnih razprav. Ob prelomu tisočletja za kratek trenu-tek ni bilo hude krize, ki bi odvračala pozornost: dolžniška kriza je usahnila, »tranzicij« je bilo konec in nove globalne vojne še ni bilo. Kar je ostalo, je bil resnični svetovni dosežek križarskega pohoda svobodnega trga: turobna resničnost neenakosti, korup-cije in uničevanja okolja, ki je ostala, potem ko je vlada za vlado sprejela Friedmanov nasvet, ki ga je pred toliko leti dal Pinoche-tu: da je zmotno skušati »delati dobro z denarjem drugih ljudi«.

Gledano za nazaj, je presenetljivo, da je bilo obdobje mono-pola kapitalizma, ko mu ni bilo treba več imeti opravka s kon-kurenčnimi idejami ali protisilami, izjemno kratko – komaj osem let, od sesutja Sovjetske zveze leta 1991 do sesutja pogovo-rov Svetovne trgovinske organizacije leta 1999. Toda vzpon opo-zicije ni upočasnil odločenosti, da se ta izjemno donosni pro-gram nadaljuje; njegovi zagovorniki bodo preprosto zajahali val strahu in zmedenosti, ki ga bodo ustvarili še večji šoki kakor kadar koli doslej.


378


379

Peti del

šokanTni časi

RAzMAH KOMPleKsA uNIčevAlNeGA KAPITAlIzMA

Ustvarjalno uničenje je naše drugo ime, in to v naši družbi in tudi v tujini. Vsak dan podiramo stari red, od poslovnega sveta do znanosti, literature, likovne umetnosti, arhitekture in kina do politike in prava ... Napasti nas morajo, zato da preživijo, tako kakor moramo mi uničiti njih, da izpolnjuje-mo svoje zgodovinsko poslanstvo.– Michael Ledeen, Vojna proti mojstrom terorja, 2002

Georgeev odgovor na vsak problem na ranču je, da ga podre z verižno žago – zato mislim, da se s Che-neyjem in Rumsfeldom tako dobro razumejo.– Laura Bush, večerja združenja dopisnikov iz Bele hiše, 30. aprila 2005


380


381

14. poglavje

ŠOKTeRAPIjA v zDA

balon domovinske varnosTi

Mala brezobzirna baraba je. Na to se lahko zaneseš.– Richard Nixon, predsednik ZDA, o Donaldu Rumsfeldu, 19711

Danes se bojim, da se bomo dejansko zbudili v družbo nadzora, ki je že povsod okoli nas.– Richard Thomas, komisar Združenega kraljestva za informiranje, novembra 20062

Domovinska varnost je morda ravno dosegla sto-pnjo, kakršno je zadelo investiranje po internetu leta 1997. Takrat je bilo vse, kar si moral narediti, da napišeš »e-« pred ime svoje družbe, in tvoja uvr-stitev delnic na borzo je poskočila. Zdaj lahko nare-diš enako s »trdnjavo«.– Daniel Gross, Slate, junija 200553


382

Bil je soparen ponedeljek v Washingtonu in Donald Rums-feld je bil na tem, da stori nekaj, kar sovraži: govori svojemu osebju. Odkar je nastopil službo kot obrambni sekretar, si je med vsemi načelniki štabov utrdil sloves kot vzvišen, skrivno-sten in – beseda se je kar naprej ponavljala – aroganten. Njihova sovražnost je bila razumljiva. Odkar je Rumsfeld prišel v Penta-gon, je zavrnil vlogo voditelja in motivatorja, in namesto tega se je obnašal kot brezkrven človek za neprijetne zadeve – generalni izvršni sekretar s poslanstvom, da krči število zaposlenih.

Ko je Rumsfeld sprejel položaj, so mnogi ugibali, zakaj bi ga sploh hotel imeti. Bil je oseminšestdeset let star, imel je pet vnu-kov in osebno premoženje, vredno okoli 250 milijonov dolarjev – in enak položaj je že imel v administraciji Geralda Forda.4 Vendar ni nameraval biti tradicionalni obrambni sekretar, da bi ga določale vojne, ki potekajo pod njegovim nadzorom; imel je večje ambicije.

Novi obrambni sekretar je zadnjih petindvajset let preživel na čelu multinacionalnih korporacij in v njihovih odborih, pogosto je vodil družbe skozi dramatične združitve in prevzeme, pa tudi boleča prestrukturiranja. V devetdesetih letih se je začel šteti za človeka »novega gospodarstva«; vodil je družbo, ki se je specializirala za digitalno televizijo, bil je v odboru drugega obe-tavnega podjetja »e-poslovnih rešitev« in bil je predsednik odbo-ra znanstvene biotehnične družbe, ki je imela izključni patent na zdravilo za ptičjo gripo, pa tudi več drugih pomembnih zdra-vil za aids.5 Ko se je Rumsfeld leta 2001 pridružil kabinetu Georgea W. Busha, je bilo njegovo osebno poslanstvo, da voj-skovanje prenovi za enaindvajseto stoletje – ga spremeni v nekaj bolj psihološkega kakor fizičnega, v bolj spektakel kakor boj in v nekaj veliko bolj donosnega, kakor pa je kadar koli bilo.

Veliko je bilo napisanega o Rumsfeldovem kontroverznem projektu »transformacije«, ki je spodbudil osem upokojenih generalov, da so ga pozvali k odstopu in ga na koncu prisilili, da


383

je odstopil po volitvah na sredini mandata leta 2006. Ko je Bush razglasil njegov odstop, je projekt »široke transformacije« – in ne vojne proti Iraku ali širše »vojne proti terorju« – označil za nje-gov najgloblji prispevek: »Donovo delo na teh področjih ni pogosto prišlo v naslove. Toda reforme, ki jih je sprožilo – ki jih je on sprožil – so zgodovinske.«5 Prav res so, vendar ni bilo vedno jasno, kaj obsegajo.

Visoki vojaški častniki so »transformacijo« odpravili kot »prazno krilatico«, Rumsfeld pa je bil očitno (skoraj komično) odločen, da njihovo mnenje potrdi: »Vojska doživlja veliko modernizacijo,« je dejal aprila 2006. »Pomika se iz sile, usmerje-ne v divizije, v skupinsko bojno silo modularnih brigad [...], iz storitvenosrediščnega vojnega bojevanja v dekonfliktno vojno bojevanje, v interoperabilnost in zdaj v medsebojno odvisnost. To je težko narediti.«7 Vendar ni bil projekt nikoli tako zapleten, kakor se je po njegovih besedah zdelo. Za žargonom se je skrival preprost poskus, da bi v središče vojske zanesel revolucijo naje-manja zunanjih virov in izkoriščanja blagovnih znamk, del česar je bil v korporativnem svetu.

V devetdesetih letih je veliko družb, ki so tradicionalno izdelovale svoje izdelke in imele veliko, stabilno delovno silo, prevzelo to, kar je postalo znano kot model družbe Nike: ne imej nobene tovarne, izdeluj svoje izdelke prek zapletene mreže izvajalcev in podizvajalcev, svoje vire pa usmeri v oblikovanje in trženje. Druge družbe so se odločile za alternativni, Microsoftov model: obdrži trdno središče nadzora, sestavljeno iz delničarjev/zaposlenih, ki izvajajo »osrednjo usposobljenost«, in za vse dru-go izkoriščaj zunanje vire, od vodenja pošte do pisanja kod. Nekatere tovrstne družbe, ki so doživele tako radikalno pre-strukturiranje, imenujejo »votle korporacije«, ker jih je večino-ma le oblika z malo otipljive vsebine.

Rumsfeld je bil prepričan, da obrambno ministrstvo Zdru-ženih držav Amerike potrebuje tovrstno prenovo; časnik Fortune


384

je napisal, da je po prihodu v Pentagon »g. generalni direktor« nameraval »nadzirati enako prestrukturiranje, kakor ga je tako dobro vodil v korporativnem svetu«.8 Seveda je bilo nekaj potrebnih razlik. Tako kakor so se korporacije razbremenile zemljepisno vezanih tovarn in delavcev s polnim delovnim časom, je Rumsfeld nameraval vojsko otresti velikega števila stal-nih čet in jih zamenjati z majhnim jedrom zaposlenih, ki jih podpirajo poceni začasni vojaki izmed rezervistov in nacionalne garde. Medtem bi pogodbeni izvajalci iz družb, kakršni sta Blackwater in Halliburton, opravljali različne dolžnosti, od voz-nikov v zelo tveganih razmerah, zasliševalcev ujetnikov do pre-skrbe s hrano in zdravstvene oskrbe. In tako kakor so korporaci-je svoje prihranke na račun delovne sile usmerile v oblikovanje in trženje, bi Rumsfeld svoje prihranke na račun manj čet in tankov usmeril v najnovejše satelite in nanotehnologijo iz zaseb-nega sektorja. »V enaindvajsetem stoletju bomo morali nehati misliti o stvareh, o številu stvari in o količini,« je dejal, »in raz-mišljati tudi ali celo predvsem o hitrosti in spretnosti in natanč-nosti.« Zvenel je tako kakor hiperaktivni svetovalec za menedž-ment Tom Peters, ki je v poznih devetdesetih izjavil, da se morajo družbe odločiti, ali so »čisti ‘delovalci’ na področju mož-ganskih izdelkov« ali pa »dobavitelji kepastih predmetov«.9

Ni presenetljivo, da so generali, ki so bili navajeni imeti vpliv v Pentagonu, bili povsem prepričani, da so »stvari« in »količina« še vedno pomembne, ko pride do vojskovanja. Kmalu so postali zelo sovražni do Rumsfeldove vizije votle vojske. Potem ko je bil komaj sedem mesecev na položaju, je pohodil že toliko prstov, da so se začele širiti govorice, kako so mu dnevi šteti.

V tem trenutku je Rumsfeld sklical redko srečanje osebja Pentagona. Takoj so se začela ugibanja: Ali bo najavil svoj odstop? Ali se bo preizkusil v veščini spodbudnega govora? Ali bo z zamudo skušal staro gardo navdušiti za transformacijo? Ko so se tisto ponedeljkovo jutro stotine višjih uradnikov Pentago-


385

na zgrinjale v dvorano, je »vsekakor prevladovala radovednost,« mi je nekdo izmed njih povedal. »Mislili smo si: Kako nas boš prepričal? Ker je bilo že veliko zamere proti njemu.«

Ko je Rumsfeld vstopil, »smo vljudno vstali in spet sedli«. Hitro je postalo jasno, da to ni odpoved in nikakor ni spodbu-dni govor. Morda je to bil najnenavadnejši govor, kar jih je kakšen obrambni sekretar Združenih držav Amerike kdaj imel. Začel se je takole:

Današnja tema je nasprotnik, ki predstavlja grožnjo, resno grožnjo, za varnost Združenih držav Amerike. Ta nasprotnik je ena zadnjih utrdb centralnega načrtovanja na svetu. Vlada z ukazovanjem petletnih planov. Iz ene same pre-stolnice skuša postavljati zahteve prek časovnih pasov, celin, oceanov in še naprej. Z brutalno doslednostjo duši svobodno mišljenje in zatira nove ideje. Razbija obrambo Združenih držav Amerike in spravlja življenje moških in žensk v nevarnost.

Morda ta nasprotnik zveni podobno kakor nek-danja Sovjetska zveza, vendar sovražnika ni več: naši sovragi so danes bolj pretanjeni in nepo-mirljivi ... Nasprotnik je veliko bliže. To je pen-tagonska birokracija.10

Ko se je Rumsfeldova retorična domislica razkrila, so obrazi v dvorani okameneli. Večina ljudi, ki so ga poslušali, je vso svojo poklicno pot posvetila boju proti Sovjetski zvezi in je na tej sto-pnji v igri zamerila primerjavo s komunisti. Rumsfeld še ni kon-čal. »Nasprotnika poznamo. Grožnjo poznamo. In z enako odločnostjo, kakršno zahteva vsak boj proti odločnemu naspro-tniku, se ga moramo lotiti in ga ne izpustiti [...], danes napove-dujemo vojno birokraciji.«


386

Uspelo mu je: obrambni sekretar ni le opisal Pentagona kot resno grožnjo za Ameriko, ampak je napovedal vojno instituciji, v kateri je delal. Poslušalci so onemeli. »Govoril je, da smo mi sovražnik, da je sovražnik – mi. Mi pa smo tukaj mislili, da opravljamo delo za državo,« mi je neki uslužbenec povedal.

Ni šlo za to, da bi Rumsfeld hotel privarčevati davkoplače-valski denar – pravkar je kongres zaprosil za 11-odstotno pove-čanje svojega proračuna. Toda v skladu s korporativističnimi načeli kontrarevolucije, pri katerih se velika vlada poveže z veli-kimi posli, da sredstva prerazporedi navzgor, je hotel manj pora-biti za osebje in več javnega denarja usmeriti neposredno v skri-nje zasebnih družb. In s tem je Rumsfeld začel svojo »vojno«. Vsak oddelek je moral za 15 odstotkov skrčiti osebje, tudi »vsi sedeži vseh oporišč po svetu. To ni samo zakon, je tudi dobra ideja, in izvedli jo bomo.«11

Svojemu vodilnemu osebju je že naročil, naj »ministrstvo [za obrambo] otresejo vseh nalog, ki bi jih bilo mogoče opra-vljati bolje in ceneje s komercialno izrabo zunanjih virov«. Hotel je vedeti, »zakaj je ministrstvo [za obrambo] ena zadnjih organizacij pri nas, ki še vedno razrezuje svoje čeke? Ko obstaja cela industrija, ki učinkovito vodi skladišča, zakaj imamo in upravljamo toliko svojih lastnih? Zakaj po oporiščih po svetu pobiramo svoje smeti in pomivamo svoja tla, namesto da bi storitve najeli, kakor to počnejo mnoga podjetja? In gotovo lah-ko izkoristimo več zunanjih virov za podporo računalniških sis-temov.«

Lotil se je celo svete krave vojaškega esteblišmenta: zdra-vstvene oskrbe za vojake. Zakaj je toliko zdravnikov? Rumsfeld je to hotel vedeti. »Za nekatere potrebe, posebno ko gre za splo-šno prakso ali specialistična področja, nepovezana z bojevanjem, bi storitve gotovo učinkoviteje zagotavljal zasebni sektor.« Kaj pa hiše za vojake in njihove družine – gotovo bi se jih dalo izde-lati s pomočjo »javno-zasebnega partnerstva«.


387

Oddelek za obrambo bi se moral osredotočiti na svojo osrednjo usposobljenost: »vojskovanje [...]. V drugih primerih pa moramo poiskati dobavitelje, ki lahko te neosrednje dejav-nosti zagotavljajo sposobno in učinkovito.«

Po govoru je veliko uslužbencev Pentagona dojelo, da je edi-na stvar, ki je Rumsfeldovi viziji najemanja zunanjih virov v voj-ski napoti, majhna zadeva, ki se ji reče ustava Združenih držav Amerike in ki jasno določa nacionalno varnost kot dolžnost vla-de, ne zasebnih družb. »Mislil sem, da bo Rumsfeld zaradi govo-ra izgubil službo,« mi je povedal moj vir.

Ni je, in njegova vojna napoved Pentagonu je bila slabo medijsko pokrita. Vzrok za to je v datumu tega spornega nago-vora: bil je 10. september 2001.

Nenavadna podčrtna opomba zgodovine je, da so 10. sep-tembra 2001 v večernih novicah na televizijski mreži CNN predvajali zgodbo z naslovom »Obrambni sekretar napoveduje vojno pentagonski birokraciji« in da je naslednje jutro mreža poročala o napadu na to institucijo, ki je bil izrazito nemetafori-čen, o napadu, ki je ubil 125 uslužbencev Pentagona in hudo ranil še 110 ljudi izmed tistih, ki jih je Rumsfeld manj kakor šti-riindvajset ur prej prikazal kot sovražnike države.12

Cheney in Rumsfeld: Začetnika uničevalnega kapitalizma

Osrednja ideja pozabljenega Rumsfeldovega govora ni nič manj kakor osrednja doktrina Bushevega režima: da naloga vla-de ni vladati, ampak za nalogo najemati učinkovitejši in na splo-šno boljši zasebni sektor. Rumsfeld je jasno pokazal, da za njene zagovornike bistvo te naloge ni nič tako prozaičnega kakor pri-striči proračun, ampak je križarski pohod spreminjanja sveta, enakovreden porazu komunizma.

Ko je Bush s svojim moštvom zavzel položaj, je privatizacij-


388

ska manija osemdesetih in devetdesetih let (ki jo je Clintonova administracija v celoti sprejela, prav tako pa tudi državne in lokal-ne oblasti) uspešno razprodala ali najela zunanje vire za velike družbe v javni lasti v več sektorjih, od vodovoda do elektrike, avtocest in pobiranja smeti. Potem ko so te ude države odsekali, je to, kar je ostalo, bilo »središče« – torej funkcije, ki so tako lastne konceptu vladanja, da je ideja, da bi jih izročili zasebnemu sektor-ju, spodkopavala pomen nacionalne države: vojska, policija, gasil-ska služba, zapori, nadzor mej, tajna obveščevalna služba, nadzor bolezni, javni šolski sistem in upravljanje vladne birokracije. Toda prejšnji valovi privatizacije so bili tako dobičkonosni, da so mno-ge družbe, ki so okončine države požrle, pogoltno ogledovale te bistvene funkcije kot naslednji vir instantnega bogastva.

V poznih devetdesetih letih je delovala močna pobuda, da bi prelomili tabu varovanja »središča« pred privatizacijo. V marsičem je bilo to samo logično širjenje statusa quo. Tako kakor so v devetdesetih letih ruska naftna nahajališča, latin-skoameriški telekomi in azijska industrija na borzo prinesli superdobičke, bi zdaj sama vlada Združenih držav Amerike odigrala osrednjo vlogo – kar je bilo še toliko pomembneje, ker se je po svetu v razvoju naglo širil odpor proti privatizaciji in svobodni trgovini, s čimer je zapiral nove poti za rast.

To je bila pobuda, ki je doktrino šoka privedla na novo, samoreferenčno stopnjo: do te točke so nesreče in krize izkori-stili, da so vsilili radikalne privatizacijske načrte po dejanju, toda institucije, ki so imele moč, da kataklizmične dogodke ustvarijo in se nanje odzovejo – vojska, CIA, Rdeči križ, OZN, prva pomoč ob nesrečah – so bile med zadnjimi utrdbami pod jav-nim nadzorom. Zdaj ko je bil središčni sklop na tem, da ga pogoltnejo, so metode za izkoriščanje krize, ki so jih izpilili v preteklih tridesetih letih, uporabili za vzvod za privatizacijo infrastrukture za ustvarjanje katastrof in za odziv nanje. Fried-manova teorija krize je postala postmoderna.


389

Na čelu prizadevanja, da bi ustvarili to, kar je edino mogoče označiti kot privatizirano policijsko državo, so bile najmočnejše osebnosti prihodnje Busheve administracije: Dick Cheney, Do-nald Rumsfeld in George W. Bush sam.

Za Rumsfelda je ideja prenosa »tržne logike« v vojsko Zdru-ženih držav Amerike projekt, ki sega štirideset let nazaj. Začel se je v zgodnjih šestdesetih letih, ko so obiskovali seminarje na ekonomiji Univerze Chicago. Sam je razvil posebno tesen odnos z Miltonom Friedmanom, ki ga je, potem ko je bil pri rosnih tridesetih letih izvoljen v kongres, vzel pod svoje okrilje, mu pomagal razviti drzen program politike svobodnega trga in ga poučeval v ekonomski teoriji. Moža sta si ostala blizu in Rums-feld je vsako leto prišel na praznovanje Friedmanovega rojstnega dneva, ki ga je vedno organiziral predsednik ustanove Heritage Foundation, Ed Feulner. »Na Miltonu je nekaj takega, da se vedno, kadar sem v njegovi bližini in govorim z njim, počutim pametnejšega,« je Rumsfeld povedal o svojem mentorju, ko je ta dopolnil devetdeset let.13

Občudovanje je bilo obojestransko. Friedman je bil nad Rumsfeldovo predanostjo dereguliranim trgom tako navdušen, da je agresivno lobiral pri Reaganu, naj ga na volitvah leta 1980 imenuje za svojega podpredsedniškega kandidata name-sto Georgea H. W. Busha – in Reaganu ni nikoli prav odpu-stil, da tega nasveta ni upošteval. »Prepričan sem, da je Reagan naredil napako, ko je za svojega kandidata za podpredsednika izbral Busha,« je zapisal v spominih; »dejansko mislim, da je to bila najslabša odločitev ne le njegove predvolilne kampanje, ampak njegovega predsedovanja. Moj najljubši kandidat je bil Donald Rumsfeld. Ko bi bil izbral njega, mislim, da bi Reaga-na nasledil kot predsednik, in do bednega obdobja Bush–Clin-ton ne bi nikoli prišlo.«14

Rumsfeld je zavrnitev za Reaganovega podpredsedniškega kandidata preživel tako, da se je vrgel v uspešno poslovno karie-


390

ro. Kot generalni direktor mednarodne farmacevtske in kemične družbe Searle Pharmaceuticals je uporabil svoje politične zveze, da je pridobil kontroverzno in izredno donosno odobritev Zve-zne uprave za hrano in zdravila (Food and Drug Administrati-on, FDA) za sladilo aspartan (ki so ga tržili kot NutraSweet); in ko je posredoval pri kupčiji, da so družbo Searle prodali korpo-raciji Monsanto, ocenjujejo, da je osebno zaslužil 12 milijonov dolarjev.15

Trgovina za velike dobičke je Rumsfelda naredila za močne-ga korporativnega delovalca, tako da je postal član odborov »blue-chip« podjetij, kakor sta Sears in Kellogg’s. Njegov položaj nekdanjega obrambnega sekretarja mu je medtem prinesel točke v vsaki družbi, ki je bila del tega, kar je Eisenhover nekoč imeno-val »vojaškoindustrijski kompleks«. Rumsfeld je bil član odbora tovarne letal Gulfstream in letno so mu plačali 190 000 dolarjev kot članu odbora družbe ASEA Brown Boveri (ABB), švicarskega giganta za inženiring, ki je pritegnil neželeno pozornost, ko so razkrili, da je prodajal jedrsko tehnologijo Severni Koreji, tudi zmogljivosti za pridobivanje plutonija. Prodaja jedrskega reaktor-ja je potekala leta 2000 in Rumsfeld je bil takrat edini Severnoa-meričan v odboru družbe ASEA Brown Boveri. Trdi, da se ne spominja, da bi prodaja reaktorja kdaj prišla na odbor, čeprav družba vztraja, da so »člani odbora bili o projektu obveščeni«.16

Leta 1997, ko je bil Rumsfeld imenovan za predsednika odbora biotehnične družbe Gilead Sciences, se je trdno uveljavil kot začetnik uničevalnega kapitalizma. Družba je registrirala patent za tamiflu, zdravilo za mnogo vrst gripe in prednostno zdravilo za ptičjo gripo.* Če bi kdaj prišlo do izbruha tega nad-

* Tamiflu je postal izredno kontroverzen. V vedno večjem številu primerov, o katerih poročajo, so mladi ljudje, ki so zdravilo vzeli, postali zmedeni, paranoidni, obupani in samomorilni. Med novembrom 2005 in novembrom 2006 je bilo s tamiflujem poveza-nih petindvajset mrtvih z vsega sveta, v Združenih državah Amerike pa ga zdaj izdajajo z opozorilom, da obstaja »povečano tveganje za samopoškodbe in zmedenost«, in »pripo-ročajo, naj bodo bolniki pod stalnim nadzorom za znake neobičajnega vedenja«.


391

vse nalezljivega virusa (ali do nevarnosti zanj), bi bile vlade prisi-ljene kupiti milijardne vrednosti zdravila pri Gilead Sciences.*

Patentiranje zdravil in cepiv za primere nesreč v javnem zdravstvu ostaja sporen predmet. V Združenih državah Amerike več desetletij ni bilo nobene epidemije, toda ko je bil v petdese-tih letih na vrhuncu izbruh poliomielitisa, so vroče razpravljali o etiki ustvarjanja dobička na račun bolezni. Ker je bilo skoraj šestdeset tisoč znanih primerov poliomielitisa, starši pa so se bali, da bi se njihovi otroci nalezli te hude, pogosto smrtne bole-zni, ki bi jih pohabila, je bilo iskanje zdravila mrzlično. Ko je Jonas Salk, znanstvenik na Univerzi Pittsburgh, leta 1952 odkril in razvil prvo cepivo za poliomielitis, tega zdravila, ki je reševalo življenja, ni patentiral. »Ni nobenega patenta,« je povedal poro-čevalcu Edwardu R. Murrowu. »Mar morete patentirati son-ce?«17

Zanesljivo lahko rečemo, da bi Donald Rumsfeld že davno vložil vlogo na patentnem uradu, ko bi bilo mogoče patentirati sonce. Njegova nekdanja družba Gilead Sciences, ki ima tudi patent za štiri zdravila za aids, izredno veliko energije vlaga v poskuse, da bi preprečila distribucijo cenejših generičnih zdravil za življenjsko pomembna zdravila v svetu v razvoju. Zaradi tega je v Združenih državah Amerike tarča napadov aktivistov za jav-no zdravstvo, ki poudarjajo, da so nekatera ključna zdravila te družbe razvili s štipendijami, ki so jih plačali davkoplačevalci.18 Gilead pa vidi epidemije kot rastoči trg in ima agresivno trženj-sko kampanjo, s katero spodbuja podjetja in posameznike, naj si za vsak primer nabavijo tamiflu. Preden se je Rumsfeld spet vrnil v vlado, je bil tako prepričan, da je v novi vroči industriji, da je pomagal ustanoviti več zasebnih investicijskih skladov, ki se spe-cializirajo za biotehnologijo in farmacijo.19 Te družbe računajo na apokaliptično prihodnost razsajanja bolezni, v kateri bodo

* Veljalo bi omeniti, da je »Gilead« ime svetopisemske pokrajine v Palestini (vzhod-no od reke Jordan, danes v Jordaniji) – op. prev.


392

vlade prisiljene za visoke cene kupovati vse življenjsko pomemb-ne izdelke, ki jih ima zasebni sektor patentirane.

Dick Cheney, Rumsfeldov varovanec v Fordovi administra-ciji, si je prav tako ustvaril bogastvo z dobičkonosno vizijo mrač-ne prihodnosti, čeprav je tam, kjer je Rumsfeld videl cvetoč trg v boleznih, Cheney računal na prihodnost vojne. Kot obrambni sekretar pod Bushem starejšim je oklestil število aktivnih čet in dramatično povečal odvisnost od zasebnih pogodbenih izvajal-cev. Najel je družbo Brown & Root, inženirsko divizijo multina-cionalke Halliburton s sedežem v Houstonu, da določi naloge, ki jih zdaj izvajajo čete ZDA, a bi jih mogel prevzeti zasebni sek-tor za dobiček. Ni presenetljivo, da je Halliburton določil vse vrste opravil, ki bi jih zasebni sektor mogel opravljati, ugotovitve pa so privedle do drznega novega naročila Pentagona, imenova-nega LOGCAP [Logistic Civil Augmentation Program]. Pentagon je zloglasen po mnogomilijardnih naročilih pri proizvajalcih orožja, toda to je bilo nekaj novega: ne opremiti vojske z opre-mo, ampak delovati kot menedžer za njene operacije.20

Izbrano skupino družb so povabili, da zagotovijo neomeje-no »logistično podporo« za vojaške operacije ZDA, kar je izje-mno nedoločen opis dela. Še več, na naročilo ni bil vezan niti dolar: zmagovalni družbi so preprosto zagotovili, da ji bo Penta-gon za vse, kar bo za vojsko storila, kril stroške plus zajamčeni dobiček – kar je znano kot pogodba »stroški in plus«. To so bili zadnji dnevi administracije Busha starejšega, in družba, ki je naročilo leta 1992 dobila, ni bila nobena druga kakor Hallibur-ton. V časniku Los Angeles Times je T. Christian Miller opomnil: »Halliburton je prekosil šestintrideset drugih ponudnikov, da je dobil petletno naročilo – kar morda ni presenetljivo glede na to, da je to družba, ki je načrte pripravila«.

Leta 1995, ko je bil v Beli hiši Clinton, je družba Hallibur-ton nastavila Cheneyja za svojega novega predsednika. Medtem ko je njena divizija Brown & Root imela dolgo zgodovino kot


393

pogodbena izvajalka za vojsko ZDA, se je vloga družbe pod Cheneyjevim vodstvom tako dramatično povečala, da je preo-blikovala naravo moderne vojne. Po zaslugi ohlapno formulira-ne pogodbe, ki sta jo družba Halliburton in Cheney podpisala, medtem ko je bil on v Pentagonu, je družba mogla razširiti in raztegniti pomen zveze »logistična podpora«, dokler ni bila druž-ba odgovorna za vzpostavitev celotne infrastrukture čezmorskih vojaških operacij Združenih držav Amerike. Vse, kar so od voj-ske pričakovali, je bilo, da zagotovi vojake in orožje – in na neki način je bila kar zadovoljna dobaviteljica, medtem ko je družba Halliburton vodila predstavo.

Rezultat, ki je bil prvič na ogled na Balkanu, je bil nekakšno McVojaško doživetje, pri katerem je bila namestitev vojske v tujini podobna težko oboroženim in nevarnim paketnim poči-tnicam. »Prvi človek, ki naše vojake pozdravi, ko prispejo na Balkan, in zadnji, ki jim pomaha v slovo, je eden naših usluž-bencev,« je razložil Halliburtonov predstavnik za javnost, pri tem pa so bili uslužbenci družbe podobnejši direktorjem križar-jenja kakor pa vojaškim logističnim koordinatorjem.21 V tem je bila Halliburtonova razlika; Cheney ni videl razloga, zakaj voj-ska ne bi bila uspešen del ameriškega, nadvse dobičkonosnega storitvenega gospodarstva – torej invazija z nasmehom.

Na Balkanu, kjer je Clinton uporabil devetnajst tisoč voja-kov, so ameriška oporišča vzniknila kot majhna Halliburtonova mesta: urejena, zaprta predmestja, ki jih je v celoti zgradila in vodila družba. In Halliburton je čete oskrboval z vsem udobjem dóma, tudi lokali s hitro prehrano, supermarketi, kinodvorana-mi in visokotehnološkimi telovadnicami.22 Nekateri višji častni-ki so ugibali, kako bo nakupovalna ponudba vplivala na discipli-no čet – a so tudi sami uživali ugodnosti. »Pri Halliburtonu je bilo vse pozlačeno,« mi je nekdo povedal. »Zato se nismo prito-ževali.« Za družbo je zadovoljstvo strank pomenilo dober posel – zagotavljalo je še več naročil, in ker so dobiček izračunali kot


394

odstotek cene, je ob čim višji ceni bil dobiček tem višji. »Ne skr-bi, to je plus cena,« je bilo reklo, ki je postalo slavno v zelenem pasu v Bagdadu, vendar se je »de luxe« vojno porabljanje začelo že v Clintonovi dobi. Cheney je v samo petih letih skoraj pod-vojil količino denarja, ki ga je družba Halliburton dobila od finančnega ministrstva ZDA, z 1,2 milijarde na 2,3 milijarde dolarjev, medtem ko se je vsota, ki jo je družba prejela v obliki zveznih posojil in posojilnih jamstev, povečala za petnajstkrat.23 In Cheneyja so za prizadevnost dobro nagradili. Preden je pre-vzel položaj podpredsednika, je »ocenjeval svojo neto vrednost na nekje med 18 milijoni in 81,9 milijona dolarjev, od tega je imel med 6 milijoni in 30 milijoni dolarjev vrednosti delnic pri družbi Halliburton Co. […]. Skupno je Cheney dobil okoli 1 260 000 Halliburtonovih opcij, od tega 100 000 že izkorišče-nih, 760 000 unovčljivih in 166 667 takih, ki postanejo veljav-ne ta december [2000].«24

Pobuda, da bi storitveno gospodarstvo razširili v središče vlade, je bila za Cheneyja družinska zadeva. V poznih devetdese-tih, ko je vojaška oporišča spreminjal v Halliburtonova predme-stja, je njegova žena Lynne poleg plače prejemala delniške opcije kot članica odbora družbe Lockheed Martin, največje družbe za vojaška naročila na svetu. Njen čas v odboru, med letoma 1995 in 2001, sovpada s ključnim obdobjem tranzicije za družbe, kakršna je Lockheed.25 Hladne vojne je bilo konec, poraba za obrambo se je zmanjševala, in ker je skoraj celotni proračun tovrstnih družb izhajal iz vladnih naročil za orožje, so potrebo-vale nov poslovni model. V družbi Lockheed in drugih izdelo-valcih orožja se je pojavila strategija, da se agresivno lotijo nove-ga dela: vodenja vlade za plačilo.

V sredini devetdesetih let je družba Lockheed začela prevze-mati tehnološke oddelke vlade ZDA, tako da je vodila računal-niške sisteme in velik del njenega upravljanja podatkov. Večino-ma pred očmi javnosti je družba šla tako daleč v to smer, da je


395

leta 2004 časnik The New York Times poročal: »Lockheed Mar-tin ne vodi Združenih držav Amerike. Vendar pa pomaga voditi osupljivo velik del njih [...]. Razvršča vašo pošto in sešteva vaše davke. Razrezuje čeke za socialno zavarovanje in opravlja popis prebivalstva. Vodi vesoljske polete in spremlja zračni promet. Da vse to poteka, sestavlja več računalniških programov kakor Microsoft.«*26

Res močno moštvo moža in žene. Medtem ko je Dick usmerjal družbo Halliburton, da je prevzela infrastrukturo voj-skovanja v tujini, je Lynne pomagala družbi Lockheed, da je pre-vzela vsakodnevno vodenje vlade doma. Včasih sta se mož in žena znašla v neposredni konkurenci. Leta 1996, ko je država Teksas najavila, da lahko družbe vložijo ponudbe za vodenje nje-nega socialnega programa – za naročilo, vredno 2 milijardi dolar-jev v petih letih – sta se na razpis prijavila družba Lockheed in IT-jev gigant Electronic Data Systems, ki se je lahko pohvalil, da je Dick Cheney član njegovega odbora. Na koncu je Clintonova administracija posredovala in licitacijo ustavila. Čeprav je na splošno navdušeno podpirala izkoriščanje zunanjih virov, je skle-nila, da je odločanje, kdo je upravičen do socialne podpore, ena bistvenih vlog vlade in ni primerna za privatizacijo. Družbi Lockheed in Electronic Data Systems sta obe glasno protestirali, prav tako pa tudi guverner Teksasa George W. Bush, ker je bil prepričan, da je privatizacija socialnega sistema imenitna ideja.27

George W. Bush se kot guverner ni ravno posebno izkazal, toda na nekem področju je blestel: pri razdeljevanju posameznih delov državne uprave, za vodenje katere je bil izvoljen, zasebnim

* V tem obdobju so vsi veliki proizvajalci orožja prišli do vodenja države. Družba Computer Sciences, ki zagotavlja informacijsko tehnologijo vojski, tudi biometrično identifikacijo, je od okrožja San Diego pridobila naročilo v vrednosti 644 milijonov dolarjev za vodenje vse njegove informacijske tehnologije – kar je eno največjih tovr-stnih naročil, kar so jih kdaj podelili. Okrožje s storitvami družbe ni bilo zadovoljno, zato pogodbe ni obnovilo, ampak je naročilo zaupalo drugemu orožarskemu gigantu Northrop Grumman, ki izdeluje nevidne bombnike B-2.


396

interesom – posebno funkcij, povezanih z varnostjo, kar je bil uvod v privatizirano vojno proti terorju, ki jo je kmalu sprožil. Pod njegovim nadzorom je število zasebnih zaporov v Teksasu narastlo s šestindvajset na dvainštirideset, kar je izzvalo revijo The American Prospect, da je Bushev Teksas imenovala »svetovna pre-stolnica industrije zasebnih zaporov«. Leta 1997 je Zvezni krimi-nalistični urad FBI sprožil raziskavo v zaporu Brazoria County, štirideset milj [64,36 km] oddaljeno od Houstona, potem ko je lokalna televizija predvajala videoposnetek, kako stražarji brcajo povsem mirne zapornike v mednožje, jih streljajo s puškami za omamljanje in napadajo s psi. Vsaj eden od nasilnih stražarjev je nosil uniformo zasebne družbe Capital Correctional Resources, ki je imela pogodbo za dobavljanje stražarjev zaporu.28

Incident v Brazoriji nikakor ni ohladil Bushevega navduše-nja za privatizacijo. Nekaj tednov kasneje je doživel nekaj, kar je moralo biti skoraj razodetje, ko je srečal Joséja Piñero, čilskega ministra, ki je v času Pinochetove diktature privatiziral socialno zavarovanje. Piñera je srečanje opisal takole: »Po njegovi pozor-nosti, njegovi telesni govorici [in] natančnih vprašanjih sem takoj vedel, da g. Bush povsem razume bistvo moje ideje: da je reformo socialnega zavarovanja mogoče izkoristiti za to, da zago-toviš dostojno upokojitev in ustvariš svet delavcev kapitalistov, družbo lastništva […]. Bil je tako navdušen, da mi je na koncu zašepetal na uho: ‘Pojdite in vse to povejte mojemu mlajšemu bratu na Floridi. Tudi njemu bo všeč.’«29

Zavzetost prihodnjega predsednika za razprodajo države, skupaj s Cheneyjevim vodenjem izkoriščanja zunanjih virov v vojski in Rumsfeldovim patentiranjem zdravil, ki bi mogla pre-prečiti epidemije, je predstavljala predogled take vrste države, ki so jo ti trije možje nato skupaj izdelali – to je bila vizija popolne votle države. Čeprav ta radikalni program ni bil najpomemb-nejša točka Busheve predsedniške kampanje leta 2000, so obsta-jali namigi o tem, kaj se pripravlja: »Imamo stotine tisočev pol-


397

no zaposlenih zveznih uslužbencev, ki opravljajo naloge, ki bi jih lahko zagotavljale družbe v zasebnem sektorju,« je Bush dejal v nekem govoru med kampanjo. »Za konkurenčne ponud-be bom odprl toliko teh nalog, kolikor bom mogel. Če jih lah-ko zasebni sektor bolje opravlja, potem naj zasebni sektor dobi naročilo.«30

11. september in povratek državnih storitev

Ko je Bush s svojim kabinetom januarja 2001 zasedel polo-žaj, je potreba po novih virih rasti za ameriške korporacije postala še večja. Potem ko se je tehnološki balon uradno razpo-čil in je v prvih dveh mesecih in pol nove vlade kazalnik Dow Jones padel za 824 točk, so se znašli iz oči v oči z resnim gospo-darskim nazadovanjem. Keynes je nekoč zagovarjal stališče, da morajo vlade s porabo utreti pot iz recesije in zagotoviti gospo-darsko spodbudo z javnimi deli. Busheva rešitev je bila, da se vlada razgradi – da odseka velike kose javnega premoženja in z njimi nakrmi korporativno Ameriko, na eni strani v obliki niž-jih davkov in na drugi z dobičkonosnimi pogodbami. Bushev vodja proračuna, strokovni ideolog Mitch Daniels, je izjavil: »Splošna ideja – da ni naloga vlade, da opravlja storitve, ampak da zagotovi, da jih nekdo opravlja – se mi zdi samoumevna.«31 Ta ocena je zajela tudi pomoč pri nesrečah. Joseph Allbaugh, operativec republikanske stranke, ki ga je Bush postavil na čelo zvezne agencije Federal Emergency Management Agency (FEMA) – odgovorne za pomoč pri nesrečah, tudi terorističnih napadih – je svoje novo mesto opisal kot »prevelik program pooblastil«.32

Nato je prišel 11. september, in imeti vlado, katere osrednje poslanstvo je samožrtvovanje, nenadoma ni bila več tako dobra ideja. Ob prestrašenem prebivalstvu, ki je od močne, trdne vlade


398

pričakovalo zaščito, bi napadi prav lahko naredili konec Bushe-vemu projektu izvotljevanja vlade, ko se je šele začenjal.

Nekaj časa se je celo zdelo tako. »11. september je spremenil vse,« je dejal Ed Feulner, stari prijatelj Miltona Friedmana in predsednik ustanove Heritage Foundation, deset dni po napa-dih in tako postal eden prvih, ki so to usodno misel izrekli. Mnogi so seveda predpostavljali, da bo del spremembe ponovna ocena radikalnega protidržavnega programa, ki so ga Feulner in njegovi ideološki zavezniki zagovarjali že trideset let, in to doma in po svetu. Konec koncev je narava varnostnih spodrsljajev 11. septembra razgalila posledice več kakor dvajsetletnega droblje-nja javnega sektorja in prepuščanja vladnih funkcij zunanjim virom v obliki korporacij, ki jih žene dobiček. Podobno kakor je poplava v New Orleansu razgalila propadlo stanje javne infra-strukture, so napadi razkrili državo, ki je dopustila, da je postala nevarno šibka: radijske komunikacije za newyorško policijo in gasilce so se sesule sredi reševalnih operacij, kontrolorji letov niso pravočasno opazili spremenjene smeri letal, in napadalci so prišli skozi varnostne točke na letališčih, kjer so delali pogodbe-ni delavci, med katerimi so nekateri zaslužili manj kakor delavci v restavracijah.33

Prva velika zmaga friedmanistične kontrarevolucije v Zdru-ženih državah Amerike je bil napad Ronalda Reagana na sindi-kat kontrolorjev letov in njegova deregulacija letalskih družb. Dvajset let kasneje je bil celotni sistem zračnega prometa priva-tiziran, deregulariziran in zmanjšan po številu zaposlenih, pri čemer so veliko večino letališkega varnostnega dela opravljali slabo plačani, slabo izšolani nesindikalni pogodbeni delavci. Po napadih 11. septembra je generalni inšpektor ministrstva za pro-met potrdil, da so letalske družbe, ki so bile odgovorne za var-nost na svojih poletih, bistveno skoparile, zato da so ohranjale nizke stroške. »Protipritiski so se pokazali kot bistvena pomanj-kljivost pri varnosti,« je povedal komisiji za 11. september, ki jo


399

je Bush sklical. Dolgoletni varnostni uslužbenec zveznih letal-skih oblasti je pred komisijo pričal, da je pristop letalskih družb do varnosti tak, da »omalovažujejo, zanikujejo in zavlačujejo«.34

Desetega septembra, ko so bili poleti še poceni in številni, se vse to ni zdelo pomembno. Toda že 12. septembra je bilo zaupa-ti varnost letališč šesturnim pogodbenim delavcem videti lahko-miselno. Nato so oktobra zakonodajalci in novinarji po pošti prejeli ovojnice z belim prahom, in širila se je panika ob možno-sti velikega izbruha antraksa. Spet enkrat je bila privatizacija iz devetdesetih let v tej luči videti povsem drugače. Zakaj ima zasebni laboratorij izključno pravico, da izdeluje cepivo proti antraksu? Ali si je zvezna vlada odpisala odgovornost, da javnost varuje pred veliko zdravstveno nesrečo? Ni ravno pomagalo, da se je pristojni zasebni laboratorij Bioport ob več inšpekcijah izkazal kot neustrezen in da mu Zvezna uprava za hrano in zdra-vila FDA ni dala pooblastila, da bi v tistem času distribuiral cepiva.35 Še več, če drži, da je antraks, koze in druge smrtonosne bolezni mogoče razširiti s pomočjo pošte, hrane ali vodovoda, kakor so navajala medijska poročila, ali je potem res tako dobra ideja, da Bush nadaljuje svoje načrte za privatizacijo poštnih sto-ritev? Kaj pa vsi tisti odpuščeni inšpektorji za prehrano in vodo – ali jih lahko kdo pripelje nazaj?

Udrihanje po soglasnem zagovoru korporativnega gospo-darstva se je še poglobilo ob novih škandalih, kakršen je bil Enron. Tri mesece po napadih 11. septembra je družba Enron razglasila stečaj, kar je privedlo do tega, da so tisoči uslužbencev izgubili svoje prihranke za pokojnino, medtem ko so vodilni uslužbenci, ki so izrabili notranje informacije, »pokasirali«. Kri-za je prispevala k splošnemu upadu zaupanja v to, da zasebna industrija opravlja bistvene storitve, posebno ko so razkrili, da je Enronovo manipuliranje s cenami energije privedlo do množič-nih redukcij v Kaliforniji nekaj mesecev prej. Milton Friedman, star devetdeset let, je bil tako zaskrbljen, da se plimovanje obra-


400

ča nazaj h keynesianizmu, da je potožil, kako »poslovneže v jav-nosti predstavljajo kot drugorazredne državljane«.36

Medtem ko so generalni direktorji kot padli kipi leteli s podstavkov, so delavci javnega sektorja, združeni v sindikate – hudobneži Friedmanove kontrarevolucije – naglo pridobivali ugled v javnosti. Dva meseca po napadih je bilo zaupanje v vla-do višje, kakor pa je bilo vse od leta 1968 – in to »zaradi tega, kako ste opravili svoje delo,«37 kakor je dejal Bush množici zve-znih uslužbencev. Nesporni junaki 11. septembra so bili delavci, ki so prvi prihiteli na pomoč – newyorški gasilci, policija in reše-valci, od katerih so 403 izgubili življenje, ko so poskušali rešiti ljudi iz stolpnic in pomagali žrtvam. Nenadoma je bila Amerika navdušena nad moškimi in ženskami v uniformah vseh vrst, in njeni politiki – ki so si nedostojno naglo nadeli bejzbolske čepi-ce newyorške policije in gasilcev – so si prizadevali držati korak z novim razpoloženjem.

Ko je Bush 14. septembra stal z gasilci in reševalci na pogo-rišču Ground Zero – njegovi svetovalci so to imenovali »mega-fonski trenutek« – je objemal nekatere izmed tistih sindikalnih državnih uslužbencev, ki jih je moderno konservativno gibanje tako zavzeto hotelo uničiti. Seveda je to moral storiti (celo Dick Cheney si je v tistih dneh nadel čelado), vendar mu tega ni bilo treba početi tako prepričljivo. Iz neke kombinacije iskrenega občutja in želje javnosti po voditelju, vrednem tega trenutka, so to bili najbolj ganljivi govori v Bushevi politični karieri.

Še tedne po napadih je bil predsednik na veliki turneji po javnem sektorju – javnih šolah, gasilskih domovih in spomeni-kih, centrih za nadzor in preprečevanje bolezni – ter objemal državne uslužbence in se jim zahvaljeval za njihov prispevek in preprosto domoljubje. »Dobili smo nove junake,« je dejal v govoru, v katerem je hvalil ne le osebje za pomoč pri nesrečah, ampak tudi učitelje, poštne uslužbence in zdravstvene delavce.38 Ob teh dogodkih je obravnaval delo, opravljeno v javnem inte-


401

resu, z mero spoštovanja in dostojanstva, kakršne v Združenih državah Amerike štirideset let niso doživeli. Zmanjševanje stro-škov nenadoma ni bilo več na programu, in predsednik je v vsa-kem svojem govoru najavil kakšen širokopotezen nov javni pro-gram.

»Hkratni potrebi upadajočega gospodarstva in nujne nove vojne proti terorizmu sta preobrazili politično jedro programa predsednika Busha,« sta prepričano dejala John Harris in Dana Milbank v časniku The Washington Post enajst dni po napadih. »Mož, ki je prišel na oblast, s tem da se je predstavljal za ideolo-škega potomca Ronalda Reagana, je devet mesecev kasneje podobnejši dediču Franklina D. Roosevelta.« Ugotovila sta še, da »Bush dela na velikem paketu gospodarskih spodbud, da bi odvrnil recesijo. Dejal je, da šibko gospodarstvo potrebuje črpal-ko, ki jo vlada napolni z veliko injekcijo denarja – kar je osnovni recept keynesianske ekonomije, ki je bil jedro New Deala pred-sednika Franklina D. Roosevelta.«39

Korporativni New Deal

Toda če si odmislimo javne izjave in fotografije, ni Bush s svojim notranjim krogom imel nikakršnega namena, da se spre-obrnejo v keynesianizem. Varnostni spodrsljaji še zdaleč niso omajali njihove odločenosti, da oslabijo javno sfero, ampak so še potrdili njihova najgloblja ideološka (in koristoljubna) prepriča-nja – da imajo samo zasebna podjetja znanje in inovacije, da bodo kos novim varnostnim izzivom. Čeprav je res, da je bila Bela hiša na tem, da porabi veliko davkoplačevalskega denarja za spodbujanje gospodarstva, tega vsekakor niso nameravali nare-diti po vzoru predsednika Franklina D. Roosevelta. Namesto tega bo Bushev New Deal izključno s korporativno Ameriko premočrten prenos stotin milijard javnih dolarjev na leto v zasebne roke. Imel bo obliko pogodb, od katerih bodo mnoge


402

sklenjene na skrivaj, brez konkurence in skoraj brez nadzora z velikim omrežjem industrije: s tehnologijo, mediji, komunikaci-jami, zapori, gradbeništvom, šolstvom, zdravstvom.*

To, kar se je, gledano za nazaj, v obdobju množične zmede-nosti po napadih zgodilo, je bila domovinska oblika ekonomske šokterapije. Bushevo moštvo, friedmanistično do obisti, se je hitro zganilo, da izkoristi šok, ki je zajel državo, in uresniči svojo radikalno vizijo votle države, v kateri je vse posel za dobiček, od vojskovanja do pomoči pri nesrečah.

To je bila drzna evolucija šokterapije. Namesto pristopa iz devetdesetih let z odprodajo obstoječih javnih družb je Bushevo moštvo vzpostavilo popolnoma nov okvir za svoje delovanje – vojno proti terorju – ki je bil od vsega začetka zgrajen, da bo zaseben. Podvig je terjal dve stopnji. Prvič, Bela hiša je izrabila vsesplošni občutek nevarnosti po 11. septembru, da je dramatič-no povečala policijska, nadzorna, pridržalna in vojaška poobla-stila izvršilne veje oblasti – kar je prevzem moči, ki ga je vojaški zgodovinar Andrew Bacevich imenoval »postopni državni udar«.40 Nato so te na novo okrepljene in bogato financirane funkcije varnosti, invazije, okupacije in obnove takoj poverili zunanjim virom, predali zasebnemu sektorju, da jih opravlja z dobičkom.

Čeprav je bil zastavljeni cilj boj proti terorizmu, je dejansko nastal kompleks uničevalnega kapitalizma – polno razvito novo gospodarstvo domovinske varnosti, privatizirane vojne in obno-ve po nesrečah, ki je imelo nalogo nič manj kakor vzpostaviti in voditi privatizirano varnostno državo, in to doma in v tujini. Gospodarska spodbuda za to široko spremembo se je izkazala kot dovolj močna, da je okrepila popuščanje gospodarstva, ki sta

* Ena glavnih prepoznavnih značilnosti Bushevih let je, da pri podeljevanju na-ročil ni bilo konkurence. Neki analitik časnika The New York Times je februarja 2007 ugotovil, da je »manj kakor polovica vseh ‘pogodbenih dejanj’ – novih pogodb in plačil po obstoječih pogodbah – zdaj na voljo za polno in odkrito konkurenco. V letu 2005 je bilo konkurenčnih le 48 odstotkov v primerjavi z 79 odstotki v letu 2001.«


403

ga povzročila globalizacija in razcvet »pikakomov«. Prav tako kakor je internet sprožil balon pikakomov, je 11. september sprožil balon uničevalnega kapitalizma. »Ko so industrijo IT po balonu zaprli, uganite, kdo je imel ves denar? Vlada,« je dejal Roger Novak iz Novak Biddle Venture Partners, kapitalističnega podjetja, ki investira v domovinskovarnostne družbe. Pravi, da zdaj »vsak sklad vidi, kako veliko je korito, in vpraša, kako dobim kos tega«.41

To je bil vrhunec kontrarevolucije, ki jo je sprožil Friedman. Desetletja se je trg prehranjeval z udi države; zdaj bo pogoltnil središče.

Bizarno je, da je bila najuspešnejše ideološko orodje v tem procesu trditev, kako ekonomska ideologija ni več glavno gonilo zunanje ali notranje politike Združenih držav Amerike. Mantra »11. september je vse spremenil« je lepo prekrila dejstvo, da se je za ideologe svobodnega trga in korporacije, interesom katerih strežejo, spremenilo le to, kako zlahka so svoj širokopotezni pro-gram izvajali. Namesto da bi Busheva Bela hiša morala novo politiko dati v strankarsko javno razpravo v kongresu ali se podati v zagrizen spopad s sindikati javnega sektorja, je mogla izkoristiti domoljubno zavezništvo za predsednikom in prosto pot, ki so mu jo dali mediji, da neha govoriti in začne delati. Februarja 2007 je časnik The New York Times ugotavljal: »Brez javne razprave ali formalne politične odločitve so pogodbeni izvajalci postali dejanska četrta veja oblasti.«42

Namesto da bi se Bushevo moštvo na varnostni izziv, ki ga je predstavljal 11. september, odzvalo s celovitim načrtom za zama-šitev lukenj v javni infrastrukturi, si je zamislilo novo vlogo za vlado: njena naloga ni zagotavljati varnost, ampak jo nabaviti po tržni ceni. In tako je novembra 2001, le dva meseca po napadih, obrambno ministrstvo sestavilo to, kar so označili za »majhno skupino podjetnih kapitalističnih svetovalcev« z izkušnjami v


404

sektorju pikakomov. Njihova naloga je bila najti »nove tehnolo-ške rešitve, ki neposredno prispevajo k boju Združenih držav Amerike v globalni vojni proti terorizmu«. Do začetka leta 2007 je ta neformalna izmenjava postala uradno krilo Pentagona: DeVenCI (Defense Venture Catalyst Initiative), »polno delujoča služba«, ki stalno prenaša varnostne informacije politično pove-zanim podjetnim kapitalistom, da nato v zasebnem sektorju poi-ščejo povzpetnike, ki lahko nudijo nadzor in povezane produkte. »Mi smo iskalni stroj,« razloži Bob Pohanka, direktor službe DeVenCI.43 Po Bushevi viziji je vloga vlade zgolj zbirati denar, potreben za začetek novega vojnega trga, nato kupiti najboljše produkte, ki v tem ustvarjalnem kotlu nastanejo, kar spodbuja industrijo k še večji motiviranosti. Z drugimi besedami, politiki ustvarijo potrebo, in zasebni sektor ponudi vse vrste rešitev – nastane cvetoče gospodarstvo domovinske varnosti in vojskova-nja enaindvajsetega stoletja, v celoti financirano z davkoplačeval-skimi dolarji.

Ministrstvo za domovinsko varnost kot povsem nova veja države, ki jo je ustvaril Bushev režim, je najočitnejši izraz tega načina vladanja, ki v celoti izkorišča zunanje vire. Jane Alexan-der, namestnica direktorja raziskovalnega krila tega ministrstva, je razložila: »Mi ničesar ne delamo. Če nekaj ne izhaja iz indu-strije, tega ne bomo mogli dobiti.«44

Nato je tu Protiobveščevalno terensko delovanje (Counte-rintelligence Field Activity, CIFA), nova obveščevalna agencija, nastala pod Rumsfeldom, ki je neodvisna od obveščevalne služ-be CIA. Ta vzporedna vohunska agencija za 70 odstotkov svoje-ga proračuna uporabi zunanje vire med zasebnimi pogodbenimi izvajalci; tako kakor ministrstvo za domovinsko varnost so jo vzpostavili kot votlo lupino. Ken Minihan, nekdanji direktor Nacionalne varnostne agencije NSA, je razložil: »Domovinska varnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili vladi.« Minihan je tako kakor na stotine drugih uslužbencev Busheve admini-


405

stracije že zapustil svoje mesto v vladi in dela v cvetoči industriji domovinske varnosti, ki jo je kot vrhunski vohun pomagal vzpo-staviti.45

Vsak vidik načina, kako je Busheva administracija definirala parametre vojne proti terorju, je stregel temu, da je maksimiral donosnost in trajnost vojne kot trga – od definicije sovražnika do pravil boja v vedno širšem obsegu spopada. Dokument, ki je uvedel ministrstvo za domovinsko varnost, pravi: »Današnji teroristi lahko udarijo kjer koli, kadar koli in s tako rekoč vsa-kim orožjem« – kar priročno pomeni, da morajo varnostne sto-ritve, ki so potrebne, varovati pred vsako predstavljivo nevarno-stjo na vseh verjetnih krajih v vsakem možnem času. In ni treba dokazati, da je grožnja resnična, zato da terja celovit odziv – ne s slavno Cheneyjevo »1-odstotno doktrino«, ki je upravičila inva-zijo v Iraku z utemeljitvijo: če obstaja 1 odstotek verjetnosti, da je nekaj grožnja, to zahteva, da se Združene države Amerike odzovejo, kakor da je grožnja 100-odstotna. Ta logika je bila pravi blagoslov posebno za izdelovalce različnih visokotehnolo-ških naprav. Na primer, ker si je mogoče zamisliti napad s koza-mi, je ministrstvo za domovinsko varnost izročilo pol milijarde dolarjev zasebnim družbam, da razvijejo in namestijo opremo za odkrivanje prenašalcev te bolezni, zato da bi se pred nedokazano grožnjo zavarovali.46

Osnovna narava spopada pa je ostala enaka, kljub vsem spremembam imena – vojna proti terorju, vojna proti radikal-nemu islamu, vojna proti islamofašistom, tretja svetovna vojna, dolgotrajna vojna, generacijska vojna. Niti trajanje vojne, niti kraj, niti cilj niso omejeni. Z vojaškega gledišča je vojna proti terorju zaradi tako razprostrtih in brezobličnih značilnosti pod-vig, v katerem ni mogoče zmagati. Toda z ekonomskega gledišča je nepremagljiva; ni samo obetaven začetek, po katerem je mogoče zmagati, ampak nova in trajna stalnica v globalni gospo-darski strukturi.


406

To je bil poslovni prospekt, ki ga je Busheva administracija po 11. septembru predstavila korporativni Ameriki. Tok prihod-kov je bil očitno neskončna zaloga davkoplačevalskih dolarjev, ki bi jih usmerjali iz Pentagona (270 milijard dolarjev na leto zasebnim pogodbenim izvajalcem, kar je 137 milijard več, odkar je Bush zavzel položaj), obveščevalnih služb Združenih držav Amerike (42 milijard dolarjev na leto pogodbenim izvajalcem za zunanje vire, kar je več kakor dvojna vsota v primerjavi z letom 1995) in iz novinca, ministrstva za domovinsko varnost. Med 11. septembrom 2001 in letom 2006 je to ministrstvo izročilo 130 milijard dolarjev zasebnim pogodbenim izvajalcem – denar, ki ga prej v gospodarstvu ni bilo in znaša več kakor BDP Čila ali Češke republike. Leta 2003 je Busheva administracija porabila 327 milijard dolarjev za pogodbe z zasebnimi družbami – skoraj 40 odstotkov vsakega diskrecijskega dolarja.47

V izjemno kratkem času so predmestja Washingtona v D.C. postala prepredena s sivimi stavbami, v katerih so nastanjeni varnostni »začetniki« in »inkubatorske« družbe z naglo vzposta-vljenim poslovanjem, kamor priteka denar hitreje, kakor pa je mogoče sestaviti pohištvo – kakor se je v poznih devetdesetih letih dogajalo v dolini Silicon Valley. Pri tem je Busheva admini-stracija odigrala vlogo podjetnega kapitalista, ki svobodno troši. Medtem ko je bil v devetdesetih letih cilj razviti enkratno raču-nalniško aplikacijo, »naslednjo najnovejšo stvar«, in jo prodati družbi Microsoft ali Oracle, je bil zdaj cilj iznajti novo tehnolo-gijo za lovljenje teroristov in jo prodati ministrstvu za domovin-sko varnost ali Pentagonu. Zato je uničevalna industrija poleg povzpetnikov in investicijskih skladov ustvarila tudi celo vojsko novih lobističnih podjetij, ki so obljubljala, da bodo nove druž-be povezala s pravimi ljudmi na Kapitolu – leta 2003 sta obsta-jali dve taki, v varnost usmerjeni lobistični podjetji, sredi leta 2006 jih je bilo že 543. »V zasebnem lastniškem kapitalu sem od začetka devetdesetih let,« je povedal Michael Steed, direktor


407

domovinskovarnostnega podjetja Paladin, »in še nikoli nisem videl tako trajnega dotoka poslov.«48

Trg za terorizem

Tako kakor balon pikakomov se tudi balon uničevalnega kapitalizma napihuje ad hoc in kaotično. Eden prvih razcvetov za domovinskovarnostno industrijo so bile varnostne kamere; v Britaniji so jih namestili 4,2 milijona, na vsakih štirinajst ljudi eno, in v Združenih državah Amerike 30 milijonov, ki posna-mejo okoli 4 milijarde ur gradiva na leto. To je ustvarilo pro-blem: Kdo bo gledal 4 milijarde ur gradiva? Tako je nastal nov trg za »analitično programsko opremo«, ki pregleduje trakove in odkrije ujemanje s podobami, ki so že v kartoteki (omrežno povezovanje varnostnih sistemov je bilo vir nekaj najdonosnej-ših pogodb, na primer za 9 milijard dolarjev iz letalstva za kon-zorcij družb, med katerimi je tudi Booz Allen Hamilton, eno najstarejših podjetij za strateško svetovanje, in nekaj največjih obrambnih pogodbenih izvajalcev).49

To je ustvarilo drug problem, saj programska oprema za prepoznavanje obrazov lahko pozitivno identificira samo, če se ljudje postavijo pred sredino kamere, kar pa med hitenjem na delo in z njega le redko storijo. Tako je nastal nov trg za digital-no povečevanje podob. Salient Stills, družba, ki prodaja pro-gramsko opremo za izločanje in povečevanje videopodob, je začela tako, da je svojo tehnologijo reklamirala medijskim druž-bam, vendar se je izkazalo, da bo več možnega prihodka od Zve-znega kriminalističnega urada FBI in drugih policijskih služb.50 In ob vsem vohljanju, ki poteka – beleženju telefonov, prislu-škovanju, finančnih podatkih, pošti, nadzornih kamerah, deska-nju po spletu – se vlada utaplja v podatkih, kar je odprlo še en nov velikanski trg za informacijsko vodenje in pridobivanje podatkov, pa tudi za programsko opremo, ki trdi, da more


408

»povezati pike« v tem oceanu besed in številk in odkriti sumljivo dejavnost.

V devetdesetih letih so tehnološke družbe neskončno raz-glašale čudeže sveta brez mej in moč tehnološke industrije, da vrže z oblasti avtoritarne režime in ruši zidove. Danes so se orod-ja informacijske tehnologije znotraj kompleksa uničevalnega kapitalizma spreobrnila, da služijo nasprotnemu cilju. Med pro-cesom so vedno avtoritarnejši režimi mobilne telefone in deska-nje po spletu spremenili v močno orodje silnega državnega nad-zora, s polnim sodelovanjem privatiziranih telefonskih družb in iskalnih aparatov, pa naj bo to Yahoo, ki sodeluje s kitajsko vla-do, da odkrije nahajališče oporečenikov, ali AT&T, ki pomaga Nacionalni varnostni agenciji NSA v Združenih državah Ameri-ke, da brez naloga prisluškuje svojim strankam (praksa, za kate-ro Busheva administracija trdi, da jo je opustila). Odpravo meja, veliki simbol in obljubo globalizacije, je nadomestil razmah industrije za mejni nadzor, od optičnega skeniranja in biome-trične identifikacije do načrtovane visokotehnološke ograje na meji med Mehiko in Združenimi državami Amerike, vredne nekje do 2,5 milijarde dolarjev za korporacijo Boeing in konzor-cij drugih družb.51

Ko so visokotehnološke družbe tako preskočile z enega balo-na na drugega, je nastala čudna združitev varnosti in nakupoval-ne kulture. Mnoge tehnologije, ki jih danes uporabljajo kot del vojne proti terorju – biometrično identifikacijo, videonadzor, spletno sledenje, izkopavanje podatkov, ki jih prodajajo družbe, kakor Verint Systems in Seisint, Accenture in ChoicePoint – je razvil zasebni sektor pred 11. septembrom 2001 kot način vzpo-stavljanja podrobnih profilov strank in s tem odprl nove možno-sti za mikromarketing. Obljubljajo tudi, da bodo zmanjšale šte-vilo prodajalcev v supermarketih in nakupovalnih središčih, saj bo biometrična identifikacija skupaj s plačilnimi karticami odpravila potrebo po blagajničarjih. Ko je široko razširjeno nela-


409

godje ob tehnologiji velikega brata zaustavilo mnogo teh pobud, je to povzročilo nezadovoljstvo tržnikov in prodajalcev. Enajsti september je ta zastoj na trgu razrahljal: nenadoma je bil strah pred terorjem večji kakor strah pred življenjem v nadzirani druž-bi. Tako je zdaj informacije, zbrane s plačilnih kartic ali kartic »zvestobe«, mogoče prodati ne le potovalni agenciji ali kot trženjske podatke, ampak tudi Zveznemu kriminalističnemu uradu FBI kot varnostne podatke pod pretvezo »sumljivih« inte-resov pri predplačniških telefonih ali pri potovanju po Bližnjem vzhodu.52

Zanosen članek v poslovni reviji Red Herring je razložil, da neki tak program »izsledi teroriste, ker ugotovi, če ime, črkova-no na sto različnih načinov, ustreza imenu v bazi podatkov domovinske varnosti. Vzemite na primer ime Mohamed. Pro-gramska oprema vsebuje stotine možnih črkovanj imena, in terabajte podatkov je sposobna pregledati v sekundi.«53 Res občudovanja vredno, če le ne zgrabijo napačnega Mohameda, kar je njihova slaba navada, vse od Afganistana do predmestij Toronta.

Tak potencial za napake obstaja povsod, kjer nesposobnost in pohlep, ki sta zaščitna znaka Busheve dobe od Iraka do New Orleansa, postaneta grozljiva. Samo ena napačna identifikacija, ki pride iz teh elektronskih lovov za informacijami, zadošča, da nekega nepolitičnega družinskega človeka, ki je približno podo-ben nekomu, čigar ime zveni kakor njegovo (ali tako se vsaj nekomu brez kakršnega koli znanja arabskega jezika ali musli-manske kulture zdi), zaznamujejo kot potencialnega terorista. In tudi proces uvrščanja imen in organizacij na sezname sumljivih oseb zdaj vodijo zasebne družbe, prav tako kakor tudi programe za preverjanje imen potnikov v bazah podatkov. Tako je bilo junija 2007 na seznamu domnevnih teroristov Nacionalnega protiterorističnega centra (National Counterterrorism Center) pol milijona imen. Neki drug program, imenovan Avtomatizira-


410

ni določevalni sistem (Automated Targeting System, ATS), ki je postal javen novembra 2006, je že določil »oceno tveganja« dese-tinam milijonom potnikov, ki potujejo skozi Združene države Amerike. Ocena, ki je potnikom nikoli ne razkrijejo, temelji na sumljivih vzorcih, pridobljenih s komercialnim zbiranjem podatkov – na primer na informacijah, ki jih letalske družbe pridobijo o »preteklih nakupih enosmernih vozovnic potnika, želenih sedežih, pogostosti letenja, številu torb, o tem, kako pla-čuje za vozovnice in celo katere obroke naroča«.54 Dogodki domnevno sumljivega vedenja se seštevajo, da dobijo oceno tve-ganja vsakega potnika.

Vsakomur je mogoče preprečiti, da bi letel, vsakomur zavr-niti vizo za Združene države Amerike ali ga celo aretirati in označiti za »sovražnega bojevnika« na podlagi podatkov teh dvo-mljivih tehnologij – zamegljene podobe, ki jo razbere program za prepoznavanje obrazov, narobe zapisanega imena, narobe razumljenega drobca pogovora. Če »sovražni bojevniki« niso državljani Združenih držav Amerike, verjetno ne bodo nikoli izvedeli, kaj jih je spoznalo za krive, ker jim je Busheva admini-stracija odvzela habeas corpus, pravico, da vidijo dokaz na sodi-šču, pa tudi pravico do poštenega sojenja in poštene obrambe.

Če osumljenca zaradi tega odvedejo v taborišče Guantána-mo Bay, bo verjetno končal v maksimalno zavarovanem zaporu za dvesto oseb, ki ga je zgradila družba Halliburton. Če je žrtev programa obveščevalne službe CIA za »izredno izvedbo«, ga lah-ko ugrabijo z ulice v Milanu ali medtem ko prestopa z enega letala na drugo na letališču v Združenih državah Amerike, in ga nato odvedejo na tako imenovano črno mesto nekje na arhipela-gu skrivnih zaporov obveščevalne službe CIA kot zapornika s kapuco v boeingu 737, ki je izdelan kot »de luxe« poslovno leta-lo in predelan za ta namen. Časnik New Yorker poroča, da druž-ba Boeing deluje kot »potovalna agencija obveščevalne službe CIA« – prikrila je načrt poleta za nič manj kakor 1245 tovrstnih


411

izrednih potovanj, zagotovila osebje na tleh in celo rezervirala hotele. Neko poročilo španske policije razlaga, da je delo opravi-lo podjetje Jeppesen International Trip Planning, podružnica družbe Boeing v San Joseju. Maja 2007 je Ameriška zveza za državljanske svoboščine vložila tožbo proti podružnici Boeinga; družba ne želi obtožbe niti potrditi niti zavrniti.55

Ko zapornik enkrat prispe na cilj, ga čakajo zasliševalci, med katerimi jih nekaj ni zaposlenih pri obveščevalni službi CIA ali vojski, ampak pri zasebnih pogodbenih izvajalcih. Bill Gol-den, ki vodi zaposlovalno spletišče www.IntelligenceCareers.com, je povedal: »Več kakor polovica izšolanih protiobveščeval-nih strokovnjakov s tega področja dela za pogodbene izvajal-ce.«56 Če naj ti svobodnjaški zasliševalci še naprej dobivajo dono-sna naročila, morajo iz zapornikov izvleči tiste »uporabne informacije«, ki jih njihovi zaposlovalci v Washingtonu iščejo. To je dinamika, ki je primerna za zlorabo: tako kakor zaporniki med mučenjem običajno rečejo kar koli, da bi se bolečina neha-la, imajo pogodbeni izvajalci močno ekonomsko spodbudo, da uporabljajo vse tehnike, ki so potrebne, da dosežejo iskane infor-macije, ne glede na njihovo zanesljivost. (Delno je razlog, zakaj je Busheva administracija v tako veliki meri odvisna od zasebnih pogodbenih izvajalcev, ki delajo v novih strukturah, kakršen je Rumsfeldov Urad za posebne načrte, v tem, da so se veliko bolj kakor njihovi kolegi v vladnih službah izkazali kot pripravljeni manipulirati z informacijami, da izpolnjujejo politične cilje administracije – na koncu koncev je od tega odvisno njihovo naslednje naročilo.)

Nato je tu še nizkotehnološka različica uporabe tržnih »reši-tev« v vojni proti terorju – pripravljenost plačati visoko ceno tako rekoč vsakomur za informacije o domnevnih teroristih. Med invazijo na Afganistan so obveščevalni agenti Združenih držav Amerike dali vedeti, da bodo plačali od 3000 do 25 000 dolarjev za bojevnike Al Kaide ali talibane, ki bi jim jih izročili.


412

»Pridobite bogastvo in moč, o kakršnih niste niti sanjali,« se je glasil značilen letak, ki so ga delili po Afganistanu in so ga leta 2002 predložili kot dokaz na zveznem sodišču v korist več zapor-nikov iz Guantánama. »Zaslužite lahko milijone dolarjev, če pomagate protitalibanskim silam […]. To je dovolj denarja, da lahko preskrbite svojo družino, svojo vas, svoje pleme do konca svojega življenja.«57

Kmalu so bile celice v Bagramu in Guantánamu prepolne kozjih pastirjev, voznikov taksijev, kuharjev in trgovcev – vseh smrtonosnih po zatrjevanju tistih, ki so jih ovadili in pobrali nagrado.

»Ali imate kakšno razlago za to, zakaj so vas vlada in pame-tni pakistanski ljudje prodali in vas predali Američanom?« je član vojaškega sodnega senata, ki je zasedal v zaporu Guantána-mo, vprašal egipčanskega zapornika.

Po zapisniku, ki ni več zaupen, je zapornik nejeverno gledal. »Dajte no,« je odgovoril, »saj veste, kaj se je zgodilo. V Pakista-nu lahko kupiš ljudi za 10 dolarjev. Kaj pa šele za 5000 dolar-jev?«

»Torej so vas prodali?« je vprašal član sodnega senata, kakor da mu to še nikoli ni prišlo na misel.

»Da.«Po lastnih podatkih Pentagona so jim 86 odstotkov zaporni-

kov v Guantánamu izročili afganistanski in pakistanski bojevni-ki ali agenti, potem ko so oznanili nagrado. Decembra 2006 je Pentagon iz Guantánama izpustil 360 zapornikov. Agencija Associated Press jih je uspela izslediti 245; 205 so jih osvobodili ali oprostili vseh obtožb, ko so se vrnili v domovino.58 To je seznam, ki je huda obtožba kakovosti obveščevalne službe, kakr-šno zagotavlja tržni pristop pri identifikaciji teroristov pod Bushevo administracijo.


413

V samo nekaj letih se je industrija domovinske varnosti, ki je pred 11. septembrom 2001 komajda obstajala, razmahnila do obsega, ki je bistveno večji kakor Hollywood ali glasbena indu-strija.59 Toda najbolj presenetljivo je, kako malo ta razmah anali-zirajo in o njem razpravljajo kot o gospodarstvu, kot o zlitju nenadziranih policijskih sil in nebrzdanega kapitalizma, kakr-šnega še ni bilo, kot o združitvi nakupovalnega središča in tajne-ga zapora. Ko postane informacija o tem, kdo je ali ni grožnja za varnost, produkt, ki ga je mogoče prodati tako zlahka kakor informacijo o tem, kdo kupuje knjige o Harryju Potterju na Amazonu ali kdo se je odpravil na križarjenje po Karibih ali morda Aljaski, to spremeni vrednote neke kulture. Ne le da to ustvari pobudo za vohunjenje, mučenje in zbiranje lažnih infor-macij, ampak je tudi močno gonilo, da nadaljuje strah in obču-tek ogroženosti, ki sta to industrijo na začetku sploh ustvarila.

Ko so v preteklosti nastala nova gospodarstva, od fordovske revolucije do razmaha IT-ja, so sprožila analizo in razpravo o tem, kako so tovrstni seizmični premiki v proizvodnji bogastva spremenili tudi način, kako mi kot kultura delujemo, način, kako potujemo, celo način, kako naši možgani obdelujejo infor-macije. Novo uničevalno gospodarstvo pa ni bilo predmet nobe-ne tovrstne daljnosežne razprave. Seveda razprave so bile in še potekajo – o ustavnosti Domoljubnega zakona (Patriot Act), o neomejenem pridržanju, o mučenju in o »izredni izvedbi« – vendar so se razpravi o tem, kaj pomeni, da tovrstne funkcije izvajajo kot komercialne transakcije, skoraj povsem izognili. To, kar velja za razpravo, je omejeno na posamezne primere vojnega dobičkarstva in korupcijskih škandalov, pa tudi na običajno vitje rok o neuspehu vlade, da bi ustrezno nadzirala zasebne pogod-bene izvajalce – le redko pa o veliko širšem in globljem pojavu, kaj pomeni biti zapleten v povsem privatizirano vojno, ki je tako zastavljena, da nima konca.

Del problema je v tem, da se nam je uničevalno gospodar-


414

stvo kar pritihotapilo. V osemdesetih in devetdesetih letih so se nova gospodarstva najavljala z velikim ponosom in s fanfarami. Še posebno tehnološki balon je postal precedenčni primer za novi razred lastnikov, ki je navdihoval oglušujočo stopnjo rekla-miranja – neskončni zapisi v medijih o življenjskem slogu ime-nitnih mladih izvršnih direktorjev ob zasebnih letalih, jahtah z daljinskim upravljanjem, idiličnih gorskih domovanjih v Seat-tlu.

Tovrstno bogastvo danes ustvarja kompleks uničevalnega gospodarstva, čeprav le redko slišimo zanj. Neka študija iz leta 2006 je ugotovila: »Odkar se je začela vojna proti terorju, dobi-vajo izvršni direktorji 34 obrambnih pogodbenih izvajalcev pov-prečne plače, ki so dvakrat višje kakor zneski, ki so jih prejemali v štirih letih pred 11. septembrom.« Medtem ko so se njihovi prihodki med letoma 2001 in 2005 povprečno povečali za 108 odstotkov, so izvršni direktorji v drugih ameriških podjetjih v tem času dobili le povprečno 6-odstotno povečanje.60

Uničevalna industrija se morda bliža stopnji dobičkov pika-komov, vendar ima običajno enako stopnjo diskretnosti kakor obveščevalna služba CIA. Uničevalni kapitalisti se izmikajo tisku, prikrivajo svoje bogastvo in se ne hvalijo. »Ne praznujemo tega, da obstaja ta velikanska industrija, ki cveti ob tem, da nas varuje pred terorizmom,« je dejal John Elstner iz središča Chesa-peake Innovation Center, inkubatorja domovinske varnosti. »Vendar gre za velike posle, in CIC je sredi njih.«61

Peter Swire, ki je v času Clintonove administracije služil kot svetovalec za zasebnost vlade Združenih držav Amerike, opisuje zlitje sil, ki se skrivajo za balonom vojne proti terorju, takole: »Imate vlado s svetim poslanstvom divjanja za informacijami in imate industrijo informacijske tehnologije, ki obupno potrebuje nove trge.«62 Z drugimi besedami, imate korporativizem: veliki poslovni svet in veliko vlado, ki združujeta svojo moč, da reguli-rata in nadzirata državljane.


415

15. poglavje

KORPORATIvIsTIčNA DRŽAvA

odsTraniTi vrTljiva vraTa, vsTaviTi obokani prehod*

Mislim, da je to čudno in noro. Reči, da vse, kar počnemo, delamo iz požrešnosti po denarju, to je neumno. Mislim, da morate nazaj v šolo.– George H. W. Bush v odgovor na obtožbo, da je njegov sin napadel Irak, zato da bi odprl nove trge za ameriške družbe1

Obstaja nekaj, kar državni uradniki imajo, zasebni sektor pa ne. In to je dolžna zvestoba večjemu dobru – dolžna zvestoba kolektivnemu najboljšemu inte-resu vseh in ne interesu nekaterih. Družbe so dol-žne zvestobo svojim delničarjem, ne svoji državi.– David M. Walker, predsednik računskega sodišča ZDA, februarja 20072

* Zveza revolving door, ‘vrtljiva vrata’, v angleščini označuje prakso hitrega pre-hajanja s položaja na položaj, predvsem z vplivnih mest v vladi v zasebni sektor in obratno, torej značilno »kroženje po stolčkih« – op. prev.


416

Ne vidi razlike med javnimi in zasebnimi interesi.– Sam Gardiner, upokojeni polkovnik letalstva, o Dicku Cheneyju, februarja 20043

George W. Bush je na višku volitev v sredini mandata leta 2006, tri tedne preden je Donald Rumsfeld naznanil svoj odstop, na zasebni slovesnosti v ovalni pisarni podpisal obramb-ni zakon (Defense Authorization Act). Med tisoč štiristo stran-mi je skrita klavzula, ki je takrat ostala povsem neopažena. Pred-sedniku je dala pooblastilo, da razglasi vojno stanje in »uporabi oborožene sile, tudi Nacionalno gardo«, da razveljavi želje držav-nih guvernerjev v primeru »javne nesreče«, zato da »ponovno vzpostavi javni red« in »zatre« nerede. Nesreča je pri tem lahko orkan, množični protesti ali »nevarnost za javno zdravje«, pri kateri bi vojsko uporabili za uvedbo karantene in za nadzor zalog cepiva.4 Pred tem zakonom je imel predsednik pravico do uved-be vojnega stanja samo v primeru vstaje.

Ko se je demokratski senator Patrick Leahy vznemirjen ogla-sil, je bil njegov glas osamljen, saj so bili njegovi kolegi vpleteni v predvolilno kampanjo, in v javnost so prišla njegova opozorila, da »uporaba vojske za kazenski pregon nasprotuje temeljnim načelom naše demokracije« in da »so posledice spremembe zako-na velikanske, vendar se je sprememba znašla v obrambnem zakonu kot klavzula z le malo preučevanja. Drugi kongresni odbori, pristojni za te zadeve, niso imeli priložnosti za komen-tarje, kaj šele za razpravo o teh predlogih.«5

Poleg izvršne veje, ki je pridobila izredna nova pooblastila, je bil pri tem vsaj še nekdo jasen zmagovalec: farmacevtska industrija. V primeru kakršnega koli izbruha bolezni je zdaj mogoče vpoklicati vojsko, da zavaruje laboratorije in zaloge zdravil ter uvede karaneteno – kar je bil dolgotrajni politični cilj Busheve administracije. To je bila dobra novica za Rumsfel-


417

dovo nekdanjo družbo Gilead Sciences, ki ima patent na tami-flu za zdravljenje ptičje gripe. Novi zakon in vedno novi strah pred ptičjo gripo sta verjetno prispevala k zvezdniškemu uspe-hu zdravila, potem ko je Rumsfeld odstopil s položaja; v samo petih mesecih je vrednost njegovih delnic narastla za 24 odstot-kov.6

Kakšno vlogo je interes industrije igral pri oblikovanju podrobnosti zakona? Morda nobene, vendar vprašanje velja zastaviti. Podobno, a v veliko večjem obsegu se je treba vprašati: Kakšno vlogo je igrala korist za pogodbene izvajalce, kakršni sta družbi Halliburton in Bechtel, ter naftne družbe, kakor je Exxon Mobil, pri navdušenju Bushevega moštva za napad in zasedbo Iraka? Na ta vprašanja o motivaciji je nemogoče kakor koli natančno odgovoriti, ker so vpleteni ljudje zloglasni po tem, da prepletajo korporativne interese z nacionalnimi do take stopnje, da so še sami navidezno nesposobni potegniti razmejitev med njimi.

Nekdanji dopisnik časnika The New York Times Stephen Kinzer skuša v svoji knjigi z naslovom Strmoglavljenje iz leta 2006 priti do dna temu, kaj je motiviralo ameriške politike, da so ukazali in vodili državne udare v tujini v preteklem stoletju. Preučuje vpletenost Združenih držav Amerike v operacije za spreminjanje režimov od Havajev leta 1893 do Iraka leta 2003 in ugotavlja, da pogosto obstaja jasen tristopenjski proces. Prvič, multinacionalna korporacija s sedežem v Združenih državah Amerike naleti ne nekakšno grožnjo za svoj čisti dobiček v rav-nanju tuje vlade, ki zahteva, naj družba »plačuje davke ali naj spoštuje delovne zakone ali okoljske zakone. Včasih družbo nacionalizirajo ali od nje zahtevajo, da proda nekaj svojega zemljišča ali premoženja,« pravi Kinzer. Drugič, ameriški politi-ki izvejo za to korporativno oviro in jo predstavijo kot napad na Združene države Amerike: »Motivacijo spremenijo iz ekonom-ske v politično ali geostrateško. Postavijo predpostavko, da vsak


418

režim, ki ovira ali nadleguje kakšno ameriško družbo, mora biti protiameriški, zatiralen, diktatorski in verjetno orodje v rokah kakšne tuje sile ali interesov, ki hočejo omajati Združene države Amerike.« Tretja stopnja nastopi, ko morajo politiki potrebo po posredovanju »prodati« javnosti, na tej točki pa zadeva postane široko zastavljen spopad dobrega proti zlu, »priložnost, da osvo-bodimo ubogo, zatirano državo izpod brutalnosti režima, za katerega menimo, da je diktatorski, zakaj kakšen drug režim bi nadlegoval neko ameriško družbo«?7 Z drugimi besedami, velik del zunanje politike Združenih držav Amerike je vaja iz množič-nih projekcij, pri kateri ozka koristoljubna elita preplete svoje potrebe in želje s potrebami in željami vsega sveta.

Kinzer poudarja, da je ta težnja še posebno izrazita pri poli-tikih, ki pridejo na položaj neposredno iz korporativnega sveta. Na primer, Eisenhoverjev državni sekretar John Foster Dulles je večino svojega življenja delal kot zelo močan korporativni odve-tnik in je zastopal nekaj najbogatejših podjetij na svetu v sporih s tujimi vladami. Njegovi različni biografi so sklenili tako kakor Kinzer, da je bil kot državni sekretar preprosto nesposoben razli-kovati med interesi korporacij in interesi države. »Dulles je bil vse življenje obseden z dvojim: bojem proti komunistom in zaščito pravic multinacionalnih korporacij,« piše Kinzer. »Po njegovem je to dvoje […] ‘povezano in eno krepi drugo’.«8 To pomeni, da mu med njima ni bilo treba izbrati: če je na primer gvatemalska vlada sprejela ukrep, ki je škodil interesom družbe United Fruit Company, je bil to de facto napad na Ameriko, ki zasluži vojaški odziv.

Medtem ko se Busheva administracija, polna izvršnih direk-torjev, ki so šele ravnokar prišli iz upravnih odborov, ukvarja s svojo obsedenostjo z bojem proti terorizmu in z varovanjem interesov multinacionalnih korporacij, je podvržena enakemu mešanju in prepletanju interesov. Vendar gre pri tem za pomembno razliko. Družbe, s katerimi se je istovetil Dulles, so


419

bile multinacionalke z velikimi mednarodnimi investicijami v tujih državah – v rudarstvu, kmetijstvu, bančništvu in naftni industriji. Te družbe so na splošno imele premočrten cilj: hotele so stabilno, donosno okolje, v katerem bi poslovale – torej ohla-pne investicijske zakone, ubogljivo delovno silo in nobenih grdih presenečenj z razlaščevanjem. Državni udari in vojaška posredovanja so bili sredstva za doseganje tega cilja, in ne cilj sam po sebi.

Graditelji vojne proti terorju pa so kot začetniki uničevalne-ga kapitalizma drugačne vrste korporativci politiki kakor njihovi predniki: zanje so vojne in druge nesreče same po sebi cilj. Ko Dick Cheney in Donald Rumsfeld prepleteta to, kar je dobro za družbe Lockheed, Halliburton, Carlyle in Gilead, s tem, kar je dobro za Združene države Amerike in ves svet, je to oblika pro-jekcije z izjemno nevarnimi posledicami. Vzrok za to je v tem, da je to, kar je nesporno dobro za dobiček teh družb, kataklizma – vojne, epidemije, naravne nesreče in pomanjkanje virov – in to je tudi razlog, zakaj so vsi dramatično obogateli, odkar je Bush prevzel položaj. Njihove projekcije pa so še nevarnejše zaradi dejstva, da so ključni Bushevi uslužbenci tako kakor še nobeni doslej obdržali svoje interese v kompleksu uničevalnega kapitalizma, celo potem ko so uvedli novo dobo privatizirane vojne in pomoči pri nesrečah, kar jim je omogočilo, da imajo od katastrof, ki jih pomagajo sprožiti, hkrati tudi korist.

Na primer, ko je Rumsfeld po porazu republikancev na volitvah leta 2006 odstopil s položaja, je tisk poročal, da se vrača v zasebni sektor. Resnica je, da ni nikoli zares odšel. Ko je sprejel Bushevo imenovanje za obrambnega sekretarja, se je tako kakor vsi javni uslužbenci moral odreči vse lastnine, s katero bi imel korist ali škodo od odločitev, ki jih bo spreje-mal na položaju. Dovolj preprosto – to je pomenilo prodati vse, kar je povezano z nacionalno varnostjo ali obrambo. Toda Rumsfeld je imel zelo veliko težav. Tako je bil obremenjen z


420

deleži v različnih vrstah industrije, povezane s katastrofami, da je trdil, kako se ne more pravočasno otresti vsega, da bi se držal rokov, in ko je skušal obdržati vse, kar je mogel, so ga etična pravila povsem zbegala.

Svoje delnice v neposredni lasti v družbah Lockheed, Boeing in v obrambnih podjetjih je prodal in za 50 milijonov dolarjev delnic vložil v navidezni sklad. Toda še vedno je bil delni ali pol-ni lastnik zasebnih investicijskih skladov, ki so se ukvarjali z obrambnimi in biotehnološkimi delnicami. Rumsfeld jih ni hotel na hitro prodati z izgubo, zato je dvakrat prosil za trime-sečno podaljšanje časovnega roka – kar je na tej vladni ravni izjemno redko. To je pomenilo, da je iskal primerne kupce za svoje družbe in imetje še celih šest mesecev svojega mandata obrambnega sekretarja, morda celo dalj.9

Ko je šlo za družbo Gilead Sciences, v kateri je bil Rumsfeld predsednik in ki ima patent za tamiflu, se je uprl. Ko so ga pro-sili, naj se odloči med svojimi poslovnimi interesi in svojim jav-nim poklicem, je to preprosto zavrnil. Epidemije so stvar nacio-nalne varnosti in zato neposredno v resorju obrambnega sekretarja. Toda kljub izrazitemu konfliktu interesov Rumsfeld ves čas na položaju ni odprodal svojih delnic družbe Gilead in je obdržal nekje od 8 do 39 milijonov dolarjev vrednosti družbe.10

Ko je senatni odbor za etiko skušal doseči, da se podredi pravilom, je postal Rumsfeld odkrito napadalen. Na neki točki je napisal pismo Uradu za etiko vlade in se pritožil, da je moral porabiti 60 000 dolarjev za honorar računovodij, da so mu pomagali s »pretirano zapletenimi in nejasnimi« obrazci prijave. Za moža, ki je hotel med trajanjem svojega položaja obdržati 95 milijonov dolarjev vrednosti v delnicah, je 60 000 dolarjev za stroške komajda nesorazmerno.11

Rumsfeldova odločna zavrnitev, da bi nehal služiti na račun katastrof, medtem ko je na najvišjem varnostnem položaju v državi, je vplivala na njegovo opravljanje dela na več konkre-


421

tnih načinov. Večino svojega prvega leta na položaju, medtem ko je skušal odložiti svoje deleže, se je izločil iz zaskrbljujoče veliko ključnih političnih odločitev. Agencija Associated Press je poročala, da »se je izogibal sestankov Pentagona, na katerih so razpravljali o aidsu«. In ko se je zvezna vlada morala odločiti, ali naj posreduje pri več zelo izpostavljenih združitvah in pro-dajah, povezanih z vodilnimi obrambnimi proizvajalci, med njimi General Electric, Honeywell, Northrop Grumman in Silicon Valley Graphics, se je Rumsfeld prav tako izključil iz teh pogovorov na najvišji ravni. Po besedah njegovega predstavnika za stike se je izkazalo, da ima finančne zveze z več družbami, naštetimi zgoraj. »Do zdaj sem se jih skušal izogibati,« je Rums-feld povedal poročevalcu, ki ga je povprašal o eni izmed pro-daj.12

Šest let, kolikor je bil Rumsfeld na položaju, je moral zapu-stiti sobo vsakokrat, ko je pogovor nanesel na možno zdravljenje ptičje gripe in nakup zdravil za to. V skladu s pismom, ki je določalo ureditev, ki mu je dopuščala, da svoje delnice obdrži, se ni smel udeleževati odločitev, ki »lahko neposredno ali predvi-doma zadevajo družbo Gilead«.13 Njegovi kolegi pa so medtem za njegove interese dobro skrbeli. Julija 2005 je Pentagon kupil tamiflu v vrednosti 58 milijonov dolarjev, ministrstvo za zdravje pa je napovedalo, da bo nekaj mesecev kasneje to zdravilo naro-čilo v vrednosti vse do 1 milijarde dolarjev.14

Rumsfeldova upornost se je vsekakor izplačala. Če bi svoje delnice družbe Gilead prodal ob prevzemu položaja januarja 2001, bi za vsako dobil zgolj 7,45 dolarja. Ker jih je obdržal ves čas strahu pred ptičjo gripo in bioteroristične histerije in odloči-tve svoje vlade, da močno investira v družbo, je bila takrat, ko je položaj zapustil, vsaka delnica vredna 67,60 dolarja – kar je povečanje za 807 odstotkov. (Aprila 2007 je cena dosegla 84 dolarjev za delnico.)15 To je pomenilo, da je bil Rumsfeld takrat, ko je zapustil položaj obrambnega sekretarja, bistveno bogatejši


422

kakor takrat, ko je nanj prišel – kar je redek pojav za multimili-jonarja na javnem položaju.

Če Rumsfeld ni nikoli zapustil družbe Gilead, je bil Cheney enako nepripravljen, da bi povsem pretrgal svoje vezi z družbo Halliburton – dogovor, ki je v nasprotju z Rumsfeldovim z druž-bo Gilead bil tarča velike medijske pozornosti. Preden je Che-ney odstopil kot generalni direktor, da je postal Bushev pod-predsedniški kandidat, si je izposloval pokojninski paket, po katerem je ostal poln Halliburtonovih delnic in opcij. Po nekaj neprijetnih vprašanjih tiska je pristal, da nekaj svojih delnic pro-da, pri tem pa je ustvaril kar 18,5 milijona dolarjev dobička. Vendar ni prodal vsega. Po poročanju časnika The Wall Street Journal je še kot podpredsednik obdržal 189 000 Halliburtono-vih delnic in 500 000 neunovčenih opcij.16

Dejstvo, da Cheney še naprej ima tako količino Halliburto-novih delnic, pomeni, da je ves čas trajanja svojega mandata kot podpredsednik vsako leto zaslužil milijone dividend od svojih delnic, Halliburton pa mu je tudi plačal odložene prihodke pasivne časovne razmejitve 211 000 dolarjev letno – kar je pri-bližno toliko kakor njegova vladna plača. Ko bo leta 2009 zapu-stil položaj in bo unovčil svoje deleže pri Halliburtonu, bo imel priložnost, da od osupljivega napredka družbe ogromno profiti-ra. Cena delnice je narastla z 10 dolarjev pred vojno v Iraku na 41 dolarjev tri leta kasneje – 300-odstotno povečanje po zaslugi naraščajočih cen energije in iraških pogodb, kar oboje izhaja neposredno iz Cheneyjevega vodenja države naravnost v vojno z Irakom.17 Zdi se, da Irak popolnoma ustreza Kinzerjevi formuli. Sadam Husein ni predstavljal grožnje za ameriško varnost, bil pa je grožnja za ameriške energetske družbe, saj je v zadnjem času podpisal pogodbe z ruskim naftnim gigantom in se pogajal s francosko družbo Total, pri čemer bi ameriške in britanske druž-be ne dobile nič; tretjina svetovnih nahajališč nafte je polzela iz anglo-ameriških rok.18 Sadamova odstranitev z oblasti je odprla


423

nove priložnosti za naftne gigante, tudi Exxon Mobil, Chevron, Shell in BP, ki so vsi vzpostavljali podlago za nove kupčije v Ira-ku, pa tudi za družbo Halliburton, ki je po svoji selitvi v Dubaj na odličnem položaju, da prodaja svoje energetske storitve vsem tem družbam.19 Že sama vojna je bila najbolj dobičkonosni dogodek v zgodovini družbe Halliburton.

Rumsfeld in Cheney bi se s preprostimi ukrepi lahko pov-sem znebila deležev, povezanih z uničevalnim kompleksom, in s tem odstranila vsak dvom o tem, kakšno vlogo je igral dobiček pri njunem navdušenju za razmere, ki ustvarjajo uničenje. Toda potem bi bila zamudila leta razcveta v svoji lastni industriji. Kadar morata izbirati med zasebnim dobičkom in javnim življe-njem, vedno spet izbereta dobiček in prisilita vladne odbore za etiko, da svoje uporno stališče prilagodijo.

Med drugo svetovno vojno je predsednik Franklin Delano Roosevelt zelo odločno govoril proti vojnim dobičkarjem: »Nočem videti niti enega vojnega milijonarja, ki bi v Združenih državah Amerike nastal kot posledica vojnega uničenja.« Ugiba-mo lahko, kaj bi si mislil o Cheneyju, čigar milijoni vojnega dobička so se kopičili, medtem ko je sedel na mestu podpredse-dnika Združenih držav Amerike. Ali o Rumsfeldu, ki se leta 2004 ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi unovčil nekaj delnic družbe Gilead in tako zlahka zaslužil 5 milijonov dolarjev glede na svojo davčno prijavo, medtem ko je bil obrambni sekretar – majhen predokus dobičkov, ki so ga čakali, ko je zapustil polo-žaj.20 V Bushevi administraciji vojni dobičkarji ne zahtevajo samo dostopa do vlade, ampak so vlada; med enim in drugim ni razlike.

Busheva leta je seveda zaznamovalo nekaj najbolj zanikrnih in brezsramnih korupcijskih škandalov v novejši zgodovini: Jack Abramoff in njegove golfske počitnice, ki jih je nudil članom kongresa; Randy »Duke« Cunningham, ki zdaj služi osemletno zaporno kazen, ker je jemal podkupnine in podaril svojo jahto


424

Duke-Stir kot del »podkupninskega menija«, navedenega v ura-dnem kongresnem pismu z glavo, naslovljenega na obrambnega pogodbenega izvajalca; stranke v hotelu Watergate s prostitutka-mi na račun hiše – kar vse zveni zelo podobno kakor Moskva in Buenos Aires v sredini devetdesetih let.21

Potem so tu še vrtljiva vrata med vlado in industrijo. Vedno so bila tam, vendar so politične osebnosti večinoma počakale, da njihova administracija ni bila več na oblasti, preden so vladne zveze unovčile. Pod Bushem pa se je nonstop tržna zlata jama domovinske varnosti izkazala kot preveč vabljiva, da bi se mnogi uslužbenci administracije mogli upreti. Tako niso čakali na konec svojega mandata, ampak jih je stotine iz veliko različnih vladnih agencij planilo k vrtljivim vratom. Eric Lipton, ki je za časnik The New York Times ta pojav zasledoval na ministrstvu za domovinsko varnost, je ugotovil: »Veterani med washingtonski-mi lobisti in nadzornimi službami pravijo, da ima eksodus tako velikega dela najvišjega vodstva agencije pred koncem admini-stracije le malo modernih vzporednic.« Lipton je odkril štiriin-devetdeset primerov državnih uslužbencev, ki so delali na podro-čju domovinske varnosti, zdaj pa delajo v nekem sektorju industrije domovinske varnosti.22

Veliko preveč primerov je, da bi jih tu podrobno predstavili, a nekaj jih izstopa, ker zadevajo ključne tvorce vojne proti teror-ju. John Ashcroft, nekdanji generalni državni tožilec in glavni pobudnik Domoljubnega zakona, je zdaj predsednik družbe Ashcroft Group, ki je specializirana za to, da pomaga podjetjem za domovinsko varnost pridobiti zvezna naročila. Tom Ridge, prvi vodja ministrstva za domovinsko varnost, je zdaj v družbi Ridge Global in svetovalec družbe za komunikacijsko tehnologi-jo Lucent, ki je dejavna v varnostnem sektorju. Rudy Giuliani, nekdanji župan New Yorka in junak pomoči po 11. septembru, je štiri mesece kasneje ustanovil podjetje Giuliani Partners, da prodaja svoje storitve kot krizni svetovalec. Richard Clarke, pro-


425

titeroristični car pod Clintonom in Bushem in glasen kritik administracije, je zdaj predsednik družbe Good Harbor Consul-ting, specializirane za domovinsko varnost in protiterorizem. James Woolsey, predsednik obveščevalne službe CIA do leta 1995, je zdaj v družbi Paladin Capital Group, zasebni kapitalski družbi, ki investira v družbe za domovinsko varnost, in pod-predsednik družbe Booz Allen, ene vodilnih v industriji domo-vinske varnosti. Joe Allbaugh, 11. septembra predsednik agenci-je FEMA, se je samo osemnajst mesecev kasneje pustil izplačati, da je ustanovil družbo New Bridge Strategies, ki obljublja, da je »most« med poslovnim svetom in donosnim svetom vladnih naročil in investicijskih priložnosti v Iraku. Zamenjal ga je Michael Brown, ki je samo dve leti kasneje že odšel, da je usta-novil družbo Michael D. Brown LLC, ki je specializirana za pri-pravljenost na nesreče.23

»Ali lahko odidem zdaj?« je Brown napisal v zloglasnem e-pismu kolegu v agenciji FEMA sredi nesreče zaradi orkana Katrina.24 Taka je v glavnem njihova filozofija: ostani v vladi tako dolgo, da dobiš imeniten naziv na ministrstvu, ki razdeljuje velika naročila, in zbiraš notranje informacije o tem, kaj se bo prodajalo, nato pa odideš in jih prodaš svojim nekdanjim kole-gom. Državna služba se skrči na komaj kaj več kakor izvidniško odpravo za prihodnje delo v kompleksu uničevalnega kapitaliz-ma.

Toda v nekaterih pogledih zgodbe o korupciji in vrtljivih vratih puščajo napačen vtis. Nakazujejo namreč, da med državo in kompleksom uničevalnega kapitalizma še obstaja jasna ločni-ca, ko je dejansko že zdavnaj izginila. Novost Bushevih let ni v tem, kako hitro politiki prehajajo iz enega sveta v drugi svet, ampak v tem, koliko se jih čuti upravičene, da prebivajo v obeh hkrati. Ljudje, kakor Richard Perle in James Baker, delajo politi-ko, nudijo nasvete na najvišji ravni in v tisku govorijo kot nevpleteni strokovnjaki in državniki, medtem ko so hkrati


426

popolnoma vpleteni v posel privatizirane vojne in obnove. Poo-sebljajo dokončno izpolnitev korporativističnega poslanstva: popolno zlitje politične in poslovne elite v imenu varnosti, pri čemer igra država vlogo predsednika poslovnega ceha – pa tudi največjega vira poslovnih priložnosti po zaslugi pogodbenega gospodarstva.

Kjer koli od Santiaga de Chile in Moskve do Pekinga in Bushevega Washingtona se je v zadnjih petintridesetih letih pojavilo zavezništvo med majhno korporativno elito in desni-čarsko vlado, so ga odpravili kot nekakšen odklon – mafijski kapitalizem, oligarhijski kapitalizem in zdaj pod Bushem »kom-panjonski kapitalizem«. Toda to ni odklon; tja namreč vodi celo-tni križarski pohod čikaške šole s svojo trojno obsedenostjo – privatizacijo, deregulacijo in razbijanjem sindikatov.

Rumsfeldovo in Cheneyjevo vztrajno zavračanje, da bi izbrala med svojimi deleži, povezanimi s kompleksom uničenja, in svojo javno dolžnostjo, je bilo prvo znamenje, da je nastopila prava korporativistična država. Jih je pa še veliko.

