Izbrano

Smučarska koča

Fokus

Tolmin

Turistični atributi

Puconci

slovenska turistična revija

številka 5/6, letnik 2008

Sinko, od zdaj si sam na svetu!Imam prijatelja, ki je kapitan na dolge plovbe. Vozi ladje. Tiste prave, velike in za več sto in tisoč potnikov. V morje zagledani Dalmatinec je pomorščak že 26 let; v vlogo kapitana se je podal v Kopru, kjer je leta 1994 prevzel v upravljanje ladjo Drniš. Stari kapitan, od katerega je prevzel ladjo, mu ni izročil le krmila, temveč mu je podaril še poslovilni stavek. Jasen in življenjski: »Sinko, od zdaj si sam na svetu!« S tem je stari morski volk predal naprej veliko modrost, namreč, da so veliki oceani velikanski poligoni zahrbtnih pasti, v katerih ne preživiš brez velikega spoštovanja zakonov narave, upoštevanja okoliščin, lastnega znanja, izkušenj, psihofizičnih sposobnosti, predvsem pa upoštevanja vsega tistega, kar ti super moderni aparati za manevriranje, navigiranje in komuniciranje sporočajo. In da si ob tem odvisen samo od sebe, svojih reakcij, pozornosti, strpnosti, spoštovanja, samospoštovanja …Če postavim kapitana na cesto in apliciram njegovo funkcijo v drugo okolje, na mrežo kopnih prometnih poti, se seveda vse spremeni. Dobim avto ali mo-tor, šoferja in povsem drug način manevrov, navigacije in komunikacije. In vendar nekaj izjemno bistvenega ostane enako! Enak ostane tisti znameniti stavek, ki ga je moj prijatelj prejel ob začetku svoje kapitanske kariere, naš šofer, moderni voznik na hitrih super in ultra modernih, luksuznih, avtomatskih in satelitsko vodenih motornih vozilih in kolesih pa zagotovo ne. Po opravljenem izpitu jim kakšen prijazen inštruktor morda še nakloni obrabljeno frazo: »Pa srečno pot!« in že so pripravljeni za preverjanje svoje moči pred drugimi. Celo-ten sistem šolanja in vzgoje naših voznikov ne premore poglavja, ki bi govorilo o tem, da je človek od trenutka, ko sede za volan, odvisen od svoje šoferske usposobljenosti in privzgojene etike življenja ter samoodgovoren za vse svoje odločitve, manevre in posledice. Ja, tudi šofer na cesti je zgolj sinko, povsem sam na svetu. In to mu je treba povedati. Če bi se tega vsakdo zavedal, se ne bi tako pogosto spraševali, zakaj smrt za znamenitim prometnim znakom z napi-som STOP, za Andrejevim križem ter drugimi znaki prepovedi, nevarnosti in opozoril ... Četudi v avtu ne sedi sto potnikov, ampak en sam, gre za življenje. In življenje je eno. In prav zato bi bilo zelo etično, da bi različne marketinške agencije ukinile svoje neživljenjske slogane, ki gredo približno takole: »Bodi prvi, bodi najboljši, bodi zmagovalec …!« Na cesti ne more biti zmagovalcev, zato bi bilo dobro, da bi imeli akcijo: »Bodi drugi, pridi na cilj!«Poletje je in šoferji in motoristi bodo bolj kot kadar koli hiteli svojim ciljem naproti. Tudi po avtocestah, kjer jih bodo pričakale različne pasti. Od vinjet do kolon. Glede na to, da letno naredim nekaj deset tisoč kilometrov po Sloveniji in tujini, me cena vinjete pravzaprav zelo veseli in razbremenjuje mojo dena-rnico. Avstrijski prijatelji že vedo, da bodo iz Pliberka do Selc na Hrvaškem prišli prek Misinja in Velenja, pa po stari cesti do Ljubljane in naprej do Kočevja in Delnic. Prijatelji iz Šibenika, ki v Sloveniji smučajo in se namakajo v toplicah, so dobro pregledali svoje poti, da bi ušli vinjeti, in to z lastnim branjem zem-ljevida. Verjamem, da bodo vinjete pripomogle k prepoznavanju vseh tistih naših turističnih stranskih poti, ki so jih tujci do zdaj zapostavljali, pa najsi bodo obsijane s soncem, prepihane z vetrom, smaragdne, krošnjarske ali jantarjeve. Jaz na tem mestu dodajam le še cene za hrvaške avtoceste, kjer je cestnina med Zagrebom in Pirovcem 126 kun, od Bosiljevega do Pirovca 99 kun, ce-lotna Dalmatina (Zagreb–Šestanovac) pa 157 kun. Želim srečno poletje, kjer koli že boste, in spomnite se kdaj na tisti stavek …

Renata Picej

UVODNIK

NASLOVNICATolminska korita

TURISTIČNA DRUŠTVA 4

DOGAJA SE 10

IZBRANO 20Smučarska koča

FOKUS 21Tolmin

TURISTIČNI ATRIBUTI 25Puconci

INTERVJU 28Uroš Brežan

TISK 30

DEDIŠČINA 32PticeŽerjavi letijo po dolini

PISMO IZ TUJINE 33

MULTIMEDIJSKO OGLAŠEVANJE V TURIZMU 34

POHODNIŠTVO 38

KOLESARSTVO 39

PROSPEKTI 40GM1.TV

EDUKACIJA 41

KAZALO

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društva

TD Briše z odlično zgodbo turizma

V Polhov Gradec se je pripeljal kralj Friderik Avgust II.Tradicionalno srečanje pod zaščitnim znakom Polhovega Gradca, Polhograjsko goro, Goro ali Goro sv. Lovrenca, kot ji pravijo, je bilo sredi junija izpeljano že osemnajstič. Kljub polnoletnosti prireditve, ko bi se turistična zgodba že lahko izpela, je TD Briše letos svoje obiskovalce pozitivno presenetilo. Na prireditev so med drugim povabili tudi kralja.