Moč nekdanjih

Ena od prepoznavnih značilnosti Busheve administracije je njeno zanašanje na zunanje svetovalce in svobodne predstavni-ke, da opravljajo ključne funkcije. Taki so: James Baker, Paul Bremer, Henry Kissinger, George Shultz, Richard Perle, pa tudi člani Odbora za obrambno politiko in Odbora za osvoboditev Iraka, da jih naštejemo le nekaj. Medtem ko je kongres v času bistvenih let sprejemanja odločitev igral vlogo kimavca, razsod-be vrhovnega sodišča pa obravnavajo kot komaj kaj več kakor blage namige, so ti večinoma prostovoljni svetovalci dosegli veli-kanski vpliv.

Njihova moč izvira iz dejstva, da so nekoč opravljali ključne vloge v vladi – so nekdanji državni sekretarji, nekdanji velepo-


427

slaniki in nekdanji obrambni podsekretarji. Vsi vrsto let niso bili v vladi in so si medtem vzpostavili donosno kariero v kom-pleksu uničevalnega kapitalizma. Ker jih označujejo kot pogod-bene delavce in ne uslužbence, večina ni podvržena istim pravi-lom o konfliktu interesov kakor izvoljeni ali imenovani politiki – če so sploh podvrženi kakšnim omejitvam. Učinek tega je, da so odpravili tako imenovana vrtljiva vrata med vlado in indu-strijo in vstavili »obokan prehod« (kakor mi je razložil strokov-njak za upravljanje nesreč Irwin Redlener). To je industriji uni-čevalnega kompleksa omogočilo, da »odpre trgovino« v sami vladi in izrabi sloves uglednih nekdanjih politikov kot pretvezo.

Ko je bil marca 2006 James Baker imenovan za sopredse-dnika skupine Iraq Study Group, svetovalnega odbora, zadolže-nega za to, da priporoča novo pot naprej v Iraku, je bilo zaznati vidno dvostrankarsko olajšanje: to je politik stare šole, ki je vodil državo v stabilnejših časih, odrasel politik. Baker je vsekakor veteran manj nepremišljenega obdobja zunanje politike Združe-nih držav Amerike, kakor pa je sedanja. Toda to je bilo pred pet-najstimi leti. Kdo je James Baker danes?

Ko je James Baker III. na koncu mandata Busha starejšega tako kakor Cheney zapustil položaj, je obogatel na račun svojih vladnih zvez. Posebno donosni so bili prijatelji, ki jih je v času prve zalivske vojne spoznal v Kuvajtu in Savdski Arabiji.25 Nje-gova odvetniška pisarna Baker Botts s sedežem v Houstonu zastopa savdskoarabsko kraljevo družino, pa tudi družbi Halli-burton in Gazprom, največjo rusko naftno družbo, in je ena vodilnih odvetniških pisarn za nafto in plin. Prav tako je Baker postal tudi kapitalski partner skupine Carlyle Group in ocenju-jejo, da je v strogo zaupni družbi zaslužil 180 milijonov dolar-jev.26

Skupina Carlyle je imela od vojne velikanski dobiček po zaslugi prodaje robotskih sistemov, obrambnih komunikacijskih sistemov in velikega iraškega naročila za urjenje policije, dodelje-


428

ne njenemu holdingu, USIS. Šestinpetdesetmilijardna družba ima v obrambo usmerjeno kapitalsko družbo, ki se specializira za zbiranje obrambnih pogodbenih izvajalcev in njihovo predstavlja-nje v javnosti, kar je v zadnjih letih zelo dobičkonosno početje. »To je najboljših 18 mesecev, kar smo jih kdaj imeli,« je povedal vodilni investicijski uslužbenec Bill Conway in s tem mislil prvih 18 mesecev vojne v Iraku. »Zaslužili smo, in to hitro.« Vojna v Iraku, ki je že očitna katastrofa, je pomenila rekordnih 6,6 mili-jarde dolarjev izplačila za izbrane investitorje skupine Carlyle.27

Ko je Bush mlajši Bakerja potegnil nazaj v javno življenje, s tem da ga je imenoval za posebnega odposlanca za iraški dolg, Bakerju ni bilo treba izstopiti iz skupine Carlyle Group ali Baker Botts, kljub njuni neposredni koristi od vojne. Sprva je več komentatorjev opozarjalo na ta resni potencialni konflikt intere-sov. Časnik The New York Times je objavil uvodnik, v katerem je Bakerja pozival, naj se odpove svojemu položaju v Carlyle Gro-up in Baker Botts, da bi ohranil integriteto odposlanca za dolgo-ve. »G. Baker je veliko preveč vpleten v matrico donosnih zaseb-nih poslovnih razmerij, zaradi katerih je videti potencialno zainteresirana stranka v vsaki formuli za prestrukturiranje dol-gov,« je zapisal uvodničar. Sklenil je, da ni dovolj, da se Baker »odpove zaslužku od strank z očitnimi povezavami z iraškimi dolgovi […]. Da bi svojo novo javno službo častno opravljal, se mora g. Baker odreči tema dvema zasebnima.«28

Baker se je zgledoval po vrhu administracije in je poziv pre-prosto zavrnil, Bush pa je njegovo odločitev podprl in ga pustil kot zadolženega za prepričevanje vlad po svetu, naj Iraku odpi-šejo velikanski dolg v tujini. Potem ko je to vlogo opravljal sko-raj leto dni, sem dobila v roke kopijo zaupnega dokumenta, ki dokazuje, da je bil v veliko resnejšem in neposrednejšem kon-fliktu interesov, kakor smo prej mislili. Dokument je bil petin-šestdeset strani dolg poslovni načrt, ki ga je konzorcij družb, med njimi tudi Carlyle Group, predložil kuvajtski vladi, eni naj-


429

večjih upnic Iraka. Konzorcij je ponudil, da bo uporabil svoje politične zveze na visoki ravni, da bo od Iraka pobral 27 milijard dolarjev neplačanih dolgov Kuvajtu, ki izvirajo iz Sadamovega napada na Kuvajt – z drugimi besedami, da bo storil točno nasprotno od tega, kar naj bi Baker kot odposlanec delal, namreč prepričeval vlade, naj dolgove iz Sadamove dobe razveljavijo.29

Dokument z naslovom »Predlog pomoči vladi Kuvajta pri varovanju in unovčenju terjatev proti Iraku« so predložili skoraj dva meseca po Bakerjevem imenovanju. V njem je James Baker osebno imenovan enajstkrat, s čimer je jasno, da bi Kuvajt imel korist od sodelovanja s podjetjem, ki zaposluje človeka, zadolže-nega za izbris iraških dolgov. Toda to je imelo svojo ceno. V zamenjavo za te storitve, pravi dokument, bi vlada Kuvajta morala investirati 1 milijardo dolarjev v skupino Carlyle Group. To je bilo odkrito mešetarjenje z vplivom: plačajte Bakerjevi družbi, da dobite zaščito od Bakerja. Dokument sem pokazala Kathleen Clark, profesorici prava na Univerzi Washington in vodilni strokovnjakinji za vladno etiko in predpise, in dejala je, da je Baker v »klasičnem konfliktu interesov. Baker je na obeh straneh te transakcije: predstavljal naj bi interese Združenih držav Amerike, vendar je tudi visok svetovalec pri skupini Car-lyle, ta pa hoče dobiti plačilo za to, da pomaga Kuvajtu izterjati dolgove od Iraka.« Potem ko je dokument preučila, je razložila, da »Carlyle in druge družbe izkoriščajo Bakerjev trenutni polo-žaj, zato da skušajo skleniti posel s Kuvajtom, ki bi ogrozil inte-rese vlade ZDA«.

Dan potem ko je bila moja zgodba o Bakerju objavljena v časniku The Nation, je skupina Carlyle izstopila iz konzorcija in se s tem odrekla upanju, da zasluži 1 milijardo dolarjev; več mesecev kasneje je Baker unovčil svoj delež v skupini in odstopil z mesta generalnega pravnega zastopnika. Toda resnična škoda je že bila storjena: Baker je kot odposlanec deloval bedno, saj ni dosegel odpisa dolgov, ki ga je Bush obljubil in Irak zahteval. V


430

letih 2005 in 2006 je Irak plačal 2,59 milijarde dolarjev odško-dnine za Sadamovo vojno, večinoma Kuvajtu – ti viri pa bi bili nujno potrebni za reševanje iraške humanitarne krize in za obno-vo države, posebno potem ko so se ameriške družbe umaknile, s tem pa je bil denar iz pomoči zapravljen, delo pa je ostalo nedo-končano. Bakerjev mandat je bil, da doseže izbris 90 do 95 odstotkov iraškega dolga. Namesto tega je bil dolg samo prelo-žen in po vrednosti še vedno ustreza 99 odstotkom BDP-ja drža-ve.30

Druge ključne vidike iraške politike so prav tako dodelili svo-bodnim odposlancem, katerih družbe so z vojno ustvarile rekor-dne dobičke. Nekdanji državni sekretar George Schultz je vodil Odbor za osvoboditev Iraka, skupino za pritisk, ki je nastala leta 2002 na zahtevo Busheve Bele hiše, da bi pomagal pridobiti pod-poro javnosti za vojno. Shultz mu je vsekakor ustregel. Ker je bila njegova vloga tako blizu vlade, je mogel spodbujati histerijo o nevarnosti, ki jo predstavlja Sadam Husein, povsem brez kakršne-ga koli bremena dokazov ali dejstev. »Če je na dvorišču klopotača, ne čakate, da vas piči, preden storite kaj za svojo obrambo,« je napisal v časniku The Washington Post septembra 2002 pod naslo-vom »Ukrepajte zdaj: nevarnost preti. Sadama Huseina je treba odstraniti.« Schultz svojim bralcem ni razkril, da je takrat bil član odbora direktorjev v družbi Bechtel, kjer je pred mnogimi leti delal kot generalni direktor. Družba bi zaslužila 2,3 milijarde dolarjev za obnovo države, ki jo je Schultz tako zavzeto hotel uni-čiti.31 Gledano za nazaj, si torej velja zastaviti vprašanje: Ali je Schultz takrat, ko je svet pozival, naj ukrepa zdaj, govoril kot zaskrbljen starejši državnik ali kot predstavnik družbe Bechtel – ali pa morda družbe Lockheed Martin?

Po mnenju Danielle Brian, izvršne direktorice projekta za vladni nadzor, neprofitne nadzorne organizacije, »je nemogoče reči, kje se vlada konča in Lockheed začne«. Še teže je reči, kje se Lockheed konča in začne Odbor za osvoboditev Iraka. Skupino,


431

ki jo je Schultz vodil in uporabljal kot podlago v zagovor vojne, je sklical Bruce Jackson, ki je samo tri mesece prej imel položaj podpredsednika za strategijo in načrtovanje v družbi Lockheed Martin. Jackson pravi, da so ga »ljudje iz Bele hiše« prosili, naj sestavi skupino, vendar jo je sestavil iz starih kolegov iz družbe Lockheed. Poleg njega sta bila med njimi Charles Kupperman, podpredsednik družbe za vesoljske in strateške projektile, in Douglas Graham, direktor obrambnih sistemov pri družbi. Čeprav so odbor ustanovili na izrecno zahtevo Bele hiše, da bo propagandni oddelek vojne, ni bilo nikomur treba odstopiti s položaja v družbi Lockheed ali prodati svojih delnic v njej. Kar je bilo za člane odbora vsekakor dobro, saj je cena delnic poskočila za 145 odstotkov po zaslugi vojne, ki so jo pomagali organizirati – z 41 dolarjev marca 2003 na 102 dolarja februarja 2007.32

Nato je tu še Henry Kissinger, človek, ki je sprožil kontrare-volucijo s podporo za Pinochetov državni udar. Bob Woodward je v svoji knjigi z naslovom Zanikovanje iz leta 2006 razkril, da se Dick Cheney vsak mesec sestane s Kissingerjem, medtem ko se Bush z njim sestaja polovico manj pogosto, »s čimer je najbolj redni in pogosti zunanji svetovalec Busha za zunanje zadeve«. Cheney je Woodwardu povedal: »Verjetno se s Kissingerjem pogovarjam več kakor s komer koli drugim.«33

Toda koga Kissinger na teh vrhunskih sestankih predstavlja? Tako kakor Baker in Schultz je bil nekoč državni sekretar, vendar tega položaja že trideset let nima več. Od leta 1982, ko je ustano-vil zasebno in skrivnostno družbo Kissinger Associates, je njegovo delo bilo, da zastopa vrsto strank, med katerimi naj bi bili vsi od družbe Coca-Cola in Union Carbide do Hunt Oil in inženirskega giganta Fluor (enega največjih zmagovalcev med pogodbenimi izvajalci naročil za obnovo Iraka) – in celo njegov stari partner v čilski tajni operaciji, družba ITT.34 Kadar se je torej sestajal s Chenyjem, je mar deloval kot stari državnik ali kot visokocenovni lobist za svoje naftne in inženirske stranke?


432

Kissinger je novembra 2002 odločno nakazal, kje je njegova lojalnost, ko ga je Bush imenoval za predsednika Komisije za 11. september, kar je morda najodločilnejša vloga, za katero bi bilo kakšnega domoljuba mogoče pozvati iz upokojenosti, da jo opravlja. Toda ko so družine žrtev Kissingerja prosile, naj poka-že seznam svojih korporativnih strank, kar bi pokazalo morebi-tni konflikt interesov s preiskavo, je zavrnil sodelovanje s to osnovno gesto javne odgovornosti in preglednosti. Namesto da bi razkril imena svojih strank, je raje odstopil kot predsednik komisije.35

Richard Perle, prijatelj in poslovni sodelovec Kissingerja, je leto kasneje storil popolnoma enako. Perla, obrambnega funkcio-narja pod Reaganom, je Rumsfeld prosil, naj bo predsednik odbo-ra za obrambno politiko. Preden je Perle mesto prevzel, je bil odbor tiho svetovalno telo, način prenosa znanja predhodne administracije na novo na položaju. Perle ga je spremenil v svojo bazo in impresivni naziv izrabil za to, da je v tisku silovito pozival k preprečevalnemu napadu na Irak. Uporabil ga je tudi še druga-če. Preiskava Seymourja Hersha v časniku New Yorker je pokazala, kako je naziv izrabil, da je pridobival investicije za svojo novo družbo. Izkazalo se je, da je Perle eden prvih uničevalnih kapitali-stov po 11. septembru – samo dva meseca po napadu je ustanovil svoje kapitalsko podjetje Trireme Partners, ki je investiralo v pod-jetja, ki so razvijala produkte in storitve, merodajne za domovin-sko varnost in obrambo. V pismu za pridobivanje poslov se je družba Trireme hvalila s svojimi političnimi zvezami: »Trije člani menedžerske skupine družbe Trireme so trenutno svetovalci obrambnega sekretarja ZDA, s tem da služijo v odboru za obramb-no politiko ZDA.« Ti trije so bili: Perle, njegov prijatelj Gerald Hillman in Henry Kissinger.36

Eden Perlovih prvih investitorjev je bila družba Boeing – Pentagonov drugi največji pogodbeni izvajalec – ki je primakni-la 20 milijonov dolarjev, da je družba Trireme stekla. Perle je


433

postal glasen občudovalec družbe Boeing in je napisal uvodnik v podporo njenemu spornemu tankerskemu naročilu za Pentagon v višini 17 milijard dolarjev.*37

Čeprav je Perle preiskovalcem povedal vse o svojem vplivu v Pentagonu, je več njegovih kolegov iz odbora za obrambno poli-tiko povedalo, da jim ni omenil družbe Trireme. Ko je eden od njih slišal zanjo, jo je opisal, da je »na robu ali onstran etičnih lestvic«. Na koncu je Perla konflikt interesov ujel in tako kakor Kissinger je moral izbirati: ali obrambna politika ali dobiček iz vojne proti terorju. Marca 2003, ravno ko se je vojna v Iraku začenjala in ko se je zlata jama naročil odpirala, je odstopil kot predsednik odbora za obrambno politiko.38

Richarda Perla nič ne razbesni tako kakor namig, da je na njegovo zagovarjanje neomejene vojne za končanje vsega zla kakor koli vplivala velikanska donosnost tega predloga zanj osebno. Na televizijski mreži CNN ga je Wolf Blitzer soočil s Hershevo ugotovitvijo, da je »ustanovil družbo, ki bi imela od vojne korist«. Videti je bilo resno, vendar je Perle izbruhnil in za Hersha, Pulitzerjevega nagrajenca dejal, da je, »odkrito rečeno, še najbliže teroristu med ameriškimi novinarji«. Blitzerju je povedal: »Ne verjamem, da bi družba imela od vojne korist […]. Namigi, da so moji pogledi kako povezani z možnostmi za inve-sticije v domovinsko varnost, so popolnoma nesmiselni.«39

To je bila močna trditev. Če bi kapitalski družbi, ki so jo ustanovili za investiranje v varnostne in obrambne družbe, ne

* Tankerski posel je postal največji škandal v novejši zgodovini Pentagona, zaradi katerega sta na koncu pristala v ječi visok funkcionar ministrstva za obrambo in izvršni direktor družbe Boeing. Funkcionar se je pogajal za službo v Boeingu, medtem ko je posel potekal. V kasnejši preiskavi so Rumsfelda vprašali, zakaj ni pokvarjene kupčije pod svojim nadzorom opazil. Odgovoril je, da se ne spominja podrobnosti svoje vloge pri pogodbi, ki bi porabila med 17 in 30 milijardami dolarjev davkoplačevalskega denarja. »Ne spominjam se, da bi jo odobril. Toda vsekakor se ne spominjam, da je ne bi odobril, če hočete.« Rumsfelda so kritizirali zaradi slabega vodenja, vendar je njegova pozabljivost morda tudi bila žrtev tega, kako pogosto se je kot obrambni sekretar izvzel iz pogovorov o nakupih, zato da se je izognil videzu konflikta interesov z mnogimi svojimi deleži, povezanimi z obrambo.


434

uspelo zaslužiti na račun vojne, bi se svojim investitorjem vseka-kor izneverila. Dogodek je sprožil širša vprašanja o vlogi, ki jo igrajo ljudje Perlovega kova, ki so v sivem pasu med uničeval-nim kapitalistom, javnim intelektualcem in politikom. Če bi se direktor družbe Lockheed ali Boeing pojavil na televizijski mreži Fox News, da bi zagovarjal spremembo iraškega režima (kakor je storil Perle), bi njihova koristoljubnost izničila vsakršne intelek-tualne argumente, ki bi jih ponujali. Vendar Perla še naprej predstavljajo kot »analitika« ali svetovalca Pentagona, morda kot neokonservativca, a nikoli ni nobenega namiga, da bi utegnil biti zgolj preprodajalec orožja z izjemnim besednjakom.

Kadar koli pripadnike washingtonske klike soočijo z njiho-vimi ekonomskimi interesi v vojnah, ki jih podpirajo, brez izje-me odgovarjajo tako kakor Perle: vsi namigi so nezaslišani, poe-nostavljeni, skoraj teroristični. Neokonservativci – med katerimi so Cheney, Rumsfeld, Schultz, Jackson in dejala bi, da tudi Kis-singer – se nadvse trudijo, da bi se pokazali kot izjemni intelek-tualci ali jastrebji realisti, ki jih ženejo ideologija in velike ideje, ne pa kaj tako posvetnega kakor dobiček. Bruce Jackson, na pri-mer, pravi, da družba Lockheed ni odobravala njegovega zuna-njepolitičnega dela zunaj urnika. Perle pravi, da je njegova pove-zava s Pentagonom škodila njegovim poslom, saj »pomeni, da obstajajo […] stvari, ki jih ne moreš povedati in narediti«. Nje-gov partner Gerald Hillman vztraja, da Perle »ni finančni člo-vek. Nima nikakršne želje po finančni koristi.« Douglas Feith je zatrdil, ko je bil obrambni podsekretar, da »se ljudje zaradi pod-predsednikove nekdanje povezave [s Halliburtonom] obotavlja-jo podeliti naročilo, ne pa zavzeti se zanj, četudi je bila prava odločitev, da so ga dodelili družbi KBR [Kellogg, Brown and Root, nekdanji hčerinski družbi Halliburtona]«.40

Celo najbolj zavzeti kritiki običajno prikazujejo neokonser-vativce kot prave vernike, ki jih motivira izključno zavezanost ameriški in izraelski premoči, ki je tako vseobsegajoča, da so pri-


435

pravljeni žrtvovati ekonomske interese v prid »varnosti«. Razlika je umetna in amnestična. Pravica do neomejenega iskanja dobič-ka je vedno bila v središču neokonservativne ideologije. Pred 11. septembrom so zahteve po radikalni privatizaciji in napadi na socialno porabo podžigali neokonservativno gibanje – friedma-nistično do obisti – v miselnih trustih, kakor so American Enter-prise Institute, Heritage in Cato.

Z vojno proti terorju neokonservativci niso opustili svojih korporativističnih ekonomskih ciljev; odkrili so nov, še učinko-vitejši način, kako jih doseči. Seveda so washingtonski jastrebi zavezani imperialni vlogi Združenih držav Amerike v svetu in Izraela na Bližnjem vzhodu. Vendar je nemogoče ločiti ta vojaški projekt – neskončno vojno v tujini in varnostno državo doma – od interesov kompleksa uničevalnega kapitalizma, ki je zgradil multimilijardno industrijo na podlagi teh istih predpostavk. Nikjer ni bilo zlitje političnih in profitnih ciljev tako jasno kakor na bojiščih v Iraku.


436


437

Šesti del

irak, sklenjeni krog

PReTIRANI ŠOK

Ena od nevarnosti pri operacijah na podlagi šoka je povezana z verjetnostjo »nenamernih posledic« ali sproženih reakcij, ki jih niso pričakovali. Na pri-mer, obsežni napadi na infrastrukturo, električno omrežje ali gospodarski sistem neke države lahko ustvarijo tako hude razmere, da posledični protiu-darec okrepi voljo nasprotnikove države za boj, namesto da bi jo oslabil.– Podpolkovnik John N. T. Shanahan, »Operacije na podlagi šoka«, Air & Space Power, 15. oktober 2001

Neposredna fizična brutalnost ustvarja samo zame-ro, sovražnost in nadaljnji odpor [...]. Zaslišance, ki so zdržali bolečino, je veliko teže obravnavati z dru-gimi metodami. Pri tem nastopi učinek, da oseb-kov ne zatremo, ampak okrepimo njihovo samoza-vest in zrelost.– Protiobveščevalno zasliševanje Kubark, priročnik CIA, 1963


438


439

16. poglavje

ODPRAvA IRAKA

iskanje »modela« za bliŽnji vzhod

Introvertiranega shizofrenika ali melanholika je mogoče primerjati z ograjenim mestom, ki zapre vrata in noče trgovati s preostalim svetom […]. V zid izbijemo odprtino, in odnosi s svetom so spet vzpostavljeni. Žal ne moremo nadzirati količine škode, ki jo bombardiranje povzroči.– Andrew M. Wyllie, britanski psihiater, o terapiji z elektrošoki 19401

Mislim, da bi v svetu po 11. septembru preudarna uporaba nasilja lahko bila terapevtska.– Richard Cohen, kolumnist za The Washington Post, o svoji podpori vojni proti Iraku2

Bilo je marca 2004. V Bagdadu sem bila manj kakor tri ure in stvari niso potekale dobro. Prvič, našega avta ni bilo na letališču, in moj fotograf Andrew Stern in jaz sva morala na avtoštop na cesti, ki so jo že tako imenovali »najbolj nevarna cesta na svetu«.


440

Ko nama je uspelo priti do hotela v živahnem predelu Karada, naju je pozdravil Michael Birmingham, irski mirovniški aktivist, ki se je pred invazijo priselil v Irak. Vprašala sem ga, ali bi me lah-ko predstavil nekaj Iračanom, ki jim je mar za načrte za privatiza-cijo njihove države. »Tu ni nikomur mar za privatizacijo,« mi je povedal Michael. »Briga jih samo preživetje.«

Sledila je razvneta razprava o etičnosti prinašanja politične-ga programa na vojno območje. Michael ni mislil, da Iračani privatizacijske načrte podpirajo – ampak samo, da imajo hujše skrbi. Skrbele so jih bombe, ki jih raznese v mošejah, ali kako bi našli bratranca, ki je izginil v zaporu Abu Graib, ki ga vodijo Združene države Amerike. Razmišljali so o tem, kje bodo dobili vodo, da jo bodo jutri pili in se umili, ne pa ali neka tuja družba hoče privatizirati njihov vodovod in jim ga nato čez kakšno leto prodati nazaj. Naloga zunanjega opazovalca je, mi je zatrdil, da skuša dokumentirati resničnost vojne in okupacije, ne da odlo-ča, kaj naj bi bile iraške prioritete.

Branila sem se, kakor sem najbolje znala, in poudarila, da prodati državo družbama Bechtel in Exxon Mobil ni ideja, ki bi si jo bila jaz izmislila – bila je že na začetnih stopnjah izvedbe, vodil pa jo je najvišji odposlanec Bele hiše, L. Paul Bremer III. Več mesecev sem bila poročala o razprodaji iraškega državnega premoženja na trgovinskih sejmih v hotelskih plesnih dvoranah, o nadrealističnih dogodkih, kjer so prodajalci v neprebojnih jopičih strašili poslovneže z zgodbami o odtrganih udih, med-tem ko so trgovski funkcionarji Združenih držav Amerike zago-tavljali, da res ni tako hudo, kakor je videti na televiziji. »Naj-boljši čas za investiranje je, dokler je še kri po tleh,« mi je povsem resno povedal delegat na konferenci v Washingtonu z naslovom »Obnova Iraka 2«.

Dejstvo, da je bilo v Bagdadu težko najti ljudi, ki bi jih zani-mal pogovor o ekonomiji, ni presenetljivo. Načrtovalci invazije so trdno verjeli v doktrino šoka – vedeli so, da je, medtem ko so


441

Iračani zavzeti z vsakodnevnimi tegobami, državo mogoče dis-kretno odprodati in rezultate objaviti kot opravljen posel. Kar se tiče nas novinarjev in aktivistov, se je zdelo, da vso svojo pozor-nost izčrpamo ob spektakularnih fizičnih napadih in pozablja-mo, kako se strani, ki bodo največ pridobile, nikoli ne pokažejo na bojišču. In v Iraku je bilo mogoče dobiti veliko: ne le tretja največja dokazana nahajališča nafte na svetu, ampak ozemlje, ki je bilo eden zadnjih preostankov, ki se je upiral globalnemu trgu na podlagi Friedmanove vizije nebrzdanega kapitalizma. Potem ko je križarski pohod osvojil Latinsko Ameriko, Afriko, Vzho-dno Evropo in Azijo, se je arabski svet pojavil kot zadnja »skraj-na meja«.

Medtem ko sva z Michaelom tako razpravljala naprej in nazaj, je Andrew odšel pokadit cigareto na balkon. Ko je odprl steklena vrata, se nam je zazdelo, da je ves zrak posesalo iz sobe. Pred oknom je lebdela krogla lavi podobnega ognja, temno rde-ča s črnimi madeži. Zgrabili smo svoje čevlje in stekli po stopni-cah pet nadstropij navzdol. Preddverje je bilo polno razbitega stekla. Okoli vogala je bil Hotel Mount Lebanon v ruševinah, skupaj s sosednjo hišo, ki jo je uničila 500-kilogramska bomba, kar je bil do takrat največji napad te vrste po koncu vojne.

Andrew je stekel s kamero do razvalin; skušala sem se upre-ti, a na koncu sem mu sledila. Po samo treh urah v Bagdadu sem že prekršila svoje pravilo: ne tekaj za bombami. Ko sem se vrnila v hotel, so vsi poročevalci in tipi iz nevladnih organizacij pili arak in skušali spraviti adrenalin pod nadzor. Vsi so se mi nasmi-hali in govorili: »Dobrodošla v Bagdadu!« Ozrla sem se na Michaela, in oba sva tiho priznala, ja, njegova je obveljala. Zadnjo besedo je imela vojna sama: »Tu določajo dnevni red bombe, ne novinarji.« In vsekakor je bilo tako. Bombe ne pose-sajo samo kisika v vrtinec, ampak zahtevajo vse: našo pozornost, naše sočutje, naš bes.

Tisto noč sem mislila na izjemno novinarko Claudio Acuño,


442

ki sem jo dve leti prej spoznala v Buenos Airesu in ki mi je dala izvod »Odprtega pisma pisatelja vojaški hunti« Rodolfa Walsha. Opozorila me je, kako nam skrajno nasilje lahko prepreči, da bi videli interese, ki jim služi. Na neki način se je to protivojnemu gibanju že zgodilo. Naše razlage, zakaj vojna je, so redko prese-gle enobesedne odgovore: zaradi nafte, Izraela, Halliburtona. Večina se nas je odločila, da nasprotujemo vojni kot neumnemu dejanju predsednika, ki se je zmotno imel za kralja, in njegovim britanskim pomagačem, ki so hoteli biti na zmagoviti strani zgo-dovine. Le malo zanimanja je bilo za idejo, da je vojna odločitev racionalne politike, da so načrtovalci invazije sprožili divje nasi-lje, zato ker z miroljubnimi sredstvi niso mogli vdreti v zaprta gospodarstva Bližnjega vzhoda, da je stopnja terorja sorazmerna s tem, za kar pri vojni gre.

Invazijo na Irak so »prodali« javnosti na podlagi strahu pred orožjem za množično uničevanje, saj je, kakor je razložil Paul Wolfowitz, orožje za množično uničevanje »edina zadeva, ob kateri se lahko vsi strinjajo« – z drugimi besedami, to je bil izgovor najnižjega skupnega imenovalca.3 Ekskluzivnejši vzrok, ki je bil intelektualnim zagovornikom vojne ljubši, je bila teori-ja »modela«. Po mnenju učenjakov, ki so to teorijo zastavili – in med njimi je veliko neokonservativcev – izhaja terorizem iz raz-ličnih krajev v arabskem in muslimanskem svetu; ugrabitelji 11. septembra so izhajali iz Savdske Arabije, Egipta, Združenih arabskih emiratov in Libanona; Iran je financiral Hezbolah; v Siriji je vodstvo Hamasa; Irak je pošiljal denar družinam pale-stinskih samomorilskih bombašev. Za te zagovornike vojne, ki so napade na Izrael povezali z napadi na Združene države Ame-rike, kakor da ni med njimi nobene razlike, je to zadoščalo, da je celotna regija postala potencialno leglo teroristov.

Kaj je torej s tem delom sveta, so se vprašali, ki ustvarja tero-rizem? Ker so ideološko zaslepljeni, da vidijo ali ameriško ali


443

izraelsko politiko kot dejavnika, ki k temu prispevata, so pravi vzrok določili nekje drugje: v pomanjkanju demokracije svobo-dnega trga v tej regiji.*4

Ker vsega arabskega sveta ni bilo mogoče zavzeti naenkrat, je morala ena država biti pobudnica. Združene države Amerike bi to državo napadle in jo spremenile v to, kar je Thomas Fried-man, glavni medijski spreobračevalec v to teorijo, imenoval »drugačen model v osrčju arabskomuslimanskega sveta,« ki bi nato sprožil zaporedje demokratičnih/neoliberalističnih valov po vsej regiji. Joshua Muravchik, ameriški učenjak z ustanove American Enterprise Institute, je napovedal »cunami po vsem islamskem svetu« v »Teheranu in Bagdadu«, medtem ko je nad-konservativni Michael Ledeen, svetovalec v Bushevi administra-ciji, opisal cilj kot »vojno za preoblikovanje sveta«.*5

Po notranji logiki te teorije sta širjenje meja kapitalizma in izvajanje volitev povezani v en sam enoten projekt. Bližnji vzhod bi »očistili« teroristov in vzpostavili velikansko prostotrgovinsko območje; nato bi vse utrdili z volitvami po izvršenem dejanju –

* Val svobodnega trga je to regijo obšel iz več razlogov. Najbogatejše države – Kuvajt, Savdska Arabija, Emirati – so imele toliko naftnega denarja, da jim je uspelo ostati brez dolgov in tako zunaj dosega Mednarodnega denarnega sklada (84 odstotkov gospodarstva Savdske Arabije, na primer, je pod državnim nadzorom). Irak je imel velik dolg, ki se je nakopičil v času vojne z Iranom, toda ravno ko se je začenjala doba globalizacije, se je prva zalivska vojna končala in Irak je bil ujet v stroge sankcije: ne le da ni bilo »svobodne trgovine«, ampak tako rekoč sploh nobene trgovine.

* Ideja, da bi nepristanek na washingtonski konsenz zadoščal, da bi sprožil tujo invazijo, se morda zdi za lase privlečena, vendar se je to že zgodilo. Ko je Nato leta 1999 bombardiral Beograd, je bil uradni razlog ta, da Slobodan Milošević grobo krši člove-kove pravice, kar je svet zgrozilo. Toda v malo znanem odkritju leta po vojni za Kosovo je Strobe Talbott, namestnik državnega sekretarja pod predsednikom Clintonom in ameriški vodja pogajanj med vojno, povedal izrazito manj idealistično razlago. »Ko so države po vsej regiji skušale reformirati svoje gospodarstvo, omiliti etnične napetosti in razširiti civilno družbo, je bilo videti, kakor da Beograd uživa v tem, da se stalno giblje ravno v nasprotno smer. Zato ni presenetljivo, da sta Nato in Jugoslavija morala trčiti. Z upiranjem Jugoslavije širšim trendom političnih in gospodarskih reform – in ne s težkim položajem kosovskih Albancev – je najbolje mogoče razložiti Natovo vojno.« Razkritje je bilo objavljeno leta 2005 v knjigi Collision Course: NATO, Russia, and Kosovo, ki jo je napisal Talbottov nekdanji direktor za komunikacije, John Norris.


444

nekako posebna ponudba tri za eno. George W. Bush je pro-gram kasneje poenostavil v eno samo zvezo: »širjenje svobode v nemirni regiji«, in mnogi so to zamenjali za zavezanost demo-kraciji z zvezdami v očeh.6 Vendar je vedno šlo za drugo vrsto svobode, tisto, ki so jo v sedemdesetih letih zagotovili Čilu in v devetdesetih Rusiji – svobodo za zahodne nacionalke, da pogol-tnejo na sveže privatizirane države – to je bistvo teorije novega modela. Predsednik je to povsem jasno povedal samo osem dni po tem, ko je razglasil konec večjih bojev v Iraku in najavil načrte za »vzpostavitev svobodnotrgovinskega območja na Bli-žnjem vzhodu v desetih letih«.7 Hčerki Dicka Cheneyja, Liz, veteranki pustolovščine s sovjetsko šokterapijo, so zaupali vod-stvo projekta.

Ko se je po 11. septembru 2001 ideja o tem, da bi neko arabsko državo zavzeli in jo spremenili v model države, začela pogosteje pojavljati, so nametavali imena več možnih držav: Ira-ka, Sirije, Egipta, in Michaelu Ledeenu najljubše, Irana. Toda marsikaj je govorilo v prid Iraku. Poleg velikanskih naftnih nahajališč ima tudi odlično središčno lego za vojaška oporišča, zdaj ko je Savdska Arabija videti manj odvisna, Sadama Huseina pa so zaradi uporabe kemičnega orožja proti lastnim ljudem vsi zlahka sovražili. Drug dejavnik, ki so ga pogosto spregledali, je ta, da je Irak imel prednost, da so ga poznali.

Zalivska vojna leta 1991 je bila zadnja velika kopenska ofen-ziva Združenih držav Amerike, v kateri je sodelovalo na sto tiso-če vojakov, in dvanajst let jo je Pentagon uporabljal kot vzorec v delavnicah, pri urjenju in v zapletenih bojnih igrah. Eden od primerov te teorije postigre je članek, ki je pritegnil pozornost Donalda Rumsfelda: njegov naslov je »Šok in strahospoštovanje: Doseganje nagle prevlade«. Leta 1996 ga je napisala skupina samosvojih strategov na Univerzi za nacionalno obrambo (Nati-onal Defense University), in članek je zastavljen kot univerzalna vojaška doktrina, v resnici pa govori o preigravanju zalivske voj-


445

ne. Njen glavni avtor, upokojeni mornariški kapetan Harlan Ullman, je razložil, da se je projekt začel, ko so generala Chucka Hornerja, poveljnika zračne vojne med invazijo leta 1991, vpra-šali, kaj ga je med bojem proti Sadamu Huseinu najbolj jezilo. Odgovoril je, da ni vedel, kam naj »zabode iglo«, da se bo iraška vojska sesula. »Namen šoka in strahospoštovanja,« piše Ullman (ki si je to zvezo izmislil), »je bil, da reši vprašanje: Ko bi bilo puščavski vihar mogoče bojevati še enkrat, kako bi mogli zma-gati v polovici časa in z manj silami? […] Ključ do uspeha je naj-ti vstopne točke za Hornerjeve igle – točke, ki povzročijo, če jih zadeneš, da se sovražnik takoj sesuje.«8 Avtorji so bili prepričani, da če bi ameriška vojska še kdaj dobila priložnost, da se bojuje s Sadamom, bi bila v veliko boljšem položaju, da te »vstopne toč-ke« najde po zaslugi satelitske tehnologije in prelomnih novosti pri preciznostnem orožju, kar bi ji omogočilo, da »igle« zasadi tako natančno kakor še nikoli.

Irak je imel še drugo prednost. Medtem ko je ameriška voj-ska fantazirala o ponovnem bojevanju puščavskega viharja s teh-nološkimi izboljšavami, ki ustrezajo razliki med »atarijem in playstationom«, kakor je razložil neki komentator, so iraške vojaške zmogljivosti nazadovale, saj so jih spodjedle sankcije, Organizacija združenih narodov pa jih je tako rekoč razstavila z inšpekcijskimi programi.9 To je pomenilo, da je bil Irak v pri-merjavi z Iranom ali Sirijo kraj, kjer bi bilo v vojni najlaže zma-gati.

Thomas Friedman je bil odkrit o tem, kaj za Irak pomeni, da so ga izbrali kot model. »Mi v Iraku ne bomo izgrajevali drža-ve. Državo bomo ustvarjali,« je zapisal – kakor da je kupovanje velike, z nafto bogate arabske države, zato da bi jo ustvarili iz niča, v enaindvajsetem stoletju nekaj naravnega, celo »plemeni-tega«.10 Friedman je bil med mnogimi zagovorniki enkratne voj-ne, ki so kasneje začeli zatrjevati, kako niso predvideli, da bo iz invazije sledilo toliko prelivanja krvi. Težko je razumeti, kako je


446

mogel to podrobnost spregledati. Irak ni bil prazen prostor na zemljevidu; bil je in ostaja kultura, ki je tako stara kakor civiliza-cija, z divjim protiimperialističnim ponosom, močnim arabskim nacionalizmom, globokimi prepričanji in z vojaško izšolano večino odraslega prebivalstva. Če naj bi se v Iraku zgodilo »ustvarjanje države«, kaj točno naj bi postalo iz države, ki je tam že bila? Neizgovorjena predpostavka od vsega začetka je bila, da bi večinoma morala izginiti, da sprazni prostor za imenitni eks-periment – kar je ideja, ki v svojem bistvu skriva gotovost never-jetnega kolonialističnega nasilja.

Trideset let prej, ko je kontrarevolucija čikaške šole prvič preskočila iz učbenika v resnični svet, je prav tako skušala izbri-sati države in namesto njih ustvariti nove. Tako kakor v Iraku leta 2003 naj bi tudi Čile leta 1973 služil kot model za celotno uporno celino, in vrsto let tudi je. Brutalni režimi, ki so v sedem-desetih letih uresničevali ideje čikaške šole, so razumeli, da je zato da bi se v Čilu, Argentini, Urugvaju in Braziliji rodila nova država, treba »izkoreniniti« cele kategorije ljudi in njihovo kul-turo.

V državah, ki so utrpele politično čiščenje, si kolektivno prizadevajo, da bi se s to nasilno zgodovino sprijaznili – komi-sije za resnico, izkopavanja neoznačenih grobov in začetki sodnih postopkov za vojne zločine proti storilcem. Vendar v Latinski Ameriki hunte niso delovale same: pred državnim udarom in po njem jih je podpiral Washington, kakor je dovolj obsežno dokumentirano. Na primer, leta 1976, v času državne-ga udara v Argentini, ko so na tisoče mladih aktivistov odvedli z doma, je imela hunta polno finančno podporo iz Washingto-na. (»Če obstajajo stvari, ki jih je treba narediti, jih moraš nare-diti hitro,« je dejal Kissinger.)11 Tisto leto je bil predsednik Gerald Ford, Dick Cheney je bil glavni tajnik, Donald Rums-feld obrambni sekretar, Kissingerjev izvršni pomočnik pa je bil ambiciozen mladenič z imenom Paul Bremer. Teh mož ni nih-


447

če postavil pred nikakršen proces za resnico in pravičnost zara-di njihove vloge pri podpiranju hunte in so še naprej uživali dolgo in uspešno kariero. Tako dolgo, da so bili trideset let kasneje še vedno tam, da so izvedli neverjetno podoben – čeprav veliko nasilnejši – eksperiment v Iraku.

Leta 2005 je George W. Bush v svojem govoru ob imenova-nju za predsednika opisal obdobje med koncem hladne vojne in začetkom vojne proti terorju kot »leta počitka, leta študijskega dopusta – nato pa je prišel ognjeni dan«.12 Invazija v Iraku je pomenila divji povratek k nekdanjim tehnikam križarskega pohoda svobodnega trga – uporabo najhujšega šoka, da s silo odstranijo in izbrišejo vse ovire za vzpostavitev modela korpora-tivistične države, proste vsega vmešavanja.

Ewen Cameron, psihiater s finančno podporo obveščevalne službe CIA, ki je skušal »razvzorčiti« svoje paciente, tako da jih je regresiral v stanje otroka, je bil prepričan: če je malo šoka za ta namen dobro, potem je več še bolje. Možgane je napadal z vsem, česar se je mogel domisliti – z elektriko, halucinogeni, čutno prikrajšanostjo, čutno preobremenitvijo – vsem, kar bi izbrisalo vse, kar obstaja, in mu zagotovilo nepopisan list, na katerega bi vtisnil nove misli, nove vzorce. Na veliko večjem platnu je to bila invazija in zasedbena strategija v Iraku. Načrtovalci vojne so prečesali globalni arzenal taktik šoka in se odločili, da uporabijo vse: vojaško bombardiranje v slogu bliskovite vojne s premišlje-nimi psihološkimi operacijami, ki jim je sledil najhitrejši in naj-obsežnejši program politične in ekonomske šokterapije, kar so jih kdaj kje poskusili, pri tem pa so upornike – če jih je kaj bilo – zgnali in jih izpostavili zlorabam »brez rokavic«.

V analizah vojne v Iraku pogosto pridejo do sklepa, da je bila invazija »uspeh«, okupacija pa neuspeh. To, kar tovrstne ocene spregledajo, je, da sta bili invazija in okupacija dva dela enotne strategije – začetno bombardiranje naj bi izbrisalo pla-tno, na katero bi potem zgradili model države.


448

Vojna kot množično mučenje

Za stratege invazije leta 2003 je odgovor na vprašanje, »kam zabosti igle«, očitno bil: povsod. Med zalivsko vojno leta 1991 so izstrelili okoli tristo manevrirnih raket tomahawk v razponu petih tednov. Leta 2003 so jih več kakor tristo izstrelili v enem dnevu. Med 20. marcem in 2. majem, v tednih »vojaških spopa-dov«, je vojska Združenih držav Amerike na Irak odvrgla več kakor trideset tisoč bomb, poleg tega pa še dvajset tisoč natanč-no vodenih manevrirnih raket – 67 odstotkov vseh, kar so jih kdaj izdelali.13

»Tako me je strah,« je dejala Yasmin Musa, bagdadska mati treh otrok med bombardiranjem. »Ne mine minuta, da ne bi sli-šali in čutili bombe, ki je nekam padla. Mislim, da ni niti metra v vsem Iraku, kjer bi bilo varno.«14 To je pomenilo, da »šok in strahospoštovanje« opravljata svoje delo. »Šok in strahospošto-vanje« je vojaška doktrina, odkrito v nasprotju z vsemi zakoni, ki prepovedujejo kolektivno kaznovanje, ki se hvali, da ne cilja le sovražnikovih vojaških sil, ampak »družbo, napisano z veli-ko«, kakor se njeni avtorji širokoustijo – množični strah je ključ-ni del strategije.

Druga značilna prvina te strategije je jasno zavedanje, da je vojna spektakel za poročila, ki hkrati poteka za veliko občinstev: sovražnika, Američane doma in vse druge, ki mislijo delati teža-ve. »Ko na televizijski mreži CNN predvajajo videoposnetke teh napadov v resničnem času po vsem svetu, sta pozitivni učinek na podporo zavezništvu in negativni učinek na morebitno pod-poro grožnji lahko odločilna,« pravi priročnik za »šok in straho-spoštovanje«.* Od samega začetka so invazijo načrtovali kot spo-ročilo iz Washingtona vsemu svetu, izraženo v jeziku ognjenih

* Zalivska vojna leta 1991 je bila prvi spopad na televizijski mreži CNN, ker pa je bila ideja štiriindvajseturnega poročanja še nova, je vojska takrat še ni v celoti vključila v svoje načrtovanje vojne.


449

krogel, oglušujočih eksplozij in sunkov, ki stresajo mesto. Ron Suskind v knjigi Doktrina enega odstotka razlaga, da je za Rums-felda in Cheneyja »primarna pobuda za napad na Irak« bila želja »ustvariti demonstracijski model, ki bi vodil ravnanje vsakogar, kdor je tako vztrajen, da bi pridobival uničevalno orožje ali se kakor koli že rogal moči Združenih držav Amerike«. To ni toli-ko vojna strategija kakor »globalni eksperiment iz behavioriz-ma«.15

Vojskovanje je vedno delno predstava, vedno oblika mno-žične komunikacije, toda Rumsfeldovo organiziranje tehnologi-je in znanja iz poslovnega sveta je postavilo trženje strahu v sre-dišče vojaške doktrine Združenih držav Amerike. Med hladno vojno je bil strah pred jedrskim napadom srčika strategije odvra-čanja, vendar je ideja bila, da jedrske rakete ostanejo v svojih komorah. Ta napad je bil drugačen: Rumsfeldova vojna upora-blja vse, razen jedrske bombe, da uprizori predstavo, katere namen je bombardirati čute, igrati na čustva in posredovati traj-no sporočilo s cilji, ki so skrbno izbrani zaradi svoje simbolne vrednosti in za televizijo načrtovanega učinka. Na ta način ima Rumsfeldova teorija vojne, del njegovega projekta »transforma-cije«, veliko manj skupnega s strategijo generalov za »silo proti sili« na bojišču, generalov, ki so ga vedno zavirali, in veliko več skupnega s teroristi, ki jim je Rumsfeld napovedal trajno vojno. Teroristi ne skušajo zmagati z neposredno konfrontacijo; skuša-jo zlomiti moralo javnosti s spektakularnimi, televizijskimi pri-kazi, ki razgalijo sovražnikovo ranljivost in hkrati tudi njihovo sposobnost krutosti. To je bila teorija za napade 11. septembra 2001, prav tako kakor tudi teorija za invazijo na Irak.

»Šok in strahospoštovanje« pogosto prikazujejo kot zgolj strategijo prepričljive bojne moči, vendar jo avtorji vidijo kot veliko več: po njihovem je to premišljen psihološki načrt, usmer-jen »neposredno proti javni volji nasprotnika, da se upira«. Orodja so znana iz druge veje vojaškega kompleksa Združenih


450

držav Amerike: čutna prikrajšanost in čutna preobremenjenost, z namenom, da sprožita zmedenost in regresijo. Priročnik za »šok in strahospoštovanje« jasno posnema priročnike obvešče-valne službe CIA, ko določa: »V grobem smislu bo nagla prevla-da dosegla nadzor nad okoljem in ohromila ali preobremenila nasprotnikove zaznave in dojemanje dogodkov.« Cilj je »doseči popolno nemoč nasprotnika«. To zajema strategije, kakor so: »manipuliranje čutov in dražljajev z resničnim časom […], dobe-sedno ‘prižiganje in ugašanje luči’, ki morebitnemu agresorju omogočajo, da vidi ali razume razmere in dogodke, ki zadevajo njegove sile in končno njegovo družbo«, pa tudi »na specifičnih območjih sovražnika prikrajšati za sposobnost komuniciranja, opazovanja«.16 Irak so za več mesecev izpostavili temu eksperi-mentu iz množičnega mučenja, s tem da se je proces začel že veliko prej, preden so začele padati bombe.

Stopnjevanje strahu

Ko so leta 2002 kanadskega državljana Maherja Ararja zgra-bili agenti na letališču JFK in ga odpeljali v Sirijo kot žrtev »izre-dne izvedbe«, so njegovi zasliševalci uporabili preizkušeno tehni-ko mučenja. »Posadili so me na stol, in eden od mož mi je začel postavljati vprašanja […]. Če nisem dovolj hitro odgovoril, je pokazal na kovinski stol v kotu in vprašal: ‘Hočeš, da uporabim tole?’ […] Bil sem prestrašen in nisem hotel, da me mučijo. Rekel bi kar koli, da bi se izognil mučenju.«17 Tehnika, ki so jo na njem uporabljali, je znana kot »kazanje instrumentov« ali v ameriškem vojaškem žargonu »stopnjevanje strahu«. Mučitelji vejo, da je eno najučinkovitejših orožij zapornikova lastna domi-šljija – pogosto je pokazati strašne instrumente učinkoviteje, kakor uporabiti jih.

Ko se je dan invazije na Irak približeval, je Pentagon mobili-ziral medijske agencije, da stopnjujejo strah v Iraku. »Imenujejo


451

ga ‘dan A’,« se je začelo poročilo na televizijski mreži CBS, ki so ga predvajali dva meseca, preden se je vojna začela. »’A’ kakor zračni napadi [airstrikes], tako uničujoči, da se Sadamovi vojaki ne bodo hoteli ali mogli bojevati.« Gledalcem so predstavili Harlana Ullmana, avtorja »šoka in strahospoštovanja«, ki je razložil, da »dosežeta ta hkratni učinek, podobno kakor jedrsko orožje v Hirošimi, ki ne traja dneve ali tedne, ampak minute.« Voditelj Dan Rather je oddajo končal z zanikanjem: »Zagota-vljamo vam, da to poročilo ne vsebuje nobenih informacij, za katere bi obrambno ministrstvo menilo, da utegnejo pomagati iraški vojski.«18 Lahko bi šel še naprej: poročilo je bilo, tako kakor še mnoga druga v tem obdobju, integralni del strategije ministrstva za obrambo – za stopnjevanje strahu.

Iračani, ki so ujeli zastrašujoča poročila na pretihotapljenih satelitih ali so jim zanje po telefonu povedali sorodniki iz tujine, so si več mesecev predstavljali »šok in strahospoštovanje«. Sama zveza je postala močno psihološko orožje. Ali bo hujše kakor leta 1991? Če Američani res mislijo, da ima Sadam orožje za množično uničevanje, ali bodo sprožili jedrski napad?

Enega od odgovorov so dobili teden dni pred invazijo. Pen-tagon je povabil washingtonsko tiskovno osebje na poseben terenski ogled v letalsko oporišče Eglin Air Force Base na Flori-di, da so bili priča poskusu z bombo MOAB, kar je kratica za uradni naziv »Massive Ordnance Air Blast«, vsi v vojski pa to orožje imenujejo »mati vse bomb«. Z enaindvajset tisoč funti [9450 kg] je največje nejedrsko eksplozivo, kar so ga kdaj izdela-li, ki je sposobno ustvariti »deset tisoč čevljev [3048 m] visok gobast oblak, ki je videti in čutiti kakor jedrsko orožje,«19 je dejal Jamie McIntyre na televizijski mreži CNN.

McIntyre je v svojem poročilu povedal, da bombe sicer še niso nikoli uporabili, vendar že samo njen obstoj »lahko zada psihološki udarec« – kar je posredno priznanje vloge, ki jo je on sam igral pri zadajanju tega udarca. Tako kakor zapornikom v


452

zasliševalski celici so Iračanom kazali instrumente. »Cilj je imeti tako jasne in tako očitne zmogljivosti zavezništva, da bo to stra-hovito odvrnilo iraško vojsko od bojevanja,« je Rumsfeld razlo-žil v isti oddaji.20

Ko se je vojna začela, so bili prebivalci Bagdada izpostavljeni čutni prikrajšanosti v velikanskem obsegu. Drugega za drugim so prekinili čutne dražljaje mesta; najprej so šla ušesa.

Ponoči 28. marca 2003, ko so ameriške čete prišle v bližino Bagdada, so odvrgle bombe na ministrstvo za komuniciranje in ga zažgale, prav tako pa so z močnimi rušilnimi bombami [bun-ker-busters] zadele tudi štiri bagdadske telefonske centrale, da so prekinile na milijone telefonskih zvez po vsem mestu. Ciljanje telefonskih central se je nadaljevalo – vsega skupaj dvanajst – dokler ni 2. aprila v Bagdadu deloval komajda še kakšen tele-fon.*21 Med istim napadom so zadeli tudi televizijske in radijske oddajnike, tako da družine v Bagdadu, zgnetene po svojih domovih, niso mogle prestreči niti šibkega signala z novicami, kaj se zunaj njihovih domov dogaja.

Mnogi Iračani pravijo, da je bilo uničenje telefonskega siste-ma psihološko najhujši del zračnega napada. To, da so hkrati sli-šali in čutili, kako povsod raznaša bombe, pri tem pa ne morejo poklicati niti nekaj ulic stran, da bi izvedeli, ali so njihovi dragi še živi, ali da bi pomirili prestrašene sorodnike v tujini, je bila prava muka. Novinarje, ki so bili nastanjeni v Bagdadu, so oble-gali obupani domači prebivalci in jih prosjačili za nekaj trenut-kov prek satelitskega telefona ali pa so jim v roke potiskali števil-

* Uradni razlog za tako obsežno uničenje bagdadskega telefonskega sistema je bil prekiniti Sadamu Huseinu možnost, da bi komuniciral s svojimi elitnimi povelj-niki. Toda po vojni so ameriški zasliševalci opravili obsežne »intervjuje« z vodilnimi iraškimi ujetniki in odkrili, kako je bil Sadam Husein že leta prepričan, da vohuni prisluškujejo njegovim telefonskim klicem, zato je v preteklih trinajstih letih upora-bil telefon zgolj dvakrat. Kakor običajno zanesljivi podatki obveščevalne službe tudi tokrat niso bili potrebni; dovolj denarja bo pripravljenega za družbo Bechtel, da bo zgradila nov sistem.


453

ke skupaj s prošnjo, naj pokličejo brata ali strica v Londonu ali Baltimoru. »Povejte mu, da je vse v redu. Povejte mu, da sta nje-gova oče in mati dobro. Pozdravite ga. Recite mu, naj ne bo v skrbeh.«22 Do takrat so vse lekarne v Bagdadu že prodale vse uspavalne tablete in antidepresive in v mestu je povsem zmanj-kalo valiuma [valerijane].

Nato so prišle na vrsto oči. »Ni bilo nobene slišne eksplozije, nobene zaznavne spremembe v bombardiranju zgodaj zvečer, toda v trenutku je vse mesto s 5 milijoni prebivalcev zagrnila stra-šna, neskončna noč,« je poročal časnik The Guardian 4. aprila. Temo so »prekinjale samo luči mimovozečih avtomobilov«.23 Pre-bivalci Bagdada so bili ujeti po svojih domovih, niso mogli govo-riti drug z drugim, slišati drug drugega ali videti ven. Tako kakor zapornik, ki ga obveščevalna služba CIA dodeli v črno sobo, je bilo vse mesto uklenjeno in s kapuco čez oči. Nato so ga slekli.

Predmeti za udobje

Pri sovražnem zasliševanju je prva stopnja, kako zapornika zlomiti, da ga slečejo in mu odstranijo vse predmete, ki imajo moč, da vzbujajo občutek lastnega jaza – tako imenovani pred-meti za udobje. S predmeti, ki so zaporniku posebno pomemb-ni, tako kakor Koran ali dragocena fotografija, pogosto nespo-štljivo ravnajo. Sporočilo je: »Ti si nihče, si to, kar mi hočemo, da si,« kar je bistvo dehumanizacije. Iračani so ta proces razgra-dnje doživljali kolektivno, ko so opazovali, kako so skrunili nji-hove najpomembnejše institucije, kako so njihovo zgodovino naložili na tovornjake, in je izginila. Bombardiranje je Irak hudo poškodovalo, vendar je bistvo države, kakršna je nekoč bila, najbolj prizadelo plenjenje, ki ga zasedbene čete niso pre-prečile.

»Stotine plenilcev, ki so razbijali starodavno lončevino, pra-znili razstavne vitrine ter pobrali zlato in druge starine iz iraške-


454

ga Narodnega muzeja, so plenili nič manj kakor pričevanja prve človeške družbe,« je poročal časnik Los Angeles Times. »Izginilo je 80 odstotkov od 170 000 neprecenljivih predmetov iz muze-ja.«24 Narodna knjižnica, ki je imela izvod vsake knjige in dok-torske disertacije, ki je bila kdaj objavljena v Iraku, je bila počr-nela ruševina. Tisoč let stari iluminirani Korani so izginili iz ministrstva za religiozne zadeve, ki je obstalo kot pogorela lupi-na. »Naša narodna dediščina je izgubljena,« je izrekel neki bag-dadski profesor.25 Lokalni trgovec je o muzeju povedal: »To je bila duša Iraka. Če muzej ne dobi nazaj oplenjenih zakladov, se bom počutil, kakor da so mi ukradli del duše.« McGuire Gib-son, arheolog na Univerzi Chicago, je to imenoval »zelo podob-no lobotomiji. Trajni spomin celotne kulture, kulture, ki je tra-jala tisočletja, so izbrisali.«26

Po zaslugi predvsem duhovnikov, ki so organizirali reševalne akcije sredi plenjenja, so delež predmetov rešili. Toda mnogi Ira-čani so bili in še vedno so prepričani, da je bila spominska lobo-tomija namerna – del načrtov Washingtona, da odstrani močan, ukoreninjen narod, ki je obstajal, in ga nadomesti s svojim modelom. »Bagdad je mati arabske kulture,« je za časnik The Washington Post povedal sedemdesetletni Ahmed Abdulah, »in izbrisati hočejo našo kulturo.«27

Načrtovalci vojne so naglo poudarili, da so plenili Iračani, ne tuje čete. In res je, da Rumsfeld ni načrtoval, da bi Irak izro-pali – vendar tudi ni storil ničesar, da bi to preprečil ali ustavil, ko se je enkrat začelo. To so napake, ki jih ni mogoče odpraviti kot nekaj, kar so prezrli.

Med zalivsko vojno leta 1991 so trinajst iraških muzejev napadli plenilci, zato je bilo utemeljeno mogoče pričakovati, da bodo revščina, bes nad starim režimom in splošno vzdušje kaosa nekatere Iračane spodbudili, da se odzovejo enako (posebno gle-de na to, da je Sadam Husein nekaj mesecev prej izpraznil zapo-re). Vodilni arheologi so Pentagon opozorili, da potrebuje zane-


455

sljivo strategijo, kako bo pred vsakim napadom zavaroval muzeje in knjižnice, in 22. marca je Pentagonovo sporočilo poveljstvu zavezništva naštelo »16 krajev, razvrščenih po pomembnosti, ki jih je v Bagdadu nujno treba zavarovati«. Na drugem mestu na seznamu je bil Narodni muzej. Druga opozorila so Rumsfelda pozivala, naj s četami napoti še mednarodni policijski kontin-gent, da bo vzdrževal javni red – kar je drugi predlog, ki so ga ignorirali.28

Vendar je tudi brez policije bilo v Bagdadu dovolj ameri-ških vojakov, da bi jih nekaj mogli poslati na ključna kulturna mesta, pa jih niso. Obstaja veliko poročil, da so ameriški vojaki postopali ob svojih oklepnih vozilih in opazovali, kako so mimo njih vozili natovorjeni tovornjaki – odraz brezbrižnosti v slogu »stvari se pač zgodijo«, ki izhaja naravnost od Rumsfelda. Neka-tere enote so se same odločile ustaviti plenjenje, v drugih pri-merih pa so vojaki začeli v ropanju sodelovati. Bagdadsko med-narodno letališče je bilo povsem uničeno, ker so vojaki razbijali pohištvo, nato pa odšli h komercialnim letalom na vzletni stezi. »Ameriški vojaki, ki so iskali udobne sedeže in spominke, so odtrgali opremo z letal, razrezali sedeže, uničili opremo v pilot-ski kabini in izbili vsako šipo.« Posledica je bila škoda, ocenjena na 100 milijonov dolarjev, za iraško letalsko družbo – ki je bila med prvimi, ki so jih med zgodnjo in sporno delno privatizaci-jo odprodali.29

Nekaj vpogleda v to, zakaj je bilo tako malo uradnega inte-resa za to, da bi ropanje preprečili, sta zagotovila dva moža, ki sta pri zasedbi igrala osrednjo vlogo – Peter McPherson, visoki ekonomski svetovalec Paula Bremerja, in John Agresto, direktor obnove visokega šolstva za zasedbo. McPherson je povedal, da ga ni motilo, ko je videl Iračane, kako si jemljejo državno lastni-no – avtomobile, avtobuse, opremo iz ministrstva. Njegovo delo v vlogi vodilnega ekonomskega šokterapevta je bilo, da radikalno skrči državo in privatizira njeno premoženje, kar je


456

pomenilo, da so plenilci njegovo delo pravzaprav pognali. »Mislil sem, da je privatizacija, do katere pride nekako naravno, ko nekdo vzame državno vozilo ali začne voziti tovornjak, ki je bil v lasti države, čisto v redu,« je dejal. Kot veteranski birokrat iz Reaganove administracije in prepričan vernik ekonomije čikaške šole je plenjenje imenoval oblika »krčenja« javnega sek-torja.*30

Njegov kolega John Agresto je prav tako videl nekaj dobre-ga, ko je na televiziji spremljal, kako Bagdad plenijo. Svoje delo – »pustolovščino, ki se ne bo nikoli ponovila« – si je zamišljal kot izgradnjo iraškega sistema visokega šolstva iz nič. V tem kontekstu je bilo praznjenje univerz in ministrstva za izobraže-vanje, kakor je razložil, »priložnost za povsem nov začetek«, pri-ložnost, da zagotovijo iraškim šolam »najboljšo moderno opre-mo«. Če je poslanstvo bilo »ustvarjanje države«, kakor so mnogi očitno verjeli, potem bi vse, kar je ostalo od stare, bilo samo napoti. Agresto je bil nekdanji predsednik kolidža St. John v New Mexicu, ki se specializira za študijski program velikih bese-dil. Razložil je, da sicer ni vedel ničesar o Iraku, ni hotel brati knjig o njem, preden je prispel tja, zato da bi prišel »kar se da odprt za nove vtise«.31 Tako kakor iraški študenti bi tudi Agresto bil nepopisan list.

Ko bi bil Agresto prebral kakšno knjigo ali dve, bi morda dvakrat premislil o potrebi, da izbriše vse in začne znova. Lahko bi se bil naučil, na primer, da je Irak imel najboljši šolski sistem v regiji z najvišjo stopnjo pismenosti v arabskem svetu, preden so ga zadavile sankcije – leta 1985 je bilo pismenih 89 odstotkov Iračanov. Nasprotno pa je v Agrestovi domovini New Mexico 46 odstotkov prebivalcev funkcionalno nepismenih, 20 odstot-

* To je obrat, ki postavlja družbo Halliburton, ki je ameriškim davkoplačevalcem preveč zaračunala, in Pentagon, ki je to dopustil, v novo luč – morda je ministrstvo za obrambo razumelo manjkajoče milijone ne kot krajo, ampak kot del kampanje za krčenje vlade in krepitev poslov.


457

kov pa jih ni sposobnih »osnovne matematike, da bi sešteli vsoto na računu«.*32 Toda Agresto je bil tako prepričan o večvrednosti ameriškega sistema, da si ni bil sposoben zamisliti možnosti, da bi Iračani hoteli rešiti in zavarovati svojo kulturo in da bi njeno uničenje dojeli kot strahovito izgubo.

Ta neokolonialistična slepota je stalna tema vojne proti terorju. V ameriškem zaporu v Guantánamu je soba, znana kot »ljubezenska koča«. Zapornike tja odvedejo, potem ko so uprav-niki določili, da niso sovražni bojevniki in da jih bodo kmalu izpustili. V koči smejo ujetniki gledati holivudske filme in krmi-jo jih z ameriško malovredno hitro hrano. Asif Iqbal, eden od britanskih zapornikov, znan kot Tipton Three, je smel večkrat tja, preden so njega in še dva prijatelja končno poslali domov. »Smeli smo gledati devedeje, jesti mcdonalde, pico iz Pizza Huta in se v bistvu sprostiti. Tam nismo bili uklenjeni [...]. Nismo imeli pojma, zakaj so taki z nami. Preostanek tedna smo bili spet v kletkah kakor običajno [...]. Ob neki priložnosti je Lesley [uslužbenec FBI] prinesel krekerje Pringles, sladoled in čokola-do, to je bila zadnja nedelja, preden smo se vrnili v Anglijo.« Njegov prijatelj Rhuhel Ahmed je ugibal, da je bila posebna obravnava »zato, ker so vedeli, da so ga polomili in so nas dve leti in pol mučili, in so upali, da bomo to pozabili«.33

Ahmeda in Iqbala je zgrabilo Severno zavezništvo, ko sta bila na obisku v Afganistanu in namenjena na poroko. Divje so ju pretepli, jima injicirali neznana mamila, ju za več ur hkrati prisilili v neudoben položaj, jima preprečevali spanje, ju prisilno obrili in jima devetindvajset mesecev odrekali vse zakonite pra-vice.34 In vendar naj bi to »pozabila« ob neizmerni privlačnosti krekerjev Pringles. Tak je bil dejansko načrt.

* Ko se je izkazalo, kako nesposoben je Agresto, da bi izgradil iraški univerzitetni sistem, in je odšel, ne da bi delo opravil, je spremenil svoje prvotno navdušenje nad plenjenjem in se označil za »neokonservativca, ki ga je resničnost oropala«. Ta po-drobnost in še mnoge druge so iz nazornega opisa zelenega pasu z naslovom Imperial Life in the Emerald City, ki ga je napisal Rajiv Chandrasekeran.


458

Komajda je mogoče verjeti – pa vendar, tak načrt igre za Irak je v glavnem imel Washington: šokirati in terorizirati vso državo, namerno uničiti njeno infrastrukturo, ne narediti nič, medtem ko ropajo njeno kulturo in zgodovino, nato pa vse »popraviti« z neomejeno ponudbo poceni gospodinjskih apara-tov in uvožene malovredne hrane. V Iraku ta krog izbrisovanja kulture in njenega nadomeščanja ni bil teoretičen; vse se je zgo-dilo v nekaj tednih.

Paul Bremer, ki ga je Bush imenoval za direktorja zasedbene oblasti v Iraku, priznava, da je ob njegovem prihodu v Bagdad plenjenje še potekalo in red še zdaleč ni bil vzpostavljen. »Bag-dad je gorel, dobesedno, ko sem se vozil z letališča […]. Na uli-cah ni bilo prometa; nikjer ni bilo elektrike; ni bilo proizvodnje nafte; nobene gospodarske dejavnosti; niti enega policista na delu ni bilo.« In vendar je bila njegova rešitev za krizo, da takoj odpre meje države za absolutno neomejen uvoz: nobenih carin, nobenih davkov, nobene inšpekcije, nobenih dajatev. Dva tedna po prihodu je Bremer oznanil, da je Irak »odprl za poslovanje«.35 Čez noč se je Irak spremenil iz ene najbolj izoliranih držav na svetu, kjer so trgovino preprečevale stroge sankcije OZN, v naj-širše odprti trg sploh.

Medtem ko so male tovornjake s plenom še vedno vozili h kupcem v Jordaniji, Siriji in Iranu, so v nasprotno smer vozili konvoji palet, naloženih s kitajskimi televizorji, holivudskimi devedeji in jordanskimi satelitskimi krožniki, pripravljenimi, da jih raztovorijo na pločnik v bagdadskem predelu Karada. Med-tem ko so eno kulturo požgali in po delih odstranili, je pritekala druga, predhodno zapakirana, da jo nadomesti.

Eno od ameriških podjetij, ki je bilo pripravljeno, da odpre vrata v ta eksperiment iz skrajnega kapitalizma, je bila družba New Bridge Strategies, ki jo je ustanovil Joe Allbaugh, Bushev nekdanji predstojnik agencije FEMA. Družba je obljubljala, da bo izrabila svoje politične zveze na najvišji ravni, da bo pomaga-


459

la ameriškim multinacionalkam, da se bodo polastile kosa doga-janja v Iraku. »Dobiti pravico za distribucijo izdelkov družbe Procter & Gamble bo zlata jama,« se je navduševal eden od par-tnerjev družbe. »Ena dobro založena trgovina 7-Eleven lahko izpodrine 30 iraških trgovin; en Wal-Mart pa lahko prevzame vso državo.«36

Tako kakor ujetnike v ljubezenski koči v Guantánamu, so ves Irak nameravali podkupiti s krekerji Pringles in pop kulturo – takšna vsaj je bila zamisel Busheve administracije za povojni načrt.


460

17. poglavje

IDeOlOŠKI POvRATNI uDAReC

zelo kapiTalisTično uničenje

Svet je razmetan, in nekdo ga mora pospraviti.– Condoleezza Rice septembra 2002 o potrebi po napadu na Irak1

Busheva sposobnost, da si predstavlja drugačen Bli-žnji vzhod, je lahko dejansko povezana z njegovim sorazmernim nepoznavanjem te regije. Ko bi bil kdaj potoval na Bližnji vzhod in si ogledal njegove številne disfunkcije, bi morda izgubil pogum. Ker pa mu ni treba gledati vsakdanje resničnosti, je ohranil vizijo, kakšna bi regija lahko bila.– Fareed Zakaria, kolumnist časnika Newsweek2

Tisti, ki je sedel na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične.«– Razodetje 21,5


461

Vojna v Iraku je toliko časa delovala z obvladljivo škodo, da je zlahka mogoče pozabiti prvotno vizijo za to, kako naj bi se izte-kla. Toda vizija je obstajala, vizija, ki jo je lepo zajela konferenca ameriškega State Departmenta v Bagdadu v prvih mesecih zased-be. Na srečanju je sodelovalo štirinajst najvišjih politikov in biro-kratov iz Rusije in Vzhodne Evrope – zbirka finančnih ministrov, predsednikov centralnih bank in nekdanjih podpredsednikov. V Bagdad na mednarodno letališče so prileteli septembra 2003, opremljeni z bojnimi čeladami in neprebojnimi jopiči, nato so jih hitro odpeljali v zeleni pas, ograjeno mesto znotraj mesta, v kate-rem je bila vlada Iraka pod ameriškim vodstvom, Začasna zave-zniška oblast (Coalition Provisional Authority, CPA), zdaj pa je tam veleposlaništvo Združenih držav Amerike. V nekdanjem Sadamovem konferenčnem središču so visoki gostje majhni sku-pini vplivnih Iračanov dajali lekcije iz kapitalistične preobrazbe.

Eden glavnih govornikov je bil Marek Belka, prejšnji polj-ski desničarski finančni minister, ki je več mesecev delal v Iraku pod Bremerjem. Uradno poročilo State Departmenta o tem sre-čanju pravi, da je Belka Iračane obdeloval s sporočilom, da morajo izkoristiti trenutek kaosa, da »silovito« pospešijo uved-bo politike, s katero »bo mnogo ljudi postalo brezposelnih«. Prva lekcija s Poljskega je, da »je neproduktivna podjetja v državni lasti treba takoj prodati brez poskusov, da bi jih rešili z javnimi sredstvi,« je dejal Belka. (Pri tem pa je pozabil omeniti, kako je pritisk javnosti Solidarnost prisilil, da je opustila svoje načrte za naglo privatizacijo, kar je Poljsko rešilo pred razpa-dom v ruskem slogu.) Njegova druga lekcija je bila še drznejša. Bilo je pet mesecev po padcu Bagdada in Irak je bil sredi huma-nitarne krize. Brezposelnost je bila 67-odstotna, podhranjenost je naraščala in edino, kar je preprečevalo množično lakoto, je bilo dejstvo, da so iraška gospodinjstva še vedno dobivala od vlade subvencionirano hrano in druge nujne potrebščine, tako kakor so jih med programom nafta za hrano, ki ga je upravljala


462

OZN v času sankcij. Prav tako so si lahko rezervoarje napolnili za nizko ceno, kadar je bencin bil. Belka je Iračanom povedal, da je to brezplačno razdeljevanje, ki izkrivlja trg, treba takoj zadrgniti. »Razvijte zasebni sektor in začnite odpravo subven-cij.« Poudaril je, da so ti ukrepi »veliko pomembnejši in razdi-ralnejši kakor privatizacija«.3

Naslednji govornik je bil nihče drug kakor Jegor Gajdar, nekdanji Jelcinov namestnik, ki velja za načrtovalca ruskega pro-grama šokterapije. S tem da ga je State Department povabil v Bagdad, je verjetno predpostavljal, da Iračani ne bodo vedeli, kako doma v Moskvi velja za izobčenca, ker se je umazal s tesni-mi vezmi z oligarhi in s politiko, ki je osiromašila na desetine milijonov Rusov.* Čeprav je res, da so Iračani imeli le omejen dostop do zunanjih novic, so bili ljudje na konferenci v zelenem pasu begunci, ki so se nedavno vrnili; v devetdesetih letih, ko se je Rusija sesula vase, so brali časnik The International Herald Trib une.

Mohamed Tofiq, iraški začasni minister za industrijo, mi je povedal za to čudno konferenco, ki je tisk v tistem času ni pokri-val. Mesece kasneje, ko sva se srečala v njegovi začasni pisarni v Bagdadu (staro ministrstvo je bilo zrušena lupina), se je še vedno smejal o njej. Dejal je, da so Iračani obiskovalce v neprebojnih jopičih zavrnili, s tem da so jih obvestili, kako je odločitev Paula Bremerja, da odpre meje za neomejen uvoz, že dramatično poslabšala življenje od vojne prizadetih ljudi – če bi silili še naprej z odpravo subvencij za bencin in odpravo pomoči v hra-ni, bi zasedbi sledila revolucija. Kar pa se tiče zvezdniškega

* Mnogi od ključnih delovalcev pri iraški invaziji so bili veterani prvotnega moštva v Washingtonu, ki je zahtevalo šokterapijo v Rusiji: Dick Cheney je bil obrambni sekretar, ko je George Bush starejši izdeloval svojo postsovjetsko rusko politiko, in Paul Wolfowitz je bil Cheneyjev namestnik, medtem ko je Condoleezza Rice delala kot vodilna svetovalka Busha starejšega za rusko tranzicijo. Vsi ti vodilni delovalci in še ducati nižjih so se na rusko izkušnjo v devetdesetih letih – kljub strahovitim posledicam za navadne ljudi – pogosto sklicevali, in to brez ironije, kot na model, ki ga mora Irak med tranzicijo posnemati.


463

govornika, je Tofiq dejal: »Povedal sem nekaterim ljudem, ki so organizirali konferenco, da če naj bi jaz spodbujal privatizacijo v Iraku, jim bom privedel Gajdarja, da jim pove: ‘Storite točno obratno od tega, kar smo mi.’«

Ko je Bremer začel v Bagdadu izdajati pravne dekrete, je Joseph Stiglitz, nekdanji vodilni ekonomist Svetovne banke, opozoril, da Irak postaja »še radikalnejša oblika šokterapije, kakor pa jo izvajajo v nekdanjem sovjetskem svetu«. To je bilo povsem res. Po prvotnem načrtu Washingtona naj bi Irak postal »skrajna meja«, tako kakor je bila Rusija v zgodnjih devetdesetih letih, a tokrat bodo ameriška podjetja – ne lokalna ali evropska, ruska ali kitajska – prva na vrsti za lahke milijarde. In nič ne bo odvrnilo niti najbolj bolečih gospodarskih sprememb, ker v nasprotju z nekdanjo Sovjetsko zvezo ali Latinsko Ameriko in Afriko pri preobrazbi ne bo zaigranega plesa med uradniki Med-narodnega denarnega sklada in donkihotskimi lokalnimi politi-ki, medtem ko bi ameriško finančno ministrstvo izklicevalo cene z drugega konca dvorane. V Iraku je Washington črtal posredni-ke: Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka sta bila odri-njena v podporno vlogo, Združene države Amerike pa so bile spredaj in v sredini. Paul Bremer je bil vlada; neki visoki vojaški častnik je agenciji Associated Press povedal, kako se ni imelo smisla pogajati z lokalno vlado, ker »se na tej točki pogajamo sami s seboj«.4

Po tej dinamiki se gospodarska preobrazba Iraka loči od prejšnjih laboratorijev. Vsa previdna prizadevanja v devetdesetih letih, da bi predstavili »svobodno trgovino« kot nekaj drugega kakor imperialni projekt, so opustili. Drugod bo še vedno lahka svobodna trgovina s pogajanji v zaprtem krogu, zdaj pa bo tu tudi težka svobodna trgovina, brez zastopnikov ali marionet, tako da bodo na bojišču preprečevalne vojne nove trge razgrabili neposredno za zahodne multinacionalke.


464

Zagovorniki »teorije modela« zdaj trdijo, da je pri tem nji-hova vojna začela iti hudo narobe – kakor je leta 2006 dejal Richard Perle, »ključna napaka« je bila »privesti Bremerja«. David Frum se je strinjal in rekel, da bi pri prenovi Iraka morali od vsega začetka imeti »kakršen koli iraški obraz«.5 Namesto tega so imeli Paula Bremerja, nameščenega v Sadamovi republi-kanski palači s turkizno kupolo, ki je po e-pošti z ministrstva za obrambo dobival trgovske in investicijske zakone, jih natisnil, podpisal in z dekretom vsilil iraškemu ljudstvu. Bremer ni tihi Američan, ki bi manevriral in manipuliral v zakulisju. S svojim videzom iz »filma tega tedna« in veseljem nad novinarji je name-raval vihteti svojo absolutno oblast nad Iračani. Križaril je nad deželo v helikopterju blackhawk v spremstvu zasebnih varno-stnikov iz družbe Blackwater in vedno v svoji značilni uniformi: brezhibno zlikani obleki znamke Brooks Brothers in v visokih čevljih Timberland. Čevlji so bili darilo njegovega sina za v Bag-dad: »Pojdi in nabriši jih, oče,« je pisalo na voščilnici.6

Bremer je sam priznal, da je le malo vedel o Iraku (»Živel sem v Afganistanu,« je povedal v nekem intervjuju). Vendar nevednost skorajda ni bila pomembna, saj če je o čem vedel veli-ko, je to bilo osrednje poslanstvo v Iraku: uničevalni kapitali-zem.7

Enajstega septembra 2001 je delal kot direktor in »visok politični svetovalec« v zavarovalniškem gigantu Marsh & McLennan. Družba je imela svoje pisarne v severnem stolpu Svetovnega trgovinskega centra in so jih uničili v napadu. V prvih nekaj dneh je bilo pogrešanih 700 njihovih delavcev; na koncu jih je bilo 295 potrjeno mrtvih. Točno mesec dni kasneje, 11. oktobra 2001, je Paul Bremer ustanovil podjetje Crisis Con-sulting Practice, novo družbo Marsha, ki se je specializirala za pomoč multinacionalnim korporacijam pri pripravah na možne teroristične napade in druge krize. Bremer je oglaševal svoje izkušnje odposlanca za terorizem na splošno pod Reaganovo


465

administracijo in strankam svoje družbe nudil celovite protite-roristične storitve, od zavarovanja za politično tveganje do odno-sov z javnostjo in celo nasvete o zalogah.8

Bremerjevo vodilno sodelovanje v industriji domovinske varnosti je bilo idealna priprava za Irak. Vzrok za to je bil, da je Busheva administracija uporabila isto formulo za obnovo Iraka, kakor jo je prvič kot odziv na 11. september: povojni Irak je obravnavala, kakor da gre za vznemirljivo uvrstitev delnic na borzo, polno nebrzdanega potenciala za hitre dobičke. Tako je Bremer morda sicer marsikomu stopal po prstih, vendar njegovo poslanstvo ni nikoli bilo, naj si pridobi srca in um Iračanov. Namesto tega naj bi državo pripravil za začetek podjetja Irak Inc. Gledano v tej luči, imajo njegove začetne, zelo blatene odlo-čitve nezmotljivo logično doslednost.

Potem ko je Bremer zamenjal opreznega generala Jaya Gar-nerja kot vodilni odposlanec Združenih držav Amerike, je prvih nekaj mesecev v Iraku preživel skoraj izključno osredotočen na gospodarsko preobrazbo in pri tem sprejemal zakone, ki skupaj sestavljajo program šokterapije iz čikaške šole. Pred invazijo je iraško gospodarstvo temeljilo na nacionalni naftni družbi in dvesto družbah v državni lasti, ki so proizvajale osnovno prehra-no in surovine za industrijo, vse od cementa do papirja in olja za kuhanje. Mesec dni preden je Bremer prispel na svoje novo delovno mesto, je napovedal, da bo teh dvesto družb nemudo-ma privatiziral. »Spraviti neučinkovita državna podjetja v zaseb-ne roke je bistveno za gospodarsko obnovo Iraka,« je dejal.9

Nato so sledili gospodarski zakoni. Bremer je, da bi privabil tuje investitorje k sodelovanju pri privatizacijski licitaciji ter h gradnji novih tovarn in trgovin v Iraku, uvedel sklop zakonov, ki jih je časnik The Economist navdušeno opisal kot »spisek želja, o kakršnem tuji investitorji in donatorske agencije sanjajo za trge v razvoju«.10 Eden od zakonov je znižal iraške korporacijske stopnje obdavčitve z okoli 45 odstotkov na samo 15 odstotkov


466

(točno po pravilih igre Miltona Friedmana). Drugi je dovolil tujim družbam, da imajo iraško premoženje v 100-odstotni lasti – kar preprečuje ponovitev Rusije, kjer so nagrade pobrali lokal-ni oligarhi. Še bolje je, da lahko investitorji odnesejo 100 odstotkov dobička, ustvarjenega v Iraku, iz države; ne bo jim treba ponovno investirati in ne bodo obdavčeni. Dekret je tudi določil, da investitorji lahko podpišejo najemne pogodbe in pogodbe za dobo štirideset let, nato pa jih je mogoče obnoviti, kar pomeni, da bodo prihodnje iraške izvoljene vlade obreme-njene s pogodbami, ki so jih podpisali njihovi okupatorji. Edi-no področje, na katerem se je Washington zaustavil, je nafta: njegovi iraški svetovalci so opozorili, da bi vsak poskus, da bi državno naftno družbo privatizirali ali se polastili neizčrpanih zalog, preden je izvoljena iraška vlada, razumeli kot dejanje voj-ne. Vendar se je zasedbena oblast polastila dohodkov iraške nacionalne naftne družbe v vrednosti 20 milijard dolarjev, da jih porabi, kakor želi.*11

Bela hiša se je tako osredotočala na odkritje bleščečega nove-ga iraškega gospodarstva, da se je na začetni stopnji zasedbe odločila, da uvede povsem novo valuto, kar je velikanski logi-stični podvig. Britanska družba De La Rue je denar natisnila, bankovce so pripeljali z letali in jih razdelili z oklepnimi vozili in tovornjaki, ki so jih uporabljali za tisoč namenov po vsej državi – v času, ko 50 odstotkov ljudi še vedno ni imelo pitne vode, semaforji niso delali in kriminal se je bohotil.12

Čeprav je te načrte izvedel Bremer, so prioriteto določili prav na vrhu. Ko je Rumsfeld pričal pred senatnim odborom, je

* Kakšne 8,8 milijarde dolarjev tega denarja pogosto imenujejo »iraške manjka-joče milijarde«, ker so leta 2004 izginile v ministrstvih pod oblastjo Združenih držav Amerike, tako rekoč brez sledu. Bremer se je februarja 2007 zaradi tega površnega spregleda zagovarjal pred kongresnim odborom in dejal: »Naša glavna prioriteta je bila ponovno zagnati gospodarstvo. Prvi korak je bil spraviti denar v roke iraškega ljudstva kar se da hitro.« Ko so Bremerjevega finančnega svetovalca, upokojenega ad-mirala Davida Oliverja, vprašali o manjkajočih milijardah, je odvrnil: »Hja, razumem. Ampak pravim, kaj ni vseeno?«


467

za Bremerjeve »obsežne reforme« dejal, da so »ustvarile nekaj najbolj razsvetljenih – in vabljivih – davčnih in investicijskih zakonov v svobodnem svetu«. Sprva je bilo videti, da investitorji ta prizadevanja cenijo. V nekaj mesecih so govorili, da bodo odprli restavracijo McDonald’s v središču Bagdada – končni simbol, da se je Irak pridružil globalnemu gospodarstvu – finan-ciranje je bilo skoraj zagotovljeno za razkošni hotel Starwood, družba General Motors pa je načrtovala gradnjo avtomobilske tovarne. Na finančni strani je mednarodna banka HSBC s sede-žem v Londonu dobila naročilo, da odpre podružnice po vsem Iraku, medtem ko je banka Citigroup napovedala načrte, da zagotovi velika posojila, vezana na prodajo iraške nafte v priho-dnosti. Naftni velikani – Shell, BP, Exxon Mobil, Chevron in ruski Lukoil – so se negotovo približevali, podpisovali pogodbe za šolanje iraških državnih uradnikov za najnovejše tehnologije pridobivanja in modele upravljanja ter bili trdno prepričani, da bo njihov čas kmalu napočil.13

Bremerjevi zakoni, ki naj bi ustvarili pogoje za investicijsko mrzlico, niso bili ravno izvirni – bili so zgolj pospešena različica tega, kar so izvajali v predhodnih eksperimentih s šokterapijo. Toda Bushev kabinet uničevalnega kapitalizma ni bil pripravljen čakati, da zakoni začnejo delovati. Iraški eksperiment je stopil na drzno novo področje, s tem da je invazijo, okupacijo in obno-vo spremenil v vznemirljiv, povsem privatiziran novi trg. In ta trg so ustvarili z velikansko količino javnega denarja, prav tako kakor kompleks domovinske varnosti [v ZDA]. Samo v imenu obnove so za ta razcvet namenili 38 milijard dolarjev v kongresu Združenih držav Amerike, 15 milijard v drugih državah in 20 milijard lastnega iraškega naftnega denarja.14

Ko so najavili začetne milijarde, so jih seveda slavilno pri-merjali z Marshallovim načrtom. Bush je vzporednice sprožil, ko je izjavil, da je obnova »največje finančno podjetje po Mar-shallovem načrtu«, in v televizijskem nagovoru v prvih mesecih


468

okupacije dejal, da »je Amerika tovrstno delo že opravljala. Po drugi svetovni vojni smo dvignili poraženi državi Japonsko in Nemčijo in jima stali ob strani, ko sta vzpostavljali predstavni-ško vlado.«15

Toda to, kar se je zgodilo z milijardami, namenjenimi za ira-ško obnovo, ni v ničemer podobno zgodovini, na katero se je Bush skliceval. Pod prvotnim Marshallovim načrtom so ameri-ške družbe imele korist, ker so pošiljale opremo in hrano v Evro-po, izrecni cilj pa je bil pomagati od vojne razdejanim gospodar-stvom, da si opomorejo kot samozadostni trgi, da ustvarijo lokalna delovna mesta in razvijejo davčno podlago, sposobno financiranja domačih socialnih storitev – rezultate tega pa je danes mogoče videti v mešanem gospodarstvu Nemčije in Ja-ponske.

Bushev kabinet je dejansko sprožil protimarshallov načrt, njegovo zrcalno nasprotje v skoraj vseh možnih smislih. To je bil načrt, ki je od začetka zagotavljal, da bo še nadalje spodkopal že tako hudo oslabljeni iraški industrijski sektor in pognal število brezposelnih v nebo. Medtem ko je načrt po drugi svetovni voj-ni tujim podjetjem prepovedoval investiranje, zato da bi se izo-gnili vtisu, kako izkoriščajo države v oslabljenem stanju, je ta načrt naredil vse, kar je mogoče, da je privabil korporativno Ameriko (nekaj kosti pa je zabrisal korporacijam s sedežem v državah, ki so se pridružile »zavezništvu voljnih«). In ravno ta kraja iraških sredstev za obnovo iz rok Iračanov, ki so jo uteme-ljevali z neizpodbitnimi, rasističnimi predpostavkami o večvre-dnosti Združenih držav Amerike in manjvrednosti Iraka – in ne zgolj generična demona »korupcije« in »neučinkovitosti« – je projekt obsodila na propad od samega začetka.

Nič denarja ni šlo za iraške tovarne, da bi mogle spet začeti delati in bi ustvarile podlago za trajno gospodarstvo, nova delov-na mesta in financirale socialno mrežo. Iračani pri tem načrtu niso imeli tako rekoč nobene vloge. Namesto tega so naročila


469

zvezne vlade ZDA, večino jih je izdala agencija USAID, dala izdelati nekakšno državo v škatli, ki so jo načrtovali v Virginiji in Teksasu, da jo nato sestavijo v Iraku. Bila je, kakor so zased-bene oblasti stalno ponavljale, »darilo ljudstva Združenih držav Amerike ljudstvu Iraka« – vse, kar so Iračani morali storiti, je bilo, da jo odvijejo.16 Niti njihovo slabo plačano delo ni bilo potrebno za proces sestavljanja, ker so glavni ameriški pogodbe-ni izvajalci, kakor Halliburton, Bechtel in inženirski gigant Par-sons s sedežem v Kaliforniji, raje uvozili tuje delavce, za katere so menili, da jim lahko zaupajo. Spet enkrat so bili Iračani pah-njeni v vlogo začudenih gledalcev – najprej so s strahospoštova-njem spremljali vojaško tehnologijo ZDA, nato pa še njihovo mojstrstvo v inženiringu in menedžmentu.

Vloga vladnih uslužbencev Združenih držav Amerike, celo uslužbencev ameriške vlade, je bila tako kakor v domači industri-ji domovinske varnosti skrčena na minimum. Bremerjevo osebje je štelo zgolj petnajst ljudi, in vladali so veliki državi s 25 milijoni prebivalcev. Nasprotno je imela družba Halliburton v regiji pet-najst tisoč delavcev, med njimi veliko dolgoletnih javnih usluž-bencev, ki so jih v zasebni sektor zvabili z obljubo višjih plač.17

Šibka prisotnost javnega in močna prisotnost zasebnega sek-torja je odražala dejstvo, da je Bushev kabinet izrabljal obnovo Iraka (nad katero je imel popoln nadzor, v nasprotju z zvezno birokracijo doma), da uresniči svojo vizijo popolnoma votle vla-de, ki izkorišča zunanje vire. V Iraku ni bilo niti ene vladne funkcije, ki bi veljala za tako »središčno«, da je ni mogoče dode-liti pogodbenemu izvajalcu, najbolje takemu, ki republikanski stranki zagotavlja ali finančne prispevke ali v času volitev krščan-sko pehoto. Običajni Bushev moto je vodil vse vidike vpleteno-sti tujih sil v Iraku: če neko nalogo more opraviti zasebna enota, potem jo mora.

Medtem ko je Bremer tako podpisoval zakone, so zasebni računovodje načrtovali in vodili gospodarstvo. (BearingPoint,


470

podružnica velike mednarodne računovodske in svetovalne družbe KPMG, je plačala 240 milijonov dolarjev za izgradnjo »sistema, ki ga poganja trg« v Iraku – 107 strani dolga pogodba navaja besedo »privatizacija« enainpetdesetkrat; večino izvirne pogodbe je napisal BearingPoint.) Miselnim trustom so plačali, da mislijo (britanski Inštitut Adam Smith so najeli, da pomaga pri privatizaciji iraških družb). Zasebne varnostne družbe in obrambni pogodbeni izvajalci so urili novo iraško vojsko in novo policijo (med drugimi družbe DynCorp, Vinnell in USIS iz skupine Carlyle). Izobraževalne družbe so pripravile postsa-damski učni načrt in natisnile nove učbenike. (Creative Associa-tes, svetovalna družba za menedžement in izobraževanje iz Washingtona v D.C. je za te naloge dobila naročila v vrednosti več kakor 100 milijonov dolarjev.)*18

Medtem so model, ki ga je Cheney uvedel za družbo Halli-burton na Balkanu, kjer so oporišča spremenili v mini Halliburto-nova mesta, uvedli v veliko večjem obsegu. Poleg tega, da je druž-ba zgradila in upravljala vojaška oporišča po vsej državi, je bil zeleni pas od vsega začetka mesto, ki ga je Halliburton upravljal, vse od vzdrževanja cest in deratizacije do filmov in disko noči.

Začasna zavezniška oblast je imela veliko premalo osebja, da bi te pogodbene izvajalce nadzirala, poleg tega pa je Busheva administracija nadzor razumela kot »nesrediščno« dejavnost, ki jo je treba dodeliti zunanjim virom. Družbi za inženiring in gra-dnje CH2M s sedežem v Koloradu so plačali 28,5 milijona dolarjev, da v skupnem podjetju z družbo Parsons nadzira štiri druge velike pogodbene izvajalce. Celo izgradnjo »lokalne demo-kracije« so privatizirali: dodelili so jo raziskovalnemu inštitutu Triangle iz Severne Karoline z naročilom, vrednim 466 milijo-

* Ahmed Al Rahim, iraški Američan, ki je delal za družbo Creative Associates, je razložil: »Začetna ideja je bila, da napišemo učni načrt in ga prinesemo v Irak.« Kakor se je izkazalo, so se Iračani pritoževali, da »nekaj, pripravljeno v paketu v Ameriki, ni sprejemljivo, zato so to raztrgali«.


471

nov dolarjev, čeprav ni jasno, s čim se je kvalificiral za to, da uvede demokracijo v muslimansko državo. V vodstvu iraške operacije družbe so prevladovali visoki mormoni – ljudje kakor James Mayfield, ki je svojemu misijonu v Houstonu povedal, kako meni, da je muslimane mogoče prepričati, da sprejmejo Mormonsko knjigo kot združljivo z nauki preroka Mohameda. V e-pismu domov si je predstavljal, da mu bodo Iračani postavi-li spomenik kot »ustanovitelju demokracije«.*19

Ko so se te tuje družbe spustile nad državo, so stroji v dvesto iraških državnih podjetjih stali zaradi kroničnih redukcij elektri-ke. Irak je nekoč imel najnaprednejše industrijsko gospodarstvo v regiji; zdaj njegova največja podjetja niso mogla dobiti niti podizvajalske pogodbe pri obnovi lastne države. Zato da bi ira-ške družbe v zlati mrzlici sploh mogle sodelovati, bi potrebovale generatorje in nekaj osnovnih popravil – kar ne bi bilo nepre-magljivo ob Halliburtonovi hitrosti gradnje vojaških oporišč, ki so videti kot predmestja na ameriškem Srednjem vzhodu.

Mohamed Tafiq z ministrstva za industrijo mi je povedal, da je večkrat zaprosil za generatorje in poudarjal, da je sedem-najst iraških tovarn cementa na idealni lokaciji, da bi zagotovile gradbeni material za obnovo in desetinam tisočev Iračanov zagotovile delo. Toda tovarne niso prejele ničesar – niti naročil, niti generatorjev, niti pomoči. Ameriške družbe so raje uvažale svoj cement, tako kakor tudi delovno silo iz tujine, celo za desetkratno ceno. Eden od Bremerjevih posebnih odlokov je izrecno prepovedal, da bi iraška centralna banka ponudila finan-ciranje podjetjem v državni lasti (dejstvo, o katerem so poročali šele leta kasneje).20 Vzrok za ta pravi bojkot iraške industrije ni bil praktičen, mi je povedal Tofiq, ampak ideološki. Med tisti-mi, ki sprejemajo odločitve, »nihče ne verjame v javni sektor,« je dejal.

* Inštitut Triangle so nagnali iz države, potem ko je pomagal preprečiti lokalnim islamskim strankam, da bi v več mestih demokratično prevzele oblast.


472

Ob tem, ko so bila iraška podjetja zaprta in niso mogla kon-kurirati z uvozom, ki je pritekal skozi odprte meje, je imelo Bre-merjevo osebje le malo tolažilnih besed. Ko je Michael Fleischer, eden od Bremerjevih namestnikov, nagovoril srečanje iraških poslovnežev, je potrdil, da bo veliko njihovih podjetij prav res propadlo ob tuji konkurenci, toda v tem je lepota svobodnega trga. »Ali vas bodo tuja podjetja zadušila?« je retorično vprašal. »Odgovor je odvisen od vas. Le najboljši med vami bodo preži-veli.« Slišati je bil kakor Jegor Gajdar, za katerega pravijo, da je o majhnih ruskih podjetjih, ki so propadala zaradi šokterapije, dejal: »Pa kaj potem? Tisti, ki umira, si zasluži, da umre.«21

Zdaj je dobro znano, da ni nič od Bushevega protimarshal-lovega načrta potekalo, kakor so nameravali. Iračani korporativ-ne obnove niso razumeli kot »darila«; večina jo je videla kot modernizirano obliko ropanja, in ameriške korporacije s svojo hitrostjo in učinkovitostjo niso očarale vsakogar; namesto tega jim je uspelo besedo »obnova« spremeniti v »šalo, ki se ji nihče ne smeji,«22 kakor je dejal neki iraški inženir. Vsaka zmotna pre-soja je izzvala odpor, na katerega so tuje čete odvrnile z represijo, tako da so na koncu državo prignale v pekel nasilja. Po najbolj verodostojni raziskavi je do julija 2006 vojna v Iraku terjala življenje 655 000 Iračanov, ki ne bi bili umrli, ko ne bi bilo invazije in okupacije.23

Novembra 2006 je Ralph Peters, upokojeni ameriški častnik, v časniku USA Today napisal, da »smo Iračanom dali edinstveno priložnost, da vzpostavijo pravno demokracijo,« toda Iračani »so se raje zapletali v stara sovraštva, versko nasilje, etnično nestr-pnost in kulturo korupcije. Zdi se, da so ciniki imeli prav: arab-ske družbe niso sposobne demokracije, kakršno poznamo mi. In ljudstvo dobi vlado, kakršno si zasluži [...]. Nasilje, ki omadežu-je ulice Bagdada s klanjem, ni samo znak nesposobnosti iraške vlade, ampak celovite nesposobnosti arabskega sveta, da bi


473

napredoval v kateri koli sferi organiziranega človeškega prizade-vanja. Priča smo sesutju civilizacije.«24 Čeprav je bil Peters posebno neprizanesljiv, so mnogi zahodni opazovalci prišli do iste obsodbe: krivi so Iračani.

Toda sektaških delitev in religioznega ekstremizma, ki so zajeli Irak, ni mogoče preprosto ločiti od invazije in okupacije. Čeprav so bile te sile vsekakor že prisotne pred vojno, so bile veliko šibkejše, preden so Združene države Amerike Irak spre-menile v laboratorij šoka. Velja se spomniti, da je februarja 2004, enajst mesecev po invaziji, raziskava javnega mnenja Oxford Research International ugotovila, da večina Iračanov hoče posvetno vlado: le 21 odstotkov vprašanih je dejalo, da jim je ljubši politični sistem »islamska država«, in le 14 odstotkov je navedlo »verske politike« kot najljubše politične delovalce. Šest mesecev kasneje, ko je okupacija dosegla novo in nasilnejšo sto-pnjo, je druga raziskava ugotovila, da 70 odstotkov Iračanov želi imeti islamsko pravo kot podlago svoje države.25 Kar se tiče sek-taškega nasilja, je bilo v prvem letu okupacije tako rekoč nezna-no. Prvi veliki incident, bombni napad na šiitske mošeje v času praznika ashoura, je bil marca 2004, celo leto po invaziji. Nobe-nega dvoma ni, da je okupacija to sovraštvo poglobila in raz-plamtela.

Dejansko so se vse sile, ki danes razdvajajo Irak – divja korupcija, zagrizeno sektaštvo, vzpon religioznega fundamenta-lizma in tiranija odredov smrti – stopnjevale v korak z izvajanjem Bushevega protimarshallovega načrta. Po strmoglavljenju Sada-ma Huseina je Irak nujno potreboval in si zaslužil obnovo in poe-notenje, ta proces pa bi lahko vodili samo Iračani. Namesto tega so točno v tem kočljivem trenutku državo spremenili v brezobzi-ren kapitalistični laboratorij – sistem, ki je nahujskal posamezni-ke in skupnosti drugega proti drugemu, ki je odpravil na sto tiso-če delovnih mest in preživetij in ki je iskanje pravice zamenjal s popolnoma nekaznovanim početjem tujih okupatorjev.


474

Sedanjega katastrofalnega stanja v Iraku ni mogoče skrčiti niti na nesposobnost in »kompanjonstvo« Busheve Bele hiše niti na sektaštvo ali plemensko miselnost Iračanov. To je zelo kapita-listično uničenje, nočna mora nebrzdanega pohlepa, ki je podiv-jal po koncu vojne. »Polomijo« Iraka so ustvarili s skrbno in zve-sto uporabo nebrzdane ideologije čikaške šole. To, kar sledi, je začetni (in ne izčrpni) prikaz povezav med »državljansko vojno« in korporativističnim projektom v središču invazije. To je proces ideologije, ki je kakor bumerang udarila ljudi, ki so jo sprožili – ideološki povratni udarec.

Najbolj splošno priznani primer povratnega udarca je izzva-lo Bremerjevo prvo dejanje, odpustitev približno 500 000 držav-nih uslužbencev, večinoma vojakov, pa tudi zdravnikov, medi-cinskih sester, učiteljev in inženirjev. »Debaasifikacija« so to imenovali, gnala pa jo je domnevna želja, da bi vlado očistili Sadamovih privržencev. Nedvomno je to bil del motivacije, ven-dar s tem še ni mogoče razložiti obsega odpuščanja ali tega, kako globoko so razmesarili javni sektor kot celoto in pri tem kazno-vali uslužbence, ki niso bili visoki funkcionarji.

Čistka je spominjala na podobne napade na javni sektor, ki so spremljali programe šokterapije, odkar je Milton Friedman svetoval Pinochetu, naj državno porabo oklesti za 25 odstotkov. Bremer ni skrival svojega odpora do iraškega »stalinističnega gospodarstva«, kakor je opisal državne družbe in velika ministr-stva, in prav nič ni cenil specialnega znanja in let nakopičenih izkušenj, ki so jih imeli iraški inženirji, zdravniki, električarji in graditelji cest.26 Vedel je, da bodo ljudje zaradi izgube dela priza-deti, toda v svojem poročilu jasno pravi, kako je bil prepričan, da ta nenadna amputacija iraškega strokovnega razreda ne bo onemogočila, da bi iraška država funkcionirala, in torej ne ovi-rala njegovega dela. Njegova slepota je imela le malo opraviti s protisadamizmom in vsem, kar je povezano z vročico svobodne-


475

ga trga. Le nekdo, ki je globoko prepričan, da je vlada samo bre-me, uslužbenci javnega sektorja pa stara šara, je mogel sprejeti odločitve, ki jih je Bremer.