TD Tolmin

14. srečanje objezerskih krajev

Veselo druženje pod Goro tradicionalno vsako leto drugače prikazuje zgodbe iz dediščine preteklih dni. Letos je, ne nazadnje tudi zaradi Bla-gajevega leta, postavljeno v okvir dogajanja v daljnem letu 1838. Takrat se je 14. maja v Polhov Gradec pripeljal sam saški kralj. Razlog obiska – blagajana. Blagajana je prav posebna roža; preživela je ledeno dobo in po grofu in botaniku Blagayu prevzela ime. Bila je tako posebna, da jo je v Polhov Gradec prišel pogledat sam saški kralj Friderik Avgust II., na kar spominja obelisk pod rastiščem na Gori. Blagajana je zaznamovala kraj in se v ljudska srca zapisala z imenom »kraljeva roža«. Dan pod Lovrencem je sicer turistična prireditev, stkana iz predstavitev starih obrti, različnih zabavnih iger, pesmi in plesa; letos sta zbrane na senčnem prireditvenem prostoru pozdravila grof Blagay in sam saški kralj. Prvi se je pripeljal v beli kočiji in z dvema črnima holandskima frizijcema, drugi v beli kočiji in z dvema lipicancema … Oba pa sta bila oblečena v nošo takratne dobe in tudi besede so jima plemenito, kot je bilo nekoč v navadi, tekle fino in izborno. Kočiji in črni par konj je med Polhograjske dolomite pripeljal sam lastnik turističnega centra Veniše v Savinsjki dolini, Franc Burger. Doma ima 14 kočij, ki bodo kmalu stale v malem muzeju, in med njimi tudi ta pravo kavbojsko, »flajšwagen«, in druge. In prišli so številni drugi: vitezi Vojvodine Kranjske iz Ljubljane, viteško lokostrelsko društvo Vilijem iz Vrhnike, skupina na zapravljivčku iz Savelj, člani dra-mske skupine Neptun, folklorna skupina Grof Blagay idr.Milan Dolinar, predsednik TD Briše, je na prireditev upravičeno lahko ponosen; med drugim je povedal, da bodo v prihodnje saškega kralja, ki ga je nekoč v današnjo Slovenijo zvabila drobcena cvetlica, zagotovo še povabili, saj ima bližnja in daljna okolica za visokega gosta še veliko presenečenj. Poleg tega bodo na ogled postavili tudi Briše, njegovo vas. Ta sicer ni velika, vendar je prav takšna, da se iz nje lahko naredi učno pot skozi življenje v preteklih časih. Ko bo zamisel gotova, in to se bo ob zavzetosti župana Polhovega Gradca Lovra Mraka in predsednika Od-bora za gostinstvo in turizem Viktorja Prosena prav kmalu zgodilo, bodo v Polhov Gradec in Briše povabili obiskovalce. Takšna ponudba bo poleg graščine Polhov Gradec, kjer je od junija doma tudi Poštni muzej, zago-tovo mamljiva tudi za osnovne šole, ki bodo v tem zelenem in čistem okolju organizirale športne ali tematske dneve.

R. P.

Tokrat že 14. srečanje skupnosti objezerskih krajev Slovenije je 7. ju-nija pripravilo TD Tolmin. Za novega predsednika TD Stojana Prezlja in njegovo ekipo je bil to kar velik organizacijski zalogaj, saj tako ve-like prireditve društvo že dolgo časa ni pripravilo, hkrati pa smo šele konec aprila ob pomoči TZS in Odbora Skupnosti dorekli datum in program. Že v začetku maja smo vsem društvom prek TZS poslali va-bila s programom, ki je bil sestavljen iz strokovnega in bolj prijetnega, družabnega dela. Vabilu se je odzvalo 250 članov 13 TD, žal pa se jih je okrog 30 v zadnjih dveh dneh opravičilo. Na sončno soboto se je program začel z nagovori župana občine Tolmin Uroša Brežana, predsednika TZS Dominika Černjaka in predsednika TD Tolmin Stojana Prezlja. Uradni otvoritvi so sledili izleti v bližnjo okolico. Največ obiskovalcev se je popeljalo z ladjo Lucija po jezeru na Mostu na Soči in uživalo v zgodbah »kapitana« Merviča. Ostali so se ob pomoči lokalnih turističnih vodičev odpravili na bolj aktiven ogled in spoznavali naravne lepote Tolminske. Nekaj se jih je podalo po zgodovinsko-nara-voslovni poti na Kozlov rob nad Tolminom, kjer je iz Gradu, kot tej vzpe-tini nad mestom pravimo domačini, zelo lep razgled. Drugi so odšli na ogled Tolminskih korit, ki so najjužnejša in najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Nekaj jih je zavilo po sprehajalni potki ob Soči; mimo nemške kostnice, ki predstavlja spomin na obdobje soške fronte, do sotočja Soče in Tolminke in do Tolminskega muzeja. Dan smo dopolnili še z družabnimi igrami, glasbo in plesom ter preživeli zelo lep dan. Tema strokovnega posveta, ki je potekal v času izletov, je bila »Voda kot priložnost in ogrožena dobrina«. Na žalost se tega ni udeležil noben predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, v njihovem imenu je pozdravila le dr. Monika Peterlin iz Inštituta za vode, ki je predstavi-la zakonske okvirje na področju voda. V polnem številu so sodelovali predstavniki lokalnih institucij (direktor Posoškega razvojnega centra mag. Roman Medved in pri projektu sodelujoči Aleš Bizjak iz Inštituta za vode, predsednica Turistične zveze Gornjega Posočja Mojca Ru-tar, direktor Lokalne turistične organizacije Sotočje Janko Humar), ki so predstavili projekte o upravljanju z vodami v Zgornjem Posočju, ki že potekajo ali pa so v pripravi. Albin Pišek s TD Ptuj je predstavil projekt Vitalizacija Ptujskega jezera, ki se postopoma uresničuje in ki je lahko za določena jezera primer dobre prakse. V razpravi je Iztok Pipan iz TD Zbilje predlagal sklep, da se vodna koncesijska dajatev dejansko nameni v ekološko urejanje objezerskih in obvodnih krajev. Predstavnica domačinov Katja Roš pa je med drugim opozorila na pomanjkanje čistilnih naprav, greznic v Zgornjem Posočju, kar vpliva na onesnaževanje voda v naših krajih (tudi Soče, ki je zaščitena z Za-konom o Soči in projektom Natura 2000) ter predlagala večjo pomoč in zavzetost države pri urejanju te problematike.

Maša Klavora

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društvaTD Studenci

Tekmovanje peric pri Jožefovem studencuTD Studenci iz Maribora je 31. maja že osmič organiziralo tekmovanje v pranju in splakovanju perila, kakor so to počele naše babice. Tekmovanje je potekalo pri Jožefovem studencu, ki nosi letnico 1930, ko je bil prvič obnovljen v urejeno zajetje in so bile nameščene nadstrešnice nad koriti.Po letu 1970, ko so se pojavili pralni stroji, zato se je začelo opuščati pra-nja perila pri Jožefovem studencu, je ta začel propadati. Ker ima studenec veliko krajevno sporočilno vrednost, smo ga leta 2002 temeljito obnovili ob pomoči Heliosovega sklada in Mestne občine Maribor.Tokrat je tekmovalo šest ekip: TD Ajda Leskovec, TD Lambuš, TD Studen-ci, DU Pragersko, KUD Bistrica ob Dravi ter učenke OŠ Janko Padežnik. Vse ekipe so se z vozički, naloženimi s škafi perila in ostalim potre-bnim priborom za pranje, v koloni odpravile do studenca. Spremljal jih je pihalni orkester Tagba in ljudski godci. Pri studencu je delo peric spremljala ocenjevalna komisija in veliko obiskovalcev, ki so vsako ekipo nagradili z velikim aplavzom.

Po tekmovanju je na prireditvenem prostoru sledil kulturni program, v katerem so sodelovali: Ivan Fišter, Vrtec Poljane s plesom »Dežniki«, Pevski zbor ter folklorna skupina OŠM Limbuš. Sledila je razglasitev rezultatov. Prvo mesto so si razdelile ekipe TD Ajda, TD Studenci in TD Limbuš. Vse ekipe so prejele kristalni vrč, ki jih je podelil gospod Jecelj, direktor glavnega pokrovitelja prireditve Mariborskega vo-dovoda, in praktična darila podjetja Henkel Slovenija. Ob tekmovanju so se odvijale tudi spremljevalne prireditve: prikaz gasilske opreme TGD Studenci, postavitev tabora ter prikaz taborniških veščin roda Ukročena reka, Društvo malih živali, Čebelarsko društvo ter prihod in predstavitev starodobnih koles zbiratelja dr. Hinka Oblaka.Omeniti velja, da nas je dan pred tekmovanjem pri Jožefovem studen-cu obiskal predsednik TZS Dominik S. Černjak s sodelavci. Predstavili smo delo društva, zatem pa se je tudi sam preizkusil v splakovanju peri-la, kar mu je v klečečem položaju ob koritu zelo dobro uspelo. Upajmo, da se bo tekmovanju naslednje leto pridružil s svojo ekipo.

Stane Koler

TD Mozirje

Presek skozi čas - 116 let delovanja društva Turistično olepševalno društvo Mozirje je bilo ustanovljeno 12. maja 1892 na pobudo zdravnika dr. Žiga Laykaufa. To je najstarejše sloven-sko Turistično društvo na Štajerskem. Namen ustanovitve društva je bil olepšati trg in okolico. Že takoj po ustanovitvi so začeli z delom:

popravili in posuli so več zanemarjenih trških ulic, oskrbeli so stare in naredili nekaj novih nasadov, ob spodbudi društva se je olepšalo več hiš in dvorišč. Še v istem letu je društvo postavilo ob Savinji kopališče in s tem ustreglo domačinom kot tudi takrat bivajočim tujim turistom. Društvo je v svoje namene dobilo pašnik, kjer so uredili drevored, razne druge nasade in sprehajališče. Fran Praprotnik je v tržaški kroniki in v časniku Domovina leta 1894 zapisal, da je društvo že kmalu privabljalo ugledne turiste. Že pred obema vojnama so uredili tudi teniško igrišče. Anton Goričar je prvi uredil hotelske sobe za tujce ob svojem gostišču v Mozirju. Po prvi svetovni vojni so Mozirjani obnovili društvo leta 1923, po drugi svetovni vojni pa leta 1946. V letih 1960 je bilo Mozirje eno izmed bolj znanih turističnih krajev v takratni Jugoslaviji, k čemer je pripomoglo prav Turistično društvo. Leta 1978 je društvo s prizadevni-mi vrtnarji, ustanovilo Savinjski gaj, danes Mozirski gaj, cvetlični vrt, ki še danes nedvomno daje pečat in utrip Mozirju. V Turističnem društvu Mozirje sodelujemo z ostalimi društvi v občini. Z društvom za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski vsako leto or-ganiziramo tradicionalno pustovanje, ki privabi na tisoče ljudi. V krajevno zgodovino bo gotovo z zlatimi črkami zapisano leto 1999, saj sta avto-htonost in izvirnost pustnih običajev pripeljala Mozirje v Združenje ev-ropskih karnevalskih mest (FECC). Skupaj z osnovno šolo sodelujemo pri tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in tako skušamo k pozitivne-mu turističnemu razmišljanju pritegniti tudi mlade. Vsako leto v mesecu aprilu organiziramo očiščevalno akcijo, v katero so aktivno vključeni vsi Mozirjani. April je tudi čas za organizacijo planinskega pohoda, ki je hkrati počastitev občinskega praznika. Organiziramo različna predavanja, ki so zaradi zanimivosti tem tudi dobro obiskana. Štirikrat letno se odpravimo na izlet v tujino, kjer spoznavamo druge navade, naravno in kulturno dediščino ter življenje ljudi v drugih državah. Obiskujemo sosednja turistična društva, se družimo in spoznavamo znamenitosti v bližini Mozirja. Mozirje tekmuje v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna, kjer je že dvakrat zapovrstjo doseglo prvo mesto na državni ravni v kategoriji Izletniški kraji. Letos organiziramo projekt Ocen-jevanje najlepše urejene javne stavbe, gostinskega lokala in trgovine v občini Mozirje. Namen projekta je spodbuditi krajane k urejanju javnih stavb in okolice. Društvo je aktivno na področju promocije Mozirja in Zgornje Savinjske doline. Posebej počastimo tudi svetovni dan turizma 27. september. Tradicionalne prireditve Turističnega društva so v mesecu decembru, ko krajane razveseljujemo z različnimi dejavnostmi, naše najmlajše pa že tradicionalno obišče Božiček. Želje in načrti društva so veliki, vedno več je tudi aktivnih članov, ki so polni idej za bodoče prireditve in aktivnosti. Sadovi vloženega dela so povrnjeni, ko vidimo zadovoljne krajane in goste, ki se radi vračajo v naše kraje. Rezultat tesnega sodelovanja v društvu in s drugimi društvi je uspeh, ki nikakor ni samoumeven in nikomur vnaprej podarjen. Naj končam z lepo mislijo, ki je hkrati vodilo našega društva: »Tod so živeli ljudje, ki so nam ohranili in zapustili zapuščino neprecenljive vrednosti. Tukaj tudi danes živimo takšni, ki nam ni vseeno za naš kraj, za našo tradicijo.«

Andrej Klemenak,

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društva

V soboto, 10. 5. 2008, je TD Podlehnik pripravilo že deveti tradicionalni pohod po svoji občini. Svet je danes tako majhen, informacije o vsem in vseh so dostopne komur koli, in zdi se, da poznamo drug drugega in ves svet. Pa se nam le zdi, veliko ostaja še skritega .