Ideološka slepota je imela tri konkretne učinke: uničila je možnost obnove, ker je odstranila strokovne ljudi z njihovih mest, oslabila je glas sekularnih Iračanov in okrepila je odpor z besom ljudi. Na ducate visokih ameriških vojaških in obvešče-valnih častnikov je priznalo, da je veliko od 400 000 iraških vojakov, ki jih je Bremer odpustil, takoj odšlo v nastajajoči odpor. Mornariški polkovnik Thomas Hammes je dejal: »Zdaj imate nekaj sto tisoč ljudi, ki so oboroženi – zato ker so odnesli orožje s seboj domov – ki orožje znajo uporabljati, ki nimajo prihodnosti, ki imajo razlog, da so besni na vas.«27

Hkrati je Bremerjeva klasična odločitev v slogu čikaške šole, da na široko odpre meje za neomejen uvoz, pri tem pa tujim družbam dovoli, da imajo iraško imetje v 100-odstotni lasti, razbesnila iraški poslovni razred. Mnogi so se odzvali tako, da so odporniško gibanje podprli s tisto malo prihodki, kar so jih še imeli. Potem ko je raziskovalni novinar Patrick Graham spremljal prvo leto iraškega odpora v sunitskem trikotniku, je v reviji Harper’s pisal, kako so iraški poslovneži »ogorčeni nad novimi zakoni o tujih investicijah, ki tujim družbam dovoljuje-jo, da pokupijo tovarne za zelo male vsote. Njihov prihodek je upadel, ker so državo preplavili s tujimi izdelki [...]. Nasilje je edina konkurenčna prednost, se ti poslovneži zavedajo. To je preprosta poslovna logika: čim več problemov je v Iraku, tem teže se bodo tujci od zunaj vključili.«28

Bolj ideološki povratni udarec je povzročila odločenost Bele hiše, da prepreči, da bi prihodnje iraške vlade spremenile Bre-merjeve gospodarske zakone – isto prizadevanje, da zadržijo spremembe, uvedene takoj po krizi, je delovalo od prvega pro-grama »strukturnih prilagoditev«, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad. Z gledišča Washingtona ni imelo smisla uvesti


476

najbolj razsvetljene investicijske zakone na svetu, če bi suverena iraška vlada v nekaj mesecih mogla prevzeti oblast in jih spreme-niti. Ker je bila večina Bremerjevih dekretov v pravnem sivem pasu, je bila rešitev Busheve administracije, da sestavi novo usta-vo za Irak, in ta cilj je izvajala z zagrizeno odločnostjo – najprej z začasno ustavo, ki je utrdila Bremerjeve zakone, in nato s trajno ustavo, ki je skušala doseči isto (a ji je spodletelo).

Mnoge pravne strokovnjake je osupnila ustavna obsedenost Washingtona. Na površju ni bilo nujne potrebe, da bi napisali novo ustavo iz nič – iraška ustava iz leta 1970, ki jo je Sadam Husein ignoriral, je bila popolnoma uporabna, in država je ime-la veliko nujnejše potrebe. Kar je še pomembneje, proces sesta-vljanja ustave je med najbolj napornimi, kar jih neka država more doživljati, celo država v miru. Na površje prinese vse nape-tosti, nasprotovanja, predsodke in tleče zamere. Vsiliti ta proces – in to dvakrat – neki državi, ki je tako razdvojena in razbita kakor Irak po Sadamu, je močno okrepilo možnost državljan-skega spopada. Družbene razpoke, ki so jih pogajanja odprla, se nikakor niso zacelile, in utegnile bi povzročiti razdelitev države.

Tako kakor odpravo trgovinskih omejitev so mnogi Iračani tudi Bremerjev načrt, da privatizira dvesto iraških državnih družb, razumeli kot še eno vojno dejanje Združenih držav Ame-rike. Delavci so ugotovili, da jih bo dve tretjini moralo izgubiti delo, zato da bodo njihove družbe postale privlačne za tuje inve-stitorje. V neki veliki iraški državni družbi – sestavljeni iz sed-mih tovarn, ki so proizvajale jedilno olje, milo, tekoči prašek za pomivanje in druge osnovne izdelke – sem slišala zgodbo, ki je ostro pokazala, kako je napoved privatizacije ustvarila veliko novih sovražnikov.

Med ogledom tovarniškega kompleksa v bagdadskem pred-mestju sem srečala Mahmuda, samozavestnega triindvajsetletni-ka z urejeno brado. Rekel je, da je bil »šokiran, ko je s sodelavci izvedel za načrte, da odprodajo njihova delovna mesta, šest mese-


477

cev po ameriški okupaciji. Če zasebni sektor kupi našo tovarno, bo prvo, kar bodo storili, da bodo skrčili število zaposlenih, zato da bodo več zaslužili. In prisiljeni bomo v bridko usodo, ker je tovarna naš edini način življenja.« Ker so se tega bali, je skupina sedemnajstih delavcev, tudi Mahmud, odšla k enemu od direk-torjev v njegovo pisarno. Izbruhnil je pretep: eden od delavcev je direktorja udaril in njegov telesni stražar je streljal na delavce, ti pa so nato popadali po njem. Mesec dni je bil v bolnišnici. Nekaj mesecev kasneje je bilo še več nasilja. Na direktorja in njegovega sina so streljali na poti na delo in ju hudo ranili. Na koncu naji-nega srečanja sem Mahmuda vprašala, kaj bi se zgodilo, če bi tovarno kljub nasprotovanju prodali. »Dve možnosti sta,« je dejal in se pri tem prijazno nasmehnil. »Ali zažgemo tovarno in pusti-mo, da jo plameni do tal uničijo, ali pa se v njej razstrelimo. Ne bodo pa je privatizirali.« To je bilo zgodnje opozorilo – eno izmed mnogih – da je Bushevo moštvo odločno precenilo svojo sposob-nost, da Iračane s šokom prisili v ponižnost.

Obstajala je še druga ovira za washingtonske sanje o privati-zaciji: fundamentalizem svobodnega trga, ki je oblikoval struk-turo same zasedbe. Po zaslugi zavračanja vseh »državnocentrali-stičnih« stvari je zasedbena oblast, ki je delovala iz zelenega pasu, imela veliko premalo osebja in virov, da bi svoje širokopotezne načrte uresničila – posebno ob tako trdovratnem odporu, kakor so ga izražali delavci kakor Mahmud. Poročevalec Rajiv Chan-drasekaran je v časniku The Washington Post razkril, da je bila Začasna zavezniška oblast (CPA) tako skeletna organizacija, da je imela zgolj tri ljudi, zadolžene za velikansko nalogo privatiza-cije iraških tovarn v državni lasti. »Nikar niti ne začnite,« je trem samotnim uslužbencem svetovala delegacija iz Vzhodne Nemči-je – ki je potem, ko je odprodala državno lastnino, za projekt privatizacije dodelila osem tisoč ljudi.29 Skratka, Začasna zave-zniška oblast je bila sama preveč sprivatizirana, da bi privatizira-la Irak.


478

Problem ni bil samo v tem, da je Začasna zavezniška oblast imela premalo osebja, ampak tudi, da so bili njeno osebje ljudje, ki jim je manjkalo osnovno prepričanje o javni sferi, ki je potreb-no za kompleksno nalogo prestrukturiranja države od tal nav-zgor. Kakor je dejal politolog Michael Wolfe: »Konservativci ne morejo dobro vladati iz istega razloga, kakor vegetarijanci ne morejo pripraviti boeuf bourguignon vrhunske kakovosti. Če ver-jameš, da je to, kar ti je dodeljeno, da narediš, narobe, potem ni verjetno, da bi to naredil dobro.« In dodaja: »Konservativizem kot način vladanja je drugo ime za katastrofo.«30

V Iraku je to vsekakor bil. Veliko se je govorilo o mladosti in neizkušenosti ljudi, ki so bili politično imenovani v Začasno zave-zniško oblast – torej o dejstvu, da je peščica dvajsetinnekajletnih republikancev dobila ključne vloge pri nadziranju iraškega 13 milijard dolarjev vrednega proračuna.31 Medtem ko ni nobenega dvoma, da so bili člani tako imenovane »tolpe paglavcev« vzne-mirljivo mladi, to še ni bila največja slabost. To niso bili samo politični »kompanjoni«, bili so bojevniki iz prvih vrst ameriške kontrarevolucije proti ostankom keynesianizma, med njimi mno-gi povezani z ustanovo Heritage Foundation, izvorom friedmaniz-ma, odkar so jo leta 1973 ustanovili. Torej bodisi da so bili dvain-dvajsetletni pripravniki Dicka Cheneyja bodisi šestdeset in nekaj let stari univerzitetni predsedniki, skupno jim je bilo kulturno sovraštvo do vlade in vladanja, ki je sicer dragoceno za razgradnjo socialne varnosti in javnega izobraževalnega sistema v Združenih državah Amerike, bilo pa je le malo uporabno, ko je bila njihova naloga, da vzpostavijo javne institucije, ki so jih bili uničili.

Dejansko so mnogi očitno verjeli, da je proces nepotreben. James Haveman, zadolžen za obnovo iraškega zdravstvenega sis-tema, je tako ideološko nasprotoval brezplačnemu javnemu zdravstvu, da se je v državi, kjer 70 odstotkov smrti otrok pov-zročijo ozdravljive bolezni, kakor je driska, inkubatorji pa so


479

prevezani z gumijastimi trakovi, odločil, da je bistvena prioriteta privatizirati sistem distribucije zdravil.32

Pomanjkanje izkušenih državnih uradnikov v zelenem pasu ni bilo prezrta pomota – bilo je izraz dejstva, da je bila okupacija Iraka od vsega začetka radikalni eksperiment iz votlega vladanja. Do takrat, ko so v Bagdad prispeli miselni trusti, so ključne vlo-ge pri obnovi že vse dodelili zunanjim virom, družbi Hallibur-ton ali KPBG. Njihova naloga v vlogi državnih uradnikov je preprosto bila, da upravljajo z drobižem, kar je v Iraku pomeni-lo izročati vakuumsko pakirane svežnje stodolarskih bankovcev pogodbenim izvajalcem. To je bil nazoren vpogled v sprejemlji-vo vlogo vlade v korporativistični državi – da deluje kot tekoči trak za spravljanje javnega denarja v zasebne roke, delo, za kate-ro je ideološka predanost veliko merodajnejša kakor izpopolnje-ne praktične izkušnje.

Nonstop tekoči trak je bil del tega, kar je Iračane tako jezilo pri ameriškem vztrajanju, naj se prilagodijo na strogo svobodni trg, brez državnih subvencij ali trgovinskih zaščit. Michael Flei-scher je v enem svojih predavanj za iraške poslovneže razložil, da »zaščitena podjetja nikoli, nikoli ne postanejo konkurenčna«.33 Očitno se ni zavedal ironije, da so družbe Halliburton, Bechtel, Parsons, KPMG, RTI, Blackwater in vse druge ameriške korpo-racije, ki so bile v Iraku, da izkoristijo obnovo, del velikega pro-tekcionističnega posla, s pomočjo katerega je vlada Združenih držav Amerike zanje ustvarila trg z vojno, preprečila konkuren-ci, da bi se tekme sploh udeležila, nato pa jih plačala, da so delo opravile, pri čemer jim je zagotovila dobiček za zagon – vse na račun davkoplačevalcev. Križarski pohod čikaške šole, ki je nastal z osrednjim ciljem, da odpravi socialni sistem New Deala, je končno dosegel svoj zenit v tem korporativnem New Dealu. Bil je preprostejša, bolj okleščena oblika privatizacije – prenos veli-kega premoženja ni bil niti potreben, samo premočrtno korpo-


480

rativno goltanje iz državne blagajne. Nobenih investicij, nobene odgovornosti, astronomski dobički.

Dvojna merila so bila vnetljiva, prav tako pa tudi sistematič-no izključevanje Iračanov iz načrta. Potem ko so pretrpeli sankcije in invazijo, jih je večina seveda predpostavljala, da imajo pravico, da imajo korist od obnove svoje države – ne le pravico do končne-ga produkta, ampak tudi do delovnih mest, ki bi pri tem nastala. Ko se je čez iraške meje usulo na deset tisoče tujih delavcev, da prevzamejo delo pri tujih pogodbenih izvajalcih, so to razumeli kot nadaljevanje invazije. Namesto obnove je to bilo uničenje pod preobleko – popolno izbrisanje iraške industrije, ki je bila močan vir nacionalnega ponosa, ki je presegal sektaške delitve. Samo pet-najst tisoč Iračanov so najeli za obnovo, ki so jo financirale Zdru-žene države Amerike pod Bremerjevim mandatom, kar je straho-tno nizka številka.34 »Ko Iračani vidijo, da vsa ta naročila dobivajo tujci, in ti ljudje privedejo svoje varnostnike in svoje inženirje, mi pa naj jih samo gledamo, kaj pa pričakujete?« mi je povedal Nouri Sitto, iraški Američan, ki sem ga srečala v zelenem pasu. Preselil se je nazaj v Bagdad, da bi pomagal Začasni zavezniški oblasti pri obnovi, vendar je bil sit diplomatskega govorjenja. »Gospodarstvo je razlog številka ena za terorizem in pomanjkanje varnosti.«

Velik del nasilja je bil usmerjen naravnost proti tuji zasedbi, njenim projektom in njenim delavcem. Nekateri napadi so jasno izhajali iz elementov v Iraku, kakor je Al Kaida, ki jih vodi stra-tegija širjenja kaosa. Toda če bi obnovo od vsega začetka videli kot del nacionalnega projekta, bi jo splošno iraško prebivalstvo morda branilo kot podaljšek svoje skupnosti, s čimer bi bilo delo provokatorjev težje.

Busheva administracija bi zlahka mogla zahtevati, da mora vsaka družba, ki prejme dolarje ameriških davkoplačevalcev, svo-je projekte izvajati z Iračani. Prav tako bi mogla za veliko del skleniti pogodbe naravnost z iraškimi podjetji. Do takih prepro-stih, zdravorazumskih ukrepov ni prišlo leta, ker so bili v naspro-


481

tju s temeljno strategijo, da je treba iraško gospodarstvo spreme-niti v rastoči tržni balon – in vsakdo ve, da se baloni ne napihnejo z zakoni in predpisi, ampak z njihovo odsotnostjo. Tako so v imenu hitrosti in učinkovitosti pogodbeni izvajalci lahko najeli, kogar so hoteli, uvažali, od koder so hoteli, in za podizvajalce najemali, katero družbo so hoteli.

Ko bi šest mesecev po invaziji Iračani mogli piti čisto vodo iz pip družbe Bechtel, domove bi jim osvetljevale žarnice družbe General Electric, bolnike bi jim zdravili v bolnišnicah, ki bi jih zgradila družba Parsons, ulice bi nadzirala sposobna policija, ki bi jo izurila družba DynCorp, bi mnogi prebivalci (čeprav ne vsi) verjetno mogli premagati svoj bes, da so izključeni iz proce-sa obnove. Toda nič od tega se ni zgodilo, in veliko preden so iraške odporniške sile začele sistematično ciljati gradbišča za obnovo, je bilo jasno, da je bilo uvajanje načel laissez-faire v tako velikanski vladni podvig katastrofa.

Mnoge tuje korporacije, ki so bile osvobojene vseh predpi-sov, večinoma zaščitene pred kazenskim pregonom in s pogodba-mi, ki so jim zagotavljale pokritje stroškov plus dobiček, so storile nekaj povsem predvidljivega: divje so goljufale. Veliki pogodbeni izvajalci, ki so jih v Iraku poznali kot »prvake«, so se šli zapletene trike s podizvajalci. Ustanovili so urade v zelenem pasu ali celo v Kuvajtu in Amanu, nato za podizvajalce najeli kuvajtska podjetja, ki so za podizvajalce najela Savdijce, ti pa so na koncu, ko so var-nostne razmere postale prehude, končno za podizvajalce najeli iraška podjetja, pogosto iz Kurdistana, in to za ulomek tega, kar je bilo naročilo vredno. Ameriški demokratski senator Byron Dorgan je to mrežo opisal tako, da je kot primer uporabil naroči-lo za klimatsko napravo: »Naročilo dobi podizvajalec, ta gre nato k drugemu podizvajalcu, in ta k podizvajalcu četrte stopnje. In izkaže se, da je plačilo za klimatsko napravo plačilo za štiri pogod-bene izvajalce, med katerimi četrti namesti v sobo ventilator. Da, ameriški davkoplačevalec je plačal za klimatsko napravo, in potem


482

ko gre denar skozi četvero rok, tako kakor ledene kocke potujejo po sobi, v sobi v Iraku namestijo ventilator.«35 Kar je še pomemb-neje, Iračani so ves ta čas spremljali, kako njihov denar za pomoč kradejo, medtem ko je v državi vrelo.

Ko je družba Bechtel novembra 2006 popokala in zapustila Irak, je »prevlado nasilja« okrivila za to, da ne more izpolniti svojih projektov. Toda polom pogodbenih izvajalcev se je začel, že veliko preden se je oboroženi odpor v Iraku začel stopnjevati. Prve šole, ki jih je obnovila družba Bechtel, so takoj izzvale reklamacije.36 V začetku aprila 2004, preden je Irak zapadel v vse hujše nasilje, sem obiskala osrednjo otroško bolnišnico v Bagdadu. Zgradil naj bi jo bil drug ameriški pogodbeni izvaja-lec, vendar so na hodniku ležale kanalizacijske cevi, nobeno od stranišč ni delovalo in možje, ki so to godljo skušali urediti, so bili tako revni, da niso imeli niti čevljev – bili so podizvajalci, tako kakor ženske, ki so na svojih kuhinjskih mizah šivale krpan-ke za Wal-Martovega izvajalca za izvajalčevega izvajalca.

Slabo upravljanje se je nadaljevalo tri leta in pol, dokler se niso vsi glavni ameriški pogodbeni izvajalci iz Iraka umaknili, potem ko so svoje milijarde porabili, glavnina dela pa je ostala neopravljena. Družba Parsons je prejela 186 milijonov dolarjev, da zgradi 142 bolnišnic. Samo šest so jih končali. Celo projekti, ki so jih predstavljali kot zgodbo o uspehu obnove, so postali vprašljivi. Aprila 2007 so si ameriški inšpektorji ogledali osem projektov, ki so jih dokončali ameriški pogodbeni izvajalci – med njimi tudi porodnišnico in čistilno napravo za vodo – in ugotovi-li, da »jih sedem ne deluje, kakor bi morali,« je zapisal časnik The New York Times. Prav tako je poročal, da iraško električno omrež-je leta 2007 proizvede bistveno manj elektrike, kakor je je leta 2006.37 Decembra 2006, ko so se glavni projekti pogodbenih izvajalcev iztekali, je Generalna inšpekcija (Inspector General’s Office) pregledala sedeminosemdeset primerov goljufij, poveza-nih z ameriškimi pogodbenimi izvajalci v Iraku.38 Korupcija med


483

zasedbo ni bila posledica slabega upravljanja, ampak politična odločitev: če naj bo Irak naslednja »skrajna meja« divjezahodne-ga kapitalizma, ga je treba osvoboditi zakonov.

Bremerjeva Začasna zavezniška oblast ni skušala preprečiti različnih prevar, stranskih kupčij in votlih iger, ker je bila sama votla igra. Čeprav so jo razglašali za zasedbeno oblast Združenih držav Amerike, ni jasno, ali si je to oznako zaslužila s čim dru-gim kakor z imenom. To je prepričljivo dokazal sodnik v zlogla-snem primeru korupcije v družbi Custer Battles.

Dva nekdanja uslužbenca varnostne družbe Custer Battles sta vložila tožbo proti družbi in jo obdolžila goljufanja pri pogodbah z Začasno zavezniško oblastjo, povezanih z obnovo, in ogoljufanja vlade Združenih držav Amerike za milijone dolar-jev, večinoma za delo na bagdadskem mednarodnem letališču. Primer je temeljil na dokumentih, ki jih je družba predložila, in jasno kažejo, da je vodila dvojno knjigovodstvo – eno zase, dru-go pa za izdajanje računov Začasni zavezniški oblasti. Upokojeni ameriški brigadni general Hugh Tant je pričal, da je bila izvedba družbe »verjetno najslabša, kar sem jih videl v 30 letih v vojski«. (Družba Custer Battles naj bi si med mnogimi domnevnimi kršitvami prilastila iraške viličarje z letališča, jih prebarvala in Začasni zavezniški oblasti izstavila račun za njihov najem.)39

Marca 2006 je zvezna porota v Virginiji razsodila v škodo družbe in jo spoznala za krivo goljufije; naložila ji je plačilo 10 milijonov dolarjev odškodnine. Družba je nato z zanimivo obrambo sodišče zaprosila, naj razsodbo razveljavi. Trdila je, da Začasna zavezniška oblast ni del vlade Združenih držav Amerike in zato zanjo ne veljajo ameriški zakoni, tudi ne zakon o lažnih terjatvah. Posledice te obrambe so bile velikanske: Busheva administracija je ameriške korporacije, ki so delale v Iraku, zava-rovala pred odgovornostjo po iraških zakonih; če za Začasno zavezniško oblast ne veljajo niti zakoni Združenih držav Ameri-ke, to pomeni, da za pogodbene izvajalce ne veljajo nikakršni


484

zakoni – niti iraški niti ameriški. Tokrat je sodnik razsodil v korist družbe: dejal je, da je dovolj dokazov, da je družba Custer Battles Začasni zavezniški oblasti predložila »lažne in goljufivo napihnjene račune«, vendar je razsodil, da tožniki »niso uspeli dokazati, da so terjatve predložili Združenim državam«.40 Z dru-gimi besedami, prisotnost ameriške vlade v Iraku v prvem letu njenega gospodarskega eksperimenta je bila fatamorgana – ni bilo nobene vlade, le lijak, ki je dolarje ameriških davkoplačeval-cev in iraške nafte dostavljal tujim družbam, popolnoma zunaj zakonov. Na ta način predstavlja Irak najskrajnejši izraz protidr-žavne kontrarevolucije – votlo državo, kjer sploh ni bilo ničesar, kakor so na koncu ugotovila sodišča.

Potem ko je Začasna zavezniška oblast svoje milijarde razde-lila pogodbenim izvajalcem, se je stopila. Njeni nekdanji usluž-benci so se vrnili v zasebni sektor, in ko so izbruhnili škandali, ni bilo nikogar več, ki bi branil bedni dosežek zelenega pasu. Toda v Iraku so manjkajoče milijarde hudo občutili. »Razmere so zdaj veliko hujše in zdi se, da se ne izboljšujejo, kljub velikanskim pogodbam, podpisanim z ameriškimi družbami,« je ugotovil neki inženir na ministrstvu za elektriko, teden dni potem ko je družba Bechtel najavila, da odhaja iz Iraka. »Čudno je, kako milijarde dolarjev, porabljene za elektriko, niso prinesle nikakršnega izbolj-šanja, ampak so dejansko razmere še poslabšale.« Voznik taksija v Mosulu je vprašal: »Kakšna obnova? Danes pijemo neprečiščeno vodo iz naprave, ki so jo zgradili pred desetletji in je niso vzdrže-vali. Elektrika nas obišče za dve uri na dan. In zdaj gremo nazaj. Kuhamo na suhljadi, ki jo naberemo v gozdu, ker ni plina.«41

Katastrofalni neuspeh obnove je tudi neposredno odgovo-ren za najsmrtonosnejšo obliko povratnega udarca – nevarni razmah verskega fundamentalizma in sektaških spopadov. Ko se je izkazalo, da zasedbena oblast ni sposobna zagotoviti najosnov-nejših storitev, niti varnosti, so praznino izpolnile mošeje in lokalne milice. Mladi šiitski duhovnik Moktada Al Sadr se je


485

izkazal kot posebno spreten pri razgaljanju neuspehov Bremerje-ve privatizirane obnove, tako da je vodil svojo obnovo v senci v šiitskih slumih od Bagdada do Basre in si s tem prislužil vnete privržence. Središča, ki so jih financirali z donacijami in morda kasneje s pomočjo iz Irana, so odpošiljala električarje, da so popravili električne in telefonske linije, organizirala lokalni odvoz smeti, postavljala začasne generatorje, organizirala krvo-dajalske akcije in usmerjala promet. »Odkril sem prazen prostor, in nihče ga ni zapolnil,« je dejal Al Sadr na začetku zasedbe in dodal: »Kar morem narediti, naredim.«42 Prav tako je odvedel mladeniče, ki v Bremerjevem Iraku niso videli ne dela ne upa-nja, jih oblekel v črno in jih oborožil s kalašnikovkami. Rezultat je bila Mahdijeva vojska, zdaj ena najbrutalnejših sil v iraških sektaških spopadih. Tudi te milice so dediščina korporatizma: ko bi bila obnova Iračanom zagotovila delo, varnost in storitve, bi Al Sadru odvzela poslanstvo in mu tudi odtegnila veliko seda-njih pripadnikov. Tako pa so neuspehi korporativne Amerike zgradili podlago za uspeh Al Sadra.

Irak pod Bremerjem je bil logični sklep teorije čikaške šole: javni sektor skrčen na minimalno število uslužbencev, večinoma pogodbenih delavcev, ki so živeli v Halliburtonovi mestni drža-vi, njihova naloga pa je bila, da so podpisovali korporacijam pri-jazne zakone, ki so jih sestavili v družbi KPMG, in izročali poto-valke gotovine zahodnim pogodbenim izvajalcem, ki so jih varovali plačanci, ki jih je tudi same ščitila popolna imuniteta pred zakonom. Povsod okoli njih so bili besni ljudje, ki so se vedno bolj obračali k verskemu fundamentalizmu, saj je bil edi-ni vir moči v izvotljeni državi. Tako kakor ruski gangsterizem in Bushevo kompanjonstvo je tudi sodobni Irak stvaritev petdeset-letnega križarskega pohoda za privatizacijo sveta. Namesto da se mu stvaritelji odrekajo, si zasluži, da ga vidimo kot najčistejšo dosedanjo inkarnacijo ideologije, ki ga je spočela.


486

18. poglavje

sKleNjeNI KROG

od nepopisanega lisTa do poŽgane zemlje

Mar ne bi bilo lažje,da bi vlada v tem primerurazpustila ljudstvoin izvolila novo?– Bertolt Brecht, Rešitev, 19531

Irak je zadnja skrajna meja na Bližnjem vzhodu […]. V Iraku je 80 odstotkov vseh naftnih vrelcev, kar so jih kdaj navrtali, odkritij.– David Horgan, generalni direktor irske naftne družbe Petrel, januarja 20072

Ali je mogoče, da se Busheva administracija ni zavedala, kako njen ekonomski program za Irak vsebuje potencial, da sproži divji povratni udarec? Človek, ki se je možnih negativnih posledic verje-tno zavedal, je bil mož, ki je politiko izvajal, Paul Bremer. Novem-bra 2001, kmalu zatem ko je ustanovil lastno protiteroristično druž-bo Crisis Consulting Practice, je napisal razlago politike za svoje stranke, v kateri je povedal, zakaj se multinacionalne korporacije v


487

Združenih državah Amerike in v tujini soočajo z večjo nevarnostjo terorističnih napadov. V članku z naslovom »Nova tveganja v med-narodnem poslovanju« je elitnim strankam povedal, da se soočajo z večjo nevarnostjo zaradi ekonomskega modela, s katerim so tako zelo obogateli. Osvobojena trgovina je privedla do »ustvarjanja bogastva, kakršnega še ni bilo,« je zapisal, vendar ima »neposredne negativne posledice za mnoge«. Terja odpuščanje delavcev. In odpi-ranje trgov za tujo trgovino ustvari velikanski pritisk na tradicional-ne trgovce in trgovinske monopole. Vse te spremembe so privedle do »rastočega prepada med plačami in do socialnih napetosti«, kar lahko nato privede do vrste napadov na ameriška podjetja, tudi terorističnih napadov.3

To se je vsekakor zgodilo v Iraku. Če so načrtovalci vojne uspeli sebe prepričati, da njihovemu ekonomskemu programu ne bo sledil povratni udarec, to verjetno ni bilo zato, ker bi ver-jeli, da se bodo Iračani s tako politiko sistematičnega razlaščanja dejavno strinjali. V resnici so vojni načrtovalci računali na nekaj drugega – zmedenost Iračanov, njihovo kolektivno regresijo, nji-hovo nesposobnost, da bi sledili hitrosti gospodarske preobraz-be. Z drugimi besedami, računali so na moč šoka. Vodilna pred-postavka iraških vojaških in ekonomskih šokterapevtov, ki jo je najbolje izrazil nekdanji namestnik državnega sekretarja Richard Armitage, je bila, da bo Iračane ameriška moč tako osupnila in da si bodo tako oddahnili, ker so se znebili Sadama Huseina, »da jih bo zlahka mogoče privesti s točka A na točko B«.4 Nato se bodo po nekaj mesecih zdramili iz povojne omamljenosti, prijetno presenečeni, da živijo v arabskem Singapurju, v »tigru ob Tigrisu«, kakor so ga vznemirjeno imenovali nekateri tržni analitiki.

Namesto tega so mnogi Iračani takoj zahtevali besedo pri preobrazbi svoje države. In Bushev odgovor na ta nepričakovani zasuk dogodkov je povzročil najhujši povratni udarec od vseh.


488

Razgradnja demokracije

V poletju po iraški invaziji je bilo toliko zatrte lakote po politični udeleženosti, da je v Bagdadu kljub vsem tegobam vla-dalo skoraj karnevalsko razpoloženje. Ljudje so bili besni zaradi Bremerjevega odpuščanja, redukcij toka in tujih pogodbenih izvajalcev, vendar se je ta jeza mesece izražala predvsem z izbruhi nenadziranega, prekipevajočega svobodnega govora. Vse poletje so bili vsakodnevni protesti pred vrati v zeleni pas, kjer so delav-ci pogosto zahtevali svoje službe nazaj. Iz tiskarskih strojev je prihajalo na stotine novih časnikov, polnih člankov, ki so bili kritični do Bremerja in njegovega ekonomskega programa. Duhovniki so v petkovih pridigah govorili o politiki, kar je bilo pod Sadamom Huseinom nemogoče.

Najbolj vznemirljivo pa je bilo, da je v mestih in pokrajinah po vsej državi prihajalo do spontanih volitev. Zdaj ko so bili lju-dje končno osvobojeni izpod Sadamovega železnega prijema, so sklicevali sestanke po občinah in volili voditelje, ki jih bodo zastopali v novem obdobju. V mestih, kakor so Samarra, Hilla in Mosul, so verski voditelji, posvetni strokovnjaki in plemenski ljudje skupaj delali, da bi določili prednostne naloge za obnovo, in s tem postavljali na laž najhujše napovedi o sektaštvu in fun-damentalizmu. Sestanki so bili razgreti, a po mnogih pričeva-njih tudi veseli; izzivi so bili velikanski, vendar je svoboda posta-jala resničnost. V mnogih primerih so ameriške sile, ki so verjele svojemu predsedniku, ko je dejal, da so vojsko v Irak poslali širit demokracijo, pri tem sodelovale, pomagale so organizirati voli-tve, celo izdelovale volilne skrinjice.

Demokratično navdušenje, združeno z jasnim zavračanjem Bremerjevega ekonomskega programa, je postavilo Bushevo administracijo v izredno težaven položaj. Izrekala je drzne oblju-be, da bo v nekaj mesecih oblast predala izvoljeni iraški vladi in da bodo Iračani že takoj sodelovali pri sprejemanju odločitev.


489

Toda prvo poletje ni bilo nobenega dvoma o tem, da bi predaja oblasti pomenila konec sanj, da spremenijo Irak v model priva-tiziranega gospodarstva, prepredenega z razsežnimi ameriškimi vojaškimi oporišči; gospodarski nacionalizem je bil preveč glo-boko zasidran v prebivalstvu, posebno ko je prišlo do nacional-nih naftnih nahajališč, največje nagrade med vsemi. Tako je Washington opustil svojo demokratično obljubo in namesto tega ukazal povečanje stopnje šoka v upanju, da bo večji odme-rek končno dosegel svoje. To je bila odločitev, s katero je križar-ski pohod za povsem svobodni trg sklenil krog in se vrnil k svo-jim koreninam v južnem stožcu Latinske Amerike, kjer so ekonomsko šokterapijo vsilili z brutalnim zatiranjem demokra-cije in z izginotjem in mučenjem vseh, ki so bili temu napoti.

Ko je Paul Bremer prvič prispel v Irak, je ameriški načrt bil, da skličejo veliko ustavodajno skupščino, ki bi predstavljala vse sektorje iraške družbe, kjer bi delegati glasovali za člane neka-kšnega začasnega izvršnega sveta. Potem ko je Bremer preživel dva tedna v Iraku, je idejo zavrgel. Namesto tega se je odločil, da bo izbral posamezne člane iraškega vladnega sveta. V sporočilu predsedniku Bushu je ta proces izbire imenoval »nekaj med ble-firanjem slepca in tridimenzionalno igro križcev in krožcev«.5

Bremer je dejal, da bo svet imel oblast vlade, vendar si je spet enkrat premislil. »Moja izkušnja z vladnim svetom na tej točki kaže, da to ne bi bila dobra ideja,« je dejal kasneje in razlo-žil, da so bili člani sveta prepočasni in preveč omahljivi – lastno-sti, ki niso bile primerne za njegove načrte šokterapije. »Ne bi bili sposobni organizirati niti sprevoda dveh avtomobilov,« je rekel. »Preprosto niso bili sposobni sprejemati pravočasnih odlo-čitev ali sploh kakšnih odločitev. Poleg tega sem še vedno bil prepričan, da je pomembno sprejeti ustavo, preden izročimo suverenost komur koli.«6

Bremerjev naslednji problem je bil, da so v mestih po vsej


490

državi kar po vrsti izbruhnile volitve. Konec junija, ko je bil šele dva meseca v Iraku, je naročil, da se morajo vse lokalne volitve takoj končati. Novi načrt je bil, da bo iraške lokalne voditelje imenovala zasedbena oblast, prav tako kakor je tudi Iraški vladni svet. Do odločilnega končnega obračuna je prišlo v Nadžafu, najsvetejšem mestu iraških šiitov, ki so najštevilčnejša verska skupnost v državi. Nadžaf je bil sredi priprave mestnih volitev s pomočjo ameriških čet, ko je dan pred njimi poveljujočega pod-polkovnika poklical mornariški general major Jim Mattis. »Voli-tve je treba odpovedati. Bremerja skrbi, da bi zmagal kakšen nenaklonjen islamski kandidat […]. Bremer ne bo dovolil, da bi na volitvah zmagal napačen človek. Marincem so svetovali, naj izberejo skupino Iračanov, za katere menijo, da so varni, in naj ti izberejo župana. Tako bodo Združene države nadzirale proces,« sta zapisala Michael Gordon in general Bernard Trainor, avtorja Kobre II, ki velja za najboljši prikaz invazije. Na koncu je ameri-ška vojska za župana Nadžafa imenovala vojaškega polkovnika iz Sadamovega obdobja, tako kakor tudi v drugih mestih po vsej državi.*7

V nekaterih primerih je Bremerjeva prepoved volitev pri-spela, potem ko so Iračani že izvolili lokalne predstavnike. Bre-merja to ni zmotilo in je kljub temu ukazal sestavo novih sve-tov. V pokrajini Tadži je ameriška družba RTI pod mormonskim vodstvom dobila naročilo, da sestavi lokalno oblast, razbije svet, ki so ga prebivalci izvolili, preden je prispela tja, in zahteva, da začnejo znova. »Zdi se nam, da se pomikamo nazaj,« se je nek-do pritožil. Bremer je vztrajal, da ni nobene »vsesplošne prepo-vedi« demokracije. »Ne nasprotujem ji, vendar jo hočem nare-diti tako, da bo poskrbela za naše interese […]. Volitve, ki

* To je bil eden od razlogov, zakaj je »debaasifikacija« spodbudila tak bes: medtem ko so navadni vojaki izgubili službo skupaj z učitelji in zdravniki, ki so bili nekoč prisiljeni vstopiti v stranko, zato da so poklicno napredovali, so visoke baasovske vojaške častnike, dobro znane po zlorabah človekovih pravic, zadolžili, da v mesta uvedejo red.


491

potekajo prezgodaj, so lahko uničevalne. Treba jih je izvesti zelo previdno.«8

Na tej točki so Iračani še vedno pričakovali, da bo Washing-ton izpolnil obljubo, da bo razpisal nacionalne volitve in predal oblast neposredno vladi, ki jo bo izvolila večina državljanov. Toda novembra 2003 je Bremer, potem ko je odpovedal lokalne volitve, odletel v Washington na posvetovanja v Belo hišo. Ko se je vrnil v Bagdad, je razglasil, da splošne volitve niso več na programu. Prvo iraško »suvereno« vlado bodo imenovali, ne izvolili.

Ta obrat je verjetno bil povezan z raziskavo javnega mnenja, ki jo je v tem obdobju izvedel Mednarodni republikanski inšti-tut (International Republican Institute) s sedežem v Washingto-nu. Iračane so vprašali, za kakšne politike bi volili, če bi imeli možnost. Rezultati so bili za korporativiste zelenega pasu alar-mantni: 49 odstotkov vprašanih Iračanov je dejalo, da bi volili stranko, ki bi obljubila, da bo »ustvarila več državnih služb«. Ko so jih vprašali, ali bi volili stranko, ki bi obljubila, da bo »ustva-rila več služb v zasebnem sektorju«, jih je le 4,6 odstotka odgo-vorilo z da. Ko so jih vprašali, ali bi volili stranko, ki bi obljubi-la, da bo »zadržala zavezniške sile, dokler ne bo varnost dobra«, jih je le 4,2 odstotka odgovorilo z da.39 Preprosto rečeno, če bi Iračani smeli svobodno izvoliti novo vlado in če bi ta vlada ime-la resnično oblast, bi se Washington moral odpovedati dvema najpomembnejšima ciljema: dostopu do iraških vojaških oporišč in prostemu dostopu ameriških multinacionalk do Iraka.

Nekateri kritiki neokonservativnega krila Bushevega režima pripisujejo neuspeh iraškega načrta temu, da so se preveč zana-šali na demokracijo, da so lahkoverno zaupali v samoodločbo. Iz te razlage pa so retuširani celotni rezultati prvega leta okupacije, ko je Bremer prirezoval demokracijo, kjer koli je dvignila svojo hidrasto glavo. V prvih šestih mesecih na položaju je razpustil ustavodajno skupščino, prepovedal idejo, da bi sestavljavce usta-


492

ve izvolili, razveljavil ali odpovedal ducate lokalnih in pokrajin-skih volitev in nato porazil zver nacionalnih volitev – kar so komajda dejanja kakšnega idealističnega demokrata. In niti eden od pomembnih neokonservativcev, ki zdaj za probleme v Iraku krivijo odsotnost »iraškega obraza«, ni podpiral pozivov k nepo-srednim volitvam, ki so prihajali z ulic Bagdada in Basre.

Mnogi, ki so jih v prvih mesecih poslali v Irak, vidijo nepo-sredno povezavo med različnimi odločitvami, s katerimi so odla-gali in slabili demokracijo, in divjim razmahom oboroženega upora. Salim Lone, diplomat Organizacije združenih narodov, ki je bil v Iraku po invaziji, vidi prelomni trenutek v Bremerjevi prvi protidemokratični odločitvi. »Prvi uničujoči napad na tujo navzočnost v Iraku, na primer, je prišel kmalu potem, ko so Združene države Amerike julija 2003 izbrale prvo iraško vod-stveno telo, Iraški vladni svet; jordansko veleposlaništvo so raz-strelili in kmalu zatem tudi sedež OZN v Bagdadu, pri čemer je bilo ubitih na desetine nedolžnih ljudi […], bes nad sestavo tega sveta in nad podporo OZN, ki jo je dobil, je bil v Iraku izrazit.« Lone je v napadu izgubil veliko prijateljev in kolegov.10

Bremerjeva odpoved nacionalnih volitev je bila za iraške šii-te bridka izdaja. Kot največja etnična skupina so bili prepričani, da bodo po desetletjih podrejenosti dobili večino v izvoljeni vla-di. Sprva je šiitski odpor imel obliko množičnih mirnih demon-stracij: 100 000 protestnikov v Bagdadu, 30 000 v Basri. Sku-pno so ponavljali: »Da, da, volitve. Ne, ne, določanje.« »Naša glavna zahteva v tem procesu je, da vzpostavimo vse ustavne institucije s pomočjo volitev in ne imenovanja,« je pisal Ali Abdel Hakim Al Safi, drugi najvišji šiitski duhovnik v Iraku, v pismu Georgeu Bushu in Tonyju Blairu. Bremerjev novi načrt je označil za »nič drugega kakor zamenjavo ene diktature z drugo« in opozoril, da se bodo znašli v bitki, v kateri ne morejo zmaga-ti, če bodo načrt nadaljevali.11 Busha in Blaira to ni ganilo – hvalila sta demonstracije kot dokaz razcveta svobode, vendar sta


493

silovito nadaljevala načrt, da imenujeta prvo iraško vlado po Sadamu Huseinu.

Na tej prelomnici je Moktada Al Sadr postal politična sila, na katero je treba računati. Ko so se druge glavne šiitske stranke odločile, da v imenovani vladi sodelujejo in da spoštujejo zača-sno ustavo, ki so jo napisali v zelenem pasu, se je Al Sadr z njimi razšel, zavrnil proces in ustavo kot nelegitimna in Bremerja odkrito primerjal s Sadamom Huseinom. Prav tako je začel resno vzpostavljati Mahdijevo vojsko. Potem ko mirni protesti niso nič zalegli, so mnogi šiiti postali prepričani, da se morajo za demokracijo z vladavino večine bojevati, če naj kdaj postane resničnost.

Ko bi se bila Busheva administracija držala obljube, da hitro izroči oblast izvoljeni iraški vladi, je zelo verjetno, da bi odpor ostal majhen in obvladljiv, ne pa da je zajel vso državo. Toda držati obljubo bi pomenilo žrtvovati ekonomski program, ki je bil skrit za vojno, kar se nikoli ne bi zgodilo – in zato je nasilne posledice tega, da je Amerika Iraku odrekla demokracijo, treba šteti za obliko ideološkega povratnega udarca.

Telesni šoki

Ko se je odpor večal, so zasedbene sile udarile nazaj s sto-pnjevanjem taktike šoka. Ta je imela tako obliko, da so vojaki pozno ponoči ali zgodaj zjutraj vdrli skozi vrata, z žarometi sve-tili po temnih domovih, kričali v angleščini (nekaj besed je mogoče razumeti: »zajebanci«, »Ali Baba«, »Osama bin Laden«). Ženske so prestrašeno grabile po rutah, da bi si zakrile glavo pred vsiljivimi tujci; moškim so na glavo na silo poveznili vreče, preden so jih naložili na vojaške tovornjake in jih odpeljali v zapore ali taborišča. Ocenjujejo, da so v prvih treh letih in pol zasedbe ameriške sile prijele in zaprle 61 500 Iračanov, običajno z metodami, katerih namen je »maksimirati šok ob prijetju«.


494

Okoli 19 000 jih je bilo spomladi 2007 zaprtih.12 V zaporih je sledilo še več šokov: vedra ledene vode; renčeči, prežeči nemški ovčarji; suvanje in brcanje; včasih šok električnega toka iz omrežja.

Trideset let prej se je neoliberalistični križarski pohod začel s tovrstno taktiko – tako imenovane subverzivce in domnevne teroriste so odvedli od doma s prevezanimi očmi in kapuco na glavi, jih prepeljali v temne celice, kjer so jih pretepali in počeli še hujše stvari. Zdaj se je krog tega projekta sklenil, zato da bi ubranili upanje na model svobodnega trga v Iranu.

Eden od dejavnikov, zaradi katerega je razmah taktike muče-nja postal tako rekoč neizogiben, je bila odločenost Donalda Rumsfelda, da vodi vojsko kot moderno korporacijo, ki izrablja zunanje vire. Uporabo čet je načrtoval ne toliko kot obrambni sekretar, ampak bolj kot podpredsednik družbe Wal-Mart, ki skuša zmanjšati število ur s plačilnega seznama. Potem ko je generalom skrčil zahteve s prvotnih 500 000 vojakov na manj kakor 200 000, je še vedno videl rezerve, ki jih je mogoče zmanj-šati: v zadnji minuti je ustregel svojim notranjim generalnim direktorjem in iz bojnih načrtov črtal še desetine tisočev voja-kov.13

Čeprav so njegove čete ravno še v pravem času zmogle vreči z oblasti Sadama Huseina, ni bilo upanja, da bi mogle obvladati to, kar so Bremerjevi dekreti v Iraku povzročili – prebivalstvo se je odkrito upiralo, tam, kjer sta bili nekoč iraška vojska in poli-cija, pa je zijala velika praznina. Ker zasedbene sile niso bile dovolj številčne, da bi nadzirale ulice, so uporabile drugo možno rešitev: pobirale so ljudi z ulic in jih zapirale v ječe. Na tisoče ujetnikov, ki so jih prijeli v racijah, so privedli k agentom obve-ščevalne službe CIA, ameriškim vojakom in zasebnim pogodbe-nim izvajalcem – mnogi med njimi so bili neizšolani – ki so izvajali agresivne oblike zasliševanja, da bi o odporu izvedeli, kar so mogli.


495

V prvih dneh zasedbe je zeleni pas gostil ekonomske šok-terapevte od Poljske do Rusije; zdaj je postal magnet za dru-gačno vrsto strokovnjakov za šoke, za tiste, ki so specialisti za mračne oblike zatiranja odporniških gibanj. Družbe zasebnega sektorja so svoje vrste napolnile z veterani umazanih vojn v Kolumbiji, Južnoafriški republiki in Nepalu. Novinar Jeremy Scahill poroča, da so Blackwater in druge zasebne varnostne družbe za delo v Iraku najele več kakor sedemsto čilskih voja-kov – med njimi veliko pripadnikov posebnih enot – od kate-rih se jih je veliko izurilo in služilo pod Pinochetom.14

Eden najvišjih specialistov za šoke je bil ameriški poveljnik James Steele, ki je v Irak prispel maja 2003. Bil je ključna oseb-nost desničarskega križarskega pohoda v Srednji Ameriki, kjer je delal kot najvišji svetovalec Združenih držav Amerike za več sal-vadorskih vojaških bataljonov, ki so jih obtoževali za odrede smrti. Kasneje je bil podpredsednik v družbi Enron in je prvo-tno prišel v Irak kot svetovalec za energijo, ko pa se je odpor sto-pnjeval, je preklopil nazaj v svojo staro podobo in postal Bre-merjev najvišji svetovalec za varnost. Na koncu so mu ukazali, naj v Iraku uporabi to, kar so neimenovani viri v Pentagonu označili za »salvadorsko opcijo«.15

John Sifton, visok raziskovalec v organizaciji Human Rights Watch, mi je povedal, da zlorabe zapornikov v Iraku ne ustreza-jo običajnemu vzorcu. Na območju spopadov običajno prihaja do zlorab na začetku, v tako imenovani megli vojne, ko je boji-šče kaotično in nihče ne pozna pravil. To se je dogajalo v Afga-nistanu, je povedal Sifton, »toda v Iraku je bilo drugače – stvari so se začele profesionalno, nato pa so se slabšale, ne izboljševa-le«. Ta premik postavlja v avgust 2003 – štiri mesece po padcu Bagdada. Na tej točki so začela z vseh strani prihajati poročila o zlorabah, je dejal.

Po tej časovnici je šok mučilnih celic nastopil takoj po Bre-merjevih najspornejših gospodarskih šokih. Konec avgusta se je


496

končalo Bremerjevo izdelovanje zakonov in prepovedovanje volitev. Ker so ti ukrepi pognali v odporniško gibanje vedno več ljudi, so ameriške vojake poslali, naj vdirajo v hiše in skušajo Iračanom s silo izbiti odpornost iz glave, vsakokrat enemu moškemu vojne starosti.

Čas tega premika je mogoče zlahka spremljati po zaporedju dokumentov, s katerih je umaknjena oznaka zaupno, ki so prišli na svetlo po škandalu z zaporom v Abu Graibu. Papirna sled se začne 14. avgusta 2003, ko je stotnik William Ponce, obvešče-valni častnik na sedežu vojske Združenih držav Amerike v Iraku, poslal e-pismo svojim kolegom po vsej državi. V njem je zdaj zloglasna poved: »Gospodje, ki ravnajo s temi pridržanimi lju-dmi, bodo zdaj sneli rokavice [... polkovnik] je jasno povedal, da hočemo, da jih zlomite. Število žrtev se veča in začeti moramo zbirati informacije, ki nam bodo pomagale zaščititi naše vojaške kolege pred nadaljnjimi napadi.« Ponce je zbiral ideje za tehni-ke, ki bi jih zasliševalci hoteli uporabiti na ujetnikih – to je imenoval »spisek želja«. V trenutku se je v njegov elektronski nabiralnik usulo predlogov, med njimi tudi »nizkovoltna elek-trokucija«.16

Dva tedna kasneje, 31. avgusta, je general major Geoffrey Miller, upravnik zapora v Guantánamu, prispel v Irak z nalogo, da »gitmoizira« zapor v Abu Graibu.17 Dva tedna kasneje, 14. septembra, je generalpodpolkovnik Ricardo Sanchez, vrhovni poveljnik v Iraku, pooblastil širok razpon novih zasliševalskih postopkov na podlagi guantánamskega modela, med njimi namerno poniževanje (imenovano »zbijanje ponosa in ega«), »izkoriščanje arabskega strahu pred psi«, čutno prikrajšanost (imenovano »nadzor svetlobe«), čutno preobremenjenost (kriča-nje, glasno glasbo) in »stresne položaje«. Kmalu potem ko so Sanchezovo sporočilo razposlali, v začetku oktobra, je prišlo do incidentov, dokumentiranih z zloglasnimi fotografijami iz Abu Graiba.18


497

Bushevemu moštvu je spodletelo, da bi Iračane šokirali bodisi v ubogljivost s »šokom in strahospoštovanjem« bodisi z ekonomsko šokterapijo. Zdaj so taktike šoka postale veliko oseb-nejše, saj so uporabili zasliševalski priročnik Kubark in njegovo nezmotljivo formulo za povzročanje regresije.

Veliko najpomembnejših zapornikov so odpeljali na zavaro-vano območje blizu bagdadskega mednarodnega letališča, ki so ga vodile ameriške posebne vojaške sile in obveščevalna služba CIA. Ustanova je bila dostopna samo s posebno osebno prepu-stnico in skrita pred Rdečim križem, pri tem pa tako tajna, da niti visokim vojaškim častnikom niso dovolili vstopa. Da bi ostala skrita, so stalno spreminjali njeno ime – od »Task Force 20« [‘projektna skupina 20’] do »121« do »6-26« do »Task Force 145«.19

Ujetnike so zaprli v majhno generično stavbo, narejeno tako, da so v njej ustvarili pogoje v skladu z učbenikom Kubark, med njimi popolno čutno prikrajšanost. Stavba je bila razdelje-na na pet območij: medicinsko preiskovalno sobo, »mehko sobo«, ki je bila videti kakor dnevna soba (za sodelujoče zapor-nike), rdečo sobo, modro sobo in strašno črno sobo – majhno celico, v kateri so bile vse površine prebarvane črno in v vseh vogalih so bili zvočniki.

Obstoj skrivne ustanove je postal javen šele, ko je vodnik, ki je tam delal, s psevdonimom Jeff Perry navezal stik z organizaci-jo Human Rights Watch in jim ta čudni kraj opisal. V primerja-vi z norišnico v Abu Graibu, kjer so si neizšolani stražarji sproti izmišljevali, kaj naj počnejo, je bila ustanova obveščevalne služ-be CIA pri letališču strašljivo urejena in klinična. Perry je pove-dal, kako so zasliševalci vedno, kadar so hoteli uporabiti »kruto taktiko« proti pripornikom v črni sobi, stopili k računalniškemu terminalu in si natisnili obrazec, ki je bil neke vrste »meni« mučenja. »Vse si imel že izpisano,« se spominja Perry, »nadzor okolja, vroče in mrzlo, veste, utripajoče luči, glasbo in tako


498

naprej. Delovne pse […], lahko si samo preveril, kaj od tega hočeš uporabiti.« Ko so zasliševalci izpolnili obrazec, so ga odne-sli k nadrejenemu častniku, da ga je podpisal. »Nikoli nisem videl papirja, ki ne bi bil podpisan,« je povedal Perry.

Njega in druge zasliševalce je začelo skrbeti, da tehnike krši-jo prepovedi »žaljivega in ponižujočega ravnanja« iz Ženevske konvencije. Ker jih je zaskrbelo, da bi jih sodno preganjali, če bi njihovo delo kdaj postalo javno, so se obrnili na svojega stotnika in mu »povedali, da nas tovrstna oblika zlorab skrbi«. Tajni zapor je bil tako učinkovit, da je v dveh urah zatem v ustanovo prispela skupina vojaških pravnikov s powerpoint predstavitvijo, zakaj teh pripornikov ne varuje Ženevska konvencija in zakaj čutna prikrajšanost – kljub lastnim raziskavam obveščevalne službe CIA, ki so dokazale nasprotno – ni mučenje. »Ah, bilo je zelo hitro,« je Perry povedal o odzivnem času. »Bilo je, kakor da so pripravljeni. Mislim na to, da so imeli to predstavo z diapozi-tivi že pripravljeno.«

Po vsem Iraku so bile še druge ustanove, kjer so na zaporni-kih uporabljali enake taktike čutne prikrajšanosti v slogu priroč-nika Kubark, pri čemer so nekatere še bolj spominjale na posku-se z instituta McGill pred toliko leti. Neki drug vodnik je povedal za zapor v vojaški bazi, imenovani Tiger, blizu Al Kai-ma, nedaleč od sirske meje, kjer so zadrževali štiriindvajset zapornikov. Imeli so prevezane oči, bili so uklenjeni in za štiriin-dvajset ur so jih zapirali v žareče vroče kovinske tovorne zabojni-ke – »brez spanja, brez hrane, brez vode,« je poročal vodnik. Potem ko so jih v celici za čutno prikrajšanost omehčali, so jih obdelovali z utripajočimi lučmi in heavy metal glasbo.20

Podobne metode so uporabljali v oporišču za posebne ope-racije blizu Tikrita – le da so zapornike zaprli posamezno v še manjše zaboje: štiri čevlje krat štiri čevlje in dvajset palcev glo-boke [1,2 × 1,2 × 0,58 m], premajhne, da bi odrasel človek mogel v njih stati ali ležati, in močno so spominjale na celice, ki


499

so jih opisovali v južnem stožcu Latinske Amerike. V tako skraj-ni čutni osamelosti so jih zadrževali vse do tedna dni. Vsaj za enega zapornika poročajo, da so ga obdelovali z elektrošoki, čeprav so vojaki to zanikali.21 Vendar obstaja pomembno gradi-vo, o katerem se le malo razpravlja, ki kaže, da so ameriški voja-ki v Iraku dejansko uporabljali elektrošoke kot mučilno tehniko. Štirinajstega maja 2004 so v primeru, o katerem ni skoraj nihče poročal, dva marinca obsodili na zaporno kazen, ker sta mesec dni pred tem uporabljala elektrošoke na iraškem ujetniku. Vla-dni dokumenti, ki jih je dobila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (American Civil Liberties Union), navajajo, da je neki vojak »spustil šok v iraškega pripornika z električnim trans-formatorjem [...], žice je držal na predel ramen pripornika«, dokler ni ta »’poplesoval’ zaradi šoka«.22

Ko so objavili sramotne fotografije iz Abu Graiba, tudi tisto, na kateri zapornik s kapuco stoji na škatli, z rok pa mu visijo električne žice, je imela vojska čuden problem: »Več zapornikov nam je zatrdilo, da so oni oseba, prikazana na fotografiji,« je razložil predstavnik za stike vojaškega poveljstva kriminalne pre-iskave, agencije, ki je zadolžena za preiskovanje zlorab zaporni-kov. Eden od teh pripornikov je bil Haj Ali, nekdanji župan okrožja. Povedal je, da so mu nadeli kapuco, moral je stati na škatli in na dele telesa so mu pritrdili električne žice. Toda v nasprotju z izjavami stražarjev v Abu Graibu, ki so trdili, da te žice niso bile pod napetostjo, je Haj Ali za televizijsko mrežo PBS povedal: »Ko so vame spustili elektrošok, sem občutil, kakor da mi bo oči vrglo iz jamic.«23

Haj Alija so tako kakor tisoče njegovih sotrpinov iz Abu Graiba izpustili brez obsodbe, samo potisnili so ga s tovornjaka, potem ko so mu povedali: »Aretirali so te po pomoti.« Rdeči križ je povedal, kako so ameriški vojaški častniki priznali, da je bilo nekje od 70 do 90 odstotkov pridržanj v Iraku »pomota«. Haj Ali pa je povedal, da so te človeške pomote prišle iz zaporov,


500

ki so jih vodili Američani, odločene za maščevanje. »Abu Graib je gojišče upornikov […]. Zaradi vseh žalitev in mučenja so pri-pravljeni storiti kar koli. Kdo jim lahko zameri?«24

Mnogi ameriški vojaki ta odziv poznajo in se ga bojijo. »Če je bil prej dober, je zdaj slab zaradi tega, kako smo z njim ravna-li,« je povedal vodnik iz 82. zračne divizije, ki je bil dodeljen v posebno brutalen zasilni zapor v ameriškem oporišču blizu Falu-dže; tam je bil nastanjen bataljon, ki se je ponosno imenoval »morilski manijaki«.25

Razmere so še veliko hujše v zaporih, ki jih upravljajo Irača-ni. Sadam Husein se je vedno močno zanašal na mučenje, zato da je ostal na oblasti. Če naj bi se mučenje v postsadamskem Iraku zmanjšalo, bi bilo za to potrebno osredotočeno prizadeva-nje, da bi ga vlada mogla zavrniti. Namesto tega so Združene države Amerike mučenje izrabile za svoje namene in v času, ko so urile in nadzirale iraške policijske sile, postavile ponižujoč standard.

Januarja 2005 je organizacija Human Rights Watch ugoto-vila, da je mučenje v zaporih in zbirnih centrih, ki jih vodijo Ira-čani (nadzirajo pa Združene države Amerike), »sistematično«, pri čemer uporabljajo tudi elektrošoke. Notranje poročilo 1. konjeniške divizije navaja, da iraška policija in vojaki »elektrošo-ke in dušenje stalno uporabljajo, da dosežejo priznanje«. Iraški pazniki so uporabljali tudi zloglasni simbol latinskoameriškega mučenja, »picane« [električne palice za zganjanje živine]. Decem-bra 2006 je časnik The New York Times poročal o primeru Faraj Mahmouda, ki so ga »slekli in obesili na strop. Električna palica za zganjanje živine, ki so jo držali na njegove genitalije, je pov-zročila, da se je njegovo telo odbijalo od sten, je povedal.«26

Marca 2005 se je novinar revije The New York Times Maga-zine Peter Maass pridružil posebni policijski enoti, ki jo je izuril James Steele. Maass je obiskal javno knjižnico v Samari, ki so jo spremenili v pošasten zapor. V njem je videl uklenjene zaporni-


501

ke s prevezanimi očmi, nekatere do krvi pretepene, in mizo, »po stranicah katere so tekle krvave sledi«. Slišal je bruhanje in kriča-nje, ki ga je opisal kot »grozljivo, kakor kriki blazneža ali neko-ga, ki ga ženejo v blaznost«. Prav tako je jasno slišal dva strela »iz zapora ali izza njega«.27

V Salvadorju so bili odredi smrti zloglasni po tem, da niso morili le zato, da bi se znebili političnih nasprotnikov, ampak da so sporočilo terorja prenesli v javnost. Iznakažena trupla, ki so se pojavljala ob cestah, so širši skupnosti povedala: če kdo prekrši pravila, utegne postati naslednje truplo. Pogosto so mučena tru-pla puščali označena z znamenjem, v katerem je bil podpis odre-da smrti: Mano Blanco ali Brigada Maximiliano Hernandez. Do leta 2005 so tovrstna sporočila postala že reden pojav ob cestah v Iraku: zapornike, ki so jih nazadnje videli, kako so jih odvedli iraški komandosi, običajno povezani z ministrstvom za notranje zadeve, so našli z eno samo kroglo v glavi, s še vedno uklenjeni-mi rokami na hrbtu, ali z luknjami v lobanji, izvrtanimi z elek-tričnimi svedri. Novembra 2005 je časnik Los Angeles Times poročal, da v mrtvašnico v Bagdadu »na ducate trupel prispe istočasno, redno vsak teden, med njimi na desetine trupel s poli-cijskimi lisicami na rokah«. Pogosto so mrtvašnice lisice zadržale in jih vrnile policiji.28

V Iraku so uporabljali tudi bolj visokotehnološke načine pre-našanja sporočil. »Terorizem v rokah pravice« je zelo gledana oddaja na televizijski mreži Al Iraqiya, ki jo financirajo Združene države Amerike. Serija nastaja v sodelovanju s salvadoriziranimi iraškimi komandosi. Več izpuščenih zapornikov je povedalo, kako oddajo snemajo: pripornike, ki so jih pogosto pograbili v racijah po soseskah, pretepejo in mučijo in njihovim družinam grozijo, dokler niso pripravljeni priznati kakršen koli zločin – celo zločine, za katere so odvetniki dokazali, da jih nikoli ni bilo. Nato pridejo z videokamerami, da posnamejo, kako zaporniki »priznavajo«, da so uporniki, pa tudi tatovi, homoseksualci in


502

lažnivci. Iračani vsak večer gledajo ta priznanja iz ust pretepenih in zatečenih obrazov nezmotljivo mučenih ljudi. »Oddaja dobro vpliva na civiliste,« je Maassu povedal Adnan Thabit, vodja salva-doriziranih komandosov.29

Deset mesecev potem ko je bila »salvadorska opcija« prvič omenjena v tisku, so vse njene zastrašujoče posledice postale jasne. Iraški komandosi, ki jih je prvotno uril Steele, so uradno delali pod ministrstvom za notranje zadeve, ki je vztrajalo, ko jih je Maass povprašal o tem, kar je videl v knjižnici, da ne »dopušča kršitev človekovih pravic zapornikov, ki so v rokah sil ministrstva za notranje zadeve«. Toda novembra 2005 so v ječi ministrstva odkrili 173 Iračanov, med katerimi so nekatere tako hudo mučili, da jim je odpadala koža, drugi so imeli sledi sve-drov na lobanji ter izpuljene zobe in nohte. Izpuščeni zaporniki so povedali, da niso vsi preživeli. Sestavili so seznam 18 ljudi, ki so jih v ječi ministrstva mučili do smrti – to so iraški izginuli.30

Ko sem raziskovala poskuse z elektrošoki Ewena Camerona iz petdesetih let dvajsetega stoletja, sem našla izjavo nekega nje-govega kolega, psihiatra Freda Lowyja. »Freudovci so razvili vse te pretanjene metode lupljenja čebule, da pridejo do jedra pro-blema,« je dejal. »Cameron je hotel privrtati naravnost skozi in k vragu s plastmi. Toda kakor je kasneje odkril, so plasti vse, kar tam je.«31 Cameron je mislil, da bo mogel odtrgati vse plasti pacienta in začeti znova; sanjal je o tem, da bo ustvaril povsem nove osebnosti. Toda njegovi pacienti se niso ponovno rodili; bili so zmedeni, ranjeni, zlomljeni.

Tudi iraški terapevti so odtrgali vse plasti in iskali zmuzljivi nepopisani list, na katerem bi ustvarili svoj model države. Našli so le kupe razvalin, ki so jih sami ustvarili, ter milijone psiholo-ško in telesno zlomljenih ljudi – zlomil jih je Sadam Husein, zlomila jih je vojna, zlomili so drug drugega. Bushevi domači uničevalni kapitalisti niso Iraka do čistega izbrisali, samo razvne-


503

li so ga. Namesto da bi tam nastopila tabula rasa, očiščena zgo-dovine, so našli starodavna sovraštva, ki so prišla na površje in se pomešala s svežimi vendetami za vsakim novim napadom – na mošejo v Karbali, v Samari, na tržnico, na ministrstvo, na bolni-šnico. Države se tako kakor ljudje ne sesujejo v nič ob poštenem šoku; samo zlomijo se in še naprej lomijo.

Za to je seveda treba še več sunkov – zviševanje odmerka, zadrževanje sprožilca, več bolečine, več bomb, več mučenja. Nekdanji namestnik državnega sekretarja Richard Armitage, ki je napovedal, da bo Iračane zlahka mogoče privesti s točke A na točko B, je medtem že ugotovil, da je resnični problem v tem, da so Združene države Amerike preveč mehkužne. »Humani način, kako se je zavezništvo vojskovalo,« je dejal, »je dejansko privedel do razmer, v katerih je ljudi težje združiti in ne lažje. V Nemčiji in na Japonskem [po drugi svetovni vojni] je bilo prebi-valstvo izčrpano in pod globokim šokom zaradi tega, kar se je zgodilo, toda v Iraku je bilo ravno obratno. Zelo nagla zmaga nad sovražnimi silami je pomenila, da prebivalstva nismo ustra-hovali, kakor smo ga v Nemčiji in na Japonskem […]. ZDA ima-jo opravka z iraškim prebivalstvom, ki ne občuti niti šoka niti strahospoštovanja.«32 Januarja 2007 so bili Bush in njegovi sve-tovalci še vedno prepričani, da lahko prevzamejo nadzor nad Irakom z enim dobrim »udarom«, takim, ki bo izbrisal Moktado Al Sadra – »raka, ki razžira« iraško vlado. Poročilo, na katerem je strategija udara temeljila, je imelo za cilj »uspešno očistiti sredi-šče Bagdada«, in ko so se Al Sadrove sile umaknile v Sadr City, »s silo očistiti še šiitsko trdnjavo«.33

V sedemdesetih letih, ko se je korporativistični križarski pohod začel, je uporabljal taktiko, za katero so sodišča razsodila, da je odkrito genocidna: namerno je izbrisal neki segment pre-bivalstva. V Iraku se je zgodilo nekaj še pošastnejšega – niso izbrisali le segmenta prebivalstva, ampak celotno državo; Irak izginja, razpada. Začelo se je kakor tako pogosto: najprej so za


504

tančice in vrata izginile ženske, nato so iz šol izginili otroci – leta 2006 jih je dve tretjini ostajalo doma. Nato so prišli na vrsto strokovnjaki: zdravniki, profesorji, podjetniki, znanstveniki, far-macevti, sodniki, odvetniki. Ocenjujejo, da so od začetka ameri-ške zasedbe odredi smrti ubili tristo iraških akademikov, tudi več dekanov; na tisoče jih je pobegnilo. Zdravnikom se je godilo še veliko huje: ocenjujejo, da so jih do februarja 2007 ubili dva tisoč, dvanajst tisoč pa jih je pobegnilo. Novembra 2006 je Viso-ki komisariat OZN za begunce ocenil, da vsak dan iz Iraka pobegne tri tisoč Iračanov. Aprila 2007 je organizacija poročala, da so štiri milijone ljudi prisilili, da so zapustili domove – pribli-žno vsakega sedmega Iračana. Le nekaj sto teh beguncev so spre-jeli v Združene države Amerike.34

Zdaj ko se je iraška industrija tako rekoč sesula, so ugrabi-tve eden od cvetočih lokalnih poslov. Na začetku leta 2006 so v samo treh mesecih in pol v Iraku ugrabili skoraj dvajset tisoč ljudi. Mednarodni mediji temu posvečajo pozornost samo, kadar ugrabijo kakšnega zahodnjaka, v veliki večini primerov pa ugrabijo iraške strokovnjake, ki jih pograbijo na poti v službo ali domov. Njihove družine ali zberejo deset tisoče dolarjev za odkupnino ali pa lahko trupla identificirajo v mrtvašnici. Tudi mučenje je postalo uspešna industrija. Skupine za človekove pravice so dokumentirale veliko primerov, ko je iraška policija zahtevala tisoče dolarjev od družin zapornikov, zato da jih neha-jo mučiti.35 To je posebna iraška različica uničevalnega kapita-lizma.

To ni tisto, kar je Busheva administracija nameravala doseči, ko je Irak izbrala za model države na Bližnjem vzhodu. Zasedba se je začela z veselim govorjenjem o nepopisanih listih in začet-kih na novo. Toda ni trajalo dolgo, da je iskanje čistosti zapadlo v »izkoreninjanje islamizma« v Sadr Cityju ali Nadžafu in v odstranjevanje »raka radikalnega islama« iz Faludže in Ramadija – to, kar ni čisto, so izdrgnili s silo.


505

To se zgodi s projekti za izgradnjo modela družbe v tuji državi. Čistilne kampanje so redko premišljene. Šele ko se lju-dje, ki na tej zemlji živijo, nočejo odreči svoji preteklosti, se sanje o nepopisanem listu spremenijo v svojega dvojnika, v pož-gano zemljo – šele takrat se sanje o totalnem stvarjenju spreme-nijo v kampanjo totalnega uničenja.

Nenačrtovano nasilje, ki zdaj požira Irak, je stvaritev smrto-nosno optimističnih načrtovalcev vojne – vnaprej je bilo določe-no v tisti prvotno na videz neškodljivi, celo idealistični zvezi: »Model za novi Bližnji vzhod«. Razpad Iraka ima svoje korenine v ideologiji, ki je zahtevala tabulo raso, na katero bi napisala svo-jo novo zgodbo. In ko se ni ponudila nikakršna taka plošča, so zagovorniki te ideologije nadaljevali udarjanje in stopnjevanje in spet udarjanje v upanju, da bodo dosegli obljubljeno deželo.

Neuspeh: Novi obraz uspeha

Na mojem povratnem letu iz Bagdada so na vseh sedežih sedeli tuji pogodbeni izvajalci na begu pred nasiljem. Bil je april 2004, Faludža in Nadžaf sta bila oblegana; tisoč petsto pogod-benih izvajalcev je iz Iraka pobegnilo samo v tistem tednu. Še več jih je sledilo. Takrat sem bila prepričana, da vidimo prvi veli-ki poraz korporativističnega križarskega pohoda. Irak so pretre-sali z vsem orožjem za šok z izjemo jedrske bombe, in vendar države niso mogli poraziti. Očitno je bilo, da je poskus propa-del.

Zdaj o tem nisem več tako prepričana. Na prvi ravni ni dvo-ma, da so bili deli projekta katastrofa. Bremerja so poslali v Irak, da zgradi korporativistično utopijo; namesto tega je Irak postal srhljiva distopija, kjer te že na poti na preprost poslovni sestanek lahko linčajo, živega zakopljejo ali obglavijo. Do maja 2007 so za več kakor 900 pogodbenih izvajalcev poročali, da so jih ubili, in »več kakor 12 000 ranili v boju ali poškodovali na delu,«


506

navaja analitik časnika The New York Times. Investitorji, za kate-re je Bremer toliko naredil, da bi jih privabil, se niso nikoli pri-kazali – niti družba HSBC, niti Procter & Gamble, ki je svoje skupno podjetje odložila, enako tudi General Motors. New Bridge Strategies, družba, ki se je hvalila, kako »lahko en Wal-Mart prevzame vso državo«, je sklenila, da »McDonald’s v krat-kem še ne bo odprl«.36 Naročila za obnovo pri družbi Bechtel se niso zlahka spremenila v dolgoročne pogodbe za upravljanje vodovodnega in električnega sistema. In proti koncu leta 2006 so privatizirana prizadevanja za obnovo, ki so bila središče proti-marshallovega načrta, skoraj vsa na licu mesta opustili – in opa-ziti je bilo nekaj dramatičnih obratov politike.

Stuart Bowen, posebni ameriški generalni inšpektor za obnovo Iraka, je poročal, kako je v tistih redkih primerih, ko so naročila dodelili neposredno iraškim podjetjem, »to bilo ceneje in učinkoviteje. In pognalo je gospodarstvo, saj daje Iračanom delo.« Izkazalo se je, da je plačati Iračane, da sami obnovijo svo-jo državo, učinkoviteje kakor najeti nerodne multinacionalke, ki ne poznajo ne države ne jezika, ki se obdajajo s plačanimi vojaki za 900 dolarjev na dan in ki porabijo do 55 odstotkov svojega denarja iz pogodbe za režijske stroške.37 Jon C. Bowersox, ki je delal kot zdravstveni svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Bagdadu, je podal to radikalno izjavo: problem z iraško obnovo je želja po tem, da vse zgradijo iz nič. »Lahko bi bili prišli in uvedli poceni rehabilitacijske programe, ne pa skušali spremeni-ti njihov celotni zdravstveni sistem v dveh letih.«38

Še bolj dramatičen preobrat je prišel iz Pentagona. Decem-bra 2006 so napovedali nov projekt, da bi iraške tovarne v držav-ni lasti popravili in znova zagnali – tiste iste, ki jih Bremer ni hotel oskrbeti z generatorji, češ da so stalinistične ostaline. Zdaj je Pentagon spoznal, da namesto da kupuje cement in strojne dele iz Jordanije in Kuvajta, to lahko kupuje od stoječih iraških tovarn, pri čemer bi tisoči dobili delo in zagotovili denar okoli-


507

škim skupnostim. Paul Brinkley, namestnik podsekretarja za obrambo, zadolžen za poslovno preobrazbo v Iraku, je dejal: »Nekatere od teh tovarn smo si pobliže ogledali in ugotovili, da niso čisto propadla podjetja iz sovjetske dobe, kakor smo mislili, da so« – čeprav ni priznal, da so ga nekateri kolegi začeli klicati za stalinista.39

Vojaški generalpodpolkovnik Peter W. Chiarelli, vrhovni poveljnik v Iraku, je razložil, da »moramo jeznim mladim možem priskrbeti delo […]. Sorazmerno majhno zmanjšanje brezposelnosti bo močno vplivalo na stopnjo sektaškega pobija-nja, ki poteka.« Ni si mogel kaj, da ne bi dodal: »Po štirih letih se mi zdi neverjetno, da nismo prišli do tega spoznanja […]. Zame je velikansko. Tako pomembno je kakor kateri koli drugi del načrta operacij.«40

Mar ti preobrati nakazujejo smrt uničevalnega kapitalizma? Komajda. Do takrat, ko so ameriški častniki prišli do spoznanja, da jim ni treba zgraditi bleščeče nove države iz nič, da je pomembneje Iračanom zagotoviti delo, da bo njihova industrija deležna milijard, zbranih za obnovo, je bil denar, ki bi tak pod-vig financiral, že porabljen.

Medtem je v valu neokeynesianskih razodetij Irak doletel še najdrznejši poskus izkoriščanja krize, kar jih je bilo. Decembra 2006 je dvostrankarska skupina Iraq Study Group, ki jo je vodil James Baker, izdala svoje dolgo pričakovano poročilo. Iz Zdru-ženih držav Amerike je pozvala, naj »pomagajo iraškim vodite-ljem reorganizirati nacionalno naftno industrijo kot komercial-no podjetje« in »spodbudijo investiranje mednarodne skupnosti in mednarodnih energetskih družb v iraški naftni sektor«.41

Večino priporočil te skupine je Bela hiša ignorirala, a te ne: Busheva administracija se je takoj pognala, da sestavi radikalno nov naftni zakon za Irak, ki bo družbam, kakor sta Shell in BP, omogočil, da podpišejo tridesetletne pogodbe, s katerimi bi obdržali velik del iraškega naftnega dobička; to bi zneslo deseti-


508

ne ali celo stotine milijard dolarjev – nezaslišano v državah s toliko zlahka dostopne nafte, kakor je ima Irak, in obsodba na trajno revščino v državi, kjer 95 odstotkov državnih prihodkov izhaja iz nafte.42 To je bil tako divje nepriljubljen predlog, da si ga niti Bremer ni upal zastaviti v prvem letu zasedbe. Toda zdaj je prišel na vrsto, po zaslugi vedno globljega kaosa. Ko so naftne družbe vprašali, zakaj bi bile upravičene do tako visokega odstotka dobička, so navajale varnostna tveganja. Z drugimi besedami, uničenje je bilo tisto, kar je omogočilo radikalni pre-dlog zakona.

Trenutek, ki ga je Washington izbral, je zelo veliko povedal. V trenutku, ko so zakon izsilili, se je Irak soočal z najhujšo krizo do tedaj: državo je trgal na kose sektaški spopad s povprečno tisoč mrtvimi vsak teden. Sadama Huseina so ravnokar usmrtili v ponižujočih in provokativnih okoliščinah. Hkrati je Bush v Irak usmeril svoj »val« vojakov, ki so delovali z »manj omejujoči-mi« pravili bojevanja. Irak je bil v tem obdobju veliko preveč nestabilen, da bi naftni giganti na veliko vlagali, zato niso nujno potrebovali novega zakona – razen da izkoristijo kaos, da obide-jo javno razpravo o najbolj sporni zadevi, kar jih je državo čaka-lo. Mnogi izvoljeni iraški zakonodajalci so povedali, da se jim ni sanjalo, da so novi zakon sploh pripravili, in nikakor niso sode-lovali pri določanju njegovega izida. Greg Muttitt, raziskovalec iz skupine Platform, ki nadzira nafto, je poročal: »Nedavno sem bil na srečanju iraških poslancev in sem jih vprašal, koliko jih je videlo zakon. Izmed dvajsetih ga je videl le eden.« Če so zakon sprejeli, je dejal, bodo »Iračani ogromno izgubili, saj trenutno nimajo kapacitet, da bi sklenili dober posel«.43

Glavni iraški sindikati so izjavili, da je »privatizacija nafte rdeča črta, ki je ne smejo prestopiti«, in v skupni izjavi obsodili zakon kot poskus, da bi prevzeli iraške »energetske vire v času, ko iraško ljudstvo skuša določiti svojo lastno usodo, medtem ko je še pod zasedbo«.44 Zakon, ki ga je iraški kabinet končno spre-


509

jel februarja 2007, je bil še slabši, kakor so pričakovali: ni dolo-čal nikakršnih omejitev za dobiček, ki ga tuje družbe smejo odnesti iz države, in ni določil nikakršnih zahtev o tem, koliko ali kako malo bodo tuje družbe partnerji iraških družb in koliko bodo najemale Iračane za delo na naftnih poljih. Najbolj predr-zno je bilo, da je zakon izključil iraške izvoljene parlamentarce, da bi imeli kaj besede pri pogojih prihodnjih naftnih pogodb. Namesto tega je ustanovil novo telo, Zvezni svet za nafto in plin (Federal Oil and Gas Council), ki mu bo, kakor je poročal časnik The New York Times, svetoval »odbor naftnih strokovnja-kov iz Iraka in iz tujine«. To neizvoljeno telo, ki bi mu svetovali nedoločeni tujci, bi imelo končno odločevalno moč v naftnih zadevah, s polnim pooblastilom, da odloči, katere pogodbe Irak podpiše in katerih ne. Dejansko je zakon pozval k temu, da so iraške naftne zaloge, glavni vir prihodkov države, izvzete iz demokratičnega nadzora in da jih namesto tega vodi močna, bogata naftna diktatura, ki bo obstajala vzporedno s polomljeno in neučinkovito iraško vlado.45

Težko je preceniti sramotnost tega poskusa prevzema virov. Iraški dobiček iz nafte je edino upanje, da bodo sami financirali svojo obnovo, potem ko nastopi nekaj miru podobnega. Zahte-vati prihodnje bogastvo v trenutku nacionalnega razpada je zna-čilno za uničevalni kapitalizem v njegovi najbolj brezsramni obliki.

Obstajala je še druga posledica kaosa v Iraku, o kateri se je le malo govorilo: čim dlje je kaos trajal, tem bolj sprivatizirana je postajala tuja prisotnost, tako da je na koncu nastala nova paradigma za vojevanje vojne in za odzivanje na človeške kata-strofe.

Tu se je ideologija radikalne privatizacije v središču proti-marshallovega načrta bogato poplačala. Trmasto zavračanje Busheve administracije, da bi zagotovila osebje za vojno v Iraku


510

– bodisi vojake bodisi civilne administratorje pod svojim nadzo-rom – je prineslo nekaj jasnih koristi za njeno drugo vojno, tisto za najemanje zunanjih virov za vlado Združenih držav Amerike. Ta križarski pohod, ki je sicer prenehal biti predmet javne reto-rike administracije, je ostal gonilna obsedenost v zakulisju in je bil veliko uspešnejši kakor vse druge javnejše bitke administraci-je skupaj.

Ker je Rumsfeld zasnoval vojno kot invazijo ravno v pravem času z vojaki, ki so zagotavljali le bistvene bojne funkcije, in ker je samo v prvem letu iraške operacije odpravil petinpetdeset tisoč delovnih mest na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za veteranske zadeve, je zasebni sektor bil prepuščen samemu sebi, da zapolni praznine na vseh ravneh.46 V praksi je to pomenilo, da se je ob stopnjevanju kaosa v Iraku začela izoblikovati vedno bolj izdelana privatizirana vojna industrija, da je podprla gole kosti vojske – bodisi na ozemlju Iraka bodisi v Združenih drža-vah Amerike pri zdravljenju vojakov v bolnišnici Walter Reed Medical Center.

Ker je Rumsfeld vztrajno zavračal vse rešitve, ki bi zahtevale povečanje vojske, je morala ta najti svoje načine, da je spravila več vojakov v bojno vlogo. Zasebne varnostne družbe so se usu-le v Irak, da bi opravljale funkcije, ki so jih pred tem vojaki – zagotavljale varnost za najvišje častnike, varovale oporišča, spre-mljale druge pogodbene izvajalce. Ko so bile enkrat tam, se je njihova vloga vedno bolj širila, saj so se morale odzivati na kaos. Družba Blackwater je prvotno imela v Iraku pogodbo, da zago-tovi zasebno varovanje za Bremerja, toda leto dni po zasedbi je bila udeležena v pravih uličnih bojih. V času upora gibanja Moktade Al Sadra v Nadžafu aprila 2004 je družba dejansko prevzela poveljstvo nad marinci Združenih držav Amerike v celodnevni bitki z Mahdijevo vojsko, v kateri je bilo ubitih na ducate Iračanov.47


511

Ocenjujejo, da je na začetku zasedbe v Iraku bilo deset tisoč zasebnih vojakov, kar je že veliko več kakor med prvo zalivsko vojno. Tri leta kasneje navaja poročilo urada Government Acco-untability Office, da je v Iraku oseminštirideset tisoč zasebnih vojakov z vsega sveta. Plačanci so predstavljali največji kontin-gent vojakov za vojsko Združenih držav Amerike – veliko več kakor vojaki drugih članic »zavezništva voljnih« skupaj. »Bag-dadski razcvet«, kakor so ga imenovali v finančnem tisku, je zajel stranski sektor, nad katerim so se zmrdovali, in ga vključil v boj-ni stroj Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. Družba Blackwater je najela agresivne washingtonske lobiste, da izbrišejo besedo »plačanec«* iz besednjaka javnosti in družbo spremenijo v vseameriško blagovno znamko. Njen generalni direktor Erik Prince je dejal: »To izhaja iz naše korporativne mantre: Za aparat nacionalne varnosti skušamo narediti to, kar je FedEx za poštne storitve.«48

Ko se je vojna preselila v notranjost zaporov, je vojski tako primanjkovalo izšolanih zasliševalcev in arabskih prevajalcev, da iz novih zapornikov ni mogla pridobivati informacij. V stiski se je obrnila na obrambnega pogodbenega izvajalca CACI Inter-national Inc. Ta družba je po prvotni pogodbi bila v Iraku za zagotavljanje storitev informacijske tehnologije za vojsko, ven-dar je bila formulacija dovolj nedoločna, da je bilo »informacij-sko tehnologijo« mogoče raztegniti, tako da je pomenila zasliše-vanje.49 Prilagodljivost je bila namerna: družba CACI pripada novi vrsti pogodbenih izvajalcev, ki delujejo kot začasne agenci-je za zvezno vlado – ima trajne, ohlapno formulirane pogodbe in veliko število potencialnih delavcev v pripravljenosti, da morejo zapolniti vsak položaj, ki se pojavi. Pozvati družbo CACI, pri kateri delavcem ni treba izpolnjevati strogih pogojev urjenja in varnostne odobritve, zahtevanih za državne uslužben-

* Angleško mercenary pomeni ‘plačanec’, ‘najemniški vojak’, pa tudi ‘pogolten’, ‘pohlepen’, ‘grabežljiv’ – op. prev.


512

ce, je bilo tako enostavno kakor naročiti pisarniški material; v trenutku je prispelo na ducate novih zasliševalcev.*

Korporacija, ki je od kaosa imela največ koristi, je bil Halli-burton. Pred invazijo je družba dobila pogodbo, da pogasi naf-tne požare, ki jih je zanetila Sadamova umikajoča se vojska. Ko teh požarov ni bilo, so naročilo razširili, da je zajelo še novo funk-cijo: zagotavljanje goriva za celotno državo, tako velik posel, da »je terjal vse razpložljive tovornjake cisterne v Kuvajtu, na stotine pa so jih še uvozili«.50 V imenu sprostitve vojakov za bojišče je družba Halliburton prevzela na ducate tradicionalnih funkcij vojske, tudi vzdrževanje vojaških vozil in radijskih aparatov.

Ko se je vojna zavlekla, je celo novačenje, ki je dolgo veljalo za vojaško delo, naglo postalo delo za dobiček. Leta 2006 so nove vojake novačila zasebna podjetja lovcev na glave, kakor sta Serco ali oddelek orožarskega giganta L-3 Communications. Zasebnim uslužbencem za novačenje, med katerimi jih je veliko služilo v vojski, so plačali nagrado, vsakokrat ko so pridobili vojaka, tako da se je neki predstavnik za stike širokoustil: »Če hočete jesti zrezek, morate spraviti ljudi v vojsko.«51 Rumsfeldo-va vladavina je povzročila razcvet tudi za urjenje zunanjih virov: družbe, kakor Cubic Defense Applications in Blackwater, so vojake urile z bojnim treningom v živo in z vojnimi igrami, tako da so jih privedle na ustanove v zasebni lasti, kjer so vadili boj od hiše do hiše v simuliranih vaseh.

In po zaslugi Rumsfeldove obsedenosti s privatizacijo, ki jo je prvič nakazal v svojem govoru 10. septembra 2001, so vojake,

* Zvijača je v tem, da so pogodbeni izvajalci delovali z le malo nadzora. Kakor je preiskava vojske ZDA o škandalu v Abu Graibu ugotovila, vladni uslužbenci, zadol-ženi za nadzor dela zasliševalcev, sploh niso bili v Iraku, kaj šele v Abu Graibu, zato je bilo »težko, če že ne nemogoče učinkovito izpolnjevati naročila«. Vojaški general George Fay, avtor poročila, je sklenil, da so bili vladni »zasliševalci, analitiki in voditelji nepripravljeni na prihod pogodbenih zasliševalcev in niso imeli izurjenosti, na katero bi se zanašali pri upravljanju, nadziranju in discipliniranju tega osebja […]. Očitno je, da ni bilo verodostojnega izvajanja primernega nadzora nad izvajanjem naročila v Abu Graibu.«


513

ki so se vračali bolni ali zaradi posttravmatskega stresa, zdravile zasebne zdravstvene družbe, za katere je nadvse travmatična voj-na v Iraku prinesla lahke dobičke. Ena izmed teh družb, Health Net, se je leta 2005 uvrstila na sedmo mesto med 500 najboga-tejšimi, v veliki meri po zaslugi velikega števila travmatiziranih vojakov, ki so se vračali iz Iraka. Druga je bila družba IAP Worl-dwide Services INC., ki je dobila naročilo, da prevzame veliko storitev v vojaški bolnišnici Walter Reed. Odločitev za privatiza-cijo vodenja medicinskega središča je domnevno prispevala k strahovitemu poslabšanju vzdrževanja in oskrbe, saj je več kakor sto izšolanih zveznih uslužbencev ustanovo zapustilo.52

O vedno večji vlogi zasebnih družb niso nikoli razpravljali kot o vprašanju politike (zelo podobno kakor se je dogajalo s predlaganim zakonom o iraški nafti, ki se je nenadoma pojavil). Rumsfeldu se ni bilo treba zapletati v ostre spopade s sindikati zveznih uslužbencev ali z vplivnimi generali. Namesto tega se je vse zgodilo kar na terenu, na način, ki ga v vojski imenujejo »poslanstvo, ki se priplazi«. Čim dalj je vojna trajala, tem bolj je postajala privatizirana, in kmalu je to preprosto bil nov način vojne. Kriza je omogočila razcvet, takor kakor že tolikokrat prej.

Številke pripovedujejo dramatično zgodbo korporativnega poslanstva, ki se je priplazilo. Med prvo zalivsko vojno leta 1991 je na vsakih sto vojakov prišel en pogodbeni izvajalec. Na začetku invazije v Iraku leta 2003 je razmerje poskočilo na enega pogodbe-nega izvajalca na vsakih deset vojakov. Po treh letih ameriške zased-be je razmerje doseglo ena proti tri. Manj kakor leto dni kasneje, ko se je zasedba bližala četrtemu letu, je bil že en pogodbeni izvaja-lec na vsakega 1,4 ameriškega vojaka. Vendar to število obsega samo izvajalce, ki delajo neposredno z vlado Združenih držav Amerike, ne tudi za druge zavezniške partnerje, ki so nastanjeni v Kuvajtu in Jordaniji in ki so svoja dela poverili podizvajalcem.53

Britanske vojake v Iraku po številu že daleč presegajo njiho-vi rojaki, ki delajo za podjetja zasebnega sektorja, in to v razmer-


514

ju tri na enega. Ko je Tony Blair februarja 2007 najavil, da bo tisoč šeststo vojakov umaknil iz Iraka, je tisk takoj poročal, kako »državni uradniki upajo, da bodo ‘plačanci’ pomagali zapolniti praznino za njimi«, z družbami, ki jih bo neposredno plačala britanska vlada. Istočasno je agencija Associated Press ocenila, da število pogodbenih izvajalcev v Iraku dosega 120 000, kar je skoraj enako kakor število ameriških vojakov.54 Po obsegu je tovrstno privatizirano vojskovanje že zasenčilo Organizacijo združenih narodov. Njen proračun za vzdrževanje miru v letih 2006 in 2007 je znašal 5,25 milijarde dolarjev – kar je nekaj več kakor četrtina 20 milijard, ki jih je družba Halliburton dobila z iraškimi naročili, najnovejše ocene pa kažejo, da je samo indu-strija plačancev vredna 4 milijarde dolarjev.55

Medtem ko je bila obnova Iraka vsekakor neuspeh za Iračane in ameriške davkoplačevalce, pa to nikakor ni bila za kompleks uničevalnega kapitalizma. Vojna v Iraku, ki so jo omogočili napa-di 11. septembra 2001, je predstavljala nič manj kakor nasilno rojstvo novega gospodarstva. To je genialnost Rumsfeldovega načrta preobrazbe: ker so vsak vidik tako uničevanja kakor tudi obnove poverili zunanjim virom in privatizirali, nastopi gospo-darski razcvet, ko začnejo bombe padati, ko prenehajo in ko spet začnejo padati – sklenjeni krog dobička iz uničenja in obnove, iz podiranja in izgrajevanja. Za družbe, ki so domiselne in daljnovi-dne, kakršni sta Halliburton in Carlyle Group, so uničevalci in graditelji samo različni oddelki iste korporacije.*56

Busheva administracija je sprejela več pomembnih in le malo preiskanih ukrepov, da institucionalizira privatizirani

* Družba Lockheed Martin je šla najdlje v to smer. Spomladi 2007 je začela »kupovati družbe na zdravstvenem trgu, ki obrača 1000 milijard dolarjev na leto,« kakor navaja časnik The Financial Times, in pokupila je tudi inženirski gigant Pacific Architects and Engineers. Val prevzemov je naznanil novo dobo morbidnega nav-pičnega povezovanja v kompleksu uničevalnega kapitalizma: družba Lockheed ima tak položaj, da bo v prihodnjih vojnah imela dobiček ne le od proizvodnje orožja in bojnih letal, ampak tudi od obnove tega, kar uničijo, ter celo od zdravljenja ljudi, ranjenih z njenim lastnim orožjem.


515

model vojskovanja, skovan v Iraku, tako da bo postal trajna stal-nica zunanje politike. Julija 2006 je Bowen, generalni inšpektor za iraško obnovo, izdal poročilo o »lekcijah, naučenih« na pod-lagi različnih polomov s pogodbenimi izvajalci. Sklenil je, da problemi izvirajo iz nezadostnega načrtovanja, in pozval k vzpo-stavitvi »razpoložljivih rezervnih enot pogodbenega osebja, ki je izurjeno za izvajanje nagle pogodbene pomoči in obnove v času kriznih operacij«, in še k »prekvalificiranju množice pogodbenih izvajalcev z znanjem za specializirana področja obnove« – z dru-gimi besedami, pozval je k stalni pogodbeni vojski. Bush je v svojem govoru o stanju v državi leta 2007 to idejo zagovarjal in napovedal ustanovitev povsem novega rezervnega civilnega kor-pusa. »Tak korpus bi deloval zelo podobno kakor naše vojaške rezervne enote. Olajšal bi breme oboroženih sil, saj bi omogočil najemanje civilistov s pomembnim znanjem za služenje v opera-cijah v tujini, kadar jih Amerika potrebuje,« je dejal. »To bi lju-dem po vsej Ameriki, ki ne nosijo uniforme, dalo priložnost, da služijo v določujočem boju našega časa.«57

Leto in pol po začetku iraške zasedbe je ameriški State Department ustanovil novo vejo: Urad za obnovo in stabilizaci-jo (Office of Reconstruction and Stabilization). Vsak dan plaču-je zasebne pogodbene izvajalce, da izdelujejo podrobne načrte za obnovo štiriindvajsetih različnih držav, ki bi iz takega ali drugač-nega razloga lahko postale cilj uničenja pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, od Venezuele do Irana. Korporacije in svetovalci se vrstijo v »predpodpisanih pogodbah«, tako da so pripravljeni skočiti v akcijo, čim uničenje udari.58 Za Bushevo administracijo je to naravna evolucija: potem ko je zatrjevala, kako ima pravico, da povzroči neomejeno preprečevalno uniče-nje, je nato uvedla preprečevalno obnovo – ponovno izgradnjo krajev, ki še niso bili uničeni.

Tako je vojna v Iraku na koncu zares ustvarila model gospo-darstva – le da to ni bil tiger ob Tigrisu, kakor so ga neokonser-


516

vativci oglaševali. Namesto tega je bil model za privatizirano vojno in obnovo – model, ki je hitro postal pripravljen za izvoz. Do Iraka je skrajne meje čikaškega križarskega pohoda določal zemljepis: Rusija, Argentina, Južna Koreja. Zdaj pa se lahko nova skrajna meja pojavi, kjer koli udari naslednje uničenje.


517

sedmi del

gibljivi zeleni pas

NevTRAlNA ObMOčjA IN zAŠčITNI zIDOvI

Ker imate možnost začeti znova, lahko začnete v bistvu pri vodilni prednosti, kar je zelo dobro. Za vas je privilegij, da to priložnost imate, saj obstajajo drugi kraji, ki takih sistemov niso imeli ali so obre-menjeni s sistemi, ki so sto ali dvesto let stari. Na neki način je za Afganistan prednost, da začne zno-va z najboljšimi idejami in najboljšim tehnološkim znanjem.– Paul O’Neill, sekretar ministrstva za finance ZDA, novembra 2002 v Kabulu po invaziji


518


519

19. poglavje

IzPRAzNjeNje ObAle

»drugi Cunami«

Cunami, ki je kakor velikanski buldožer izpraznil obalo, je gradbenim podjetnikom prinesel prilo-žnost, o kakršni niso sanjali, in hitro so se zganili, da jo izkoristijo.– Seth Mydans, International Herald Tribune, 10. marca 20051

Na obalo sem šla ob sončnem vzhodu, ker sem upala, da bom srečala kakšne ribiče, preden se za ves dan odpravijo v tur-kizne vode. Bilo je julija 2005 in plaža je bila skoraj prazna, ven-dar je tam bila gruča na roko pobarvanih lesenih katamaranov, ob njih pa se je majhna družina pripravljala za plovbo. Roger, štirideset let star, ki je sedel brez srajce v svojem sarongu, je z dvajsetletnim sinom Ivanom popravljal prepleteno rdečo mrežo. Njegova žena Jenita je hodila okoli čolna in mahala z majhno pločevinko tlečega kadila. »Prosim za srečo,« je razložila obred, »in varnost.«

Še ne dolgo tega je bila ta plaža tako kakor na ducate drugih vzdolž obale Šrilanke prizorišče mrzlične reševalne akcije po naj-bolj uničujoči naravni nesreči, kar se je ljudje spominjajo – 26.


520

decembra 2004 je cunami odnesel življenje 250 000 ljudi, 2,5 milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.2 Na Šrilanko, eno od najhuje prizadetih držav, sem prišla šest mesecev kasneje, da bi videla, kako poteka obnova v primerjavi z Irakom.

Moja sopotnica Kumari, aktivistka iz Kolomba, je sodelova-la pri reševanju in obnovi in je pristala, da mi bo za vodnico in prevajalko po regiji, ki jo je prizadel cunami. Najino potovanje se je začelo v kraju Arugam Bay, ribiški in oguljeni turistični vasi na vzhodni obali otoka, ki jo je vladno moštvo za obnovo nava-jalo kot vzorčni primer načrtov, da »nazaj zgradijo bolje«.

Tam sem srečala Rogerja, ki nama je po samo nekaj minu-tah povedal drugačno različico. Imenoval jo je »načrt za to, da preženejo ribiče z obale«. Dejal je, da je načrt za množično izse-litev nastal zdavnaj pred cunamijem, toda plimski val so tako kakor mnoge druge nesreče izkoristili za to, da so na hitro izve-dli nadvse nepriljubljen program. Že petnajst let je Rogerjeva družina preživljala ribiško sezono v slamnati koči na obali v Aru-gam Bayu, blizu kraja, kjer smo sedeli. Skupaj z ducati drugih ribiških družin so imeli čolne ob kočah, svoj ulov pa so sušili na bananovih listih na drobnem belem pesku. Zlahka so se razume-li s turisti, med katerimi je bila večina avstralskih in evropskih deskarjev, ki so prebivali po domovih na obali, takih z zanemar-jenimi ležalnimi mrežami, obešenimi pred hišo, in z glasno glas-bo londonskih klubov, ki se je širila iz zvočnikov na palmah. Restavracije so ribe kupovale kar s čolnov in ribiči v svojih bar-vitih tradicionalnih nošah so prinesli ravno tisti dodatek avten-tičnosti, ki so jo robati popotniki iskali.

Dolgo časa med hoteli in ribiči v Arugam Bayu ni bilo posebnega konflikta, delno zato ker je državljanska vojna na Šri-lanki poskrbela za to, da niti delo enih niti drugih ni moglo pre-rasti v kaj večjega. Na vzhodni obali je bilo nekaj najhujših bojev, kakor sta zatrjevali obe strani – Osvobodilni tigri ali Tamilski Eelam (znani kot Tamilski tigri) na severu in singalska


521

osrednja vlada v Kolombu – vendar je ni nobena povsem nadzi-rala. Za dostop do Arugam Baya je bilo treba križariti med labi-rintom kontrolnih točk in tvegati, da te doleti streljanje ali samomorilska bomba (Tamilskim tigrom pripisujejo, da so izna-šli samomorilski pas z bombami). Vsi turistični vodniki so vse-bovali resna opozorila, da se je negotovi vzhodni obali treba izo-gniti; lomljenje valov je tam zloglasno odlično, ampak vredno truda le za najbolj zagrizene.

Do preloma je prišlo februarja 2002, ko je Kolombo s tigri podpisal sporazum o prenehanju bojev. To ni bil ravno mir, ampak bolj napet premor, ki so ga prekinjali občasni bombni napadi in umori. Čim so bile ceste odprte, so turistični vodniki kljub negotovim razmeram začeli oglaševati vzhodno obalo kot novi Phuket: krasno deskanje, čudovite plaže, kul hoteli, pikan-tna hrana, rejvi ob polni luni ... »imenitno mesto za zabave,« kakor je napisal Lonely Planet.3 In Arugam Bay je bil središče dogajanja. Istočasno je odprtje kontrolnih točk pomenilo, da so se ribiči iz okoliških krajev lahko v velikem številu vrnili lovit v najbogatejše vode ob vzhodni obali, tudi v Arugam Bay.

Plaže so postajale natrpane. Arugam Bay je bil kot ribiško pristanišče oddeljen, vendar so se lokalni hoteli začeli pritoževa-ti, da jim koče domačinov zastirajo pogled, da vonj sušečih se rib odganja goste (neki hotelir, po poreklu z Nizozemskega, mi je povedal, da »obstaja tudi onesnaževanje z vonjem«). Nekateri hotelirji so začeli lobirati pri lokalni vladi, naj čolne in ribiške koče premesti v drug zaliv, ki ni tako priljubljen med turisti. Vaščani so udarili nazaj in odgovorili, da na tej zemlji živijo že generacije, da je Arugam Bay več kakor kraj za splavljanje čol-nov – pomeni pitno vodo in elektriko, šolo za njihove otroke in kupce za njihov ulov.

Šest mesecev pred cunamijem je grozilo, da bodo napetosti počile, ko je na obali sredi noči izbruhnil skrivnosten ogenj. Šti-riindvajset ribiških koč je zgorelo do tal. Roger mi je povedal, da


522

je s svojo družino »izgubil vse, vso lastnino, vse mreže in vrvi«. Kumari in jaz sva se pogovarjali z mnogo ribiči v Arugam Bayu, in vsi so trdili, da je šlo za požig. Krivili so lastnike hotelov, ki so očitno hoteli plažo zase.

Toda če so z ognjem res hoteli prestrašiti ribiče, jim ni uspe-lo; vaščani so bili še bolj odločeni, da ostanejo, ljudje, ki so izgu-bili svoje koče, pa so jih naglo spet postavili.

Ko je prišel cunami, je dosegel to, česar ogenj ni mogel: povsem je izpraznil plažo. Vse krhke zgradbe je odplavilo – vse čolne, vse ribiške koče, pa tudi vse kabine in bungalove za turi-ste. V skupnosti 4000 ljudi jih je umrlo 350, med njimi so bili večinoma ljudje kakor Roger, Ivan in Jenita, ki so se preživljali z morjem.4 In vendar je bilo pod ruševinami in žrtvami to, za kar si je turistična industrija tako dolgo prizadevala – nedotaknjena plaža, očiščena vseh umazanih znakov ljudi, ki delajo; počitniški raj. Enako je bilo po obali navzgor in navzdol: ko enkrat očistijo ruševine, bo ostal – raj.