TD Podlehnik

Tradicionalni pohod

Srečanje TD s podeželja v Žalcu

Turizem in krajinska arhitektura na podeželju

Kdor hoče spoznati Haloze, se mora povzpeti po bregovih na vrhove, kjer lahko hodi ure in ure, v katerem koli letnem času in vedno bo videl in našel nekaj novega; zdaj ptico, drugič cvetlico, prav vedno pa bo srečal gostoljubne in prijazne domačine.

Na lepo majsko jutro so se ljubitelji hoje in narave zbrali pred krajevno dvorano, kjer je bil kulturni program. Zapele so ljudske pevke TD in za-igrali ljudski godci Haloški veseljaki. Vse navzoče so pozdravili predsednik TD Milan Vidovič, župan Marko Maučič in predsednica društva upoko-jencev Marija Pernek. Letošnji vodja poti je bil Zvonko Mlakar, ki je gozd-nati del poti lepo uredil. Pot jih je vodila od krajevne dvorane do ribnika v Dežnem, proti Zaklu, čez Strajno v Kozmince. Zaključek pohoda je bil pred Barom Babilon.Med potjo so bili krajši postanki, z malico pri družini Zvonka Mlakarja, pri družini Zakelšek, na domačiji Milana Vidoviča in pri Stevu Borovičaninu. Z dobro domačo kapljico, pecivom in osvežilnimi napitki so postregli družina Stojana Kojca, Marta in Filip Maučič, Marija in Jože Zakelšek, Tatja-na Hrančič in Branko Pernat, Rajko Vidovič, Kajzer Dragica, Zajšek - Štrucl, dr. Fras Pernekovi, Pernatovi in družina Rodošek-Svenšek.

Zdenka Golub

Ohranjena in lepo urejena krajina je nadvse pomembna pri odločitvah turistov za izbiro kraja izleta ali počitnic. Vanjo sodi tudi ohranjena kra-jinska arhitektura, ki se mnogokrat ponaša z bogatimi izročili kulturne dediščine. S temo Turizem in krajinska arhitektura na podeželju so tako na majskem srečanju predstavnikov turističnih društev in zvez v Žalcu zadeli žebljico na glavico. Na posvetu so osvetlili pomembnost skrbi za krajinsko arhite-kturo v okviru razvoja turizma na podeželju, ki predstavlja vedno

pomembnejši del slovenske turistične ponudbe. V osrednjem prispe-vku je dr. Živa Deu med drugim poudarila, da naj bo cilj turističnega trženja ohranjanje kakovostne podobe kulturnih krajin. Prenova zgradbe naj ima prednost pred gradnjo novega, ohranitev starih zgradb naj bo ena izmed prioritet za trženje turizma, novogradnja naj se prilagaja določenim pokrajinam, za gradnjo novih hiš naj bo upora-bljenih čim več avtohtonih gradiv. Ohranjanje tradicije ima v turizmu velik pomen pri trženju. Vsekakor naj nam ostane v zavesti, da višja kakovost turističnih kmetij prinaša višji dohodek. Pregled dobrih primerov dela turističnih društev spodbuja takšno delo v drugem okolju. Projekt Revitalizacija naselbinskih jeder vasi Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje in Osek sta predstavila Dajana Baša iz TZ-TIC Nova Gorica in Simon Kerševan iz KS Vitovlje Osek. Ohranjanje rudarske kulturne dediščine je osvetlil dr. Jože Hribar iz Etnološkega društva Srečno. Kako preteklost in prihodnost kulturne dediščine gradimo na zaupanju in sodelovanju, sta povedala Jože Randl iz TD Šempeter v Savinjski dolini in Nina Plaskan iz Razvojne agencije Savinja. Anica Drev in Franc Špegel iz TD Vinska Gora pa sta predstavila raziskovalno nalogo Vinska Gora – Turistični biser. Udeleženci posveta so kraj tudi obiskali

B. D.

TRADICIONALNO SREČANJE

Žalsko srečanje je tradicionalno, saj je bilo letošnje že dvanajsto. Vsakoletna srečanja pomenijo korak naprej pri razvoju turizma na podeželju in so primer, kako želijo tudi člani turistične društvene organizacije, med njimi mnogi prostovoljci, slediti sodobnim dogajanjem na tem pomembnem področju turizma. Posveta se je doslej udeleževalo približno petdeset predstavnikov turističnih društev in zvez, razvojnih agencij, občin, kmetijsko svetovalnih služb, upravnih organov, tudi vladnih služb, letos pa jih je bilo skoraj šestdeset. Srečanje so pripravili Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec (zanjo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zve-za turističnih društev občine Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec) in Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

B. D.

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društvaPromocijska predstavitev v Ampezzu

Praznik kruha in pekarstvaV italijanskem mestecu Ampezzo v Karniji je prvo nedeljo v juniju tradicionalni Praznik kruha in pekarstva. Organizator sejemske prireditve je domače turistično društvo Pro loco Tinisa Ampezzo, ki je k sodelovanju povabilo tudi Turistično zvezo Gornjega Posočja (TZGP).

Pobuda za prireditev, ki je letos potekala že trinajstič, je nastala iz želje poudariti pomen kruha kot poglavitnega živila v kulturi prehranjevanja. Razstavljalci na tržnici predstavljajo kruh v vsej njegovi različnostih, oblikah in kombinacijah z drugimi živili. Čeprav je kruh enostaven za

pripravo, nam vzbuja spoštovanje do hrane in do tradicije. Ob sveže spečenem, dišečem kruhu se v nas prebuja nostalgija po nekdanjem umirjenem tempu življenja, ki je stoletja potekalo v sožitju z naravo in v odvisnosti od nje, v življenju, povezanem s trudom, garanjem, a z ljubeznijo do zemlje in do domačega ognjišča. Razstavno-promocijska prireditev je bila v starem mestnem jedru. K sodelovanju so bili povabljeni peki, slaščičarji in društva iz Karnije, pa tudi iz Trbiža in Vidma. TZGP je sodelovala kot gostja iz Slovenije, pri-reditve so se udeležili tudi predstavniki iz Hrvaške.Za razstavno stojnico TZGP so različne vrste kruha, drobnega peciva in potice pripravile članice Društva podeželskih žena Gornjega Posočja, Majda Pavšič iz Tolmina, Gizela Kenda iz Klavž in Tončka Cvek s Kneže. Po dopoldanski nedeljski maši je sledilo blagoslavljanje kruha. Tedaj se je zvrstilo tudi največ obiskovalcev.Izkušena slaščičarka Majda Pavšič je obiskovalcem pojasnjevala način peke in vrste domačega peciva. Spekla je tudi veliko pleteni-co, ki jo je več obiskovalcev z zanimanjem fotografiralo. Mateja Čujec iz Poljubinja se je prireditve udeležila kot informatorka. Gostom je posredovala različne turistične informacije o Posočju, predvsem o kolesarskih poteh, športih v naravi, kampih, tematskih poteh in ekoloških kmetijah.Spremljajoči program so sestavljali posveti, slikarska razstava, kulturni nastopi in vožnje s kočijo. Organizator je izvedel tudi ocenjevanje kruhov in tekmovanje za najbolj originalno »skulpturo«.

Mojca Rutar Foto: Mateja Čujec

TD Predvor ostaja zvest tradiciji

Družine na sv. JakobuPrelepa sončna nedelja je zvabila na sv. Jakoba številne pohodnike. Turistično društvo Preddvor je pripravilo že 19. tradicionalni družinski pohod in prišlo je zelo veliko število mladih družin; bilo je kar osem družin z otroki, starejšimi od treh let, najmlajši je bil Timotej Ian, star šest mesecev. Turistični delavci so pripravili kar nekaj družabnih iger, v ka-terih so si sodelujoči prislužili lepe na-grade. Tudi maša je bila dobro obiska-

na in v vsem dopoldnevu se je na tej priljubljeni izletniški točki zvrstilo prek 500 obiskovalcev. Med najstarejšimi je bil Črnilec Anton iz Nakla, najštevilčnejša družina pa je prišla iz Češnjevka: to je bila družina Šink s štirimi sinovi: Mirkom, Mitjem, Janijem in Jakobom. Ob tej priložnosti se turistično društvo zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so za pohodnike pripravili lepe nagrade. Med zanimivejšimi nagradami je bila letošnja uganka. Mesarija Urbanc je namreč postavila vprašanje, koliko let že obstaja mesarija na Beli. Bogato nagrado z mesninami si je za pravilen odgovor – da mesarija obstaja že 70 let – prislužil Franc Šenk iz Britofa. Vsa pohvala gre tudi oskrbniku planinske koče Iskra na Jakobu Tonetu Sušniku in njegovi ekipi, da je bila prireditev omogočena na tako majh-nem prostoru, in pa Jožetu Kaštrunu, da so bile vse nagrade dostavljene na tako nadmorsko višino. Številni ljubitelji gora so uživali tudi v enkrat-nem razgledu na okoliške vrhove.

Mirjam Pavlič

Iz Predvora z ljubeznijo …

Delo pridnih rokKar nekaj let je že minilo, kar smo se pri društvo upo-kojencev Preddvor začeli pogovarjati o ustanovitvi sekcije za ročna dela. Zbralo se nas je nekaj lju-biteljic in začele smo z de-lom. Nad našo odločitvijo je bila zelo navdušena

učiteljica ročnih del gospa Angela Logar. Z veseljem se nam je pridružila in postala naša mentorica. V začetku smo največ pletle. Lotile smo se različnih vzorcev. Pletle smo prte, puloverje, jopice, brezrokavnike, kape, nogavice, rokavice in šale za svoje domače. Z leti pa smo začele kvačkati, vesti in klekljati. Vzorce najdemo v raznih revijah. Z malo domišljije ustva-rimo marsikaj zanimivega. Vsako leto ob koncu zime na materinski dan pripravimo razstavo. Na ogled razstave pridejo tudi iz drugih krajev, kjer se prav tako ukvarjajo z izdelavo ročnih izdelkov. Spoznale smo že veliko pri-jetnih in ustvarjalnih žensk, s katerimi si izmenjujemo izkušnje in vzorce. Tudi me si ogledamo njihove razstave in postale smo že prave znanke. Vsako leto gremo v mesecu marcu na izlet. Ko smo pred leti obiskale Lovrenc na Pohorju, so nas prijazne članice krožka ročnih del Pikapolonice naučile izdelovati kvačkane rože. Na izletu po Dolenjski smo se ustavile v Žužemberku in se srečale s spretnimi izdelovalkami rož iz žice in najlona. Večina izdelkov ustvarimo v zimskem času, ko se ob torkih po dve uri srečujemo v prostorih društva upokojencev. Čas nam hitro mine, praznu-jemo naše rojstne dneve in se imamo prav prijetno. Ohranjamo našo kul-turo in skupaj preživimo prijetne ure, to pa je tudi naš namen.

Tončka Kociper

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društva

Nova pridobitev za Turistični društvo Mala Nedelja-Radoslavci

Prihodnost vidijo v še večjem razvoju turizma in povezovanju z biote-rmami Mala NedeljaPred 20 leti je bilo v Mali Nedelji ustanovljeno Turistično društvo, ki je v teh letih naredilo velik napredek pri razvoju turizma v tem delu Prlekije. Tako so izpeljali številne projekte, pri čemer so urejali okolico središča kraja Mala Nedelja, sodelovali na številnih prireditvah, pohodih, ter Prleškem in Radgonskem sejmu.

Ohranjen kanček projekta od koruze do pogače

Kolo časa so zavrteli v leto 1970

Posebna pozornost je bila namenjena ohranjanju ljudskih šeg in na-vad ter običajev. V okviru društva deluje približno 140 članov, saj so v društvo povezani člani iz krajevne skupnosti Mala Nedelja in Ra-doslavci, ki aktivno delujejo v kulinarični sekciji, sekciji spominkov in ročnih del, pohodniški sekciji, hortikulturni sekciji, sekciji za ohra-njanje kulturne dediščine, sekciji turističnih ponudnikov, konjeniški sekciji in kolesarski sekciji. V sklopu društva deluje na osnovni šoli Mala Nedelja tudi turistični podmladek, ki prav tako žanje lepe uspe-he. Prihodnost razvoja Turističnega društva Mala Nedelja-Radoslavci je usmerjena v trženje domače kulinarike, izdelkov in ekopridelave. Poudarjeni so izletniški turizem, pohodništvo, sprehajalne steze in pešpoti, povezane s kulturno dediščino, ohranjanjem šeg in običajev ter še tesnejše povezovanje z Biotermami Mala Nedelja.