Ko je bila nesreča mimo in so se ribiške družine vrnile na kraj, kjer je prej stal njihov dom, jih je sprejela policija, ki jim je prepovedala ponovno gradnjo. »Nova pravila,« so jim povedali – nobenih domov na obali, in vse mora biti vsaj dvesto metrov stran od meje najvišje vode. Večina bi se sprijaznila z gradnjo dlje od morja, toda tam ni bilo razpoložljive zemlje, tako da ribiči niso imeli kam iti. In novega »nevtralnega območja« niso uvedli le v Arugam Bayu, ampak po vsej vzhodni obali. Obala je bila na prepovedanem območju.

Cunami je pobil okoli petintrideset tisoč Šrilančanov in uničil domove skoraj milijonu. Ribiči z majhnimi čolni kakor Roger so predstavljali kakšnih 80 odstotkov žrtev; v nekaterih predelih je bila številka bliže 98 odstotkom. Zato da bi dobili hrano in majhno denarno pomoč, se je na sto tisoče ljudi uma-knilo z obale v začasna taborišča v notranjosti, od katerih so bila mnoga sestavljena iz dolgih, pustih barak iz tanke pločevine; ker


523

so se tako neznosno segrele, jih je veliko ljudi zapustilo in spalo zunaj. Sčasoma so taborišča postala umazana in širile so se bole-zni, po njih pa so patruljirali grozeči vojaki s strojnicami.

Uradno je vlada dejala, da je zaščitno območje varnostni ukrep, zato da se uničenje ne bi ponovilo, če bi spet udaril cuna-mi. Na površini se je ta razlaga zdela smiselna, vendar je imela hud problem: ukrep ni veljal za turistično industrijo. Naspro-tno, hotele so zdaj spodbujali, naj se razširijo po dragoceni obali oceana, kjer so prej živeli in delali ribiči. Letovišča so bila popol-noma izvzeta iz pravila o nevtralnem območju – dokler so svojo izgradnjo, ne glede na to, kako zapleteno ali kako blizu vode, razglasili za »popravila«, je vse svobodno potekalo. Tako so po vsej obali v Arugam Bayu gradbeni delavci zabijali in vrtali. »Mar se turistom ni treba bati cunamija?« je hotel vedeti Roger.

Zanj in za njegove kolege je bilo zaščitno območje videti kot komaj kaj več kakor izgovor za vlado, da je storila to, kar je hotela že davno pred plimskim valom: odstraniti jih z obale. Ulov, ki so ga prej potegnili iz vode, je zadoščal za preživetje nji-hovih družin, vendar ni prispeval h gospodarski rasti, kakor jo merijo institucije, kakršna je Svetovna banka, zemljo, kjer so prej stale njihove koče, pa je očitno mogoče bolj dobičkonosno uporabiti. Malo pred mojim prihodom je dokument z naslovom »Razvojni načrt virov v Arugam Bayu« prišel v roke novinarjem, in potrdil je najhujše strahove skupnosti ribičev. Zvezna vlada je najela moštvo mednarodnih strokovnjakov, da naredijo načrt obnove za Arugam Bay, in ta načrt je bil rezultat. Čeprav je cunami uničil samo imetje na robu obale, večina mesta pa je še vedno stala, je načrt predvideval, da celotni Arugam Bay zravna-jo s tlemi in zgradijo na novo, tako da ga spremenijo iz hipije-vsko očarljivega obmorskega mesta v visoko »butično turistično destinacijo« – petzvezdično letovišče, razkošne ekoturistične počitniške hiše za 300 dolarjev na noč, pomol za vodna letala in helikoptersko ploščad. Poročilo se je pridušalo, da bo Arugam


524

Bay postal model za vse do trideset novih »turističnih območij«, s čimer bodo nekdanjo od vojne razdejano vzhodno obalo Šri-lanke spremenili v južnoazijsko riviero.5

Na vseh umetniških podobah in načrtih so manjkale žrtve cunamija – stotine ribiških družin, ki so prej živele in delale na obali. Poročilo je razlagalo, da bodo vaščane preselili na primer-nejše lokacije, nekaj kilometrov stran in daleč proč od oceana. Da bi bile stvari še hujše, naj bi 80 milijonov dolarjev vredni projekt novega razvoja financirali z denarjem, ki so ga zbrali kot pomoč za žrtve cunamija.

Jokajoči obrazi teh ribiških družih in drugih njim podobnih na Tajskem in v Indoneziji so sprožili zgodovinski izbruh med-narodne radodarnosti po cunamiju – njihovi sorodniki so bili trupla, naložena v mošejah, jokajoče matere so skušale prepo-znati utopljenega dojenčka, njihove otroke je odplaknilo morje. Toda za skupnosti, kakršna je Arugam Bay, je »obnova« pomeni-la nič manj kakor namerno uničenje njihove kulture in načina življenja ter krajo njihove zemlje. Kakor je dejala Kumari, celo-tni proces obnove bo na koncu »žrtvoval žrtve, izkoristil izkori-ščane«.

Ko se je za načrt razvedelo, je zanetil bes po vsej državi, a nikjer toliko kakor v Arugam Bayu. Čim sva s Kumari prispe-li v mesto, sva naleteli na več sto demonstrantov, oblečenih v kalejdoskopsko mešanico sarijev, sarongov, hidžab in japonk. Zbrali so se na obali in so ravno začenjali obhod mimo hote-lov, nato pa v sosednje mesto Pottuvil, kjer je nastanjena lokalna vlada.

Ko so korakali mimo hotelov, je mladenič v beli majici in z rdečim megafonom demonstrante vodil z vprašanji in odgovori. »Nočemo, nočemo …« je klical, množica pa mu je odgovarjala: »Turističnih hotelov!« Nato je zaklical: »Belci …«, in oni so zakri-čali: »Poberite se!« (Kumari mi je to z opravičilom prevedla iz tamilščine.) Drug mladenič s kožo, ustrojeno od sonca in morja,


525

je prevzel megafon in zakričal: »Hočemo, hočemo …«, in odgo-vor je bil: »Svojo zemljo nazaj! »Svoje domove nazaj!« »Ribiško pristanišče!« »Naš denar iz pomoči!« »Lakota, lakota!« je kričal, in množica je odgovorila: »Ribiške družine čaka lakota!«

Pred vrati okrajne oblasti so voditelji pohoda svoje izvoljene predstavnike obtožili, da so jih zapustili, da so pokvarjeni, da trošijo denar iz pomoči, namenjene ribičem, »za dote svojih hče-ra in nakit za svoje žene«. Govorili so o posebnih privilegijih za Singalce, o diskriminaciji muslimanov, o »tujcih, ki kujejo dobi-ček iz naše nesreče«.

Ni bilo videti verjetno, da bodo klici kaj zalegli. V Kolom-bu sem govorila z generalnim direktorjem Šrilanškega turistič-nega odbora (Sri Lanka Tourist Board), Seenivasagamom Kalai-selvamom, birokratom srednjih let z grdo navado, da je navajal primere z lestvice domačih multimilijonarjev. Vprašala sem ga, kaj se je zgodilo z ribiči v krajih, kakršen je Arugam Bay. Nagnil se je nazaj v svojem stolu iz ratana in razložil: »V preteklosti je bilo na obali veliko nelegalnih naselij […], ki niso bila zgrajena v skladu s turističnim načrtom. Pri cunamiju je dobra stvar, ki se je turizmu zgodila, da je večino teh naselij prizadel plimski val in hiš tam ni več.« Če bi se ribiči vrnili in jih ponovno zgra-dili, je razložil, »bomo spet prisliljeni porušiti […]. Obala bo prazna.«

Ni se začelo tako. Ko je Kumari prvič po cunamiju prišla na vzhodno obalo, uradna pomoč še ni prispela. To je pomenilo, da je vsakdo bil delavec za pomoč, reševalec, grobar. Etnične pre-grade, ki so to regijo delile, so nenadoma skopnele. »Musliman-ska stran je šla k tamilski, da so pokopali mrtve,« se spominja, »in tamilski ljudje so hodili na muslimansko stran jest in pit. Ljudje iz notranjosti države so pošiljali dva paketa hrane vsak dan iz vsake hiše, kar je bilo veliko, ker so revni. Tega niso poče-li, da bi dobili kaj nazaj; šlo je za občutek: ‘Pomagati moram


526

sosedu; pomagati moramo sestram, bratom, hčeram, materam.’ Samo to.«

Podobna medkulturna pomoč se je pojavljala v vsej državi. Tamilski najstniki so se s traktorji pripeljali s svojih kmetij, da so pomagali iskati trupla. Krščanski otroci so darovali svoje šol-ske uniforme, da so jih spremenili v bele muslimanske mrtvaške prte, medtem ko so hindujske ženske zanje darovale svoje bele sarije. Zdelo se je, kakor da je bila invazija slane vode in krušja tako strahovito močna, da je poleg tega, da je zmlela domove in nagubala avtoceste, odnesla tudi trdovratna sovraštva, krvna maščevanja in obračun, kdo je zadnji ubil koga. Za Kumari, ki je vrsto let opravljala nehvaležno delo z mirovnimi skupinami, ki so skušale premostiti nasprotja, je bilo pretresljivo videti, da so se na tragedijo tako dostojno odzvali. Namesto da bi Šrilan-čani brez konca govorili o miru, so ga v trenutku najhujše nesre-če dejansko živeli.

Prav tako se je zdelo, da lahko država računa na mednaro-dno pomoč, da si bo spet opomogla. Sprva pomoč ni prihajala od vlad, ki so se le počasi odzvale, ampak od posameznikov, ki so videli uničenje na televiziji: šolarji v Evropi so zbirali hrano in denar od steklenic, glasbeniki so organizirali koncerte zvezd, verske skupine so organizirale zbiranje oblačil, odej in denarja. Državljani so nato zahtevali, da njihove vlade radodarnosti sle-dijo z uradno pomočjo. V šestih mesecih so zbrali 13 milijard dolarjev – kar je svetovni rekord.6

V prvih mesecih je velik del denarja za obnovo prispel do prejemnikov, ki jim je bil namenjen: nevladne organizacije in agencije za pomoč so prinesle nujno hrano in vodo, šotore in začasne kolibe; bogate države so poslale medicinsko osebje in zaloge. Taborišča so gradili kot začasno rešitev, da bi ljudje imeli streho nad glavo, dokler jim ne obnovijo domov. Vsekakor je bilo dovolj denarja, da bi jim hiše sezidali. Toda ko sem bila na Šrilanki šest mesecev kasneje, se je napredovanje tako rekoč usta-


527

vilo; ni bilo skoraj nobenih stalnih domov, začasna taborišča pa so bila vedno manj videti kot zasilna bivališča in vedno bolj kot stalna barakarska naselja.

Delavci za pomoč so se pritoževali, da jih šrilanška vlada ovira pri vsakem koraku – najprej je razglasila zaščitno obmo-čje, potem ni hotela zagotoviti nadomestne zemlje, kjer bi zida-li, nato je naročila neskončno zaporedje študij in načrtov od zunanjih strokovnjakov. Medtem ko so se birokrati prerekali, so preživeli v cunamiju čakali v peklensko vročih taboriščih v notranjosti, živeli od racionirane hrane, predaleč od oceana, da bi začeli spet loviti ribe. Čeprav so za zavlačevanje pogosto kri-vili birokracijo in slabo upravljanje, je v resnici šlo za veliko več.

Pred valom: Prekrižani načrti

Veliki načrt za prenovo Šrilanke je nastal dve leti pred cuna-mijem. Začel se je, ko se je državljanska vojna končala in so v državo prišli običajni delovalci, da so kovali načrte, kako bo Šri-lanka vstopila v svetovno gospodarstvo – najpomembnejši so bili agencija USAID, Svetovna banka in njena hčerinska družba Azijska razvojna banka (Asian Development Bank). Strinjali so se, da je najpomembnejša konkurenčna prednost Šrilanke v tem, da je eden zadnjih krajev, ki jih globalizacija še ni kolonizirala, kar je stranski produkt dolgotrajne vojne. Za tako majhno drža-vo ima Šrilanka izjemno količino divjih živali – leopardov, opic, na tisoče divjih slonov. Na obalah ni nebotičnikov in v gorah je veliko hinduističnih, budističnih in muslimanskih templjev in svetih krajev. Najboljše od vsega pa je, kakor so se pridušali pri agenciji USAID, da je »vse skupaj v prostoru, ki je tako velik kakor Zahodna Virginija«.7

Po tem načrtu bi džungle na Šrilanki, ki so bile tako učinko-vito skrivališče gverilskih bojevnikov, odprli za pustolovski eko-


528

turizem, pri katerem bi turisti jezdili slone, plezali kakor Tarzan po krošnjah dreves, tako kakor to počnejo na Kostariki. Šrilan-ške religije, ki so bile sokrive toliko prelivanja krvi, bi posodobi-li, da bi izpolnjevale duhovne potrebe zahodnih gostov – budi-stični menihi bi lahko vodili središča za meditacijo, hindujske ženske bi izvajale barvite plese po hotelih, ajurvedske medicin-ske klinike bi lahko lajšale bolečine in tegobe.

Skratka, preostala Azija naj ima garaške delavnice, kjer izko-riščajo delovno silo, pa klicne centre in mrzlično borzo; Šrilanka bo čakala, dokler ne bodo voditelji te industrije potrebovali kraj za oddih. Ravno zaradi velikanskega bogastva, ki ga ustvarjajo v drugih državah dereguliranega kapitalizma, denar ne bo pro-blem, ko bo treba uživati uravnoteženo kombinacijo razkošja in divjine, pustolovščine in pozornih storitev. Tuji svetovalci so bili prepričani, da je prihodnost Šrilanke v verigah letovišč, kakršna je Aman Resorts; ta je na južni obali nedavno odprla fantastične hotele, kjer sobe dosegajo do 800 dolarjev na noč in kjer imajo v vsakem apartmaju manjši bazen.

Vlada Združenih držav Amerike je bila tako navdušena nad potencialom Šrilanke kot vrhunske turistične destinacije z vsemi možnostmi za verige letovišč in potovalne agencije, da je agenci-ja USAID sprožila program, da šrilanško turistično industrijo organizira v močno lobistično skupino washingtonskega sloga. Zasluge ima za to, da je proračun za turistično promocijo pove-čala »z manj kakor 500 000 dolarjev na leto na približno 10 milijonov dolarjev na leto«.8 Veleposlaništvo Združenih držav Amerike je medtem sprožilo Program konkurenčnosti, ki je bil zadolžen za to, da skrbi za gospodarske interese ZDA na Šrilan-ki. Direktor programa, siveči ekonomist John Varley, mi je pove-dal, kako šrilanški odbor za turizem po njegovem ne misli dovolj širokopotezno, ko govori o tem, da bi do konca desetletja priva-bili milijon turistov na leto. »Osebno mislim, da bi to mogli podvojiti.« Peter Harrold, Anglež, ki vodi operacijo Svetovne


529

banke na Šrilanki, mi je povedal: »Vedno sem imel Bali za odlič-no primerjavo.«

Nobenega dvoma ni, da je vrhunski turizem bogat rastoči trg. Skupni prihodki luksuznih hotelov, kjer soba stane povpreč-no 405 dolarjev na noč, so med letoma 2001 in 2005 narastli za neverjetnih 70 odstotkov – kar ni slabo za obdobje, v katerem je prišlo do upada turizma po 11. septembru 2001, do vojne v Ira-ku, cene nafte pa so naraščale. V marsičem je fenomenalna rast tega sektorja stranski produkt skrajne neenakosti, ki je posledica vsesplošnega zmagoslavja ekonomije čikaške šole. Ne glede na splošno stanje gospodarstva, obstaja zdaj dovolj velika elita iz novih multimilijonarjev in milijarderjev z Wall Streeta, ki jo vidijo kot skupino »superpotrošnikov«, ki so sami sposobni nadaljevati potrošno povpraševanje. Ajay Kapur, nekdanji pred-stojnik strateške skupine za globalni lastniški kapital pri družbi Citigroup Smith Barney v New Yorku, svoje stranke spodbuja, da investirajo v njegov »plutonomski koš« delnic, med katerimi so družbe Bulgari, Porsche, Four Seasons in Sotheby’s. »Če se bo plutonomija nadaljevala, kar mislimo, da se bo, dokler se bo ne-enakost dohodkov ohranjala in povečevala, potem bo pluto-nomskemu košu še naprej šlo zelo dobro.«9

Toda preden bi Šrilanka mogla izpolniti svojo usodo zatoči-šča za plutonomske ljudi, bi bilo treba nekaj območij drastično izboljšati – in to hitro. Prvič, da bi privabili vrhunska letovišča, mora vlada odpraviti omejitve za zasebno lastništvo zemlje (oko-li 80 odstotkov zemlje na Šrilanki je bilo v lasti države).10 Potre-bovala bi »fleksibilnejšo« delovno zakonodajo, po kateri bi inve-stitorji najemali delavce v svojih letoviščih. In modernizirati mora infrastrukturo – avtoceste, elegantna letališča, boljši vodo-vod in električni sistem. Toda ker je Šrilanka zabredla globoko v dolgove, ko je kupovala orožje, vlada ne zmore sama plačati vseh teh izboljšav. Na voljo je bila običajna kupčija: posojila Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v zameno za spora-


530

zum, da država odpre gospodarstvo za privatizacijo in »javno-zasebna partnerstva«.

Vse te načrte in pogoje so lepo navedli v besedilu Ponovna osvojitev Šrilanke, programu šokterapije, ki ga je odobrila Sve-tovna banka in so ga dokončno izdelali spomladi 2003. Njegov glavni lokalni zagovornik je bil politik podjetnik Mano Tittawel-la, ki je neverjetno podoben Newtu Gingrichu, in to telesno in ideološko.11

Program Ponovna osvojitev Šrilanke je tako kakor vsi tovrstni programi zahteval mnogo žrtev, zato da so pognali naglo gospo-darsko rast. Na milijone ljudi je moralo zapustiti svoje tradicio-nalne vasi, da so obale sprostili za turiste, zemljo pa za letovišča in avtoceste. Tisto ribištvo, kolikor ga bo ostalo, bodo obvlado-vale velike industrijske ladje z vlečnimi mrežami iz globokih pri-stanišč – ne leseni čolni z obale.12 In seveda bo prišlo do množič-nega odpuščanja v državnih družbah, cene storitev pa bodo poskočile, tako kakor se je zgodilo v podobnih razmerah od Buenos Airesa do Bagdada.

Problem za zagovornike načrta je bil, da mnogi prebivalci preprosto niso verjeli, da se bodo žrtve splačale. To je bilo leta 2003 in idealistično zaupanje v globalizacijo je že davno ugasni-lo, posebno po grozah azijske gospodarske krize. Izkazalo se je, da je ovira tudi zapuščina vojne. Na tisoče Šrilančanov je izgu-bilo življenje v vojni v imenu »naroda«, »domovine« in »oze-mlja«. Zdaj ko je končno prišel mir, so od najrevnejših med nji-mi zahtevali, naj se odrečejo tisti mali zaplati zemlje in lastnini, ki jo imajo – zelenjavnemu vrtu, preprosti hiši, čolnu – zato da bosta družbi Marriott in Hilton mogli zgraditi igrišče za golf (vaščani pa bodo po poklicu postali poulični prodajalci v Kolombu). To je bilo videti le slaba kupčija, in Šrilančani so se tako tudi odzvali.

Program Ponovna osvojitev Šrilanke so zavrnili najprej z valom bojevitih stavk in uličnih protestov, nato pa odločilno na


531

volitvah. Aprila 2004 so se Šrilančani uprli vsem tujim strokov-njakom in njihovim lokalnim partnerjem in volili zavezništvo leve sredine in samozvanih marksistov, ki so obljubljali, da bodo odpovedali celotni program Ponovna osvojitev Šrilanke.13 Takrat mnogo ključnih načrtov za privatizacijo še niso izvedli, med nji-mi vodovoda in elektrike, projekte za avtoceste pa so spodbijali na sodišču. Za tiste, ki so sanjali o izgradnji plutonomskega zatočišča, je to bil hud udarec; 2004 naj bi bilo leto ena za novo, investitorjem naklonjeno, privatizirano Šrilanko; zdaj je vse odpadlo.

Osem mesecev po usodnih volitvah je udaril cunami. Tisti, ki so obžalovali propad programa Ponovna osvojitev Šrilanke, so takoj razumeli pomen nesreče. Novoizvoljena vlada bo potrebo-vala milijarde od tujih posojilodajalcev, da bo obnovila domove, ceste, šole in železnice, ki jih je uničila ujma – in ti posojiloda-jalci so dobro vedeli, da ob uničujoči krizi tudi najbolj zavzeti ekonomski nacionalisti nenadoma postanejo prilagodljivi. Kar pa se tiče bojevitih kmetov in ribičev, ki so zapirali ceste in skli-cevali množična zborovanja, da so preprečili poskuse, da bi zemljo izpraznili za investicijsko gradnjo – hja, šrilanški vaščani so trenutno zaposleni z drugimi rečmi.

Po valu: Še ena priložnost

V Kolombu se je nacionalna vlada takoj zganila, da bogatim državam, ki obvladujejo dolarje za pomoč, dokaže, kako se je pripravljena odreči preteklosti. Predsednica Chandrika Kumara-tunga, izvoljena na podlagi izrazito protiprivatizacijskega pro-grama, je dejala, da je zanjo bil cunami neke vrste versko razode-tje, ki ji je pomagalo uvideti luč svobodnega trga. Potovala je po razdejani obali in sredi ruševin izjavila: »Naša država je blagoslo-vljena s toliko naravnimi viri, in nismo jih še polno izrabili […]. Zato je narava sama morala pomisliti, ‘kar je preveč, je pa pre-


532

več,’ in nas udarila z vseh strani, da nas je naučila, kako moramo držati skupaj.«14 To je bila nova razlaga – cunami kot božja kazen za to, ker niso razprodali šrilanških obal in gozdov.

Kesanje se je začelo takoj. Samo štiri dni po plimskem valu je njena vlada na hitro sprejela zakon, ki je utrl pot za privatiza-cijo vodovoda, načrt, ki so se mu državljani leta silovito upirali. Seveda je zdaj, ko je bila država še poplavljena z morsko vodo in grobovi še niso bili izkopani, le malokdo vedel, da se je to sploh zgodilo – zelo podobno kakor trenutek, izbran za novi naftni zakon v Iraku. Vlada je trenutek skrajne stiske izbrala tudi za to, da je dvignila cene bencina, s čimer je življenje postalo še težje – s to potezo naj bi posojilodajalcem poslala nezmotljivo sporočilo o fiskalni odgovornosti Kolomba. Prav tako je začela razvijati zakonodajo za razbitje nacionalne elektroenergetske družbe z načrti, da jo odpre za zasebni sektor.15

Herman Kumara, vodja šrilanškega Nacionalnega ribiškega solidarnostnega gibanja, ki predstavlja majhne čolne, je obnovo imenoval »drugi cunami korporativne globalizacije«. V tem je videl nameren poskus, da izkoristijo ljudi, ko so najbolj prizade-ti in oslabljeni – tako kakor za vojno sledi plenjenje, je ta drugi cunami pridrvel za prvim. »Ljudje so v preteklosti tej politiki odločno nasprotovali,« mi je povedal. »Toda zdaj ko stradajo v taboriščih in mislijo samo na to, kako bodo preživeli naslednji dan – nimajo kje spati, nimajo kje bivati, izgubili so svoj vir zaslužka, nimajo pojma, kako se bodo znašli v prihodnosti. V teh razmerah pa vlada na hitro nadaljuje svoj načrt. Ko si bodo ljudje opomogli, bodo spoznali, kaj so odločili, toda takrat bo škoda že storjena.«

Če so washingtonski posojilodajalci mogli hitro izkoristiti cunami, je bilo to zato, ker so pred tem že naredili nekaj izredno podobnega. Generalka za uničevalni kapitalizem po cunamiju je bil le malo raziskani dogodek po orkanu Mitch.


533

Oktobra 1998 se je neskončen teden dni orkan Mitch zadr-ževal nad Srednjo Ameriko, bičal je obale in gore Hondurasa, Gvatemale in Nikaragve, požiral cele vasi in pobil več kakor devet tisoč ljudi. Že tako obubožane države se niso mogle pobra-ti brez obsežne pomoči – in prišla je, a za visoko ceno. V dveh mesecih po orkanu, ko je bil Honduras še do kolen v ruševinah, truplih in blatu, je njegov kongres sprejel zakone, ki so dovolili privatizacijo letališč, pristanišč in avtocest, ter nagle načrte za privatizacijo državne telefonske družbe, nacionalne elektroener-getske družbe in delov vodovodnega sektorja. Preklical je napre-dne zakone o zemljiški reformi, tako da so tujci veliko laže kupo-vali in prodajali lastnino, in izsilil radikalen rudarski zakon, ugoden za poslovni svet (pripravila ga je industrija), ki je znižal okoljske standarde in olajšal izseljevanje ljudi iz domov, ki so bili rudnikom napoti.16

V sosednjih državah je bilo zelo podobno: v istih dveh mese-cih po orkanu Mitch je Gvatemala oznanila načrte, da odproda svoj telefonski sistem, in Nikaragva je storila enako, skupaj z ele-ktroenergetsko družbo in sektorjem surove nafte. Časnik Wall Stret Journal je poročal: »Svetovna banka in Mednarodni denar-ni sklad sta pritisnila za prodajo [telekoma], s tem da sta to postavila kot pogoj za odobritev 47 milijonov dolarjev pomoči letno za dobo treh let, in jo povezala z odpisom približno 4,4 milijarde dolarjev dolga v Nikaragvi.«17 Privatizacija telefona seveda ni imela nikakršne zveze z obnovo po orkanu, razen po logiki uničevalnih kapitalistov v finančnih institucijah v Washingtonu.

V naslednjih nekaj letih so prodajo izvedli, pogosto za cene, veliko nižje od tržne vrednosti. Kupci so bile večinoma nekda-nje družbe v državni lasti iz drugih držav, ki so jih same privati-zirali, zdaj pa so po vsem svetu iskale nakupe, ki bi zvišali ceno njihovih delnic. Telmex, mehiška privatizirana telefonska druž-ba, je zgrabila gvatemalsko telefonsko družbo; španska energet-


534

ska družba Unión Fenosa je kupila energetske družbe v Nikarag-vi; Mednarodno letališče San Francisco, zdaj zasebna družba, je kupilo vsa letališča v Hondurasu. In Nikaragva je prodala 40 odstotkov svoje telefonske družbe za samo 33 milijonov dolar-jev, ko je družba PricewaterhouseCoopers ocenila njeno vre-dnost na 80 milijonov dolarjev.18 »Uničenje s sabo prinaša prilo-žnost za tuje investicije,« je oznanil gvatemalski zunanji minister na potovanju na Svetovni gospodarski forum v Davosu leta 1999.19

Takrat ko je udaril cunami, je bil Washington že pripravljen, da model orkana Mitch prenese na višjo raven – cilj niso več bili samo posamezni novi zakoni, ampak neposreden korporativni nadzor nad obnovo. Vsaka država, ki jo bo zadelo uničenje take-ga obsega, kakor je bil cunami leta 2004, potrebuje celovit načrt za obnovo, takega, ki bo najbolje izkoristil dotok tuje pomoči in zagotovil, da sredstva dosežejo tiste, ki so jim namenjena. Toda šrilanška predsednica se je pod pritiskom washingtonskih posoji-lodajalcev odločila, da načrtovanja ni mogoče zaupati izvoljenim politikom v vladi. Namesto tega je samo teden dni potem, ko je cunami zravnal obale, ustanovila novo telo, imenovano Projek-tna skupina za obnovo države (Task Force to Rebuild the Nati-on). Ta skupina, in ne šrilanški parlament, bo imela polno oblast, da razvije in izvede vseobsegajoči načrt za novo Šrilanko. Projek-tna skupina je bila sestavljena iz najmočnejših domačih poslov-nih direktorjev iz bančništva in industrije. In ne kakršne koli industrije – pet članov izmed desetih je imelo neposredne lastni-ške deleže v sektorju obalnega turizma in so predstavljali nekate-ra od največjih letovišč v državi.20 V projektni skupini ni bilo nikogar iz ribiškega ali kmetijskega sektorja, nobenega strokov-njaka za okolje in niti kakšnega strokovnjaka za obnovo po nesre-čah. Vodja skupine je bil Mano Tittawella, nekdanji privatizacij-ski car. »To je priložnost, da zgradimo model države,« je izjavil.21


535

Vzpostavitev projektne skupine je predstavljala novo vrsto korporativnega državnega udara, ki so jo izvedli s pomočjo naravne nesreče. Tako kakor v toliko drugih državah so tudi na Šrilanki politiko čikaške šole preprečili z normalnimi pravili demokracije; volitve leta 2004 so to potrdile. Toda ko so ob naravni nesreči prebivalci stopili skupaj, politiki pa so se obu-pno trudili za denarno pomoč, je bilo izrecne želje volivcev mogoče odriniti in jih nadomestiti z neposredno neizvoljeno oblastjo industrije – diploma z odliko za uničevalni kapitali-zem.

Nekako so poslovni voditelji iz projektne skupine v samo desetih dneh in ne da bi zapustili prestolnico pripravili celoten načrt za obnovo države, od stanovanj do avtocest. V tem načrtu so zahtevali zaščitna območja na obali – in potem hotele prija-zno izvzeli iz njih. Projektna skupina je tudi preusmerila denar iz pomoči za avtoceste in industrijska ribiška pristanišča, proti katerim je pred katastrofo bilo toliko odpora. »Ta ekonomski program vidimo kot hujšo nesrečo kakor cunami, in to je vzrok, zakaj smo se tako močno bojevali, da ga preprečimo in smo ga na zadnjih volitvah preprečili,« mi je povedala Sarath Fernando, šrilanška aktivistka za zemljiške pravice. »Toda zdaj, samo tri tedne po cunamiju, nam prinesejo isti načrt. Očitno je, da so že prej imeli vse pripravljeno.«*

Washington je projektno skupino podprl s pomočjo za obnovo, ki je zdaj že znana iz Iraka: z meganaročili za svoje lastne družbe. CH2M Hill, gigant za inženiring in gradnjo iz Kolorada, je dobil 28,5 milijona dolarjev za nadziranje drugih glavnih pogodbenih izvajalcev v Iraku. Čeprav je imel pri sra-moti z obnovo v Bagdadu osrednjo vlogo, je dobil še naročilo za dodatnih 33 milijonov dolarjev na Šrilanki (kasneje so ga razši-

* Sarath Fernando je voditeljica Gibanja za zemljiško in kmetijsko reformo (MONLAR), zavezništvo šrilanških nevladnih organizacij, ki so začele kmalu po ne-sreči pozivati k »ljudskemu procesu obnove«.


536

rili na 48 milijonov dolarjev), predvsem za delo na treh globo-kih pristaniščih za industrijsko ribiško ladjevje in za gradnjo novega mostu v Arugam Bay, kar je del načrta, da mesto spre-menijo v »turistični raj«.22 Oba programa – izvedena v imenu pomoči po cunamiju – sta bila uničujoča za primarne žrtve cunamija, saj ladje z vlečnimi mrežami polovijo njihove ribe, hoteli pa jih nočejo gledati na obali. »Ne le da ‘pomoč’ ne poma-ga, ampak dejansko škodi,« je rekla Kumari.

Ko sem direktorja programa za konkurenčnost pri agenciji USAID Johna Varleyja vprašala, zakaj vlada Združenih držav Amerike svoj denar za pomoč troši za projekte, ki bodo zagoto-vili razseljenost preživelih v cunamiju, je razložil, da »pomoči nočemo omejiti, da bi šla samo za žrtve cunamija […]. Naj bo v korist vse Šrilanke; naj prispeva k njeni rasti.« Varley je načrt primerjal z dvigalom v visoki stavbi: na prvi poti pobere skupi-no potnikov in jih pripelje na vrh, kjer ustvarijo bogastvo, ki omogoči, da se dvigalo spusti in pripelje navzgor še več ljudi. Ljudje, ki čakajo na dnu, morajo vedeti, da bo dvigalo prišlo nazaj po njih – sčasoma.

Edini neposredni denar, ki ga je vlada ZDA izdala za majh-ne ribiče, je bil 1 milijon dolarjev za »izboljšanje« začasnih biva-lišč, kjer so jih uskladiščili, medtem ko so obale na novo gradi-li.23 To je bilo jasno znamenje, da so bivališča iz pločevine in iverk začasna samo po imenu; da so namenjena temu, da posta-nejo stalna barakarska mesta – kakršna obkrožajo večino velikih mest na globalnem Jugu. Seveda ni nobenih velikih akcij pomo-či za ljudi, ki živijo v teh slumih, toda z žrtvami cunamija naj bi bilo drugače. Svet jih je na televiziji v živo gledal, kako so izgu-bili dom in preživetje, in njihova nepredvidljiva usoda je izzvala instinktivno, globalno občutje, da je izgubljeno treba nadome-stiti in da si to zaslužijo – ne z ekonomijo »kapljanja navzdol«, ampak neposredno, s pomočjo iz rok v roke. Toda Svetovna banka in agencija USAID sta razumeli nekaj, česar večina med


537

nami ni: da bo razločnost podob preživelih v cunamiju kmalu zbledela in da se bodo kmalu stopili z milijoni revežev brez obra-za po vsem svetu, od katerih jih toliko že živi v pločevinastih barakah brez vode. Razširjenost teh barak je postala enako spre-jeta značilnost globalnega gospodarstva kakor razmah hotelov za 800 dolarjev na noč.

V enem najbolj brezupnih taborišč v notranjosti za južno obalo Šrilanke sem srečala mlado mater Renuko, vpadljivo lepo celo v cunjah in eno izmed ljudi, ki čakajo na Varleyjevo dviga-lo. Njen najmanjši otrok, šestmesečna deklica, se je rodil dva dneva po cunamiju. Renuka je zbrala nadčloveško moč, da je pograbila oba svoja dečka in tekla, v devetem mesecu noseča in do vratu v vodi, proč od plimskega vala. Toda po tem neverje-tnem preživetju je s svojo družino na tiho stradala na ožganem koščku zemlje sredi pustinje. Par kanujev, ki jih je podarila dobromisleča nevladna organizacija, je še posebno segel v srce: tri kilometre stran od morja, ko niso imeli niti kolesa za prevoz, sta čolna opominjala na predhodno življenje. Prosila me je, naj prenesem sporočilo vsem, ki hočejo pomagati žrtvam cunamija: »Če imate kaj zame,« je rekla, »mi to dajte v roko.«

Širši val

Šrilanka ni edina država, ki jo je udaril ta drugi cunami – podobne zgodbe o grabežu zemlje in zakonodaje prihajajo s Taj-skega, z Maldivov in iz Indonezije. V Indiji so preživeli v cuna-miju v Tamil Naduju ostali tako obubožani, da je 150 žensk prodalo vsaka po eno ledvico, zato da so kupile hrano. Delavec za pomoč je za časnik The Guardian razložil, da bi državna vlada »obalo raje uporabila za gradnjo hotelov, rezultat tega pa so lju-dje v brezupu«. Vse države, ki jih je zajel cunami, so uvedle »zaščitna območja«, ki vaščanom preprečujejo, da bi ponovno gradili na obali, in s tem sprostile zemljo za povečano investicij-


538

sko gradnjo. (V Ačeju v Indoneziji so bila zaščitna območja dva kilometra široka, čeprav je bila vlada na koncu prisiljena odred-bo preklicati.)24

Leto dni po cunamiju je ugledna nevladna organizacija ActionAid, ki spremlja porabo tuje pomoči, objavila rezultate obsežne raziskave o petdeset tisoč preživelih v cunamiju v petih državah. Povsod so se ponavljali isti vzorci: prebivalcem so pre-prečili ponovno gradnjo, hotele pa so zasuli s finančnimi spod-budami; začasna taborišča so bila ubožne bivalne ograde v voja-škem slogu in skoraj nikjer niso česa trajno obnovili; izbrisali so celoten način življenja. Poročilo sklene, da ovir ni mogoče pripi-sati običajnim krivcem: slabi komunikaciji, pomanjkanju denar-ja ali korupciji. Problemi so strukturni in namerni: »Vlade so se v veliki meri izneverile svoji odgovornosti, da zagotovijo stalna bivališča,« sklene poročilo. »Stale so ob strani ali sodelovale pri grabežu zemlje, obalne skupnosti pa so odrinili na račun komer-cialnih interesov.«25

Toda če govorimo o pocunamijevskem oportunizmu, se nič ne more primerjati z Maldivi, morda najmanj znano prizadeto državo. Tam vladi ni zadoščalo, da je reveže zgolj odstranila z obal – cunami je izkoristila za to, da je skušala svoje državljane odstraniti z večine območij v državi, kjer je življenje mogoče.

Maldivi, veriga okoli dvesto naseljenih otokov pred indijsko obalo, so turistična republika v enakem smislu, kakor so določe-ne srednjeameriške države imenovali bananske republike. Njen izvozni produkt ni tropsko sadje, ampak tropski prosti čas, saj neverjetnih 90 odstotkov državnih prihodkov izhaja iz obalnih počitnic.26 Prosti čas, ki ga Maldivi prodajajo, je še posebno dekadentne, mamljive vrste. Skoraj sto njihovih otokov so »leto-viški otoki«, krpe bujnega zelenja, obkrožene s pasom belega peska, ki ga povsem obvladujejo hoteli, podjetja za križarjenje in bogati posamezniki. Nekatere otoke so oddali v najem za vse do petdeset let. Najrazkošnejši otoki strežejo elitnim strankam


539

(Tomu Cruisu in Katie Holmes na medenih tednih, na primer), ki jih ne privlači le lepota in potapljanje, ampak obljuba popol-ne samote, ki jo zasebni otoki morejo zagotoviti.

Z arhitekturo, ki so jo »navdihnile« tradicionalne ribiške vasi, ta razkošna letovišča tekmujejo, kdo zmore združiti s slamo krite koče na koleh z najvznemirljivejšimi plutonomskimi igra-čami in domislicami – domača zabava z zvočno opremo Bose Surround Sound, kopalnice na prostem z izdelki znamke Phili-ppe Starck, tako tanke rjuhe, da se ob dotiku tako rekoč stopijo. Otoki tudi tekmujejo med seboj, kateri bolj izbriše mejo med kopnim in morjem – vile hotela Coco Palm so zgrajene nad laguno in imajo vrvne lestve s pomolov v vodo pod njimi, biva-lišča hotela Four Seasons »lebdijo« na oceanu, Hilton pa se hvali s prvo podvodno restavracijo, zgrajeno na koralnem grebenu. V mnogih apartmajih so prostori za služinčad, na nekem zaseb-nem otoku pa je štiriindvajset ur na dan »uslužen maldivijski butler – ‘Thakuru’«, ki poskrbi za take podrobnosti kakor to, »kakšen martini želite – pretresen ali zmešan«. Vile na teh oto-kih v slogu Jamesa Bonda stanejo do 5000 dolarjev na noč.27

Mož, ki nad tem kraljestvom užitkov vlada, je azijski vodi-telj z najdaljšim stažem, predsednik Maumoon Abdul Gayoom, ki se drži na oblasti že vse od leta 1978. V tem času je vlada zapirala voditelje opozicije in obtoževali so jo, da muči »oporeč-nike« za zločine, kakršen je pisanje protivladnih spletnih stra-ni.28 Ker so kritiki odmaknjeni od pozornosti na zaporniških otokih, je predsednik s svojim spremstvom mogel pozornost posvetiti turističnim poslom.

Pred cunamijem je maldivijska vlada razmišljala, kako bi razširila število letoviških otokov, da bi izpolnila vedno večje povpraševanje po razkošnih zatočiščih. Imela je običajno oviro: ljudi. Prebivalci Maldivov se preživljajo z ribolovom, mnogi od njih živijo v tradicionalnih vaseh, raztresenih po otoških atolih. Ta način življenja je ustvarjal kar nekaj problemov, saj rustikalni


540

čar prizorov, kako ribiči na obali odirajo ribe, nikakor ni del maldivijske scene. Že veliko pred cunamijem je Gayoomova vla-da skušala državljane pregovoriti, naj se preselijo na peščico večjih, gosteje naseljenih otokov, ki jih turisti le redko obiščejo. Ti otoki naj bi nudili boljšo zaščito pred naraščanjem vodne gla-dine, ki ga povzroča globalno segrevanje. Vendar je bilo celo za zatiralski režim težko odtrgati na tisoče ljudi z otokov njihovih prednikov, tako da je bil program »konsolidacije prebivalstva« večinoma neuspešen.29

Po cunamiju je Gayoomova vlada takoj razglasila, da je uni-čenje pokazalo, kako mnogo otokov »ni varnih za prebivanje«, in je sprožila še veliko agresivnejši program preseljevanja, kakor ga je pred tem nameravala: naznanila je, da se mora vsakdo, kdor hoče dobiti državno pomoč za obnovo po cunamiju, prese-liti na enega od petih določenih »varnih otokov«.30 Celotno pre-bivalstvo več otokov so že evakuirali in še več jih je sredi tega procesa, tako da bodo še veliko zemlje sprostili za turizem.

Maldivijska vlada trdi, da je Program varnih otokov (Safe Island Program), ki ga podpirajo in financirajo Svetovna ban-ka in druge agencije, sprožila potreba ljudi, da bi živeli na »večjih, varnejših otokih«. Toda mnogi otočani pravijo, da bi bili ostali na domačih otokih, če bi jim popravili infrastruktu-ro. »Ljudje nimajo druge izbire, kakor da se preselijo, saj je to predpogoj, da jim zagotovijo bivališče in preživetje,«31 pravijo pri organizaciji ActionAid.

Še večji cinizem razlage o varnosti razkriva dejstvo, da je skrb vlade izpuhtela, ko je prišlo do gradnje hotelov s tvegano arhi-tekturo na nizkoležečih otokih. Ne le da letovišč ni zajela eva-kuacija zaradi varnosti, ampak je decembra 2005, leto dni po cunamiju, vlada razglasila, da je petintrideset novih otokov na voljo za najem za letovišča vse do dobe petdeset let.32 Medtem se na tako imenovanih varnih otokih bohoti brezposelnost, med prvotnimi prebivalci in priseljenci pa vedno spet izbruhne nasilje.


541

Militarizirano socialno napredovanje*

Na neki način je bil drugi cunami samo posebno šokanten odmerek ekonomske šokterapije: ker je ujma tako učinkovito izpraznila obalo, se je proces razseljevanja in socialnega napredo-vanja, ki normalno traja leta, odvil v nekaj dneh ali tednih. Zunanja podoba tega procesa je bila, da so sto tisoče revnih, temnopoltih ljudi (ribičev, ki jih je Svetovna banka označila za »neproduktivne«) preselili proti njihovi volji, da naredijo pro-stor za ultrabogate, večinoma belopolte ljudi (turiste z »visokim donosom«). Dva gospodarska pola globalizacije, ki navidezno živita v različnih stoletjih, ne državah, sta se nenadoma znašla v neposrednem konfliktu za isti kos obale: eden je zahteval pravi-co do dela, drugi pravico do igre. Ker so zadaj stali lokalni poli-cisti in zasebni varnostniki s puškami, je to bilo militarizirano socialno napredovanje, razredna vojna na obali.

Nekaj najneposrednejših spopadov je bilo na Tajskem, kjer so gradbeni podjetniki v štiriindvajsetih urah po plimskem valu tja poslali oborožene varnostnike, da so obkolili zemljo, ki so jo hote-li za letovišča. V nekaterih primerih niso stražarji preživelih pusti-li niti, da bi v svoji nekdanji lastnini poiskali trupla svojih otrok.33 Skupina tajskih preživelih v cunamiju in njihovih podpornikov (Tsunami Survivors and Supporters) se je naglo sestala, da bi se lotila grabeža zemlje. V eni prvih izjav so zapisali, da je za »poslov-neže politike cunami bil odgovor na njihove molitve, saj je na teh obalnih območjih dobesedno do praznega odnesel skupnosti, ki so prej bile napoti njihovim načrtom za letovišča, hotele, casinoje in gojišča rakov. Zanje so obalna območja zdaj prosta zemlja!«34

Prosta zemlja. V kolonialnih časih je to bila kvazizakonita doktrina – terra nullius. Če so zemljo razglasili za prazno [niko-

* Angleško gentrification pomeni ‘socialno napredovanje’ ali ‘socialno izboljševa-nje’, pri katerem se običajno revni okoliši spremenijo v bivališča za srednji sloj – op. prev.


542

garšnjo] ali »neizkoriščeno«, so jo lahko zasegli in njene prebi-valce brez obžalovanja odstranili. V državah, ki jih je zadel cuna-mi, je ideja proste zemlje obremenjena s tem grdim zgodovinskim prizvokom, ki opominja na pokradeno bogastvo in nasilne poskuse, da bi domačine »civilizirali«. Nijam, ribič, ki sem ga srečala na obali v Arugam Bayu, ni videl nobene razlike. »Vlada misli, da so naše mreže in naše ribe grde in nemarne, zato nas hoče odstraniti z obale. Zato da bi ustregli tujcem, ravnajo s svo-jimi ljudmi, kakor da niso civilizirani.« Videti je bilo, da so ruše-vine nova terra nullius.

Ko sem Nijama spoznala, je stal v skupini ribičev, ki so se pravkar vrnili z morja s krvavo rdečimi očmi od slane vode. Ko sem omenila načrt vlade, da ribiče z majhnimi čolni preseli na drugo obalo, jih je več zavihtelo nože za trebljenje rib in se pri-dušalo, da bodo »zbrali svoje ljudi in silo«, da se bodo bojevali za svojo zemljo. Povedali so, da so restavracije in hotele sprva pozdravili. »Zdaj pa zato, ker smo jim dali malo svoje zemlje, hočejo vso,« je povedal ribič po imenu Abdul. Spet drugi, Man-soon, je pokazal na palme nad nami, ki so dajale senco in so bile dovolj močne, da so zdržale silo cunamija. »Moj prapraded je zasadil ta drevesa. Zakaj bi se selili na drugo obalo?« Eden njegovih sorodnikov se je zaklel: »Od tod bomo odšli šele, ko se morje osuši.«

Pritok pomoči za obnovo po cunamiju naj bi dal Šrilanki možnost, da po tolikšnem trpljenju zgradi trajen mir. V Arugam Bayu in vzdolž vzhodne obale je bilo videti, da se je začela dru-gačna vojna, vojna za to, kdo bo od teh sredstev imel korist – Singalci, Tamilci ali muslimani – in predvsem, ali ne bodo resnične koristi pobrali tujci na račun domačinov.

Dobivala sem mračen občutek že videnega, ko se je veter obračal in je tudi to postajala še ena »obnovljena« država, ki bo zdrsela nazaj v trajno uničenje. Leto prej sem podobne pritožbe slišala v Iraku, češ da obnova daje prednost Kurdom in določe-


543

nim izbranim šiitom. Več delavcev za pomoč, ki sem jih srečala v Kolombu, mi je povedalo, koliko raje delajo na Šrilanki kakor pa v Iraku ali Afganistanu – tu nevladne organizacije še vedno veljajo za nevtralne, ki nudijo pomoč, in beseda »obnova« še ni žaljivka. A tudi to so je že spreminjalo. V prestolnici sem videla plakate z grobimi karikaturami zahodnjakov iz organizacij za pomoč, ki si v žepe tlačijo denar iz pomoči, medtem ko domači-ni stradajo.

Nevladne organizacije je zadel največji delež besa nad obno-vo, ker so bile zelo vidne, s svojimi logotipi na vseh površinah vzdolž obale, medtem ko so Svetovna banka, USAID in vladni uradniki, ki so sanjali, kako bodo s svojimi načrti obalo spreme-nili v drugi Bali, le redko zapustili pisarne. To je bilo ironično, saj so organizacije za pomoč edine nudile sploh kakšno pomoč – a tudi neizogibno, ker je bilo to, kar so ponujale, tako neustre-zno. Del problema je bil v tem, da je kompleks pomoči postal tako velik in odrezan od ljudi, ki jim je služil, da je življenjski slog ljudi iz pomoči postal neke vrste nacionalna obsedenost. Skoraj vsakdo, kogar sem srečala, je komentiral to, kar je neki duhovnik imenoval »divje življenje nevladnih organizacij«: dragi hoteli, vile na obali in najnovejši strelovod za javni bes – popol-noma nova bela športna terenska vozila. Vse organizacije za pomoč so jih imele, pošastna vozila, ki so veliko preširoka in premočna za ozke, blatne ceste v državi. Ves dan so rohneče vozila mimo taborišč, da so vsi morali požirati prah, njihovi logotipi pa so plapolali na zastavah v vetrcu – Oxfam, World Vision, Save the Children – kakor da so prišleki iz daljnega sveta nevladnih organizacij. V tako vroči državi, kakor je Šrilanka, so bili ti avtomobili z zatemnjenimi šipami in bobnečimi hladilni-mi napravami več kakor samo prevozna sredstva; so vozeča se mikroklima.

Ko sem tako opazovala, kako se zamera ljudi stopnjuje, si nisem mogla pomagati, da ne bi ugibala, kako dolgo bo trajalo,


544

preden bo Šrilanka krenila po poti Iraka in Afganistana, kjer je bila obnova tako podobna ropanju, da so delavci pomoči postali tarče. Zgodilo se je kmalu po mojem odhodu: sedemnajst Šri-lančanov, ki so delali pri pomoči po cunamiju za mednarodno nevladno organizacijo Action Against Hunger, so poklali v nji-hovi pisarni blizu mesta Trincomelee na vzhodni obali. To je zanetilo nov val divjih bojev, obnovo po cunamiju pa so prekini-li. Mnogo organizacij za pomoč, ki so se po še več napadih zbale za varnost svojega osebja, je zapustilo državo. Druge so se preu-smerile na jug, na območje pod vladnim nadzorom, in pustile najhuje prizadeti sever pod nadzorom Tamilcev brez pomoči. Te odločitve so le še poglobile občutek, da denar za obnovo pora-bljajo nepošteno, še posebno potem, ko je raziskava, opravljena konec leta 2006, pokazala, da je večina domov, ki jih je zadel cunami, še vedno v ruševinah, edina izjema je le predsednikov volilni okraj na jugu, kjer so čudežnih 173 odstotkov domov že zgradili na novo.35

Delavci pomoči, ki so še delovali na vzhodu, blizu Arugam Baya, so se zdaj ukvarjali z novim valom razseljenih ljudi – s sto tisoči, ki so bili zaradi nasilja prisiljeni zapustiti svoje domove. Delavci Organizacije združenih narodov, ki »so prvotno imeli naročilo, da zgradijo šole, ki jih je porušil cunami, so dobili nova navodila, naj gradijo stranišča za ljudi, razseljene zaradi bojev«, je poročal časnik The New York Times.36

Julija 2006 so Tamilski tigri razglasili, da je prekinitve ognja uradno konec; obnova je odpadla in vojna se je spet razplamtela. Manj kakor leto dni kasneje je bilo v bojih po cunamiju ubitih štiri tisoč ljudi. Le ulomek domov, ki jih je na vzhodni obali zadel cunami, so sploh obnovili, toda med novimi stavbami jih je bilo na stotine preluknjanih od krogel, pravkar vstavljena okna so se razbila v eksplozijah in popolnoma nove strehe so se sesule zaradi bomb.


545

Nemogoče je reči, koliko je odločitev, da cunami izkoristijo kot priložnost za uničevalni kapitalizem, prispevala k povratku državljanske vojne. Mir je že vedno bil krhek in na obeh straneh je manjkalo zaupanja. Nekaj pa je gotovo: če naj bi se na Šrilan-ki uveljavil mir, bi moral odtehtati koristi vojne, med njimi tudi otipljive gospodarske koristi, ki pritekajo iz vojnega gospodar-stva, pri katerem vojska skrbi za družine svojih vojakov in Tamil-ski tigri za družine svojih bojevnikov in samomorilskih bomba-šev.

Velikanski priliv radodarne pomoči po cunamiju je ponujal redko priložnost za resničen mir – vire, da bi si bilo mogoče zamisliti pravičnejšo državo, obnoviti porušene skupnosti na tak način, da bi obnovili zaupanje, pa tudi stavbe in ceste. Namesto tega je Šrilanka (tako kakor Irak) dobila to, kar je politolog z Univerze Ottawa Roland Paris imenoval »mirovna kazen« – uvedbo brezobzirnega, bojevitega ekonomskega modela, zaradi katerega je življenje za večino ljudi postalo težje ravno v trenut-ku, ko so najbolj potrebovali spravo in sprostitev napetosti.37 V resnici je tak mir, kakršnega so ponudili Šrilanki, posebna vrsta vojne. Nadaljevanje nasilja je obljubljalo zemljo, suverenost in slavo. Kaj je korporativni mir ponujal, razen gotovosti, da bodo kratkoročno ljudje brez zemlje, dolgoročno pa jih čaka zmuzlji-vo dvigalo Johna Varleyja?

Povsod, kjer je križarski pohod čikaške šole zmagal, je ustva-ril trajen podrazred ljudi, ki šteje od 25 do 60 odstotkov prebi-valstva. To je vedno oblika vojne. Toda ko v neki državi, ki jo je že razdejala naravna nesreča ali zaznamoval etnični spopad, uve-dejo vojni ekonomski model množičnih izselitev in odpravljanja kulture, je nevarnost veliko hujša. Ta vrsta kaznovalnega miru ima politične posledice, kakor je pred toliko leti zatrjeval Keynes – med njimi tudi izbruh še bolj krvavih vojn.


546

20. poglavje

uNIčevAlNI APARTHeID

sveT zelenih pasov in rdečih pasov

Pospravite v kraj stalno izmišljotino, da nesreča ne razlikuje – da na svoji poti z »demokratično« brez-dušnostjo izravna vse. Bolezni se zgrinjajo na razla-ščene, na tiste, ki so prisiljeni graditi svoje življenje med nevarnostmi. Aids ni nič drugačen.– Hein Marais, južnoafriški pisatelj, 20061

Katrina ni bila nepredvidljiva. Bila je posledica političnih struktur, ki svojo odgovornost prenašajo na zasebne pogodbene izvajalce, svoji odgovornosti pa se odrekajo v celoti.– Harry Belafonte, ameriški glasbenik in aktivist za državljanske pravice, septembra 20052

Drugi teden v septembru 2005 sem bila v New Orleansu s svojim možem Avijem in z Andrewom, s katerim sem potovala po Iraku, in snemala dokumentarec v še vedno delno poplavlje-nem mestu. Ko se je ob šestih začela večerna policijska ura, smo


547

se začeli voziti v krogu in nismo našli, kam moramo. Semaforji so bili izklopljeni, polovico prometnih znakov pa je vihar prevr-nil ali zvil. Ruševine in voda so ovirale prehod po mnogih cestah, in večina ljudi, ki so skušali ovire obiti, je bila od drugod in niso imeli pojma, kam grejo.

Nesreča je bila huda. Pravokotno trčenje s polno hitrostjo na sredini velikega križišča. Naš avto je obrnilo in vrglo v sema-for, nato pa skozi kovano železno ograjo, da se je ustavil na tera-si. Ljudje v obeh avtomobilih smo bili k sreči le malo poškodo-vani, toda preden sem vedela, so me privezali na nosila in odpeljali. Medlo sem se zavedala, da ne bo nič dobrega, kamor koli me bo rešilni avto peljal. Pred seboj sem videla strašni pri-zor iz zasilne bolnišnice na letališču v New Orleansu – bilo je tako malo zdravnikov in sester, da so starejše evakuirance pustili brez pomoči cele ure, sključene na invalidskih vozičkih. Mislila sem na Charity Hospital, glavno javno urgenco v New Orlean-su, ki smo jo tisti dan videli. Vihar jo je poplavil in osebje si je brez elektrike prizadevalo, da bi pacienti preživeli. Reševalce sem prosila, naj me izpustijo. Spominjam se, kako sem jim rekla, da sem dobro, zares, nato pa sem morala izgubiti zavest.

Ovedela sem se, ko smo prispeli v najmodernejšo in najmir-nejšo bolnišnico, kar sem jih kdaj videla. V nasprotju s klinika-mi, polnimi evakuirancev, je bilo v bolnišnici Ochsner Medical Center – ki nudi »zdravstveno oskrbo z mirno vestjo« – zdravni-kov, sester in strežnikov veliko več kakor pacientov. Prav res se je zdelo, da je bila na brezmadežnem oddelku le še peščica drugih pacientov. V nekaj minutah so me namestili v prostorno zaseb-no sobo, rane in odrgnine pa mi je oskrbela majhna vojska medicinskega osebja. Tri sestre so me takoj odpeljale na rentgen-sko slikanje vratu; uglajen južnjaški zdravnik mi je odstranil nekaj črepinj in naredil nekaj šivov.

Za veteranko kanadskega zdravstvenega sistema so bile to popolnoma neznane izkušnje; običajno čakam štirideset minut,


548

da pridem do svojega splošnega zdravnika. In to je bilo v sredi-šču New Orleansa – na točki nič največje zdravstvene nesreče v novejši zgodovini Združenih držav Amerike. Vljudna admini-stratorka je prišla k meni v sobo in razložila, da »mi v Ameriki za zdravstveno skrbstvo plačujemo. Zelo mi je žal, draga moja – res je strašno. Želim si, da bi imeli vaš sistem. Samo izpolnite ta obrazec.«

V nekaj urah bi lahko odšla, ko ne bi bilo policijske ure, ki je zaprla mesto. Zasebni varnostnik v preddverju, kjer sva oba preganjala čas, mi je povedal: »Največji problem so vsi narkoma-ni; vsiljivi so in hočejo priti v lekarno.«

Ker je bila lekarna zaklenjena, je bil stažist tako prijazen, da mi je dal nekaj tablet proti bolečinam. Vprašala sem ga, kako je bilo v bolnišnici, ko je bila ujma na višku. »Nisem bil v službi, hvala bogu,« je rekel. »Živim zunaj mesta.«

Ko sem ga vprašala, ali je šel v kakšno zavetišče pomagat, je bil videti začuden in malce v zadregi. »Nisem pomislil na to,« je rekel. Hitro sem spremenila temo na nekaj, za kar sem upala, da je varno: usodo bolnišnice Charity Hospital. Pred orkanom ji je tako hudo primanjkovalo denarja, da je komaj delovala, ljudje pa so že ugibali, da je zaradi škode v poplavi sploh ne bodo več ponovno odprli. »Pa bi jo morali,« je rekel, »vseh tistih ljudi ne moremo zdraviti tu.«

Prešinilo me je, da sta ta prijazni mladi zdravnik in medi-cinska oskrba v zdraviliškem slogu, ki sem je bila deležna, poo-sebljenje kulture, zaradi katere so bile vse grozote orkana Katri-na mogoče, kulture, ki je najrevnejše prebivalce New Orleansa pustila, da utonejo. Kot diplomanta zasebne medicinske fakul-tete in nato stažista v zasebni bolnišnici so ga izšolali, da večino-ma afroameriških prebivalcev New Orleansa brez plačanega zavarovanja preprosto ne vidi kot potencialnih pacientov. To je veljalo pred viharjem, in še naprej je veljalo, celo potem ko se je New Orleans spremenil v velikansko urgenco: simpatiziral je z


549

evakuiranci, a to ni spremenilo dejstva, da jih še vedno ni videl kot svojih potencialnih pacientov.

Ko je Katrina udarila, se je velika ločnica med svetovoma bolnišnic Ochsner Hospital in Charity Hospital nenadoma dogajala na svetovnem odru. Ekonomsko preskrbljeni so se odpeljali iz mesta, se nastanili v hotelih in poklicali svojega zava-rovalniškega agenta. Sto dvajset tisoč ljudi v New Orleansu brez avtomobilov, ki so bili odvisni od države, da organizira evakua-cijo, so čakali na pomoč, ki ni prišla, pri tem pa delali obupane napise SOS ali splave iz vrat hladilnika. Te podobe so svet šoki-rale, kajti čeprav se nas je večina sprijaznila z vsakdanjimi neena-kostmi glede tega, kdo ima dostop do zdravstvenega skrbstva in čigave šole dobijo boljšo opremo, še vedno obstaja široko prepri-čanje, da bi v nesreči moralo biti drugače. Veljalo je za samou-mevno, da bo država – vsaj v bogati deželi – priskočila na pomoč ljudem v kataklizmični nesreči. Podobe iz New Orleansa so pokazale, da je to splošno prepričanje – da so nesreče nekakšni odmori v brezobzirnem kapitalizmu, ko stopimo skupaj in drža-va prestavi v višjo prestavo – že opuščeno, in to brez javne raz-prave.

Nastopilo je kratko obdobje dveh ali treh tednov, ko se je zdelo, da bo utapljanje New Orleansa izzvalo krizo za ekonom-sko logiko, ki je že tako močno poslabšala človeško stisko s svoji-mi vztrajnimi napadi na javno sfero. »Vihar je razgalil posledice neoliberalističnih laži in zameglitev, in to na enem kraju in vse naenkrat,« je zapisal politolog in domačin iz New Orleansa Adolph Reed ml.3 Dejstva tega razgaljenja so dobro znana – od nasipov, ki jih niso nikoli obnovili, do preslabo financiranega sistema javnega prevoza, ki je odpovedal, do dejstva, da je ideja o pripravljenosti mesta na nesreče pomenila, da so delili devedeje, na katerih so ljudem dejali, naj odidejo iz mesta, če pride orkan.

Nato je bila tu še Zvezna agencija za nesreče (FEMA), labo-ratorij za vizijo Busheve administracije o vladi, ki jo vodijo kor-


550

poracije. V poznem poletju 2004, več kakor leto dni pred Katri-no, je država Louisiana vložila prošnjo pri agenciji FEMA za sredstva, da bi pripravila temeljit program za primer silovitega orkana. Prošnjo so zavrnili. Eden od programov, ki so jih pod Bushem ukinili, je bil »zmanjševanje nesreč« – to so vladni ukre-pi, s katerimi so učinki nesreč manj uničujoči. Vendar je ista agencija FEMA dodelila naročilo v vrednosti 500 000 dolarjev zasebnemu podjetju Innovative Emergency Management. Nje-gova naloga je bila izdelati »načrt za jugovzhodno Louisiano in mesto New Orleans v primeru uničevalnega orkana«.4

Zasebna družba ni varčevala s stroški. Zbrala je več kakor sto strokovnjakov, in ko je denarja zmanjkalo, se je obrnila na agencijo FEMA za še več; na koncu se je račun za vajo podvojil na 1 milijon dolarjev. Družba je izdelala načrte za množično evakuacijo, v katerih so zajeli vse od razdeljevanja vode do navo-dil sosednjim skupnostim, naj navedejo prazne parcele, ki jih je mogoče takoj spremeniti v parkirišče za prikolice za evakuirance – vse pametne stvari, ki se niso zgodile, ko je orkan, kakršnega so si zamišljali, dejansko udaril. Vzrok za to je delno v tem, da se v osmih mesecih, potem ko je pogodbeni izvajalec načrt izročil, niso ničesar lotili. »Ni bilo denarja za nadaljevanje,« je razložil Michael Brown, takrat predsednik agencije FEMA.5 Zgodba je značilna za neuravnoteženo državo, kakršno je Bush zgradil: šibek, premalo financiran, neučinkovit javni sektor na eni strani in vzporedno bogato financirana korporativna infrastruktura na drugi. Ko je treba plačati pogodbene izvajalce, ni nobenih ome-jitev; ko je treba financirati osnovne funkcije države, so skrinje prazne.

Tako kakor se je za ameriško zasedbeno oblast v Iraku izka-zalo, da je prazna lupina, se je zgodilo tudi z ameriško zvezno vlado doma, ko je udarila Katrina. Dejansko je bila tako povsem odsotna, da FEMA ni znala niti najti velekupole v New Orlean-


551

su, kjer je bilo triindvajset tisoč ljudi ujetih brez hrane in vode, in to kljub dejstvu, da so bili svetovni mediji tam že dneve.

Za nekatere ideologe svobodnega trga je prizor vlade, ki jo je kolumnist časnika The New York Times imenoval »vlada, ki ne zna nič storiti«, izzval krizo prepričanja. »Podrti nasipi New Orleansa bodo imeli za neokonservatizem posledice, enako dol-ge in globoke, kakor jih je imelo podrtje berlinskega zidu za sov-jetski komunizem,« je zapisal spokorjeni vernik Martin Kelly v zelo branem eseju. »Upam, da bodo vsi tisti, ki so ideologijo podpirali, sam sem bil med njimi, imeli dovolj časa za razmislek o svoji zmoti.« Celo zvesti privrženci neokonservatizma, kakršen je Jonah Goldberg, so rotili »veliko vlado«, naj pride na pomoč: »Ko neko mesto tone v morje in se razbohotijo nemiri, bi se vla-da morala vzpeti v sedlo.«6

Takega spraševanja vesti pa ni bilo videti v ustanovi Herita-ge Foundation, kjer je vedno mogoče srečati prave učence fried-manizma. Katrina je bila tragedija, toda Milton Friedman je zapisal v svojem uvodniku v časniku Wall Steet Journal, da je »tudi priložnost«. Trinajstega septembra 2005 – štirinajst dni zatem ko je morje predrlo nasipe – je Heritage Foundation gostila srečanje enakomislečih ideologov in republikanskih zako-nodajalcev. Sestavili so seznam »Idej v podporo svobodnemu trgu kot odziv na orkan Katrina in visoke cene bencina« – vsega skupaj dvaintrideset idej za politiko, vsaka od njih je naravnost iz priročnika čikaške šole, in vse so povezane v »pomoč po orka-nu«. Prve tri so bile: »avtomatsko preklicati zakone Davis-Bacon o plačah na območju katastrofe«, kar se nanaša na zakon, ki od zveznih pogodbenih izvajalcev terja, da izplačujejo plače, s kate-rimi je mogoče preživeti; »celotno prizadeto območje spremeniti v območje svobodnega podjetništva z enotno davčno stopnjo«; in »celotno regijo spremeniti v območje gospodarske konku-renčnosti (celovite davčne spodbude in odprava predpisov)«. Druga zahteva je pozivala, naj staršem razdelijo bone, ki jih


552

bodo uveljavili v koncesijskih šolah.7 Vse te ukrepe je v tednu dni najavil predsednik Bush. Na koncu pa je bil prisiljen ponov-no uvesti delovne standarde, čeprav se pogodbeni izvajalci nanje večinoma niso ozirali.

Na srečanju je nastalo še več idej, ki so dobile podporo pred-sednika. Strokovnjaki za podnebje so povečano silovitost orka-nov neposredno povezali z naraščanjem temperature oceana.8 Vendar ta povezava delovni skupini ustanove Heritage Founda-tion ni preprečila, da ne bi kongresa pozvala, naj odpravi okolje-varstvene predpise za obale v Mehiškem zalivu, izda dovoljenje za nove naftne rafinerije v Združenih državah Amerike in prižge zeleno luč za »vrtanje v arktičnem nacionalnem zavetišču za div-je živali«.9 Vsi ti ukrepi bi povečali izpuste toplogrednih plinov, ki so glavni človeški prispevek k podnebnim spremembam, ven-dar jih je predsednik takoj začel zagovarjati pod pretvezo odziva na nesrečo, ki jo je povzročil orkan Katrina.

V nekaj tednih je obala Mehiškega zaliva postala domači laboratorij za državo, ki jo izvajajo pogodbeni izvajalci, kakršno so prvič preizkusili v Iraku. Družbe, ki so razgrabile največja naročila, so iz znane bagdadske tolpe: Halliburtonova enota KBR je dobila 60 milijonov dolarjev za obnovo vojaških oporišč vzdolž obale. Družbo Blackwater so najeli, da zavaruje usluž-bence agencije FEMA pred plenilci. Družba Parsons, znana po sramotno nemarnem delu v Iraku, je dobila projekt za izgradnjo velikega mostu v Misisipiju. Družbe Fluor, Shaw, Bechtel, CH2M Hill – vse glavni pogodbeni izvajalci v Iraku – je vlada najela, da zagotovijo mobilne domove za evakuirance, samo deset dni zatem ko so popustili nasipi. Njihova naročila so zna-šala 3,4 milijarde dolarjev, noben javni razpis ni bil potreben.10

Takrat se je marsikomu zdelo, kakor da se je v samo nekaj dneh po viharju bagdadski zeleni pas dvignil s svoje preže na Tigrisu in pristal na močvirnem rečnem rokavu. Vzporednic ni bilo mogoče spregledati. Za vodenje operacije Katrina je družba


553

Shaw najela nekdanjega predsednika iraške službe za obnovo pri ameriški vojski. Družba Fluor je svojega vodilnega projektnega menedžerja poslala iz Iraka na poplavljeno območje. »Naše delo z obnovo v Iraku se upočasnjuje, zato so nekateri ljudje postali na razpolago, da se odzovejo na naše delo v Louisiani,« je povedal predstavnik družbe. Joe Allbaugh, čigar družba New Bridge Stra-tegies je obljubljala, da pripelje trgovski verigi Wal-Mart in 7-Ele-ven v Irak, je bil lobist pri vrsti poslov. Podobnost je bila tako veli-ka, da so nekateri plačani vojaki, ki so se ravnokar vrnili iz Iraka, imeli težave s prilagajanjem. Ko je poročevalec David Enders vprašal oboroženega stražarja pred hotelom v New Orleansu, ali se kaj dogaja, je ta odgovoril: »Ne. Tu je kar bolj zeleni pas.«11

Tudi druge stvari so bile precej podobne zelenemu pasu. Pri naročilih v vrednosti 8,75 milijarde dolarjev so preiskovalci iz kongresa ZDA ugotovili »velika preplačila, zapravljivo porabo ali slabo upravljanje«.12 (Dejstvo, da so se natančno take napake kakor v Iraku takoj ponovile tudi v New Orleansu, bi moralo utišati trditve, da je bila iraška zasedba zgolj zaporedje spodrslja-jev in napak, ki sta ga povzročila nesposobnost in pomanjkljiv nadzor. Ko so se iste napake spet ponovile, je nastopil čas za raz-mislek o možnosti, da to sploh niso napake.)

V New Orleansu tako kakor v Iraku niso izpustili nobene priložnosti za dobiček. Kenyon, podružnico megapogrebnega konglomerata Service Corporation International (velikega dona-torja v Bushevi predsedniški kampanji), so najeli, da je pobirala trupla iz hiš in z ulic. Delo je teklo izredno počasi, in trupla so več dni ležala na pekočem soncu. Reševalcem in prostovoljnim pogrebnikom so prepovedali, da bi pomagali, saj bi z odnaša-njem trupel posegli na komercialno področje družbe Kenyon. Ta je državi povprečno zaračunala 12 500 dolarjev na žrtev, medtem pa jo dolžijo, da ni ustrezno označila mnogih trupel. Še skoraj leto dni po poplavi so na podstrešjih vedno znova odkri-vali razpadajoča trupla.13


554

Še en prijem zelenega pasu: pogosto je bilo videti, da mero-dajne izkušnje nimajo nobene zveze s tem, kako so naročila dodeljevali. AshBritt, družba, ki so ji plačali pol milijona dolar-jev, da odstrani ruševine, naj ne bi imela niti enega tovornjaka in je celotni posel oddala podizvajalcem.14 Še presenetljivejša je bila družba, ki ji je agencija FEMA plačala 5,2 milijona dolar-jev, da opravi ključno vlogo pri izgradnji baznega taborišča za reševalce v kraju St. Bernard Parish, predmestju New Orleansa. Gradnja taborišča je zaostajala in je niso nikoli končali. Ko so pogodbenega izvajalca preiskovali, je prišlo na dan, da je družba Lighthouse Disaster Relief dejansko verska skupina. »Najbolj podobno, kar sem kdaj počel, je bilo, da sem s svojo cerkvijo organiziral mladinski tabor,« je priznal direktor, pastor Gary Heldreth.15

Tako kakor v Iraku je vlada spet enkrat igrala vlogo banko-mata, opremljenega za dvige in pologe. Korporacije so dvigovale sredstva z množičnimi naročili, jih nato vladi odplačale, in to ne z zanesljivim delom, ampak s prispevki za volilno kampanjo in/ali lojalnimi vojaki za naslednje volitve. (Po poročanju časnika The New York Times je »vodilnih 20 pogodbenih izvajalcev od leta 2000 porabilo skoraj 300 milijonov dolarjev za lobiranje, za politične kampanje pa so darovali 23 milijonov dolarjev«. Bushe-va administracija je med letoma 2000 in 2006 spet povečala vsoto za pogodbene izvajalce za okoli 200 milijard dolarjev.)16

Še nekaj je bilo znano: odpor pogodbenih izvajalcev do tega, da bi najemali lokalne ljudi, ki v obnovi New Orleansa ne bi videli le dela, ampak del procesa, da si njihova skupnost opomo-re in se okrepi. Washington bi zlahka postavil pogoj pri vsakem naročilu po Katrini, da morajo družbe lokalne ljudi najemati za dostojno plačilo, da bi jim to pomagalo, da si spet uredijo življe-nje. Namesto tega so od prebivalcev obale Mehiškega zaliva pri-čakovali, tako kakor od prebivalcev Iraka, da bodo gledali, kako pogodbeni izvajalci ustvarjajo gospodarski razcvet na podlagi


555

lahko zasluženega davkoplačevalskega denarja in sproščenih predpisov.

Rezultat je predvidljivo bil, da potem, ko so vse plasti podi-zvajalcev dobile svoj delež, ni ostalo tako rekoč nič za ljudi, ki naj bi delali. Mike Davis, na primer, je sledil, da je agencija FEMA plačala družbi Shaw 175 dolarjev na kvadratni čevelj [0,3048 m2], da namesti modre ponjave na poškodovane strehe, čeprav je same ponjave preskrbela vlada. Potem ko so podizva-jalci odnesli svoj delež, so delavcem, ki so ponjave dejansko pri-bili, plačali zgolj 2 dolarja na kvadratni čevelj. »Z drugimi bese-dami, vsaka plast izvajalske prehranjevalske verige je groteskno prenasitena,« je zapisal Davis, »z izjemo najnižje stopnice, ki opravi dejansko delo.«17

Neka raziskava je ugotovila, da je »četrtina delavcev, ki obnavljajo mesto, priseljencev brez dokumentov, večinoma Hispancev, ki zaslužijo veliko manj kakor legalni delavci«. V Misisipiju je skupinska tožba prisilila več družb, da so izplačale tisoče dolarjev priseljenskim delavcem za nazaj. Nekaterim sploh niso nič plačali. Na nekem gradbišču družbe Halliburton/KBR so poročali, da je priseljence brez dokumentov sredi noči zbudil njihov delodajalec (podizvajalec), ki jim je menda rekel, da priha jajo agenti za priseljevanje. Večina delavcev je pobegnila, da jih ne bi aretirali; konec koncev bi lahko končali v enem od za porov za priseljence, za izgradnjo katerega je zvezna vlada najela družbo Halliburton/KBR.*18

Napadi na prikrajšane ljudi v imenu obnove in pomoči se niso končali tu. Kongres, ki so ga obvladovali republikanci, je novembra 2005 razglasil, da mora iz zveznega proračuna vzeti 40 milijard dolarjev, zato da bi izravnal desetine milijard, ki so šle za zasebne družbe v obliki naročil in davčnih olajšav. Med

* Nobene obsežne raziskave niso opravili o delovnih pogojih v New Orleansu, toda široka skupina Advancment Project iz New Orleansa ocenjuje, da 60 odstotkom delavcev v New Orleansu niso plačali za vsaj del njihovega dela.


556

programi, ki so jih črtali, so bila študentska posojila, Medicaid in boni za hrano.19 Z drugimi besedami, najrevnejši prebivalci v državi so zlato jamo pogodbenih izvajalcev subvencionirali dva-krat – najprej, ko se je pomoč po Katrini spremenila v nereguli-rane korporativne zaslužke, ne da bi zagotovila niti dostojna delovna mesta niti delujoče javne storitve, in drugič, ko so tistih nekaj programov, ki neposredno pomagajo brezposelnim in rev-nim delavcem po vsej državi, ukinili, zato da so plačali napih-njene račune.

Še nedolgo tega so bile nesreče obdobja socialne izravnave, redki trenutki, ko so razdrobljene skupnosti pozabile delitve in stopile skupaj. Zdaj pa so nesreče vedno bolj ravno nasprotno: prinašajo vpogled v kruto in neizprosno razdeljeno prihodnost, v kateri denar in rasa kupita preživetje.

Bagdadski zeleni pas je najizrazitejši primer tega svetovnega reda. Ima svoje električno omrežje, svoj telefonski in kanalizacij-ski sistem, svojo preskrbo z nafto in svojo bolnišnico z najnovej-šo tehnologijo z nedotaknjenimi operacijskimi dvoranami – in vse to varuje pet metrov debelo obzidje. Na čuden način se zdi kakor gigantska oborožena ladja za križarjenje Carnival Cruise, zasidrana sredi morja nasilja in obupa, vrvečega rdečega pasu, kar je Irak. Če lahko prideš na krov, so tam pijače ob bazenu, slabi holivudski filmi in aparati z Navtilusa. Če nisi med izbran-ci, te lahko ustrelijo že samo zato, ker stojiš preblizu zidu.

Povsod v Iraku je ostro razvidna strahovito različna vre-dnost, pripisana različnim kategorijam ljudi. Zahodnjaki in nji-hovi iraški kolegi imajo kontrolne točke ob vhodu na svoje uli-ce, zaščitne zidove pred svojimi hišami, varovalne jopiče in zasebne varnostnike, ki so jim vedno na voljo. Po državi potuje-jo v grozečih oklepnih konvojih s plačanci, ki molijo puške sko-zi okna, ko izpolnjujejo svoj glavni ukaz, da »varujejo glavnega«. Z vsako kretnjo širijo isto brezsramno sporočilo: mi smo izbran-


557

ci; naše življenje je neskončno dragocenejše. Iračani srednjega razreda se medtem oklepajo druge najvišje stopnice na družbeni lestvi: lahko si privoščijo, da si kupijo zaščito od lokalnih milic, in sposobni so plačati ugrabiteljem, da izpustijo pripadnika nji-hove družine. Toda velikanska večina Iračanov nima sploh nika-kršne zaščite. Hodijo po ulicah povsem izpostavljeni vsakemu možnemu nasilju, z ničimer drugim med seboj in naslednjim avtomobilom bombo kakor tanko plastjo blaga. V Iraku srečni dobijo kevlar; preostali dobijo molek.

Sprva sem mislila, da je pojav zelenega pasu edinstven za vojno v Iraku. Potem ko sem preživela leta na drugih območjih nesreč, sem spoznala, da zeleni pas nastane povsod, kjer se poja-vi kompleks uničevalnega kapitalizma, z enako ostro delitvijo na vključene in izključene, zaščitene in pogubljene.

Zgodilo se je v New Orleansu. Po povodnji se je že tako raz-deljeno mesto spremenilo v bojišče med zaprtimi zelenimi paso-vi in divjimi rdečimi pasovi – kar ni bila posledica vodne ujme, ampak »rešitev svobodnega trga«, ki jih je uvedel predsednik Združenih držav Amerike. Busheva administracija ni hotela dovoliti, da bi iz skladov za nujne primere plačali plače javnega sektorja, in mesto New Orleans, ki je izgubilo svojo davčno bazo, je moralo v mesecih po Katrini odpustiti tri tisoč delavcev. Med njimi jih je bilo šestnajst iz mestne načrtovalske skupine – z odtenki »debaasifikacije« so jih odpustili ravno v trenutku, ko je New Orleans obupno potreboval načrtovalce. Namesto tega so milijone dolarjev davkoplačevalskega denarja porabili za zunanje svetovalce, med katerimi je bilo veliko vplivnih gradbe-nih podjetnikov.20 In seveda so odpustili tudi na tisoče učiteljev, da so utrli pot za spreobrnitev na ducate javnih šol v koncesij-ske, točno tako, kakor je pozival Friedman.

Skoraj dva meseca po ujmi je bila bolnišnica Charity Hospi-tal še vedno zaprta. Sodni sistem je komajda deloval, privatizira-ni električni družbi Entergy pa ni uspelo, da bi spet priklopila


558

celotno mesto. Potem ko je zagrozila, da bo dramatično dvignila naročnine, ji je uspelo iztisniti spornih 200 milijonov dolarjev od zvezne vlade. Javni prevozni sistem je bil opustošen in je izgubil skoraj polovico svojih delavcev. Velika večina javnih gradbenih stavb je stala zabitih in praznih, zvezni urad za stano-vanja pa je pet tisoč enot določil za rušenje.21 Podobno kakor se je turistični lobi v Aziji želel znebiti ribiških vasi na obali, je vplivni turistični lobi v New Orleansu že dolgo metal oči na sta-novanjske stavbe, od katerih jih je bilo več na najboljši zemlji blizu Francoske četrti, ki je turistični magnet mesta.

Endesha Juakali je pomagala postaviti protestni tabor pred zabitimi projekti St. Bernard Public Housing z razlago, da »ima-jo že dolgo načrte za St. Bernard, toda ker so tu živeli ljudje, jih niso mogli uresničiti. Zato so izkoristili uničenje kot način za očiščenje soseske, ko je ta najšibkejša [...]. To je krasna lokacija za večje hiše in večstanovanjske stavbe. Edini problem je, da na njej sedijo vsi ti ubogi črni ljudje!«22

Sredi šol, domov, bolnišnic, prevoznega sistema in pomanj-kanja pitne vode v mnogih delih mesta pa javne sfere New Orleansa niso obnovili, ampak so jo izbrisali, vihar pa so izkori-stili za izgovor. Na zgodnejši stopnji kapitalističnega »ustvarjal-nega uničevanja« so veliki deli Združenih držav Amerike izgu-bili svojo industrijsko podlago in so propadli v zarjavele pasove sesutih tovarn in zanemarjenih sosesk. New Orleans po Katrini morda zahodnemu svetu prinaša prvo predstavo o novi vrsti opustošene urbane krajine: plesniv pas, ki ga je uničila smrto-nosna kombinacija izrabljene javne infrastrukture in skrajnega vremena.

Ameriško društvo gradbenikov (American Society of Civil Engineers) je leta 2007 povedalo, da so Združene države Ameri-ke tako zaostale z vzdrževanjem svoje javne infrastrukture – cest, mostov, šol, jezov – da bi v petih letih potrebovali več kakor tri-lijon dolarjev in pol, da bi jo spet spravili v standardno stanje.


559

Namesto tega tovrstne izdatke krčijo.23 Istočasno pa javna infra-struktura po vsem svetu doživlja pretrese, kakršnih še ni bilo, z orkani, tropskimi cikloni, poplavami in gozdnimi požari, kate-rih pogostost in silovitost se stopnjujeta. Ni si težko predstavljati prihodnosti, v kateri bodo v vedno večjem številu mest krhko in dolgo zanemarjano infrastrukturo uničile naravne nesreče, nato pa jo bodo pustili, da razpada, ne da bi njene osrednje funkcije popravili ali ponovno vzpostavili. Bogati se bodo medtem uma-knili v skupnosti za zidovi, njihove potrebe pa bodo izpolnjevali privatizirani oskrbovalci.

Znaki prihodnosti so se že pokazali, ko se je leta 2006 začela sezona orkanov. V samo enem letu se je industrija odzivanja na nesreče razmahnila, pri čemer se je na trgu pojavil cel kup novih korporacij, ki obljubljajo varnost, če bi prišlo do naslednje veli-ke nesreče. Eno ambicioznejših podjetij je sprožila letalska linija v West Palm Beachu na Floridi. Družba Help Jet se oglašuje kot »prvi načrt za beg pred orkanom, s katerim postane evakuacija pred orkanom džetsetovski dopust«. Ko se bliža vihar, letalska linija svojim članom prodaja počitnice v petzvezdičnih golfskih letoviščih, zdraviliščih ali v zabavišču Disneyland. Ko imajo rezervacije, evakuirance odpeljejo iz območja orkana v luksu-znem letalu. »Nobenega stanja v vrsti, nobene nadlege z gnečo, samo prvorazredna izkušnja, ki problem spremeni v počitnice [...]. Uživajte v občutku, da ste se izognili običajni nočni mori evakuacije pred orkanom.«24

Za ljudi, ki jih pustijo za seboj, obstaja drugačna privatizira-na rešitev. Leta 2006 je Rdeči križ podpisal novo partnerstvo za reševanje po nesrečah s trgovsko verigo Wal-Mart. »Vse bo zasebno podjetje, še preden bo konec,« je dejal Billy Wagner, predstojnik upravljanja v primeru nesreč za Florida Keys. »Ima-jo strokovno znanje. Imajo vire.« Govoril je na nacionalni kon-ferenci o orkanih v Orlandu na Floridi, naglo rastočem trgovin-skem sejmu za družbe, ki prodajajo vse, kar utegne priti prav ob


560

naslednji nesreči. »Nekateri pravijo: ‘Madonca, to je velik posel – to je moj novi posel. Ne ukvarjam se več s krajinskim obliko-vanjem; zdaj bom izvajalec za ruševine po orkanu,’« je dejal Dave Blandford, razstavljalec na konferenci, ko je kazal svoje »samoogrevalne obroke«.25

Velik del vzporednega uničevalnega gospodarstva so zgradili z denarjem davkoplačevalcev, po zaslugi razcveta pri privatizira-ni obnovi vojnih območij. Gigantski pogodbeni izvajalci, ki so bili v Iraku in Afganistanu še »začetniki«, so bili pogosto tarča politike, ker so porabili velik delež svojega prihodka od državnih naročil za lastno korporativno režijo – od 20 do 55 odstotkov, kakor ugotavlja revizija pogodbenih izvajalcev v Iraku za leto 2006.26 Velik del teh sredstev je povsem legalno šel za velike investicije v korporativno infrastrukturo – bataljone gradbenih strojev družbe Bechtel, letala in tovornjake družbe Halliburton ter nadzorne strukture, ki so jih zgradile družbe L-3, CACI in Booz Allen.

Najbolj dramatično je bilo investiranje družbe Blackwater v paravojaško infrastrukturo. Družbo so ustanovili leta 1996, nato pa je izkoriščala stalni dotok naročil v Bushevih letih, da je vzpo-stavila zasebno vojsko z dvajset tisoč plačanci na poziv in mno-žično vojaško oporišče v Severni Karolini, vredno od 40 do 50 milijonov dolarjev. Po nekem poročilu njihove zmogljivosti zdaj obsegajo: »Razvijajočo se logistično operacijo, ki lahko dostavi 100 ali 200 ton lastne humanitarne pomoči v obliki paketov hitreje kakor Rdeči križ. Divizijo letalstva na Floridi s 26 različ-nimi platformami, od bojnih helikopterjev do velikega boeinga 767. Družba ima celo cepelin. Največji taktični vozni poligon v državi [...]. Dvajset akrov [80,9372 hektarja] veliko umetno jezero s tovornimi zabojniki, navidezno opremljenimi z jadri in linami, da plavajo na pontonih, uporabljajo pa jih za učenje, kako se povzpeti na sovražno ladjo. Učni center K-9, ki ima tre-nutno 80 moštev s psi, razmeščenih po vsem svetu [...]. Tisoč


561

dvesto jardov [1097,28 m] dolgo strelišče za ostrostrelske vaje.«*27

Desničarski časnik v Združenih držav Amerike je družbo Blackwater imenoval »Al Kaida za dobre fante«.28 To je neverje-tna primerjava. Kjer koli je kompleks uničevalnega kapitalizma pristal, je povzročil širjenje oboroženih skupin zunaj države. To je komajda presenetljivo: ko države obnavljajo ljudje, ki ne ver-jamejo v vlado, so države, ki jih zgradijo, neizogibno šibke, s čimer ustvarijo trg za alternativne varnostne sile, bodisi da je to Hezbolah, Blackwater, Mahdijeva vojska bodisi tolpa na ulicah New Orleansa.

Nastanek te vzporedne privatizirane infrastrukture sega daleč onstran policijskega dela. Če si pogodbeno infrastrukturo, zgrajeno v času Busha, ogledamo kot celoto, vidimo povsem razvito državo znotraj države, ki je močna in zmogljiva, tako kakor je dejanska država krhka in šibka. Korporativno državo v senci so zgradili skoraj izključno z javnim denarjem (90 odstot-kov prihodkov družbe Blackwater izhaja iz državnih naročil), tudi za šolanje osebja (v veliki večini nekdanjih državnih uradni-kov, politikov in vojakov).29 Vendar je velikanska infrastruktura vsa v zasebni lasti in pod zasebnim nadzorom. Državljani, ki so jo financirali, nimajo absolutno nikakršne pravice do tega vzpo-rednega gospodarstva ali njegovih virov.

Dejanska država je medtem izgubila sposobnost opravljanja svojih središčnih funkcij brez pomoči pogodbenih izvajalcev. Njena oprema je zastarela in najboljši strokovnjaki so pobegnili

* Eden najbolj zaskrbljujočih vidikov te industrije je, kako nesramežljivo stran-karska je. Družba Blackwater je na primer tesno povezana z gibanjem proti splavu in drugimi desničarskimi gibanji. Prispeva skoraj izključno samo republikanski stranki, namesto da bi se izmikala stavam kakor večina korporacij. Družba Halliburton name-nja 87 odstotkov svojih prispevkov za kampanjo republikancev, družba CH2M Hill pa 70 odstotkov. Našo domišljijo presega, da bi si zamislili dan, ko bodo politične stranke te družbe najele, da vohunijo za njihovimi tekmeci med predvolilno kampanjo – ali da se lotijo skrivnih operacij, preveč mračnih celo za obveščevalno službo CIA.


562

v zasebni sektor. Ko je udarila Katrina, je agencija FEMA mora-la najeti pogodbenega izvajalca, da je dodeljeval naročila izvajal-cem. Podobno je vojska takrat, ko je bilo treba posodobiti voja-ški priročnik s pravili za ravnanje s pogodbenimi izvajalci, posel zaupala enemu svojih glavnih pogodbenih izvajalcev, družbi MPRI – v svoji hiši ni več imela ustreznega znanja. Obveščeval-na služba CIA izgublja toliko uslužbencev v vzporedni zasebni vohunski sektor, da je morala pogodbenim izvajalcem prepove-dati, da novačijo v njeni jedilnici. »Pred kratkim upokojeni častnik je povedal, da so ga v vrsti za kavo dvakrat nagovorili,« je poročal časnik Los Angeles Times. In ko se je ministrstvo za domovinsko varnost odločilo, da mora zgraditi »virtualne ogra-je« na meji Združenih držav Amerike z Mehiko in Kanado, je Michael P. Jackson, namestnik sekretarja ministrstva, pogodbe-nim izvajalcem povedal: »To je neobičajno vabilo […]. Vabimo vas, da se vrnete in nam poveste, kako naj opravljamo svoje delo.« Generalni inšpektor ministrstva je razložil, da domovin-ska varnost »nima potrebnih zmogljivosti, da bi učinkovito načrtovala, nadzirala in izvajala program [pobude varnih meja]«.30

Pod Bushem ima država še vedno vsa zunanja znamenja vla-de – imenitne stavbe, predsedniške tiskovne konference, politič-ne bitke – ne opravlja pa več dejanskega dela vladanja, tako kakor zaposleni družbe Nike Beaverton v svojih prostorih ne šivajo več tekaških copatov.

Posledice odločitve sedanje garniture politikov, da sistema-tično predajo svoje izvoljene odgovornosti zunanjim virom, bodo segale onstran ene same administracije. Ko je enkrat ustvarjen trg, ga je treba zaščititi. Družbe v središču kompleksa uničevalnega kapitalizma vedno bolj razumejo državo in tudi neprofitne organizacije kot konkurente – s korporativnega gle-dišča vlada ali dobrodelne organizacije povsod, kjer izpolnjujejo


563

svojo tradicionalno vlogo, odvzemajo pogodbenim izvajalcem delo, ki ga je mogoče opravljati za dobiček.

»Zanemarjena obramba: Mobiliziranje zasebnega sektorja za podporo domovinski varnosti« je naslov poročila iz leta 2006, v svetovalnem odboru katerega je bilo nekaj največjih korporacij v sektorju. Poročilo je opozorilo, da »sočutni zvezni vzgib po zago-tavljanju nujne pomoči žrtvam naravnih nesreč vpliva na tržni pristop do upravljanja izpostavljenosti trga tveganju«.31 Objavil ga je Svet za zunanje odnose in v njem zapisal, da če ljudje vejo, da jim bo vlada priskočila na pomoč, jih nič ne spodbuja k temu, da bi plačevali za zasebno zaščito. V enakem duhu so se leto dni po orkanu Katrina generalni direktorji iz trideset največjih kor-poracij v Združenih državah Amerike združili pod krovnim nazi-vom Poslovna okrogla miza (Business Roundtable), med člani pa so družbe Fluor, Bechtel in Chevron. Skupina, ki se imenuje Partnerstvo za pomoč pri nesrečah, se je pritoževala, da se je po nesrečah v zasebnem sektorju »poslanstvo upočasnilo«. Domnev-no se dobrodelne ustanove in nevladne organizacije vmešavajo na njihov trg, ker dajejo ljudem gradbeni material, namesto da bi jim ga dobavljale za plačilo. Plačanska podjetja medtem gla-sno zatrjujejo, da so bolje opremljena za izvajanje vzdrževanja miru v Darfurju kakor Organizacija združenih narodov.32

Velik del te nove agresivnosti izvira iz dejstva, da korpora-tivni svet ve, da zlata doba brezmejnih zveznih naročil ne more več dolgo trajati. Vlada Združenih držav Amerike drvi v gospo-darsko krizo, v veliki meri po zaslugi deficitne porabe, ki finan-cira izgradnjo privatiziranega uničevalnega gospodarstva. To pomeni, da bodo naročila slej ko prej bistveno upadla. Konec leta 2006 so obrambni analitiki začeli napovedovati, da bi se finančna sredstva Pentagona za nabave v prihodnjem desetletju mogla zmanjšati za do 25 odstotkov.33

Ko bo balon izkoriščanja uničevanja počil, bodo družbe Bechtel, Fluor in Blackwater izgubile velik del svojega toka pri-


564

hodkov. Še vedno bodo imele vso visokotehnološko opremo, ki so jo kupile na stroške davkoplačevalcev, vendar bodo morale najti nov poslovni model, nov način pokrivanja svojih visokih stroškov. Nova stopnja kompleksa uničevalnega kapitalizma je še preveč jasna: ko bo nesreč vedno več, in država, ki nič ne zmore, ne bo več zmogla plačevati računa, tako da bo državljane pustila na cedilu, bo vzporedna korporativna država dala nazaj v najem vso svojo infrastrukturo za nesreče vsakomur, kdor si jo bo mogel privoščiti, za vsakršno ceno, ki jo bo trg prenesel. Na prodaj bo vse, od poletov s helikopterjem s hišnih streh do pitne vode in ležišč v zavetiščih.

Bogastvo že zdaj zagotavlja izhod v sili za večino nesreč – kupiti je mogoče sistem za opozarjanje na cunamije v ogroženih regijah ali zaloge tamifluja za naslednji izbruh pričje gripe. Kupi-ti je mogoče ustekleničeno vodo, satelitske telefone in najete policiste. Med izraelskim napadom na Libanon leta 2006 je vla-da Združenih držav Amerike sprva skušala svojim državljanom zaračunati stroške njihove lastne evakuacije, čeprav so jo na kon-cu prisilili, da je od tega odstopila.34 Če bomo nadaljevali v to smer, potem podobe ljudi, ujetih na strehah poplavljenega New Orleansa, ne bodo le vpogled v ameriško nerazrešeno preteklost rasne neenakosti, ampak tudi napoved kolektivne prihodnosti uničevalnega apartheida, pri katerem je preživetje odvisno od tega, kdo si more privoščiti, da za beg plača.

Če pomislimo na prihodnje nesreče, ekološke in politične, pogosto predpostavljamo, da se bomo z njimi soočili skupaj, da potrebujemo samo voditelje, ki se bodo zavedeli uničevalne poti, po kateri gremo. Vendar o tem nisem tako prepričana. Morda je del razloga, zakaj je toliko pripadnikov naše elite, politične in korporativne, tako hladnokrvnih ob podnebnih spremembah, v tem, da se zanesejo, da si bodo mogli kupiti izhod iz najhujšega. S tem je mogoče tudi delno razložiti, zakaj je toliko Bushevih zagovornikov kristjanov, ki pričakujejo konec sveta. Ne gre samo


565

za to, da morajo verovati, da obstaja zasilni izhod iz sveta, ki ga ustvarjajo, ampak za to, da je transportacija vernikov v nebesa ob drugem Kristusovem prihodu parabola za to, kar gradijo tu doli – sistem, ki kliče po uničenju in nesrečah, nato pa njih in njihove prijatelje s helikopterji in letali dvigne in jih odpelje v božjo varnost.

Ko pogodbeni izvajalci hitijo, da bi razvili alternativne stal-ne vire prihodka, je ena od možnosti, da druge korporacije pri-pravijo na uničenje. To je bil način dela Paula Bremerja, preden je odšel v Irak: spremeniti multinacionalke v varnostne balone, ki so sposobni gladko delovati, četudi se države, v katerih delu-jejo, sesuvajo okoli njih. Prve rezultate je mogoče videti v predd-verjih glavnih poslovnih stavb v New Yorku ali Londonu – recepcije v slogu letališč s fotografsko identifikacijo in z rentgenskimi aparati. Vendar ima industrija še veliko večje ambi-cije, med drugim privatizirana globalna komunikacijska omrež-ja, zdravstvo in elektriko v primeru nesreč ter sposobnost iskanja in zagotavljanja prevoza za globalno delovno silo sredi največjih naravnih nesreč. Drugo področje za potencialno rast, ki ga je zaznal kompleks uničevalnega kapitalizma, je mestna uprava: policijo in gasilske službe prepušča zasebnim varnostnim druž-bam. »To, kar počnejo za vojsko v središču Faludže, lahko poč-nejo tudi za policijo v središču mesta Reno,« je novembra 2004 dejal predstavnik družbe Lockheed Martin.35

Industrija napoveduje, da se bodo ti novi trgi v naslednjem desetletju dramatično povečali. Odkrito vizijo tega, kam te težnje vodijo, je predstavil John Robb, nekdanji poveljnik tajnih operacij pri skupini Delta Force, ki je postal uspešen svetovalec za menedžment. V zelo branem manifestu v reviji Fast Company opisuje »končni rezultat« vojne proti terorju kot »nov, prožnejši pristop k nacionalni varnosti, ki ni zgrajen okoli države, ampak okoli zasebnih državljanov in družb […]. Varnost bo postala


566

odvisna od tega, kje živite in za koga delate, tako kakor je zdra-vstveno skrbstvo porazdeljeno že zdaj.«36

Robb piše: »Bogati posamezniki in multinacionalne korpo-racije bodo prvi izstopili iz našega kolektivnega sistema in se raje odločili za najem zasebnih vojaških družb, kakršni sta Blackwa-ter in Triple Canopy, da varujejo njihov dom in objekte in vzpo-stavijo varovalni obroč okoli vsakdanjega življenja. Vzporedno prevozno omrežje – ki se bo razvilo iz za določen čas zakupljenih letalskih družb, kakršna je Warren Buffett’s NetJets – bo skrbelo za to skupino in bo njene pripadnike z enim samim skokom prenašalo iz enega varnega, točno določenega lokvanjevega rib-nika v drugega.« Ta elitni svet večinoma že obstaja, vendar Robb napoveduje, da bo tudi srednji sloj kmalu sledil, tako da bo »sestavljal predmestne skupnosti, ki si bodo delile stroške varno-sti«. Ta »’oklepna predmestja’ bodo uporabljala in vzdrževala dodatne generatorje in komunikacijske zveze«, v njih bodo patruljirale »zasebne milice, ki so bile deležne korporativnega šolanja in se morejo pohvaliti z lastnim najnovejšim sistemom za odzivanje na nesreče«.