Ob praznovanju okrogle obletnice se je društvo odločilo in na praznovanju 20. obletnice delovanja razvilo svoj društveni prapor. Turistično-kulturna prireditev je potekala v soboto, 3. maja, v središču Male Nedelje, kjer so najprej pripravili povorko. V kulturnem programu so nastopili Fantje od Male Nedelje, godba na pihala Mala Nedelja in učenci osnovne šole Mala Nedelja. Zbrane je kot slavnostni govornik pozdravil dr. Marjan Rožič, častni predsednik Turistične zveze Sloven-ije, ki je društvu čestital za vse uspehe in jim izročil priznanje z brona-stim znakom. V imenu Pomurske turistične zveze je društvu čestital njen predsednik Damjan Jaklin, ki jim je podelil priznanje PTZ. Rdeča nit praznovanja je bila pridobitev novega društvenega prapo-ra, ki sta ga razvila botra – domači župnik Tomislav Roškarič in družina Ficko iz Ljubljane. Prapor krasi 23 trakov in 36 žebljičkov. Novi prapor je slovesno prevzel praproščak Vlado Bolkovič, ki ga bo nosil na vseh prireditvah v domačem okolju in drugje. Turistični prapor TD Mala Nedelja-Radoslavci ponazarja pokrajino v Prlekiji, kjer je na eni stra-

ni cerkev, vinska trta, pšenica, zelenje in Bioterme Mala Nedelja, na drugi strani prapora pa so vsi grbi vasi dveh krajevnih skupnosti, in sicer Mala Nedelja, Sitarovci, Bodislavci, Moravci, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Godemarci, Precetinci in Radoslavci. Gre za poseben turistični prapor, na katerega bodo ponosni še pri-hodnji rodovi. Jubilej društva in prevzem prapora so kronali še z podelitvijo 30 priznanj ustanovim članom in vsem društvom, s kateri-mi dobro sodelujejo. V imenu občine Ljutomer je društvo ob jubileju pozdravila občinska svetnica Nada Tomanič in predsednik Lokalne turistične organizacije Ljutomer Andrej Vršič. Ob tej priložnosti so se v gasilskem domu predstavile vse sekcije društva, ki so v prerezu svo-jega dela predstavile vse turistične dejavnosti. Društvo je ob jubileju izdalo priložnosti bilten in broške.

Bojan Žerdin

Razvitje novega prapora Turističnega društva Mala Nedelja-Radoslavci.

V Gančanih v občini Beltinci je dokaj dejavno Turistično društvo So-dar, ki jo vodi predsednik Jože Puhan. Poleg vseh aktivnosti, kot je ohranjanje sodarstva, obrtništva, domače in umetnostne obrti, so si člani društva zadali nalogo, da bi za poznejše rodove ohranili kanček nekdanjega življenja na vasi, kamor je nedvomno sodila koruza, na-menjena prehrani ljudi in živali. TD Sodar Gančani projekt Od zrna do pogače vsako leto dopolnjujejo z novimi vsebinami in na tak način ohranjajo nekdanjo pristnost koruze v njenih različnih predelovalnih oblikah, kot so moka, zrnje, koruzinje idr.

Tako člani društva vsako leto na pomlad posadijo nekaj arov koruze, ki jo v jeseni ročno potrgajo in obiskovalcem prikažejo ročno ličkanje koruze, članice društva pa iz koruzne moke spečejo okusne kulinarične jedi, iz koruzinja pa velikokrat izdelujejo različne ročne izdelke iz ličja idr. Sicer pa projekt Od zrna do pogače vsako leto dopolnjujejo z novi-mi vsebinami. Tako so v športno-rekreacijskem centru postavili lesen koruznjak, ki obiskovalce, turiste in naključne popotnike spominja na čas, ko so ljudje koruzo sušili v koruznjakih, iz moke pa pekli polento, pogače idr. Letos so nadgradnjo projekta še dopolnili z novo vsebino. Iz zaprašenih kmečkih dvorišč in ostalih prostorov so pobrali staro kmečko orodje iz leta 1970, s katerim so v Gančanih ročno pridelovali koruzo in ga restavrirali. Tako so za poznejše rodove ohranili in na ogled pred staro osnovno šolo v Gančanih, staro ohranjeno in restavrirano kmečko orodje, denimo plug, sejalec, jarem za krave, osipač idr. V načrtu nadgradnje projekta bo Turistično društvo Sodar Gančani ob lesenem koruznjaku v prihodnje uredilo kmečki etnološki muzej starih orodij.

Bojan Žerdin

V Gančanih so se odločili in ohranili staro kmečko orodje.

�

Lipov list - 5/6 2008

Turistična društvaTD Ptuj

Prangerijada 2008Ptuj je eno od mest, ki imajo še vedno ohranjen pranger – sramotilni steber iz prete-klih dni. To srednjeveško sodno orodje je bilo nekoč izdelano v obliki stebra ali lesenega kola na katerega so privezali ob-sojenca in ga s tem izpostavili javnosti. Ime pranger prihaja iz latinske besede prangeri in pomeni postaviti na ogled. Tako je bil pranger nekoč mesto javnega sramotenja in kaznovanja. Slednje je bilo pestro in je pomenilo vse od pluvanja, obmetavnja obso-

jencev z raznimi predmeti do pretepanja. Na Ptuju je mestni sodnik za pranger uporabljal pet metrov visok rimski nagrobnik, ki danes stoji na trgu pred mestno hišo. Pranger kot motiv za pripravo zanimivega turističnega dogodka je spodbudil TD Ptuj, da je skupaj z občino Ptuj letos pripravil tradi-cionalno prangeriado, na katero so se odzvala številna TD: iz Negove – Spodnji Ivanjci, Pilštajna, Ptujske gore, Lemberka in Ptuja ter kulturno društvo iz Motnika, pa kulturno-športno društvo iz Predgrada. Njihovi tematski nastopi so bili zanimivi in izvirni, stojnice, ki so jih pripravili skupaj s še večjim številom drugih TD, pa privlačna paša za oči.Naslednja prangerijada bo leta 2009 v Podsredi.

Predsednik TD Ptuj, Albin Pišek

TZ Velenje

Turistični tedenKonec junija se je v Velenju odvrtela dobro sprejeta turistična prireditev pod imenom Turistični teden. Začelo se je 13. junija, s Poletjem ob jezeru in pred-stavitvijo Občinskih in re-gioalnih TD, ki so številnim obiskovalcem prikazali svojo turistično ponudbo in domače dobrote. Večer

pod lipco je prinesel ljudske pesmi in prikaz starih običajev, kolesarje-nje iz Velenja, mimo Vinske Gore na Dobrno in nazaj, je na kolo pognalo okoli petdeset kolesarjev. V ponedeljek zvečer se je v centru NOVA na posvetu »Turistične razvojne priložnosti MO Velenje, Šaleške doline in turistične regije SAŠA« zbralo precej turizmu zapisanih zanesenjakov. O možnostih društvene dejavnosti pri razvoju turizma je spregovoril podpredsednik TZ Slovenije, Štefan Dravec. Iz zaključkov posveta je razvidno, da imata Velenje in SAŠA regija velike možnosti za razvoj turizma. Tudi hotela Paka in Razgoršek sta bila vključena v program. Prvi je ponudil kulinarične užitke, drugi povabil na Dalmatinski večer. In omeniti velja še vilo Herberstein in njihove ribje specialitete. In za konec, ko se je na program uvrstil koncert skupine »Kad bi bio bijelo dugme« in dan kasneje, ko je bila na velenjskem jezeru tradicionalna Noč ob jezeru, je bilo obiskovalcev več kot štiri tisoč. Prvi Turistični teden je zelo dobro uspel. Vsi, ki smo sodelovali pri orga-nizaciji smo mišljenja, da mora to postati tradicionalen.

Predsednik TZ Velenje, Franc Špegel

10

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Turistična dežela Nemčija

Veliko zanimivegaČeprav turistična tradicija Nemčije tako v evropskem kot tudi v slovenskem prostoru sega v začetke minulega stoletja, je bila po drugi svetovni vojni Zvezna republika Nemčija dolga desetletja znana predvsem kot uspešna industrijska dežela, Slovenci pa smo obiskovali zlasti njen južni del, Bavarsko. Toda od priključitve Nemške demokratične republike leta 1990 Nemčija vztrajno in sistematično razvija svojo turistično podobo; leta 2006 je s sve-tovnim nogometnim prvenstvom poskrbela za prodor, ki je pre-segel najbolj optimistične napovedi.

Turizem celotne Nemčije − dežele, ki obsega skoraj 360.000 kvadratnih kilometrov, ki je skoraj petnajstkrat večja od Slove-nije in šteje dobrih 82 milijonov prebivalcev – je po podatkih Zveznega statističnega urada v letu 2007, s prirastkom v višini treh odstotkov, v primerjavi z izjemnim letom svetovnega prve-nstva v nogometu znova pridobil, kar je zgodovinski rekord. Lani so v Nemčiji zabeležili okoli 361,8 milijona nočitev, kar je za 10,8 milijona več kot v predhodnem letu, trend rasti, ki je blizu petim odstotkom, ostaja tudi v letošnjih prvih mesecih odličen.Direktor Nemške nacionalne turistične organizacije za jugovzho-dno Evropo Knud Jörgen nam je pred glavno turistično sezono naštel deset razlogov, zaradi katerih je Nemčijo vsekakor vredno obiskati, in poudaril, da jih je seveda še mnogo več. Nemčija s tremi milijoni prireditev (med njimi 2.500 božičnimi tržnicami) je vrhunski cilj, prva med 36 državami na svetovni ravni, pred Ve-liko Britanijo in Kanado. Po izboru svetovnega gospodarskega fo-ruma v Davosu je Nemčija s 40.000 kilometri sodobnih avtocest, 30.000 kilometri železniških prog in 30 mednarodnimi letališči

na tretjem mestu med državami, ki najbolje skrbijo za okolje. Z bogato kulturno ponudbo, ki vključuje 32 krajev Unescove sve-tovne dediščine, 4.000 muzejev, več kot 400 gledališč in opernih hiš je Nemčija na drugem mestu, takoj za Francijo. V zgodovi-nski dediščini imajo Nemci več kot 5.000 gradov in dvorcev s parki in vrtovi. Nemčija je s prek 1.500 kongresnimi središči, v katerih se srečuje ves svet, prva država za poslovni turizem. Posebno poglavje je vrhunska kulinarična ponudba, ki nikakor ni ome-jena samo na klobase in zelje. Dežela nam ponuja tudi številne možnosti za aktivne počitnice s pohodništvom, kolesarjenjem, golfom idr. in več kot 3.000 zdravilišč ter tisoč wellness hotelov. Hkrati je Nemčija izvrsten nakupovalni cilj, njena prednost pa je tudi ugodno razmerje med storitvijo in ceno v hotelih ter velika ponudba prehrane. S tematskim letom Gradovi, parki in vrtovi Nemška nacionalna turistična organizacija letos nadaljuje kulturno ofenzivo trženja, ki se je lani začela s kampanjo Umetniška in kulturna dežela Nemčija. Že zdaj sodijo gradovi, parki in vrtovi med najprivlačnejše turistične cilje, in to ne glede na to, ali so v mestih ali na podeželju, na leto jih namreč obišče približno dvajset milijonov ljudi. Samo Angleški vrt v Münchnu ima letno tri milijone obiskovalcev, grad Neuschwanstein pa 1,3 milijona, nadvse priljubljena sta tudi dvorni park Belvedere v Weimarju in svetovno znani cvetlični otok Mainau na Bodenskem jezeru. Gradovi ne ponujajo le muzejev in galerij, temveč so tudi čudovita prizorišča za festivale, gledališke predstave in koncerte, v nekaterih pa so tudi vrhunski hoteli.V središču tematskega leta 2009 bo tema Dežela regij in mest, v letu 2010 pa bo Nemčija v Porurju predstavila kulturno prestol-nico Evrope Essen.

M. N.

Štajerska turistična zveza skrbi za strokovni podmladek

Turistični vodniki po ŠtajerskiV mesecu maju je Štajerska turistična zveza zaključila izobraževanje za turistične vodnike po Štajerski s podelitvijo 69 potrdil in izkaznic. Izobraževanje je potekalo na pobudo predstavnikov turističnih društev in komisije za razvoj turizma na podeželju, ki je na tem področju ugotovila pomanjkanje znanja.