Z drugimi besedami, svet predmestnih zelenih pasov. Kar pa se tiče tistih zunaj varovanega obroča, se »bodo morali znajti s preostanki nacionalnega sistema. Gravitirali bodo v ameriška mesta, kjer bodo deležni vseprisotnega nadzora ter obrobnih ali neobstoječih storitev. Za revne ne bo drugega pribežališča.«

Prihodnost, ki jo Robb opisuje, zveni zelo podobno kakor sedanji New Orleans, kjer sta iz ruševin nastali dve zelo različni, z vrati zaprti skupnosti. Na eni strani so bila tako imenovana FEMA-mesta: obupna taborišča prikolic sredi ničesar za evakui-rance z nizkimi dohodki, zgradili so jih podizvajalci družbe Bechtel ali Fluor, upravljajo jih zasebne varnostne družbe, ki patruljirajo po peščenih poteh, zadržujejo obiskovalce, prepre-čujejo vstop novinarjem in ravnajo s preživelimi kakor z zločin-ci. Na drugi strani so z vrati zaprte skupnosti, zgrajene v boga-


567

tih predelih mesta, kakršna sta Audubon ali Garden District, baloni funkcionalnosti, za katere se zdi, da so se povsem ločili od države. V nekaj tednih po ujmi so tamkajšnji prebivalci ime-li vodo in močne generatorje. Njihove bolne so zdravili v zaseb-nih bolnišnicah, njihovi otroci pa so hodili v nove koncesijske šole. Kakor običajno, ni bilo potrebe po javnem prevozu. V predmestju St. Bernard Parish je družba DynCorp prevzela velik del policijskega dela; druge soseske so neposredno najele varno-stne družbe. Med tema dvema vrstama privatizirane suverene države je neworleanska različica rdečega pasu, kjer je število umorov poskočilo, soseske kakor Lower Ninth Ward pa so zapa-dle v postapokaliptično nikogaršnjo zemljo. Uspešnica raper-skega pevca Juvenila v poletju po Katrini je dobro povzela raz-položenje: »Živimo kakor Haiti brez vlade« – propadla država ZDA.37

Lokalni odvetnik in aktivist Bill Quigley je dejal: »To, kar se dogaja v New Orleansu, je samo bolj zgoščena, bolj nazorna raz-ličica tega, kar se dogaja po vsej državi. Vsako mesto v naši drža-vi je v čem resno podobno New Orleansu. Vsako mesto ima zapuščene soseske. Vsako mesto v naši državi je odpravilo nekaj javnega izobraževanja, socialnih stanovanj, javnega zdravstva in kazenskih sodišč. Tisti, ki ne podpirajo javnega izobraževanja, zdravstva in stanovanj, bodo še naprej vso našo državo spremi-njali v Lower Ninth Ward, če jih ne zaustavimo.«38

Proces se je že razmahnil. Drug vpogled v prihodnost uniče-valnega apartheida najdemo v bogatem republikanskem pred-mestju pred Atlanto. Njegovi prebivalci so se odločili, da so siti tega, da z davkom na njihovo lastnino subvencionirajo šole in policijo v soseskah Afroameričanov z nizkimi dohodki. Glasova-li so za to, da Sandy Springs postane njihovo mesto in davke porabi za storitve za svojih 100 000 prebivalcev ter prihodkov ne deli več po vsem okrožju Fulton County. Edina težava je bila,


568

da Sandy Springs ni imel nikakršne upravne strukture in jo je moral zgraditi iz nič – vse od pobiranja davkov do razdelitve na območja do parkov in rekreacije. Septembra 2005, isti mesec, ko je zalilo New Orleans, se je na prebivalce Sandy Springsa obr-nil gigant za gradnje in svetovanje CH2M Hill z edinstvenim posluhom: dajte, da to mi naredimo za vas. Za začetno ceno 27 milijonov dolarjev na leto se je pogodbeni izvajalec zavezal, da zgradi celotno mesto iz nič.39

Nekaj mesecev kasneje je Sandy Springs postal prvo »pogod-beno mesto«. Le štirje ljudje so delali neposredno za novo mestno oblast – vsi drugi so bili pogodbeni izvajalci. Rick Hir-sekorn, ki je vodil projekt pri družbi CH2M Hill, je Sandy Springs označil za »prazen list papirja brez vsakih vzpostavljenih državnih procesov«. Nekemu drugemu novinarju je povedal, da »nihče v naši industriji pred tem še ni naredil celotnega mesta te velikosti«.40

V reviji The Atlanta Journal-Constitution so poročali: »Ko je Sandy Springs najel korporativne delavce, da vodijo mesto, je to veljalo za drzen poskus.« V letu dni pa je manija za pogodbeno dodelitev mesta že divjala po vseh bogatih predmestjih Atlante in postala »standarden postopek v severnem Fultonu«. Sosednje skupnosti so se zgledovale po Sandy Springsu in prav tako izgla-sovale, da postanejo samostojna mesta in svojo upravo dodelijo pogodbenim izvajalcem. Neko novo mesto, Milton, je za to delo takoj najelo družbo CH2M Hill – na koncu koncev je imela izkušnje. Kmalu je prišlo do kampanje, da bi se nova korpora-tivna mesta združila, da vzpostavijo svoje okrožje, kar bi pome-nilo, da niti eden od njihovih davkoplačevalskih dolarjev ne bi šel za revne soseske v bližini. Načrt je sprožil divje nasprotovanje ljudi zunaj predlagane enklave, saj tamkajšnji politiki pravijo, da si brez tega davkoplačevalskega denarja ne bodo več mogli pri-voščiti velike javne bolnišnice in prevoznega sistema; razdelitev okrožja bo ustvarila propadlo državo na eni strani in hiperoskr-


569

bovano s storitvami na drugi. To, kar so opisovali, je zvenelo zelo podobno New Orleansu in malo celo Bagdadu.41

V bogatih predmestjih Atlante je bil tridesetletni korpora-tivni križarski pohod za izpraznjenje države dokončen: ne le da so zunanjim virom dodelili vse državne storitve, ampak tudi samo funkcijo vlade, namreč da vlada. Posebno ustrezno je bilo, da je ledino orala družba CH2M Hill. Ta korporacija je bila multimilijonski pogodbeni izvajalec v Iraku, ki so mu plačali, da opravlja središčno funkcijo nadziranja drugih izvajalcev. Na Šri-lanki po cunamiju ni le gradila pristanišč in mostov, ampak je bila »odgovorna za skupno vodenje infrastrukturnega progra-ma«.42 V New Orleansu po Katrini je dobila naročilo v višini 500 milijonov dolarjev, da zgradi FEMA-mesta in se pripravi, da enako naredi tudi po naslednji nesreči. Družba je mojstrica za privatiziranje države v izrednih razmerah, zdaj pa je enako počela tudi v rednih. Če je bil Irak laboratorij za skrajno privati-zacijo, je zdaj poskusne dobe očitno konec.


570

21. poglavje

IzGubljANje MIROvNe PObuDe

izrael koT opozorilo

Velike mejne ograje ne spadajo v svet gulagov, ampak v svet protihrupnih ograj vzdolž avtocest, razkošnih lož na športnih stadionih, nekadilskih območij, varnostnih območij na letališčih in v svet »skupnosti z zaprtimi vrati«. […] Z njimi postanejo razvidni privilegiji tistih, ki vse imajo, in zavist tistih, ki nimajo ničesar, na način, ki je za oboje neprijeten. To pa ni isto kakor reči, da ne delujejo.– Christopher Caldwell, glavni urednik tednika The Weekly Standard, novembra 20061

Več desetletij je veljalo, da vsesplošni kaos globalno gospo-darstvo ožema. Posamezne šoke in krize je bilo seveda mogoče izrabiti kot vzvod za odpiranje novih trgov, toda potem ko je začetni šok svoje delo opravil, sta bila za trajno gospodarsko rast potrebna sorazmerna mir in stabilnost. To je bila veljavna razla-ga za to, zakaj so bila devetdeseta leta tako bogata: s koncem hladne vojne so se gospodarstva lahko svobodno osredotočila na


571

trgovino in investiranje, in ker so države postajale vedno bolj prepletene in medsebojno odvisne, je bilo veliko manj verjetno, da bi druga drugo bombardirale.

Toda na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici leta 2007 so si politični in korporativni voditelji razbijali glavo ob stanju stvari, ki tej običajni modrosti ni ustrezalo. To so poi-menovali »davoška dilema«, kolumnist časnika Financial Times Martin Wolf pa jo je označil kot »nasprotje med najljubšo eko-nomijo sveta in težavno politiko«. Po njegovem je gospodarstvo doletelo »zaporedje šokov: borzni zlom po letu 2000; teroristič-ni napadi 11. septembra 2001; vojna v Afganistanu in Iraku; razhajanje ob politiki Združenih držav Amerike; poskok realnih cen nafte na raven, kakršne ni bilo vse od sedemdesetih let; konec pogajanj v Dohajskem krogu [pogajanj WTO]; in kon-frontacija ob jedrskih ambicijah Irana« – in vendar se je znašlo v »zlati dobi zelo široke rasti«. Grobo rečeno, svet gre k vragu, nobene stabilnosti ni na vidiku, globalno gospodarstvo pa rjove od navdušenja. Kmalu zatem je nekdanji finančni minister Združenih držav Amerike Lawrence Summers opisal »skoraj popolno prekinitev« med politiko in trgi kot »nekaj iz Dickensa, govoriš s strokovnjaki za mednarodne odnose in vse so najhujši časi. Nato govoriš s potencialnimi investitorji in so skoraj naj-boljši časi, kar jih je kdaj bilo.«2

Ta čudni trend se kaže tudi s kazalnikom, ki ga imenujejo »od pušk do kaviarja«. Kazalnik spremlja prodajo bojnih letal (»pušk«) in poslovnih letal (»kaviarja«). Sedemnajst let je vztraj-no kazal, da kadar se naglo prodajajo bojna letala, upade prodaja luksuznih poslovnih letal, in obratno: kadar narašča prodaja poslovnih letal, pada prodaja bojnih. Seveda je peščici vojnih dobičkarjev vedno uspevalo, da s prodajo pušk obogatijo, ven-dar so gospodarsko nepomembni. Za sodobni trg je veljala splo-šno znana resnica, da sredi nasilja in nestabilnosti ne moreš doseči cvetoče gospodarske rasti.


572

Toda ta splošno znana resnica ne drži več. Od leta 2003, ko se je začela invazija na Irak, je kazalnik pokazal, kako narašča poraba za bojna in poslovna letala naglo in hkrati, kar pomeni, da svet postaja manj miroljuben, medtem ko kopiči bistveno več dobička.3 Galopirajoča gospodarska rast na Kitajskem in v Indiji je igrala svojo vlogo pri povečevanju povpraševanja po luksuznih dobrinah, ampak enako je veljalo tudi za širjenje ozkega voja-škoindustrijskega kompleksa v široki kompleks uničevalnega kapitalizma. Danes globalna nestabilnost ne koristi le majhni skupini preprodajalcev orožja; ustvarja velikanske dobičke za visokotehnološki varnostni sektor, za težko gradnjo, za zasebne zdravstvene družbe, ki zdravijo ranjene vojake, za naftni in plin-ski sektor – in seveda za obrambne pogodbene izvajalce.

Obseg prihodkov pri tem seveda zadošča, da požene gospo-darski razcvet. Družba Lockheed Martin, katere prejšnji pod-predsednik je vodil odbor, ki je glasno zagovarjal vojno v Iraku, je prejela 25 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja Zdru-ženih držav Amerike samo v letu 2005. Demokratski kongre-snik Henry Waxman je ugotovil, da vsota »presega bruto doma-či proizvod 103 držav, med njimi Islandije, Jordanije in Kostarike [… in] je tudi večja kakor skupni proračun ministrstva za trgovino, ministrstva za notranje zadeve in uprave za majhna podjetja ter celotne zakonodajne veje vlade«. Družba Lockheed je že sama »nastajajoči trg«. Družbe kakor Lockheed (vrednost njihovih delnic se je med letoma 2000 in 2005 potrojila) so velik del razloga, zakaj je ameriški borzni trg po 11. septembru 2001 ušel dolgotrajnemu polomu. Medtem ko so konvencional-ne vrednosti delnic bile slabe, je kazalnik Spade Defense Index, »merilnik za obrambo, domovinsko varnost in zračno-vesoljske delnice«, med letoma 2001 in 2006 vsako leto narastel za pov-prečno 15 odstotkov – kar je sedeminpolkrat večje povečanje kakor za 500 povprečnih vrednosti Standarda & Poora v istem obdobju.4


573

Davoško dilemo še naprej poganja nadvse dobičkonosen model privatizirane obnove, ki so ga skovali v Iraku. Delnice težke gradnje, med katerimi so velike družbe za inženiring, ki po vojnah in naravnih nesrečah dobivajo sočna naročila brez javnih razpisov, so narastle za 250 odstotkov med letom 2001 in apri-lom 2007. Obnova je zdaj tako velik posel, da vsako novo ruše-nje pozdravijo z navdušenjem vročih ponudb delnic: 30 milijard dolarjev za obnovo Iraka, 13 milijard dolarjev za obnovo po cunamiju, 100 milijard dolarjev za New Orleans in obalo Mehi-škega zaliva, 7,6 milijarde dolarjev za Libanon.5

Teroristični napadi, po katerih so nekoč vrednosti na borzi strmo padle, zdaj povzročijo podoben vzpon tržnih pričakovanj. Po 11. septembru 2001 je kazalnik Dow Jones zgrmel za 685 točk, čim so borzo spet odprli. Povsem nasprotno pa se je zgodi-lo 7. julija 2005, ko so bombe razdejale javni prevozni sistem v Londonu in pri tem ubile na ducate in ranile stotine ljudi: ame-riški borzni trg je zvečer zaključil više kakor prejšnji dan in kazalnik Nasdaq je narastel za 7 točk. Avgusta prihodnje leto, ko so britanske policijske sile aretirale štiriindvajset osumljencev, ki so domnevno načrtovali bombe na letalih, namenjenih v Zdru-ženih države Amerike, je Nasdaq končal 11,4 točke više, večino-ma po zaslugi v nebo drvečih vrednosti varnostnih delnic.

Nato so tu še velikanski zaslužki v naftnem sektorju – 40 milijard dolarjev dobička leta 2006 samo za Exxon Mobil, naj-večji kdaj zabeleženi dobiček, njihovi kolegi v konkurenčnih družbah kakor Chevron pa niso daleč zaostajali.6 Tako kakor pri korporacijah, povezanih z obrambo, težko gradnjo in domo-vinsko varnostjo, se tudi dobiček v naftnem sektorju izboljša z vsako vojno, terorističnim napadom in orkanom pete stopnje. Poleg tega da naftna industrija žanje kratkoročne dobičke zara-di visokih cen, ki so povezane z negotovostjo v naftnih regijah, ji dosledno uspeva, da nesreče spremeni v dolgoročno korist, bodisi z zagotavljanjem, da je velik delež sredstev za obnovo v


574

Afganistanu šel za drago cestno infrastrukturo, potrebno za nov cevovod (medtem ko so se drugi veliki projekti obnove zavle-kli), bodisi s hitrim sprejetjem naftnega zakona v Iraku, med-tem ko je država gorela, bodisi z okoriščanjem z orkanom Katri-na, tako da so začeli načrtovati prve nove rafinerije nafte v Združenih državah Amerike po sedemdesetih letih. Industrija nafte in plina je tako tesno prepletena z gospodarstvom uničenja – kot glavni vzrok za mnoge nesreče in kot glavni dobičkar na njihov račun – da si zasluži, da jo obravnavamo kot častni pri-vesek kompleksa uničevalnega kapitalizma.

Nikakršna zarota ni potrebna

Nedavni val nesreč se je pretvoril v tako spektakularne dobičke, da so mnogi ljudje po vsem svetu prišli do istega skle-pa: bogati in močni morajo namerno povzročati katastrofe, zato da jih lahko izkoriščajo. Julija 2006 je raziskava javnega mnenja med ameriškimi prebivalci pokazala, kako tretjina vprašanih verjame, da je vlada bila vpletena v napade 11. septembra ali vsaj da ni storila nič, zato da bi jih preprečila, »ker so hoteli, da grejo Združene države Amerike v vojno na Bližnjem vzhodu«. Podobna sumničenja spremljajo večino katastrof v zadnjih letih. V Louisiani so bila zavetišča po orkanu Katrina polna govoric, da nasipi niso popustili, ampak so jih skrivaj razstrelili, zato da »uničijo črni del mesta in da beli del ostane suh,« kakor je menil islamski voditelj Louis Farrakhan.7 Na Šrilanki sem pogosto sli-šala, da so cunami povzročile podvodne eksplozije, ki so jih sprožile Združene države Amerike, zato da bi lahko poslali čete v jugovzhodno Azijo in prevzeli nadzor nad gospodarstvom te regije.

Resnica je manj temačna in hkrati bolj nevarna. Gospodar-ski sistem, ki zahteva stalno rast, pri tem pa se upira skoraj vsem resnim poskusom okoljevarstvenih predpisov, ustvarja stalen tok


575

katastrof že sam po sebi, bodisi vojaških, ekoloških bodisi finančnih. Apetit po lahkem, kratkoročnem dobičku, ki ga pri-naša čisto špekulativno investiranje, je borzni, valutni in nepre-mičninski trg spremenilo v aparate za ustvarjanje krize, kakor kažejo azijska finančna kriza, mehiška kriza s pesom in zlom pikakomov. Naša skupna odvisnost od umazanih, neobnovljivih virov energije povzroča, da se vrstijo druge vrste katastrof: narav-ne nesreče (430 odstotkov več od leta 1975) in vojne za nadzor nad redkimi viri (ne le v Iraku in Afganistanu, ampak tudi manj siloviti konflikti, kakršni divjajo v Nigeriji, Kolumbiji in Suda-nu), kar po drugi strani ustvarja teroristični povratni udarec (raziskava iz leta 2007 je izračunala, da se je število terorističnih napadov od začetka vojne v Iraku povečalo za sedemkrat).8

Ob vedno višji temperaturi, podnebni in politični, priho-dnjih katastrof ne bo treba zakuhati v mračnih zarotah. Vse kaže, da bodo ob preprosto nespremenjeni usmeritvi prihajale z vedno hujšo silovitostjo. Ustvarjanje uničenja lahko torej prepu-stimo nevidni roki trga. To je edino področje, na katerem zares dosega rezultate.

Medtem ko kompleks uničevalnega kapitalizma ne načrtuje namerno kataklizem, s katerimi se hrani (čeprav utegne biti Irak izjema), je veliko dokazov, da industrije, ki ga sestavljajo, prav res zelo trdo delajo, da zagotovijo, da se uničevalne težnje nespre-menjeno nadaljujejo. Velike naftne družbe so leta financirale gibanje za zanikanje podnebnih sprememb; ocenjujejo, da je Exxon Mobil v preteklem desetletju za ta križarski pohod pora-bil 16 milijonov dolarjev. Čeprav je pojav dobro znan, pa je medsebojno vplivanje uničevalnih pogodbenih izvajalcev in eli-tnih mnenjskih voditeljev veliko manj znano. Več vplivnih washingtonskih miselnih trustov – tudi Nacionalni inštitut za javno politiko (National Institute for Public Policy) in Center za varnostno politiko (Center for Security Policy) – bogato finan-cirajo pogodbeni izvajalci s področja obrambe in domovinske


576

varnosti, ki imajo neposredno korist, da te institucije stalno pri-kazujejo svet kot mračen in nevaren, tako da je njegove proble-me mogoče reševati le s silo. Sektor domovinske varnosti je tudi vedno bolj povezan z medijskimi korporacijami, kar je razvoj z orwellovskimi posledicami. Leta 2004 je gigant digitalnih komunikacij LexisNexis plačal 775 milijonov dolarjev za družbo Seisint, ki zbira podatke in tesno sodeluje pri nadzoru z zvezni-mi in državnimi agencijami. Isto leto je družba General Electric, ki ima v lasti televizijsko mrežo NBC, kupila InVision, glavnega proizvajalca spornih visokotehnoloških naprav za odkrivanje bomb na letališčih in drugih javnih krajih. Družba InVision je med letoma 2001 in 2006 z naročili za domovinsko varnost zaslužila vrtoglavih 15 milijard dolarjev, več kakor katera koli druga družba s tovrstnimi naročili.9

Neopazno širjenje kompleksa uničevalnega kapitalizma v medije se lahko izkaže za novo vrsto korporativne sinergije, ki gradi na vertikalnem povezovanju, tako priljubljenem v devet-desetih letih. Vsekakor je v poslovnem pogledu zelo smiselna. Čim bolj prestrašene postajajo naše družbe, prepričane, da za vsako mošejo prežijo teroristi, tem više poskoči gledanost novic, tem več naprav za biometrično prepoznavanje in za odkrivanje tekočih razstreliv kompleks proda in tem več visokotehnoloških zidov zgradi. Če je bil sen o odprtem, »majhnem planetu« brez meja vstopnica za dobičke v devetdesetih, potem v novem tisoč-letju enako vlogo igra nočna mora o grozečih, v trdnjave spre-menjenih celinah Zahoda, ki jih oblegajo džihadisti in ilegalni priseljenci. Edina možnost, ki grozi cvetočemu uničevalnemu gospodarstvu, od katerega je odvisno toliko bogastva – od orož-ja do nafte do inženiringa do nadzora do patentiranih zdravil – je, da bi dosegli neko stopnjo podnebne stabilnosti in geopoli-tičnega miru.


577

Izrael in stalna država uničevalnega apartheida

Ko si analitiki prizadevajo razumeti davoško dilemo, prihaja do novega soglasja. Ne o tem, da bi trg postajal nedovzeten za nestabilnost, vsaj ne ravno, ampak o tem, da je stalen dotok katastrof zdaj tako pričakovan, da se je vedno prilagodljivi trg spremenil, zato da ustreza temu statusu quo – nestabilnost je postala nova stabilnost. V razpravah o tem pojavu po 11. sep-tembru pogosto navajajo Izrael kot nekakšen dokaz A. Večino preteklega desetletja je Izrael doživljal svojo miniaturizirano davoško dilemo: vojne in teroristični napadi so se stopnjevali, toda borza v Tel Avivu je vzporedno z nasiljem naraščala do rekordnih vrednosti. Neki borzni analitik je po bombnih napa-dih v Londonu 7. julija na televizijski mreži Fox News povedal: »V Izraelu se z nevarnostjo terorja srečujejo vsak dan, in ta trg že vse leto narašča.«10 Tako kakor globalno gospodarstvo na splo-šno so tudi razmere v Izraelu, večina se strinja, strašne, toda izrael-sko gospodarstvo ni bilo še nikoli močnejše, saj stopnja rasti leta 2007 dosega stopnjo Kitajske in Indije.

To, zaradi česar je Izrael zanimiv kot model »od pušk do kaviarja«, ni odpornost njegovega gospodarstva kljub velikim političnim šokom – kakor je bila leta 2006 vojna z Libanonom ali leta 2007 Hamasovo zavzetje Gaze – ampak to, da je Izrael izdelal gospodarstvo, ki se opazno širi kot neposreden odziv na stopnjevanje nasilja. Vzroki za to, da se izraelska industrija z uničenjem tako dobro znajde, niso skrivni. Leta preden so ame-riške in evropske družbe dojele potencial globalnega varnostne-ga razcveta, so izraelske tehnološke družbe pridno uvajale indu-strijo domovinske varnosti, in v tem sektorju prevladujejo še danes. Izraelski inštitut za izvoz ocenjuje, da ima Izrael 350 kor-poracij, ki se ukvarjajo s prodajanjem produktov domovinske varnosti, leta 2007 pa jih je na trg vstopilo še 30. S korporativ-


578

nega gledišča je s tem Izrael postal model, ki ga je na trgu po 11. septembru treba posnemati. S socialnega in političnega gledišča pa bi Izrael moral biti nekaj drugega – ostro opozorilo. Dejstvo, da Izrael še naprej uživa cvetoče blagostanje, celo ko se vojskuje s sosedi in ko stopnjuje brutalnost na zasedenih ozemljih, kaže, kako nevarno je graditi gospodarstvo na podlagi postavke stalne vojne in vedno globljega uničenja.

Sedanja sposobnost Izraela, da združuje puške in kaviar, je vrhunec dramatičnega premika v naravi gospodarstva v zadnjih petnajstih letih, ki ima globok in le malo raziskan vpliv na vzpo-redno razpadanje možnosti za mir. Na Bližnjem vzhodu je zadnji prepričljivi poskus, da bi nastopil mir, potekal v zgodnjih devet-desetih letih, ko je močna skupnost Izraelcev verjela, da nadalje-vanje konflikta ni več dopustno. Komunizem se je sesul, infor-macijska revolucija se je začenjala in v izraelski poslovni skupnosti je vladalo široko prepričanje, da krvava zasedba Gaze in Zahodnega brega skupaj z bojkotom Izraela s strani arabskih držav ogroža gospodarsko prihodnost države. Ko so izraelske korporacije videle razmah »nastajajočih trgov« po vsem svetu, jim je bilo dovolj tega, da jih zadržuje vojna; hotele so biti del visoko dobičkonosnega brezmejnega sveta, ne pa ujete v regio-nalni spor. Če bi izraelska vlada lahko dosegla kakšen mirovni sporazum s Palestinci, bi izraelski sosedi morali preklicati boj-kot, in država bi se znašla v odličnem položaju, da postane sredi-šče svobodne trgovine na Bližnjem vzhodu.

Leta 1993 je bil Dan Gillerman, takrat predsednik zveze izraelskih trgovinskih zbornic, glasni zagovornik tega stališča. »Izrael bi lahko postal samo še ena država […] ali pa bi postal strateško, logistično in tržno središče cele regije kot bližnjevzho-dni Singapur ali Hongkong, kjer imajo svoj sedež multinacio-nalne korporacije […]. Govorimo o popolnoma drugačnem gospodarstvu […]. Izrael mora delovati in se hitro prilagoditi, ali


579

pa bomo ekonomsko priložnost, kakršna pride samo enkrat v življenju, zamudili, da bomo lahko samo rekli: ‘Lahko bi bili.’«11

Isto leto je Šimon Peres, takrat zunanji minister, skupini izraelskih novinarjev razložil, da je mir zdaj neizogiben. Toda to je bila zelo posebna vrsta miru. »Ne prizadevamo si za mir zastav,« je dejal Peres, »zanima nas mir trgov.«12 Nekaj mesecev kasneje sta si takratni premier Jicak Rabin in vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat segla v roko na zelenici pred Belo hišo in tako oznanila sprejem sporazuma iz Osla. Svet je vzklikal, trije možje so si razdelili Nobelovo nagrado za leto 1994 – nato pa je vse šlo strašno narobe.

Sporazum iz Osla je sicer pomenil najbolj optimistično obdobje v izraelsko-palestinskih odnosih, toda slavni stisk rok ni oznanil podpisa pogodbe. Pomenil je samo sporazum za začetek procesa, medtem ko je večina najbolj spornih vprašanj ostala nerešenih. Arafat je imel strašen pogajalski položaj, saj si je moral izpogajati vrnitev na zasedena ozemlja, in ni dosegel nobenega sporazuma niti o usodi Jeruzalema, niti palestinskih beguncev, niti judovskih priseljencev, niti o pravici do palestinske samoo-dločbe. Strategija iz Osla je po zatrjevanju pogajalcev bila, da nadaljujejo z »mirom trgov« na podlagi ideje, da se bo preostalo samo uredilo: če odprejo meje in se pridružijo molohu globali-zacije, naj bi Izraelci in Palestinci oboji začutili tako konkretno izboljšanje v vsakdanjem življenju, da bo nastal gostoljubnejši kontekst za »mir zastav« v prihodnjih pogajanjih. Taka je vsaj bila obljuba iz Osla.

K polomu, ki je sledil, je prispevalo več dejavnikov. Izraelci običajno krivijo samomorilske bombne napade in atentat na Rabina. Palestinci opozarjajo na izraelsko vročično širjenje ile-galnih naselbin med obdobjem sporazuma iz Osla kot dokaz za to, da mirovni proces temelji na »neokolonialistični podlagi«, načrtovani tako, »da bo to končni mir med nami in Palestinci,


580

nastala bo situacija odvisnosti, strukturiranega pomanjkanja enakosti med dvema enotama«,13 kakor je dejal Šlomo Ben Ami, izraelski zunanji minister v laburistični vladi Ehuda Baraka. Raz-prave o tem, kdo je mirovni proces iztiril, ali o tem, ali je mir sploh resnični cilj procesa, so dobro znane in izčrpno obdelane. Vendar pa sta dva dejavnika, ki sta prispevala k povratku Izraela v unilateralizem, le malo znana in le redko ju obravnavajo, oba pa sta povezana z edinstvenim načinom, kako je križarski pohod čikaške šole za svobodni trg potekal v Izraelu. Prvi je bil pritok sovjetskih judov, kar je bila neposredna posledica ruskega posku-sa s šokterapijo. Drugi je bil obrat izraelskega gospodarstva, od takega na podlagi tradicionalnih izdelkov in visoke tehnologije v novo obliko, ki je nesorazmerno odvisna od veščin prodaje in od naprav, povezanih s kontraterorizmom. Oba dejavnika sta pro-cesu iz Osla zelo škodila: prihod Rusov je zmanjšal izraelsko zanašanje na palestinsko delovno silo in je državi omogočil, da obdrži zasedena ozemlja, medtem ko je naglo širjenje visokoteh-nološkega varnostnega gospodarstva ustvarilo silne apetite v naj-bogatejših in najvplivnejših sektorjih, da opustijo mir in raje nadaljujejo stalno in vedno širšo vojno proti terorju.

Po nesrečnem zgodovinskem naključju je začetek procesa v Oslu sovpadel z najbolj bolečo stopnjo eksperimenta čikaške šole v Rusiji. Stisk rok na zelenici pred Belo hišo je bil 13. sep-tembra 1993; točno tri tedne kasneje je Jelcin poslal tanke stre-ljat na stavbo parlamenta in s tem utrl pot za svoj najbrutalnejši odmerek gospodarskega šoka.

V devetdesetih letih je nekdanjo Sovjetsko zvezo zapustilo okoli 1 milijon judov in se preselilo v Izrael. Priseljenci iz nekda-nje Sovjetske zveze iz tega obdobja zdaj predstavljajo 18 odstot-kov celotnega judovskega prebivalstva v Izraelu.14 Skoraj ni mogoče pretiravati ob tem, kolikšen vpliv je imel tako velik in nagel premik prebivalstva za tako majhno državo, kakor je Izrael.


581

Proporcionalno bi to pomenilo, da bi vsi ljudje iz Angole, Kam-bodže in Peruja spakirali kovčke in se vsi hkrati priselili v Zdru-žene države Amerike. V Evropi bi to bilo, kakor da bi se cela Grčija preselila v Francijo.

Ko se je prvi val sovjetskih judov odpravil v Izrael, so si mnogi po vsem življenju verskega preganjanja raje izbrali življe-nje v judovski državi. Toda po prvem valu se je število ruskih priseljencev dramatično povečalo in je bilo neposredno poveza-no s količino bolečine, ki so jo ruskim prebivalcem predpisovali ekonomski šokterapevti. V teh kasnejših valovih sovjetskih pri-seljencev niso več bili idealistični sionisti (mnogi so precej nepre-pričljivo utemeljevali, koliko so sploh judi); bili so obupani eko-nomski begunci. »Ni najpomembneje, kam gremo, ampak od kod prihajamo,« je neki izseljenec, ki je leta 1992 čakal pred izraelskim veleposlaništvom v Moskvi, povedal za časnik The New York Times. Predstavnik Sovjetskega judovskega sionistične-ga foruma je za eksodus priznal: »Ne mika jih Izrael, ampak se čutijo izgnane iz ZSSR zaradi politične nestabilnosti in gospo-darskega poslabšanja, ki tam vladata.« Toda največji val je sledil Jelcinovemu državnemu udaru leta 1993 – ravno ko se je v Izrae-lu začenjal mirovni proces. Po tem se je še dodatnih 600 000 ljudi iz nekdanjih sovjetskih republik preselilo v Izrael.15

Demografska sprememba je porušila že tako krhko dinami-ko sporazuma. Pred prihodom sovjetskih beguncev se Izrael ne bi mogel za dalj časa odrezati od palestinskega prebivalstva v Gazi in na Zahodnem bregu; njegovo gospodarstvo ne bi preži-velo brez palestinske delovne sile, tako kakor Kalifornija ne bi delovala brez Mehičanov. Okoli 150 000 Palestincev je vsak dan zapustilo svoj dom v Gazi in na Zahodnem bregu in se vozilo v Izrael čistit ulice in gradit ceste, medtem ko so palestinski kme-tje in trgovci napolnili tovornjake z dobrinami in jih prodajali v Izraelu in na drugih delih ozemelj.16 Vsaka stran je bila od druge ekonomsko odvisna, in Izrael je sprejemal agresivne ukrepe za


582

preprečevanje, da bi palestinska ozemlja razvila samostojne trgo-vinske odnose z arabskimi državami.

Nato pa se je to globoko medsebojno odvisno razmerje pre-trgalo, ravno ko je začel delovati proces iz Osla. V nasprotju s palestinskimi delavci, ki so s svojo prisotnostjo spodbijali sioni-stični projekt, saj so od izraelske države zahtevali povrnitev ukra-dene zemlje in enake državljanske pravice, so sto tisoči Rusov, ki so na tej prelomnici prišli v Izrael, imeli nasproten učinek. Pod-krepili so sionistične cilje, saj so bistveno povečali število judov v razmerju do Arabcev, pri tem pa so hkrati zagotavljali tudi nov sklad poceni delovne sile. Nenadoma je imel Tel Aviv moč, da sproži novo obdobje v palestinskih odnosih. Tridesetega marca 1993 je Izrael začel svojo politiko »zapiranja« meje med Izrae-lom in Zasedenemi ozemlji, pogosto za več dni ali tednov, s čimer je Palestincem preprečeval, da bi hodili na delo in proda-jali svoje dobrine. Zapiranje se je začelo kot začasen ukrep, navi-dezno kot nujen odziv na nevarnost terorizma. Toda kmalu je postalo novi status quo, tako da ozemlja niso bila zaprta samo za Izrael, ampak tudi druga za drugo, policija pa je nadzirala vedno bolj zapleten in vedno zahtevnejši sistem kontrolnih točk.

Leto 1993 je veljalo za začetek novega obdobja upanja; namesto tega je postalo leto, ko so Zasedena ozemlja spremenili iz propadajočih spalnih naselij za najnižje prebivalce izraelske države v dušeče zapore. V istem obdobju, med letoma 1993 in 2000, se je število izraelskih priseljencev, ki živijo na Zasedenih ozemljih, podvojilo.17 To, kar so marsikje bile le grobo izdelane postojanke naseljencev, se je spremenilo v bohotna, utrjena predmestja z lastnimi zaprtimi dovoznicami, jasno označena kot podaljški izraelske države. V letih procesa iz Osla si je Izrael še naprej prilaščal odločilna nahajališča vode na Zahodnem bregu, da je napajal naselja in preusmerjal redko vodo nazaj v Izrael.

Novi priseljenci so pri tem igrali vlogo, ki je le malo raziska-na. Mnoge prebivalce nekdanje Sovjetske zveze, ki so v Izrael


583

prispeli brez prebite pare, potem ko so njihovi življenjski pri-hranki skopneli v devalvacijah šokterapije, je bilo zlahka mogo-če zvabiti na Zasedena ozmelja, kjer so bile hiše in stanovanja veliko cenejše, na voljo pa so jim bila posebna posojila in olajša-ve. Nekatera najambicioznejša naselja – kakršen je Ariel na Zahodnem bregu, ki se more pohvaliti z univerzo, hotelom in teksaškim igriščem za minigolf – so agresivno novačila v nekda-nji Sovjetski zvezi, tako da so tja pošiljala skavte in vzpostavljala spletne strani v ruskem jeziku. Arielu je uspelo, da je po zaslugi tega pristopa svoje prebivalstvo podvojil, in danes stoji kakor nekakšna mini Moskva z izveski nad trgovinami v hebrejščini in ruščini. Polovica prebivalcev so novi priseljenci iz nekdanje Sov-jetske zveze. Izraelska skupina Mir zdaj ocenjuje, da v to katego-rijo sodi okoli petindvajset tisoč Izraelcev, ki živijo v nelegalnih naseljih, meni pa tudi, da se je veliko Rusov preselilo, »ne da bi prav razumeli, kam grejo«.18

V Izraelu so leta po sporazumu iz Osla izpolnila obljubo tega sporazuma, da bodo konflikt zamenjali za blagostanje, in to na dramatičen način. V drugi polovici devetdesetih let so izrael-ska podjetja viharno zavzela globalno gospodarstvo, posebno visokotehnološka, ki se specializirajo za telekomunikacijsko in internetno tehnologijo, tako da sta Tel Aviv in Hajfa postala bližnjevzhodni izpostavi Silikonske doline. Na vrhuncu balona pikakomov je 15 odstotkov izraelskega bruto domačega proizvo-da izhajalo iz visoke tehnologije in približno polovica njegovega izvoza. S tem je izraelsko gospodarstvo postalo »najbolj od teh-nologije odvisno,« kakor je zapisal časnik Business Week – dva-krat bolj odvisno kakor gospodarstvo Združenih držav Ameri-ke.19

Spet enkrat so novi prišleki igrali odločilno vlogo pri tem razcvetu. Med sto tisoči sovjetskih judov, ki so v devetdesetih letih prišli v Izrael, je bilo več visoko izobraženih znanstvenikov, kakor pa jih je na izraelskih vodilnih tehniških inštitutih diplo-


584

miralo v osemdesetih letih njihovega obstoja. To je bil velik del znanstvenikov, ki so podpirali sovjetsko stran hladne vojne – in kakor je dejal neki izraelski ekonomist, so postali »raketno gori-vo za [izraelsko] tehnološko industrijo«. Šlomo Ben Ami opisuje leta po stisku rok pred Belo hišo kot »eno najvznemirljivejših obdobij gospodarske rasti in odpiranja novih trgov v [izraelski] zgodovini«.20

To odpiranje trgov je obetalo, da bo koristilo obema strane-ma v konfliktu, toda z izjemo pokvarjene elite okoli Arafata so Palestinci pri razcvetu po Oslu opazno manjkali. Največja ovira je bila zaprtost, politika, ki je v štirinajstih letih po uvedbi leta 1993 niso niti enkrat odpravili. Strokovnjakinja za Bližnji vzhod s Harvarda Sara Roy pravi: ko so leta 1993 nenadoma zaprli meje, so bile posledice za palestinsko gospodarstvo katastrofal-ne. »Zaprtost je najbolj uničevalna posamezna značilnost za gospodarstvo po Oslu in do danes, ukrep, ki je povzročil najve-čjo škodo že tako ogroženemu gospodarstvu,« je dejala v nekem intervjuju.

Delavci niso mogli delati, trgovci niso mogli prodajati, kme-ti niso mogli na svoja polja. Leta 1993 je BDP na prebivalca na Zasedenih ozemljih padel za skoraj 30 odstotkov; naslednje leto je revščina med Palestinci narastla za 33 odstotkov. Do leta 1996, pravi Sara Roy, ki je učinek zaprtosti izčrpno dokumenti-rala, »je bilo 66 odstotkov palestinske delovne sile ali brez dela ali z izrazito premalo dela«.21 Oslo za Palestince še zdaleč ni pomenil »mira trgov«, ampak izginjanje trgov, manj dela, manj svobode – in ko so se naselja povečevala, še odločilno manj zemlje. Te povsem nevzdržne razmere so zasedena ozemlja spre-menile v sod smodnika, ki je zagorel, ko je septembra 2000 Ariel Šaron obiskal kraj v Jeruzalemu, ki ga muslimani imenuje-jo Al Haram Al Šarif (judi pa Tempeljski grič), in začela se je druga intifada.


585

V Izraelu in mednarodnem tisku večinoma trdijo, da je vzrok za propad procesa ponudba Ehuda Baraka v Camp Davi-du julija 2000, ki je bila najboljša kupčija, kar so jo Palestinci kdaj dobili, Arafat pa je izraelski radodarnosti obrnil hrbet in tako dokazal, da v prizadevanju za mir ni bil nikoli iskren. Po tej izkušnji in po izbruhu druge intifade so Izraelci izgubili zaupa-nje v pogajanja, izvolili so Ariela Šarona in začeli graditi to, kar imenujejo varnostna pregrada, Palestinci pa jo imenujejo apartheidni zid – omrežje betonskih zidov in jeklenih ograj, ki štrli z zelene meje iz leta 1967, se požrešno zajeda v palestinsko ozemlje in postavlja velike bloke naselij v izraelsko državo, prav tako pa v nekaterih predelih tudi 30 odstotkov vodnih nahaja-lišč.22

Nobenega dvoma ni, da je Arafat hotel boljši dogovor, kakor pa so ga dosegli v Camp Davidu ali v Tabi januarja 2001, ven-dar tudi ti dogovori niso bili ravno nagrada, kakor so jih prika-zovali. Čeprav so Izraelci Camp David predstavljali kot neverje-tno radodarnost, ni prinašal skoraj nikakršnega povračila Palestincem, ki so jih pregnali z njihovih domov in zemlje, ko so leta 1948 ustanovili državo Izrael, in niti približno ni zadovoljil minimalnih zahtev Palestincev po samoodločbi. Leta 2006 je Šlomo Ben Ami, vodilni pogajalec za izraelsko vlado v Camp Davidu in Tabi, prekinil politiko stranke in priznal, da »Camp David za Palestince ni bil zamujena priložnost, in če bi bil sam Palestinec, bi Camp David prav tako zavrnil«.23

Bili so še drugi dejavniki, ki so prispevali k temu, da je Tel Aviv na mirovnih pogovorih po letu 2001 opustil resna pogaja-nja – enako močni dejavniki kakor Arafatova domnevna nepo-pustljivost ali Šaronova osebna želja, da ustvari »večji Izrael«. Prvi je bil povezan z vzponom izraelske tehnološke industrije. V zgodnjih devetdesetih letih so izraelske gospodarske elite hotele mir za blagostanje, toda blagostanje, kakršno so zgradili v letih sporazuma iz Osla, se je končalo tako, da je bilo veliko manj


586

odvisno od miru, kakor pa so prvotno predpostavljali. Ko se je izkazalo, da je tržna niša Izraela na globalnem trgu v informacij-ski tehnologiji, je to pomenilo, da je ključ do rasti pošiljanje programske opreme in računalniških čipov v Los Angeles in London, ne pa prevažanje težkih tovorov v Bejrut in Damask. Uspeh v tehnološkem sektorju od Izraela ni zahteval, da bi imel prijateljske odnose z arabskimi sosedi ali da bi končal zasedbo ozemelj. Toda razmah tehnološke industrije je bil samo prva sto-pnja usodne gospodarske preobrazbe. Druga je nastopila po zlo-mu pikakomov leta 2000, in vodilne izraelske družbe so morale najti novo nišo na globalnem trgu.

Z najbolj tehnološko odvisnim gospodarstvom na svetu je Izrael zlom pikakomov bolj prizadel kakor druge. Država se je takoj znašla v prostem padu, in junija 2001 so analitiki napove-dovali, da bo šlo v stečaj okoli tristo visokotehnoloških podjetij v Izraelu, na deset tisoče ljudi pa bodo odpustili. Poslovni časnik iz Tel Aviva Globes je v naslovu leta 2002 zapisal, da je to bilo »Najhujše leto za izraelsko gospodarstvo po letu 1953«.24

Edini razlog, da ni recesija še hujša, je ugotavljal časnik, je bil, da je izraelska vlada hitro posredovala z močno, 10,7-odsto-tno rastjo vojaške porabe, ki jo je delno financirala s krčenjem socialnih storitev. Vlada je prav tako spodbujala tehnološko industrijo, naj se razširi iz informacijske in komunikacijske teh-nologije v varnost in nadzor. V tem obdobju so izraelske oboro-žene sile igrale podobno vlogo kot inkubator za podjetja. Mladi izraelski vojaki so med služenjem vojaške obveznosti preizkušali mrežne sisteme in naprave za nadzor; ko so se nato vrnili v civil-no življenje, pa so izsledke prenesli v poslovne načrte. Nastopil je val novih podjetij – od izkopavanja podatkov do nadzornih kamer in izdelovanja profila teroristov.25 Ko se je v letih po 11. septembru 2001 trg za tovrstne storitve in naprave razbohotil, je izraelska država odkrito sprejela novo nacionalno gospodarsko vizijo: rast, ki jo je zagotavljal balon pikakomov, bo nadomestil


587

razcvet domovinske varnosti. To je bila odlična povezava bojevi-tosti stranke Likud in njenega sprejemanja ekonomije čikaške šole, ki sta jo poosebljala Šaronov finančni minister Benjamin Netanjahu in novi predsednik izraelske centralne banke Stanley Fischer, glavni načrtovalec pustolovščin Mednarodnega denar-nega sklada s šokterapijo v Rusiji in Aziji.

Do leta 2003 si je Izrael že neverjetno opomogel, do leta 2004 pa je bilo videti, da je državi uspel čudež: po katastrofal-nem zlomu ji je šlo bolje kakor skoraj vsem zahodnim gospodar-stvom. Zasluga za velik del te rasti gre temu, da se je Izrael spre-tno uveljavil kot nekakšno nakupovalno središče za tehnologije domovinske varnosti. Izbira časa je bila odlična. Vlade po vsem svetu so nenadoma obupno iskale orodja za lovljenje teroristov, pa tudi za človeško strokovno znanje v arabskem svetu. Pod vod-stvom stranke Likud se je izraelska država razglašala za razstavi-šče učinkovite države domovinske varnosti in se sklicevala na desetletja izkušenj in znanja v boju z arabskimi in muslimanski-mi grožnjami. Izraelsko prepričevanje Severne Amerike in Evro-pe je bilo neposredno: vojna proti terorju, ki se je šele lotevate, je vojna, ki jo mi bojujemo od svojega rojstva. Naj vam naše visokotehnološke in privatizirane vohunske službe pokažejo, kako se to počne.

Čez noč je Izrael postal »ciljna država za protiteroristično tehnologijo«, po besedah revije Forbes.26 Vse od leta 2002 je gostil vsaj pol ducata konferenc o domovinski varnosti za zako-nodajalce, politične voditelje, šerife in generalne direktorje z vsega sveta, velikost in doseg konferenc pa sta vsako leto večja. Ko je zaradi nevarnosti upadal turizem, se je pojavil ta uradni kontrateroristični turizem in delno zapolnil praznino.

Na nekem takem srečanju februarja 2006, ki so ga napove-dovali kot »ogled za kulisami [izraelskega] boja proti terorizmu«, so delegati iz Zveznega kriminalističnega urada FBI, družbe Microsoft in singapurskega množičnega prevoznega sistema


588

(med drugimi) obiskovali nekatere najbolj priljubljene turistič-ne kraje: Kneset, Tempeljski grič, zid objokovanja. Povsod so obiskovalci preverili in občudovali varnostne sisteme v trdnja-vskem slogu, da bi videli, kaj od tega lahko uporabijo doma. Maja 2007 je Izrael gostil direktorje več velikih letališč iz Zdru-ženih držav Amerike, ki so obiskovali delavnice za sistem izdelo-vanje profila agresivnih potnikov in za pregledovanje, kakršno uporabljajo na mednarodnem letališču Ben Gurion blizu Tel Aviva. Steven Grossman, vodja letenja na mednarodnem letali-šču v Oaklandu v Kaliforniji, je razložil, da je tam zato, ker »so Izraelci legendarni po svoji varnosti«. Nekateri dogodki so gro-zljivi in teatralni. Na primer, na Mednarodni konferenci domo-vinske varnosti leta 2006 je izraelska vojska uprizorila celovito »simulacijo nesreče z množičnimi žrtvami, ki se je začela v mestu Ness Ziona, končala pa v bolnišnici Asaf Harofeh,« kakor so povedali organizatorji.27

To niso politične konference, ampak izjemno donosni trgo-vinski sejmi, ki prikazujejo pripravljenost izraelskih varnostnih družb. Posledica tega je, da se je izraelski izvoz na področju s kontraterorizmom povezanih proizvodov in storitev leta 2006 povečal za 15 odstotkov, in zanj so načrtovali, da se bo leta 2007 povečal za 20 odstotkov, kar znese skupno 1,2 milijarde dolarjev na leto. Obrambni izvoz države je leta 2006 dosegel rekordno vrednost 3,4 milijarde dolarjev (za primerjavo z 1,6 milijarde dolarjev leta 1992), s čimer je Izrael postal četrti največji prepro-dajalec orožja na svetu, večji kakor Združeno kraljestvo. Izrael ima več tehnoloških delnic, uvrščenih na borzo Nasdaq – mno-ge povezane z varnostjo – kakor katera koli druga tuja država, v Združenih državah Amerike pa ima registriranih več tehnolo-ških patentov kakor Kitajska in Indija skupaj. V tehnološkem sektorju zdaj doseže 60 odstotkov vsega izvoza, pri čemer je velik del povezan z varnostjo.28

Len Rosen, pomemben izraelski investicijski bančnik, je za


589

revijo Fortune povedal: »Varnost je pomembnejša kakor mir.« V času sporazuma iz Osla »so si ljudje želeli mir, zato da bi zagoto-vil rast. Zdaj si želijo varnost, zato da nasilje ne zmanjša rasti.«29 Lahko bi šel še veliko dalj: poslovni svet zagotavljanja varnosti – v Izraelu in po vsem svetu – je neposredno odgovoren za velik del meteorske gospodarske rasti Izraela v zadnjih letih. Ni preti-rano reči, da je industrija vojne proti terorju rešila omahujoče izraelsko gospodarstvo, prav tako kakor je kompleks uničevalne-ga kapitalizma pomagal rešiti globalne borzne trge.

Tu je majhen spisek dosega industrije vojne proti terorju:

• Telefonski klic v newyorško policijsko postajo bodo posneli in analizirali s tehnologijo, ki jo je izdelala izraelska družba Nice Systems. Ta spre-mlja tudi komunikacije za policijo v Los Ange-lesu in za družbo Time Warner, med ducat dru-gimi najpomembnejšimi strankami pa zagotavlja tudi videokamere na nacionalno letališče Ronald Reagan.30

• Prizore v londonskem sistemu podzemne žele-znice zabeležijo videonadzorne kamere Verint, ki jih ima v lasti izraelski tehnološki gigant Comverse. Nadzorno opremo Verint uporablja-jo tudi ministrstvo ZDA za obrambo, mednaro-dno letališče Dulles v Washingtonu, na Kapitol-skem griču in v montrealskem metroju. Družba ima varnostne stranke v več kakor petdesetih državah in pomaga tudi korporativnim gigan-tom, kakor sta Home Depot in Target, da imajo na očeh svoje delavce.31

• Uslužbenci mest Los Angeles in Columbus v Ohiu nosijo elektronske »pametne kartice« za identifikacijo, ki jih je izdelala izraelska družba


590

SuperCom, ki se pohvali, da je predsednik nje-nega upravnega odbora nekdanji direktor obve-ščevalne službe CIA, James Woolsey. Neimeno-vana evropska država je pri družbi SuperCom dala izdelat nacionalni program osebnih izka-znic; druga je naročila pilotski program za »bio-metrične potne liste«, kar je oboje zelo sporno.32

• Požarne zidove v računalniških omrežjih nekate-rih največjih elektronskih družb v ZDA je zgra-dil izraelski tehnološki gigant Check Point, čeprav so se korporacije odločile, da njihovo ime ostane skrivnost. Po navedbah neke družbe »89 odstotkov družb s seznama Fortune 500 upora-blja varnostne rešitve giganta Check Point«.33

• V pripravah na Super Bowl so vse delavce na mednarodnem letališču v Miamiju dodatno izu-rili, da prepoznajo »slabe ljudi, ne le slabih stva-ri« s pomočjo psihološkega sistema, imenovane-ga prepoznavanje vedenjskih vzorcev (Behavior Pattern Recognition), ki ga je razvila izraelska družba New Age Security Solutions. Generalni direktor družbe je nekdanji vodja varnosti na izraelskem letališču Ben Gurion. Med drugimi letališči, ki so v zadnjih letih družbo New Age Security Solutions najela, da izšolajo udlužben-ce za izdelovanje profilov potnikov, so Boston, San Francisco, Glasgow, Atene in London Heathrow ter še mnoga druga. Pristaniški delav-ci v konfliktov polni delti Nigra so bili deležni urjenja družbe, prav tako tudi uslužbenci na nizozemskem ministrstvu za pravosodje, stražar-ji pri kipu svobode in agenti newyorške policije, urada za boj proti terorizmu.34


591

• Ko se je bogata soseska Audubon Place v New Orleansu odločila, da po orkanu Katrina potre-buje svoje lastne policijske sile, je najela zasebno izraelsko varnostno podjetje Instinctive Shoo-ting International.35

• Agente kanadske zvezne policije Royal Canadi-an Mounted Police je šolala družba s sedežem v Virginiji, ki se imenuje International Security Instructors in se specializira za urjenje policistov in vojakov. Oglaševala je svoje »trdo pridobljene izraelske izkušnje«, njeni inštruktorji pa so »veterani izraelskih specialnih enot […] iz izrael-skih obrambnih sil, kontraterorističnih enot nacionalne policije [in] splošne varnostne službe (GSS ali ‘Shin Beit’)«. Med elitnimi strankami družbe so: Zvezni kriminalistični urad FBI, ameriška vojska (U.S. Army, U.S. Marine Corps, U.S. Navy SEALs) in londonska policija (Metropolitan Police Service).36

• Aprila 2007 so posebni agenti za priseljevanje na ministrstvu za domovinsko varnost, ki delajo na mehiški meji, obiskovali intenziven osem-dnevni tečaj, ki ga je vodila skupina Golan Gro-up. Ustanovili so jo nekdanji častniki izraelskih posebnih enot, in skupina Golan Group se hvali s 3500 uslužbenci v sedmih državah. »V bistvu uvajamo v svoje postopke izraelsko interpretaci-jo,« je Thomas Pearson, vodja operacij v skupi-ni, razložil o tečaju, ki je obsegal vse od boja prsi ob prsi do streljanja. Golanska skupina, ki ima zdaj sedež na Floridi, a še vedno oglašuje svojo izraelsko prednost, proizvaja tudi rentgenske aparate, detektorje kovin in puške. Poleg števil-


592

nih vlad in slavnih osebnosti so med njenimi strankami družbe Exxon Mobil, Shell, Texaco, Levi’s, Sony, Citigroup in Pizza Hut.37

• Ko je Buckinghamska palača potrebovala nov varnostni sistem, je izbrala model izraelske druž-be Magal, ene izmed tistih, ki so največ delale na izraelski »varnostni pregradi«.38

• Ko bo družba Boeing začela graditi načrtovane 2,5 milijarde dolarjev vredne »virtualne zidove« na meji ZDA z Mehiko in Kanado – opremlje-ne z elektronskimi senzorji, letali brez pilota, nadzornimi kamerami in tisoč osemsto stolpi – bo eden njenih glavnih partnerjev izraelska družba Elbit. Ta je prav tako ena glavnih pri gra-dnji nadvse spornega izraelskega zidu, ki je »naj-večji gradbeni projekt v izraelski zgodovini« in bo prav tako stal 2,5 milijarde dolarjev.39

Ker se vedno več držav spreminja v trdnjave (zidove in viso-kotehnološke pregrade gradijo na meji med Indijo in Kašmirjem, Savdsko Arabijo in Irakom, Afganistanom in Pakistanom), se bodo »varnostne pregrade« mogoče izkazale za največji trg uniče-vanja. Zato družb Elbit in Magal ne skrbijo negativni odmevi, ki jih je izraelski zid deležen po vsem svetu – dejansko jih celo šteje-jo za brezplačno oglaševanje. »Ljudje verjamejo, da smo mi edini, ki imamo izkušnje s preverjanjem te opreme v resničnem življe-nju,« je razložil direktor družbe Magal, Jacob Even-Ezra.40 Druž-bama Elbit in Magal se je vrednost delnic po 11. septembru 2001 več kakor podvojila, kar je običajen porast za delnice izraelske domovinske varnosti. Verint, ki ga imenujejo »dedek video-nad-zorovanega vesolja«, ni bil donosna družba vse do 11. septembra 2001, toda med letoma 2002 in 2006 se je po zaslugi razcveta nadzora vrednost njegovih delnic več kakor potrojila.41


593

Izredna uspešnost izraelskih družb za domovinsko varnost je borznim strokovnjakom dobro znana, vendar o njej le redko razpravljajo kot o dejavniku v politiki te regije. Pa bi morali. Ni naključje, da je odločitev izraelske države, da postavi »kontrate-rorizem« v središče svojega izvoznega gospodarstva, natančno sovpadala z opustitvijo mirovnih pogajanj, enako pa velja tudi za jasno strategijo, da konflikt s Palestinci zastavi na novo: ne več kot boj proti nacionalističnemu gibanju z značilnimi cilji glede zemlje in pravic, ampak kot del globalne vojne proti teror-ju – vojne proti nelogičnim, fanatičnim silam, ki hočejo samo uničenje.

Ekonomija nikakor ni primarni motiv za stopnjevanje nasi-lja v tej regiji po letu 2001. Seveda ne manjka goriva za nasilje na obeh straneh. Toda v razmerah, ki so tako nenaklonjene miru, ekonomija v določenih trenutkih deluje kot izravnalna sila, ki obotavljive politične voditelje sili v pogajanja, kakor se je zgodilo v zgodnjih devetdesetih letih. Razcvet domovinske varnosti pa je dosegel, da se je spremenila smer tega pritiska, pri čemer je nastal še en močan sektor, zainteresiran za stalno nasilje.

Tako kakor se je dogajalo na predhodnih skrajnih mejah čikaške šole, je tudi izraelsko rast po 11. septembru 2001 zazna-movala izrazita razplastitev družbe na bogate in revne znotraj države. Varnostno rast je spremljal val privatizacij in krčenja porabe za socialne programe, ki je tako rekoč izničil ekonomsko zapuščino laburističnega sionizma in ustvaril epidemijo neena-kosti, kakršne niso Izraelci nikoli poznali. Leta 2007 je 24,4 odstotka Izraelcev živelo pod pragom revščine in 35,2 odstotka vseh otrok v revščini – v primerjavi z le 8 odstotki vseh otrok dvajset let prej.42 Toda čeprav koristi razcveta niso bili deležni mnogi, je bila tako donosna za majhen delež Izraelcev, posebno za vplivni segment, ki je neopazno vpleten v vojsko in vlado (z vsemi znanimi korporativnimi korupcijskimi škandali), da so odločilno pobudo za mir uničili.


594

Pomik izraelskega poslovnega sektorja v politično smer je bil dramatičen. Vizija, ki jo danes goji borza v Tel Avivu, ni več vizija Izraela kot regionalnega središča trgovine, ampak prej futuristične trdnjave, ki je sposobna preživeti tudi v morju zagri-zenih sovražnikov. Spremenjeno stališče je bilo najbolj opazno poleti 2006, ko je izraelska vlada postopek, ki naj bi pomenil pogajanja za izmenjavo ujetnikov s Hezbolahom, spremenila v pravo vojno. Največje izraelske korporacije niso vojne le podpi-rale, ampak so jo sponzorirale. Banka Leumi, največja izraelska privatizirana megabanka, je delila nalepke z napisom »Zmagali bomo« in »Močni smo«, medtem ko je izraelski novinar in pisa-telj Jicak Laor pisal: »Sedanja vojna je prva, ki bo postala blagov-na priložnost za eno naših največjih telefonskih družb, saj jo uporablja za izvajanje velikanske promocijske akcije.«43

Očitno je, da izraelska industrija nima več razloga, da bi se bala vojne. V nasprotju z letom 1993, ko so konflikt razumeli kot oviro za rast, so vrednosti na borzi v Tel Avivu avgusta 2006, v mesecu uničujoče vojne z Libanonom, narastle. V zadnji četr-tini leta, ko je po izvolitvi Hamasa prišlo tudi do krvavega sto-pnjevanja nasilja na Zahodnem bregu in v Gazi, je izraelsko gospodarstvo napredovalo za vrtoglavih 8 odstotkov – kar je več kakor trojna rast gospodarstva Združenih držav Amerike v istem obdobju. Palestinsko gospodarstvo se je medtem skrčilo za 10 do 15 odstotkov v letu 2006, stopnja revščine pa je dosegla že skoraj 70 odstotkov.44

Mesec dni potem ko je Organizacija združenih narodov raz-glasila prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom, je newyorška borza gostila posebno konferenco o investiranju v Izrael. Prišlo je več kakor 200 izraelskih družb, od tega veliko iz sektorja domovinske varnosti. V tistem času je gospodarska dejavnost v Libanonu tako rekoč zastala in okoli 140 tovarn – ki so izdelovale vse od prefabriciranih hiš do medicinskih izdelkov in mleka – je pospravljalo ruševine, potem ko so jih bile zadele


595

izraelske bombe in rakete. Sporočilo newyorškega srečanja, nedovzetnega za posledice vojne, je bilo spodbudno: »Izrael je pripravljen za posle – je vedno bil pripravljen za posle,« je nazna-nil izraelski veleposlanik v OZN, Dan Gillerman, ko je pozdra-vil delegate na srečanju.45

Le desetletje prej si tovrstne razigranosti v vojnem času ni bilo mogoče zamisliti. Gillerman je bil tisti, ki je kot vodja izrael-ske zveze trgovinskih zbornic pozval Izrael, naj zgrabi zgodovin-sko priložnost in postane »bližnjevzhodni Singapur«. Zdaj je bil eden najbolj vnetih izraelskih zagovornikov vojne in je pozival k še širšemu stopnjevanju. Na televizijski mreži CNN je povedal: »Čeprav je morda politično nekorektno in morda celo neresnič-no reči, da so vsi muslimani teroristi, je slučajno zelo res, da so skoraj vsi teroristi muslimani. Tako torej to ni le izraelska vojna. To je svetovna vojna.«46

Recept za neskončno vsesvetovno vojno je enak, kakor ga je Busheva administracija ponujala kot poslovni prospekt za nasta-jajoči kompleks uničevalnega kapitalizma po 11. septembru 2001. To ni vojna, v kateri bi katera izmed držav mogla zmaga-ti, ampak zmagati ni pomembno. Pomembno je ustvariti »nego-tovost« znotraj trdnjavskih držav, ki jih krepi stalen nizkosto-penjski spopad zunaj zidov. Na neki način je to isti cilj, kakor ga imajo zasebne varnostne družbe v Iraku: zavarovati obod, zaščititi bistvo. Bagdad, New Orleans in Sandy Springs prinaša-jo vpogled v tovrstno obzidano prihodnost, ki jo bo zgradil in vodil kompleks uničevalnega kapitalizma. Toda v Izraelu je ta proces najbolj razvit: celotna država se je spremenila v utrjeno skupnost za zaprtimi vrati, obkrožajo pa jo izključeni ljudje, ki živijo v stalno izključenih rdečih pasovih. Takšna je družba, kadar izgubi ekonomsko spodbudo za mir in ogromno vlaga v bojevanje in ima dobiček od neskončne in nezmagljive vojne proti terorju. Prvi del je videti kakor Izrael; drugi del je videti kakor Gaza.


596

Primer Izraela je skrajen, toda vrsta družbe, ki jo ustvarja, morda ni edinstvena. Kompleks uničevalnega kapitalizma uspe-va v razmerah nizkostopenjskega zagrizenega konflikta. Videti je, da je to končna točka na vseh območjih uničenja, od New Orleansa do Iraka. Aprila 2007 so ameriški vojaki začeli izvajati načrt, da bi več nestabilnih bagdadskih sosesk spremenili v »zaprte skupnosti«, obkoljene s kontrolnimi točkami in beton-skim zidom, kjer bi prebivalce zasledovali z uporabo biometrič-ne tehnologije. »Potem bomo kakor Palestinci,« je napovedal neki prebivalec Adhamije, ko je opazoval, kako njegovo sosesko obdajajo z zidom.47 Potem ko postane jasno, da Bagdad nikoli ne bo Dubaj, in New Orleans ne bo Disneyland, je načrt B, da se prebivalci privadijo na novo Kolumbijo ali Nigerijo – neskončno vojno, v kateri se v veliki meri bojujejo zasebni voja-ki in paramilice, ravno toliko zadrževano, da iz zemlje spravljajo naravne vire, pri čemer pomagajo plačani stražarji, ki varujejo naftovode, ploščadi in nahajališča vode.

Postalo je običajno, da militarizirane gete Gaze in Zahodne-ga brega z betonskimi zidovi, električno ograjo in kontrolnimi točkami primerjamo z bantustanskim sistemom v Južnoafriški republiki, ki zadržuje črnce v getu in zahteva prepustnice za izhod. »Izraelski zakoni in prakse na zasedenih palestinskih oze-mljih vsekakor spominjajo na vidike apartheida,« je februarja 2007 rekel John Dugard, južnoafriški odvetnik, ki je posebni poročevalec Organizacije združenih narodov za človekove pravi-ce na palestinskih ozemljih.48 Podobnosti so jasne, vendar so tudi razlike. Južnoafriški bantustani so bili v osnovi delovna taborišča, način, da so afriške delavce strogo nadzorovali, zato da so v rudnikih poceni delali. Izrael pa je vzpostavil sistem z nasprotnim namenom: da delavcem prepreči, da bi delali; omrežje ograd za milijone ljudi, ki so jih uvrstili med odvečno človeštvo.

Palestinci niso edini ljudje na svetu, ki so jih tako razvrstili:


597

tudi milijoni Rusov so postali odveč v svoji domovini, zato jih je toliko pobegnilo v upanju, da bodo našli delo in dostojno življe-nje v Izraelu. Čeprav so prvotne bantustane v Južnoafriški repu-bliki odpravili, je vsak četrti človek, ki živi v baraki v naglo rasto-čih slumih, prav tako odveč v novi, neoliberalistični Južnoafriški republiki.49 Tako zavreči 25 do 60 odstotkov prebivalstva je glav-na značilnost križarskega pohoda čikaške šole, odkar so v sedem-desetih letih začele kakor gobe po dežju rasti »vasi bede« po juž-nem stožcu Latinske Amerike. V Južnoafriški republiki, Rusiji in New Orleansu si bogati gradijo zid okoli sebe. Izrael je ta pro-ces odstranjevanja pripeljal še korak dlje: zgradil je zid okoli nevarnih revnih.


598

Sklep

ŠOK POPuŠčA

razmah ljudske obnove

Povedati vam hočem, moji indijanski bratje, zbrani tu v Boliviji, da petstoletni uporniški boj ni bil zaman. Ta demokratični, kulturni boj je del boja naših prednikov, je nadaljevanje boja [staroselskega protikolonialnega voditelja] Tupaca Katarija, je nadaljevanje boja Cheja Guevare.– Evo Morales, potem ko je zaprisegel kot predsednik Bolivije, 22. januarja 20061

Ljudje najbolje vejo. Najbolje poznajo vsak kotiček in vsako podrobnost svoje skupnosti. Prav tako poznajo svoje šibke točke.– Pichit Ratakul, generalni direktor centra Asian Disaster Preparedness Center, oktobra 200642

Ljudje iz barriev so mesto zgradili dvakrat: podnevi smo zgradili hiše bogatih. Ponoči in ob koncu tedna smo solidarno gradili svoje domove, svoj barrio.– Andrés Antillano, prebivalec Karakasa, 15. aprila 20043


599

Ko je Milton Friedman novembra 2006 umrl, je veliko osmrtnic preveval občutek strahu, da njegova smrt pomeni konec nekega obdobja. V kanadskem časniku National Post je Terence Corcoran, eden najbolj predanih Friedmanovih učen-cev, ugibal, ali se bo globalno gibanje, ki ga je veliki ekonomist sprožil, moglo nadaljevati. »Kot zadnji veliki lev ekonomije svo-bodnega trga pušča Friedman za seboj praznino […]. Nihče drug mu ni po veličini podoben. Ali bodo načela, za katera se je Fried-man bojeval in jih izražal, dolgoročno preživela brez nove gene-racije trdnih, karizmatičnih in sposobnih intelektualnih vodite-ljev? Težko je reči.«4

Corcoranova mračna napoved ni niti približno zajela zme-de, v kateri se je prizadevanje za nebrzdani kapitalizem znašlo tistega novembra. Friedmanovi intelektualni dediči v Združenih državah Amerike, neokonservativci, ki so sprožili kompleks uni-čevalnega kapitalizma, so bili na najnižji točki v svoji zgodovini. Vrhunec gibanja so dosegli leta 1994, ko so republikanci zavla-dali v kongresu; le devet dni pred Friedmanovo smrtjo so ga spet izgubili v prid demokratske večine. Tri ključne zadeve, ki so pri-spevale k porazu republikancev na vmesnih volitvah leta 2006, so bile: politična korupcija, slabo vodenje vojne v Iraku in zazna-va, ki jo je najbolje izrazil zmagoviti demokratski kandidat za senat, Jim Webb, da država drsi »proti razrednemu sistemu, kakršnega nismo videli vse od devetnajstega stoletja«.5 V vsakem primeru so osrednja načela ekonomije čikaške šole – privatizaci-ja, deregulacija in krčenje državnih storitev – ustvarila temelje za ta zlom.

Leta 1976 je Orlando Letelier, ena prvih žrtev kontrarevo-lucije, trdil, da velikanske razlike v bogastvu, ki so jih čikaški fantje omogočili v Čilu, niso »ekonomska odgovornost, ampak začasen politični uspeh«. Po njegovem je bilo očitno, da pravila »svobodnega trga« v diktaturi ustvarjajo točno nasprotno od tega, kar naj bi: ne ustvarjajo popolnoma harmoničnega gospo-


600

darstva, ampak spreminjajo že tako premožne ljudi v superboga-te, organizirani delavski razred pa v razpoložljive revne. Ti vzorci stratifikacije so se ponovili povsod, kjer je zmagala ideologija čikaške šole. Na Kitajskem se je kljub vrtoglavi gospodarski rasti razlika med dohodki mestnih prebivalcev in dohodki 800 mili-jonov revnih kmetov v zadnjih dvajsetih letih podvojila. V Argentini, kjer je leta 1970 najbogatejših 10 odstotkov prebival-stva zaslužilo 12-krat več kakor najrevnejši, so bogati leta 2002 zaslužili že 43-krat toliko. »Politični uspeh« Čila se je prav zares globaliziral. Decembra 2006, mesec dni po Friedmanovi smrti, je raziskava Organizacije združenih narodov ugotovila, da imata »najbogatejša 2 odstotka odraslih na svetu v rokah polovico glo-balnega gospodinjskega imetja«. Premik je najizrazitejši v Zdru-ženih državah Amerike, kjer so leta 1980, ko je Reagan začel friedmanistični križarski pohod, direktorji zaslužili 43-krat toli-ko kakor povprečni delavec. Leta 2005 so zaslužili že 411-krat toliko kakor povprečni delavec. Zanje je kontrarevolucija, ki se je v petdesetih letih začela v pritličju stavbe za družbene vede, prav res bila uspeh, toda cena za zmago je bila široko razširjena izguba zaupanja v osrednjo obljubo svobodnega trga – da se bo povečano bogastvo delilo. Kakor je dejal Webb med predvolilno kampanjo: »Ekonomije kapljanja navzdol ni bilo.«6

To, da je drobna manjšina svetovnega prebivalstva nagrma-dila toliko bogastva, ni bil miroljuben proces, kakor smo videli, in pogosto tudi legalen ne. Corcoran je imel prav, da se je vpra-šal o kalibru vodstva gibanja, toda težava ni bila preprosto v tem, da ni bilo nobene osebnosti Friedmanove veličine. Problem je bil, da je bilo veliko mož, ki so bili v prvi vrsti mednarodnega prizadevanja za osvoboditev trgov izpod vseh omejitev, takrat vpletenih v presenetljivo veliko škandalov in kazenskih postop-kov, ki so izvirali od prvih laboratorijev v Latinski Ameriki do najnovejšega v Iraku. Program čikaške šole je v svoji petintride-setletni zgodovini napredoval s pomočjo tesnega sodelovanja


601

močnih poslovnih osebnosti, križarskih ideologov in političnih voditeljev s trdo roko. Do leta 2006 so bili ključni delovalci iz vsakega od teh taborov ali v zaporu ali pred sodiščem.

Augusto Pinochet, prvi voditelj, ki je Friedmanovo šoktera-pijo uresničil, je bil v hišnem priporu (čeprav je umrl, preden bi ga mogli obsoditi bodisi na podlagi ovadbe zaradi korupcije bodisi zaradi umorov). Dan po Friedmanovi smrti je urugvajska policija prišla aretirat Juana Mario Bordaberryja na podlagi ovadbe, da je bil leta 1976 povezan z ubojem štirih uglednih levičarjev. Bordaberry je Urugvaj vodil v času brutalne uvedbe ekonomije čikaške šole, Friedmanovi kolegi in študenti pa so pri tem delali kot pomembni svetovalci. V Argentini so sodišča nek-danjim voditeljem hunte odvzela imuniteto, na dosmrtno zapor-no kazen pa sta bila obsojena nekdanji predsednik Jorge Videla in admiral Emilio Massera. Domingo Cavallo, ki je bil pod dik-taturo predsednik centralne banke, pod demokracijo pa je nada-ljeval izvajanje širokega programa šokterapije, je bil prav tako obtožen »goljufije na javnem položaju«. Kupčija s posojili, ki jo je leta 2001 Cavallo izvedel s tujimi bankami, je državo stala desetine milijard dolarjev, in sodnik, ki je zamrznil 10 milijonov dolarjev njegovega osebnega premoženja, je razsodil, da se je vla-da pri tem »absolutno zavedala« usodnih posledic.7

V Boliviji so za nekdanjim predsednikom Gonzalom Sán-chezom de Lozado, v čigar dnevni sobi so sestavili ekonomsko »atomsko bombo«, razpisali tiralico na podlagi več ovadb zaradi streljanja na protestnike in podpisa pogodb s tujimi družbami za plin, ki naj bi kršile bolivijske zakone.8 V Rusiji niso spoznali za krive goljufije le številnih harvardskih mož, ampak tudi mno-ge ruske oligarhe, poslovneže z vplivnimi zvezami, ki so zaslužili milijarde v privatizaciji čez noč, ki jo je harvardsko moštvo pomagalo izvesti, tako da so zdaj ali v ječi ali v izgnanstvu. Mihail Hodorkovski, nekdanji voditelj naftnega giganta Yukos, služi osemletno zaporno kazen v sibirskem zaporu. Njegov kole-


602

ga in glavni delničar Leonid Nevzlin je v izgnanstvu v Izraelu, prav tako tudi oligarhski kolega Vladimir Gusinski, medtem ko se je zloglasni Boris Berezovski naselil v Londonu, saj se iz stra-hu pred ovadbo za goljufijo ne more vrniti v Moskvo. Pa vendar vsi ti možje zanikajo, da so storili kaj narobe.9 Conrada Blacka, ki je bil s svojo verigo časnikov najmočnejši ideološki zastopnik friedmanizma v Kanadi, je v Združenih državah Amerike čakala ovadba, da je ogoljufal delničarje družbe Hollinger Internatio-nal, saj je po besedah tožilstva z družbo ravnal »kot banka Conrad Black«. Prav tako v Združenih državah Amerike je Ken Lay iz Enrona – značilen primer slabih posledic deregulacije energije – umrl julija 2006, potem ko so ga obsodili zarote in goljufije. In Grover Norquist, friedmanistični mislec, zaradi katerega so progresivistom stali lasje pokonci, ko je dejal: »Ne želim odpraviti vlade. Preprosto jo hočem skrčiti do take mere, da jo bom lahko odvlekel v kopalnico in jo utopil v kopalni kadi,« je bil do vratu zapleten v škandal z washingtonskim lobi-stom Jackom Abramoffom, čeprav ga niso ovadili.10

Čeprav so vsi, od Pinocheta do Cavalla in Berezovskega in Blacka, poskušali, da bi se prikazali za žrtev neosnovanega poli-tičnega preganjanja, pa ta seznam, ki še zdaleč ni popoln, pred-stavlja radikalen odstop od mita o neoliberalističnem stvarjenju. Ekonomski križarski pohod si je med svojim napredovanjem uspel obdržati videz uglednosti in zakonitosti. Zdaj pa ta vrhnja plast odpada in razkriva sistem velikih neenakosti po bogastvu, ki jih pogosto podpira groteskna kriminaliteta.

Poleg pravnih težav je bil na obzorju še en oblak. Učinki šoka, ki so bili tako bistveni za ustvarjanje iluzije ideološkega soglasja, so začeli popuščati. Rodolfo Walsh, še ena zgodnjih žrtev, je štel vzpon čikaške šole na oblast v Argentini za zastoj, ne za trajen poraz. Taktika terorja, ki jo je uporabljala hunta, je spravila državo v stanje šoka, toda Walsh je vedel, da je šok že po svoji naravi začasno stanje. Preden so ga na ulicah Buenos Airesa


603

ustrelili, je ocenil, da bo trajalo dvajset do trideset let, da bodo učinki terorja ponehali in se bodo Argentinci spet pobrali ter pridobili pogum in samozavest, da bodo spet pripravljeni boje-vati se za ekonomsko in socialno enakost. Leta 2001, štiriindvaj-set let kasneje, je Argentina izbruhnila v protestih proti varčeval-nim ukrepom, ki jih je predpisal Mednarodni denarni sklad, nato pa so v samo treh tednih vrgli pet predsednikov.

V tistem času sem bila v Buenos Airesu in ljudje so vzklika-li: »Diktatura se je pravkar končala!« Takrat še nisem razumela pomena veselja, saj diktature že sedemnajst let ni bilo več. Zdaj mislim, da razumem: stanje šoka je končno popustilo, točno tako kakor je Walsh napovedal.

V letih od takrat se je ta zavestna odpornost na šok razširila v mnoge nekdanje laboratorije šokov: v Čile, Bolivijo, na Kitaj-sko, v Libanon. In ko so se ljudje otresli kolektivnega strahu, ki so jim ga bili vtepli s tanki in palicami za zganjanje živine, z nenadnim begom kapitala in brutalnim varčevanjem, mnogi zahtevajo več demokracije in več nadzora nad trgi. Te zahteve predstavljajo največjo nevarnost za Friedmanovo dediščino, ker spodbijajo njegovo osrednjo trditev: da sta kapitalizem in svobo-da del istega neločljivega projekta.

Busheva administracija to zlagano zvezo tako predano pod-pira, da jo je leta 2002 vključila v nacionalno varnostno strategi-jo. »Veliki spopad dvajsetega stoletja med svobodo in totalitariz-mom se je končal z odločilno zmago za sile svobode – en sam trajni model za nacionalni uspeh: svobodo, demokracijo in svo-bodno podjetništvo.«11 Ta trditev, postavljena z vso silo vojaške-ga arzenala Združenih držav Amerike za seboj, ni zadoščala, da bi zadržala val državljanov, ki uporabljajo različne oblike svoje svobode, da zavračajo pravovernost svobodnega trga – celo v Združenih državah Amerike. Kakor je to izrazil naslov v časniku The Miami Herald po vmesnih volitvah leta 2006: »Demokrati so močno zmagali z nasprotovanjem sporazumom o svobodni


604

trgovini.« Raziskava javnega mnneja, ki sta jo opravila The New York Times in televizijska mreža CBS nekaj mesecev kasneje, je ugotovila, da je 64 odstotkov državljanov ZDA prepričanih, da bi vlada morala zagotavljati kritje zdravstvenega skrbstva vsem, in »pokazali so presenetljivo pripravljenost […], kaj žrtvovati«, da bi ta cilj dosegli, celo plačati do 500 dolarjev več davka na leto.12

Na mednarodnem prizorišču so najtrdnejši nasprotniki neo-liberalistične ekonomije kar zaporedno zmagovali na volitvah. Venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki je zmagal s progra-mom »za socializem 21. stoletja«, je bil leta 2006 izvoljen tretjič s 63 odstotki glasov. Čeprav je Busheva administracija skušala prikazovati Venezuelo kot psevdodemokracijo, je raziskava jav-nega mnenja isto leto pokazala, da je 57 odstotkov prebivalcev Venezuele s stanjem demokracije zadovoljnih, višjo podporo pa je na vsej celini dobil samo še Urugvaj, kjer je bila v vlado izvo-ljena levičarska koalicija stranke Frente Amplio in kjer je zapo-redje referendumov preprečilo večje privatizacije.13 Z drugimi besedami, v dveh latinskoameriških državah, kjer so volitve pri-nesle resen izziv za washingtonski konsenz, so državljani obnovi-li zaupanje v moč demokracije, da izboljša njihovo življenje. V ostrem nasprotju s tem navdušenjem pa v državah, kjer je gospo-darska politika kljub obljubam v času predvolilnih kampanj ostala večinoma nespremenjena, raziskave javnega mnenja dosle-dno kažejo izgubljanje zaupanja v demokracijo, globok cinizem do politikov in naraščanje verskega fundamentalizma.

Več spopadov med svobodnimi trgi in svobodnimi narodi je bilo v Evropi leta 2005, ko so na dveh nacionalnih referendu-mih zavrnili evropsko ustavo. V Franciji so jo razumeli kot uza-konitev korporativističnega reda. Bilo je prvič, da so državljane neposredno vprašali, ali naj v Evropi zavladajo pravila svobo-dnega trga, ti pa so priložnost izkoristili, da so rekli ne. Pisatelji-ca in aktivistka Susan George iz Pariza je povedala: »Ljudje res


605

niso vedeli, da je Evropa vsa zajeta, vsa zapisana v enem samem dokumentu [...]. Ko ga enkrat začneš navajati in ko ljudje ugo-tovijo, kaj v njem dejansko je in kaj bo zapisano v ustavo in da tega ne bo mogoče spremeniti in popraviti, se na smrt prestraši-jo.«14

Odločna zavrnitev tega, kar Francozi imenujejo »divji kapi-talizem«, ima več oblik, tudi reakcionarne in rasistične. V Zdru-ženih državah Amerike so bes nad krčenjem srednjega razreda zlahka preusmerili pozivi k zidu na mejah, pri čemer je Lou Dobb na televizijski mreži CNN vodil močno kampanjo proti »invaziji ilegalnih tujcev«, ki bojujejo »vojno proti ameriškemu srednjemu razredu« – kradejo službe, širijo kriminal, pa tudi prinašajo »zelo nalezljive bolezni«.15 (Tovrstno ustvarjanje gre-šnih kozlov je izzvalo največje proteste za pravice priseljencev v zgodovini Združenih držav Amerike, na katerih je v zaporedju pohodov leta 2006 sodelovalo več kakor milijon ljudi – še en znak neustrašnosti med žrtvami ekonomskih šokov.)

Na Nizozemskem je referendum o evropski ustavi leta 2005 enako propadel zaradi protipriseljenskih strank, s čimer se je spremenil v glasovanje ne toliko proti korporativnemu redu, ampak bolj proti strahu pred poljskimi obrtniki, ki bodo prepla-vili Zahodno Evropo in zbili plače. To, kar je gnalo mnoge voliv-ce v Franciji in na Nizozemskem, je bil strah pred »poljskim vodovodarjem« ali »vodovodarska fobija«, kakor je dejal nekda-nji evropski komisar Pascal Lamy.16

Na Poljskem je medtem povratni udarec proti politiki, ki je v devetdesetih letih obubožala toliko ljudi, sprožil vrsto nevar-nih fobij. Ko je Solidarnost izdala delavce, ki so gibanje zgradili, so se mnogi Poljaki obrnili k novim organizacijam, kar je na koncu na oblast privedlo ultrakonservativno Stranko zakonitosti in pravičnosti. Na Poljskem zdaj vlada predsednik Lech Kaczyn-ski, razočaran aktivist Solidarnosti, ki si je v času, ko je bil župan Varšave, ustvaril ime s prepovedjo gejevske parade ponosa in s


606

sodelovanjem na prireditvi »ponosa normalnih ljudi«.* Kaczyn-ski in njegov dvojček Jaroslaw (takrat premier) sta leta 2005 na volitvah zmagala s kampanjo retorike, ki je temeljila predvsem na napadanju politike čikaške šole. Njuni glavni nasprotniki so obljubljali, da bodo odpravili sistem javnih pokojnin in uvedli enotno 15-odstotno davčno stopnjo – oboje naravnost iz Fried-manovega učbenika. Dvojčka Kaczynski sta opozarjala, da bo tovrstna politika kradla revnim in obogatila jedro velikih poslov-nežev in podkupljenih politikov. Ko je njuna Stranka zakonito-sti in pravičnosti zmagala, se je preusmerila na lažje cilje: geje, jude, feministe, tujce, komuniste. Kakor je zapisal neki poljski urednik: »Njihov projekt je vsekakor obsodba preteklih 17 let.«17

V Rusiji mnogi vidijo Putinovo dobo kot podoben povratni udarec za obdobje šokterapije. Ker je na desetine milijonov obu-božanih državljanov še vedno izključenih iz naglo rastočega gospodarstva, politikom ni težko podžigati razpoloženja do dogodkov v zgodnjih devetdesetih letih, ki jih pogosto prikazu-jejo kot tujo zaroto, da bi sovjetski imperij prisilili na kolena in Rusijo spravili »pod upravo od zunaj«.18 Kljub dejstvu, da so bile Putinove zakonite poteze proti več oligarhom večinoma simbo-lične – medtem ko okoli Kremlja nastaja nova vrsta »državnih oligarhov« – so mnogi Rusi zaradi spomina na kaos devetdesetih let hvaležni za red, ki ga je ponovno vzpostavil, čeprav vedno večje število novinarjev in drugih kritikov umira v skrivnostnih okoliščinah, tajna policija pa uživa na videz popolno nedotaklji-vost.

Ker je socializem še vedno tesno povezan z desetletji brutal-nosti, ki so jo izvajali v njegovem imenu, se bes javnosti nima kam usmeriti razen v nacionalizem in profašizem. Nasilni do -

* Tovrstni predsodki niso značilni samo za Poljsko. Marca 2007 je londonski župan Ken Livingstone opozoril, da »čez vzhodno Evropo veje nevarni veter odpora proti lezbijkam in gejem«.


607

godki na etnični podlagi naraščajo za okoli 30 odstotkov na leto in leta 2006 so o njih poročali skoraj vsak dan. Slogan »Rusija za Ruse« podpira skoraj 60 odstotkov prebivalcev.19 »Oblasti se povsem zavedajo, da je njihova socialna in gospodarska politika zelo pomanjkljiva, kar se tiče zagotavljanja sprejemljivih življenj-skih pogojev za večino prebivalstva,« je dejal Jurij Vdovin, proti-fašistični aktivist. Vendar »je za vse neuspehe domnevno kriva prisotnost drugih ljudi z napačno religijo, napačno barvo kože ali drugim etničnim poreklom«.20

Bridka ironija je v tem, da so takrat, ko so v Rusiji in v Vzhodni Evropi predpisali šokterapijo, njene boleče učinke ute-meljevali kot edini način, da preprečijo ponovitev razmer v wei-marski Nemčiji, ki so privedle do vzpona nacizma. To, da so ideologi svobodnega trga brezbrižno izključili desetine milijo-nov ljudi, je povzročilo zastrašujoče podobne vnetljive razmere: ponosni prebivalci, ki se čutijo ponižane od tujih sil, si skušajo povrniti nacionalni ponos z napadanjem najranljivejših v svoji sredini.

V Latinski Ameriki, izvornem laboratoriju čikaške šole, ima povratni udarec precej bolj optimistično obliko. Ni usmerjen proti šibkim ali ranljivim, ampak se jasno osredotoča na ideolo-gijo, ki je vir gospodarske izključenosti. In v nasprotju z razme-rami v Rusiji in Vzhodni Evropi obstaja neustavljivo navduše-nje, da preizkusijo ideje, ki so jih v preteklosti zatirali.

Čeprav Busheva administracija trdi, da se je dvajseto stoletje končalo z »odločilno zmago« za svobodne trge nad vsemi obli-kami socializma, mnogi Latinskoameričani zelo dobro razume-jo, da je v Vzhodni Evropi in delih Azije propadel avtoritarni komunizem. Demokratični socializem, ki ne pomeni le sociali-stičnih strank, ki pridejo na oblast z volitvami, ampak tudi demokratično vodena delovna mesta in zemljo, deluje v mnogih regijah, od Skandinavije do cvetočega in zgodovinsko zadružne-


608

ga gospodarstva v italijanski regiji Emilija−Romanja. Različico te kombinacije demokracije in socializma je skušal v Čile uvesti Allende med letoma 1970 in 1973. Gorbačov je imel podobno, čeprav manj radikalno vizijo, da bi Sovjetsko zvezo spremenili v »socialistični svetilnik« po skandinavskem modelu. Južnoafriška Listina svobode, sen, ki je vsa leta boja za osvoboditev navdiho-val ljudi, je različica te iste tretje poti: ne državni komunizem, ampak trgi hkrati z nacionalizacijo bank in rudnikov, iz prihod-kov pa bi zidali udobne soseske in dostojne šole – gospodarska in tudi politična demokracija. Delavci, ki so leta 1980 ustanovi-li Solidarnost, so napovedali boj ne proti socializmu, ampak zanj, pri čemer bi na koncu delavci pridobili oblast, da svoja delovna mesta in državo vodijo demokratično.

Umazana skrivnost neoliberalističnega obdobja je, da teh idej niso nikoli porazili v velikem spopadu idej niti niso proti njim glasovali na volitvah. Na ključnih političnih prelomnicah so jih s šokom nagnali s poti. Kadar je bil odpor močan, so jih premagali z odkritim nasiljem – pregazili so jih Pinochetovi, Jel-cinovi in Deng Xiaopingovi tanki. Drugače so jih preprosto izdali s tem, kar je John Williamson imenoval »vudujevska poli-tika«: bolivijski predsednik Víctor Paz Estenssoro s povolilnim tajnim gospodarskim moštvom (in množičnimi ugrabitvami sindikalnih voditeljev); Afriški nacionalni kongres je na pogaja-njih zapravil Listino svobode v korist strogo zaupnega ekonom-skega programa Thaba Mbekija; izčrpani pripadniki Solidarno-sti so po volitvah pristali na šokterapijo v zameno za finančno pomoč. Ravno zato, ker je sen o ekonomski enakopravnosti tako priljubljen in ga je v poštenem boju tako težko premagati, so se šokterapije sploh lotili.

Washington je demokratični socializem vedno razumel kot večjo nevarnost kakor totalitarni komunizem, ki ga je zlahka mogoče demonizirati in spremeniti v priročnega sovražnika. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bila priljubljena taktika za


609

obvladovanje neugodne priljubljenosti razvojnega pristopa in demokratičnega socializma, da so ju skušali enačiti s staliniz-mom in namerno zabrisati jasne razlike med njimi. (Enačenje vsakega upora s terorizmom igra danes podobno vlogo.) Znači-len primer te strategije prihaja iz začetkov križarskega pohoda čikaške šole, iz globin čilskih dokumentov, s katerih je bila uma-knjena oznaka zaupnosti. Čeprav je propagandna kampanja, ki jo je financirala obveščevalna služba CIA, prikazovala Allendeja kot diktatorja v sovjetskem slogu, je resnično zaskrbljenost o njegovi zmagi na volitvah izrazil Henry Kissinger leta 1970 v dopisu Nixonu: »Primer uspešno izvoljene marksistične vlade v Čilu bo vsekakor imel vpliv – in celo precedenčno vrednost – v drugih delih sveta, posebno v Italiji; hitrost širjenja podobnih pojavov drugod bi nato bistveno vplivala na svetovno ravnotežje in naš položaj v njem.«21 Z drugimi besedami, Allendeja je bilo treba odstraniti, preden bi se njegova demokratična tretja pot razširila.

Sen, ki ga je predstavljal, ni bil nikoli premagan. Začasno so ga utišali, potisnili pod površino iz strahu, kakor je dejal Walsh. To je vzrok, zakaj zdaj, ko se Latinska Amerika budi iz desetletij šoka, stare ideje spet vrejo na dan – skupaj s »hitrostjo posnema-nja«, ki se je je Kissinger tako bal. Vse od zloma Argentine leta 2001 je nasprotovanje privatizaciji določujoča značilnost celine, in je sposobno vlade postaviti ali odstraniti; proti koncu leta 2006 je pravzaprav že sprožilo učinek domin. Luiz Inácio Lula da Silva je bil v Braziliji ponovno izvoljen večinoma zato, ker je volitve spremenil v referendum o privatizaciji. Njegov naspro-tnik iz stranke, odgovorne za največje odprodaje brazilske lastni-ne v devetdesetih letih, se je zatekel v nastopanje v javnosti, oblečen kakor socialistični voznik NASCAR v jopiču in čepici s ščitnikom, prekrit z logotipi javnih družb, ki še niso bile proda-ne. Volivcev ni prepričal, in Lula je zmagal z 61 odstotki glasov, čeprav so bili ljudje razočarani nad korupcijskimi škandali, ki so


610

pestili njegovo vlado. Kmalu zatem je v Nikaragvi Daniel Orte-ga, nekdanji voditelj sandinistov, pogoste redukcije toka v državi izkoristil za središče svoje zmagovite kampanje; trdil je, da je prodaja nacionalne družbe za elektroenergetiko španskemu pod-jetju Uníon Fenosa po orkanu Mitch vzrok za problem. »Vi, bratje, trpite posledice te nezaslišanosti vsak dan!« je kričal. »Kdo je pripeljal podjetje Uníon Fenosa v državo? Vlada bogatih jo je, tistih, ki služijo barbarskemu kapitalizmu.«22

Novembra 2006 so se predsedniške volitve v Ekvadorju spremenile v podobno ideološko bojišče. Rafael Correa, triinšti-ridesetletni levičarski ekonomist, je zmagal na volitvah proti Álvaru Noboi, bananskemu tajkunu in enemu najbogatejših mož v državi. S pesmijo skupine Twisted Sister »We’re Not Going to Take It« [‘tega ne bomo požrli’] kot uradno pesmijo predvolilne kampanje je Correa pozival državo, »naj premaga vse zmote neoliberalizma«. Ko je zmagal, je izjavil, da »nikakor ni občudovalec Miltona Friedmana«.23 Takrat se je bolivijski predsednik Evo Morales že bližal koncu svojega prvega leta na položaju. Potem ko je odposlal vojsko, da spet zavzame nahajali-šča plina iz rok multinacionalnih »roparjev«, je začel nacionalizi-rati dele rudarskega sektorja. V istem obdobju so ljudje v Mehi-ki rezultate nepoštenih volitev leta 2006 spodbijali tako, da so sestavili neverjetno »vzporedno vlado«, za katero so glasovali na ulicah in trgih pred sedežem vlade v Ciudadu de Méxicu. V mehiški državi Oaxaca je desničarska vlada poslala posebne poli-cijske enote, da je razbila stavko učiteljev, ki so zahtevali vsako-letni dvig plač. To je izzvalo vsedržavni upor proti korupciji kor-porativistične države, ki je trajal mesece.

Čile in Argentino vodita politika, ki nasprotujeta poskusom čikaške šole v svoji državi, čeprav potekajo silovite razprave o tem, koliko resničnih alternativ prinašata. Toda simbolizem predstavlja zmago sam po sebi. Več ljudi v kabinetu argentinske-ga predsednika Néstorja Kirchnerja je bilo v času diktature zapr-


611

tih, tudi Kirchner sam. Štiriindvajsetega marca 2006, ob dvajse-ti obletnici vojaškega udara leta 1976, je Kirchner nagovoril demonstrante na trgu Plaza de Mayo, kjer so se matere izginulih zbirale vsak teden. »Vrnili smo se,« je dejal in pri tem mislil generacijo, ki so jo v sedemdesetih letih preganjali s terorjem. Med velikansko zbrano množico, je rekel, so »obrazi 30 000 izginulih compañerosov, ki so se danes vrnili na ta trg«.24 Čilska predsednica Michelle Bachelet je bila ena od tisočev, ki so bili žrtve Pinochetove vladavine terorja. Leta 1975 so jo z materjo zaprli in mučili v Vili Grimaldi, znani po lesenih izolacijskih celicah, tako majhnih, da so se zaporniki v njih mogli le plaziti. Njen oče, vojaški častnik, ni hotel sodelovati v državnem udaru, in so ga Pinochetovi možje umorili.

Decembra 2006, mesec dni po Friedmanovi smrti, so se voditelji Latinske Amerike zbrali na zgodovinskem vrhu v Boli-viji v mestu Cochabamba, kjer je ljudski upor proti privatizaciji vodovoda nekaj let prej pregnal družbo Bechtel iz države. Evo Morales je sestanek začel z obljubo, da bodo zatisnili »odprte žile Latinske Amerike«.25 S tem je mislil knjigo Eduarda Galea-na Odprte žile Latinske Amerike: Pet stoletij plenjenja celine, lirič-no pripoved o nasilnem plenjenju, ki je bogato celino spremeni-lo v ubožno. Knjiga je prvič izšla leta 1971, dve leti preden so Allendeja vrgli z oblasti, ker je skušal zatisniti te odprte žile z nacionalizacijo rudnikov bakra v svoji državi. Dogodek je spro-žil novo obdobje divjega plenjenja, v katerem so zaprli vse objek-te, ki jih je razvojno gibanje zgradilo, jih podrli in odprodali.

Danes Latinska Amerika nadaljuje projekt, ki so ga pred toliko leti brutalno prekinili. Mnogo vrst politike, ki se pojavlja-jo, je znanih: nacionalizacija ključnih sektorjev gospodarstva, zemljiška reforma, velika nova vlaganja v izobraževanje, opisme-njevanje in zdravstveno skrbstvo. To niso revolucionarne ideje, toda v svoji neskesani viziji vlade, ki pomaga doseči enakost, so vsekakor graja Friedmanove izjave Pinochetu leta 1975, da je


612

»glavna napaka, po mojem mnenju, […] verjeti, da je mogoče delati dobro z denarjem drugih«.

Čeprav sodobna gibanja v Latinski Ameriki izhajajo iz dol-ge, bojevite zgodovine, pa niso samo ponovitev svojih predho-dnikov. Med vsemi razlikami je najizrazitejše jasno zavedanje potrebe po zaščiti pred šoki iz preteklosti – pred državnimi uda-ri, tujimi šokterapevti, v Združenih državah Amerike izšolanimi mučitelji, pa tudi dolžniškimi šoki in zlomi valute v osemdese-tih in devetdesetih letih. Latinskoameriška množična gibanja, ki so spodbudila val volilnih zmag za levičarske kandidate, se učijo, kako v svoje modele organiziranja vgraditi blažilce šokov. Na primer, manj so centralizirana kakor v šestdesetih letih, zaradi česar je teže z odstranitvijo nekaj voditeljev demobilizirati celo gibanje. Čeprav obdaja Cháveza močan kult osebnosti in čeprav je sprejel ukrepe za centralizacijo oblasti na državni ravni, so napredna omrežja v Venezueli hkrati zelo decentralizirana, tako da je moč razpršena na najnižji ravni in med skupnostmi več kakor tisočev svetov sosesk in zadrug. V Boliviji na podoben način delujejo gibanja staroselcev, ki so spravila na oblast Mora-lesa, in jasno so povedala, da Morales nima njihove brezpogojne podpore: barrii ga bodo podpirali, dokler bo ostal zvest svojemu demokratičnemu poslanstvu, in niti minuto dalj. Ta mrežni pri-stop je omogočil Chávezu, da je leta 2002 preživel poskus držav-nega udara: ko je bila revolucija ogrožena, so se iz barakarskih naselij okoli Caracasa usuli njegovi podporniki in zahtevali nje-govo vrnitev na položaj – neke vrste ljudska mobilizacija, do kakršne med državnimi udari v sedemdesetih letih ni prišlo.

Novi voditelji Latinske Amerike tudi sprejemajo drzne ukre-pe, da bi preprečili vsak prihodnji državni udar s podporo Zdru-ženih držav Amerike, ki bi mogel uničiti njihovo demokratično zmago. Vlade v Venezueli, Kostariki, Argentini in Urugvaju so vse napovedale, da ne bodo več pošiljale študentov na univerzo


613

School of the Americas (zdaj imenovano Inštitut zahodne polo-ble za varnostno sodelovanje, Western Hemisphere Institute for Security Cooperation) – neslavni šolski center za policijo in voj-sko v Fort Benningu v Georgii, kjer se je toliko zloglasnih moril-cev učilo najnovejših »kontraterorističnih« tehnik, nato pa so jih takoj uporabili proti kmetom v Salvadorju in proti avtomobil-skim delavcem v Argentini.26 Bolivija je videti odločena, da pre-kine vezi s to šolo, prav tako tudi Ekvador. Chávez je javnosti sporočil: če bodo skrajni desničarji v bolivijski pokrajini Santa Cruz uresničili svoje grožnje proti vladi Eva Moralesa, bodo venezuelske čete Boliviji pomagale obraniti demokracijo. Rafael Correa je odločen, da sprejme najradikalnejši korak od vseh. V ekvadorskem pristaniškem mestu Mantua je zdaj največje voja-ško oporišče Združenih držav Amerike v Južni Ameriki in deluje kot območje namestitve za »vojno proti mamilom«, ki poteka večinoma v Kolumbiji. Correova vlada je napovedala, da spora-zuma za oporišče ne bo obnovila, ko se ta leta 2009 izteče. »Ekvador je suverena država,« je dejala ministrica za zunanje odnose María Fernanda Espinosa. »V svoji državi ne potrebuje-mo nobenih tujih čet.«27 Če vojska Združenih držav Amerike nima oporišč ali učnih programov, se bo njena moč, da povzroča šoke, zelo zmanjšala.

Novi voditelji v Latinski Ameriki postajajo tudi veliko bolje pripravljeni na šoke, ki jih povzročajo spremenljivi trgi. Ena naj-bolj destabilizirajočih sil v zadnjih desetletjih je bila hitrost, s katero se lahko kapital pobere in odide, ali kako lahko nenaden padec cen dobrin uniči celoten kmetijski sektor. Toda v večini Latinske Amerike so se ti šoki že zgodili, za njimi pa so ostala prazna industrijska predmestja in ogromno neobdelane zemlje. Naloga nove levice v regiji je zato v tem, da pobere ostanke glo-balizacije in jih spet usposobi. V Braziliji je ta pojav najbolje mogoče videti v milijonu in pol kmetov iz Gibanja ljudstev brez zemlje (Landless Peoples Movement, MST), ki so ustanovili na


614

stotine zadrug in zahtevajo neizkoriščeno zemljo nazaj. V Argen-tini je pojav najbolj viden v gibanju »obnovljenih družb«, dvesto bankrotiranih podjetij, ki so jih njihovi delavci oživili in jih spremenili v demokratično vodene zadruge. Kar se zadrug tiče, ni bojazni pred ekonomskim šokom, ko bi investitorji pobegni-li, saj so ti že odšli. Na neki način so poskusi povračila nova vrsta obnove po uničenju – obnove po upočasnjenem uničenju neoliberalizma. Voditelji latinskoameriškega prizadevanja za obnovo so ljudje, ki jih je uničenje najbolj prizadelo, kar je v jasnem nasprotju z modelom, ki ga kompleks uničevalnega kapi-talizma ponuja v Iraku, Afganistanu in v Mehiškem zalivu. In ni presenetljivo, da so njihove spontane rešitve zelo podobne resnični tretji poti, ki jo je kampanja čikaške šole tako uspešno s šoki spravila s poti po vsem svetu – podobne so demokraciji v vsakdanjem življenju.

V Venezueli je Chávez za politično prioriteto postavil zadru-ge, ki jim je najprej zavrnil državne pogodbe, nato pa jim dal ekonomske spodbude, da trgujejo med seboj. Leta 2006 je bilo v državi okoli 100 000 zadrug, ki so zaposlovale več kakor 700 000 delavcev.28 Mnoge so kosi državne infrastrukture – cestninske postaje, vzdrževanje avtocest, bolnišnice – ki so jih predali sku-pnosti, da jih vodi. To je obrat logike vladnega izkoriščanja zunanjih virov – namesto da bi kose države razprodali velikim korporacijam in tako zgubili demokratični nadzor, dobijo lju-dje, ki vire uporabljajo, moč, da jih upravljajo in vsaj teoretično ustvarjajo delovna mesta in odzivnejše javne storitve. Chávezovi številni kritiki te pobude seveda zavračajo kot miloščino in nepoštene subvencije. Toda v obdobju, ko družba Halliburton že šest let obravnava vlado Združenih držav Amerike kot svoj osebni bankomat, iz katerega dobiva več kakor 20 milijard dolarjev samo za naročila v Iraku, noče najeti lokalnih delavcev niti v Mehiškem zalivu niti v Iraku, nato pa hvaležnost ameri-škim davkoplačevalcem izrazi tako, da svoj korporativni sedež (z


615

vsemi spremljevalnimi davčnimi in zakonskimi olajšavami) pre-nese v Dubaj, so Chávezove neposredne subvencije navadnim ljudem videti bistveno manj radikalne.

Najpomembnejša zaščita Latinske Amerike pred prihodnji-mi šoki (in torej pred doktrino šoka) izhaja iz njene vedno večje neodvisnosti od washingtonskih finančnih institucij, kar je rezultat večjega povezovanja med regionalnimi vladami. Bolivij-ska Alternativa za Ameriki (Bolivian Alternative for the Ameri-cas, ALBA) je odgovor celine na Prostotrgovinsko območje Amerik, zdaj pokopani korporativistični sen o prostotrgovin-skem območju, ki bi segalo od Aljaske do Ognjene zemlje. Čeprav je ALBA še v povojih, pa jo brazilski sociolog Emir Sader označuje kot »odličen primer resnično svobodne trgovine: vsaka država zagotavlja to, za proizvajanje česar ima najboljšo lego, v zameno za to, kar najbolj potrebuje, neodvisno od globalnih tržnih cen«.29 Tako Bolivija zagotavlja plin za stalne nižje cene; Venezuela ponuja močno subvencionirano nafto za revnejše države in pomaga z znanjem pri razvijanju nahajališč; Kuba pa pošilja na tisoče zdravnikov, da nudijo brezplačno zdravstveno oskrbo po vsej celini, medtem ko na svojih univerzah šola štu-dente iz drugih držav. To je zelo drugačen model kakor akadem-ska izmenjava, ki se je v sredini petdesetih let začela na Univerzi Chicago, ko so se latinskoameriški študenti učili eno samo togo ideologijo in so jih domov pošiljali, da jo brez izjeme uvedejo po vsej celini. Glavna prednost je v tem, da je ALBA v bistvu sistem menjave, pri katerem se države same odločijo, koliko je neka dobrina ali storitev vredna, namesto da bi pustili, da jim ceno določajo borzni posredniki v New Yorku, Chicagu ali Londonu. Zaradi tega je trgovina veliko manj ranljiva za tako nihanje cen, kakršno je uničilo latinskoameriška gospodarstva v bližnji prete-klosti. Latinska Amerika sredi nemirnih finančnih voda vzposta-vlja območje sorazmernega gospodarskega zatišja in predvidlji-


616

vosti, kar je dosežek, ki v dobi globalizacije velja za nekaj nemogočega.

Ko katero državo vendarle doleti finančni primanjkljaj, ta večja povezanost pomeni, da se ji za pomoč ni treba obrniti na Mednarodni denarni sklad ali finančno ministrstvo Združenih držav Amerike. To je sreča, saj nacionalna varnostna strategija ZDA iz leta 2006 jasno pravi, da je za Washington doktrina šoka nadvse živa: »Če pride do kriz, mora odziv Mednarodnega denarnega sklada uveljaviti odgovornost vsake države za njene finančne odločitve,« določa dokument. »Ponovno osredotočeni Mednarodni denarni sklad bo okrepil tržne institucije in tržno disciplino pri finančnih odločitvah.« Tovrstno »tržno disciplino« je mogoče uvesti samo, če se vlada dejansko odpravi v Washing-ton po pomoč – kakor je v času azijske finančne krize razložil Stanley Fischer, more Mednarodni denarni sklad pomagati samo, če ga za to prosijo, »toda kadar [neki državi] zmanjka denarja, se nima kam dosti obrniti«.30 To ne drži več. Po zaslugi cen nafte je Venezuela postala glavna posojilodajalka drugim državam v razvoju, kar jim omogoča, da Washington obidejo.

Rezultati tega so dramatični. Brazilija, ki ni več priklenjena na Washington s svojim velikanskim dolgom, noče skleniti novega sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom. Nikara-gva se pogaja, da bo sklad zapustila, Venezuela je izstopila iz nje-ga in iz Svetovne banke, in celo Argentino, nekdanjo »vzorno učenko« Washingtona, so v ta trend pritegnili. Leta 2007 je predsednik Néstor Kirchner v svojem govoru o stanju v državi dejal, da so mu tuji posojilodajalci povedali: »’Imeti morate spo-razum z Mednarodnim denarnim skladom, da boste lahko odplačevali dolg.’ Mi jim pravimo: ‘Gospodje, mi smo suvereni. Dolg mislimo odplačati, ampak niti slučajno ne mislimo spet skleniti sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom.’« Rezul-tat tega je, da Mednarodni denarni sklad, tako vsemogočen v osemdesetih in devetdesetih letih, nenadoma na tej celini ni več


617

vplivna sila. Leta 2005 je Latinska Amerika predstavljala 80 odstotkov njegovega celotnega posojilnega portfelja, leta 2007 pa le še 1 odstotek – kar je popolna sprememba v samo dveh letih. »Obstaja življenje po Mednarodnem denarnem skladu,« je izjavil Kirchner, »in to dobro življenje.«31

Preobrazba presega Latinsko Ameriko. V samo treh letih je vsesvetovni posojilni portfelj Mednarodnega denarnega sklada upadel z 81 milijard dolarjev na 11,8 milijarde dolarjev, in od tega odpade skoraj vse na Turčijo. Mednarodni denarni sklad, izobčenec v toliko državah, kjer je ustvarjal krize kot dobičko-nosne priložnosti, začenja izginevati. Svetovno banko čaka ena-ko mračna prihodnost. Aprila 2007 je ekvadorski predsednik Rafael Correa razkril, da je ustavil vsa posojila Svetovne banke in njenega predstavnika v Ekvadorju razglasil za nezaželeno ose-bo – kar je izreden korak. Correa je razložil, da je dve leti prej Svetovna banka svoje 100-milijonsko posojilo izkoristila za to, da je preprečila gospodarsko zakonodajo, ki bi bila razdelila nahajališča nafte revnim v državi. »Ekvador je suverena država, in ne bomo se pustili izsiljevati od te mednarodne birokracije,« je dejal. Istočasno je Evo Morales razglasil, da bo Bolivija izsto-pila iz arbitražnega sodišča Svetovne banke, telesa, ki multina-cionalnim korporacijam omogoča, da tožijo države zaradi ukre-pov, ki jim odvzamejo dobiček. »Vlade Latinske Amerike in mislim, da sveta, niso teh sodb nikoli dobile. Vedno zmagajo multinacionalke,« je dejal Morales. Ko je bil Paul Wolfowitz maja 2007 prisiljen odstopiti kot predsednik Svetovne banke, je bilo jasno, da mora banka sprejeti nujne ukrepe, da se reši pred globoko krizo zaupanja. Sredi Wolfowitzeve afere je časnik The Financial Times poročal, da se direktorjem Svetovne banke, kadar v svetu v razvoju delijo nasvete, »zdaj smejijo«.32 Dodajte temu še propad pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (WTO) leta 2006 (kar je sprožilo izjave: »globalizacija je mrtva«), in prihodnost treh glavnih institucij, ki so izvajale ideo-


618

logijo čikaške šole pod pretvezo ekonomske neizogibnosti, je v nevarnosti, da izumrejo.

Razumno se zdi, da je odpor proti neoliberalizmu najbolj razvit v Latinski Ameriki, saj so njeni prebivalci kot prvi v labo-ratoriju šokov imeli največ časa, da si opomorejo. Leta uličnih protestov so ustvarila nove politične skupine, ki so na koncu zbrale dovolj moči, ne le da prevzamejo državno oblast, ampak da začnejo spreminjati strukturo moči v državi. Obstajajo znaki, da so tudi drugi laboratoriji šokov na isti poti. V Južnoafriški republiki so leta 2005 in 2006 dolgo prezrti slumi odločno odpovedali zvestobo Afriškemu nacionalnemu kongresu in zače-li protestirati zaradi prelomljenih obljub iz Listine svobode. Tuji poročevalci so komentirali, da takih nemirov ni bilo, odkar so se mesta uprla apartheidu. Toda najbolj presenetljiva sprememba razpoloženja se dogaja na Kitajskem. Vrsto let je surovemu teror-ju s Trga nebeškega miru uspevalo potlačiti bes javnosti ob krče-nju pravic delavcev in poglabljanju revščine na podeželju. Ne več. Uradni vladni viri navajajo, da je bilo leta 2005 na Kitaj-skem vrtoglavih sedeminosemdeset tisoč velikih protestov, na katerih je sodelovalo več kakor 4 milijone delavcev in kmetov.*33 Val kitajskih aktivistov je naletel na najhujšo državno represijo po letu 1989, vendar je dosegel tudi več konkretnih zmag: bistveno več denarja za podeželje, boljše zdravstveno skrbstvo, obljube po odpravi šolnin. Tudi Kitajska se prebuja iz šoka.

Vsaka strategija, ki izkorišča priložnost, ki jo je odprl trav-matični šok, je močno odvisna od elementa presenečenja. Stanje šoka je po definiciji trenutek, ko nastopi vrzel med naglimi dogodki in informacijami, ki obstajajo za njihovo razlago. Fran-coski teoretik Jean Baudrillard je teroristične dogodke opisal kot »presežek resničnosti«; v tem smislu so bili v Severni Ameriki

* »Štiri milijone delavcev!« je zaklicala skupina ameriških delavskih piscev. »V ZDA smo praznovali rojstvo novega globalnega družbenega gibanja, ko je 60 000 ljudi prišlo na ‘Bitko v Seattlu’ leta 1999.«


619

napadi 11. septembra 2001 sprva čisti dogodek, surova resnič-nost, ki je ni predelala razlaga, zgodba ali kar koli, kar bi premo-stilo vrzel med resničnostjo in razumevanjem.34 Brez razlage smo – tako kakor so mnogi bili po 11. septembru – silno ranljivi za tiste ljudi, ki so kaos pripravljeni izkoristiti za svoje cilje. Čim imamo novo razlago, ki ponuja perspektivo na šokantne dogod-ke, se znova znajdemo, in svet spet enkrat postane razumljiv.

Zaporniški zasliševalci, ki hočejo povzročiti šok in regresijo, ta proces dobro razumejo. To je razlog, zakaj priročniki obvešče-valne službe CIA poudarjajo pomen tega, da zapornike odrežejo od vsega, kar bi jim pomagalo vzpostaviti novo razlago – od nji-hovega lastnega čutnega vnosa, drugih zapornikov, celo komu-nikacije s stražarji. »Zapornike je treba takoj ločiti,« določa pri-ročnik iz leta 1983. »Izolacijo, fizično in psihološko, je treba vzdrževati od trenutka prijetja.«35 Zasliševalci vejo, da zaporniki govorijo. Drug drugega opozarjajo na to, kaj bo sledilo; med rešetkami si predajajo sporočila. Ko se to enkrat zgodi, ječarji izgubijo premoč. Še vedno imajo moč, da povzročajo telesno bolečino, toda izgubili so svoje najučinkovitejše psihološko orodje, s katerim manipulirajo in »zlomijo« zapornike: zmedo, izgubljenost in presenečenje. Brez teh elementov ni šoka.

Enako velja za širšo družbo. Ko enkrat cele skupnosti globo-ko in kolektivno razumejo »mehaniko« doktrine šoka, je cele skupnosti teže presenetiti, veliko teže zmesti – odporne so proti šoku. Silovito nasilna vrsta uničevalnega kapitalizma, ki je pre-vladovala od 11. septembra 2001, je nastala delno zato, ker so manjši šoki – dolžniške krize, zlomi valut, nevarnost, da »v zgo-dovini« ostaneš zadaj – že izgubljali večino svoje moči, predvsem zaradi pretirane uporabe. Toda danes niti kataklizmični šoki vojn in naravnih nesreč ne povzročijo vedno tolikšne zmedeno-sti, kakršna je potrebna za uvedbo nezaželene ekonomske šokte-rapije. Na svetu je preprosto preveč ljudi, ki imajo neposredno izkušnjo z doktrino šoka: vejo, kako deluje, govorijo z drugimi


620

zaporniki, izmenjavajo si sporočila med rešetkami; odločilni ele-ment presenečenja manjka.

Izrazit primer je odziv milijonov Libanoncev na poskuse mednarodnih voditeljev, da bi uvedli »reforme« svobodnega trga kot pogoj za pomoč pri obnovi po izraelskih napadih leta 2006. Po vseh pravilih bi načrt moral delovati; država ne bi mogla bolj brezupno potrebovati sredstev. Že pred vojno je Libanon imel enega največjih dolgov na svetu, medtem ko so novo škodo zara-di napadov na cestah, mostovih in letaliških stezah ocenjevali na 9 milijard dolarjev. Ko so se torej delegati iz tridesetih najboga-tejših držav januarja 2007 zbrali v Parizu, da ponudijo 7,6 mili-jarde dolarjev za obnovo v obliki posojil in subvencij, so seveda predpostavljali, da bo libanonska vlada sprejela vsakršne pogoje kupčije. Pogoji so bili običajni: privatizacija telefona in elektri-ke, povečanje cen goriva, krčenje javnih storitev in povišanje že tako spornega davka na potrošne nakupe. Libanonski ekono-mist Kamal Hamdan je ocenil, da bi se kot posledica »gospo-dinjski računi povečali za 15 odstotkov zaradi višjih davkov in prilagojenih cen« – klasična mirovna kazen. Kar pa se tiče same obnove, bi delo seveda dobili giganti uničevalnega kapitalizma, brez zahtev, da bi morali najemati lokalne delavce ali podizvajal-ce.36

Ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice so vprašali, ali tako obsežne zahteve predstavljajo tuje vmešavanje v zadeve Libanona. Odgovorila je: »Libanon je demokratična država. Ko je to jasno, sprejema Libanon nekaj pomembnih gospodarskih reform, ki so odločilne za to, da bo to delovalo.« Libanonski premier Fouad Siniora, ki ga podpira Zahod, je na pogoje zlah-ka pristal, pri tem pa skomignil z rameni in dejal: »Privatizacije ni iznašel Libanon.« Da bi še nadalje pokazal svojo pripravlje-nost za sodelovanje, je najel z Bushem povezanega nadzornega giganta Booz Allen Hamilton, da izvede privatizacijo libanon-skega telekoma.37


621

Mnogi libanonski državljani pa so bili bistveno manj pri-pravljeni sodelovati. Kljub dejstvu, da jih je veliko še vedno ime-lo dom v ruševinah, so se tisoči udeležili splošne stavke, ki jo je organiziralo zavezništvo sindikatov in političnih strank, tudi islamistična stranka Hezbolah. Demonstranti so vztrajali, da si pomoč za obnovo, ki terja dvig cen za v vojni prizadete ljudi, ne zasluži tega imena. Medtem ko je Siniora donatorjem v Parizu zagotavljal sodelovanje, so stavke in cestne zapore zaustavile celotno državo. To je bil prvi nacionalni upor, ki je bil specifično usmerjen proti povojnemu uničevalnemu kapitalizmu. Demon-stratorji so izvedli tudi sedeči protest, ki je trajal dva meseca, s čimer so Bejrut spremenili v nekaj med šotorskim mestom in uličnim karnevalom. Mnogi poročevalci so dogodke komentira-li kot prikaz moči Hezbolaha, toda vodja bližnjevzhodnega ure-dništva za newyorški časnik Newsday Mohamed Bazzi je dejal, da ta razlaga ne vidi bistva dogodkov: »Glavni motiv mnogih ljudi, ki taborijo v centru mesta, ni Iran ali Sirija ali suniti proti šiitom. To je ekonomska neenakost, ki spremlja libanonske šiite že desetletja. To je upor revežev in delavcev.«38

Kraj protesta je prinašal najzgovornejšo razlago, zakaj je Libanon tako odporen proti šoku. Protesti so potekali v delu Bejruta, ki ga prebivalci imenujejo Solidere, po zasebni investi-cijski gradbeni družbi, ki ga je zgradila in ima v lasti skoraj vse v njem. Četrt Solidere je rezultat zadnje obnove v Libanonu. V zgodnjih devetdesetih letih je bila država po petnajstletni drža-vljanski vojni sesuta in zadolžena, brez denarja za obnovo. Mili-jonarski poslovnež (in kasnejši premier) Rafiq Hariri je predla-gal: dajte mi zemljiške pravice za celotno središče mesta, in s svojo nepremičninsko družbo Solidere ga bom spremenil v »Sin-gapur Bližnjega vzhoda«. Hariri, ki so ga februarja 2005 ubili z avtomobilom bombo, je z buldožerji porušil skoraj vse stavbe, ki so še stale, in mesto spremenil v nepopisan list. Starodavne sou-ke so nadomestile marine, luksuzne večstanovanjske hiše (neka-


622

tere z dvigali za limuzine) in razkošna nakupovalna središča.39 Skoraj vse v poslovni četrti – stavbe, trgi, varnostne sile – je v lasti družbe Solidere.

Za zunanji svet je bila četrt Solidere bleščeč simbol povoj-nega preporoda Libanona, za mnoge Libanonce pa je vedno bila nekakšen tujek. Zunaj ultramodernega središča večina Bejruta nima niti osnovne infrastrukture, od elektrike do jav-nega prevoza, lukenj od krogel iz državljanske vojne na proče-ljih mnogih hiš pa niso nikoli popravili. V teh zanemarjenih slumih okoli bleščečega središča je Hezbolah zgradil svojo zve-sto bazo, postavljal generatorje in oddajnike, organiziral odstranjevanje smeti, zagotavljal varnost – in postal tako demonizirana »država znotraj države«. Kadar so si prebivalci propadlih predmestij drznili v enklavo Solidere, so jih pogo-sto vrgli ven zasebni Haririjevi stražarji – njihova prisotnost naj bi strašila turiste.

Aktivistka za socialno pravičnost iz Bejruta Raida Hatoum mi je povedala, da so takrat, ko je Solidere začela obnovo, »lju-dje bili tako srečni, da je vojne konec in da obnavljajo ulice. Do takrat, ko so se zavedeli, da so ulice prodali, da so v zasebni lasti, je bilo že prepozno. Nismo vedeli, da je bil denar sposojen in da ga bomo morali kasneje odplačati.« Groba streznitev, ko so spo-znali, da bodo najrevnejši ljudje ostali z računom za izgradnjo, ki je koristila le majhni eliti, je libanonske prebivalce spremenila v strokovnjake za delovanje uničevalnega kapitalizma. Ta izku-šnja je državi pomagala, da se je po vojni leta 2006 znašla in organizirala. Demonstranti so z množično zasedbo napihnjene četrti Solidere, pri čemer so palestinski begunci taborili pred megatrgovino Virgin in imenitnimi kavarnicami (»Če bi tu pojedel sendvič, bi bil cel teden brez ficka,« je pripomnil eden od protestnikov), pošiljali jasno sporočilo. Niso hoteli še ene obnove v slogu balonov, kakršna je četrt Solidere, in razpadajo-čih predmestij – trdnjavskih zelenih pasov in besnih rdečih


623

pasov – ampak obnovo za celotno državo. »Kako naj spet sprej-memo vlado, ki krade?« je vprašal neki demonstrant. »To vlado, ki je zgradila to središče mesta in si nakopičila ta velikanski dolg? Kdo bo to plačal? Jaz moram to plačati, in za menoj bo plačeval moj sin.«40

Libanonska odpornost proti šoku je presegala zgolj proteste. Izražala se je tudi z daljnosežno vzporedno obnovo. V nekaj dneh po prekinitvi ognja so soseski odbori Hezbolaha obiskali veliko domov, ki so jih zadeli zračni napadi, ocenili so škodo in razdelili 12 000 dolarjev gotovine razseljenim družinam, da so s tem pokrile enoletno najemnino in opremo za življenje. Neod-visna novinarja Ana Nogueira in Saseen Kawzally sta iz Bejruta poročala: »To je šestkrat večja vsota v dolarjih, kakor so jo preži-veli v orkanu Katrina prejeli od agencije FEMA.« In voditelj Hezbolaha šejk Hasan Nasrallah je v televizijskem nagovoru obljubil državi: »Nikogar vam ni treba prositi za uslugo, nikjer čakati v vrsti,« kar bi žrtvam Katrine zvenelo sanjsko. Hezbola-hova različica pomoči ni prihajala prek vlade ali tujih nevladnih organizacij. Ni šla za gradnjo petzvezdičnih hotelov kakor v Kabulu ali olimpijskih plavalnih bazenov za policijske učitelje kakor v Iraku. Namesto tega je Hezbolah počel to, za kar mi je Renuka, ki je na Šrilanki preživela cunami, dejala, da si želi, da bi kdo storil za njeno družino: dal pomoč njej v roke. Hezbolah je v obnovo vključil tudi pripadnike skupnosti – najemal je lokalne skupine (ki so delale v zameno za staro železo, ki so ga zbrale), mobiliziral tisoč petsto inženirjev in organiziral skupine prostovoljcev. Vsa ta pomoč je pomenila, da je teden dni po bombardiranju obnova že pošteno potekala.41

V tisku v Združenih državah Amerike so te pobude skoraj vsi označevali za podkupovanje ali klientelizem – poskus Hez-bolaha, da si kupi podporo javnosti, potem ko je izzval napad, ki je sesul državo (David Frum je celo menil, da so bankovci, ki jih Hezbolah deli, ponarejeni).42 Nobenega dvoma ni, da Hez-


624

bolah sodeluje v politiki in tudi dobrodelnosti in da so njegovo radodarnost omogočila sredstva iz Irana. Toda enako pomem-ben kakor njegova učinkovitost je tudi njegov položaj lokalne, domače organizacije, ki je med obnovo nastala iz sosesk. V nasprotju s tujimi korporativnimi agencijami za obnovo, ki svo-je načrte izvajajo iz oddaljenih birokracij prek uvoženega vod-stva, zasebnega varovanja in prevajalcev, je Hezbolah mogel delovati hitro, ker je poznal vsako stransko ulico in vsak zasilni oddajnik, pa tudi to, komu je mogoče zaupati, da bo delo opra-vljeno. Če so bili prebivalci Libanona hvaležni za rezultate, so bili tudi zato, ker so poznali alternativo. Alternativa je bila Soli-dere.

Na šok se ne odzovemo vedno z regresijo. Včasih v času krize odrastemo – zelo hitro. To je bilo izrazito opazno v Španiji 11. marca 2004, ko je deset bomb razdejalo vlake na železniških postajah v Madridu in pri tem ubilo skoraj dvesto ljudi. Predse-dnik José María Aznar se je takoj pojavil na televiziji in Špancem povedal, naj za to krivijo baskovske separatiste in naj ga podprejo za vojno v Iraku. »Ne moremo in nočemo se pogajati s temi morilci, ki so že tolikokrat sejali smrt po Španiji. Napade lahko končamo le z odločnostjo,« je dejal.43

Španci so se na tovrstno govorjenje slabo odzvali. »Še vedno slišimo odmev Franca,« je rekel José Antonio Martines Soler, ugledni madridski urednik časnika, ki so ga pod diktaturo Fran-cisca Franca preganjali. »Z vsakim dejanjem, z vsako gesto, z vsakim stavkom je Aznar ljudem povedal, da ima prav, da ima v lasti resnico in da so vsi, ki se ne strinjajo, njegovi sovražniki.«44 Z drugimi besedami, lastnosti, ki so jih Američani po 11. sep-tembru v svojem predsedniku videli kot »močno voditeljstvo«, so v Španiji razumeli kot zlovešče znake rastočega fašizma. Drža-va je bila tri dni pred nacionalnimi volitvami, in ker so se volivci spominjali časov, ko je v politiki vladal strah, so glasovali proti


625

Aznarju in izvolili stranko, ki bo umaknila španske čete iz Irana. Tako kakor v Libanonu so tudi Španci postali odporni proti novim šokom zaradi kolektivnega spomina na stare.

Vsi šokterapevti hočejo izbrisati spomin. Ewen Cameron je bil prepričan, da mora izbrisati um svojih pacientov, preden jih lahko na novo zgradi. Ameriški okupatorji Iraka niso čutili potrebe, da bi preprečili plenjenje iraških muzejev in knjižnic, saj so mislili, da bo to olajšalo njihovo delo. Toda tako kakor Cameronova nekdanja pacientka Gail Kastner s svojo zapleteno strukturo lističev, knjig in seznamov, je spomine mogoče ponov-no vzpostaviti, nove razlage je mogoče ustvariti. Izkaže se, da je spomin, individualni in kolektivni, največji blažilec šokov.

Kljub vsem uspešnim poskusom, da bi izkoristili cunami leta 2004, se je tudi na nekaterih območjih, ki jih je prizadel, izkazalo, da je spomin močno orodje odpora, posebno na Taj-skem. Na ducate obalnih vasi je plimski val zravnal z zemljo, toda v nasprotju s Šrilanko so v nekaj mesecih mnoga naselja uspešno ponovno zgradili. Razlika ni izhajala iz vlade. Tajski politiki so ravno tako vneto kakor vsi drugi hoteli izrabiti vihar kot izgovor, da izselijo ribiče in zemljo izročijo velikim letovi-ščem. Toda to, po čemer se Tajska loči od njih, je, da so vaščani predloge vlade sprejeli s skrajnim skepticizmom in niso bili pri-pravljeni potrpežljivo čakati v taboriščih na uradni načrt za obnovo. Namesto tega se jih je v nekaj tednih na stotine lotilo tako imenovane »reinvazije« zemlje. Z orodjem v rokah so kora-kali mimo oboroženih stražarjev, ki so jih plačevali gradbeni podjetniki, in začeli označevati parcele, kjer so stale njihove sta-re hiše. V nekaterih primerih so takoj začeli obnovo. »Pripravlje-na sem dati življenje za ta otok, zato ker je naš,« je dejala Ratree Kongwatmai, ki je v cunamiju izgubila družino.45

Najdrznejšo »reinvazijo« so izvajali tajski staroselski ribiči, imenovani Moken ali »morski cigani«. Po stoletjih brezpravnosti


626

niso imeli nikakršnih iluzij, da jim bo dobrohotna država ponudi-la dostojen kos zemlje v zameno za obalno posest, ki jo je zasegla. V nekem primeru so se prebivalci vasi Ban Tung Wah v provinci Phang Nga »zbrali in odkorakali naravnost nazaj domov, kjer so svojo razdejano vas obdali z vrvjo kot simbolno gesto, da so ozna-čili svojo lastnino,« je poročala neka tajska nevladna organizacija. »Ker je celotna skupnost taborila tam zunaj, jih oblasti niso mogle zlahka pregnati, še posebno ne zaradi silovite medijske pozornosti, ki se je osredotočala na obnovo po cunamiju.« Na koncu so vašča-ni dosegli z vlado dogovor, da se odrečejo delu svoje obale v zame-no za zakonito lastništvo preostale zemlje svojih prednikov. Danes je obnovljena vas vzorčni primer kulture Moken, z muzejem, kul-turnim središčem, šolo in tržnico. »Zdaj prihajajo funkcionarji iz okrožja v vas Ban Tung Wah, da spoznajo ‘ljudsko obnovo po cunamiju’, medtem ko prihajajo celi avtobusi raziskovalcev in štu-dentov, da preučujejo ‘modrost staroselskih ljudstev’.«46

Povsod vzdolž tajske obale, ki jo je prizadel cunami, je tovr-stna neposredna obnova pravilo. Ključ do uspeha, zagotavljajo voditelji skupnosti, je, da »se ljudje za svojo pravico do zemlje pogajajo s položaja, ko jo zasedajo«; nekateri to prakso imenuje-jo »pogajanje z rokami«.47 Preživeli na Tajskem so tudi vztrajali pri drugačni pomoči – namesto miloščine so zahtevali orodje, da sami izvedejo obnovo. Na ducate tajskih profesorjev arhitek-ture in študentov se je prostovoljno javilo, da so pomagali lju-dem načrtovati nove hiše in jim narisati načrte za obnovo; izde-lovalci čolnov so vaščane naučili, kako si izdelajo svoje, boljše ribiške ladje. Rezultat tega je, da so skupnosti močnejše, kakor pa so bile pred plimskim valom. Hiše na koleh, ki so jih zgradili prebivalci vasi Ban Tung Wah in Baan Mairai, so lepe in čvrste; so tudi cenejše, večje in hladnejše kakor žgoče prefabricirane kabine, kakršne ponujajo tuji pogodbeni izvajalci. Manifest, ki ga je sestavila zveza preživelih v cunamiju na Tajskem, razloži to filozofijo: »Obnovitvena dela morajo izvajati lokalne skupnosti


627

same, kolikor je to mogoče. Ne spustite noter pogodbenih izva-jalcev, naj skupnosti same prevzamejo odgovornost za lastna bivališča.«48

Leto dni po orkanu Katrina je na Tajskem prišlo do nenava-dnega srečanja med voditelji tajske ljudske obnove in majhno delegacijo preživelih iz New Orleansa. Obiskovalci iz Združenih držav Amerike so si ogledali več ponovno zgrajenih tajskih vasi in so bili osupli nad tem, kako hitro se obnova uresničuje. »V New Orleansu čakamo, da bo vlada naredila kaj za nas, vi pa tukaj vse delate sami,« je rekel Endesha Juakali, ustanovitelj »vasi preživelih« v New Orleansu. »Ko se vrnemo, bo vaš model naš cilj,« se je zaobljubil.49

Ko so se voditelji skupnosti vrnili v New Orleans, je v mestu res prišlo do neposrednega vala aktivnosti. Juakali, čigar soseska je bila še vedno v ruševinah, je organiziral skupine lokalnih izva-jalcev in prostovoljcev, da so izpraznili od poplave uničeno notranjost vseh hiš nekega uličnega bloka; nato so se premaknili k naslednjemu. Povedal je, da mu je potovanje v območje cuna-mija dalo »dober vpogled v to [...], kako bodo ljudje v New Orleansu morali odriniti agencijo FEMA in mestno in državno oblast in se začeti spraševati: ‘Kaj lahko storimo zdaj takoj, da oživimo svoje soseske kljub vladi in ne zaradi nje?’« Druga vete-ranka z azijskega potovanja, Viola Washington, se je prav tako vrnila v svojo sosesko Gentilly v New Orleansu s povsem dru-gačnim odnosom do stvari. »Načrt soseske Gentilly je razdelila na dele, organizirala predstavniške odbore za vsak del in imeno-vala voditelje, ki so se dobivali, da so razpravljali o potrebah obnove.« Razložila je: »Ko se bojujemo z vlado, da dobimo svoj denar, nočemo sedeti križem rok, da bi dobili sebe nazaj.«50

V New Orleansu je bilo še več neposrednih akcij. Februar-ja 2007 so skupine stanovalcev, ki so prej živeli v javnih stano-vanjskih projektih, ki jih je Busheva administracija nameravala porušiti, začeli »reinvazijo« svojih starih domov in se tam nase-


628

lili. Prostovoljci so pomagali stanovanja očistiti in so zbirali denar za nakup generatorjev in sončnih kolektorjev. »Moj dom je moj grad, in vzela si ga bom nazaj,« je dejala Gloria Wil-liams, stanovalka javnega bloka C. J. Peete. Reinvazija se je spremenila v zabavo uličnega bloka s pihalnim orkestrom New Orleansa.51 Imeli so kaj praznovati; vsaj za zdaj je ta skupnost ušla velikemu kulturnemu buldožerju, ki samega sebe imenuje obnova.

Vse te primere, kako so si ljudje sami obnovili dom, veže skupna tema: udeleženci pravijo, da ne gradijo ponovno le stavb, ampak zdravijo sami sebe. To je povsem razumljivo. Splošna izkušnja pri doživetju velikega šoka je občutek, da si popolnoma brez moči; pred strahovitimi silami starši izgubijo sposobnost, da bi rešili svoje otroke, pari se ločijo, dom – kraj zaščite – posta-ne smrtonosna past. Izkaže se, da je najboljši način, kako si od nemoči opomoči, pomagati – imeti pravico, da si del skupne obnove. »Ponovno odprtje šol pomeni, da je to zelo posebna skupnost, ki je ne veže le kraj bivanja, ampak duhovnost, krvne vezi in želja po vrnitvi domov,« je povedal pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Dr. Martin Luther King v četrti Lower Ninth Ward v New Orleansu.52

Taka prizadevanja ljudi za obnovo predstavljajo antitezo etosu kompleksa uničevalnega kapitalizma s stalnim iskanjem nepopisanih listov, na katere bi zgradil svoj model države. Tako kakor latinskoameriške kmetijske in tovarniške zadruge so taka prizadevanja po svoji naravi improvizirana, znajdejo se z vsem, kar je ostalo, in z vsakim zarjavelim orodjem, ki ga ni odplakni-lo ali ni zlomljeno ali ukradeno. V nasprotju s transportacijo vernikov v nebesa ob drugem Kristusovem prihodu, apokalip-tičnega izbrisa, ki omogoča nebeški pobeg pravih vernikov, se gibanja za ljudsko obnovo začnejo s postavke, da ni mogoče nikamor pobegniti iz velike zmešnjave, ki smo jo že ustvarili, in da je bilo že dovolj izbrisanega – zgodovine, kulture, spomina.


629

To so gibanja, ki ne skušajo začeti iz nič, ampak iz ostankov, iz razvalin, ki so povsod naokoli. Medtem ko korporativistični kri-žarski pohod nadaljuje svoj nasilni propad in povečuje silovitost šoka, da prodre skozi vedno večji odpor, ki ga je deležen, ti pro-jekti kažejo pot naprej med različnimi fundamentalizmi. Ti moški in ženske so radikalni samo po svoji siloviti praktičnosti, zakoreninjeni v skupnosti, kjer živijo, in sebe vidijo zgolj kot ljudi, ki obnavljajo, vzamejo, kar dobijo v roke, in to popravijo, okrepijo, spremenijo v boljše in bolj enakopravno. Predvsem pa krepijo odpornost – za takrat, ko pride naslednji šok.


630

Opombe

N. B.: Citati in dejstva, ki so iz intervjujev z avtorico, obi-čajno niso navedeni v opombah.

Vse prevode iz španščine v angleščino je opravila Shana Yael Schubs, če ni drugače označeno.

Vse dolarske vsote so v ameriških dolarjih.V nekaterih primerih so v odstavku viri za več dejstev; tam

je na koncu odstavka ena nadpisana številka za opombo in ne posamezne številke za vsakim dejstvom. V opombah spodaj so viri navedeni v takem vrstnem redu, kakor se pojavljajo v odstav-ku.

Tam, kjer je vir za podčrtno opombo, je naveden v oštevil-čeni končni opombi, ki je najbliže za zvezdico v besedilu. Ti viri so označeni kot footnote (podčrtne opombe).

Spletni naslovi za članke, dostopne online, niso navedeni zaradi spremenljivosti spletnih struktur. V primerih, ko je neki dokument dostopen samo online, je navedena spletna stran, kjer je citiran, in ne daljši spletni naslov za specifično besedilo, spet enkrat zato, ker se spletne povezave naglo spreminjajo.

Mnogi originalni dokumenti, citirani v besedilu, pa tudi spletne povezave in obsežna bibliografija in filmografija so dostopni na naslovu www.naomiklein.org.


631

Uvod

Prazno je lepo: Tri desetletja izbrisovanja in prirejanja sveta

1. Bud Edney, »Appendix A: Thoughts on Rapid Dominance«, v: Harlan K. Ullman in James P. Wade, Shock and Awe: Achie-ving Rapid Dominance (Washington, DC: NDU Press Book, 1996), 110.

2. John Harwood, »Washington Wire: A Special Weekly Report from The Wall Street Journal’s Capital Bureau«, Wall Street Journal, 9. september 2005.

3. Gary Rivlin, »A Mogul Who Would Rebuild New Orleans«, New York Times, 29. september 2005.

4. »The Promise of Vouchers«, Wall Street Journal, 5. december 2005.

5. Ibid.6. Milton Friedman, Capitalism and Freedom (1962, repr. Chi-

cago: University of Chicago Press, 1982), 2.7. Intervju z Joejem DeRosom, United Teachers of New

Orleans, 18. september 2006; Michael Kunzelman, »Post-Katrina, Educators, Students Embrace Charter Schools«, Associated Press, 17. april 2007.

8. Steve Ritea, »N.O. Teachers Union Loses Its Force in Storm’s Wake«, Times-Picayune (New Orleans), 6. marec 2006.

9. Susan Saulny, »U.S. Gives Charter Schools a Big Push in New Orleans«, New York Times, 13. junij 2006; Veronique de Rugy in Kathryn G. Newmark, »Hope after Katrina« Education Next, 1. oktober 2006, www.aei.org.

10. »Educational Land Grab«, Rethinking Schools, jesen 2006.11. Milton Friedman, Inflation: Causes and Consequences (New

York: Asia Publishing House, 1963), 1.12. Friedman, Capitalism and Freedom, ix.


632

13. Milton Friedman in Rose Friedman, Tyranny of the Status Quo (San Diego: Harcourt Brace Jovanovich, 1984), 3.

14. Milton Friedman in Rose D. Friedman, Two Lucky People: Memoirs (Chicago: University of Chicago Press, 1998), 592.

15. Eduardo Galeano, Days and Nights of Love and War, angl. prev. Judith Brister (New York: Monthly Review Press, 1983), 130.

16. Ullman in Wade, Shock and Awe, xxviii.17. Thomas Crampton, »Iraq Official Warns on Fast Economic

Shift«, International Herald Tribune (Paris), 14. oktober 2003.

18. Alison Rice, Post-Tsunami Tourism and Reconstruction: A Second Disaster? (London: Tourism Concern, oktober 2005), www.tourismconcern.org.uk.

19. Nicholas Powers, »The Ground below Zero«, Indypendent, 31. avgust 2006, www.indypendent.org.

20. Neil King Jr. in Yochi J. Dreazen, »Amid Chaos in Iraq, Tiny Security Firm Found Opportunity«, Wall Street Journal, 13. avgust 2004.

21. Eric Eckholm, »U.S. Contractor Found Guilty of $3 Million Fraud in Iraq«, New York Times, 10. marec 2006.

22. Davison L. Budhoo, Enough Is Enough: Dear Mr . Camdessus … Open Letter of Resignation to the Managing Director of the International Monetary Fund (New York: New Horizons Press, 1990), 102.

23. Michael Lewis, »The World’s Biggest Going-Out-of-Business Sale«, The New York Times Magazine, 31. maj 1998.

24. Bob Sipchen, »Are Public Schools Worth the Effort?«, Los Angeles Times, 3. julij 2006.

25. Paul Tough, David Frum, William Kristol et al., »A Revoluti-on or Business as Usual?: A Harper’s Forum«, Harper’s, marec 1995.

26. Rachel Monahan in Elena Herrero Beaumont, »Big Time


633

Security«, Forbes, 3. avgust 2006; Gary Stoller, »Homeland Security Generates Multibillion Dollar Business«, USA Today, 10. september 2006.

27. Evan Ratliff, »Fear, Inc.«, Wired, december 2005.28. Veronique de Rugy, American Enterprise Institute, »Facts and

Figures about Homeland Security Spending«, 14. december 2006, www.aei.org.

29. Bryan Bender, »Economists Say Cost of War Could Top $2 Trillion«, Boston Globe, 8. januar 2006.

30. Thomas L. Friedman, »Big Mac I«, New York Times, 8. december 1996.

31. Steve Quinn, »Halliburton’s 3Q Earnings Hit $611M«, Asso-ciated Press, 2. oktober 2006.

32. Steven R. Hurst, »October Deadliest Month Ever in Iraq«, Associated Press, 22. november 2006.

33. James Glanz in Floyd Norris, »Report Says Iraq Contractor Is Hiding Data from U.S.«, New York Times, 28. oktober 2006.

34. Wency Leung, »Success Through Disaster: B.C.-Made Wood Houses Hold Great Potential for Disaster Relief«, Vancouver Sun, 15. maj 2006.

35. Joseph B. Treaster, »Earnings for Insurers Are Soaring«, New York Times, 14. oktober 2006.

36. Central Intelligence Agency, Kubark Counterintelligence Inter-rogation, julij 1963, 1, 101. Ne več zaupni priročnik je dosto-pen v celoti, www.gwu.edu/~nsarchiv.

37. Ibid, 66.38. Mao Tse-Tung, »Introducing a Cooperative«, Peking Review

1, št. 15 (10. junij 1958): 6.39. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 594.40. Ibid.41. »The Rising Risk of Recession«, Time, 19. december 1969.42. George Jones, »Thatcher Praises Friedman, Her Freedom


634

Fighter«, Daily Telegraph (London), 17. november 2006; Friedman in Friedman, Two Lucky People, 388–389.

43. Francis Fukuyama, »The End of History?«, The National Interest, poletje 1989.

44. Justin Fox, »The Curious Capitalist«, Fortune, 16. november 2006; House of Representatives, 109th Congr., 2nd Sess., »H. Res. 1089: Honoring the Life of Milton Friedman«, 6. december 2006; Jon Ortiz, »State to Honor Friedman«, Sacramento Bee, 24. januar 2007; Thomas Sowell, »Freedom Man«, Wall Street Journal, 18. november 2006.

45. Stéphane Courtois et al., The Black Book of Communism: Cri-mes, Terror, Repression, angl. prev. Jonathan Murphy in Mark Kramer (Cambridge, MA: Harvard University Press, 1999), 2.

1. Mučilni laboratorij: Ewen Cameron, CIA in manično pri-zadevanje, da bi izbrisali in spremenili človeški um

1. Cyril J. C. Kennedy in David Anchel, »Regressive Electric-Shock in Schizophrenics Refractory to Other Shock Thera-pies«, Psychiatric Quarterly 22, št. 2 (april 1948): 318.

2. Ugo Cerletti, »Electroshock Therapy«, Journal of Clinical and Experimental Psychopathology and Quarterly Review of Psychia-try and Neurology 15 (september 1954): 192–193.

3. Judy Foreman, »How CIA Stole Their Minds«, Boston Globe, 30. oktober 1998; Stephen Bindman, »Brainwashing Victims to Get $100,000«, Gazette (Montreal), 18. november 1992.

4. Gordon Thomas, Journey into Madness (New York: Bantam Books, 1989), 148.

5. Harvey M. Weinstein, Psychiatry and the CIA: Victims of Mind Control (Washington, DC: American Psychiatric Press, 1990), 92, 99.

6. D. Ewen Cameron, »Psychic Driving«, American Journal of Psychiatry 112, št. 7 (1956): 502–509.


635

7. D. Ewen Cameron in S. K. Pande, »Treatment of the Chro-nic Paranoid Schizophrenic Patient«, Canadian Medical Asso-ciation Journal 78 (15. januar 1958): 95.

8. Aristotle, »On the Soul, Book III«, in Aristotle I, Great Books of the Western World, 8. zv., ur. Mortimer J. Adler, angl. prev. W. D. Ross (Chicago: Encyclopaedia Britannica, 1952), 662.

9. Berton Rouché, »As Empty as Eve«, The New Yorker, 9. sep-tember 1974.

10. D. Ewen Cameron, »Production of Differential Amnesia as a Factor in the Treatment of Schizophrenia«, Comprehensive Psychiatry 1, št. 1 (1960): 32–33.

11. D. Ewen Cameron, J. G. Lohrenz and K. A. Handcock, »The Depatterning Treatment of Schizophrenia«, Comprehensive Psychiatry 3, št. 2 (1962): 67.

12. Cameron, »Psychic Driving«, 503–504.13. Weinstein, Psychiatry and the CIA, 120. FOOTNOTE: Tho-

mas, Journey into Madness, 129.14. »CIA, Memorandum for the Record, Subject: Project ARTI-

CHOKE«, 31. januar 1975, www.gwu.edu/~nsarchiv.15. Alfred W. McCoy, »Cruel Science: CIA Torture & Foreign

Policy«, New England Journal of Public Policy 19, št. 2 (zima 2005): 218.

16. Alfred W. McCoy, A Question of Torture: CIA Interrogation, from the Cold War to the War on Terror (New York: Metropoli-tan Books, 2006), 22, 30.

17. Med tistimi, ki so v tem času eksperimentiranja dobivali LSD, so bili: severnokorejski vojni ujetniki; skupina pacien-tov v centru za odvajanje od mamil v Lexingtonu v Ken-tuckyju; sedem tisoč ameriških vojakov v ustanovi Edgewood Chemical Arsenal v Marylandu; in zaporniki v zaporu Vaca-ville Prison v Kaliforniji. Ibid., 27, 29.

18. »[A]nonimna rokopisna beležka, najdena v arhivu, navaja, da sta bila predstavnika CIE na srečanju dr. Caryl Haskins in


636

poveljnik R. J. Williams.« David Vienneau, »Ottawa Paid for ‘50s Brainwashing Experiments, Files Show«, Toronto Star, 14. april 1986; »Minutes of June 1, 1951, Canada/US/UK Meeting Re: Communist ‘Brainwashing’ Techniques during the Korean War«, srečanje v hotelu Ritz-Carlton, Montreal, 1. junij 1951, str. 5.

19. D. O. Hebb, W. Heron in W. H. Bexton, Annual Report, Contract DRB X38, Experimental Studies of Attitude, 1953.

20. Defense Research Board Report to Treasury Board, 3. avgust 1954, umaknjena oznaka zaupnosti, 2.

21. »Distribution of Proceedings of Fourth Symposium, Military Medicine, 1952«, umaknjena oznaka zaupnosti.

22. Zuhair Kashmeri, »Data Show CIA Monitored Deprivation Experiments«, Globe and Mail (Toronto), 18. februar 1984.

23. Ibid.24. Hebb, Heron in Bexton, Annual Report, Contract DRB X38,

1–2.25. Juliet O’Neill, »Brain Washing Tests Assailed by Experts«,

Globe and Mail (Toronto), 27. november 1986.26. Weinstein, Psychiatry and the CIA, 122. Thomas, Journey into

Madness, 103; John D. Marks, The Search for the Manchurian Candidate: The CIA and Mind Control (New York: Times Books, 1979), 133.

27. R. J. Russell, L. G. M. Page in R. L. Jillett, »Intensified Elec-troconvulsant Therapy«, Lancet (5. december 1953): 1178.

28. Cameron, Lohrenz in Handcock, »The Depatterning Treat-ment of Schizophrenia«, 68.

29. Cameron, »Psychic Driving«, 504.30. Thomas, Journey into Madness, 180.31. D. Ewen Cameron et al., »Sensory Deprivation: Effects upon

the Functioning Human in Space Systems«, Symposium on Psychophysiological Aspects of Space Flight, ed. Bernard E. Fla-


637

herty (New York: Columbia University Press, 1961), 231; Cameron, »Psychic Driving«, 504.

32. Marks, The Search for the Manchurian Candidate, 138.33. Cameron in Pande, »Treatment of the Chronic Paranoid

Schizophrenic Patient«, 92.34. D. Ewen Cameron, »Production of Differential Amnesia as a

Factor in the Treatment of Schizophrenia«, 27.35. Thomas, Journey into Madness, 234.36. Cameron et al., »Sensory Deprivation«, 226, 232.37. Lawrence Weschler, A Miracle, a Universe: Settling Accounts

with Torturers (New York: Pantheon Books, 1990), 125.38. Intervju je bil objavljen v kanadski reviji Weekend, navaja

Thomas, Journey into Madness, 169.39. Cameron, »Psychic Driving«, 508.40. Cameron je citiral drugega raziskovalca, Normana Rosenz-

weiga, v podporo svoji tezi. Cameron et al., »Sensory Depri-vation«, 229.

41. Weinstein, Psychiatry and the CIA, 222.42. »Project MKUltra, The CIA’s Program of Research in Beha-

vioral Modification«, Joint Hearings Before the Select Commit-tee on Intelligence and the Subcommittee on Health and Scien-tific Research of the Committee on Human Resources, United States Senate, 95th Congr., 1st Sess., 3. avgust 1977. Navaja: Weinstein, Psychiatry and the CIA, 178.

43. Ibid., 143.44. James LeMoyne, »Testifying to Torture«, New York Times, 5.

junij 1988.45. Jennifer Harbury, Truth, Torture and the American Way: The

History and Consequences of U .S . Involvement in Torture (Boston: Beacon Press, 2005), 87.

46. Senate Select Committee on Intelligence, »Transcript of Pro-ceedings before the Select Committee on Intelligence: Hon-duran Interrogation Manual Hearing«, 16. junij 1988 (Box 1


638

CIA Training Manuals, Folder: Interrogation Manual Hea-rings, National Security Archives). Navaja: McCoy, A Questi-on of Torture, 96.

47. Tim Weiner, »Interrogation, C.I.A.-Style«, New York Times, 9. februar 1997; Steven M. Kleinman, »KUBARK Counte-rintelligence Interrogation Review: Observations of an Inter-rogator«, februar 2006 v Intelligence Science Board, Educing Information (Washington D.C.: National Defense Intelligen-ce College, december 2006), 96.

48. Central Intelligence Agency, Kubark Counterintelligence Inter-rogation, julij 1963, str. 1 in 8. Priročnik, s katerega je uma-knjena oznaka zaupnosti, je dostopen v celoti v National Security Archives, www.gwu.edu/~nsarchiv. Poudarek dodan.

49. Ibid., 1, 38.50. Ibid., 1–2.51. Ibid., 88.52. Ibid., 90.53. Central Intelligence Agency, Human Resource Exploitation

Training Manual – 1983 . Priročnik, s katerega je umaknjena oznaka zaupnosti, je dostopen v celoti v National Security Archives, www.gwu.edu/-nsarchiv. FOOTNOTE: Ibid.

54. Central Intelligence Agency, Kubark Counterintelligence Inter-rogation, julij 1963, 49–50, 76–77.

55. Ibid., 41, 66.56. McCoy, A Question of Torture, 8.57. McCoy, »Cruel Science«, 220.58. Frantz Fanon, A Dying Colonialism, angl. prev. Haakon Che-

valier (1965, repr. New York: Grove Press, 1967), 138.59. Pierre Messmer, francoski obrambni minister med letoma

1960 in 1969, pravi, da so Američani Francoze povabili, naj urijo vojake v ZDA. Tako je general Paul Aussaresses, najzlo-glasnejši in najbrezsramnejši francoski strokovnjak za muče-nje, odšel v Fort Bragg in učil ameriške vojake tehnik »prije-


639

tja, zasliševanja, mučenja«. Death Squadrons: The French School, dokumentarni film je režirala Marie-Monique Robin (Idéale Audience, 2003).

60. McCoy, A Question of Torture, 65.61. Dianna Ortiz, The Blindfold’s Eyes (New York: Orbis Books,

2002), 32.62. Harbury, Truth, Torture and the American Way.63. United Nations, Geneva Convention Relative to the Treatment

of Prisoners of War, Sprejeta 12. avgust 1949, www.ohchr.org; Uniform Code of Military Justice, Subchapter 10: Punitive Articles, Section 893, Article 93, www.au.af.mil.

64. Central Intelligence Agency, Kubark Counterintelligence Inter-rogation, 2; Central Intelligence Agency, Human Resource Exploitation Training Manual – 1983.

65. Craig Gilbert, »War Will Be Stealthy«, Milwaukee Journal Sentinel, 17. september 2001; Garry Wills, Reagan’s America: Innocents at Home (New York: Doubleday, 1987), 378.

66. Katharine Q. Seelye, »A Nation Challenged«, New York Times, 29. marec 2002; Alberto R. Gonzales, Memorandum for the President, 25. januar 2002, www.nsbc.msn.com.

67. Jerald Phifer, »Subject: Request for Approval of Counter-Resistance Strategies«, Memorandum for Commander, Joint Task Force 170, 11. oktober 2002: 6. Umaknjena oznaka za-upnosti, www.npr.org.

68. U.S. Department of Justice, Office of Legal Counsel, Office of the Assistant Attorney General, Memorandum for Alberto R . Gonzales, Counsel to the President, 1. avgust 2002, www.washingtonpost.com. FOOTNOTE: »Military Commis-sions Act of 2006«, Subchapter VII, Sec. 6, thomas.loc.gov; Alfred W. McCoy, »The U.S. Has a History of Using Tortu-re«, History News Network, George Mason University, 4. december 2006, www.hnn.us; »The Imperial Presidency at Work«, New York Times, 15. januar 2006.


640

69. Kleinman, »KUBARK Counterintelligence Interrogation Re-view«, 95.

70. Dan Eggen, »Padilla Case Raises Questions about Anti-Ter-ror Tactics«, Washington Post, 19. november 2006.

71. Curt Anderson, »Lawyers Show Images of Padilla in Chains«, Associated Press, 4. december 2006; John Grant, »Why Did They Torture Jose Padilla«, Philadelphia Daily News, 12. december 2006.

72. AAP, »US Handling of Hicks Poor: PM«, Sydney Morning Herald, 6. februar 2007.

73. Shafiq Rasul, Asif Iqbal in Rhuhel Ahmed, Composite State-ment: Detention in Afghanistan and Guantánamo Bay (New York: Center for Constitutional Rights, 26. julij 2004), 95, www.ccr-ny.org.

74. Adam Zagorin in Michael Duffy, »Inside the Interrogation of Detainee 063«, Time, 20. junij 2005.

75. James Yee in Aimee Molloy, For God and Country: Faith and Patriotism under Fire (New York: Public Affairs, 2005), 101–102; Tim Golden in Margot Williams, »Hunger Strike Breaks Out at Guantánamo«, New York Times, 8. april 2007.

76. Craig Whitlock, »In Letter, Radical Cleric Details CIA Abduction, Egyptian Torture«, Washington Post, 10. novem-ber 2006.

77. Ibid.78. Amnesty International, »Italy, Abu Omar: Italian Authorities

Must Cooperate Fully with All Investigations«, Public State-ment, 16. november 2006, www.amnesty.org.

79. Jumah al-Dossari, »Days of Adverse Hardship in U.S. Deten-tion Camps – Testimony of Guantánamo Detainee Jumah al-Dossari«, Amnesty International, 16. december 2005.

80. Mark Landler in Souad Mekhennet, »Freed German Detainee Questions His Country’s Role«, New York Times, 4. novem-ber 2006.


641

81. A. E. Schwartzman in P. E. Termansen, »Intensive Electro-convulsive Therapy: A Follow-Up Study«, Canadian Psychia-tric Association Journal 12, št. 2 (1967): 217.

82. Erik Eckholm, »Winning Hearts of Iraqis with a Sewage Pipeline«, New York Times, 5. september 2004.

2. Drugi doktor šok: Milton Friedman in iskanje laboratori-ja za laissez-faire

1. Arnold C. Harberger, »Letter to a Younger Generation«, Jour-nal of Applied Economics 1, št. 1 (1998): 2.

2. Katherine Anderson in Thomas Skinner, »The Power of Cho-ice: The Life and Times of Milton Friedman«, objavljeno na PBS 29. januarja 2007.

3. Jonathan Peterson, »Milton Friedman, 1912–2006«, Los Angeles Times, 17. november 2006.

4. Frank H. Knight, »The Newer Economics and the Control of Economic Activity«, Journal of Political Economy 40, št. 4 (avgust 1932): 455.

5. Daniel Bell, »Models and Reality in Economic Discourse«, The Crisis in Economic Theory, ur. Daniel Bell in Irving Kri-stol (New York: Basic Books, 1981), 57–58.


7. Larry Kudlow, »The Hand of Friedman«, The Corner web log, National Review Online, 16. november 2006, www.na-tionalreview.com.

8. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 21.9. Milton Friedman, Capitalism and Freedom (1962, repr. Chi-

cago: University of Chicago Press, 1982), 15.10. Don Patinkin, Essays on and in the Chicago Tradition (Dur-

ham, NC: Duke University Press, 1981), 4.


642

11. Friedrich A. Hayek, The Road to Serfdom (Chicago: Universi-ty of Chicago Press, 1944).

12. Intervju z Arnoldom Harbergerjem 3. oktobra 2000, za: Commanding Heights: The Battle for the World Economy [tele-vizijska serija za PBS], izvršna producenta Daniel Yergin in Sue Lena Thompson, producent serije William Cran (Boston: Heights Productions, 2002), zapis celotnega intervjuja dosto-pen na www.pbs.org.

13. John Maynard Keynes, The End of Laissez-Faire (London: L & Virginia Woolf, 1926).

14. John Maynard Keynes, »From Keynes to Roosevelt: Our Recovery Plan Assayed«, New York Times, 31. december 1933.

15. John Kenneth Galbraith, The Great Crash of 1929 (1954, repr. New York: Avon, 1979), 168.

16. John Maynard Keynes, The Economic Consequences of the Pea-ce (1919, repr. Westminster, UK: Labour Research Depart-ment, 1920), 251.

17. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 594.18. Stephen Kinzer, All the Shah’s Men: An American Coup and

the Roots of Middle East Terror (Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, 2003), 153–154; Stephen Kinzer, Overthrow: America’s Century of Regime Change from Hawaii to Iraq (New York: Times Books, 2006), 4.

19. El Impartial, 16. marec 1951, navajajo: Stephen C. Schlesin-ger, Stephen Kinzer in John H. Coatsworth, Bitter Fruit: The Story of the American Coup in Guatemala (Cambridge, MA: Harvard University Press, 1999), 52.

20. Patterson je označil argentinske in brazilske ekonomiste kot »rožnate« v intervjuju s Juanom Gabrielom Valdésom. To, da je treba »spremeniti formiranje ljudi«, je povedal veleposlani-ku ZDA, Willardu Beaulacu. Juan Gabriel Valdés, Pinochet’s Economists: The Chicago School in Chile (Cambridge: Cam-bridge University Press, 1995), 110–113.


643

21. Ibid., 89.22. Za navedbo je povedal Joseph Grunwald, ekonomist na Uni-

verzi Columbia, ki je takrat delal v Čilu. Valdés, Pinochet’s Economists, 135.

23. Harberger, »Letter to a Younger Generation«, 2.24. André Gunder Frank, Economic Genocide in Chile: Monetarist

Theory Versus Humanity (Nottingham, UK: Spokesman Books, 1976), 7–8.

25. Kenneth W. Clements, »Larry Sjaastad, The Last Chica-goan«, Journal of International Money and Finance 24 (2005): 867–869.

26. Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 8.27. Dopis Jamesa W. Trowbridgea, namenjen Williamu Carmi-

chaelu, posredovan prek Jeffreyja Puryearja, 24. oktober 1984, str. 4, navaja Valdés, Pinochet’s Economists, 194.

28. Ibid., 206. FOOTNOTE: »The Rising Risk of Recession«, Time, 19. december 1969.

29. Leta 1963 je bil de Castro sam odsoten iz Santiaga de Chile, da je nadaljeval študij na Univerzi Chicago. Predsednik je postal leta 1965. Valdés, Pinochet’s Economists, 140, 165.

30. Ibid., 159. Navedba je od Ernesta Fontainea, diplomanta iz Chicaga in pro fesorja na Katoliški univerzi v Santiagu.

31. Ibid., 6, 13.32. Tretje poročilo Katoliški univerzi v Čilu in International

Cooperation Administration, avgusta 1957, podpisal Gregg Lewis, University of Chicago, str. 3, navaja Valdés, Pinochet’s Economists, 132.

33. Intervju z Ricardom Lagosom 19. januarja 2002 za: Comman-ding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

34. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 388.35. Central Intelligence Agency, Notes on Meeting with the Presi-

dent on Chile, 15. september 1970, umaknjena oznaka zaup-nosti, www.gwu.edu/~nsarchiv.


644

36. »The Last Dope from Chile«, s podpisom »Al H.«, datiran Santiago de Chile, 7. september 1970, navaja Valdés, Pinochet’s Economists, 242–243.

37. Sue Branford in Bernardo Kucinski, Debt Squads: The U .S ., the Banks, and Latin America (London: Zed Books, 1988), 40, 51–52.

38. Subcommittee on Multinational Corporations, »The Inter-national Telephone and Telegraph Company and Chile, 1970–71«, Report to the Committee on Foreign Relations Uni-ted States Senate by the Subcommittee on Multinational Corpo-rations, 21. junij 1973, 13.

39. Ibid., 15.40. Francisco Letelier, intervju, Democracy Now!, 21. september

2006.41. Subcommittee on Multinational Corporations, »The Inter-

national Telephone and Telegraph Company and Chile, 1970–71«, 4, 18.

42. Ibid., 11, 15.43. Ibid., 17.44. Nadškofija Săo Paulo, Torture in Brazil: A Shocking Report on

the Pervasive Use of Torture by Brazilian Military Governments, 1964–1979, ur. Joan Dassin, angl. prev. Jaime Wright (Austin: University of Texas Press, 1986), 53.

45. William Blum, Killing Hope: U .S . Military and CIA Interven-tions Since WWII (Monroe, ME: Common Courage Press, 1995), 195; »Times Diary: Liquidating Sukarno«, Times (London), 8. avgust 1986.

46. Kathy Kadane, »U.S. Officials’ Lists Aided Indonesian Blood-bath in ’60s«, Washington Post, 21. maj 1990.

47. Kadane je zapis o seznamih na podlagih posnetih intervjujev z vodilnimi ameriškimi funkcionarji, takrat v Indoneziji, prvič objavil v časniku The Washington Post . Informacije o radiih in orožju se pojavijo v pismu uredniku, ki ga je napisal Kadane za


645

The New York Review of Books, 10. aprila 1997, na podlagi istih inter vjujev. Kadanovi prepisi intervjujev so zdaj v arhivu Na-tional Security Archive v Washingtonu v D. C. Kadane, »U.S. Officials’ Lists Aided Indonesian Bloodbath in ‘60s«.

48. John Hughes, Indonesian Upheaval (New York: David McKay Company, Inc., 1967), 132.

49. Najpogosteje uporabljajo številko 500 000, tudi časnik The Washington Post leta 1966. Britanski veleposlanik v Indoneziji je ocenjeval, da gre za 400 000, vendar je povedal, kako je švedski veleposlanik, ki je dodatno raziskoval, menil, »da je to bistveno premalo«. Nekateri govorijo celo o milijonu, čeprav je CIA v poročilu iz leta 1968 poročala, da je bilo ubitih 250 000, in je to imenovala »enega najhujših množičnih umorov v 20. stoletju«. »Silent Settlement«, Time, 17. december 1965; John Pilger, The New Rulers of the World (London: Ver-so, 2002), 34; Kadane, »U.S. Officials’ Lists Aided Indonesian Bloodbath in ‘60s«.

50. »Silent Settlement«.51. David Ransom, »Ford Country: Building an Elite for Indo-

nesia«, The Trojan Horse: A Radical Look at Foreign Aid, ur. Steve Weissman (Palo Alto, CA: Ramparts Press, 1975), 99.

52. FOOTNOTE: Ibid., 100.53. Robert Lubar, »Indonesia’s Potholed Road Back«, Fortune, 1.

junij 1968.54. Goenawan Mohamad, Celebrating Indonesia: Fifty Years with

the Ford Foundation 1953–2003 (Jakarta: Ford Foundation, 2003), 59.

55. V izvirnem besedilu avtor ime črkuje Soeharto; jaz sem to spremenila v običajnejši zapis Suharto zaradi doslednosti. Mohammad Sadli, »Recollections of My Career«, Bulletin of Indonesian Economic Studies 29, št. 1 (april 1993): 40.

56. Diplomanti s Fordovega programa so bili na naslednjih položa-jih: minister za finance, minister za trgovino in komercialo,


646

predsednik odbora National Planning Board, podpredsednik odbora National Planning Board, generalni sekretar instituta Marketing and Trade Research, predsednik skupine Technical Team of Foreign Investment, generalni sekretar za industrijo in veleposlanik v Washingtonu. Ransom, »Ford Country«, 110.

57. Richard Nixon, »Asia After Vietnam«, Foreign Affairs 46, št. 1 (oktober 1967): 111. FOOTNOTE: Arnold C. Harberger, Curriculum Vitae, november 2003, www.econ.ucla.edu.

58. Pilger, The New Rulers of the World, 36–37.59. CIA, »Secret Cable from Headquarters [Blueprint for Fomen-

ting a Coup Climate], 27. september 1970«, v: Peter Korn-bluh, The Pinochet File: A Declassified Dossier on Atrocity and Accountability (New York: New Press, 2003), 49–56.

60. Valdés, Pinochet’s Economists, 251.61. Ibid., 248–249.62. Ibid., 250.63. Select Committee to Study Governmental Operations with

Respect to Intelligence Activities, United States Senate, Covert Action in Chile 1963–1973 (Washington, DC: U.S. Gover-nment Printing Office, 18. december 1975), 30.

64. Ibid., 40.65. Eduardo Silva, The State and Capital in Chile: Business Elites,

Technocrats, and Market Economics (Boulder, CO: Westview Press, 1996), 74.

66. Orlando Letelier, »The Chicago Boys in Chile: Economic Freedom’s Awful Toll«, The Nation, 28. avgust 1976.

3. Stanje šoka: Krvavo rojstvo kontrarevolucije

1. Niccolò Machiavelli, The Prince, angl. prev. W. K. Marriott (Toronto: Alfred A. Knopf, 1992), 42.



647

3. Batalla de Chile [tridelna dokumentarna serija], pripravila Patricia Guzmán, prvotno nastala 1975–1979 (New York: First Run/Icarus Films, 1993).

4. John Dinges in Saul Landau, Assassination on Embassy Row (New York: Pantheon Books, 1980), 64.

5. Report of the Chilean National Commission on Truth and Reconciliation, 1. zv., angl. prev. Phillip E. Berryman (Notre Dame: University of Notre Dame Press, 1993), 153; Peter Kornbluh, The Pinochet File: A Declassified Dossier on Atrocity and Accountability (New York: New Press, 2003), 153–154.

6. Kornbluh, The Pinochet File, 155–156.7. Te številke so sporne, saj je bila vojaška vlada razvpita po pri-

krivanju in zanikanju svojih zločinov. Jonathan Kandell, »Augusto Pinochet, 91, Dictator Who Ruled by Terror in Chile, Dies«, New York Times, 11. december 2006; Chile Sin-ce Independence, ur. Leslie Bethell (New York: Cambridge University Press, 1993), 178; Rupert Cornwell, »The General Willing to Kill His People to Win the Battle against Com-munism«, Independent (London), 11. december 2006.

8. Juan Gabriel Valdés, Pinochet’s Economists: The Chicago School in Chile (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 252.

9. Pamela Constable in Arturo Valenzuela, A Nation of Enemies: Chile Under Pinochet (New York: W. W. Norton & Company, 1991), 187.

10. Robert Harvey, »Chile’s Counter-Revolution: The Fight Goes On«, The Economist, 2. februar 1980.

11. José Piñera, »How the Power of Ideas Can Transform a Coun-try«, www.josepinera.com.

12. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 74–75.13. Ibid., 69.14. Valdés, Pinochet’s Economists, 31.15. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 70.


648

16. Pinochetova edina trgovinska omejitev je bila 10-odstotna carina na uvoz, kar ne predstavlja trgovinske omejitve, ampak le majhen davek na uvoz. André Gunder Frank, Economic Genocide in Chile: Monetarist Theory versus Humanity (Not-tingham, UK: Spokesman Books, 1976), 81.

17. To so konservativne ocene. Gunder Frank piše, da je inflacija v prvem letu vladavine hunte dosegla 508 odstotkov in je bila celo blizu 1000 odstotkom za »osnovne dobrine«. Leta 1972, ko je bil Allende zadnje leto na oblasti, je inflacija dosegla 163 odstotkov. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 170; Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 62.

18. Que Pasa (Santiago de Chile), 16. januar 1975, navaja: Gun-der Frank, Economic Genocide in Chile, 26.

19. La Tercera (Santiago de Chile), 9. april 1975, navaja: Orlando Letelier, »The Chicago Boys in Chile«, The Nation, 28. avgust 1976.

20. El Mercurio (Santiago de Chile), 23. marec 1976, navedeno ibid.

21. Que Pasa (Santiago de Chile), 3. april 1975, navedeno ibid.22. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 399.23. Ibid., 593–594.24. Ibid., 592–594.25. Ibid., 594.26. Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 34.27. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 172–173.28. »Leta 1980 se je javna poraba za zdravstvo zmanjšala za 17,6

odstotka v primerjavi z letom 1970, za šolstvo pa za 11,3 odstotka.« Valdés, Pinochet’s Economists, 23, 26; Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 172–173; Robert Harvey, »Chile’s Counter-Revolution«, The Economist, 2. februar 1980.

29. Valdés, Pinochet’s Economists, 22.30. Albert O. Hirschman, »The Political Economy of Latin Ame-


649

rican Development: Seven Exercises in Retrospection«, Latin American Research Review 12, št. 3 (1987): 15.

31. Public Citizen, »The Uses of Chile: How Politics Trumped Truth in the Neo-Liberal Revision of Chile’s Development«, gradivo za razpravo, september 2006, www.citizen.org.

32. »A Draconian Cure for Chile’s Economic Ills?«, Business Week, 12. januar 1976.

33. Peter Dworkin, »Chile’s Brave New World of Reaganomics«, Fortune, 2. november 1981; Valdés, Pinochet’s Economists, 23; Letelier, »The Chicago Boys in Chile«.

34. Hirschman, »The Political Economy of Latin American Development«, 15.

35. Finančni minister hunte Jorge Cauas je to izjavil. Constable in Valenzuela, Nation of Enemies, 173.

36. Ann Crittenden, »Loans from Abroad Flow to Chile’s Righ-tist Junta«, New York Times, 20. februar 1976.

37. »A Draconian Cure for Chile’s Economic Ills?«, Business Week, 12. januar 1976.

38. Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 58.39. Ibid., 65–66.40. Harvey, »Chile’s Counter-Revolution«; Letelier, »The Chica-

go Boys in Chile«.41. Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 42.42. Piñera, »How the Power of Ideas Can Transform a Country«.43. Robert M. Bleiberg, »Why Attack Chile?«, Barron’s, 22. junij

1987.44. Jonathan Kandell, »Chile, Lab Test for a Theorist«, New York

Times, 21. marec 1976.45. Kandell, »Augusto Pinochet, 91, Dictator Who Ruled by Ter-

ror in Chile, Dies«; »A Dictator’s Double Standard«, Washing-ton Post, 12. december 2006.

46. Greg Grandin, Empire’s Workshop: Latin America and the Roots of U .S . Imperialism (New York: Metropolitan Books, 2006), 171.


650

47. Ibid., 171.48. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 197–198.49. José Piñera, »Wealth through Ownership: Creating Property

Rights in Chilean Mining«, Cato Journal 24, št. 3 (jesen 2004): 296.

50. Intervju z Alejandrom Foxleyjem 26. marca 2001 za: Com-manding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

51. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 219.52. Central Intelligence Agency, »Field Listing – Distribution of

family income – Gini index«, World Factbook 2007, www.cia.gov.

53. Letelier, »The Chicago Boys in Chile«.54. Milton Friedman, »Economic Miracles«, Newsweek, 21. ja-

nuar 1974.55. Glen Biglaiser, »The Internationalization of Chicago’s Econo-

mics in Latin America«, Economic Development and Cultural Change 50 (2002): 280.

56. Lawrence Weschler, A Miracle, a Universe: Settling Accounts with Torturers (New York: Pantheon Books, 1990), 149.

57. Navedba je iz zapisov takratnega brazilskega veleposlanika v Argentini, Joãoa Baptiste Pinheira. Reuters, »Argentine Mili-tary Warned Brazil, Chile of ‘76 Coup«, CNN, 21. marec 2007.

58. Mario I. Blejer je bil v času diktature v Argentini finančni sekretar. Leto pred državnim udarom je na Univerzi Chicago doktoriral iz ekonomije. Adolfo Diz, doktoriral na Univerzi Chicago, je bil v času diktature predsednik centralne banke. Fernando De Santibáñes, doktoriral na Univerzi Chicago, je v času diktature delal v cen tralni banki. Ricardo Lopez Murphy, magistriral na Univerzi Chicago, nacion alni direktor urada Office of Economic Research and Fiscal Analysis in the Trea-sury Department of the Finance Ministry (1974–1983). Več


651

drugih diplomantov iz Chicaga je imelo nižje ekonomske položaje v času diktature, bili so konzultanti in svetovalci.

59. Michael McCaughan, True Crimes: Rodolfo Walsh (London: Latin America Bureau, 2002), 284–290; »The Province of Buenos Aires: Vibrant Growth and Opportunity«, Business Week, 14. julij 1980, posebni oglasni del.

60. Henry Kissinger in César Augusto Guzzetti, Memorandum of Conversation, 10. junij 1976, umaknjena oznaka zaupno-sti, www.gwu.edu/.nsarchiv.

61. »The Province of Buenos Aires«, FOOTNOTE: Ibid.62. McCaughan, True Crimes, 299.63. Reuters, »Argentine Military Warned Brazil, Chile of ‘76

Coup«.64. Report of the Chilean National Commission on Truth and

Reconciliation, 2. zv, angl. prev. Phillip E. Berryman (Notre Dame: University of Notre Dame Press, 1993), 501.

65. Marguerite Feitlowitz, A Lexicon of Terror: Argentina and the Legacies of Torture (New York: Oxford University Press, 1998), ix.

66. Ibid., 149, 175.67. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 165.68. Weschler, A Miracle, a Universe, 170.69. Amnesty International, Report on an Amnesty International

Mission to Argentina 6–15, november 1976 (London: Amne-sty International Publications, 1977), 35; Feitlowitz, A Lexi-con of Terror, 158.

70. Alex Sanchez, Council on Hemispheric Affairs, »Uruguay: Keeping the Military in Check«, 20. november 2006, www.coha.org.

71. Gunder Frank, Economic Genocide in Chile, 43; Batalla de Chile .

72. United States Senate, Select Committee to Study Govern-mental Operations with Respect to Intelligence Activities,


652

Covert Action in Chile 1963–1973 (Washington, DC: U.S. Government Printing Office, 18. december 1975), 40.

73. Nadškofija Săo Paulo, Brasil: Nunca Mais/Torture in Brazil: A Shocking Report on the Pervasive Use of Torture by Brazilian Military Governments, 1964–1979, ur. Joan Dassin, angl. prev. Jaime Wright (Austin: University of Texas Press, 1986), 13–14.

74. Eduardo Galeano, »A Century of Wind«, Memory of Fire, 3. zv., angl. prev. Cedric Belfrage (London: Quartet Books, 1989), 208.

75. Report of the Chilean National Commission on Truth and Reconciliation, 1. zv., 153.

76. Kornbluh, The Pinochet File, 162.77. Weschler, A Miracle, a Universe, 145. FOOTNOTE: Jane

Mayer, »The Experiment«, The New Yorker, 11. julij 2005.78. Ta ocena temelji na dejstvu, da je Brazilija v tem obdobju

imela 8400 političnih zapornikov, in na tisoče so jih mučili. Urugvaj je imel 60 000 političnih zapornikov, in po poroča-nju Rdečega križa je bilo mučenje v zaporih sistematično. Ocenjujejo, da je bilo mučenju izpostavljenih 50 000 Čilencev in vsaj 30 000 Argentincev, tako da je številka 100 000 zelo previdna. Larry Rohter, »Brazil Rights Group Hopes to Bar Doctors Linked to Torture«, New York Times, 11. marec 1999; Orga nization of American States, Inter-Ameri-can Commission on Human Rights, Report on the Situation of Human Rights in Uruguay, 31. januar 1978, www.cidh.org; Duncan Campbell in Jonathan Franklin, »Last Chance to Clean the Slate of the Pinochet Era«, Guardian (London), 1. september 2003; Feitlowitz, A Lexicon of Terror, ix.

79. McCaughan, True Crimes, 290.80. Ibid., 274.81. Ibid., 285–289.82. Ibid., 280–282.


653

83. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 25–26.84. »Covert Action in Chile 1963–1973«, 45.85. Weschler, A Miracle, a Universe, 110; Department of State,

»Subject: Secretary’s Meeting with Argentine Foreign Minister Guzzetti«, Memorandum of Conversation, 7. oktober 1976, umaknjena oznaka zaupnosti, www.gwu.edu/~nsarchiv.

86. »In Attendance – Friday, March 26, 1976«, umaknjena ozna-ka zaupnosti, dokument dostopen v National Security Archi-ve, www.gwu.edu/~nsarchiv.

4. Brisanje z lista: Teror opravi svoje delo

1. Daniel Feierstein in Guillermo Levy, Hasta que la muerte nos separe: Prócticas sociales genocidal en America Latina (Buenos Aires: Ediciones al margen, 2004), 76.

2. Marguerite Feitlowitz, A Lexicon of Terror: Argentina and the Legacies of Torture (New York: Oxford University Press, 1998), xii.

3. Orlando Letelier, »The Chicago Boys in Chile«, The Nation, 28. avgust 1976.

4. Ibid.5. John Dinges in Saul Landau, Assassination on Embassy Row

(New York: Pantheon Books, 1980), 207–210.6. Pamela Constable in Arturo Valenzuela, A Nation of Enemies:

Chile Under Pinochet (New York: W. W. Norton & Company, 1991), 103–107; Peter Kornbluh, The Pinochet File: A Declas-sified Dossier on Atrocity and Accountability (New York: New Press, 2003), 167.

7. Eduardo Gallardo, »In Posthumous Letter, Lonely Ex-Dicta-tor Justifies 1973 Chile Coup«, Associated Press, 24. decem-ber 2006.

8. »Dos Veces Desaparecido«, Página 12, 21. september 2006.


654

9. Carlos Rozanski je podpisan pod razsodbo, sopodpisala sta jo sodnika Norberto Lorenzo in Horacio A. Insaurralde. Federal Oral Court No. 1, Case NE 2251/6. september 2006, www.rodolfowalsh.org.

10. Federal Oral Court No. 1, Case NE 2251/6. september 2006, www.rodolfowalsh.org.

11. Ibid.12. United Nations Office of the High Commissioner for Human

Rights, »Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide«, sprejeta 9. decembra 1948, www.ohchr.org.

13. Leo Kuper, »Genocide: Its Political Use in the Twentieth Century«, v: Alexander Laban Hinton, ur., Genocide: An Anthropological Reader (Malden, MA: Blackwell, 2002), 56.

14. Beth Van Schaack, »The Crime of Political Genocide: Repai-ring the Genocide Convention’s Blind Spot«, Yale Law Jour-nal 107, št. 7 (maj 1997).

15. »Auto de la Sala de lo Penal de la Audiencia Nacional confir-mando la jurisdicción de España para conocer de los crimines de genocidio y terrorismo cometidos durante la dictadura argen-tina«, Madrid, 4. november 1998, www.derechos.org. FOO-TNOTE: Van Schaack, »The Crime of Political Genocide«.

16. Baltasar Garzón, »Auto de Procesamiento a Militares Argen-tinos«, Madrid, 2. november 1999, www.derechos.org.

17. Michael McCaughan, True Crimes: Rodolfo Walsh (London: Latin America Bureau, 2002), 182.

18. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 16.19. Guillermo Levy, »Considerations on the Connections bet-

ween Race, Politics, Economics, and Genocide«, Journal of Genocide Research 8, št. 2 (junij 2006): 142.

20. Juan Gabriel Valdés, Pinochet’s Economists: The Chicago School in Chile (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 7–8 in 113.


655

21. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 16.22. Ibid., 39; Alfred Rosenberg, Myth of the Twentieth Century: An

Evaluation of the Spiritual-Intellectual Confrontations of Our Age (1930, repr. Newport Beach, CA: Noontide Press, 1993), 333.

23. André Gunder Frank, Economic Genocide in Chile: Monetarist Theory Versus Humanity (Nottingham, UK: Spokesman Books, 1976), 41.

24. Ibid.25. Amnesty International, Report on an Amnesty International

Mission to Argentina 6 .–15 . november 1976 (London: Amne-sty International Publications, 1977), 65.

26. Ibid.27. Marguerite Feitlowitz, A Lexicon of Terror: Argentina and the

Legacies of Torture (New York: Oxford University Press, 1998), 159.

28. Diana Taylor, Disappearing Acts: Spectacles of Gender and Nationalism in Argentina’s »Dirty War« (Durham, NC: Duke University Press, 1997), 105.

29. Report of the Chilean National Commission on Truth and Reconciliation, 1. zv., angl. prev. Phillip E. Berryman (South Bend, IN: University of Notre Dame Press, 1993), 140.

30. Uvodnik je izšel v časniku La Prensa (Buenos Aires). Navaja: Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 153.

31. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 153.32. Nadškofija Săo Paulo, Brasil: Nunca Mais/Torture in Brazil: A

Shocking Report on the Pervasive Use of Torture by Brazilian Military Governments, 1964–1979, ur. Joan Dassin, angl. prev. Jaime Wright (Austin: University of Texas Press, 1986), 106–110.

33. Report of the Chilean National Commission on Truth and Reconciliation, 1. zv., 149.

34. Letelier, »The Chicago Boys in Chile«.


656

35. Nunca Más (Never again): The Report of the Argentine Natio-nal Commission of the Disappeared (New York: Farrar, Straus and Giroux, 1986), 369.

36. Ibid., 371.37. Amnesty International, Report on an Amnesty International

Mission to Argentina 6–15 November 1976, 9.38. Taylor, Disappearing Acts, 111.39. Nadškofija Săo Paulo, Torture in Brazil, 64.40. Karen Robert, »The Falcon Remembered«, NACLA Report on

the Americas 39, št. 3 (november–december 2005): 12.41. Victoria Basualdo, »Complicidad patronal-militar en la últi-

ma dictadura argentina«, Engranajes: Boletín de FETIA, št. 5, posebna izdaja, marec 2006.

42. Zapis intervjujev, ki jih je opravil Rodrigo Gutiérrez s Pedrom Troianijem in Carlosom Albertom Propatom, ki sta oba nekoč bila delavca in sindikalna aktivista pri Fordu, za doku-mentarni film o avtomobilu Ford falcon, Falcon .

43. »Demandan a la Ford por el secuestro de gremialistas durante la dictadura«, Página 12, 24. februar, 2006.

44. Robert, »The Falcon Remembered«,13–15; zapis Gutiérrezo-vih intervjujev s Troianijem in Propatom.

45. »Demandan a la Ford por el secuestro de gremialistas durante la dictadura«.

46. Ibid.47. Larry Rohter, »Ford Motor Is Linked to Argentina’s Dirty

War«, New York Times, 27. november 2002.48. Ibid.; Sergio Correa, »Los desaparecidos de Mercedes-Benz«,

BBC Mundo, 5. november 2002.49. Robert, »The Falcon Remembered«, 14.50. McCaughan, True Crimes, 290.51. Nunca Más: The Report of the Argentine National Commission

of the Disappeared, 22.


657

52. Navaja Padre Santano. Patricia Marchak, God’s Assassins: State Terrorism in Argentina in the 1970s (Montreal: McGill-Queen’s University Press, 1999), 241.

53. Marchak, God’s Assassins, 155.54. Levy, »Considerations on the Connections between Race,

Politics, Economics, and Genocide«, 142.55. Marchak, God’s Assassins, 161.56. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 42.57. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 171, 188.58. Ibid., 147.59. Uvodnik objavljen v: La Prensa (Buenos Aires), navaja: Feitlo-

witz, A Lexicon of Terror, 153.60. Constable in Valenzuela, A Nation of Enemies, 78. FOOT-

NOTE: L. M. Shirlaw, »A Cure for Devils«, Medical World 94 (januar 1961): 56, navaja: Leonard Roy Frank, ur., History of Shock Treatment (San Francisco: Frank, september 1978), 2.

61. McCaughan, True Crimes, 295.62. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 77 .63. David Rose, »Guantanamo Briton ‘in Handcuff Torture’«,

Observer (London), 2. januar 2005.64. Milton Friedman in Rose D. Friedman, Two Lucky People:

Memoirs (Chicago: University of Chicago Press, 1998), 596. 65. Arnold C. Harberger, »Letter to a Younger Generation«, Jour-

nal of Applied Economics 1, št. 1 (1998): 4.66. Amnesty International, Report on an Amnesty International

Mission to Argentina 6–15 November 1976, 34–35.67. Robert Jay Lifton, The Nazi Doctors: Medical Killing and the

Psychology of Genocide (1986, repr. New York: Basic Books, 2000), 16; François Ponchaud, Cambodia Year Zero, angl. prev. Nancy Amphoux (1977, repr. New York: Rinehart and Winston, 1978), 50.

68. United Nations Office of the High Commissioner for Human


658

Rights, »Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide«, sprejeta 9. decembra 1948, www.ohchr.org.

69. HIJOS (organizacija za človekove pravice otrok izginulih) oce-njuje več kakor 500 otrok. HIJOS, »Lineamientos«, www.hijos.org.ar; številko 200 primerov navaja: Human Rights Watch, Annual Report 2001, www.hrw.org.

70. Silvana Boschi, »Desaparición de menores durante la dictad-ura militar: Presentan un documento clave«, Clarín (Buenos Aires), 14. september 1997.

71. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 89.

5. »Povsem nepovezano«: Kako se je neka ideologija očistila svojih zločinov

1. Donald Rumsfeld, Secretary of Defense Donald H . Rumsfeld Speaking at Tribute to Milton Friedman, White House, Washington, DC, 9. maj 2002, www.defensel ink.mil.

2. Lawrence Weschler, A Miracle, a Universe: Settling Accounts with Torturers (New York: Pantheon Books, 1990), 147.

3. Anthony Lewis, »For Which We Stand: II«, New York Times, 2. oktober 1975.

4. »A Draconian Cure for Chile’s Economic Ills?«, Business Week, 12. januar 1976; Milton Friedman in Rose D. Friedman, Two Lucky People: Memoirs (Chicago: University of Chicago Press, 1998), 601.

5. Milton Friedman, »Free Markets and the Generals«, News-week, 25. januar 1982; Juan Gabriel Valdés, Pinochet’s Econo-mists: The Chicago School in Chile (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 156.

6. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 596.7. Ibid., 398.8. Intervju z Miltonom Friedmanom 1. oktobra 2000 za: Com-


659

manding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

9. Nobelova nagrada za ekonomijo je ločena od drugih nagrad, ki jih izbere Nobelov odbor. Polno ime nagrade je: Sveriges Riksbank Prize in Economic Sciences in Memory of Alfred Nobel.

10. Milton Friedman, »Inflation and Unemployment«, Nobel Memorial Lecture, 13. december 1976, www.nobelprize.org.

11. Orlando Letelier, »The Chicago Boys in Chile«, The Nation, 28. avgust 1976.

12. Neil Sheehan, »Aid by CIA Groups Put in the Millions«, New York Times, 19. februar 1967.

13. Amnesty International, Report on an Amnesty International Mission to Argentina 6–15 November 1976 (London: Amne-sty International Publications, 1977), avtorsko poročilo; Yves Dezalay in Bryant G. Garth, The Internationalization of Pala-ce Wars: Lawyers, Economists, and the Contest to Transform Latin American States (Chicago: University of Chicago Press, 2002), 71.

14. Amnesty International, Report on an Amnesty International Mission to Argentina 6–15 November 1976, 48.

15. Peace Committee so preimenovali v Vicariate, takrat ko ga je začela financirati fundacija Ford. Americas Watch je bila del organizacije Human Rights Watch, ki je pod imenom Helsinki Watch začela s subvencijo 500.000 dolarjev funda-cije Ford Foundation. Številka 30 milijionov dolarjev je iz intervjuja z Alfredom Ironsideom iz urada Office of Com-munications v Ford Foundation. Po njegovem so večino denarja porabili v osemdesetih letih. Rekel je, da »tako rekoč nič niso porabili za človekove pravice v Latinski Ameriki v petdesetih letih« in da »je bila v šestdesetih cela vrsta sub-vencij za človekove pravice iz skupne vsote 700.000 dolar-jev«.


660

16. Dezalay in Garth, The Internationalization of Palace Wars, 69.

17. David Ransom, »Ford Country: Building an Elite for Indonesia«, The Trojan Horse: A Radical Look at Foreign Aid, ur. Steve Weissman (Palo Alto, CA: Ramparts Press, 1975), 96.

18. Valdés, Pinochet’s Economists, 158, 186, 308.19. Ford Foundation, »History«, 2006, www.fordfound.org.20. Goenawan Mohamad, Celebrating Indonesia: Fifty Years with

the Ford Foundation 1953–2003 (Jakarta: Ford Foundation, 2003), 56.

21. Dezalay in Garth, The Internationalization of Palace Wars, 148.

22. Ford Foundation, »History«, 2006, www.fordfound.org. FOOTNOTE: Frances Stonor Saunders, The Cultural Cold War: The CIA and the World of Arts and Letters (New York: New Press, 2000).

23. Nadškofija Săo Paulo, Torture in Brazil: A Shocking Report on the Pervasive Use of Torture by Brazilian Military Governments, 1964–1979, ur. Joan Dassin, angl. prev. Jaime Wright (Austin: University of Texas Press, 1986), 50.

24. Simone de Beauvoir in Giséle Halimi, Djamila Boupacha, angl. prev. Peter Green (New York: Macmillan, 1962), 19, 21, 31.

25. Marguerite Feitlowitz, A Lexicon of Terror: Argentina and the Legacies of Torture (New York: Oxford University Press, 1998), 113.

26. Zaradi jasnosti sem prevod Feitlowitzeve rahlo spremenila. Feitlowitz, A Lexicon of Terror, 113–115. Poudarek v izvirni-ku.


661

6. Rešeni z vojno: Thatcherizem in njegovi koristni sovražniki

1. Angl. prev. Peter Sillem. Carl Schmitt, Politische Theologie: Vier Kapitel zur Lehre von der Souveränität (1922, repr. Ber-lin: Duncker & Humblot, 1993), 13.

2. Korespondenca v zbirki Hayek Collection, box 101, folder 26, Hoover Institution Archives, Palo Alto, CA. Pismo Mar-garet Thatcher ima datum 17. februar. Po zaslugi Grega Grandina.

3. Peter Dworkin, »Chile’s Brave New World of Reaganomics«, Fortune, 2. november 1981.


5. Donald Rumsfeld, Secretary of Defense Donald H . Rumsfeld Speaking at Tribute to Milton Friedman, White House, Washington, DC, 9. maj 2002, www.defenselink.mil.

6. Milton Friedman, »Economic Miracles«, Newsweek, 21. janu-ar 1974.

7. V zapisu govora je napaka. Zapis navaja, da je Rumsfeld rekel: »Naučili se bodo naučili se bodo napačen nauk.« Ponovitev sem izpustila, da ne bo zmede. Rumsfeld, Secretary of Defense Donald H . Rumsfeld Speaking at Tribute to Milton Friedman .

8. Henry Allen, »Hayek, the Answer Man«, Washington Post, 2. december 1982.

9. Intervju z Miltonom Friedmanom 1. oktobra 2000 za: Commanding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

10. Arnold C. Harberger, Curriculum Vitae, november 2003, www.econ.ucla.edu.

11. Ibid.; Friedman in Friedman, Two Lucky People, 607–609.12. The Political Economy of Policy Reform, ur. John Williamson


662

(Washington, DC: Institute for International Economics, 1994), 467.

13. Carmen DeNavas-Walt, Bernadette D. Proctor, Cheryl Hill Lee, U.S. Census Bureau, Income, Poverty and Health Insu-rance Coverage in the United States: 2005, avgust 2006, www.census.gov; Central Intelligence Agency, World Factbook 2007, www.cia.gov.

14. Allan H. Meltzer, »Choosing Freely: The Friedmans’ Influen-ce on Economic and Social Policy«, v: The Legacy of Milton and Rose Friedman’s Free to Choose, ur. M. Wynne, H. Rosen-blum in R. Formaini (Dallas: Federal Reserve Bank of Dallas, 2004), 204, www.dallasfed.org.

15. John Campbell, Margaret Thatcher: The Iron Lady, 2. zv. (Lon-don: Jonathan Cape, 2003), 174–175; Patrick Cosgrave, That-cher: The First Term (London: Bodley Head, 1985), 158–159.

16. Kevin Jefferys, Finest & Darkest Hours: The Decisive Events in British Politics from Churchill to Blair (London: Atlantic Books, 2002), 208.

17. Na podlagi raziskave javnega mnenja MORI (Gallup je za Margaret Thatcher ugotovil 23 odstotkov). »President Bush: Overall Job Rating«, www.pollingreport.com, ocenjeno 12. maja 2007; Malcolm Rutherford, »1982: Margaret Thatcher’s Year«, Financial Times (London), 31. december 1982.

18. Samuel P. Huntington, The Third Wave: Democratization in the Late Twentieth Century (Norman, OK: University of Oklahoma Press, 1991).

19. Hossein Bashiriyeh, The State and Revolution in Iran, 1962–1982 (New York: St. Martin’s Press, 1984), 170–171.

20. »On the Record«, Time, 14. februar 1983.21. Campbell, Margaret Thatcher: The Iron Lady, 2. zv., 128.22. Leonard Downie Jr. in Jay Ross, »Britain: South Georgia

Taken«, Washington Post, 26. april 1982; »Jingoism Is Not the Way«, Financial Times (London), 5. april 1982.


663

23. Tony Benn, The End of an Era: Diaries 1980–90, ur. Ruth Winstone (London: Hutchinson, 1992), 206.

24. Angus Deming, »Britain’s Iron Lady«, Newsweek, 14. maj 1979; Jefferys, Finest Darkest Hours, 226.

25. BBC News, »1982: First Briton Dies in Falklands Campaign«, On This Day, 24 . april, news.bbc.co.uk.

26. Rutherford, »1982«.27. Michael Getler, »Dockers’ Union Agrees to Settle Strike in

Britain«, Washington Post, 21. julij 1984.28. »TUC at Blackpool (Miners’ Strike): Labour Urged to Legisla-

te on NUM Strike Fines«, Guardian (London), 4. september 1985; Seumas Milne, The Enemy Within: Thatcher’s Secret War against the Miners (London: Verso, 2004); Seumas Milne, »What Stella Left Out«, Guardian (London), 3. oktober 2000.

29. Seumas Milne, »MI5’s Secret War«, New Statesman & Society, 25. november 1994.

30. Coal War: Thatcher vs . Scargill, direktor Liam O’Rinn, epizo-da 8093 nadaljevanke Turning Points of History, na televiziji 16. junija 2005.

31. Ibid.32. Warren Brown, »U.S. Rules Out Rehiring Striking Air Con-

trollers«, Washington Post, 7. avgust 1981; Steve Twomey, »Reunion Marks 10 Years Outside the Tower«, Washington Post, 2. avgust 1991.

33. Milton Friedman, Preface, Capitalism and Freedom (1962, repr. Chicago: University of Chicago Press, 1982), ix.

34. J. McLane, »Milton Friedman’s Philosophy of Economics and Public Policy«, Conference to Honor Milton Friedman on His Ninetieth Birthday, 25. november 2002, www.chibus.com.

35. N. Bukharin in E. Preobrazhensky, The ABC of Communism: A Popular Explanation of the Program of the Communist Party of Russia, angl. prev. Eden in Cedar Paul (1922, repr. Ann Arbor: University of Michigan Press, 1967), 340–341.


664

36 . The Political Economy of Policy Reform, 19.37. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 603.

7. Novi doktor šok: Gospodarsko vojskovanje zamenja diktaturo

1. »U.S. Operations Mission to Bolivia«, Problems in the Econo-mic Development of Bolivia, La Paz: United States Operation Mission to Bolivia, 1956, 212.

2. Susan Sontag, Illness as Metaphor (New York: Farrar, Straus and Giroux, 1977), 84.

3. »Bolivia Drug Crackdown Brews Trouble«, New York Times, 12. september 1984; Joel Brinkley, »Drug Crops Are Up in Export Nations, State Dept. Says«, New York Times, 15. februar 1985.

4. Jeffrey D. Sachs, The End of Poverty: Economic Possibilities for Our Time (New York: Penguin, 2005), 90–93.

5. John Maynard Keynes, The Economic Consequences of the Pea-ce (1919, repr. London: Labour Research Department, 1920), 220–221.

6. Intervju z avtorico, oktober 2006, New York.7. Robert E. Norton, »The American Out to Save Poland«, For-

tune, 29. januar 1990.8. Intervju z Jeffreyjem Sachsom 15. junija 2000 za: Comman-

ding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.9. »A Draconian Cure for Chile’s Economic Ills?«, Business Week,

12. januar 1976.10. Sachs, The End of Poverty, 93.11. Sachs, Commanding Heights .12. Catherine M. Conaghan in James M. Malloy, Unsettling Sta-

tecraft: Democracy and Neoliberalism in the Central Andes (Pit-tsburgh, PA: University of Pittsburgh Press, 1994), 127.

13. Sachs, The End of Poverty, 95.


665

14. Susan Velasco Portillo, »Victor Paz: Decreto es coyuntural, pero puede durar 10 ó 20 ańos«, La Prensa (La Paz), 28. avgust 2005.

15. Ibid.16. Conaghan in Malloy, Unsettling Statecraft, 129.17. Alberto Zuazo, »Bolivian Labor Unions Dealt Setback«,

United Press International, 9. oktober 1985; Juan de Onis, »Economic Anarchy Ends«, Los Angeles Times, 6. november 1985.

18. Komentarji funkcionarja so na podlagi spominov članov ekonomske skupine za nujne razmere. Velasco Portillo, »Victor Paz: Decreto es coyuntural, pero puede durar 10 ó 20 ańos«.

19. Ibid.20. Harlan K. Ullman in James P. Wade, Shock and Awe: Achie-

ving Rapid Dominance (Washington, DC: NDU Press, 1996), xxv.

21. Conaghan in Malloy, Unsettling Statecraft, 186.22. Peter McFarren, »48-hour Strike Hurts Country«, Associated

Press, 5. september 1985; Mike Reid, »Sitting Out the Boli-vian Miracle«, Guardian (London), 9. maj 1987.

23. Robert J. Alexander, A History of Organized Labor in Bolivia (Westport, CT: Praeger, 2005), 169.

24. Sam Zuckerman, »Bolivian Bankers See Some Hope After Years of Economic Chaos«, American Banker, 13. marec 1987; Waltraud Queiser Morales, Bolivia: Land of Struggle (San Francisco: Westview Press, 1992), 159.

25. Statistični podatki so iz banke Inter-American Development Bank. Morales, Bolivia, 159.

26. Erick Foronda, »Bolivia: Paz Has Trouble Selling ‘Economic Miracle’«, Latinamerica Press 21, št. 5 (16. februar 1989): 7, navaja: Morales, Bolivia, 160.

27. Alexander, A History of Organized Labor in Bolivia, 169.


666

28. Intervju z Gonzalom Sánchezom de Lozado 20. marca 2001 za: Commanding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

29. Peter McFarren, »Farmers’ Siege of Police Points Up Bolivia’s Drug-Dealing Problems«, Associated Press, 12. januar 1986.

30. Peter McFarren, »Bolivia-Bleak but Now Hopeful«, Associa-ted Press, 23. maj 1989.

31. Conaghan in Malloy pišeta, da »nobenega dvoma ni, da je trgovina z mamili (tako kakor mednarodna pomoč, ki jo je Paz dobil) pomagala ublažiti udarce stabilizacije. Poleg ustvar-janja prihodkov v dolarjih je injekcija ‘kokainskih dolarjev’ v bančni sistem verjetno pomagala stabilizirati valuto v drugi polovici desetletja.« Conaghan in Malloy, Unsettling Sta-tecraft, 198.

32. Tyler Bridges, »Bolivia Turns to Free Enterprise Among Hard Times«, Dallas Morning News, 29. junij 1987; Conaghan in Malloy, Unsettling Statecraft, 198.

33. John Sedgwick, »The World of Doctor Debt«, Boston Maga-zine, maj 1991.

34. »Taming the Beast«, The Economist, 15. november 1986.35. Sachs, Commanding Heights .36. Peter Passell, »Dr. Jeffrey Sachs, Shock Therapist«, New York

Times, 27. junij 1993.37. »New Austerity Package Revealed«, Latin American Regional

Reports: Andean Group, 13. december 1985.38. Bančnika navajajo anonimno. Zuckerman, »Bolivian Bankers

See Some Hope after Years of Economic Chaos«.39. The Political Economy of Policy Reform, ur. John Williamson


40. Associated Press, »Bolivia Now Under State of Siege«, New York Times, 20. september 1985.


667

41. »Bolivia to Lift State of Siege«, United Press International, 17. december 1985; »Bolivia Now Under State of Siege«.

42. Conaghan and Malloy, Unsettling Statecraft, 149.43. Reuters, »Bolivia Strike Crumbling«, Globe and Mail (Toron-

to), 21. september 1985.44. Peter McFarren, »Detainees Sent to Internment Camps«,

Associated Press, 29. avgust 1986; »Bolivia: Government Frees Detainees, Puts Off Plans for Mines«, Inter Press Ser-vice, 16. september 1986.

45. Sachs, The End of Poverty, 96.46. Sánchez de Lozada, Commanding Heights .47. Conaghan in Malloy, Unsettling Statecraft, 149.

8. Kriza deluje: Predstavitev šok terapije

1. A. E. Hotchner, Papa Hemingway (1966, repr. New York: Carroll & Graf, 1999), 280.

2. Jim Shultz, »Deadly Consequences: The International Mone-tary Fund and Bolivia’s ‘Black February’«, (Cochabamba, Bolivia: The Democracy Center, april 2005), 14, www.democracyctr.org.

3. Albert O. Hirschman, »Reflections on the Latin American Experience«, v: The Politics of Inflation and Economic Stagna-tion: Theoretical Approaches and International Case Studies, ur. Leon N. Lindberg and Charles S. Maier (Washington, DC: Brookings Institution, 1985), 76.

4. Banco Central de la República Argentina, Memoria Anual 1985, www.bcra.gov.ar; Lawrence Weschler, A Miracle, a Uni-verse: Settling Accounts with Torturers (New York: Pantheon Books, 1990), 152; »Brazil Refinancing Foreign Debt Load«, New York Times, 2. julij 1964; Alan Riding, »Brazil’s Leader Urges Negotiations on Debt«, New York Times, 22. september 1985.


668

5. Robert Harvey, »Chile’s Counter-Revolution«, The Econo-mist, 2. februar 1980; World Bank, Economic Memorandum: Argentina (Washington, DC: World Bank, 1985), 17.

6. Svetovalec je bil Franklin Willis. Michael Hirsh, »Follow the Money«, Newsweek, 4. april 2005.

7. Terence O’Hara, »6 U.S. Banks Held Pinochet’s Accounts«, Washington Post, 16. marec 2005

8. United Press International, »Former Cabinet Minister Arre-sted in Argentina«, Seattle Times, 17. november 1984.

9. World Bank, Economic Memorandum: Argentina, str. 17; »Documentación que prueba los ilícitos de Martinez de Hoz«, La Voz del Interior, 6. oktober 1984, navaja: H. Hernandez, Justicia y Deuda Externa Argentina (Santa Fe, Argentina: Edi-torial Universidad de Santa Fe, 1988), 36.

10. Hernandez, Justicia y Deuda Externa Argentina, 37.11. Ibid.12. To je opisala kot »poročilo o tem, kako investirati na Baha-

mih, v Luksemburgu, Panami, Švici in Lichtensteinu. Tam je bil tudi razdelek – zelo tehničen – o davčnih razmerah v teh krajih.« Marguerite Feitlowitz, A Lexicon of Terror: Argentina and the Legacies of Torture (New York: Oxford University Press, 1998), 57.

13. Norberto Galasso, De la Banca Baring al FMI (Buenos Aires: Ediciones Colihue, 2002), 246; Adolfo Pérez Esquivel, »Cuándo comenzo el terror del 24 de marzo de 1976?«, La Fogata, 24. marec 2004, www.lafogata.org.

14. U.S. State Department, Memorandum of Conversation, tema: Secretary’s Meeting with Argentine Foreign Minister Guzzetti, 7. oktober 1976, umaknjena oznaka zaupnosti, www.gwu.edu/~nsarchiv.

15. Sue Branford in Bernardo Kucinski, The Debt Squads: The US, the Banks, and Latin America (London: Zed Books, 1988), 95.


669

16. Matthew L. Wald, »A House, Once Again, Is Just Shelter«, New York Times, 6. februar 1983.

17. Jaime Poniachik, »Cómo empezó la deuda externa«, La Nación (Buenos Aires), 6. maj 2001.

18. Donald V. Coes, Macroeconomic Crises: Politics and Growth in Brazil, 1964–1990 (Washington, DC: World Bank, 1995), 187; Eghosa E. Osaghae, Structural Adjustment and Ethnicity in Nigeria (Uppsala, Sweden: Nordiska Afrikainstitutet, 1995), 24; T. Ademola Oyejide in Mufutau I. Raheem, »Nigeria«, v: The Rocky Road to Reform: Adjustment, Income Distribution, and Growth in the Developing World, ur. Lance Taylor (Cambridge, MA: MIT Press, 1993), 302.

19. International Monetary Fund, Fund Assistance for Countries Facing Exogenous Shock, 8. avgust 2003, str. 37, www.imf.org.

20. Banco Central de la Republica Argentina, Memoria Anual 1989, www.bcra.gov.ar.

21. »Interview with Arnold Harberger«, The Region, Federal Reserve Bank of Minneapolis, marec 1999, www.minneapo-lisfed.org.

22. Nekdanji profesor iz Chicaga Stanley Fischer je bil namestnik direktorja IMF leta 1994, Raghuram Rajan je bil glavni eko-nomist IMF leta 2003, Michael Mussa je bil direktor oddelka za raziskave v IMF leta 1991, Danyang Xie je bil vodilni eko-nomist na afriškem oddelku IMF leta 2003.

23. International Monetary Fund, »Article I – Purposes«, Articles of Agreement of the International Monetary Fund, www.imf.org.

24. »Speech by Lord Keynes in Moving to Accept the Final Act at the Closing Plenary Session, Bretton Woods, 22. julij 1944«, Collected Writings of John Maynard Keynes, 26. zv., ur. Donald Moggridge (London: Macmillan, 1980), 103.

25. John Williamson, »In Search of a Manual for Technopols«, v: John Williamson, ur., The Political Economy of Policy Reform


670


26. »Appendix: The ‘Washington Consensus’«, v: The Political Economy of Policy Reform, 27.

27. Williamson, The Political Economy of Policy Reform, 17.28. Joseph E. Stiglitz, Globalization and Its Discontents (New

York: W. W. Norton & Company, 2002), 13.29. Davison L. Budhoo, Enough Is Enough: Dear Mr . Camdessus

. . . Open Letter of Resignation to the Managing Director of the International Monetary Fund, foreword by Errol K. McLeod (New York: New Horizons Press, 1990), 102.

30. Dani Rodrik, »The Rush to Free Trade in the Developing World: Why So Late? Why Now? Will It Last?«, v: Voting for Reform: Democracy, Political Liberalization and Economic Adjustment, ur. Stephan Haggard in Steven B. Webb (New York: Oxford University Press, 1994), 82. Poudarek dodan.

31. Ibid., 81.32. »… [K]akršne koli so že zasluge trgovinske reforme, vzročna

povezava med trgovskimi režimi in nagnjenostjo k makro-ekonomskim krizam je slaba ekonomija.« Dani Rodrik, »The Limits of Trade Policy Reform in Developing Countries«, Journal of Economic Perspectives 6, št. 1 (zima 1992): 95.

33. Herasto Reyes, »Argentina: historia de una crisis«, La Prensa (Panama City), 12. januar 2002.

34. Nathaniel C. Nash, »Turmoil, Then Hope in Argentina«, New York Times, 31. januar 1991.

35. »Interview with Arnold Harberger«.36. José Natanson, Buenos muchachos: Vida y obra de los economi-

stas del establishment (Buenos Aires: Libros del Zorzal, 2004).37. Paul Blustein, And the Money Kept Rolling In (and Out): Wall

Street, the IMF, and the Bankrupting of Argentina (New York: PublicAffairs, 2005), 21.


671

38. Ibid., 24; intervju z Domingom Cavallom 30. januarja 2002 za: Commanding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org; César V. Herrera in Marcelo Garcia, »A 10 años de la privatización de YPF – Análisis y con secuencias en la Argentina y en la Cuenca del Golfo San Jorge (versión amplia-da)«, Centro Regional de Estudios Económicos de la Patago-nia Central, 23. januar 2003, www.creepace.com.ar; Antonio Camou, »Saber técnico y política en los orígenes del menemi-smo«, Perfiles Latinoamericanos 7, št. 12 (junij 1998); Carlos Saul Menem, govor med kosilom z mehiškim predsednikom Ernestom Zedillo, 26. november 1997, zedillo.presidencia.gob.mx. footnote: Intervju z Alejandrom Olmosom Gaono, »Las deudas hay que pagarlas, las estafas no«, LaVaca, 10. januar 2006, www.lavaca.org.

39. »Menem’s Miracle«, Time International, 13. julij 1992.40. Cavallo, Commanding Heights .

9. Zaloputniti vrata zgodovini: Kriza na Poljskem, pokol na Kitajskem

1. Leszek Balcerowicz, »Losing Milton Friedman, A Revolutio-nary Muse of Liberty«, Daily Star (Beirut), 22. november 2006.

2. Michael Freedman, »The Radical«, Forbes, 13. februar 2006.3. Joseph Fewsmith, China Since Tiananmen: The Politics of Tran-

sition (Cambridge: Cambridge University Press, 2001), 35.4. Zametek Solidarnosti je bil polsvoboden sindikat, imenovan

Svobodni obalni sindikat, ustanovljen leta 1978. Ta skupina je organizirala stavke, ki so končno privedle do nastanka Soli-darnosti.

5. Thomas A. Sancton, »He Dared to Hope«, Time, 4. januar 1982.

6. Ibid.


672

7. »Solidarity’s Programme Adopted by the First National Con-gress«, v: Peter Raina, Poland 1981: Towards Social Renewal (London: George Allen & Unwin, 1985), 326–380.

8. Sancton, »He Dared to Hope«.9. Egil Aarvik, »The Nobel Peace Prize 1983 Presentation

Speech«, Oslo, Noveška, 10. december 1983, www.nobelpri-ze.org.

10. Lawrence Weschler, »A Grand Experiment«, The New Yorker, 13. november 1989.

11. Jeffrey D. Sachs, The End of Poverty: Economic Possibilities for Our Time (New York: Penguin, 2005), 120; Magdalena Wyganowska, »Transformation of the Polish Agricultural Sec-tor and the Role of the Donor Community«, USAID Mission to Poland, september 1998, www.usaid.gov.

12. James Risen, »Cowboy of Poland’s Economy«, Los Angeles Times, 9. februar 1990.

13. Sachs, The End of Poverty, 111.14. Weschler, »A Grand Experiment«.15. Sachs, The End of Poverty, 114.16. Ibid.; Weschler, »A Grand Experiment«.17. Intervju z Jeffreyjem Sachsom 15. junija 2000 za: Comman-

ding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.18. Przemyslaw Wielgosz, »25 Years of Solidarity«, neobjavljeno

predavanje, avgust 2005. Z dovoljenjem avtorja.19. Sachs, The End of Poverty, 117. FOOTNOTE: Randy Boya-

goda, »Europe’s Original Sin«, The Walrus, februar 2007, www.walrusmagazine.com.

20. Weschler, »A Grand Experiment«, intervju z Gonzalom Sán-chezom de Lozado 20. marca 2001 za: Commanding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

21. Weschler, »A Grand Experiment«.22. Balcerowicz, »Losing Milton Friedman«.


673

23. »Walesa: U.S. Has Stake in Poland’s Success«, United Press International, 25. avgust 1989.

24. Navedba je iz: Zofia Kuratowska, »Solidarity’s foremost expert on health ser vices and now a leading legislator«. Weschler, »A Grand Experiment«.

25. John Tagliabue, »Poles Approve Solidarity-Led Cabinet«, New York Times, 13. september 1989.

26. Weschler, »A Grand Experiment«; »Mazowiecki Taken Ill in Parliament«, Guardian Weekly (London), 17. september 1989.

27. Anne Applebaum, »Exhausted Polish PM’s Cabinet Is Acclai-med«, Independent (London), 13. september 1989.

28. Weschler, »A Grand Experiment«.29. Ibid.30. Leszek Balcerowicz, »Poland«, v: The Political Economy of

Policy Reform, ur. John Williamson (Washington, DC: Insti-tute for International Economics, 1994), 177.

31. Ibid., 176–177.32. Ibid., 163.33. Thomas Carothers, »The End of the Transition Paradigm«,

Journal of Democracy 13, št. 1 (januar 2002): 6–7.34. George J. Church, »The Education of Mikhail Sergeyevich

Gorbachev«, Time, 4. januar 1988.35. Francis Fukuyama, »The End of History?«, The National Inte-

rest, poletje 1989. FOOTNOTE: Francis Fukuyama, The End of History and the Last Man (New York: Free Press, 1992).


37. Fukuyama, »The End of History?«.38. Ibid.39. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 520–522.40. Ibid., 558; Milton Friedman, »If Only the United States Were

as Free as Hong Kong«, Wall Street Journal, 8. julij 1997.


674

41. Maurice Meisner, The Deng Xiaoping Era: An Inquiry into the Fate of Chinese Socialism, 1978–1994 (New York: Hill and Wang, 1996), 455; »Deng’s June 9 Speech: ‘We Face a Rebellious Clique’ and ‘Dregs of Society’«, New York Times, 30. junij 1989.

42. Friedmana so povabili na Kitajsko v različnih vlogah – kot udeleženca na konferenci, univerzitetnega predavatelja – ven-dar v svojih spominih to označuje kot državni obisk: »Bil sem gost predvsem vladnih enot,« piše Friedman in Friedman, Two Lucky People, 601.

43. Ibid., 517, 537, 609. Poudarek v izvirniku.44. Ibid., 601–602.45. Wang Hui, China’s New Order: Society, Politics, and Economy

in Transition (Cambridge, MA: Harvard University Press, 2003), 45, 54.

46. Ibid., 54.47. Ibid., 57.48. Meisner, The Deng Xiaoping Era, 463–465.49. »China’s Harsh Actions Threaten to Set Back 10-Year Reform

Drive«, Wall Street Journal, 5. junij 1989.50. »Deng’s June 9 Speech: ‘We Face a Rebellious Clique’ and

‘Dregs of Society’«. FOOTNOTE: Henry Kissinger, »The Caricature of Deng as a Tyrant Is Unfair«, Washington Post, 1. avgust 1989.

51. Intervju z Orvilleom Schellom 13. decembra 2005 za del serije Frontline na PBC »The Tank Man«; celoten zapis inter-vjuja dostopen na www.pbs.org.

52. Wang, China’s New Order, 65–66.53. Meisner, The Deng Xiaoping Era, 482. FOOTNOTE: David

Harvey, A Brief History of Neoliberalism (Oxford: Oxford University Press, 2005), 135.

54. Mo Ming, »90 Percent of China’s Billionaires Are Children of Senior Officials«, China Digital Times, 2. november 2006, www.chinadigitaltimes.net.


675

55. Human Rights Watch, »Race to the Bottom: Corporate Complicity in Chinese Internet Censorship«, Human Rights Watch 18, št. 8(c) (avgust 2006): 28, 43; Wang, China’s New Order, 65.

56. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 516.57. Jaroslaw Urbanski, »Workers in Poland After 1989«, Workers

Initiative Poland, paspartoo.w.interia.pl; Weschler, »A Grand Experiment«.

58. Mark Kramer, »Polish Workers and the Post-Communist Transition, 1989–93«, Europe-Asia Studies, junij 1995; World Bank, World Development Indicators 2006, www.world-bank.org; Andrew Curry, »The Case against Poland’s New President«, New Republic, 17. november 2005; Wielgosz, »25 Years of Solidarity«.

59. Wielgosz, »25 Years of Solidarity«.60. David Ost, The Defeat of Solidarity: Anger and Politics in Post-

communist Europe (Ithaca, NY: Cornell University Press, 2005), 62.

61. Statistical Yearly (Warsaw: Polish Main Statistical Office, 1997), 139.

62. Kramer, »Polish Workers and the Post-Communist Transiti-on, 1989–93«.

10. Demokracija, rojena v verigah: Utesnjena svoboda Južnoafriške republike

1. »South Africa; Tutu Says Poverty, Aids Could Destabilise Nation«, AllAfrica.com, november 2001.

2. Martin J. Murray, The Revolution Deferred (London: Verso, 1994), 12.

3. »ANC Leader Affirms Support for State Control of Industry«, Times (London), 26. januar 1990.


676

4. Ismail Vadi, The Congress of the People and Freedom Charter Campaign, predgovor Walter Sisulu (New Delhi: Sterling Publishers, 1995), www.sahistory.org.za.

5. Nelson Mandela, A Long Walk to Freedom: The Autobiography of Nelson Mandela (New York: Little, Brown and Company, 1994), 150.

6. »Listina svobode«, sprejeta na Ljudskem kongresu, Kliptown, 26. junija 1955, www.anc.org.za.

7. William Mervin Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC (Cape Town: Zebra Press, 2005), 219–220.

8. Mandela, A Long Walk to Freedom, 490–491.9. Vladavina navadne večine se je dejansko zavlekla do leta

1999. Do takrat so si izvršilno oblast delile vse stranke, ki so na volitvah dobile več kot 5 odstotkov glasov. Neobjavljen intervju z Nelsonom Mandelo filmskega avtorja Bena Cash-dana, 2001; Hein Marais, South Africa: Limits to Change: The Politi cal Economy of Transition (Cape Town: University of Cape Town Press, 2001), 91–92.

10. FOOTNOTE: Milton Friedman, »Milton Friedman – Banquet Speech«, banket ob podelitvi Nobelove nagrade, 10. december 1976, www.nobelprize.org.

11. Bill Keller, »Can Both Wealth and Justice Flourish in a New South Africa?«, New York Times, 9. maj 1994.

12. Mark Horton, »Role of Fiscal Policy in Stabilization and Poverty Alleviation«, v: Post-Apartheid South Africa: The First Ten Years, ur. Michael Nowak in Luca Antonio Ricci (Washington DC: International Monetary Fund, 2005), 84.

13. FOOTNOTE: Juan Gabriel Valdés, Pinochet’s Economists: The Chicago School in Chile (Cambridge: Cambridge Uni-versity Press, 1995), 31, 33, navaja definicijo »nove demo-kracije« Pinochetovega ministra za gospodarstva Pabla Ba-raone; Robert Harvey, »Chile’s Counter-Revolution: The Fight Goes On«, The Economist, 2. februar 1980 (Harvey je


677

navajal Sergia Fernandeza, ministra za notranje zadeve); José Piñera, »Wealth Through Ownership: Creating Property Rights in Chilean Mining«, Cato Journal 24, št. 3 (jesen 2004): 298.

14. James Brew, »South Africa-Habitat: A Good Home Is Still Hard to Own«, Inter Press Service, 11. marec 1997.

15. David McDonald, »Water: Attack the Problem Not the Data«, Sunday Independent (London), 19. junij 2003.

16. Bill Keller, »Cracks in South Africa’s White Monopolies«, New York Times, 17. junij 1993.

17. Gumede navaja statistične podatke Businessmap, ki pravi: »Okoli 98 odstotkov direktorjev družb na seznamu JSE je belih in upravljajo 97 odstotkov celotne vrednosti borze.« Simon Robinson, »The New Rand Lords«, Time, 25. april 2005; Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC, 220.

18. Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC, 112.

19. Moyiga Nduru, »S. Africa: Politician Washed Anti-AIDS Efforts Down the Drain«, Inter Press Service, 11. april 2006.

20. »Study: AIDS Slashes SA’s Life Expectancy«, Mail & Guar-dian (Johannesburg), 11. december 2006.

21. Rand si je do konca tega dne rahlo opomogel in je ob koncu dneva veljal 7 odstotkov manj. Jim Jones, »Foreign Investors Take Fright at Hardline Stance«, Financial Times (London), 13. februar 1990.

22. Steven Mufson, »South Africa 1990«, Foreign Affairs [Special Edition: America and the World], 1990/1991.

23. Thomas L. Friedman, The Lexus and the Olive Branch (New York: Random House, 2000), 113.

24. Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC, 69.25. Ibid., 85; »South Africa: Issues of Rugby and Race«, The Eco-

nomist, 24. avgust 1996.


678

26. Nelson Mandela, »Report by the President of the ANC to the 50th National Conference of the African National Congress«, 16. december 1997.

27. Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC, 33–39, 69.

28. Ibid., 79.29. Marais, South Africa, 122. FOOTNOTE: ANC, Ready to

Govern: ANC Policy Guidelines for a Democratic South Africa Adopted at the National Conference, 28.–31. maj 1992, www.anc.org.za.

30. Ken Wells, »U.S. Investment in South Africa Quickens«, Wall Street Journal, 6. oktober 1994.


32. Ibid., 87.33. Marais, South Africa, 162.34. Ibid., 170.35. Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC,

89.36. Ginger Thompson, »South African Commission Ends Its

Work«, New York Times, 22. marec 2003.37. ANC, »The State and Social Transformation«, dokument za

razpravo, november 1996, www.anc.org.za; Ginger Thomp-son, »South Africa to Pay $3,900 to Each Family of Apartheid Victims«, New York Times, 16. april 2003; Mandelov neobja-vljeni intervju s Cashdanom, 2001.


39. Ibid., 119.40. South African Communist Party, »The Debt Debate: Confu-

sion Heaped on Confusion«, november–december 1998, www.sacp.org.za; Jeff Rudin, »Apartheid Debt: Questions and Answers«, Alternative Information and Development


679

Centre, 16. marec 1999, www.aidc.org.za. FOOTNOTE: Congress of South Africa Trade Unions, »Submission on the Public Investment Corporation Draft Bill«, 25. junij 2004, www.cosatu.org.za; Rudin, »Apartheid Debt«; South African Communist Party, »The Debt Debate«.

41. »The Freedom Charter«.42. Nomvula Mokonyane, »Budget Speech for 2005/06 Financi-

al Year by MEC for Housing in Gauteng«, govor v Guateng Legislature 13. junija 2005, www.info.gov.za.

43. Lucille Davie in Mary Alexander, »Kliptown and the Free-dom Charter«, 27. junij 2005, www.southafrica.info; Blue IQ, The Plan for a Smart Province – Guateng .


45. Scott Baldauf, »Class Struggle: South Africa’s New, and Few, Black Rich«, Christian Science Monitor, 31. oktober 2006; »Human Development Report 2006«, United Nations Deve-lopment Programme, www.undp.org.

46. »South Africa: The Statistics«, Le Monde Diplomatique, sep-tember 2006; Michael Wines in Sharon LaFraniere, »Decade of Democracy Fills Gaps in South Africa«, New York Times, 26. april 2004.

47. Simon Robinson, »The New Rand Lords«.48. Michael Wines, »Shantytown Dwellers in South Africa Pro-

test the Sluggish Pace of Change«, New York Times, 25. december 2005.

49. Mark Wegerif, Bev Russell in Irma Grundling, Summary of Key Findings from the National Evictions Survey (Polokwane, South Africa: Nkuzi Development Association, 2005), 7, www.nkuzi.org.za.

50. Wines, »Shantytown Dwellers in South Africa Protest …«.51. Gumede, Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC,

72. Notranja navedba: Asghar Adelzadeh, »From the RDP to


680

GEAR: The Gradual Embracing of Neo liberalism in Econo-mic Policy«, Transformation 31, 1996.

52. Ibid., 70.53. Stephen F. Cohen, Failed Crusade: America and the Tragedy of

Post-Communist Russia (New York: W. W. Norton & Com-pany, 2001), 30.

11. Kres mlade demokracije: Rusija izbere »Pinochetovo opcijo«

1. Boris Kagarlitsky, Square Wheels: How Russian Democracy Got Derailed, angl. prev. Leslie A. Auerbach et al. (New York: Monthly Review Press, 1994), 191.

2. William Keegan, The Spectre of Capitalism: The Future of the World Economy After the Fall of Communism (London: Radius, 1992), 109.

3. George J. Church, »The Education of Mikhail Sergeyevich Gorbachev«, Time, 4. januar 1988; Gidske Anderson, »The Nobel Peace Prize 1990 Presentation Speech«, www.nobelpri-ze.org.

4. Marshall Pomer, Introduction, v: The New Russia: Transition Gone Awry, ur. Lawrence R. Klein in Marshall Pomer (Stan-ford: Stanford University Press: 2001), 1.

5. Anderson, »The Nobel Peace Prize 1990 Presentation Speech«; Church, »The Education of Mikhail Sergeyevich Gorba-chev«.

6. Mikhail Gorbachev, Foreword, v: Klein in Pomer, ur., The New Russia, xiv.

7. Neverjetno skupno poročilo je pozvalo k »radikalnim refor-mam« in vztrajalo, da je meje treba odpreti za trgovino hkrati s stabilizacijskim programom, posebno »dva za eno«, o kate-rem razpravlja Dani Rodrik v 8. poglavju. International Monetary Fund, The World Bank, Organization for Econo-


681

mic Cooperation and Development, European Bank for Reconstruction and Development, The Economy of the USSR: Summary and Recommendations (Washington, DC: World Bank, 1990); avtoričin intervju z Jeffreyjem Sachsom, okto-ber 2006, New York.

8. »Order, Order«, The Economist, 22. december 1990.9. Ibid.; Michael Schrage, »Pinochet’s Chile a Pragmatic Model

for Soviet Economy«, Washington Post, 23. avgust 1991.10. Return of the Czar, del iz Frontline [televizijske serije za PBS],

producent Sherry Jones, predvajanega 9. maja 2000.11. Vadim Nikitin, »’91 Foes Linked by Anger and Regret«, Mos-

cow Times, 21. avgust 2006.12. Stephen F. Cohen, »America’s Failed Crusade in Russia«, The

Nation, 28. februar 1994.13. Intervju avtorice z Jeffreyjem Sachsom.14. Peter Passell, »Dr. Jeffrey Sachs, Shock Therapist«, New York

Times, 27. junij 1993.15. Peter Reddaway in Dmitri Glinski, The Tragedy of Russia’s

Reforms: Market Bolshevism against Democracy (Washington, DC: United States Institute for Peace Press, 2001), 291.

16. Jeffrey D. Sachs, The End of Poverty: Economic Possibilities for Our Time (New York: Penguin Books, 2005), 137.

17. Reddaway in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 253.18. The Agony of Reform, del iz Commanding Heights: The Battle for

the World Economy [televizijske serije za PBS], izvršna produ-centa Daniel Yergin in Sue Lena Thompson, producent serije William Cran (Boston: Heights Productions, 2002); Redda-way in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 237, 298.

19. Mikhail Leontyev, »Two Economists Will Head Russian Reform; Current Digest of the Soviet Press«, Nezavisnaya Gazeta, 9. november 1991, povzetek 1. decembra 1991.

20. Chrystia Freeland, Sale of the Century: Russia’s Wild Ride from Communism to Capitalism (New York: Crown, 2000), 56.


682

21. Boris Yeltsin, »Speech to the RSFSR Congress of People’s Deputies«, 28. oktober 1991.

22. David McClintick, »How Harvard Lost Russia«, Institutional Investor, 1. januar 2006.

23. Georgi Arbatov, »Origins and Consequences of `Shock The-rapy«, v: Klein in Pomer, ur., The New Russia, 171.

24. Vladimir Mau, »Russia«, v: The Political Economy of Policy Reform, ur. John Williamson (Washington, DC: Institute for International Economics, 1994), 435.

25. Ibid., 434–435.26. Joseph E. Stiglitz, Preface, v: Klein in Pomer, ur., The New

Russia, xxii.27. Joseph E. Stiglitz, Globalization and Its Discontents (New

York: W. W. Norton & Company, 2002), 136.28. Yeltsin, »Speech to the RSFSR Congress of People’s Deputies«.29. Stephen F. Cohen, »Can We ‘Convert’ Russia?«, Washington

Post, 28. marec 1993; Helen Womack, »Russians Shell Out as Cashless Society Looms«, Independent (London), 27. avgust 1992.

30. Russian Economic Trends, 1997, str. 46, navaja: Thane Gustaf-son, Capitalism Russian-Style (Cambridge: Cambridge Uni-versity Press, 1999), 171.

31. The Agony of Reform .32. Gwen Ifill, »Clinton Meets Russian on Assistance Proposal«,

New York Times, 25. marec 1993.33. Malcolm Gray, »After Bloody Monday«, Maclean’s, 18. okto-

ber 1993; Leyla Boulton, »Powers of Persuasion«, Financial Times (London), 5. november 1993.

34. Serge Schmemann, »The Fight to Lead Russia«, New York Times, 13. marec 1993.

35. Margaret Shapiro in Fred Hiatt, »Troops Move in to Put Down Uprising After Yeltsin Foes Rampage in Moscow«, Washington Post, 4. oktober 1993.


683

36. John Kenneth White in Philip John Davies, Political Parties and the Collapse of the Old Orders (Albany: State University of New York Press, 1998), 209.

37. »Testimony Statement by the Honorable Lawrence H. Sum-mers Under Secretary for International Affairs U.S. Treasury Department Before the Committee on Foreign Relations of the U.S. Senate, 7. september 1993«.

38. Reddaway in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 294.39. Ibid., 299.40. Celestine Bohlen, »Rancor Grows in Russian Parliament«,

New York Times, 28. marec 1993.41. »The Threat That Was«, The Economist, 28. april 1993; Sha-

piro in Hiatt, »Troops Move in to Put Down Uprising After Yeltsin Foes Rampage in Moscow«.

42. Serge Schmemann, »Riot in Moscow Amid New Calls for Compromise«, New York Times, 3. oktober 1993.

43. Leslie H. Gelb, »How to Help Russia«, New York Times, 14. marec 1993. FOOTNOTE: Shapiro in Hiatt, »Troops Move in to Put Down Uprising After Yeltsin Foes Rampage in Mos-cow«.

44. Fred Kaplan, »Yeltsin in Command as Hard-Liners Give Up«, Boston Globe, 5. oktober 1993.

45. »Oblasti so povedale, da je bilo v Moskvi v dveh dneh ubitih 142 ljudi. To je bila laž, saj je pravo število mrtvih moralo biti nekajkrat večje. Nihče ni nikoli niti poskusil ugotoviti točne-ga števila ranjenih in pretepenih. Na tisoče ljudi so aretirali.« Kagarlitsky, Square Wheels, 218.

46. Reddaway in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 427.47. Kagarlitsky, Square Wheels, 212.48. John M. Goshko, »Victory Seen for Democracy«, Washington

Post, 5. oktober 1993; David Nyhan, »Russia Escapes a Return to the Dungeon of Its Past«, Boston Globe, 5. oktober 1993; Reddaway in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 431.


684

49. Return of the Czar.50. Nikitin, »’91 Foes Linked by Anger and Regret«.51. Cacilie Rohwedder, »Sachs Defends His Capitalist Shock

Therapy«, Wall Street Journal Europe, 25. oktober 1993.52. Sachs, The End of Poverty .53. Arthur Spiegelman, »Western Experts Call for Russian Shock

Therapy«, Reuters, 6. oktober 1993.54. Dorinda Elliott in Betsy McKay, »Yeltsin’s Free-Market

Offensive«, Newsweek, 18. oktober 1993; Adi Ignatius and Claudia Rosett, »Yeltsin Now Faces Divided Nation«, Asian Wall Street Journal, 5. oktober 1993.

55. Stanley Fischer, »Russia and the Soviet Union Then and Now«, v: The Transition in Eastern Europe, ur. Olivier Jean Blanchard, Kenneth A. Froot in Jeffrey D. Sachs, Country Studies, 1. zv. (Chicago: University of Chicago Press: 1994), 237.

56. Lawrence H. Summers, »Comment«, v: The Transition in Eastern Europe, Country Studies, 1. zv., 253.

57. Jeffrey Tayler, »Russia Is Finished«, Atlantic Monthly, maj 2001; »The World’s Billionaires, According to Forbes Magazi-ne, Listed by Country«, Associated Press, 27. februar 2003.

58. E. S. Browning, »Bond Investors Gamble on Russian Stocks«, Wall Street Journal, 24. marec 1995.

59. Sergej Jušenkov navaja Olega Lobova. Carlotta Gall in Tho-mas De Waal, Chechnya: Calamity in the Caucasus (New York: New York University Press, 1998), 161.

60. Vsevolod Vilchek, »Ultimatum on Bended Knees«, Moscow News, 2. maj 1996.

61. Passell, »Dr. Jeffrey Sachs, Shock Therapist«.62. David Hoffman, »Yeltsin’s ‘Ruthless’ Bureaucrat«, Washington

Post, 22. november 1996.63. Svetlana P. Glinkina et al., »Crime and Corruption«, v: Klein

in Pomer, ur., The New Russia, 241; Matt Bivens in Jonas


685

Bernstein, »The Russia You Never Met«, Demokratizatsiya: The Journal of Post-Soviet Democracy 6, št. 4 (jesen 1998): 630, www.demokratizatsiya.org.

64. Bivens in Bernstein, »The Russia You Never Met«, 627–628; Total, Factbook 1998–2006, april 2006, str. 2, www.total.com; ocena dobička je za leto 2000: Marshall I. Goldman, The Piratization of Russia: Russian Reform Goes Awry (New York: Routledge, 2003), 120; »Yukos Offers 12.5 Percent Sta-ke against Debts to State-Owned Former Unit«, Associated Press, 5. junij 2006; številka 2,8 milijarde dolarjev temelji na dejstvu, da je leta 1997 družba British Petroleum plačala 571 milijonov dolarjev za 10-odstotni delež družbe Sidanko, po tej vrednosti pa bi 51-odstotni delež znašal več kakor 2,8 milijarde dolarjev: Freeland, Sale of the Century, 183; Stani-slav Lunev, »Russian Organized Crime Spreads Beyond Russia’s Borders«, Prism 3, št. 8 (30. maj 1997).

65. Bivens in Bernstein, »The Russia You Never Met«, 629.66. Reddaway in Glinski, The Tragedy of Russia’s Reforms, 254.67. Freeland, Sale of the Century, 299.68. Return of the Czar.69. Bivens in Bernstein navajata, da »so se pojavile domneve, da

so Čubajs in štirje njegovi nekdanji poročniki – vsi možje, ki jih je podpiral Čubajs, financirala pa USAID – dobili vsak po 90.000 dolarjev kot podkupnino, prikrito kot predujem za knjigo od banke Uneximbank« (ene glavnih oligarhskih družb, ki je od teh mož dobivala donosna privatizacijska naročila). Podobno sporno je, da je Alfredu Kohu, drugemu zadolženemu za privatizacijo v Jelcinovi vladi, plačala 100.000 dolarjev družba, povezana z enim glavnih oligarhov, ki jim je dodeljeval privatizacijska naročila; zelo primerno naj bi denar domnevno bil predujem za knjigo, ki naj bi jo napisal o učin-kovitosti privatiziranih družb. Na koncu niso nobenega sodno preganjali v zvezi s knjižnimi kupčijami. Bivens in Bernstein,


686

»The Russia You Never Met«, 636; Vladimir Isachenkov, »Prosecutors Investigate Russia’s Ex-Privatization Czar«, Asso-ciated Press, 1. oktober 1997.

70. McClintick, »How Harvard Lost Russia«.71. U.S. District Court, District of Massachusetts, »United Sta-

tes of America, Plaintiff, v. President and Fellows of Harvard College, Andrei Shleifer and Jonathan Hay, Defendants: Civil Action No. 00-11977-DPW«, Memorandum and Order, 28. junij 2004; McClintick, »How Harvard Lost Russia«.

72. McClintick, »How Harvard Lost Russia«.73. Dan Josefsson, »The Art of Ruining a Country with a Little

Professional Help from Sweden«, ETC (Stockholm) angleška izdaja, 1999.

74. Ernest Beck, »Soros Begins Investing in Eastern Europe«, Wall Street Journal, 1. junij 1994; Andrew Jack, Arkady Ostrovsky in Charles Pretzlik, »Soros to Sell ‘The Worst Investment of My Life’«, Financial Times (London), 17. marec 2004.

75. Brian Whitmore, »Latest Polls Showing Communists Ahe-ad«, Moscow Times, 8. september 1999.

76. Return of the Czar.77. Helen Womack, »Terror Alert in Moscow as Third Bombing

Kills 73«, Independent (London), 14. september 1999.78. Aslan Nurbiyev, »Last Bodies Cleared from Rebels’ Secret

Grozny Cemetery«, Agence France-Presse, 6. april 2006.79. Sabrina Tavernise, »Farms as Business in Russia«, New York

Times, 6. november 2001; Josefsson, »The Art of Ruining a Country with a Little Professional Help from Sweden«; »News Conference by James Wolfensohn, President of the World Bank Re: IMF Spring Meeting«, Washington, DC, 22. april 1999, www.imf.org; Branko Milanovic, Income, Inequality and Poverty during the Transition from Planned to Market Economy (Washington, DC: World Bank, 1998), 68; Working Center for Economic Reform, Government of the


687

Russian Federation, Russian Economic Trends 5, št. 1 (1996): 56–57, navajata: Bertram Silverman in Murray Yanowitch, New Rich, New Poor, New Russia: Winners and Losers on the Russian Road to Capitalism (Armonk, NY: M.E. Sharpe, 2000), 47.

80. Statistični podatek o 715.000 izhaja od ruskega ministra za zdravje in razvoj. »Russia Has More Than 715,000 Home-less Children – Health Minister«, RIA Novosti news agency, 23. februar 2006; Carel De Rooy, UNICEF, Children in the Russian Federation, 16. november 2004, str. 5, www.unicef.org.

81. Leta 1987 je bila poraba alkohola na osebo v Rusiji 3,9 litra. Leta 2003 je dosegla 8,87 litra. World Health Organization Regional Office for Europe, »3050 Pure Alcohol Consumpti-on, Litres Per Capita, 1987, 2003«, European Health for All Database (HFA-DB), data.euro.who.int/hfadb; »In Sad Tally, Russia Counts More Than 4 Million Addicts«, Pravda (Mos-cow), 20. februar 2004; UNAIDS, »Annex 1: Russian Fede-ration«, 2006 Global Report on the AIDS Epidemic, maj 2006, str. 437, www.unaids.org; Intervju z Natalyjo Katsap, Mana-ger, Media Partnerships, Transatlantic Partners Against AIDS, junij 2006.

82. World Health Organization Regional Office for Europe, »1780 SDR, Suicide and Self-Inflicted Injury, All Ages Per 100,000, 1986–1994«, European Health for All Database (HFA-DB), data.euro.who.int/hfadb; leta 1986 je bila stop-nja umorov in namernih poškodb 7,3 na 100.000 ljudi; leta 1994 je dosegla 32,9; leta 2004 je padla na 25,2. World Health Organization Regional Office for Europe, »1793 SDR, Homicide and Intentional Injury, All Ages Per 100,000, 1986–2004«, Eu ropean Health for All Database.

83. Nikitin, »‘91 Foes Linked by Anger and Regret«; Stephen F. Cohen, »The New American Cold War«, The Nation, 10. julij


688

2006; Central Intelligence Agency, »Russia«, World Factbook 1992 (Washington, DC: CIA, 1992), 287; Central Intelligen-ce Agency, »Russia«, World Factbook 2007, www.cia.gov.

84. Colin McMahon, »Shortages Leave Russia’s East Out in the Cold«, Chicago Tribune, 19. november 1998.

85. Arbatov, »Origins and Consequences of ‘Shock Therapy’«, 177.

86. Richard Pipes, »Russia’s Chance«, Commentary 93, št. 3 (marec 1992): 30.

87. Richard E. Ericson, »The Classical Soviet-Type Economy: Nature of the System and Implications for Reform«, Journal of Economic Perspectives 5, št. 4 (jesen 1991): 25.

88. Tayler, »Russia Is Finished«; Richard Lourie, »Shock of Cala-mity«, Los Angeles Times, 21. marec 1999.

89. Josefsson, »The Art of Ruining a Country with a Little Pro-fessional Help from Sweden«.

90. Tatyana Koshkareva in Rustam Narzikulov, Nezavisnaya Gazeta (Moscow), 31. oktober 1997; Paul Klebnikov in Car-rie Shook, »Russia and Central Europe: The New Frontier«, Forbes, 28. julij 1997.

91. Adam Smith, The Wealth of Nations, ur. Edwin Cannan (New York: Modern Library, 1937), 532.

92. To analizo dolgujem Davidu Harveyju. David Harvey, A Brief History of Neoliberalism (New York: Oxford University Press, 2005).

93. Michael Schuman, »Billionaires in the Making«, Forbes, 18. julij 1994; Harvey, A Brief History of Neoliberalism, 103.

94. »YPFB: Selling a National Symbol«, Institutional Investor, 1. marec 1997; Jonathan Friedland, »Money Transfer«, Wall Street Journal, 15. avgust 1995.

95. Friedland, »Money Transfer«.96. Paul Blustein, And the Money Kept Rolling In (and Out): Wall

Street, the IMF, and the Bankrupting of Argentina (New York:


689

PublicAffairs, 2005), 24, 29; Nathaniel C. Nash, »Argentina’s President, Praised Abroad, Finds Himself in Trouble at Home«, New York Times, 8. junij 1991; Tod Robberson, »Argentine President’s Exit Inspires Mixed Emotions«, Dallas Morning News, 18. oktober 1999.

97. Paul Brinkley-Rogers, »Chaos Reigns as President Flees Upri-sing«, Daily Telegraph (London), 22. december 2001.

98. Jean Friedman-Rudovsky, »Bolivia Calls Ex-President to Court«, Time, 6. februar 2007.

12. Kapitalistični id: Rusija in nova doba divjega trga

1. John Maynard Keynes, »From Keynes to Roosevelt: Our Reco-very Plan Assayed«, New York Times, 31. december 1933.

2. Ashley M. Herer, »Oprah, Bono Promote Clothing Line, iPod«, Associated Press, 13. oktober 2006.

3. T. Christian Miller, Blood Money: Wasted Billions, Lost Lives, and Corporate Greed in Iraq (New York: Little, Brown and Company, 2006), 123. FOOTNOTE str. 248: John Cassidy, »Always with Us«, The New Yorker, 11. april 2005.

4. Peter Passell, »Dr. Jeffrey Sachs, Shock Therapist«, New York Times, 27. junij 1993.

5. Jeffrey Sachs, »Life in the Economic Emergency Room«, v: The Political Economy of Policy Reform, ur. John Williamson (Washington, DC: Institute for International Economics, 1994), 516.

6. »Roosevelt Victor by 7,054,520 Votes«, New York Times, 25. december 1932; Raymond Moley, After Seven Years (New York: Harper & Brothers, 1939), 305.

7. Carolyn Eisenberg, Drawing the Line: The American Decision to Divide Germany, 1944–1949 (New York: Cambridge Uni-versity Press, 1996).

8. The Political Economy of Policy Reform, 44.


690

9. Sachs, »Life in the Economic Emergency Room«, 503–504, 513.

10. John Williamson, The Political Economy of Policy Reform, 19, 26.

11. John Williamson in Stephan Haggard, »The Political Condi-tions for Economic Reform«, v: The Political Economy of Poli-cy Reform, 565.

12. Williamson, The Political Economy of Policy Reform, 20.13. John Toye, The Political Economy of Policy Reform, 41.14. Bruce Little, »Debt Crisis Looms, Study Warns«, Globe and

Mail (Toronto), 16. februar 1993; TV-poročilo je bilo na W5 na CTV, vodil ga je Eric Mailing. Linda McQuaig, Shooting the Hippo: Death by Deficit and Other Canadian Myths (Toronto: Penguin, 1995), 3.

15. Informacije v tem odstavku so iz: McQuaig, Shooting the Hippo, 18, 42–44, 117.

16. Ibid., 44, 46.17. »How to Invent a Crisis in Education«, Globe and Mail (To-

ronto), 15. september 1995.18. Informacije v naslednjih dveh odstavkih so iz: Michael Bru-

no, Deep Crises and Reform: What Have We Learned? (Washing-ton, DC: World Bank, 1996), 4, 6, 13, Poudarek v izvirniku.

19. Ibid., 6. Poudarek dodan.20. Število članic v Svetovni banki je za leto 1995. Zdaj je 185

držav članic.21. Informacije v naslednjih štirih odstavkih so iz: Davison L.

Budhoo, Enough Is Enough: Dear Mr . Camdessus … Open Let-ter of Resignation to the Managing Director of the International Monetary Fund (New York: New Horizons Press, 1990), 2–27.

22. Večina Budhoojevih obtožb se osredotoča na razhajanja pri izračunih relativne cene na enoto dela (Relative Unit Labor Cost, RULC) za Trinidad in Tobago, kar je izjemno pomem-


691

ben ekonomski kazalnik, ki meri produktivnost neke države. Piše: »Na podlagi izračunov, ki jih je naš oddelčni statistik nare-dil lani, potem ko se je končalo delo Sklada na terenu, se je relativna cena na enoto dela v Trinidadu in Tobagu dvignila za samo 69 odstotkov in ne za 145,8 odstotka, kakor trdijo naša poročila iz leta 1985, ali 142,9 odstotka, kakor trdijo doku-menti Sklada iz leta 1986. Med letoma 1980 in 1985 se je rela-tivna cena na enoto dela dejansko dvignila zgolj za 66,1 odstot-ka, in ne za 164,7 odstotka, kakor trdijo naša poročila. Med letoma 1983 in 1985 se je relativna cena na enoto dela dvignila za samo 14,9 odstotka, ne za 36,9 odstotka, kakor so sporočili svetovni skupnosti leta 1986. Leta 1985 kazalnik RULC ni narastel za 9 odstotkov, kakor smo zapisali v poročilu ‘RED and Staff Report’, ampak je padel za 1,7 odstotka. In leta 1986 je cena RULC spektakularno zdrsnila navzdol za 46,5 odstot-ka, čeprav to ni navedeno niti v poročilu za leto 1987 niti kjer koli drugje v uradnih dokumentih Sklada. Ibid., 17.

23. »Bitter Calypsos in the Caribbean«, Guardian (London), 30. julij 1990; Robert Weissman, »Playing with Numbers: The IMF’s Fraud in Trinidad and Tobago«, Multinational Monitor 11, št. 6 (junij 1990).

24. Lawrence Van Gelder, »Mr. Budhoo’s Letter of Resignation from the I.M.F. (50 Years Is Enough)«, New York Times, 20. marec 1996.

13. Naj gori: Plenjenje Azije in »padec drugega berlinskega zidu«

1. Anita Raghavan, »Wall Street Is Scavenging in Asia-Pacific«, Wall Street Journal, 10. februar 1998.

2. R. William Liddle, »Year One of the Yudhoyono – Kalla Duumvirate«, Bulletin of Indonesian Economic Studies 41, št. 3 (december 2005): 337.


692

3. »The Weakest Link«, The Economist, 8. februar 2003.4. Irma Adelman, »Lessons from Korea«, v: The New Russia:

Transition Gone Awry, ur. Lawrence R. Klein in Marshall Pomer (Stanford, CA: Stanford University Press, 2001), 129.

5. David McNally, »Globalization on Trial«, Monthly Review, september 1998.

6. »Apec Highlights Social Impact of Asian Financial Crisis«, Bernama news agency, 25. maj 1998.

7. Hur Nam-Il, »Gold Rush … Korean Style«, Business Korea, marec 1998; »Selling Pressure Mounts on Korean Won – Report«, Korea Herald (Seul), 12. maj 1998.

8. »Elderly Suicide Rate on the Increase«, Korea Herald (Seul), 27. oktober 1999; »Economic Woes Driving More to Suici-de«, Korea Times (Seul), 23. april 1998.

9. Kriza je udarila leta 1994, posojilo pa so odobrili šele spomla-di 1995.

10. »Milton Friedman Discusses the IMF«, CNN Moneyline with Lou Dobbs, 22. januar 1998; George P. Shultz, William E. Simon in Walter B. Wriston, »Who Needs the IMF«, Wall Street Journal, 3. februar 1998.

11. Milken Institute, »Global Overview«, Global Conference 1998, Los Angeles, 12. marec 1998, www.milkeninstitute.org.

12. Bill Clinton, »Joint Press Conference with Prime Minister Chrétien«, 23. november 1997, www.clintonfoundation.org.

13. Milken Institute, »Global Overview«.14. José Piñera, »The ‘Third Way’ Keeps Countries in the Third

World«, pripravljeno za Cato Institute’s 16th Annual Mone-tary Conference, ki jo je sponzoriral časnik The Economist, Washington, DC, 22. oktober 1998; José Piñera, »The Fall of a Second Berlin Wall«, 22. oktober 1998, www.josepinera.com.


693

15. »U.S. Senate Committee on Foreign Relations Holds Hea-ring on the Role of the IMF in the Asian Financial Crisis«, 12. februar 1998; »Text – Greenspan’s Speech to New York Economic Club«, Reuters News, 3. december 1997.

16. M. Perez in S. Tobarra, »Los países asiáticos tendrán que aceptar cierta flexibilidad que no era necesaria hasta ahora«, El País International Edition (Madrid), 8. december 1997; »IMF Chief Calls for Abandon of ‘Asian Model’«, Agence France-Presse, 1. december 1997.

17. Intervju z Mahathirom Mohamadom 2. julija 2001 za: Com-manding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

18. Intervju s Stanleyjem Fischerjem 9. maja 2001 za: Comman-ding Heights, www.pbs.org.

19. Stephen Grenville, »The IMF and the Indonesian Crisis«, gradivo v ozadju, Independent Evaluation Office pri IMF, maj 2004, str. 8, www.imf.org.

20. Walden Bello, »The IMF’s Hidden Agenda«, The Nation (Bangkok), 25. januar 1998.

21. Fischer, Commanding Heights; Joseph Kahn, »I.M.F.’s Hand Often Heavy, a Study Says«, New York Times, 21. oktober 2000. FOOTNOTE: Paul Blustein, The Chastening: Inside the Crisis That Rocked the Global Financial System and Hum-bled the IMF (New York: PublicAffairs, 2001), 6–7.

22. Sporazum sklada IMF z Južno Korejo je izrecno zahteval »sprostitev omejitev na trgu delovne sile glede odvečnih delavcev (kar bo poslovanju omogočilo, da se giblje iz ene industrije v drugo)«. Navajata: Martin Hart-Landsberg in Paul Burkett, »Economic Crisis and Restructuring in South Korea: Beyond the Free Market-Statist Debate«, Critical Asian Studies 33, št. 3 (2001): 421; Alkman Granitsas in Dan Biers, »Economies: The Next Step: The IMF Has Stopped Asia’s Financial Panic«, Far Eastern Economic Review, 23. april


694

1998; Cindy Shiner, »Economic Crisis Clouds Indonesian’s Reforms«, Washington Post, 10. september 1998.

23. Soren Ambrose, »South Korean Union Sues the IMF«, Econo-mic Justice News 2, št 4 (januar 2000).

24. Nicola Bullard, Taming the Tigers: The IMF and the Asian Crisis (London: Focus on the Global South, 2. marec 1999), www.focusweb.org; Walden Bello, A Siamese Tragedy: The Collapse of Democracy in Thailand (London: Focus on the Global South, 29. september 2006), www.focusweb.org.

25. Jeffrey Sachs, »Power Unto Itself«, Financial Times (London), 11. december 1997.

26. Michael Lewis »The World’s Biggest Going-Out-of-Business Sale«, New York Times Magazine, 31. maj 1998.

27. Ian Chalmers, »Tommy’s Toys Trashed«, Inside Indonesia 56 (oktober–december 1998).

28. Paul Blustein in Sandra Sugawara, »Rescue Plan for Indone-sia in Jeopardy«, Washington Post, 7. januar 1998; Grenville, »The IMF and the Indonesian Crisis«, 10.

29. McNally, »Globalization on Trial«.30. »Magic Arts of Jakarta’s ‘Witch-Doctor’«, Financial Times

(London), 3. november 1997.31. Susan Sim, »Jakarta’s Technocrats vs. the Technologists«,

Straits Times (Singapore), 30. november 1997; Kahn, »I.M.F.’s Hand Often Heavy, a Study Says«.

32. International Monetary Fund, The IMF’s Response to the Asian Crisis, januar 1999, www.imf.org.

33. Paul Blustein, »At the IMF, a Struggle Shrouded in Secrecy«, Washington Post, 30. marec 1998; Martin Feldstein, »Refocu-sing the IMF«, Foreign Affairs, marec–april 1998; Jeffrey Sachs, »The IMF and the Asian Flu«, American Prospect, marec–april 1998.

34. Južna Koreja je šla z 2,6 na 7,6 odstotka, Indonezija s 4 na 12 odstotkov. Do podobnih vzorcev je prišlo tudi v drugih drža-


695

vah. International Labour Organization, »ILO Governing Body to Examine Response to Asia Crisis«, izjava za tisk, 16. marec 1999; Mary Jordan, »Middle Class Plunging Back to Poverty«, Washington Post, 6. september 1998; McNally, »Globalization on Trial«; Florence Lowe-Lee, »Where Is Korea’s Middle Class?«, Korea Insight 2, št. 11 (november 2000): 1; James D. Wolfensohn, »Opening Address by the President of the World Bank Group«, Summary Proceedings of the Fifty-Third Annual Meeting of the Board of Governors (Washington, DC: International Monetary Fund, 6.–8. okto-ber 1998), 31, www.imf.org.

35. »Array of Crimes Linked to the Financial Crisis, Meeting Told«, New Straits Times (Kuala Lumpur), 1. junij 1999; Nussara Sawatsawang, »Prostitution – Alarm Bells Sound Amid Child Sex Rise«, Bangkok Post, 24. december 1999; Luz Baguioro, »Child Labour Rampant in the Philippines«, Straits Times (Singapur), 12. februar 2000; »Asian Financial Crisis Rapidly Creating Human Crisis: World Bank«, Agence France-Presse, 29. september 1998.

36. Laura Myers, »Albright Offers Thais Used F-16s, Presses Ban-king Reforms«, Associated Press, 4. marec 1999.

37. Independent Evaluation Office of the IMF, The IMF and Recent Capital Account Crises: Indonesia, Korea, Brazil (Washington, DC: International Monetary Fund, 12. sep-tember 2003): 42–43, www.imf.org; Grenville, »The IMF and the Indonesian Crisis«, 8.

38. Craig Mellow, »Treacherous Times«, Institutional Investor International Edition, maj 1999.

39. Raghavan, »Wall Street Is Scavenging in Asia-Pacific«.40. Rory McCarthy, »Merrill Lynch Buys Yamaichi Branches,

Now Japan’s Biggest Foreign Broker«, Agence France-Presse, 12. februar 1998; »Phatra Thanakit Announces Partnership with Merrill Lynch«, izjava za tisk Merrill Lynch, 4. junij


696

1998; United Nations Conference on Trade and Develop-ment, World Investment Report 1998: Trends and Determi-nants (New York: United Nations, 1998): 337; James Xiao-ning Zhan in Terutomo Ozawa, Business Restructuring in Asia: Cross-Border MQAs in the Crisis Period (Copenhagen: Copen-hagen Business School Press, 2001), 100; »Advisory Board for Salomon«, Financial Times (London), 18. maj 1999; »Korea Ssangyong Sells Info Unit Shares to Carlyle«, Reuters News, 2. januar 2001; »JP Morgan–Carlyle Consortium to Become Largest Shareholder of KorAm«, Korea Times (Seul), 9. september 2000.

41. Nicholas D. Kristof, »Worsening Financial Flu in Asia Lowers Immunity to U.S. Business«, New York Times, 1. februar 1998.

42. Lewis, »The World’s Biggest Going-Out-of-Business Sale«; Mark L. Clifford, »Invasion of the Bargain Snatchers«, Busi-ness Week, 2. marec 1998.

43. United Nations Conference on Trade and Development, World Investment Report 1998, 336; Zhan in Ozawa, Busi-ness Restructuring in Asia, 99; »Chronology-GM Takeover Talks with Daewoo Motor Creditors«, Reuters, 30. april 2002.

44. Zhan in Ozawa, Business Restructuring in Asia, 96–102; Clif-ford, »Invasion of the Bargain Snatchers«.

45. Alexandra Harney, »GM Close to Taking 67% Stake in Dae-woo for $400M«, Financial Times (London), 20. september 2001; Stephanie Strom, »Korea to Sell Control of Banks to U.S. Investors«, New York Times, 1. januar 1999.

46. Charlene Barshefsky, »Trade Issues with Asian Countries«, pričanje pred pododborom Subcommittee on Trade of the House Committee on Ways and Means, 24. februar 1998.

47. »International Water – Ayala Consortium Wins Manila Water Privatization Contract«, Business Wire, 23. januar


697

1997; »Bechtel Wins Contract to Build Oil Refinery in Indo-nesia«, Asia Pulse News Agency, 22. september 1999; »Mer-gers of S. Korean Handset Makers with Foreign Cos on the Rise«, Asia Pulse News Agency, 1. november 2004; United Nations Conference on Trade and Development, World Investment Report 1998, 337; Zhan in Ozawa, Business Rest-ructuring in Asia, 96–99.

48. Zhan in Ozawa, Business Restructuring in Asia, 96–102; Robert Wade in Frank Veneroso, »The Asian Crisis: The High Debt Model Versus the Wall Street-Treasury- IMF Complex«, New Left Review 228 (marec–april 1998).

49. »Milton Friedman Discusses the IMF«, CNN Moneyline with Lou Dobbs, 22. januar 1998.

50. Leta 1995 je bila stopnja samomorov 11,8 na 100.000 ljudi; leta 2005 je bila 26,1 na 100.000, kar je povečanje za 121 odstotkov. World Factbook 1997 (Washington, DC: Central Intelligence Agency, 1997); World Factbook 2007, www.cia.gov; »S. Korea Has Top Suicide Rate among OECD Coun-tries: Report«, Asia Pulse News Agency, 18. september 2006; »S. Korean Police Confirm Actress Suicide«, Agence France-Presse, 12. februar 2007.

51. United Nations Human Settlements Program, 2005 Annual Report (Nairobi: UN-HABITAT, 2006), 5–6, www.unchs.org; Rainer Maria Rilke, Duino Elegies and the Sonnets to Orpheus, angl. prev. A. Poulin Jr. (Boston: Houghton Mifflin, 1977), 51.

52. »Indonesia Admits to Rapes during Riots«, Washington Post, 22. december 1998.

53. »The Weakest Link«; Thomas L. Friedman, The Lexus and the Olive Tree (New York: Farrar, Straus in Giroux, 1999), 452–453.

54. »The Critics of Capitalism«, Financial Times (London), 27. november 1999.


698

55. Fischer, Commanding Heights; Blustein, The Chastening, 6–7.

14. Šokterapija v ZDA: Balon domovinske varnosti

1. Tom Baldwin, »Revenge of the Battered Generals«, Times (London), 18. april 2006.

2. Reuters, »Britain’s Ranking on Surveillance Worries Privacy Advocate«, New York Times, 3. november 2006.

3. Daniel Gross, »The Homeland Security Bubble«, Slate.com, 1. junij 2005.

4. Robert Burns, »Defense Chief Shuns Involvement in Wea-pons and Merger Decisions to Avoid Conflict of Interest«, Associated Press, 23. avgust 2001.

5. John Burgess, »Tuning in to a Trophy Technology«, Washing-ton Post, 24. marec 1992; »TIS Worldwide Announces the Appointment of the Honorable Donald Rumsfeld to its Board of Advisors«, PR Newswire, 25. april 2000; Geoffrey Lean in Jonathan Owen, »Donald Rumsfeld Makes $5M Killing on Bird Flu Drug«, Independent (London), 12. marec 2006.

6. George W. Bush, »Bush Delivers Remarks with Rumsfeld, Gates«, CO Transcripts Wire, 8. november 2006.

7. Joseph L. Galloway, »After Losing War Game, Rumsfeld Packed Up His Military and Went to War«, Knight-Ridder, 26. april 2006.

8. Jeffrey H. Birnbaum, »Mr. CEO Goes to Washington«, For-tune, 19. marec 2001.

9. Donald H. Rumsfeld, »Secretary Rumsfeld’s Remarks to the Johns Hopkins, Paul H. Nitze School of Advanced Internatio-nal Studies«, 5. december 2005, www.defenselink.mil; Tom Peters, The Circle of Innovation (New York: Alfred A. Knopf, 1997), 16.

10. Informacije na naslednjih dveh straneh so iz: Donald H. Rumsfeld, »DoD Acquisition and Logistics Excellence Week


699

Kickoff – Bureaucracy to Battlefield«, govor v Pentagonu, 10. september 2001, www.defenselink.mil.

11. Carolyn Skorneck, »Senate Committee Approves New Base Closings, Cuts $1.3 Billion from Missile Defense«, Associa-ted Press, 7. september 2001; Rumsfeld, »DoD Acquisition and Logistics Excellence Week Kickoff«.

12. Bill Hemmer in Jamie McIntyre, »Defense Secretary Declares War on the Pentagon’s Bureaucracy«, CNN Evening News, 10. september 2001.

13. Donald Rumsfeld, »Tribute to Milton Friedman«, Washing-ton, DC, 9. maj 2002, www.defenselink.mil; Milton Fried-man in Rose D. Friedman, Two Lucky People: Memoirs (Chi-cago: University of Chicago Press, 1998), 345.

14. Friedman in Friedman, Two Lucky People, 391.15. William Gruber, »Rumsfeld Reflects on Politics, Business«,

Chicago Tribune, 20. oktober 1993; Stephen J. Hedges, »Win-ter Comes for a Beltway Lion«, Chicago Tribune, 12. novem-ber 2006.

16. Greg Schneider, »Rumsfeld Shunning Weapons Decisions«, Washington Post, 24. avgust 2001; Andrew Cockburn, Rums-feld: His Rise, Fall, and Catastrophic Legacy (New York: Scrib-ner, 2007), 89–90; Randeep Ramesh, »The Two Faces of Rumsfeld«, Guardian (London), 9. maj 2003; Richard Behar, »Rummy’s North Korea Connection«, Fortune, 12. maj 2003.

17. Joe Palca, »Salk Polio Vaccine Conquered Terrifying Disea-se«, National Public Radio: Morning Edition, 12. april 2005; David M. Oshinsky, Polio: An American Story (Oxford: Oxford University Press, 2005), 210–211. FOOTNOTE: Carly Weeks, »Tamiflu Linked to 10 Deaths«, Gazette (Mon-treal), 30. november 2006; Dorsey Griffith, »Psychiatric Warning Put on Flu Drug«, Sacramento Bee, 14. november 2006.


700

18. Knowledge Ecology International, »KEI Request for Investi-gation into Anticompetitive Aspects of Gilead Voluntary Licenses for Patents on Tenofivir and Emtricitabine«, 12. februar 2007, www.keionline.org.

19. John Stanton, »Big Stakes in Tamiflu Debate«, Roll Call, 15. december 2005.

20. Informacije na naslednjih dveh straneh so iz: T. Christian Miller, Blood Money: Wasted Billions, Lost Lives and Corporate Greed in Iraq (New York: Little, Brown and Company, 2006), 77–79.

21. Joan Didion, »Cheney: The Fatal Touch«, The New York Re-view of Books, 5. oktober 2006.

22. Dan Briody, Halliburton Agenda: The Politics of Oil and Money (New Jersey: John Wiley & Sons, 2004), 198–199; David H. Hackworth, »Balkans Good for Texas-Based Busi-ness«, Sun-Sentinel (Fort Lauderdale), 16. avgust 2001.

23. Antonia Juhasz, Bush Agenda: Invading the World, One Econo-my at a Time (New York: Regan Books, 2006), 120.

24. Jonathan D. Salant, »Cheney: I’ll Forfeit Options«, Associa-ted Press, 1. september 2000.

25. »Lynne Cheney Resigns from Lockheed Martin Board«, Dow Jones News Service, 5. januar 2001.

26. Tim Weiner, »Lockheed and the Future of Warfare«, New York Times, 28. november 2004. FOOTNOTE: Jeff McDo-nald, »City Looks at County’s Outsourcing as Blueprint«, San Diego Union-Tribune, 23. julij 2006.

27. Sam Howe Verhovek, »Clinton Reining in Role for Business in Welfare Effort«, New York Times, 11. maj 1997; Barbara Vobejda, »Privatization of Social Programs Curbed«, Washing-ton Post, 10. maj 1997.

28. Michelle Breyer in Mike Ward, »Running Prisons for a Pro-fit«, Austin American-Statesman, 4. september 1994; Judith Greene, »Bailing Out Private Jails«, The American Prospect,


701

10. september 2001; Madeline Baro, »Tape Shows Inmates Bit by Dogs, Kicked, Stunned«, Associated Press, 19. avgust 1997.

29. Matt Moffett, »Pension Reform Pied Piper Loves Private Accounts«, Wall Street Journal, 3. marec 2005.

30. »Governor George W. Bush Delivers Remarks on Govern-ment Reform«, FDCH Political Transcripts, Philadelphia, 9. junij 2000.

31. Jon Elliston, »Disaster in the Making«, Tucson Weekly, 23. september 2004.

32. Joe M. Allbaugh, »Current FEMA Instructions & Manuals Numerical Index«, Testimony of Federal Emergency Manage-ment Agency Director Joe M. Allbaugh before the Veterans Affairs, Housing and Urban Development and Independent Agencies Subcommittee of the Senate Appropriations Com-mittee, 16. maj 2001.

33. John F. Harris in Dana Milbank, »For Bush, New Emergen-cies Ushered in a New Agenda«, Washington Post, 22. septem-ber 2001; United States General Accounting Office, Aviation Security: Long-Standing Problems Impair Airport Screeners’ Per-formance, junij 2000, str. 25, www.gao.gov.

34. National Commission on Terrorist Attacks upon the United States, The 9/11 Commission Report: Final Report of the Natio-nal Commission on Terrorist Attacks Upon the United States, 2004, str. 85, www.gpoaccess.gov.

35. Anita Manning, »Company Hopes to Restart Production of Anthrax Vaccine«, USA Today, 5. november 2001.

36. J. McLane, »Conference to Honor Milton Friedman on His Ninetieth Birthday«, Chicago Business, 25. november 2002, www.chibus.com.

37. Joan Ryan, »Home of the Brave«, San Francisco Chronicle, 23. oktober 2001; George W. Bush, »President Honors Public Servants«, Washington, DC, 15. oktober 2001.


702

38. George W. Bush, »President Discusses War on Terrorism«, Atlanta, Georgia, 8. november 2001.

39. Harris in Milbank, »For Bush, New Emergencies Ushered in a New Agenda«.

40. Andrew Bacevich, »Why Read Clausewitz When Shock and Awe Can Make a Clean Sweep of Things?«, London Review of Books, 8. junij 2006. FOOTNOTE: Scott Shane and Ron Nixon, »In Washington, Contractors Take on Biggest Role Ever«, New York Times, 4. februar 2007.

41. Evan Ratliff, »Fear, Inc.«, Wired, december 2005.42. Shane in Nixon, »In Washington, Contractors Take on

Biggest Role Ever«.43. Matt Richtel, »Tech Investors Cull Startups for Pentagon«,

Washington Post, 7. maj 2007; Defense Venture Catalyst Ini-tiative, »An Overview of the Defense Venture Catalyst Initia-tive«, devenci.dtic.mil.

44. Ratliff, »Fear, Inc.«45. Jason Vest, »Inheriting a Shambles at Defense«, Texas Obser-

ver (Austin), 1. december 2006; Ratliff, »Fear, Inc.«; Paladin Capital Group, »Lt. General (Ret) USAF Kenneth A. Mini-han«, Paladin Team, 2. december 2003, www.paladincapgro-up.com.

46. Office of Homeland Security, National Strategy for Homeland Security, julij 2002, str. 1, www.whitehouse.gov; Ron Suskind, The One Percent Doctrine: Deep Inside America’s Pursuit of Its Enemies Since 9/11 (New York: Simon & Schuster, 2006); »Terror Fight Spawns Startups«, Red Herring, 5. december 2005.

47. United States House of Representatives, Committee on Government Reform – Minority Staff, Special Investigations Division, Dollars, Not Sense: Government Contracting Under the Bush Administration, Prepared for Rep. Henry A. Waxman, junij 2006, str. 5, www.democrats.reform.house.gov; Tim


703

Shorrock, »The Corporate Takeover of U.S. Intelligence«, Salon, 1. junij 2007, www.salon.com; Rachel Monahan in Ele-na Herrero Beaumont, »Big Time Security«, Forbes, 3. avgust 2006; Central Intelligence Agency, World Fact Book 2007, www.cia.gov; »US Government Spending in States Up 6 Pct in FY’03«, Reuters, 7. oktober 2004; Frank Rich, »The Road from K Street to Yusufiya«, New York Times, 25. junij 2006.

48. Monahan in Herrero Beaumont, »Big Time Security«; Ratliff, »Fear, Inc.«.

49. Številko navaja Roger Cressey, nekdanji Bushev funkcionar za kontraterorizem, zdaj predsednik družbe Good Harbor Con-sulting. Rob Evans in Alexi Mostrous, »Britain’s Surveillance Future«, Guardian (London), 2. november 2006; Mark John-son, »Video, Sound Advances Aimed at War on Terror«, Asso-ciated Press, 2. avgust 2006; Ellen McCarthy, »8 Firms Vie for Pieces of Air Force Contract«, Washington Post, 14. sep-tember 2004.

50. Brian Bergstein, »Attacks Spawned a Tech-Security Market That Remains Young Yet Rich«, Associated Press, 4. septem-ber 2006.

51. Mure Dickie, »Yahoo Backed on Helping China Trace Wri-ter«, Financial Times (London), 10. november 2005; Leslie Cauley, »NSA Has Massive Database of Americans’ Phone Calls«, USA Today, 11. maj 2006; »Boeing Team Awarded SBInet Contract by Department of Homeland Security«, izjava za tisk, 21. september 2006, www.boeing.com.

52. Robert O’Harrow Jr., No Place to Hide (New York: Free Press, 2005).

53. »Terror Fight Spawns Startups«.54. Justine Rood, »FBI Terror Watch List ‘Out of Control’«, The

Blotter blog on ABC News, 13. junij 2007, www.abcnews.com; Ed Pilkington, »Millions Assigned Terror Risk Score on Trips to the US«, Guardian (London), 2. december 2006.


704

55. Rick Anderson, »Flog Is My Co-Pilot«, Seattle Weekly, 29. november 2006; Jane Mayer, »The C.I.A.’s Travel Agent«, The New Yorker, 30. oktober 2006; Brian Knowlton, »Report Rejects European Denial of CIA Prisons«, New York Times, 29. november 2006; Mayer, »The C.I.A.’s Travel Agent«; Stephen Grey, Ghost Plane: The True Story of the CIA Torture Program (New York: St. Martin’s Press, 2006), 80; Pat Mil-ton, »ACLU File: Suit Against Boeing Subsidiary, Saying It Enabled Secret Overseas Torture«, Associated Press, 31. maj 2007.

56. Andrew Buncombe, »New Maximum-Security Jail to Open at Guantanamo Bay«, Independent (London), 30. julij 2006; Pratap Chatterjee, »Intelligence in Iraq: L-3 Supplies Spy Support«, CorpWatch, 9. avgust 2006, www.corp-watch.com.

57. Michelle Faul, »Guantanamo Prisoners for Sale«, Associated Press, 31. maj 2005; John Simpson, »No Surprises in the War on Terror«, BBC News, 13. februar 2006; John Mintz, »Detai-nees Say They Were Charity Workers«, Washington Post, 26. maj 2002.

58. Ta zapornik je bil Adel Fattough Ali Algazzar. Dave Gilson, »Why Am I in Cuba?«, Mother Jones, september–oktober 2006; Simpson, »No Surprises in the War on Terror«; Andrew O. Selsky, »AP: Some Gitmo Detainees Freed Elsewhere«, USA Today, 15. december 2006.

59. Gary Stoller, »Homeland Security Generates Multibillion Dollar Business«, USA Today, 10. september 2006.

60. Sarah Anderson, John Cavanagh, Chuck Collins in Eric Benjamin, »Executive Excess 2006: Defense and Oil Executi-ves Cash in on Conflict«, 30. avgust 2006, str. 1, www.faire-conomy.org.

61. Ratliff, »Fear, Inc.«.62. O’Harrow, No Place to Hide, 9.


705

15. Korporativistična država: Odstraniti vrtljiva vrata, vstaviti obokani prehod

1. Jim Krane, »Former President Bush Battles Arab Critics of His Son«, Associated Press, 21. november 2006.

2. Scott Shane in Ron Nixon, »In Washington, Contractors Take on Biggest Role Ever«, New York Times, 4. februar 2007.

3. Jane Mayer, »Contract Sport«, The New Yorker, 16. februar 2004.

4. »HR 5122: John Warner National Defense Authorization Act for Fiscal Year 2007 (Enrolled as Agreed to or Passed by Both House and Senate)«, thomas.loc.gov.

5. »Remarks of Sen. Patrick Leahy on National Defense Autho-rization Act for Fiscal Year 2007, Conference Report, Con-gressional Record«, States News Service, 29. september 2006.

6. Gilead Sciences, »Stock Information: Historical Price Loo-kup«, www.gilead.com.

7. Intervju s Stephenom Kinzerjem, Democracy Now!, 21. april 2006, www.democracynow.org. Zvezo »interrelated and mu-tually reinforcing« je uporabil zgodovinar James A. Bill. Stephen Kinzer, Overthrow: America’s Century of Regime Chan-ge from Hawaii to Iraq (New York: Times Books, 2006), 122.

9. Robert Burns, »Defense Chief Shuns Involvement in Wea-pons and Merger Decisions to Avoid Conflict of Interest«, Associated Press, 23. avgust 2001; Matt Kelley, »Defense Se-cretary Sold Up to $91 Million in Assets to Comply with Ethics Rules, Complains about Disclosure Form«, Associated Press, 18. junij 2002; Pauline Jelinek, »Rumsfeld Asks for Deadline Extension«, Associated Press, 17. julij 2001.

10. John Stanton, »Big Stakes in Tamiflu Debate«, Roll Call, 15. december 2005.


706

11. Rumsfeldova prijava za leto 2005 kaže, da ima »delnice v vre-dnosti do 95,9 milijona dolarjev, od katerih je imel dohodka do 13 milijonov dolarjev, vrednost zemljišč do 17 milijonov dolarjev, od najema je zaslužil l milijon dolarjev«. Geoffrey Lean in Jonathan Owen, »Donald Rumsfeld Makes $5m Kil-ling on Bird Flu Drug«, Independent (London), 12. marec 2006; Kelley, »Defense Secretary Sold up to $91 Million in Assets …«.

12. Burns, »Defense Chief Shuns Involvement …«.13. Stanton, »Big Stakes in Tamiflu Debate«.14. Nelson D. Schwartz, »Rumsfeld’s Growing Stake in Tamiflu«,

Fortune, 31. oktober 2005.15. Gilead Sciences, »Stock Information: Historical Price Loo-

kup«, www.gilead.com.16. Cassell Bryan-Low, »Cheney Cashed in Halliburton Options

Worth $35 Million«, Wall Street journal, 20. september 2000.

17. Ken Herman, »Cheneys Earn $8.8 Million to Bushes’ $735,000«, Austin American-Statesman, 15. april 2006; Hal-liburton, Investor Relations, »Historical Price Lookup«, www.halliburton.com.

18. Sarah Karush, »Once Privileged in Iraq, Russian Oil Compa-nies Hope to Compete on Equal Footing After Saddam«, Associated Press, 14. marec 2003; Saeed Shah, »Oil Giants Scramble for Iraqi Riches«, Independent (London), 14. marec 2003.

19. »Waiting for the Green Light«, Petroleum Economist, 1. okto-ber 2006.

20. Lean in Owen, »Donald Rumsfeld Makes $5m Killing on Bird Flu Drug«.

21. Jonathan Weisman, »Embattled Rep. Ney Won’t Seek Reelec-tion«, Washington Post, 8. avgust 2006; Sonya Geis in Charles R. Babcock, »Former GOP Lawmaker Gets 8 Years«, Washing-


707

ton Post, 4. marec 2006; Judy Bachrach, »Washington Baby-lon«,Vanity Fair, 1. avgust 2006.

22. Eric Lipton, »Former Antiterror Officials Find Industry Pays Better«, New York Times, 18. junij 2006.

23. Ellen Nakashima, »Ashcroft Finds Private-Sector Niche«, Washington Post, 12. avgust 2006; Lipton, »Former Antiterror Officials Find Industry Pays Better«; Good Harbor Consul-ting, LLC., www.goodharbor.net; Paladin Capital Group, »R. James Woolsey – VP«, Paladin Team, www.paladincap-group.com; Booz Allen Hamilton, »R James Woolsey«, www.boo-zallen.com; Douglas Jehl, »Insiders’ New Firm Consults on Iraq«, New York Times, 30. september 2003; »Former FEMA Head to Start Consulting Business on Emergency Planning«, Associated Press, 24. november 2005.

24. »Former FEMA Head Discussed Wardrobe during Katrina Crisis«, Associated Press, 3. november 2005.

25. Seymour M. Hersh, »The Spoils of the Gulf War«, New Yor-ker, 6. september 1993.

26. Michael Isikoff in Mark Hosenball, »A Legal Counterattack«, Newsweek, 16. april 2003; John Council, »Baker Botts’ ‘Love Shack’ for Clients«, Texas Lawyer, 6. marec 2006; Erin E. Arvedlund, »Russian Oil Politics in a Texas Court«, New York Times, 15. februar 2005; Robert Bryce, »It’s a Baker Botts World«, The Nation, 11. oktober 2004.

27. Peter Smith in James Politi, »Record Pay-Outs from Carlyle and KKR«, Financial Times (London), 20. oktober 2004.

28. »Cutting James Baker’s Ties«, New York Times, 12. december 2003.

29. Informacije na naslednjih dveh straneh so iz: Naomi Klein, »James Baker’s Double Life: A Special Investigation«, The Nation, postavljeno online, 12. oktober 2004, www.thena-tion.com.


708

30. David Leigh, »Carlyle Pulls Out of Iraq Debt Recovery Con-sortium«, Guardian (London), 15. oktober 2004; United Nations Compensation Commission, »Payment of Compen-sation«, sporočila za javnost, 2005–2006, www.unog.ch; Kle-in, »James Baker’s Double Life«; World Bank, »Data Sheet for Iraq«, 23. oktober 2006, www.worldbank.org.

31. Eric Schmitt, »New Group Will Lobby for Change in Iraqi Rule«, New York Times, 15. november 2002; George P. Shultz, »Act Now«, Washington Post, 6. september 2002; Harry Este-ve, »Ex-Secretary Stumps for Gubernatorial Hopeful«, Orego-nian (Portland), 12. februar 2002; David R. Baker, »Bechtel Pulling Out after 3 Rough Years of Rebuilding Work«, San Francisco Chronicle, 1. november 2006.

32. Tim Weiner, »Lockheed and the Future of Warfare«, New York Times, 28. november 2004; Schmitt, »New Group Will Lobby for Change in Iraqi Rule«; John Laughland, »The Pra-gue Racket«, Guardian (London), 22. november 2002; John B. Judis, »Minister without Portfolio«, The American Prospect, maj 2003; Lockheed Martin, Investor Relations, »Stock Price Details«, www.lockheedmartin.com.

33. Bob Woodward, State of Denial (New York: Simon & Schu-ster, 2006), 406–407.

34. James Dao, »Making a Return to the Political Stage«, New York Times, 28. november 2002; Leslie H. Gelb, »Kissinger Means Business«, New York Times, 20. april 1986; Jeff Gerth, »Ethics Disclosure Filed with Panel«, New York Times, 9. marec 1989.

35. James Harding, »Kissinger Second Take«, Financial Times (London), 14. december 2002.

36. Seymour M. Hersh, »Lunch with the Chairman«, The New Yorker, 17. marec 2003.

37. Ibid.; Thomas Donnelly in Richard Perle, »Gas Stations in the Sky«, Wall Street Journal, 14. avgust 2003. FOOTNOTE: R. Jeffrey Smith, »Tanker Inquiry Finds Rumsfeld’s Attention


709

Was Elsewhere«, Washington Post, 20. junij 2006; Tony Capa-ccio, »Boeing Proposes Bonds for 767 Lease Deal«, Seattle Times, 4. marec 2003.

38. Hersh, »Lunch with the Chairman«; Tom Hamburger in Dennis Berman, »U.S. Adviser Perle Resigns as Head of Defense Board«, Wall Street Journal, 28. marec 2003.

39. Intervju z Richardom Perleom, CNN: Late Edition with Wolf Blitzer, 9. marec 2003.

40. Judis, »Minister without Portfolio«; David S. Hilzenrath, »Richard N. Perle’s Many Business Ventures Followed His Years as a Defense Official«, Washington Post, 24. maj 2004; Hersh, »Lunch with the Chairman«; T. Christian Miller, Blood Money: Wasted Billions, Lost Lives and Corporate Greed in Iraq (New York: Little, Brown and Company, 2006), 73.

16. Odprava Iraka: Iskanje »modela« za Bližnji vzhod

1. Andrew M. Wyllie, »Convulsion Therapy of the Psychoses«, Journal of Mental Science 86 (marec 1940): 248.

2. Richard Cohen, »The Lingo of Vietnam«, Washington Post, 21. november 2006.

3. »Deputy Secretary Wolfowitz Interview with Sam Tannen-haus, Vanity Fair«, zapis novic, 9. maj 2003, www.defense-link.mil.

4. FOOTNOTE: 2007 Index of Economic Freedom (Washing-ton, DC: Heritage Foundation and The Wall Street Journal, 2007), 326, www.heritage.org.

5. Thomas L. Friedman, »The Long Bomb«, New York Times, 2. marec 2003; Joshua Muravchik, »Democracy’s Quiet Victo-ry«, New York Times, 19. avgust 2002; Robert Dreyfuss, »Just the Beginning«, American Prospect, 1. april 2003. FOOTNO-TE: John Norris, Collision Course: NATO, Russia, and Koso-vo (Westport, CT: Praeger, 2005), xxii–xxiii.


710

6. George W. Bush, »President Discusses Education, Entrepre-neurship & Home Own ership at Indiana Black Expo«, India-napolis, Indiana, 14. julij 2005.

7. Edwin Chen in Maura Reynolds, »Bush Seeks U.S.-Mideast Trade Zone to Bring Peace, Prosperity to Region«, Los Angeles Times, 10. maj 2003.

8. Harlan Ullman, »Shock and Awe’ Misunderstood«, USA To-day, 8. april 2003.

9. Peter Johnson, »Media’s War Footing Looks Solid«, USA To-day, 17. februar 2003.

10. Thomas L. Friedman, »What Were They Thinking?«, New York Times, 7. oktober 2005.

11. United States Department of State, »Memoranda of Conver-sation«, 10. junij 1976, umaknjena oznaka zaupnosti, www.gwu.cdu/~nsarchiv.

12. George W. Bush, govor ob inavguraciji leta 2005, 20. januar 2005.

13. Norman Friedman, Desert Victory: The War for Kuwait (Anna-polis, MD: Naval Institute Press, 1991), 185; Michael R. Gordon in Bernard E. Trainor, Cobra II: The Inside Story of the Invasion and Occupation of Iraq (New York: Pantheon Books, 2006), 551.

14. Anthony Shadid, Night Draws Near: Iraq’s People in the Sha-dow of America’s War (New York: Henry Holt, 2005), ozalid, 95. Navajam z dovoljenjem avtorja.

15. Harlan K. Ullman in James P. Wade, Shock and Awe: Achie-ving Rapid Dominance (Washington, DC: NDU Press Book, 1996), 55; Ron Suskind, The One Percent Doctrine: Deep Insi-de America’s Pursuit of Its Enemies Since 9/11 (New York: Simon & Schuster, 2006), 123, 214.

16. Ullman in Wade, Shock and Awe, xxv, 17, 23, 29.17. Maher Arar, »‘I Am Not a Terrorist – I Am Not a Member of

Al-Qaida‘«, Vancouver Sun, 5. november 2003.


711

18. »Iraq Faces Massive U.S. Missile Barrage« CBS News, 24. januar 2003.

19. »U.S. Tests Massive Bomb«, CNN: Wolf Blitzer Reports, 11. marec 2003.

20. Ibid.21. Rajiv Chandrasekaran in Peter Baker, »Allies Struggle for Supply

Lines«, Washington Post, 30. marec 2003; Jon Lee Anderson, The Fall of Baghdad (New York: Penguin Press, 2004), 199; Gordon in Trainor, Cobra II, 465. FOOTNOTE: Charles Duelfer, Comprehensive Report of the Special Advisor to the DCI on Iraq’s WMD, 1. zv., 30. september 2004, 11, www.cia.gov.

22. Shadid, Night Draws Near, 71.23. Suzanne Goldenberg, »War in the Gulf: In an Instant We

Were Plunged into Endless Night«, Guardian (London), 4. april 2003.

24. »Restoring a Treasured Past«, Los Angeles Times, 17. april 2003.

25. Charles J. Hanley, »Looters Ransack Iraq’s National Library«, Associated Press, 15. april 2003.

26. Michael D. Lemonick, »Lost to the Ages«, Time, 28. april 2003; Louise Witt, »The End of Civilization«, Salon, 17. april 2003, www.salon.com.

27. Thomas E. Ricks and Anthony Shadid, »A Tale of Two Bagh-dads«, Washington Post, 2. junij 2003.

28. Frank Rich, »And Now: ‘Operation Iraqi Looting’«, New York Times, 27. april 2003.

29. Donald H. Rumsfeld, »DoD News Briefing – Secretary Rumsfeld and Gen. Myers«, 11. april 2003, www.defense-link.mil; Simon Robinson, »Grounding Planes the Wrong Way«, Time, 14. julij 2003.

30. Rajiv Chandrasekaran, Imperial Life in the Emerald City: Insi-de Iraq’s Green Zone (New York: Alfred A. Knopf, 2006), 119–120.


712

31. Ibid., 165–166.32. World Bank, World Development Report 1990 (Oxford:

World Bank, 1990), 178–179; New Mexico Coalition for Literacy, New Mexico Literacy Profile, 2005–2006 Programs, www.nmcl.org. FOOTNOTE: Chandrasekaran, Imperial Life in the Emerald City, 5.

33. Shafiq Rasul, Asif Iqbal in Rhuhel Ahmed, Composite State-ment: Detention in Afghanistan and Guantanamo Bay (New York: Center for Constitutional Rights, 26. julij 2004), 96, 99, www.ccr-ny.org.

34. Ibid., 9, 10, 21, 26, 72.35. John F. Burns, »Looking Beyond His Critics, Bremer Sees

Reason for Both Hope and Caution«, New York Times, 29. junij 2004; Steve Kirby, »Bremer Says Iraq Open for Busi-ness«, Agence France-Presse, 25. maj 2003.

36. Thomas B. Edsall in Juliet Eilperin, »Lobbyists Set Sights on Money-Making Opportunities in Iraq«, Washington Post, 2. oktober 2003.

17. Ideološki povratni udarec: Zelo kapitalistično uničenje

1. Jeffrey Goldberg pravi, da je sekretarka Riceova to povedala pri večerji v restavraciji v središču Georgetowna. Piše: »Ob izjavi so drugi gostje osupnili. [Brent] Scowcroft je bil pretre-sen ob ‘evangelijskem tonu’ Riceove, kakor je kasneje povedal prijateljem.« Jeffrey Goldberg, »Breaking Ranks«, The New Yorker, 31. oktober 2005.

2. Fareed Zakaria, »What Bush Got Right«, Newsweek, 14. ma-rec 2005.

3. Phillip Kurata, »Eastern Europeans Urge Iraq to Adopt Rapid Market Reforms«, Washington File, Bureau of International Information Programs, U.S. Department of State, 26. sep-


713

tember 2003, usinfo.state.gov; »Iraq Poll Finds Poverty Main Worry, Sadr Popular«, Reuters, 20. maj 2004.

4. Joseph Stiglitz, »Shock without the Therapy«, Business Day (Johannesburg), 20. februar 2004; Jim Krane, »U.S. Aims to Keep Iraq Military Control«, Associated Press, 13. marec 2004.

5. Intervju z Richardom Perle, CNN: Anderson Cooper 360 Degrees, 6. november 2006; Intervju z Davidom Frumom, CNN: Late Edition with Wolf Blitzer, 19. november 2006.

6. L. Paul Bremer III, My Year in Iraq: The Struggle to Build a Future of Hope (New York: Simon & Schuster, 2006), 21.

7. Intervju s Paulom Bremerjem, PBS: The Charlie Rose Show, 11. januar 2006.

8. Noelle Knox, »Companies Rush to Account for Staff«, USA Today, 13. september 2001; Harlan S. Byrne, »Disa-ster Relief: Insurance Brokers AON, Marsh Look to Reco-ver, Even Benefit Post-September 11«, Barron’s, 19. novem-ber 2001.

9. Načrt generala Garnerja za Irak je bil zelo preprost: popraviti infrastrukturo, opraviti nagle in nepoštene volitve, prepustiti šokterapijo Mednarodnemu denarnemu skladu in se osredo-točiti na zagotovitev vojaških oporišč ZDA po vzoru Filipi-nov. »Po mojem bi morali zdaj na Irak gledati kot na svoje skladišče za gorivo na Bližnjem vzhodu,« je povedal za BBC. Intervju z generalom Jayem Garnerjem, spraševal Greg Palast, »Iraq for Sale«, BBC TV, 19. marec 2004, www.gregpalast.com; Thomas Crampton, »Iraq Official Warns on Fast Eco-nomic Shift«, International Herald Tribune (Pariz), 14. okto-ber 2003; Rajiv Chandrasekaran, »Attacks Force Retreat from Wide-Ranging Plans for Iraq«, Washington Post, 28. december 2003.

10. »Let’s All Go to the Yard Sale«, The Economist, 27. september 2003.


714

11. Coalition Provisional Authority, Order Number 37 Tax Strate-gy for 2003, 19. september 2003, www.iraqcoalition.org; Coalition Provisional Authority, Order Number 39 Foreign Investment, 20. december 2003, www.iraqcoalition.org; Dana Milbank in Walter Pincus, »U.S. Administrator Imposes Flat Tax System on Iraq«, Washington Post, 2. november 2003; Rajiv Chandrasekaran, »U.S. Funds for Iraq Are Largely Unspent«, Washington Post, 4. julij 2004. FOOTNOTE: Mark Gregory, »Baghdad’s ‘Missing Billions’«, BBC News, 9. november 2006; David Pallister, »How the US Sent $ 12bn in Cash to Iraq. And Watched It Vanish«, Guardian (Lon-don), 8. februar 2007.

12. Central Bank of Iraq and the Coalition Provisional Authori-ty, »Saddam-Free Dinar Becomes Iraq’s Official Currency«, 15. januar 2004, www.cpa-iraq.org; »Half of Iraqis Lack Drinking Water – Minister«, Agence France-Presse, 4. novem-ber 2003; Charles Clover in Peter Spiegel, »Petrol Queues Block Baghdad as Black Market Drains Off«, Financial Times (London), 9. december 2003.

13. Donald H. Rumsfeld, »Prepared Statement for the Senate Appropriations Committee«, Washington, DC, 24. septem-ber 2003, www.defenselink.mil; Borzou Daragahi, »Iraq’s Ailing Banking Industry Is Slowly Reviving«, New York Times, 30. december 2004; Laura MacInnis, »Citigroup, U.S. to Propose Backing Iraqi Imports«, Reuters, 17. februar 2004; Justin Blum, »Big Oil Companies Train Iraqi Workers Free«, Washington Post, 6. november 2004.

14. Congressional Budget Office, Paying for Iraq’s Reconstruction: An Update, december 2006, str. 15, www.cbo.gov; Chandra-sekaran, »U.S. Funds for Iraq Are Largely Unspent«.

15. George W. Bush, »President Bush Addresses United Nations General Assembly«, New York City, 23. september 2003;


715

George W. Bush, »President Addresses the Nation«, 7. septem-ber 2003.

16. James Glanz, »Violence in Iraq Curbs Work of 2 Big Con-tractors«, New York Times, 22. april 2004.

17. Rajiv Chandrasekaran, »Best-Connected Were Sent to Re-build Iraq«, Washington Post, 17. september 2006; Holly Yea-ger, »Halliburton’s Iraq Army Contract to End«, Financial Times (London), 13. julij 2006.

18. Office of Inspector General, USAID, Audit of USAID/Iraq’s Economic Reform Program, Audit Report Number E-266-04-004-P, 20. september 2004, str. 5–6, www.usaid.gov; USAID, »Award/Contract«, RAN-C-00-03-00043-00, www.usaid.gov; Mark Brunswick, »Opening of Schools to Test Iraqis’ Confi-dence«, Star Tribune (Minneapolis), 17. september 2006. FOOTNOTE: James Rupert, »Schools a Bright Spot in Iraq«, Seattle Times, 30. junij 2004.

19. Ron Wyden, »Dorgan, Wyden, Waxman, Dingell Call to End Outsourcing of Oversight for Iraq Reconstruction«, sporočilo za javnost, 5. maj 2004, wyden.senate.gov; »Caro-linas Companies Find Profits in Iraq«, Associated Press, 2. maj 2004; James Mayfield, »Understanding Islam and Terro-rism 9/11«, 6. avgust 2002, bilo na spletnem naslovu www.texashoustonmission.org, dostop 7. januarja 2005; Sis May-field, »Letters from President Mayfield«, 27. februar 2004, bilo na www.texashoustonmission.org, dostop 7. januarja 2005.

20. Rajiv Chandrasekaran, »Defense Skirts State in Reviving Iraqi Industry«, Washington Post, 14. maj 2007.

21. To o Gajdarjevih komentarjih je povedal Mark Masarski, sve-tovalec za poslovne zadeve v moskovski vladi. Jim Krane, »Iraq’s Fast Track to Capitalism Scares Baghdad’s Busines-smen«, The Associated Press, 3. december 2003; Lynn D. Nelson in Irina Y. Kuzes, »Privatization and the New Busi-


716

ness Class«, v: Russia in Transition: Politics, Privatization, and Inequality, ur. David Lane (London: Longman, 1995), 129. FOOTNOTE: Kevin Begos, »Good Intentions Meet Harsh Reality«, Winston-Salem Journal, 19. december 2004.

22. Dahr Jamail in Ali al-Fadhily, »U.S. Resorting to ‘Collective Punishment’«, Inter Press Service, 18. september 2006.

23. Gilbert Burnham et al., »Mortality after the 2003 Invasion of Iraq: A Cross-Sectional Cluster Sample Survey«, Lancet 368 (12. oktober 2006): 1421–1428.

24. Ralph Peters, »Last Gasps in Iraq«, USA Today, 2. november 2006.

25. Oxford Research International, National Survey of Iraq, febru-ar 2004, str. 20, news.bbc.co.uk; Donald MacIntyre, »Sistani Most Popular Iraqi Leader, US Pollsters Find«, Independent (London), 31. avgust 2004.

26. Bremer, My Year in Iraq, 71.27. »The Lost Year in Iraq«, PBS Frontline, 17. oktober 2006.28. Patrick Graham, »Beyond Fallujah: A Year with the Iraqi

Resistance«, Harper’s, 1. junij 2004.29. Rajiv Chandrasekaran, Imperial Life in the Emerald City: Insi-

de Iraq’s Green Zone (New York: Alfred A. Knopf, 2006), 118.30. Alan Wolfe, »Why Conservatives Can’t Govern«, Washington

Monthly, julij/avgust 2006.31. Ariana Eunjung Cha, »In Iraq, the Job Opportunity of a Life-

time«, Washington Post, 23. maj 2004.32. Chandrasekaran, Imperial Life in the Emerald City, 214–218;

T. Christian Miller, »U.S. Priorities Set Back Its Healthcare Goals in Iraq«, Los Angeles Times, 30. oktober 2005.

33. Jim Krane, »Iraqi Businessmen Now Face Competition«, Associated Press, 3. december 2003.

34. Chandrasekaran, Imperial Life in the Emerald City, 288.35. »National Defense Authorization Act for Fiscal Year 2007«,

Congressional Record – Senate, 14. junij 2006, str. S5855.


717

36. Griff Witte, »Despite Billions Spent, Rebuilding Incomple-te«, Washington Post, 12. november 2006; Dan Murphy, »Quick School Fixes Won Few Iraqi Hearts«, Christian Scien-ce Monitor, 28. junij 2004.

37. Griff Witte, »Contractors Rarely Held Responsible for Misdeeds in Iraq«, Washington Post, 4. november 2006; T. Christian Miller, »Contractor’s Plans Lie Among Ruins of Iraq«, Los Angeles Times, 29. april 2006; James Glanz, »Inspectors Find Rebuilt Projects Crumbling in Iraq«, New York Times, 29. april 2007; James Glanz, »Billions in Oil Missing in Iraq, U.S. Study Says«, New York Times, 12. maj 2007.

38. Intervju po e-pošti s Kristine Belisle, namestnico generalnega inšpektorja za kongresne in javne zadeve (Congressional and Public Affairs), posebno generalno inšpektorico za obnovo Iraka, 15. december 2006.

39. Griff Witte, »Invoices Detail Fairfax Firm’s Billing for Iraq Work«, Washington Post, 11. maj 2005; Charles R. Babcock, »Contractor Bilked U.S. on Iraq Work, Federal Jury Rules«, Washington Post, 10. marec 2006; Erik Eckholm, »Lawsuit Accuses a Contractor of Defrauding U.S. Over Work in Iraq«, New York Times, 9. oktober 2004.

40. Renae Merle, »Verdict against Iraq Contractor Overturned«, Washington Post, 19. avgust 2006; Erik Eckholm, »On Tech-nical Grounds, Judge Sets Aside Verdict of Billing Fraud in Iraq Rebuilding«, New York Times, 19. avgust 2006.

41. Dahr Jamail in Ali al-Fadhily, »Bechtel Departure Removes More Illusions«, Inter Press Service, 9. november 2006; Wit-te, »Despite Billions Spent, Rebuilding Incomplete«.

42. Anthony Shadid, Night Draws Near: Iraq’s People in the Shadow of America’s War (New York: Henry Holt, 2005), 173, 175.


718

18. Sklenjeni krog: Od nepopisanega lista do požgane zemlje

1. Bertolt Brecht, »The Solution«, Poems, 1913–1956, ur. John Willett and Ralph Manheim (1976, repr. New York: Met-huen, 1979), 440.

2. Sylvia Pfeifer, »Where Majors Fear to Tread«, Sunday Tele-graph (London), 7. januar 2007.

3. L. Paul Bremer III, »New Risks in International Business«, Viewpoint, 2. november 2001, na www.mmc.com, dostop 26. maja 2003.

4. Maxine McKew, »Confessions of an American Hawk«, The Diplomat, oktober–november 2005.

5. L. Paul Bremer III, My Year in Iraq: The Struggle to Build a Future of Hope (New York: Simon & Schuster, 2006), 93.

6. Intervju s Paulom Bremerjem, 26. junij 2006 in 18. avgust 2006 za: »The Lost Year in Iraq«, PBS Frontline, 17. oktober 2006.

7. William Booth in Rajiv Chandrasekaran, »Occupation For-ces Halting Elections Throughout Iraq«, Washington Post, 28. junij 2003; Michael R. Gordon in Bernard E. Trainor, Cobra II: The Inside Story of the Invasion and the Occupation of Iraq (New York: Pantheon Books, 2006), 490; William Booth, »In Najaf, New Mayor Is Outsider Viewed with Suspicion«, Washington Post, 14. maj 2003.

8. Ariana Eunjung Cha, »Hope and Confusion Mark Iraq’s Democracy Lessons«, Washington Post, 24. november 2003; Booth in Chandrasekaran, »Occupation Forces Halting Elec-tions Throughout Iraq«.

9. Christopher Foote, William Block, Keith Crane in Simon Gray, Economic Policy and Prospects in Iraq, Public Policy Discussion Papers, št. 04-1 (Boston: Federal Reserve Bank of Boston, 4. maj 2004), 37, www.bosfed.org.


719

10. Salim Lone, »Iraq: This Election Is a Sham«, International Herald Tribune (Pariz), 28. januar 2005.

11. »Al-Sistani’s Representatives Threaten Demonstrations, Cla-shes in Iraq«, BBC Monitoring International Reports, poroči-lo hezbolaške TV postaje Al-Manar, 16. januar 2004; Nadia Abou El-Magd, »U.S. Commander Urges Saddam Holdouts to Surrender«, Associated Press, 16. januar 2004.

12. Michael Moss, »Iraq’s Legal System Staggers Beneath the Weight of War«, New York Times, 17. december 2006.

13. Gordon in Trainor, Cobra 11, 4, 555; Julian Borger, »Knives Come Out for Rumsfeld as the Generals Fight Back«, Guar-dian (London), 31. marec 2003.

14. Jeremy Scahill, Blackwater: The Rise of the World’s Most Power-ful Mercenary Army (New York: Nation Books, 2007), 199.

15. Peter Maass, »The Way of the Commandos«, New York Times, 1. maj 2005; »Jim Steele Bio«, Premiere Speakers Bureau, www.premierespeakers.com; Michael Hirsh in John Barry, »‘The Salvador Option’«, Newsweek, 8. januar 2005.

16. »Email from Cpt. William Ponce«, PBS Frontline: The Torture Question, avgust 2003, www.pbs.org; Josh White, »Soldiers’ ‘Wish Lists’ of Detainee Tactics Cited«, Washington Post, 19. april 2005.

17. Brigadna generalka Janis Karpinski, poveljnica Abu Graiba, pravi, da ji je to povedal Miller. Scott Wilson in Sewell Chan, »As Insurgency Grew, So Did Prison Abuse«, Washington Post, 10. maj 2004.

18. Mesec dni kasneje je Sanchez poslal še en dopis, s katerim je pojasnjeval in nekoliko spremenil prejšnji dopis, vendar je ustvaril veliko zmedo o tem, kateri postopki so veljali. Ricar-do S. Sanchez, Memorandum, Subject: CJTF-7 Interrogation and Counter-Resistance Policy, 14. september 2003, www.aclu.org.


720

19. Informacije v naslednjih treh odstavkih so iz: Human Rights Watch, No Blood, No Foul: Soldiers’ Accounts of Detainee Abuse in Iraq, julij 2006, str. 6–14, www.hrw.org.

20. Ibid., 26, 28.21. Richard P. Formica, »Article 15-6 Investigation of CJSOTF–

AP and 5th SF Group Detention Operations«, končano 8. novembra 2004, umaknjena oznaka zaupnosti, www.aclu.org.

22. USMC Alleged Detainee Abuse Cases Since 11 Sep 01, brez oznake zaupno, 8. julij 2004, www.aclu.org.

23. »Web Magazine Raises Doubts Over a Symbol of Abu Ghraib«, New York Times, 14. marec 2006; Intervju z Haj Mi, »Few Bad Men?«, PBS Now, 29. april 2005.

24. »Haj Ali’s Story«, PBS Now spletna stran, www.pbs.org; Chris Kraul, »War Funding Feud Has Iraqis Uneasy«, Los Angeles Times, 28. april 2007.

25. Human Rights Watch, Leadership Failure: Firsthand Accounts of Torture of Iraqi Detainees by the U .S . Army’s 82nd Airborne Division, september 2005, str. 9, 12, www.hrw.org.

26. Human Rights Watch, The New Iraq? Torture and Ill-Treat-ment of Detainees in Iraqi Custody, januar 2005, str. 2, 4, www.hrw.org; Bradley Graham, »Army Warns Iraqi Forces on Abuse of Detainees«, Washington Post, 20. maj 2005; Moss, »Iraq’s Legal System Staggers Beneath the Weight of War«.

27. Maass, »The Way of the Commandos«.28. Intervju z Allanom Nairnom, Democracy Now!, 10. januar

2005, www.democracynow.org; Solomon Moore, »Killings Linked to Shiite Squads in Iraqi Police Force«, Los Angeles Times, 29. november 2005.

29. Moss, »Iraq’s Legal System Staggers Beneath the Weight of War«; Thanassis Cambanis, »Confessions Rivet Iraqis«, Boston Globe, 18. marec 2005; Maass, »The Way of the Commandos«.


721

30. Ibid; John F. Burns, »Torture Alleged at Ministry Site Outsi-de Baghdad«, New York Times, 16. november 2005; Moore, »Killings Linked to Shiite Squads in Iraqi Police Force«.

31. Anne Collins, In the Sleep Room: The Story of the CIA Brain-washing Experiments in Canada (Toronto: Lester and Orpen Dennys, 1988), 174.

32. Maxine McKew, »Confessions of an American Hawk«, The Diplomat, oktober–november 2005.

33. Charles Krauthammer, »In Baker’s Blunder, a Chance for Bush«, Washington Post, 15. december 2006; Frederick W. Kagan, Choosing Victory: A Plan for Success in Iraq, Phase I Report, 4. januar 2007, str. 34, www.aei.org.

34. Dahr Jamail in Ali Al-Fadhily, »Iraq: Schools Crumbling Along with Iraqi Society«, Inter Press Service, 18. december 2006; Charles Crain, »Professor Says Approximately 300 Academics Have Been Assassinated«, USA Today, 17. januar 2005; Michael E. O’Hanlon in Jason H. Campbell, Brookings Institution, Iraq Index: Tracking Variables of Reconstruction Security in Post-Saddam Iraq, 22. februar 2007, str. 35, www.brookings.edu; Ron Redmond, »Iraq Displacement«, izjava za tisk, Ženeva, 3. november 2006, www.unhcr.org; »Iraq’s Refugees Must Be Saved from Disaster«, Financial Times (London), 19. april 2007.

35. »Nearly 20,000 People Kidnapped in Iraq This Year: Survey«, Agence France-Presse, 19. april 2006; Human Rights Watch, The New Iraq? 32, 54, www.hrw.org.

36. Banka HSBC naj bi prvotno odprla poslovalnice po vsem Iraku. Namesto tega je kupila 79-odstotni delež v iraški banki Dar es-Salaam. John M. Broder in James Risen, »Contractor Deaths in Iraq Soar to Record«, New York Times, 19. maj 2007; Paul Richter, »New Iraq Not Tempting to Corpora-tions«, Los Angeles Times, 1. julij 2004; Yochi J. Dreazen, »An Iraqi’s Western Dream«, Wall Street Journal, 14. marec 2005;


722

»Syria and Iraq: Unbanked and Unstable«, Euromoney, sep-tember 2006; Ariana Eunjung Cha in Jackie Spinner, »U.S. Companies Put Little Capital into Iraq«, Washington Post, 15. maj 2004.

37. Andy Mosher in Griff Witte, »Much Undone in Rebuilding Iraq, Audit Says«, Washington Post, 2. avgust 2006; Julian Borger, »Brutal Killing of Americans in Iraq Raises Questions over Security Firms«, Guardian (London), 2. april 2004; Office of the Special Inspector General for Iraq Reconstruc-tion, Review of Administrative Task Orders for Iraq Reconstruc-tion Contracts, 23. oktober 2006, str. 11, www.sigir.mil.

38. Griff Witte, »Despite Billions Spent, Rebuilding Incomple-te«, Washington Post, 12. november 2006.

39. Aqeel Hussein in Cohn Freeman, »US to Reopen Iraq’s Fac-tories in $10m U-turn«, Sunday Telegraph (London), 29. januar 2007.

40. Josh White in Griff Witte, »To Stem Iraqi Violence, U.S. Looks to Factories«, Washington Post, 12. december 2006.

41. James A. Baker III, Lee H. Hamilton, Lawrence S. Eaglebur-ger, et al., Iraq Study Group Report, december 2006, str. 57, www.usip.org.

42. Pfeifer, »Where Majors Fear to Tread«.43. »Iraq’s Refugee Crisis Is Nearing Catastrophe«, Financial

Times (London), 8. februar 2007; Joshua Gallu, »Will Iraq’s Oil Blessing Become a Curse?«, Der Spiegel, 22. december 2006; Danny Fortson, Andrew Murray-Watson in Tim Webb, »Future of Iraq: The Spoils of War«, Independent (London), 7. januar 2007.

44. Iraqi Labor Union Leadership, »Iraqi Trade Union Statement on the Oil Law«, 10.–14. december 2006, www.carbonweb.org.

45. Edward Wong, »Iraqi Cabinet Approves Draft of Oil Law«, New York Times, 26. februar 2007.


723

46. Steven L. Schooner, »Contractor Atrocities at Abu Ghraib: Compromised Accountability in a Streamlined Outsourced Government«, Stanford Law & Policy Review 16, št. 2 (2005): 552.

47. Jeremy Scahill, Blackwater: The Rise of the World’s Most Power-ful Mercenary Army (New York: Nation Books, 2007), 123.

48. Jim Krane, »A Private Army Grows Around the U.S. Mission in Iraq and Around the World«, Associated Press, 30. oktober 2003; Jeremy Scahill, »Mercenary Jackpot«, The Nation, 28. avgust 2006; Jeremy Scahill, »Exile on K Street«, The Nation, 20. februar 2006; Mark Hemingway, »Warriors for Hire«, Weekly Standard, 18. december 2006.

49. Griff Witte, »Contractors Were Poorly Monitored, GAO Says«, Washington Post, 30. april 2005.

50. T. Christian Miller, Blood Money: Wasted Billions, Lost Lives, and Corporate Greed in Iraq (New York: Little, Brown and Company, 2006), 87. FOOTNOTE: George R. Fay, AR 15–16 Investigation of the Abu Ghraib Detention Facility and 205th Military Intelligence Brigade, str. 19, 50, 52, www4.army.mil.

51. Renae Merle, »Army Tries Private Pitch for Recruits«, Washington Post, 6. september 2006.

52. Andrew Taylor, »Defense Contractor CEOs See Pay Double Since 9/11 Attacks«, Associated Press, 29. avgust 2006; Steve Vogel in Renae Merle, »Privatized Walter Reed Workforce Gets Scrutiny«, Washington Post, 10. marec 2007; Donna Borak, »Walter Reed Deal Hindered by Disputes«, Associated Press, 19. marec 2007.

53. Thomas Ricks je povedal: »Ko je število vojakov ZDA znaša-lo okoli 150.000, zavezniških vojakov pa je bilo skupno 25.000, je bilo tam še okoli 60.000 dodatnih civilnih pogod-benih vojakov, ki so sodelovali.« To pomeni, da je bilo na 175.000 vojakov zavezništva 60.000 pogodbenih vojakov, kar


724

je razmerje 1 pogodbeni vojak na 2,9 vojaka. Nelson D. Sch-wartz, »The Pentagon’s Private Army«, Fortune, 17. marec 2003; Thomas E. Ricks, Fiasco: The American Military Adven-ture in Iraq (New York: Penguin, 2006), 37; Renae Merle, »Census Counts 100,000 Contractors in Iraq«, Washington Post, 5. december 2006.

54. Ian Bruce, »Soldier of Fortune Deaths Go Missing in Iraq«, Herald (Glasgow), 13. januar 2007; Brian Brady, »Mercena-ries to Fill Iraq Troop Gap«, Scotland on Sunday (Edinburgh), 25. februar 2007; Michelle Roberts, »Iraq War Exacts Toll on Contractors«, Associated Press, 24. februar 2007.

55. United Nations Department of Public Information, »Back-ground Note: 31 December 2006«, United Nations Peace-keeping Operations, www.un.org; James Glanz in Floyd Nor-ris, »Report Says Iraq Contractor Is Hiding Data from U.S.«, New York Times, 28. oktober 2006; Brady, »Mercenaries to Fill Iraq Troop Gap«.

56. FOOTNOTE: James Boxell, »Man of Arms Explores New Areas of Combat«, Financial Times (London), 11. marec 2007.

57. Special Inspector General for Iraq Reconstruction, Iraq Reconstruction: Lessons in Contracting and Procurement, julij 2006, str. 98–99, www.sigir.mil; George W. Bush, State of the Union Address, Washington, DC, 23. januar 2007.

58. Guy Dinmore, »US Prepares List of Unstable Nations«, Fi-nancial Times (London), 29. marec 2005.

19. Izpraznjenje obale: »Drugi cunami«

1. Seth Mydans, »Builders Swoop in, Angering Thai Survivors«, International Herald Tribune (Pariz), 10. marec 2005.

2. ActionAid International et al., Tsunami Response: A Human Rights Assessment, januar 2006, str. 13, www.actionaidusa.org.


725

3. Sri Lanka: A Travel Survival Kit (Victoria, Australia: Lonely Planet, 2005), 267.

4. John Lancaster, »After Tsunami, Sri Lankans Fear Paving of Paradise«, Washington Post, 5. junij 2005.

5. National Physical Planning Department, Arugam Bay Resour-ce Development Plan: Reconstruction Towards Prosperity, Final Report, str. 4, 5, 7, 18, 33, 25. april 2005; Lancaster, »After Tsunami, Sri Lankans Fear Paving of Paradise«.

6. »South Asians Mark Tsunami Anniversary«, United Press International, 26. junij 2005.

7. USAID/Sri Lanka, »USAID Elicits ‘Real Reform’ of Tourism«, januar 2006, www .usaid.gov.

8. Ibid.9. Intervju po e-pošti s Karen Preston, direktorico stikov z jav-

nostjo, Leading Hotels of the World, 16. avgust 2006; Ajay Kapur, Niall Macleod in Narendra Singh, »Plutonomy: Buying Luxury, Explaining Global Imbalances«, Citigroup: Industry Note, Equity Strategy, 16. oktober 2005, str. 27, 30.

10. United Nations Environment Programme, »Sri Lanka Envi-ronment Profile«, National Environment Outlook, www.unep.net.

11. Tittawella je bil generalni direktor komisije Public Enterpri-ses Reform Commission of Sri Lanka v letih od 1997 do 2001, v tem obdobju pa je nadziral privatizacijo šrilanškega Telecoma (avgusta 1997) in letalske družbe Air Lines (marca 1998). Po volitvah leta 2004 so ga imenovali za predsednika in izvršnega direktorja vladne agencije Strategic Enterprises Management Agency, ki je nadaljevala projekt privatizacije pod novo oznako »javno-zasebnih partnerstev«. Public Enter-prises Reform Commission of Sri Lanka, »Past Divestitures«, 2005, www.perc.gov.lk; »SEMA to Rejuvenate Key State Enterprises«, 15. junij 2004, www.priu.gov.lk.


726

12. Movement for National Land and Agricultural Reform, Sri Lanka, A Proposal for a People’s Planning Commission for Reco-very After Tsunami, www.monlar.org.

13. »Privatizations in Sri Lanka Likely to Slow Because of Electi-on Results«, Associated Press, 5. april 2004.

14. »Sri Lanka Begins Tsunami Rebuilding Amid Fresh Peace Moves«, Agence France -Presse, 19. januar 2005.

15. Movement for National Land and Agricultural Reform, Sri Lanka, A Proposal for a People’s Planning Commission for Reco-very After Tsunami, www.monlar.org; »Sri Lanka Raises Fuel Prices Amid Worsening Economic Crisis«, Agence France-Presse, 5. junij 2005; »Panic Buying Grips Sri Lanka Amid Oil Strike Fears«, Agence France Presse, 28. marec 2005.

16. James Wilson in Richard Lapper, »Honduras May Speed Sell-Offs After Storm«, Financial Times (London), 11. november 1998; Organization of American States, »Honduras«, 1999 National Trade Estimate Report on Foreign Trade Barriers, str. 165, www.sice.oas.org; Sandra Cuffe, Rights Action, A Back-wards, Upside-Down Kind of Development: Global Actors, Mining and Community-Based Resistance in Honduras and Guatemala, februar 2005, www.rightsaction.org.

17. »Mexico’s Telmex Unveils Guatemala Telecom Alliance«, Reuters, 29. oktober 1998; Consultative Group for the Reconstruction and Transformation of Central America, Inter-American Development Bank, »Nicaragua«, Central America After Hurricane Mitch: The Challenge of Turning a Disaster into an Opportunity, maj 2000, www.iadb.org; Pame-la Druckerman, »No Sale: Do You Want to Buy a Phone Company?«, Wall Street Journal, 14. julij 1999.

18. »Mexico’s Telmex Unveils Guatemala Telecom Alliance«; »Spain’s Fenosa Buys Nicaragua Energy Distributors«, Reu-ters, 12. september 2000; »San Francisco Group Wins Hon-duras Airport Deal«, Reuters, 9. marec 2000; »CEO–Govt.


727

to Sell Remaining Enitel Stake This Year«, Business News Americas, 14. februar 2003.

19. Navedba iz Eduarda Steina Barillasa. »Central America After Hurricane Mitch«, World Economic Forum Annual Mee-ting, Davos, Švica, 30. januar 1999.

20. Alison Rice, Tsunami Concern, Post-Tsunami Tourism and Reconstruction: A Second Disaster? oktober 2005, str. 11, www.tourismconcern.org.uk.

21. TAFREN, »An Agenda for Sri Lanka’s Post-Tsunami Reco-very«, Progress & News, julij 2005, str. 2.

22. USAID Sri Lanka, »Fishermen and Tradesmen to Benefit from U.S. Funded $33 Million Contract for Post-Tsunami Infrastructure Projects«, sporočilo za javnost, 8. september 2005, www.usaid.gov; United States Government Accounta-bility Office, USAID Signature Tsunami Reconstruction Efforts in Indonesia and Sri Lanka Exceed Initial Cost and Schedule Estimates, and Face Further Risks, Report to Congressional Committee, GAO-07-357, februar 2007; National Physical Planning Department, Arugam Bay Resource Development Plan: Reconstruction Towards Prosperity, Final Report, 25. april 2005, str. 18.

23. United States Embassy, »U.S. Provides $1 Million to Mainta-in Tsunami Shelter Communities«, 18. maj 2006, www.usa-id.gov.

24. Randeep Ramesh, »Indian Tsunami Victims Sold Their Kidneys to Survive«, Guardian (London), 18. januar 2007; ActionAid International et al., Tsunami Response, 17; www.actionaidusa.org; Nick Meo, »Thousands of Indonesians Still in Tents«, Globe and Mail (Toronto), 27. december 2005.

25. ActionAid International et al., Tsunami Response, 9.26. Central Intelligence Agency, »Maldives«, The World Factbook

2007, www.cia.gov.


728

27. Coco Palm Dhuni Kolhu, www.cocopalm.com; Four Seasons Resort, Maldives at Landaa Giraavaru, www.fourseasons.com; Hilton Maldives Resort and Spa, Rangali Island, www.hilton.com; »Dhoni Mighili Island«, Private Islands Online, www.privateislandsonline.com.

28. Roland Buerck, »Maldives Opposition Plan Protest«, BBC News, 20. april 2007; Asian Human Rights Commission, »Extrajudicial Killings, Disappearances, Torture and Other Forms of Gross Human Rights Violations Still Engulf Asia’s Nations«, 8. december 2006, www.ahrchk.net; Amnesty International, »Republic of Maldives: Repression of Peace-ful Political Opposition«, 30. julij 2003, www.amnesty.org.

29. Ashok Sharma, »Maldives to Develop ‘Safe’ Islands for Tsu-nami-Hit People«, Associated Press, 19. januar 2005.

30. Ministry of Planning and National Development, Republic of Maldives, National Recovery and Reconstruction Plan, druga izdaja, marec 2005, str. 29, www.tsunamimaldives.mv.

31. Ibid.; ActionAid International et al., Tsunami Response, 18.32. Najemne pogodbe so za petindvajset let, vendar določilo v

drobnem tisku omogoča, da jih v okviru določenih lastniških struktur podaljšajo do petdeset let. Ministry of Tourism and Civil Aviation, Bidding Documents: For Lease of New Islands to Develop as Tourist Resorts (Malé: Republic of Maldives, 16. julij 2006), 4, www.maldivestourism.gov.

33. Penchan Charoensuthipan, »Survivors Fighting for Land Rights«, Bangkok Post, 14. december 2005; Mydans, »Buil-ders Swoop in, Angering Thai Survivors«.

34. Asian Coalition for Housing Rights, »The Tsunami in Thai-land: January–March 2005«, www.achr.net.

35. Shimali Senanayake in Somini Sengupta, »Monitors Say Troops Killed Aid Workers in Sri Lanka«, New York Times,


729

31. avgust 2006; Amantha Perera, »Tsunami Recovery Skewed by Sectarian Strife«, Inter Press Service, 3. januar 2007.

36. Shimali Senanayake, »An Ethnic War Slows Tsunami Recove-ry in Sri Lanka«, New York Times, 19. oktober 2006.

37. Roland Paris, At War’s End: Building Peace After Civil Conflict (Cambridge: Cambridge University Press, 2004), 200.

20. Uničevalni apartheid: Svet zelenih pasov in rdečih pasov

1. Hein Marais, »A Plague of Inequality«, Mail & Guardian (Johannesburg), 19. maj 2006.

2. »Names and Faces«, Washington Post, 19. september 2005.3. Adolph Reed Jr., »Undone by Neoliberalism«, The Nation,

18. september 2006.4. Jon Elliston, »Disaster in the Making«, Tucson Weekly, 23.

september 2004; Innovative Emergency Management, »IEM Team to Develop Catastrophic Hurricane Disaster Plan for New Orleans & Southeast Louisiana«, sporočilo za javnost, 3. junij 2004, www.ieminc.com.

5. Ron Fournier in Ted Bridis, »Hurricane Simulation Predicted 61,290 Dead«, Associated Press, 9. september 2005.

6. Paul Krugman, »A Can’t Do Government«, New York Times, 2. september 2005; Martin Kelly, »Neoconservatism’s Berlin Wall«, The G–Gnome Rides Out blog, 1. september 2005, www.theggnomeridesout.blogspot.com; Jonah Goldberg, »The Feds«, Cornerjev blog na National Review Online, 31. avgust 2005, www.nationalreview.com.

7. Milton Friedman, »The Promise of Vouchers«, Wall Street Journal, 5. december 2005; John R. Wilke in Brody Mullins, »After Katrina, Republicans Back a Sea of Conservative Ideas«, Wall Street Journal, 15. september 2005; Paul S. Teller, namestnik direktorja, House Republican Study Committee,


730

»Pro-Free-Market Ideas for Responding to Hurricane Katrina and High Gas Prices«, e-pismo, poslano 13. septembra 2005.

8. Intergovernmental Panel on Climate Change, Climate Chan-ge 2007: The Physical Science Basis, Summary for Policyma-kers, februar 2007, str. 16, www.ipcc.ch.

9. Teller, »Pro-Free-Market Ideas for Responding to Hurricane Katrina and High Gas Prices«.

10. Eric Lipton in Ron Nixon, »Many Contracts for Storm Work Raise Questions«, New York Times, 26. september 2005; Ani-ta Kumar, »Speedy Relief Effort Opens Door to Fraud«, St . Petersburg Times, 18. september 2005; Jeremy Scahill, »In the Black(water)«, The Nation, 5. junij 2006; Spencer S. Hsu, »$400 Million FEMA Contracts Now Total $3.4 Billion«, Washington Post, 9. avgust 2006.

11. Shaw Group, »Shaw Announces Charles M. Hess to Head Shaw’s FEMA Hurricane Recovery Program«, sporočilo za javnost, 21. september 2005, www.shawgrp.com; »Fluor’s Slowed Iraq Work Frees It for Gulf Coast«, Reuters, 9. sep-tember 2005; Thomas B. Edsall, »Former FEMA Chief Is at Work on Gulf Coast«, Washington Post, 8. september 2005; David Enders, »Surviving New Orleans«, Mother Jones, 7. september 2005, www.motherjones.com.

12. United States House of Representatives, Committee on Government Reform – Minority Staff, Special Investigations Division, Waste, Fraud and Abuse in Hurricane Katrina Con-tracts, avgust 2006, str. i, www.oversight.house.gov.

13. Rita J. King, CorpWatch, Big, Easy Money: Disaster Profitee-ring on the American Gulf Coast, avgust 2006, www.corpwat-ch.org; Dan Barry, »A City’s Future, and a Dead Man’s Past«, New York Times, 27. avgust 2006.

14. Patrick Danner, »AshBritt Cleans Up in Wake of Storms«, Miami Herald, 5. december 2005.


731

15. »Private Companies Rebuild Gulf«, PBS NewsHour with Jim Lehrer, 4. oktober 2005.

16. Scott Shane in Ron Nixon, »In Washington, Contractors Take on Biggest Role Ever«, New York Times, 4. februar 2007.

17. Mike Davis, »Who Is Killing New Orleans?«, The Nation, 10. april 2006.

18. Leslie Eaton, »Immigrants Hired After Storm Sue New Orleans Hotel Executive«, New York Times, 17. avgust 2006; King, CorpWatch, Big, Easy Money; Gary Stoner, »Homeland Secu-rity Generates Multibillion Dollar Business«, USA Today, 11. september 2006. FOOTNOTE: Judith Browne-Dianis, Jen-nifer Lai, Marielena Hincapie et al., And Injustice for All: Wor-kers’ Lives in the Reconstruction of New Orleans, Advancement Project, 6. julij 2006, str. 29, www.advancementproject.org.

19. Rick Klein, »Senate Votes to Extend Patriot Act for 6 Months«, Boston Globe, 22. december 2005.

20. Jeff Duncan, »The Unkindest Cut«, Times-Picayune (New Orleans), 28. marec 2006; Paul Nussbaum, »City at a Cros-sroads«, Philadelphia Inquirer, 29. avgust 2006.

21. Ed Anderson, »Federal Money for Entergy Approved«, Times-Picayune (New Orleans), 5. december 2006; Frank Donze, »146 N.O. Transit Layoffs Planned«, Times-Picayune (New Orleans), 25. avgust 25, 2006; Bill Quigley, »Robin Hood in Reverse: The Looting of the Gulf Coast«, justicefornew-orle-ans.org, 14. november 2006.

22. Asian Coalition for Housing Rights, »Mr. Endesha Juakali«, www.achr.net.

23. Bob Herbert, »Our Crumbling Foundation«, New York Times, 5. april 2007.

24. Help Jet, www.helpjet.us.25. Seth Borenstein, »Private Industry Responding to Hurrica-

nes«, Associated Press, 15. april 2006.


732

26. James Glanz, »Idle Contractors Add Millions to Iraq Rebuil-ding«, New York Times, 25. oktober 2006.

27. Mark Hemingway, »Warriors for Hire«, Weekly Standard, 18. december 2006. FOOTNOTE: Jeremy Scahill, »Blackwater Down«, The Nation, 10. oktober 2005; Center for Responsi-ve Politics, »Oil & Gas: Top Contributors to Federal Candi-dates and Parties«, Election Cycle 2004, www.opensecrets.org; Center for Responsive Politics, »Construction: Top Con-tributors to Federal Candidates and Parties«, Election Cycle 2004, www.opensecrets.org.

28. Josh Manchester, »Al Qaeda for the Good Guys: The Road to Anti-Qaeda«, TCSDaily, 19. december 2006, www.tcsdaily.com.

29. Bill Sizemore in Joanne Kimberlin, »Profitable Patriotism«, The Virginian-Pilot (Norfolk), 24. julij 2006.

30. King, CorpWatch, Big, Easy Money; Leslie Wayne, »America’s For-Profit Secret Army«, New York Times, 13. oktober 2002; Greg Miller, »Spy Agencies Outsourcing to Fill Key Jobs«, Los Angeles Times, 17. september 2006; Shane in Nixon, »In Washington, Contractors Take on Biggest Role Ever«.

31. Med korporacijami v svetovalnem odboru so Lockheed Mar-tin, Boeing in Booz Allen. Stephen E. Flynn in Daniel B. Prieto, Council on Foreign Relations, Neglected Defense: Mobilizing the Private Sector to Support Homeland Security, CSR No. 13, marec 2006, str. 26, www.cfr.org.

32. Mindy Fetterman, »Strategizing on Disaster Relief«, USA Today, 12. oktober 2006; Frank Langfitt, »Private Military Firm Pitches Its Services in Darfur«, National Public Radio: All Things Considered, 26. maj 2006.

33. Peter Pae, »Defense Companies Bracing for Slowdown«, Los Angeles Times, 2. oktober 2006.

34. Johanna Neuman in Peter Spiegel, »Pay-as-You-Go Evacuati-on Roils Capitol Hill«, Los Angeles Times, 19. julij 2006.


733

35. Tim Weiner, »Lockheed and the Future of Warfare«, New York Times, 28. november 2004.

36. Informacije v naslednjih dveh odstavkih so iz: John Robb, »Security: Power to the People«, Fast Company, marec 2006.

37. Juvenile, »Got Ya Hustle On«, iz albuma Reality Check, Atlan-ta/WEA, 2006.

38. Bill Quigley, »Ten Months After Katrina: Gutting New Or-leans« CommonDreams.org, 29. junij 2006, www.common-dreams.org.

39. Doug Nurse, »New City Bets Millions on Privatization«, Atlanta Journal-Constitution, 12. november 2005.

40. Annie Gentile, »Fewer Cities Increase Outsourced Services«, American City & County, 1. september 2006; Nurse, »New City Bets Millions on Privatization«.

41. Doug Nurse, »City Hall Inc. a Growing Business in North Fulton«, Atlanta Journal-Constitution, 6. september 2006; Doug Gross, »Proposal to Split Georgia County Drawing Cries of Racism«, Seattle Times, 24. januar 2007.

42. United Nations Office for the Coordination of Humanitari-an Affairs, »Humanitarian Situation Report – Sri Lanka«, 2.–8. september 2005, www.reliefweb.int.

21. Izgubljanje mirovne pobude: Izrael kot opozorilo

1. Christopher Caldwell, »The Walls That Work Too Well«, Financial Times (London), 18. november 2006.

2. Martin Wolf, »A Divided World of Economic Success and Political Tur-moil«, Financial Times (London), 31. januar 2007; »Ex-Treasury Chief Summers Warns on Market Risks«, Reuters, 20. marec 2007.

3. Richard Aboulafia, Teal Group, »Guns-to-Caviar Index«, 2007.4. United States House of Representatives, Committee on

Government Reform – Minority Staff, Special Investigations


734

Division, Dollars, Not Sense: Government Contracting Under the Bush Administration, Prepared for Rep. Henry A. Waxman, junij 2006, str. 6, www.oversight.house.gov; Tim Weiner, »Lockheed and the Future of Warfare«, New York Times, 28. november 2004; Matthew Swibel, »Defensive Play«, Forbes, 5. junij 2006.

5. Kazalnik Dow Jones U.S. Heavy Construction Index je 10. septembra 2001 končal z vrednostjo 143,34 dolarja, 4. junija 2007 pa 507,43. DJ_2357, »Historical Quotes«, money.cnn.com; James Glanz, »Iraq Reconstruction Running Low on Funds«, International Herald Tribune (Pariz), 31. oktober 2005; Ellen Nakashima, »A Wave of Memories«, Washington Post, 26. december 2005; Ann M. Simmons, Richard Fausset in Stephen Braun, »Katrina Aid Far from Flowing«, Los Ange-les Times, 27. avgust 2006; Helene Cooper, »Aid Conference Raises $7.6 Billion for Lebanese Government«, New York Times, 26. januar 2007.

6. Shawn McCarthy, »Exxon’s ‘Outlandish’ Earnings Spark Furor«, Globe and Mail (Toronto), 2. februar 2007.

7. Jonathan Curiel, »The Conspiracy to Rewrite 9/11«, San Francisco Chronicle, 3. september 2006; Jim Wooten, »Public Figures’ Rants Widen Racial Chasm«, Atlanta Journal-Consti-tution, 22. januar 2006.

8. EM–DAT, The OFDA/CRED International Disaster Data-base, »2006 Disasters in Numbers«, www.em-dat.net; Peter Bergen in Paul Cruickshank, »The Iraq Effect: War Has Inc-reased Terrorism Sevenfold Worldwide«, Mother Jones, marec–april 2007.

9. McCarthy, »Exxon’s ‘Outlandish’ Earnings Spark Furor«; William Hartung in Michelle Ciarrocca, »The Military-Indu-strial-Think Tank Complex«, Multinational Monitor, januar–februar 2003; Robert O’Harrow Jr., »LexisNexis to Buy Sei-sint for $775 Million«, Washington Post, 15. julij 2004; Rachel


735

Monahan in Elena Herrero Beaumont, »Big Time Security«, Forbes, 3. avgust 2006.

10. »Recap of Saturday, July 9, 2005«, Fox News: The Cost of Fre-edom, www.foxnews.com.

11. Dan Gillerman, »The Economic Opportunities of Peace«, izjava za tisk, Chambers of Commerce, 6. september 1993, navaja: Guy Ben-Porat, »A New Middle East?: Globalization, Peace and the ‘Double Movement’«, International Relations 19, št. 1 (2005): 50.

12. Efraim Davidi, »Globalization and Economy in the Middle East – A Peace of Markets or a Peace of Flags?«, Palestine-Isra-el Journal 7, št. 1 in 2 (2000): 33.

13. Shlomo Ben-Arni, A Place for All (Tel Aviv: Hakibbutz Hameuchad, 1998), 113, navaja: Davidi, »Globalization and Economy in the Middle East«, 38.

14. Americans for Peace Now, »The Russians«, Settlements in Focus 1, št. 16 (23. december 2005), www.peacenow.org.

15. Gerald Nadler, »Exodus or Renaissance?«, Washington Times, 19. januar 1992; Peter Ford, »Welcome and Woes Await Sovi-et Jews in Israel«, Christian Science Monitor, 25. julij 1991; Lisa Talesnick, »Unrest Will Spur Russian Jews to Israel, Offi-cial Says«, Associated Press, 5. oktober 1993; »Israel’s Aliena-ted Russian Voters Cry Betrayal«, Agence France-Presse, 8. maj 2006.

16. Greg Myre, »Israel Economy Hums Despite Annual Tumult«, International Herald Tribune (Pariz), 31. december 2006; »Israel Reopens Gaza Strip«, United Press International, 22. marec 1992.

17. Peter Hirschberg, »Barak Settlement Policy Remains Virtual-ly the Same as Netanyahu’s«, Jerusalem Report, 4. december 2000.

18. Americans for Peace Now, »The Russians«.


736

19. David Simons, »Cold Calculation of Terror«, Forbes, 28. maj 2002; Zeev Klein, »January–May Trade Deficit Shoots up 16% to $3.59 Billion«, Globes (Tel Aviv), 12. junij 2001; Neal Sandler, »As if the Intifada Weren’t Enough«, Busines-sWeek, 18. junij 2001.

20. Navedba Shloma Maitala, profesorja na Technion Institute of Management v Izraelu. Nelson D. Schwartz, »Prosperity without Peace«, Fortune, 13. junij 2005; Shlomo Ben-Ami, Scars of War, Wounds of Peace: The Israeli-Arab Tragedy (Oxford: Oxford University Press, 2006), 230.

21. United Nations Special Coordinator in the Occupied Territo-ries, Quarterly Report on Economic and Social Conditions in the West Bank and Gaza Strip, 1. april 1997; Ben-Ami, Scars of War, Wounds of Peace, 231; Sara Roy, »Why Peace Failed: An Oslo Autopsy«, Current History 101, no. 651 (januar 2002): 13.

22. Chris McGreal, »Deadly Thirst«, Guardian (London), 13. januar 2004.

23. »Norman Finkelstein & Former Israeli Foreign Minister Shlomo Ben-Ami Debate«, Democracy Now!, 14. februar 2006, www.democracynow.org.

24. Izraelski poslovni časnik Globes je poročal, da je med letoma 2001 in 2003 Izrael doživel »skupni 8,5-odstotni padec rasti na prebivalca«, torej izreden upad. Zeev Klein, »2002 Worst Year for Israeli Economy Since 1953«, Globes (Tel Aviv), 31. december 2002; Sandler, »As if the Intifada Weren’t Enough«.

25. Aron Heller in James Bagnall, »After the Intifada: Why Israel’s Tech Titans Are Challenging Canadian Entrepreneurs as a Global Force«, Ottawa Citizen, 28. april 2005; Schwartz, »Prosperity without Peace«.

26. Susan Karlin, »Get Smart«, Forbes, 12. december 2005.27. Ran Dagoni, »O’seas Cos, Gov’ts to Inspect Israeli Anti-Ter-

ror Methods«, Globes (Tel Aviv), 22. januar 2006; Ben Wino-


737

grad, »U.S. Airport Directors Study Tough Israeli Security Measures Ahead of Summer Travel«, Associated Press, 8. maj 2007; State of Israel, Ministry of Public Security, »Internatio-nal Homeland Security Conference, 2006«, 19. marec 2006, www.mops.gov.il.

28. Heller in Bagnall, »After the Intifada«; Yaakov Katz, »Defense Officials Aim High at Paris Show«, Jerusalem Post, 10. junij 2007; Hadas Manor, »Israel in Fourth Place among Defense Exporters«, Globes (Tel Aviv), 10. junij 2007; Steve Rodan in Jose Rosenfeld »Discount Dealers«, Jerusalem Post, 2. septem-ber 1994; Gary Dorsch, »The Incredible Israeli Shekel, as Israel’s Economy Continues to Boom«, The Market Oracle, 8. maj 2007, www.marketoracle.co.uk.

29. Schwartz, »Prosperity without Peace«.30. Ibid.; Nice Systems, »Nice Digital Video Surveillance Soluti-

on Selected by Ronald Reagan Washington National Air-port«, sporočilo za javnost, 29. januar 2007, www.nice.com; Nice Systems, »Time Warner (Charlotte)«, Success Stories, www.nice.com.

31. James Bagnall, »A World of Risk: Israel’s Tech Sector Offers Lessons on Doing Business in the New Age of Terror«, Otta-wa Citizen, 31. avgust 2006; Electa Draper, »Durango Office Keeps Watch in War on Terror«, Denver Post, 14. avgust 2005.

32. SuperCom, »SuperCom Signs $50m National Multi Id Agreement with a European Country«, sporočilo za javnost, 19. september 2006; SuperCom, »City of Los Angeles to Deploy Supercom’s IRMS Mobile Credentialing and Hand-held Verification System«, sporočilo za javnost, 29. novem-ber 2006; SuperCom, »SuperCom Signs $1.5m ePassport Pilot Agreement with European Country«, sporočilo za jav-nost, 14. avgust 2006, www.supercomgroup.com.

33. Check Point, »Facts at a Glance«, www.checkpoint.com.


738

34. David Machlis, »US Gets Israeli Security for Super Bowl«, Jerusalem Post, 4. februar 2007; New Age Security Solutions, »Partial Client List«, www.nasscorp.com.

35. Kevin Johnson, »Mansions Spared on Uptown’s High Gro-und«, USA Today, 12. september 2005.

36. International Security Instructors, »About« in »Clients«, www.isiusa.us.

37. »Golan Group Launches Rigorous VIP Protection Classes«, sporočilo za javnost, april 2007; Golan Group, »Clients«, www.golangroup.com.

38. Schwartz, »Prosperity without Peace«; Neil Sandler, »Israeli Security Barrier Provides High-Tech Niche«, Engineering News-Record, 31. maj 2004.

39. David Hubler, »SBInet Trawls for Small-Business Partners«, Federal Computer Week, 2. oktober 2006; Sandler, »Israeli Security Barrier Provides High-Tech Niche«.

40. Schwartz, »Prosperity without Peace«.41. Elbit Systems Ltd. and Magal Security Systems Ltd, »Histori-

cal Prices«, Yahoo! Finance, finance.yahoo.com; Barbara Wall, »Fear Factor«, International Herald Tribune (Pariz), 28. januar 2006; Electa Draper, »Verint Systems Emerges as Leader in Video Surveillance Market«.

42. Thomas L. Friedman, »Outsource the Cabinet?«, New York Times, 28. februar 2007; Ruth Eglash, »Report Paints Gloo-my Picture of Life for Israeli Children«, Jerusalem Post, 28. december 2006.

43. Karen Katzman, »Some Stories You May Not Have Heard«, poročilo za Jewish Federation of Greater Washington, www.shalomdc.org; Yitzhak Laor, »You Are Terrorists, We Are Vir-tuous«, London Review of Books, 17. avgust 2006.

44. Tel Aviv Stock Exchange Ltd., TASE Main Indicators, 31. avgust 2006, www.tase.co.il; Friedman, »Outsource the Cabi-net?«; Reuters, »GDP Growth Figure Slashed«, Los Angeles


739

Times, 1. marec, 2007; Greg Myre, »Amid Political Upheaval, Israeli Economy Stays Healthy«, New York Times, 31. decem-ber 2006; World Bank Group, West Bank and Gaza Update, september 2006, www.worldbank.org.

45. Susan Lerner, »Israeli Companies Shine in Big Apple«, Jerusa-lem Post, 17. september 2006; Osama Habib, »Labor Mini-ster Says War Led to Huge Jump in Number of Unemplo-yed«, Daily Star (Beirut), 21. oktober 2006.

46. Intervju z Danom Gillerman, CNN: Lou Dobbs Tonight, 14. julij 2006.

47. Karin Brulliard, »‘Bated Communities’ for the War-Rava-ged«, Washington Post, 23. april 2007; Dean Yates, »Baghdad Wall Sparks Confusion, Divisions in Iraq«, Reuters, 23. april 2007.

48. Rory McCarthy, »Occupied Gaza like Apartheid South Afri-ca, Says UN Report«, Guardian (London), 23. februar 2007.

49. Michael Wines, »Shantytown Dwellers in South Africa Pro-test the Sluggish Pace of Change«, New York Times, 25. de-cember 2005.

Sklep: Šok popušča: Razmah ljudske obnove

1. Juan Forero, »Bolivia Indians Hail the Swearing In of One of Their Own as President«, New York Times, 23. januar 2006.

2. Tom Kerr, Asian Coalition for Housing Rights, »People’s Lea-dership in Disaster Recovery: Rights, Resilience and Empo-werment«, seminar o nesreči v Phuketu, 30. oktober –3. november 2006, Phuket City, www.achr.net.

3. Antillano je iz odbora Land Committee iz La Vege v Karasa-su. Hablemos del Poder/Talking of Power, documentarec režira-la Nina López, producent Global Women’s Strike, 2005, www.globalwomenstrike.net.


740

4. Terence Corcoran, »Free Markets Lose Their Last Lion«, Na-tional Post (Toronto), 17. november 2006.

5. Jim Webb, »Class Struggle«, Wall Street Journal, 15. novem-ber 2006.

6. Geoffrey York, »Beijing to Target Rural Poverty«, Globe and Mail (Toronto), 6. marec 2006; Larry Rohter, »A Widening Gap Erodes Argentina’s Egalitarian Image«, New York Times, 25. december 2006; World Institute for Development Economics Research, »Pioneering Study Shows Richest Two Percent Own Half World Wealth«, sporočilo za javnost, 5. december 2006, www.wider.unu.edu; Sarah Anderson et al., Executive Excess 2006: Defense and Oil Executives Cash in on Conflict, 30. avgust 2006, str. 1, www.faireconomy.org; Webb, »Class Struggle«.

7. Raul Barces, »Former Uruguayan Dictator Arrested«, Associ-ated Press, 17. november 2006; »Argentine Judge Paves Way for New Trial of Ex-Dictator Videla«, Agence France-Presse, 5. september 2006; »Former Argentine Leader Indicted for 2001 Bond Swap«, MercoPress, 29. september 2006, www.mercopress.com.

8. »Former Latin American Leaders Facing Legal Troubles«, Miami Herald, 18. januar 2007.

9. Andrew Osborn, »The A–Z of Oligarchs«, Independent (Lon-don), 26. maj 2006.

10. Paul Waldie, »Hollinger: Publisher or ‘Bank of Conrad Black’?«, Globe and Mail (Toronto), 7. februar 2007; »Politi-cal Activist Grover Norquist«, National Public Radio Morning Edition, 25. maj 2001; Jonathan Weisman, »Powerful GOP Activist Sees His Influence Slip over Abramoff Dealings«, Washington Post, 9. julij 2006.

11. George W. Bush, The National Security Strategy of the United States, september 2002, www.whitehouse.gov.

12. Jane Bussey, »Democrats Won Big by Opposing Free-Trade Agreements«, Miami Herald, 20. november 2006; Robin


741

Toner in Janet Elder, »Most Support U.S. Guarantee of Health Care«, New York Times, 2. marec 2007.

13. Corporación Latinobarómetro, Latinobarómetro Report 2006, www.latinobaro metro.org.

14. Susan George in Erik Wesselius, »Why French and Dutch Citizens Are Saying NO«, Transnational Institute, 21. maj 2005, www.tni.org.

15. Lou Dobbs, CNN: Lou Dobbs Tonight, 14. april 2005.16. Martin Arnold, »Polish Plumber Symbolic of all French Fear

about Constitution«, Financial Times (London), 28. maj 2005.17. Andrew Curry, »The Case Against Poland’s New President«,

New Republic, 17. november 2005; Fred Halliday, »Warsaw’s Populist Twins«, openDemocracy, 1. september 2006, www.opendemocracy.net; Ian Traynor, »After Communism: Ambi-tious, Eccentric – Polish Twins Prescribe a Dose of Harsh Reality«, Guardian (London), 1. september 2006. FOO-TNOTE: Ken Livingstone, »Facing Phobias«, Guardian (London), 2. marec 2007.

18. Perry Anderson, »Russia’s Managed Democracy«, London Review of Books, 25. januar 2007.

19. Vladimir Radyuhin, »Racial Tension on the Rise in Russia«, The Hindu, 16. september 2006; Amnesty International, Rus-sian Federation: Violent Racism Out of Control, 4. maj 2006, www.amnesty.org.

20. Helen Womack, »No Hiding Place for Scared Foreigners in Racist Russia«, Sydney Morning Herald, 6. maj 2006.

21. Henry A. Kissinger, Memorandum to the President, Subject: NSC Meeting, November 6 – Chile, 5. november 1970, uma-knjena oznaka zaupnosti, www.gwu.edu/~nsarchiv.

22. Jack Chang, »Fear of Privatization Bives Brazilian President a Lead in Runoff«, Knight Ridder, 26. oktober 2006; Hector Tobar, »Nicaragua Sees Red Over Blackouts«, Los Angeles Times, 30. oktober 2006.


742

23. Nikolas Kozloff, »The Rise of Rafael Correa«, CounterPunch, 26. november 2007; Simon Romero, »Leftist Candidate in Ecuador Is Ahead in Vote, Exit Polls Show«, New York Times, 27. november 2006.

24. »Argentine President Marks Third Year in Office with Cam-paign-Style Rally«, BBC Monitoring International Reports, 26. maj 2006.

25. Dan Keane, »South American Leaders Dream of Integration, Continental Parliament«, Associated Press, 9. december 2006.

26. Duncan Campbell, »Argentina and Uruguay Shun US Mili-tary Academy«, Guardian (London), 6. april 2006; »Costa Rica Quits US Training at Ex-School of the Americas«, Agen-ce France-Press, 19. maj 2007.

27. Roger Burbach, »Ecuador’s Government Cautiously Takes Its First Steps«, NACLA News, 19. februar 2007, www.nacla.org.

28. Chris Kraul, »Big Cooperative Push in Venezuela«, Los Ange-les Times, 21. avgust 2006.

29. Emir Sader, »Latin American Dossier: Free Trade in Recipro-city«, Le Monde Diplomatique, februar 2006.

30. George W. Bush, The National Security Strategy of the United States of America, marec 2006, str. 30, www.whitehouse.gov; intervju s Stanleyjem Fischerjem 9. maja 2001 za: Comman-ding Heights: The Battle for the World Economy, www.pbs.org.

31. Jorge Rueda, »Chavez Says Venezuela Will Pull out of the IMF, World Bank«, Associated Press, 1. maj 2007; Fiona Ortiz, »Argentina’s Kirchner Says No New IMF Program«, Reuters, 1. marec 2007; Christopher Swann, Bloomberg News, »Hugo Chávez Exploits Oil Wealth to Push IMF Asi-de«, International Herald Tribune (Pariz), 1. marec 2007.

32. Ibid.; »Ecuador Expels World Bank Representative«, Agence France-Press, 27. april 2007; Reuters, »Latin Leftists Mull Quitting World Bank Arbitrator«, Washington Post, 29. april


743

2007; Eoin Callan in Krishna Buha, »Scandal Threatens World Bank’s Role«, Financial Times (London), 23. april 2007.

33. Michael Wines, »Shantytown Dwellers in South Africa Pro-test the Sluggish Pace of Change«, New York Times, 25. december 2005; Brendan Smith et al., »China’s Emerging Labor Movement«, Commondreams.org, 5. oktober 2006, www.commondreams.org. FOOTNOTE: Ibid.

34. Jean Baudrillard, Power Inferno (Pariz: Galilée, 2002), 83.35. Central Intelligence Agency, Human Resource Exploitation

Training Manual–1983, www.gwu.edu/~nsarchiv.36. Andrew England, »Siniora Flies to Paris as Lebanon Protests

Called Off«, Financial Times (London), 23. januar 2007; Kim Ghattas, »Pressure Builds for Lebanon Reform«, BBC News, 22. januar 2007; Lysandra Ohrstrom, »Reconstruction Chief Says He’s Stepping Down«, Daily Star (Bejrut), 24. avgust 2006.

37. Helene Cooper, »Aid Conference Raises $7.6 Billion for Lebanese Government«, New York Times, 26. januar 2007; Osama Habib, »Siniora Unveils Reform Plan Aimed at Impressing Paris III Donors«, Daily Star (Bejrut), 3. januar 2007; Osama Habib, »Plans for Telecom Sale Move Ahead«, Daily Star (Bejrut), 30. september 2006.

38. Mohamad Bazzi, »People’s Revolt in Lebanon«, The Nation, 8. januar 2007; Trish Schuh, »On the Edge of Civil War: The Cedar Revolution Goes South«, CounterPunch, 23. januar 2007, www.counterpunch.org.

39. Mary Hennock, »Lebanon’s Economic Champion«, BBC News, 14. februar 2005; Randy Bragg, »Beirut«, Metropolis, november 1995, str. 21, 26; »A Bombed-Out Beirut Is Being Born Again – Fitfully«, Architectural Record 188, št. 4 (april 2000).

40. Bazzi, »People’s Revolt in Lebanon«.


744

41. Ana Nogueira in Saseen Kawzally, »Lebanon Rebuilds (Aga-in)«, Indypendent, 31. avgust 2006, www.indypendent.org; Kambiz Foroohar, »Hezbollah, with $100 Bills, Struggles to Repair Lebanon Damage«, Bloomberg News, 28. september 2006; Omayma Abdel-Latif, »Rising From the Ashes«, Al-Abram Weekly, 31. avgust 2006.

42. David Frum, »Counterfeit News«, National Post (Toronto), 26. avgust 2006.

43. »Spain’s Aznar Rules Out Talks with Basque Group ETA«, Associated Press, 11. marec, 2004.

44. Elaine Sciolino, »In Spain’s Vote, a Shock from Democracy (and the Past)«, New York Times, 21. marec 2004.

45. Santisuda Ekachai, »This Land Is Our Land«, Bangkok Post, 2. marec 2005.

46. Tom Kerr, Asian Coalition for Housing Rights, »New Orle-ans Visits Asian Tsunami Areas–September 9–17, 2006«, www.achr.net.

47. Ibid.48. Kerr, »People’s Leadership in Disaster Recovery: Rights, Resi-

lience and Empowerment«.49. Kerr, »New Orleans Visits Asian Tsunami Areas«.50. Richard A. Webster, »N.O. Survivors Learn Lessons from

Tsunami Rebuilders«, New Orleans Business, 13. november 2006.

51. Residents of Public Housing, »Public Housing Residents Take Back Their Homes«, sporočilo za javnost, 11. februar 2007, www.peoplesorganizing.org.

52. Citat Joseph Recasner. Steve Ritea, »The Dream Team«, Times-Picayune (New Orleans), 1. avgust 2006.


745

Zahvale

Mislim, da morda obstaja kakšno literarno pravilo, da ne smeš posvetiti dveh knjig isti osebi. Za to knjigo moram to pra-vilo prelomiti. Ta projekt bi preprosto ne bil fizično, intelektual-no in čustveno mogoč brez mojega moža, Avija Lewisa. Je moj sodelavec pri vsem: urednik, popotni tovariš (na Šrilanko, v Juž-noafriško republiko, New Orleans), spodbujevalec življenja. To sva naredila skupaj.

Naloga bi me tudi premagala brez izrednega dela moje razi-skovalne asistentke Debre Levy. Debra je dala tri leta svojega življenja za to knjigo, odmor si je vzela samo za to, da je imela otroka. Njene bleščeče raziskovalne sposobnosti so pustile sled na vsaki strani. Izkopala je nove in vznemirljive informacije, vodila in urejala toge vire, opravila več intervjujev, nato preverila podatke celotnega rokopisa. Neskončno sem hvaležna, da sem na vsaki stopnji imela tako predano in nadarjeno kolegico. Debra izraža svoje prijateljstvo in hvaležnost še dvema sodelav-cema, to sta Kyle Yamada in Ari Yamada-Levy, sama pa se ji pri-družujem.

Dve urednici, ki sta neobičajno in dragoceno sodelovali, sta oblikovali rokopis na način, ki ga ni preprosto opisati: Frances Coady za založbo Metropolitan Books in Louise Dennys za Knopf Kanada. Frances in Louise, ki sta tudi postali moji tesni prijateljici in mentorici, sta me spodbujali, da sem tezo razširila na povsem nova področja, in mi zagotovili mesece potrebnega časa, da sem njune dosledne izzive izpeljala. Louise je moja zve-sta urednica in me odločno brani že od knjige No Logo, in občudujem njeno sposobnost, da me hkrati omili in okrepi. Ko sem Frances izročila popravljeni in močno razširjen osnutek, ga


746

je prestrukturirala in izboljšala z neverjetno predanostjo na vsaki stopnji. Dejstvo, da založniški svet še ima prostor za intelektual-ne titane, kakršni sta ti dve ženski, mi vliva upanje za priho-dnost knjig.

Rokopis sem še nadalje izostrila po zaslugi pronicljivih povratnih informacij Helen Conford iz založbe Penguin UK, ki je z nami tesno sodelovala od vsega začetka. Neizmerna zavze-tost Alison Reid za ta projekt, pa tudi njeno natančno piljenje besedila povsem razveljavljata njen naziv »lektorica«. Veliko ji dolgujem.

Moja odlična agentka Amanda Urban je v to knjigo verjela že takrat, ko naj bi govorila samo o Iraku, njena vera in zvestoba pa sta z vsakim zamujenim rokom in vsakim popravljenim in razširjenim osnutkom samo naraščali. Poleg tega ima tudi naj-bolj prodorno in prisebno moštvo; sestavljajo ga: Margaret Hal-ton, Kate Jones, Elizabeth Iveson, Daisy Meyrick, Karolina Sut-ton in Liz Farrell. Ko te obkrožajo ženske iz družbe ICM Books, se čutiš sposobnega za vse. Vse smo hvaležne za začetno delo, ki sta ga opravila Nicole Winstanley in Bruce Westwood.

Jackie Joiner je vodja pisarne za družbo Klein Lewis Produc-tions. Dve leti je nastopala kot človeški ščit in krotila svet, zato da sem mogla osredotočeno delati. Ko pa je bil osnutek gotov, nas je Jackie vse pognala v gibanje kakor odlična dirigentka orkestra. Če bi hotela še kaj povedati o njenih vsakodnevnih dosežkih ustvarjalnega vodenja, bi vzbujala zavist, zato naj osta-ne pri tem.

Moštvo ICM je našlo prave založbe za to knjigo po vsem svetu in mi s tem zagotovilo razkošje, da sem sestavila mednaro-dno moštvo raziskovalcev in ljudi, ki so preverjali dejstva, brez katerega bi z Debro nikoli ne mogli končati tako obsežnega pro-jekta. Vsak raziskovalec je prevzel odločilen del sestavljanke in se pri tem zanašal na svoje posebne veščine in strokovno področje.


747

Moja draga prijateljica Andréa Schmidt, s katero sem poto-vala v Irak, je bila stalna intelektualna partnerica, ki mi ni samo prinašala debelih map hiper-organiziranega gradiva o najmrač-nejših temah, ampak me je izobraževala in silila, da raziskujem še naprej in še globlje v grozo. Posebno razdelki o mučenju so v veliki meri rezultat najinih neskončnih pogovorov. Prav tako je brala osnutke rokopisa in mi dala nekaj najpomembnejših povratnih informacij.

Aaron Maté je bil moj glavni raziskovalec v letih od 2003 do 2005, ko se je moje novinarstvo osredotočalo skoraj izključ-no na gospodarsko preobrazbo Iraka. Delati z Aaronom, izje-mnim umom in odličnim novinarjem, je bilo blagoslov. Njegov pečat je nezmotljiv na poglavjih o Iraku, pa tudi o Izraelu/Pale-stini.

Fernando Pouaux in Shana Eael Shubs, oba obetavna profe-sorja za latinskoameriške študije, sta odkrila večinoma neraziska-no skrivno zalogo ekonomskih spisov o medsebojnem razmerju med krizo in neoliberalističnimi reformami. Ravno to gradivo mi je razkrilo osrednjo vlogo doktrine šoka na najvišjih ravneh mednarodnih finančnih institucij. Fernando je zame opravil več osnovnih intervjujev v Buenos Airesu, Shana pa je iz španščine v angleščino prevedla na ducate dokumentov in člankov. Prav tako sta temeljito preverila dejstva v poglavjih o Argentini.

Čudovita Amanda Alexander je bila moja glavna raziskoval-ka za poglavje o Južnoafriški republiki, iskala je podatke, jih pre-verjala in zapisovala trakove z intervjuji, pri tem pa ji je ogro-mno pomagala Audrey Sasson. Amanda je opravila tudi ključne raziskave o kitajskem obdobju šokterapije. Več drugih razisko-valcev se je moštvu pridružilo na različnih točkah: Bruno Anili, Emily Lodish (posebno za Rusijo), Hannah Holleman (za azij-sko finančno krizo), Wes Enzinna (tudi za intervjuje v zadnjem trenutku v Boliviji), Emma Ruby-Sachs, Grace Wu in Nepomu-ceno Malaluan.


748

Debra Levy, ki je sama knjižničarka, bi se rada zahvalila svo-jim kolegom: potrpežljivemu in iznajdljivemu osebju knjižnic na Univerzi Oregon ter v javnih knjižnicah Corvallis-Benton County Public Library in Eugene Public Library.

Moje poročanje s terena je bilo prav tako odvisno od mno-gih raziskovalcev, prevajalcev, pomočnikov in prijateljev – pre-več jih je, da bi jih naštevala, ampak nekaj naj jih bo za začetek. V Iraku: Salam Onibi, Linda Albermani in Khalid Al Anasry, eden najboljših novinarjev v Bagdadu, pa tudi moj prijatelj in popotni tovariš Andrew Stern. V Južnoafriški republiki: Patrick Bond, Heinrich Bohmke, Richard Pithouse, Raj Patel in kakor vedno odlična in neustavljiva Ashwin Desai. Posebno se zahva-ljujem Benu Cashdanu in njegovemu moštvu, ker so mi posre-dovali svoje intervjuje z Nelsonom Mandelo in nadškofom Desmondom Tutujem, in za še veliko drugega. V New Orlean-su: Jordan Flaherty, Jacquie Soohen ter Buddy in Annie Spell. Na Šrilanki: Kumari in Dileepa Witharana sta bila duhovna vodnika meni in Aviju, da ne govorim o prevajanju. Sarath Fer-nando, Kath Noble in preostalo moštvo v MONLAR so bili naša začetna baza in razlog, zakaj smo se tja sploh odpravili. Ko sem se vrnila v Kanado, je Stuart Laidlaw zapisal ure intervjujev, Loganathan Sellathurai in Anusha Kathiravelu pa sta jih zapisala in prevedla iz tamilščine in singalščine.

Boris Kagarlitsky mi je pomagal s poglavjem o Rusiji. Prze-myslaw Wielgosz, Marcin Starnawski in Tadeusz Kowalik so si vsi vzeli čas, da so mi razlagali poljsko tranzicijo. Marcela Oli-viera me je povezala z udeleženci bolivijskih gibanj proti šokte-rapiji. Tom Kerr iz zveze Asian Coalition for Housing Rights je bil naš most za obnovo po cunamiju na Tajskem.

Izvor te knjige izhaja iz leta, ki sem ga preživela v Argentini, kjer me je skupina novih prijateljev poučila o krvavih koreninah projekta čikaške šole, pogosto tako da so mi povedali pretreslji-vo zgodbo o sebi in preteklosti svoje družine. Med temi potrpež-


749

ljivimi učitelji so: Marta Dillon, Claudia Acuña, Sergio Cianca-glini, Nora Strejilevich, Silvia Delfino, Ezequiel Adamovsky, Sebastian Hacher, Cecilia Sainz, Julian A. Massaldi-Fuchs, Este-ban Magnani, Susana Guichal in Tomás Bril Mascarenhas. Spre-menili so moj pogled na svet. Analizo mučenja, ki je v tej knjigi, je oblikovalo na ducate intervjujev z ljudmi, ki so sami doživeli zlorabljanje v zaporu, in tudi s tistimi, ki so svoje življenje posve-tili svetovanju preživelim žrtvam. Posebno se želim zahvaliti Federicu Allodiju in Miralindi Friere, ki sta oba ustanovitelja Kanadskega centra za žrtve mučenja, zahvalo pa si zaslužijo tudi Shokoufeh Sakhi, Carmen Sillato in Juan Miranda.

Nekateri od teh ljudi so avtorji, ki se specializirajo za teme, ki se jih ta knjiga loteva, in več jih je prebralo osnutke rokopisa in se ure in ure pogovarjalo z menoj o njih. Kyo Maclear mi je vedno prinašala knjige in pošiljala članke, njene povratne infor-macije o prvem osnutku pa so poglobile moje razumevanje raz-plastenosti kolonializma; Seumas Milne, ki je uvodnik v časniku The Guardian spremenil v resnično globalni debatni forum, je bil moj tutor za obdobje Margaret Thatcher in moj politični sveto-valec za marsikaj drugega; Michael Hardt me je poslal nazaj na začetek in prenašal moj porajajoči se keynesianizem; Betsy Reed, moja urednica v časniku The Nation, mi je pomagala oblikovati tezo in je uredila moj prvi članek o uničevalnem kapitalizmu, pa tudi ducate kolumn; neustrašni Jeremy Scahill je prebral začetna poglavja in mi posredoval paniko in raziskave o stanju vojne pri-vatizacije; Katharine Viner je bila luč na koncu predora in je spremenila časnik The Guardian v izstrelišče za to knjigo. Pred-vsem pa so mi ti dragi prijatelji, ki so tudi moji kolegi, delali družbo in bili vir mojega navdiha vsa leta samotnega pisanja.

Nisem ekonomistka, toda moj brat Seth Klein, direktor nepogrešljivega centra za alternativno politiko British Columbia Canadian Centre for Policy Alternatives, je moje orožje tega sek-torja. Prenašal je klice ob nemogočih urah, v katerih sem hotela


750

dobiti takojšen pouk o monetaristični teoriji, in skrbno uredil prvi osnutek ter me spodbujal in ščitil, kolikor je mogel. Ricardo Grinspun, odlični ekonomist in specialist za Latinsko Ameriko na Univerzi York (naveden v besedilu), je bil tako prijazen, da je prebral rokopis in mi nudil nekaj pomembnih strokovnih povra-tnih informacij. Prav tako tudi Stephen McBride, direktor Cen-tra za globalno politično ekonomijo na Univerzi Simon Fraser. V čast si štejem, da sta si oba v svojem prenatrpanem urniku vzela čas, da sta sprejela še eno študentko, in nobeden ni odgovoren za moje morebitne napake.

Moji starši, Bonnie in Michael Klein, so mi posredovali imenitne povratne informacije o osnutku in izjemno skrbeli zame, ko sem se priselila v njihovo zakotje pisat. Oba že vse življenje odločno zagovarjata idejo o javni sferi zunaj trga, Michael na področju zdravstva, Bonnie pa umetnosti. Moja junaška tašča Michele Landsberg je prebrala rokopis in me spodbujala, kakor zna le ona. Vztrajanje mojega tasta Stephena Lewisa, da pandemijo aidsa odločno postavim v kontekst fun-damentalizma svobodnega trga, me je opogumilo, da to knjigo napišem.

Mnogo drugih zvezdnih založnikov in njihovih moštev je ta projekt podprlo, med njimi: Brad Martin iz založbe Random House of Canada, John Sterling iz založbe Henry Holt in Sara Bershtel iz založbe Metropolitan v New Yorku, Stefan McGrath ter ustvarjalna in inteligentna skupina založbe Penguin UK, Peter Sillem iz založbe S. Fischer Verlag, Carlo Brioschi pri založbi Rizzoli, Eric Visser pri De Geus, Claudia Casanova pri založbi Paidós, Jan-Erik Petterson pri založbi Ordfront, Ingeri Engelstad pri založbi Oktober, Roman Kozyrev pri založbi Dobraja Knjiga, Marie-Catherine Vacher pri založbi Actes Sud in Lise Bergevin in vsi drugi pri založbi Leméac.

Vsi smo veliki dolžniki neomajni Adrienne Phillips, glavni urednici pri založbi Knopf Canada. Ne le da je to togo skupino


751

ohranjala na tekočem, ampak je skupaj z Margaret Halton in Jackie Joiner omogočila, da je knjiga izšla hkrati v sedmih jezi-kih, kar je pravi založniški čudež. Neskončno sem hvaležna tudi Lisi Fyfe za prepričljivo oblikovanje ovitka, Doris Cowan za skrbne korekture in Beate Schwirtlich za strokovno stavljenje. Barney Gilmore je bil spet enkrat mojster za stvarno in imensko kazalo. Mark A. Fowler je najboljši odvetnik za žaljive obdolži-tve in z njim se je bilo užitek prerekati. Prav tako se zahvaljujem Sharon Klein, Tari Kennedy, Maggie Richards, Preeni Gadher in Rosie Glaisher, pa tudi prevajalcem, ki bodo besedilo prenesli bralcem po vsem svetu.

Poleg raziskovalcev, ki so delali neposredno na tem projektu, mi je sproti pomagalo mnogo aktivistov in piscev. Neverjetni čla-ni ekipe Focus on the Global South v Bangkoku so prvi prepo-znali »obnovo« kot novo »skrajno mejo« neokolonializma, kot nadaljevanje za svoje dolgoletno delo o izkoriščanju kriz. Posebno sem hvaležna prodornosti Shalmali Guttal in Waldena Belloja. Za izjemno raziskovanje, ki je razkrinkalo uničevalni kapitalizem v New Orleansu, sem hvaležna Chrisu Krommu in skupini na Inšti-tutu za preučevanje Juga (Institute for Southern Studies), pa tudi spisom in aktivizmu odvetnika za človekove pravice Billa Quigle-yja. Soren Ambrose, prej v službi pri organizaciji Petdeset let je dovolj (Fifty Years is Enough), je bil neverjeten vir o mednaro-dnih finančnih institucijah. Pri raziskovanju o zlorabah v sodob-nih zaporih so mi zelo pomagali Michael Ratner in pogumna sku-pina Centra za ustavne pravice, pa tudi John Stifton in organizacija Human Rights Watch, poročila Amnesty Internatio-nal in Jamel Jaffer pri Ameriški zvezi za državljanske svoboščine.

Veliko dokumentov, s katerih je umaknjena oznaka zaupno-sti, so izkopali neverjetni ljudje v Nacionalnem varnostnem arhivu. Drug pomemben vir so bili intervjuji iz dokumentarne trilogije televizijske mreže PBS leta 2002 z naslovom »Obvlado-vanje višin: Bitka za svetovno gospodarstvo« (»Commanding


752

Heights: The Battle for the World Economy«). Večina citatov, ki so v knjigi, je v filmih manjkala, toda producenti so sprejeli red-ko odločitev, da so predvajali neobdelane prepise intervjujev. Hvaležna sem tudi Amy Goodman in celotni skupini ljudi pri publikaciji Democracy Now! Njihovi prelomni intervjuji niso le vir vsakdanjih novic, ki te zasvoji (www.democracynow.org), ampak tudi dragoceno raziskovalno orodje.

V besedilu in opombah na koncu navajam na stotine dru-gih raziskovalnih novinarjev in avtorjev, na delo katerih se skli-cujem. Obsežna bibliografija je dostopna na spletnem naslovu www.naomiklein.org z neposrednimi povezavami k mnogim izvirnim dokumentom. Nekaj knjig je bilo tako izjemno kori-stnih vedno spet, da opombe in bibliografija ne zadoščajo, da bi posredovale njihov pomen: Stephen F. Cohen: Failed Crusade, Alfred McCoy: A Question of Torture, Anthony Shadid: Night Draws Near, Rajiv Chandrasekaran: Imperial Life in the Emerald City, Marguerite Feitlowitz: A Lexicon of Terror, Michael McCa-ughan: True Crimes: Rodolfo Walsh, Lawrence Weschler: A Mira-cle, a Universe, Greg Grandin: Empire Workshop, T. Christian Miller: Blood Money, Antonia Juhasz: Bush Agenda, Juan Gabriel Valdés: Pinochet’s Economists, Peter Reddaway in Dmitri Glinski: The Tragedy of Russia’s Reforms, William Mervin Gumede: Thabo Mbeki and the Battle for the Soul of the ANC, Joseph E. Stiglitz: Globalization and Its Discontents, Judith Butler: Precarious Life, John Perkins: Confessions of an Economic Hitman, Peter Korn-bluh: The Pinochet File in John Pilger: The New Rulers of the World, med mnogimi drugimi njegovimi knjigami. Veliko dol-gujem tudi mnogim ustvarjalcem dokumentarnih filmov, ki so mi s svojimi posnetki pomagali razumeti dogodke, ki si jih sama nisem mogla skusiti. Posebej velja omeniti pomembno trilogijo Patricie Guzmán: The Battle of Chile.

Več teoretikov in kronistov neoliberalizma je vplivalo na moje mišljenje veliko bolj, kakor morejo pokazati citati: David


753

Harvey (posebno njegova knjiga: A Brief History of Neoliberali-sm) in skoraj vse, kar so kdaj napisali John Berger, Mike Davis in Arundhati Roy. Ko berem in ponovno prebiram delo Eduar-da Galeana, se mi zdi, da je bilo že vse povedano. Upam, da mi bo oprostil, da skušam tu narisati nekaj zvezdic na rob, da bi to še bolj poudarila.

Rada bi počastila tudi pet izjemno različnih vzorov zavzetih, razvnetih intelektualcev, ki so vsak posebej moji junaki in ki so umrli, medtem ko sem to knjigo pisala: Susan Sontag, John Kenneth Galbraith, Molly Ivins, Jane Jacobs in Kurt Vonnegut. Njihovo izgubo bom težko prenesla, tako kakor še marsikdo.

Pomagali so mi tudi vsi naslednji ljudje: Misha Klein, Nan-cy Friedland, Anthony Arnove, John Montesano, Esther Kaplan, John Cusack, Kashaelle Gagnon, Stefan Christoff, Kamil Mahdi, Pratap Chatterjee, Sara Angel, Manuel Rozenthal, John Jordan, Justin Podur, Jonah Gindin, Ewa Jasiewicz, Maude Barlow, Justin Alexander, Jeremy Pikser, Ric Young, Arthur Manuel, Joe Nigrini, David Wall, John Greyson, David Meslin, Carly Sta-sko, Brendan Martin, Bill Fletcher, David Martinez, Joseph Huff-Hannon, Ofelia Whiteley, Barr Gilmore in moja potrpe-žljiva kolega pri združenju The New York Times, Gloria Ander-son in Mike Oricchio.

Roger Hodge me je poslal v Irak za revijo Harper’s z naroči-lom za prispevek, ki se je spremenil v to knjigo, Sharon Oddie in Andreas Schroeder pa sta me namestila v svoji imenitni pisa-teljski koči, ko sem se vrnila. Kakor vedno sem hvaležna, ker so mi Katrina vanden Heuvel, Peter Rothberg in Hamilton Fish omogočili, da se pri časniku The Nation počutim kot doma.

Morda je res potrebna cela vas, da vzgojiš otroka, toda ko pogledam ta dolgi seznam, ugotavljam, da je za to knjigo bila potrebna globalna zarota. Izredno srečo imam, da me je podprlo to neverjetno človeško omrežje.


754

Barbara Simoniti

Opomba prevajalke

Izvirni naslov knjige The Shock Doctrine s podnaslovom The Rise of Disaster Capitalism ni preprosto prevedljiv v slovenščino, zato si zasluži pošteno razlago.

Vsak dan nas na vsakem koraku obstreljuje vedno več angle-ških besednih zvez, strokovnih poimenovanj, ekspresivnih oznak in podobnega, in vsakdo je prisiljen znajti se v vlogi sprotnega prenašalca novosti za rabo v svoji materinščini. Pri tem za jezi-kovno prevajanje nismo vsi enako usposobljeni, a ker se pogosto zelo mudi, sprejemamo besede in besedne zveze kar take, kakr-šne dobimo: očarajo nas z novostjo, ohraniti hočemo njihovo izvirno ekspresivno moč, prisegamo na njihovo neprevedljivost – in jih zadržimo. Namen posvečuje sredstva.

Tako smo nekoč za strokovno zvezo »terapija s šoki« sprejeli dobesedno tujko »šokterapija« (z neslovenskim levim prilastkom z ničto končnico); uveljavila se je, in novi pravopis jo je poslove-nil le toliko, da je zanjo uvedel enobesedni zapis. Jezik pač živi z nami in se na vse okoli nas odziva, zato se praksa in teorija v marsičem razlikujeta; živost jezika je pogosto v izjemah, ne v pravilih. Tako smo potem udomačili še rokglasbo, videokonfe-renco, USB-ključ … in spisek je skoraj neskončen. Z enakim postopkom kalkiranja (dobesednega prevajanja) kakor pri »šok-terapiji« bi dobili naslov te knjige v obliki: »Šokdoktrina: Vzpon dizasterkapitalizma«. Vendar to ne bi bil kaj prida prevod.


755

A slovenski prevajalec/prevajalka zelo zlahka doživi očitek, da česa angleškega ne zna, ne prevede pravilno ali da v prevodu kaj skoraj zločinsko izgubi. Zelo zanimivo je, da se slovensko bralstvo veliko laže srčno požene v bran tako »ogroženih« angleških naslo-vov, stavkov ali zvez, neprimerno bolj spregledljivo pa je, kadar kdo vsakodnevno mrcvari ogrožene slovenske slovnične vrste, kakor sta dvojina in srednji spol. (In bog ne daj da kar hkrati!)

Naslov in podnaslov knjige, ki ju je izbrala avtorica Naomi Klein, temeljita na tistih jezikovnih potezah angleščine, ki jih v slovenščini izražamo drugače. Njuna prva značilnost je, da sta sestavljena iz mednarodno uveljavljenih tujk: šok, doktrina, kapitalizem, ki jih v slovenščini brez težav prevzemamo, le z drobnimi spremembami v zapisu. Tudi »disaster« je vsaj pogo-vorno že zelo razširjen (in morda se bo tako kakor »dizajn« kma-lu povsem uveljavil). Druga značilnost je, da so te tujke sami samostalniki, kar štirje; če prištejemo še »rise« (‘porast’ ali ‘vzpon’) iz podnaslova, jih je celo pet na kupu. Glavni problem pri slove-njenju naslova in podnaslova nam povzroča tretja značilnost: besedni red teh besed oziroma način njihovega sopostavljanja – iz štirih samostalnikov dobimo dve (samostalniški) zvezi: »shock doctrine« in »disaster capitalism«. In četrta problematična zna-čilnost: kaj je pri tem postavljeno levo in kaj desno.

Gremo po vrsti. Oglejmo si najprej, kaj mednarodno uve-ljavljene tujke, šok, doktrina in kapitalizem, v slovenščini sploh pomenijo. Pridružuje se jim še »katastrofa« kot prvi običajni prevod za »disaster«. – Šok: 1. ‘močna, nenadna motnja organ-ske funkcije, zlasti živčnih funkcij’, 2. ‘električni udar, fiziološki učinek električnega toka na organizem’, 3. ‘veliko, nenadno pre-senečenje, osuplost ali pretres’. – Doktrina: 1. ‘nauk’, ‘miselni sestav’, 2. ‘znanstvena teorija’, 3. slabšalno ‘siva, abstraktna teo-rija brez zveze z resničnostjo’. – Kapitalizem: ‘družbenoekonom-ska ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v zasebni lasti in ki temelji na prostem trgu in konkurenci’. – Katastrofa kot četrta


756

tujka je ‘usoden dogodek; poguba, strahotna, uničujoča elemen-tarna nesreča’. Drugi možni prevodi za »disaster« so še: »nesre-ča«, »tragedija«, tudi »polomija«; in še kakšen bi se našel. – Pri pregledu vpletenih tujk moramo upoštevati še obstoječo »šokte-rapijo«, saj je kot vzorec pomembna za morebitno »šokdoktri-no«. Slovenski pravopis jo označi kot »publicistično« in jo pona-zori s primerom: »s šokterapijo preseči družbeno krizo« ter razloži, da to pomeni »z močnim posegom«.

Kadar katera od teh znanih tujk nastopa v sobesedilu s pomenom, ki je drugačen od uveljavljenih (zgoraj naštetih), ali kadar zajame več možnih pomenov hkrati, to kaže, da je beseda rabljena ustvarjalno, na nov način. Tako Naomi Klein rabi »the shock doctrine«; naslov postane teza, ki jo nato celotna knjiga razlaga. Zato je to tezo treba tudi prevesti ustvarjalno; ne more-mo je nadomestiti z že obstoječimi slovenskimi »ustrezniki«, recimo kot »Nauk močnega pretresa«. – Tujka je običajno uni-verzalnejša kakor domače prevodne možnosti, posebno v stro-kovni rabi, zato jo moramo v takem primeru obdržati. Tovrstno odločitev sprejme prevajalec/prevajalka, potem ko že pozna vse-bino celotne knjige in ko se že do komolcev in čez zakoplje v delo. Tako v mojem prevodu »doktrina«, »šok« in »kapitalizem« ostanejo, »katastrofa« pa ne.

Ker imamo opravka z uveljavljenimi, mednarodnimi tujka-mi, je zanimivo pogledati, kaj so z njimi počeli evropski sosedi. Naslov knjige je v španščini »La doctrina del shock«, v italijan-ščini »Shock Economy«, v portugalščini »A doutrina do cho-que«, v francoščini »La stratégie du choc«, v nemščini »Die Schock Strategie«, v nizozemščini »De shock doctrine«, v dan-ščini »Chok doktrinen«, v norveščini »Sjokk doktrinen« in v švedščini »Chock doktrinen«. Navidezna pestrost se kmalu izo-stri, saj so iz izbranih prevodnih rešitev razvidni vsi prevajalski problemi. »Shock« so v vseh naslovih obdržali, »doctrine« pa nekateri prevajalci/prevajalke tolmačijo drugače. In pri tem tudi


757

»šok« obravnavajo različno: nekateri (opazno v severnogerman-skih jezikih) po angleškem vzoru v obliki »šok doktrina/strategi-ja« (kot levi prilastek z ničto končnico), drugi v običajni rabi s sklonom, »doktrina/strategija šoka«.

Ozrimo se zdaj na drugo značilnost iz začetnega jezikovnega oreha: kaj se zgodi s štirimi samostalniki na kupu (da o petem zaenkrat ne govorimo): »shock doctrine«, »disaster capitalism«. V angleščini je z besedotvornim postopkom, imenovanim konver-zija, zelo preprosto mogoče spremeniti besedno vrsto, da v stavku opravlja drugačno funkcijo. Tako lahko samostalnik postane pri-devnik, ne da bi mu kar koli dodali (ali odvzeli), le postaviti ga moramo na mesto, ki opravlja vlogo prilastka: samostalnik »shock« je v zvezi »shock doctrine« postavljen levo od odnosnice »doctrine« in s tem že privzame vlogo (levega) prilastka, ki to odnosnico določa; »doktrina« postane »šokovna«. Kakor že ta prevod nakazuje, počnemo to v slovenščini praviloma drugače.

Zveza dveh sopostavljenih samostalnikov ni imanentno slo-venska; izjema so le zveze tipa »Hotel Union«, »profesor razisko-valec« ipd., v katerih ostaneta samostalnika enakovredna. Pravi-loma med samostalnikoma vzpostavimo razmerje odvisnosti: izberemo en samostalnik kot glaven in drugega kot tistega, ki ga določa. Za to imamo dve možnosti. Prva možnost je, da določil-ni samostalnik spremenimo v pridevnik, in to z dodajanjem (ali spreminjanjem) končnic; iz samostalnika »šok« naredimo pri-devnik: »šokiran«, »šokanten« ali »šokoven«; iz samostalnika »katastrofa«, ki je prvi prevod za »disaster«, dobimo pridevnik »katastrofalen« ali »katastrofičen«. Razvidno je, da različne konč-nice izražajo različen pomen. Tako bi za slovensko izdajo knjige dobili naslov: »Šokovna doktrina: Porast katastrofalnega kapita-lizma«. – Druga jezikovna možnost za vozel dveh samostalnikov je uporaba sklonov: glavni samostalnik ostane v imenovalniku (1. sklonu), določilnega pa postavimo v odvisni sklon (to so vsi, razen imenovalnika). Tako dobimo: »doktrino s šoki« (kjer je


758

drugi samostalnik v orodniku) ali »doktrino šoka« (v rodilniku). Naslov knjige bi se v tej različici glasil: »Doktrina šoka: Porast kapitalizma katastrofe«. Tovrstne samostalniške zveze imenuje-mo kar rodilniške in so v strokovnem jeziku zelo pogoste. Teža-va nastane samo, kadar so pregoste, in v tej različici so med peti-mi besedami kar tri, saj je druga (Porast kapitalizma katastrofe) dvojna. – Samostalniške zveze, ki razmerje odvisnosti vzposta-vljajo s skloni, so običajen slovnični postopek tudi v drugih jezi-kih, ki v nasprotju z angleščino oblikovno izražajo sklone, kakor je razvidno iz zgoraj naštetih prevodov naslova.

Če je dva samostalnika tako zlahka mogoče rodilniško pove-zati, se seveda zastavi vprašanje, kateri samostalnik je vezan na katerega, ali preprosto, kateri stoji levo in kateri desno. Če si še enkrat prikličemo slovensko zvezo »Hotel Union«, moramo povedati, da je to v angleščini »the Union Hotel« – angleško levo določilo je slovensko desno. Pri tako znanih imenih, kakor je ta hotel, nimamo težav, pri novih, sprotnih, neznanih zvezah pa nenadoma nismo več gotovi, kaj je prav, in nas angleško določilo na levi ne moti več. To je naša četrta jezikovna težava pri prevajanju naslova knjige. V angleščini razmerje odvisnosti ni izraženo s končnicami, zato je umestitev besed nadvse pomembna. V zvezi »shock doctrine« je odnosnica (antecedent) samostalnik »doctrine«, določa pa ga levi prilastek (premodifier) »shock«, in ta postane v slovenščini desni prilastek (angleško bi rekli postmodifier): »doktrina šoka«, »doktrina s šoki«, »doktrina, ki temelji na šoku«; »kapitalizem katastrofe«, »kapitalizem, ki izrablja uničenje po katastrofah«.

Prevajanje ni preprosto prenašanje besed, kakor da v dlaneh presipavaš pesek iz ene skodele tehtnice v drugo, da se bo nekoč na koncu umerila v pomensko ravnovesje. Prevajanje je izzivalna hkratna uporaba dveh miselnih sistemov. Prevajanje je pustolo-vsko pohajanje med dvema kulturama. Če poznam meje svojega jezikovnega sveta, jih lahko s prevajanjem širim.


759

Tomaž Mastnak

uničevalen in globalen od začetka

To je šokantna knjiga. Kar opisuje – od psiholoških eksperi-mentov na znani kanadski univerzi v daljnih petdesetih letih prejšnjega stoletja do demokratičnih reform v Rusiji, cunamija v Indijskem oceanu, potopa v New Orleansu in vojne v Iraku –, je šokantno. Šokantno je brati, kako so ekonomski in politični mogočneži prekovali nesrečo in trpljenje drugih v svoj dobiček. Šokantno je videti, kako v naravnih katastrofah in v katastrofah, ki so človeško delo, bogati postajajo bogatejši in revni revnejši. Kako si v katastrofah eni prilaščajo tisto, kar bi v normalnih raz-merah verjetno še nekaj časa ostalo zunaj njihovega dosega, dru-gi pa so razlaščeni še tistega, kar jim je tudi v sicer nepravičnem sistemu zakonito pripadalo. Šokantno je gledati, kako so kata-strofe postale tako priložnost za bogatenje privilegiranih posa-meznikov ali korporacij kot laboratorij za socialno eksperimen-tiranje in uveljavljanje specifičnih družbenih modelov. Šokantno je opazovati, kako se v upravljanju in izrabljanju katastrof naka-zujejo obrisi nadvse neprijetne družbene ureditve.

Tem opisom in poročilom bi bilo težko kaj bistvenega doda-ti. Dodali bi sicer lahko podobna poročila in opise iz drugih krajev. A človek bi si prej želel, da bi bilo mogoče povedanemu v tej knjigi kaj odvzeti – v praznem upanju, da bi bil svet tako videti malo boljši. Ampak Naomi Klein si tega, o čemer beremo,


760

ni izmišljevala. Vprašanje pa je, ali si lahko vse to razložimo z »doktrino šoka«. Kaj naj si mislimo o razlagi, da politične elite in ekonomske korporacije bodisi izrabljajo ali ustvarjajo šok, da bi vsilile radikalne liberalne oziroma neoliberalne gospodarske reforme, da bi uveljavile fundamentalistični model svobodnega tržišča? Dve domnevi, ki sta sestavni del takšne razlage, načelno nista napačni. Prva je, da so ljudje takrat, ko so v šoku, dezorien-tirani in izgubljeni in zato pristanejo na stvari, ki bi jih sicer zavrnili, ali pa se ponujenega preprosto ne morejo ubraniti. Druga domneva pa je, da svobodnotržni fundamentalizem ni v interesu ljudskih množic. Logični sklep je, da morajo biti ljudje množično šokirani, da bi jim lahko prodali neomejeno svobo-dno tržišče. Ali jih šokira božja previdnost oziroma nepredvidlji-va narava ali latinskoameriški diktator ali ameriška vojska, je z logičnega vidika vseeno (s političnega pa seveda ne).

Vprašanje je torej, ali na podlagi teh domnev lahko sklepa-mo, da je v ozadju dobičkonosnega proizvajanja in izrabljanja – ali samo izrabljanja – katastrof »doktrina šoka«, se pravi bolj ali manj koherentna ideologija? Za moj okus je to pretirano racio-nalističen pogled na družbo oziroma na politiko. Kar se ljudskih množic tiče, ni nujno, da bi bile šokirane, da bi delovale proti svojim interesom. In kar se tiče tistih na vrhu, je nerealistično misliti si, da imajo koherentno ideologijo, ki jo uresničujejo, še bolj nerealistično pa, da bi takšno koherentno ideologijo, če bi jo že imeli, lahko gladko prevajali v prakso.

Poglejmo vojno proti Iraku, enega od primerov, ki jih obrav-nava ta knjiga. Ideologija je v tej vojni nedvomno igrala, in še igra, vlogo. Vendar ne ena sama koherentna ideologija, temveč skupek, mešanica največkrat neharmoniziranih ideologij. In kar je tudi zaradi prizadevanj po udejanjanju teh ideologij nastalo, ni nujno tisto, kar bi te ideologije ali vsaj katera med njimi hote-le. Veliko besedo v tej vojni je imela in še ima neumnost. Kje se konča ideologija in kje začne elementarna neumnost, je težko


761

reči. Poglejmo, denimo, kako je ameriška vlada pošiljala za upra-vitelje v Irak neizkušeno, neustrezno izobraženo, indoktrinirano ter največkrat tudi gorečniško in ambiciozno republikansko mularijo. To je bilo tako ideološko kakor neumno. Kar je ta mladež počela, je bilo tudi ideološko in neumno. Ideologija je lahko seveda že sama neumna, kar pa ne izključuje možnosti, da udejanjanje take ideologije vrhu vsega spremlja še nemetodična, pristno človeška bebavost. Tudi če drži, da so washingtonski oblastniki poslali Paula Bremerja v Irak, da bi »pripravil tla za uvedbo ‘radikalnih svobodnotržnih reform’«, in tudi če si je ta za to res prizadeval in imel pri tem tudi kaj uspeha, na podlagi tega ne moremo reči, da je vojna v Iraku prav in samo sredstvo za vzpostavitev doktrinarno čistega svobodnega tržišča.

Zgolj sklicevanje na ta ali na kak drug primer pa ne more zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, ali je »doktrina šoka« pre-pričljiva in sprejemljiva razlaga za pojave, ki jih Naomi Klein opisuje v tej knjigi. Da bi lahko sodili o »doktrini šoka«, si mora-mo problem ogledati doktrinarno. Problem, s katerim imamo opraviti, je Naomi Klein imenovala razmah uničevalnega kapi-talizma. »Uničevalni kapitalizem«, s katerim je Barbara Simoniti prevedla »disaster capitalism«, ne ujame vseh razsežnosti izvirni-ka, a sam nimam boljše rešitve. »Disaster« označuje stanje veli-ke, skrajne nesreče in razdejanja ali dogodek in dejanje, ki takšno katastrofalno nesrečo in uničenje povzročita; pomeni pa tudi polomijo, neuspeh. Pojav, s katerim se ukvarja Naomi Klein, ima vsa ta razsežja, zato ima »uničevalni kapitalizem« preveč dejaven in enosmeren prizvok. A to jezikovno redukcijo je treba vzeti v zakup. Kar definira problem, je to, da kapitalizem v svo-jem gonu za dobičkom izrablja človeško trpljenje in nesreče, ki jih pogosto neposredno ustvarja, ter pri tem uporablja in sproža dobršno mero nasilja ter prinaša nemalo razdejanja.

Toda kaj je na tem novega? Kapitalizem je nastal z nasiljem in se ni nikdar ločil od njega. Vzpostavljanje pogojev za kapitali-


762

stično produkcijo, tako imenovana prvotna akumulacija kapita-la, je bilo izrazito nasilno spreminjanje družbe. V zgodovinskem spominu sicer ne obstaja kot poseben škandal, ker niso obglavili nobenega potentata, temveč so samo razlastili neznano število revežev. Ko so jih z zloglasnim čiščenjem posestev pregnali z nji-hovih zaplat zemlje in gmajn, so jih morali še disciplinirati, da bi jih pripravili do tega, da bi delali za volneno industrijo in tekstilno tržišče. Na posestvih, s katerih so jih odstranili, so poslej pasli dobičkonosne ovce. Thomas More je takrat pisal o deželi, v kateri so ovce jedle ljudi. Seveda so bile ovce krive za mizerijo razlaščenih prav toliko, kolikor za razlaščanje revežev danes lahko krivimo cunami ali Katrino.

Ko gre za prvotno akumulacijo, je treba razumeti, da se ni odigrala v davnih časih, ko je nastal kapitalizem, in odtlej sodi v preteklost, temveč da se vse od takrat odigrava vedno znova na vseh koncih in na vedno nove načine. Je sestavni del nasilnega življenja kapitalizma in njegove neprestane reprodukcije. Ampak to je le en vidik nasilja, neločljivo povezanega s kapitalizmom. Drugi ključni vidik je svetovnosistemski.

Kapitalizem je bil bolj ali manj od začetka globalen. Njegov vznik je v grobem sovpadal s tako imenovanimi odkritji in osva-janji Evropejcem dotlej neznanega sveta, ki so vzpostavila poli-tičnoekonomski sistem svetovnih razsežij. Ta sistem je vzposta-vila evropska ekonomska, tehnološka in vojaška premoč, njegova temeljna značilnost pa je ekonomska in političnovojaška neena-kost med evropskim centrom in svetom, ki je postal njegova periferija, ter stalna reprodukcija te neenakosti. Evropske države so kolonizirale redkeje naseljena območja, tako da so ali iztrebile ali marginalizirale domorodce. Tipičen zgled so vse tri Amerike. V bolj razvitih in gosteje poseljenih predelih – denimo na Bli-žnjem vzhodu, v Indiji, jugovzhodni Aziji in na Kitajskem – je kolonialistični prihod kapitalizma uničil obstoječe politične in gospodarske strukture. Šok, ki ga je ob prihodu zahodnih vojska


763

in trgovcev doživelo lokalno prebivalstvo v zgodnjemodernih Amerikah ali Indoneziji ali Avstraliji, verjetno ni bil nič manjši od šoka v poznomodernem Iraku.

Te zgodbe so megleno jasne. Časovno in krajevno so nam sicer blizu, vidimo pa jih ne najbolje. Ravno toliko, da ob spomi-njanju nanje lahko nestrpno zamahnemo z roko, češ saj to že vemo, ne morite nas s tem. Presenetljivo nejasna pa je strukturna in konceptualna vez med tržiščem in nasiljem. Po nekem nespo-razumu je vladajoča predstava še vedno predstava o »miroljubni trgovini«. V razsvetljenstvu, če ne prej, je bila trgovina povzdi-gnjena v nasprotje vojne, ki da je obvladovala mračni srednji vek. To je tisti pacific commerce, o katerem so govorili angleški filozofi in zgodnji ekonomisti v 17. in 18. stoletju. Montesquieu je na drugi strani Rokavskega preliva pisal o doux commerce. A tisti bla-gi, mehki, uglajeni, sladki commerce je bil za Montesquieuja prvenstveno široko pojmovano občevanje med ljudmi in šele potem trgovina. Commerce je bil najprej kultura, potem je bil zveden na trgovino in tržišče, naposled je bila na tržišče zvedena še kultura. V tej tržni kulturi danes doživljamo šoke.

Medtem ko je v razsvetljenski dobi trgovina kot svobodni pretok blaga, ljudi in idej v evropski družbi, zlasti v njenih salo-nih, uglajevala običaje, je bilo njeno vdiranje v neevropski svet grobo in brutalno. Na tisto brutalnost je meril Marxov zajedljivi »Das ist der doux commerce!« To je mila trgovina! Na tisto milino in mehkobo pa so brez ironije prisegali apologeti kapitalistične-ga sveta, ki so commerce zreducirali na tržne transakcije. Pri tem so bili tako uspešni, da se nam povezava med tržiščem in nasi-ljem danes zdi šokantna. Pogled v preteklost pokaže, da šokira-nost nad to povezavo ni bila pravilo.

V daljnem 14. stoletju, recimo, je na Francoskem pisal Pierre Dubois, ki ga mnogi štejejo za glasilca novih, modernih časov. Dubois ni imel nobenih zadržkov pred povezovanjem svobodne trgovine z vojno. O sproščenem trgovanju je pisal v okviru svoje-


764

ga načrta za križarsko vojno. Pretok blaga in vojakov sta bila tesno povezana. Ladje, ki so na Bližnji vzhod vozile križarje, so privažale nazaj na Zahod »posvetne dobrine«. To so bili neposre-dni učinki svete vojne. Daljnosežnejši so bili vezani na vzpostavi-tev katoliškega gospostva v osvobojenih vzhodnosredozemskih deželah. Okupacijska oblast bi si poleg vsega drugega pokorila arabske in siceršnje vzhodnjaške trgovce. Obrzdala bi njihov pohlep in jih prisilila v takšno trgovanje s kristjani, ki bi tem dobavljalo »dragocene reči« v »dovoljšnih količinah« in po »razu-mni ceni«. Tisti vzhodnjaki, ki »svojih izdelkov ne bi hoteli deliti v trgovini s katoliki«, bi bili uničeni.

Tri stoletja pozneje so evropske glave poleg mohamedancev zaposlovali še divjaki. Tudi nanje so gledali kot na oviro trgova-nju po evropskih zamislih. Takrat je, denimo, živel Émeric Cru-cé, ki ga zaradi njegovega zagovarjanja svobodne cirkulacije lju-di, blaga in idej nekateri štejejo za predhodnika liberalizma. Crucé je v divjakih videl nasprotnike svoje globalne ekonomske utopije. Ne zato, ker bi ji dejavno nasprotovali, temveč zato, ker je bil njihov način življenja v nasprotju s tržnim umom. Rešitev je bila na dlani. »Če hočejo še naprej živeti na svoj divjaški način,« je pisal v imenu tržno civiliziranih ljudstev, »se zato, ker so premaloštevilni, ne bodo mogli upirati občemu soglasju tako mnogih ljudstev, ki se bodo vrgla nanje ter jih zaustavila, napa-dla in pobila kot bedne zveri v njihovih brlogih. Vojna bo vedno dobra reč proti njim, če se jih ne bo dalo spametovati.«

Še sto let bližje našim časom najdemo na primer v Defoejevih popularnih romanih prostodušne opise srečanj med evropskimi trgovci in domorodci. V New Voyage Round the World, na primer, lahko beremo, kako so poslovneži z ladje, ki je plula pod vsemi evropskimi zastavami, v Arabskem morju naleteli na lovce biserov, ki teh dragocenosti niso hoteli menjati za blago, ki ga je prevažala ladja – dokler jim Evropejci niso zagrozili, da bodo zasegli njihove barke, njih same pa zasužnjili. Na Cejlonu so našli domačine, ki


765

so bili pripravljeni trgovati, so pa zagrešili to napako, da so postav-ljali cene za svoje blago. S tem so tako hudo izzvali Evropejce, da so ti »morali ravnati z njimi precej grobo«. Vendar so se prišleki zadrževali, dokler niso dobili dovolj hrane in vode. Potem so bar-bara, ki je na ladji nekaj ukradel, prebičali do smrti, spor z doma-čini pri prodajanju perutnine pa rešili s pobojem dobrega pol ducata divjakov. Potem so šli naprej po svoji poti.

Defoe ni bil samo pripovednik. Bil je eden izmed tistih, ki so na prehodu iz 17. v 18. stoletje sistematično konceptualizirali »novi način življenja«, zgrajen okrog trgovanja. Defoe je v zvezi s tem govoril o »novi metodi življenja«. Metodičnost ni bila le v razumevanju tega, kako je trgovina, ko je začela zavzemati sre-diščno mesto v družbenem življenju, spreminjala življenje ljudi, s tem ko je vpeljevala nove načine prehranjevanja, oblačenja in opremljanja stanovanj. Metodičnost je bila v prikazovanju razra-ščanja potrošnje kot nečesa želenega. Metodičnost je bila napo-sled v takem koncipiranju življenja, ki je spodbujalo trgovino. Nicholas Barbon je opozoril, da so »telesne potrebe« omejene in da je treba zato staviti na »duševne potrebe«, na nenasitne »sle duše«. »Ni nuja tista, ki spodbuja potrošnjo,« je pisal daljnega leta 1690, »naravo je mogoče zadovoljiti z malim; potrebe duha, moda in želja po novostih in po redkih stvareh so tiste, ki ženejo trgovino.« In v tem ni bilo ničesar posebno človekoljubnega. V tem duhovnem obzorju so začeli govoriti o bolezni kot o viru zaslužka.

To je bilo domače življenje, življenje bolj enakih, privilegi-ranih, in že v njem, kantovsko rečeno, človek ni bil cilj, temveč sredstvo: sredstvo zaslužka. Njegova mizerija je bila, kolikor jo je bilo mogoče prekovati v gonilo trgovine, vsaj sprejemljiva, če ne naravnost želena, vsekakor pa koristna. Ko je ta notranja politi-ka življenja postala zunanja, so bili njeni destruktivni vidiki potencirani. In problem je v tem, da ni mogla ostati notranja, da jo je gnalo navzven.


766

Že trgovina v abstraktnem smislu, »abstrahirana od vseh posebnih interesov politike in skrbi nacije, kot so mir, vojna, varnost, oblast in podobno,« kot se je izrazil Defoe, ni mogla biti lokalno zamejena. Bila je univerzalna, opevali so jo, kako prinaša koristi vsemu človeštvu. Nič manj je niso gnali v global-no življenje politični in nacionalni interesi, oziri varnosti, vojne in miru. Defoe se je sicer pritoževal, da je nesreča za trgovino, če so politični in vladarski interesi postavljeni nadnjo. Ampak na to nesrečo je bila trgovina obsojena. Živela je prav v tesni pove-zavi s politiko in oblastjo. In v tej povezavi je bilo ključno vpra-šanje vprašanje vojne. Vojna in trgovina sta bili neločljivi.

To kompleksno razmerje bi lahko poenostavljeno pojasnili takole: nacionalna varnost je bila odvisna od vojaške moči, voja-ška moč pa je postala odvisna od denarja. Čas konceptualiziranja trgovine, oziroma natančneje, tržnosrediščne družbe je bil tudi čas tako imenovane vojaške revolucije. Varnost se ni več opirala na državljanske milice, ampak je slonela na profesionalni vojski, opremljeni s sodobnim orožjem. Stroški vojne so narastli tako zelo, da jih ni bilo več mogoče kriti z davčnimi prihodki. Vlada je morala za nove vojne, za novi način vojskovanja najti nove vire financiranja. Razpisala je javni kredit. Kredit pa je veljal za »življenje in dušo trgovine«.

Najbolj dobičkonosna trgovina je bila zunanja trgovina. Nacije so si zato morale izbojevati vstop v svetovno trgovino, izbojevati so si morale položaj na obstoječih globalnih tržiščih ali odkriti nova. Vojaške potrebe so torej gnale v trgovsko eks-panzijo, ta pa je porajala nove vojne. Državna oblast je zato, ker je imela pravico in moč voditi vojno, postala steber trgovine, trgovina pa steber vojskovanja. Trgovina je prinašala bogastvo, na katerem je slonela nacionalna varnost, zato je bilo zagotavlja-nje trgovine vprašanje nacionalne varnosti. Itn.

Nove vojne so bile permanentne in svetovne. Država, ki je skrbela za nacionalno varnost, temelječo na bogastvu, ki ga je


767

prinašala trgovina, je morala biti v nenehni vojaški pripravljeno-sti, da bi lahko ščitila svoje trgovske interese. S tem je silila v stalno vojaško pripravljenost tudi svoje konkurente. Trgovske nacije so morale biti neprestano na preži, in to na vseh koncih sveta. Svet globalne trgovine ni bil ne miren ne varen. William Petyt, pisec pamfleta Britannia Languens, je govoril o tem, kako močne države križarijo po svetu kot mogočni lovci, ki iščejo naj-vabljivejši plen. Andrew Fletcher je pisal, da je trgovina postala zlata žoga, za katero tekmujejo vse države sveta in se zapletajo v vojne, ki postajajo tako univerzalne, kot je univerzalna trgovina: »V vsaki vojni sodelujejo skoraj vsa Evropa in Amerika skupaj z velikim delom Azije in Afrike.« Te globalne vojne je »v celoti vodila sila in moč denarja«. Zato so te vojne – Fletcher jih je v nasprotju s pravičnimi vojnami imenoval dobičkarske – »najhu-je udarile in prizadele ne le kraje, kjer potekajo, ampak tudi naj-bolj oddaljeno vas in najsamotnejšo kolibo«.

Že na podlagi tega kratkega in poenostavljajočega orisa je mogoče trditi, da kovanje dobička na račun tuje nesreče ter povzročanje nesreče in razdejanja pri iskanju dobička nista nekaj novega. Rekli bi lahko celo, da sta vzpon oziroma razmah »uničevalnega kapitalizma« tako stara kot vzpon in razmah kapitalizma. S tem pa nočem reči, da ni nič novega pod son-cem. Nesreča se izrablja in prinaša na vedno nove načine. Če je uničevanje stalnica v zgodovini kapitalizma, se oblike uničeva-nja spreminjajo. Postavlja se mi tudi vprašanje, ali so vsaj neka-tere današnje oblike uničevanja in izrabljanja nesreče sploh še kapitalistične. Kajti če kapitalizem definira izkoriščanje svobo-dnih delavcev, niti nove oblike suženjstva niti kraja in ropanje niso kapitalizem v strogem pomenu besede. A pustimo to zdaj ob strani in domnevajmo, da smo še vedno v kapitalizmu. V čem se današnje kapitalistično izrabljanje in povzročanje nesre-če razlikuje od tistega pred tristo leti, o katerem sem govoril malo prej?


768

Morda je bistvena razlika v tem, da je v starih kapitalističnih časih dobičkonosno uničevanje nosila država, danes pa je država predmet uničevanja. Za vse zgodbe in primere, ki jih obravnava Naomi Klein v tej knjigi, bi težko našli prepričljiv ali smiseln skupni imenovalec. V vseh pa tako ali drugače nastopa država. V mnogih vidimo razgradnjo ali slabitev države ter odpovedova-nje države v kriznem trenutku. Antietatizem je tudi značilna ideološka komponenta liberalnih tržnih fundamentalistov. V nizu »zgodb«, ki po mojem najgloblje določajo zgodovino uni-čevanja po koncu hladne vojne, pa je bil cilj uporabe vojaške sile prav destrukcija države kot države. V mislih imam predvsem Bosno, Palestino in Irak. Če bi hoteli razviti veliko pripoved, bi verjetno morali vključiti še Kosovo, Afganistan in Somalijo pa Libanon in Pakistan, morda tudi še nekaj afriških vojn.

Je uničenje države odprlo vrata za uvedbo radikalnih tržnih reform? Temu bi težko pritrdil. Kolikor država postavlja meje ideološko pojmovani svobodi trga, jih uničenje države seveda odpravi. Ampak svoboda, ki se razmahne v brezdržavnem pro-storu, nikakor ni samo tržna. Odprava monopola nad nasiljem, prva in najhujša nujna posledica uničenja države, izroči del orga-niziranega nasilja trgu, ki dobavlja varnostnike in plačance, iz katerih se lahko oblikujejo privatne vojske. Vsaj tolikšen del pa preide v netržne milice. Milice se vojskujejo, sodelujejo v krimi-nalnih tržnih poslih in opravljajo brezplačno socialno delo. Poleg tega, da skrbijo za varnost in dobro svojih, pogosto razpo-lagajo s tujimi telesi in lastnino: plenijo, preganjajo in ubijajo.

Kriminalni trg je seveda del svobodnega trga, niso pa vsi, ki jih zadeva, akterji v svobodni trgovini. Med dobaviteljem belega blaga in belim blagom je bistvena razlika, še večja pa med trgov-ci s človeškimi organi in virom njihovega blaga. Uničenje države omogoča divje bogatenje in nič manj divje siromašenje, vendar ne nujno s tržnimi transakcijami. Mehanizem tržišča je le en dejavnik v zmesi, v kateri so še (oboroženo) ljudstvo, civilna


769

družba, nevladne organizacije, politične stranke, mafijske združ-be, pogodbeni nasilneži in ubijalci, prostovoljci, zagreti za kako sveto stvar, okupacijske vojske in oblasti, kvizlingi in kolaboran-ti, tuji botri in dobrotniki, agenture sosednjih držav in še kdo, ki se povezujejo v najbolj nenavadne zveze in zapletajo v priča-kovane in manj pričakovane spopade. Povzročanje in izrabljanje tuje nesreče je neomejeno, nasilje in dobičkarstvo sta sproščena, trg je svoboden, niso pa to, strogo vzeto, tržne družbe.

Trg brez državne regulacije in nadzora, ne glede na njegov obseg, je nasilen in destruktiven mehanizem, ne pa edini vir nasilja niti edini instrument za okoriščanje z nasiljem ali na račun nasilja. Da bi trg lahko deloval kot temeljni družbeni regulativni mehanizem, bi morali biti drugi viri nasilja nadzirani in omejeni, za to pa je potrebna država ali kakšna nova oblika javne oblasti, ki bi nasledila moderno državo, vendar ničesar takega ne vidim na obzorju. Uničenje države je v protislovju z vzpostavljanjem radikalno tržne družbe. Vojna v Iraku kot vzorč-no uničenje države ne more biti zgled postavljanja družbe na podlagi radikalnih tržnih reform. Koliko gre pri tem protislovju za zablodo v zamisli ameriške vlade in koliko za zmoto pri razla-gi rezultatov njihove vojne, puščam v presojo bralcem te knjige.

Do podobnega sklepa pripelje še en vidik primerjave med povezavo trga in vojne na začetkih snovanja tržnocentrične druž-be in danes. V tistih davnih časih pa vse do kolonializma 20. stoletja so z vojno osvajali (ali branili) tržišča. Svetovni trg in s tem lokalne oziroma nacionalne tržne družbe so sloneli na orga-niziranem državnem nasilju. Z vojno v Bosni, ki je zahodni levi-čarji večinoma niso razumeli, so z vojaškim nasiljem začeli ustvarjati tržišče. Tržišča ni več zagotavljala okupacija ozemlja, temveč uničenje tistega, kar je na tistem ozemlju stalo in omo-gočalo organizirano življenje na njem. V iraški vojni je bil ta vidik tržnoproduktivnega nasilja še bolj očiten in sistematičen. Ampak ker je kreativna destrukcija, s katero so nasilno ustvarjali


770

trg, eliminirala tudi javno oblast, uničila državo, je s tem one-mogočila nastanek vzorčne svobodnotržne družbe. Morda tega ne gre obžalovati. Ampak zaradi tega to, kar je nastalo, ni nič manj slabo.

Menim, da razlagi z »doktrino šoka« uide kar nekaj kom-pleksnosti in protislovnosti pojavov, ki jih ta knjiga opisuje. Ta razlaga je preveč čista, da bi ujela vso umazanijo obravnavanega dogajanja. Branje te knjige nas zato lahko spodbudi k »doktri-narnemu« delu.


771


772

Zbirka ŽepnicePrva izdaja

Naomi KleinDOKTRINA ŠOKA

Razmah uničevalnega kapitalizma

Prevedla Barbara SimonitiUredila Nela Malečkar

Naslovnico oblikoval Jure JančičTehnično uredila Nina Berčič Demšar in Matej Nemec

Jezikovni pregled Nuša Mastnak in Alenka KoblerMladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2010

Predsednik uprave Peter TomšičGlavni urednik Miha Kovač

Natisnila tiskarna Grafika Soča, d. o. o. Naklada 1500 izvodov

Knjiga je izšla prvič v slovenščini leta 2009

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2010

Knjiga je natisnjena na okolju prijaznem papirju .