Izobraževanje je izvajala ljubljanska agencija Palladio pod vo-dstvom prof. Iztoka Bončine s strokovnimi sodelavci iz Štajerske. Zadovoljni smo bili z odzivom na poslana vabila, saj se je pri-javilo 74 udeležencev iz 22 štajerskih občin. Približno 60-urno izobraževanje je potekalo ob koncih tedna v februarju, sledilo je pisno preverjanje znanja, priprava seminarske naloge, vaje v nastopanju in vodenje na terenu. Osemnajst udeležencev je nadaljevalo izobraževanje za višjo stopnjo, tj. za državno licenco, izpite bodo opravljali na Gospodarski zbornici Slovenije.Slovesno je bilo v Beli dvorani račkega gradu, kjer nas je v ime-nu organizatorja pozdravil predsednik zveze mag. Jože Protner, župan občine Rače-Fram Branko Ledinek in predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak.Nekaj besed je ob zaključku izobraževanja strnil prof. Iztok Bončina. K harmoniji dobrega počutja so prispevali mladi gla-sbeniki, študentje Pedagoške fakultete iz Maribora. Po podelitvi potrdil in izkaznic sta nas novi turistični vodnici Patricija Thaler in

11

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Polona Račič iz občine Rače-Fram seznanili z zgodovino račkega gradu. Za tem smo si ogledali zasebno etnografsko zbirko, ki sta nam jo prijazno predstavila Nevenka Gril Hameršak in Miran Gril.Naše druženje se je še nekaj časa nadaljevalo v preddverju Bele dvorane, kje smo nazdravili uspešnemu zaključku izobraževanja.Da prejem potrdila in izkaznice ni le mrtva točka na papirju, je večina lokalnih turističnih vodnikov pridno začela z delom in predstavitvijo svoje okolja in znamenitosti. V posameznih lokalnih skupnostih je ta dogodek povečal interes do predstavitve okolja ter urejanja turističnih zanimivosti in destinacije. Novi turistični vodniki smo ob ponovnem srečanju držali besedo ob zaključku seminarja, da se bomo dvakrat letno dobili in izme-njali izkušnje in znanje ter utrjevali pridobljeno strokovnost. In prav to se je zgodilo v petek, 13. junija 2008, ko smo se zbrali na pikniku v domu starških ribičev »Tejek«. Srečanje je pripravil pripravljalni odbor z Barbaro Robinšak, Nevenko Kaučič in Ma-rjanom Malek, ki je vsem navzočim predstavil nov Vodnik po občini Starše (izšel maja 2008). Kljub dežju in hladnemu vremenu je bilo vzdušje popolno. Ob zvokih harmonike so mnogi tudi za-plesali. Navzoči smo izmenjali dosedanje izkušnje in sklenili, da se v spomladanskem času odpravimo na skupno turistično ekskur-zijo z avtobusom.

Nevenka Kaučič Marjan Malek

Svetovni dan turizma

Turizem in klimatske spremembe

Stalen proces

Trajnostni evropski turizemPredstavitev aktivnosti za trajnostni evropski turizem je bila tema konference v Lipici, ki jo je Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za turizem, za strokovno in širšo javnost, pripravilo v okviru pomembnejših dejavnosti na področju turizma v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Konferenca je bila namenjena predstavitvi predlaganih ukrepov in aktivnosti za trajnostni evropski turizem, ki jih je pripravila Skupina za trajnostni razvoj znotraj Evropske komisije, ustano-vljene leta 2004, v njej pa iz Slovenije sodeluje dr. Tanja Mihalič. Poročilo je bilo podlaga za Agendo za trajnost in konkurenčnost

evropskega turizma, sprejeto na jesenskem ministrskem Svetu. Njegov namen je spodbuditi ukrepe, ki bi v obliki stalnega pro-cesa krepili trajnost evropskega turizma. Namenjeno je javnim organom, zasebnim podjetjem in drugim organizacijam na ev-ropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, velik del dokumenta pa spodbuja k skupnemu ukrepanju javni in zasebni sektor. Generalni direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar je v uvodnem nagovoru udeležencem konference med drugim poudaril, da se turizem v Sloveniji pospešeno razvija in raste s hitrejšo stopnjo kot je povprečna rast slovenskega gospodarstva. Po zadnjih podatkih je povečani delež bruto domačega proizvo-da Slovenije posledica turistične aktivnosti in je krepko čez osem odstotkov. S svojimi številnimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni in socialni razvoj ter pomembnimi ekonomskimi učinki pomeni turizem razvojno in poslovno priložnost za našo državo. Krovni strateški dokument Razvojni načrt in usmeritve slovenske-ga turizma 2007−2011 temelji na trajnostnih razvojnih primerih in smernicah, zasnovanih na vzdržnem razvojnem načrtu, kar se odraža v vseh ukrepih in dejavnostih nacionalne turistične poli-tike. Tako je nacionalni razvojni načrt slovenskega turizma skla-den s temeljnimi usmeritvami razvoja evropskega turizma.Uspešnost in konkurenčnost slovenskega turizma nam priznava tudi mednarodna strokovna javnost, saj je Svetovni gospodarski forum v svoji raziskavi o konkurenčnosti turističnega sektorja v letu 2008, Slovenijo uvrstil na 36. mesto v okviru 130 obravna-vanih držav, pri čemer smo visoko 17. mesto dosegli na področju okoljskih dejavnikov. O pomenu trajnostnega evropskega turizma je nato spregovorila vrsta strokovnjakov, med njimi tudi Luigi Cabrini, direktor oddelka za trajnostni razvoj turizma v ZN Svetovni turistični organizaciji, in dr. Tanja Mihalič, ki je predstavila poročilo komisije z naslovom Ukrepi za trajnostnejši evropski turizem.

M.G.

Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma, ki ga bodo pre-dstavniki članic Svetovne turistične organizacije 27. septem-bra praznovali v Peruju, je »Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb«. Slednje so za naš planet vedno večji problem in za njegovo reševanje si v okviru milenijskih ciljev prizadevajo tudi Združeni narodi. Turizem, tako v svetovnem kot lokalnem pro-storu, lahko z uresničevanjem napotil davoške deklaracije za tu-rizem, o zmanjševanju onesnaževanja okolja, uporabi sodobne tehnologije in predvsem k razvoju trajnostnega turizma veliko prispeva s sprejemanjem pravilnih odločitev najodgovornejših. S tem pa prispeva tudi k blaženju revščine v nerazvitih državah, ki imajo mnoge možnosti za razvoj turizma.

M.G.

12

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Slovenski indeks turističnega zaupanja

Nadpovprečne napovediSredi junija je bila objavljena druga študija Slovenskega indeksa turističnega zaupanja, ki ga na podlagi elektronske ankete izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete (ITEF) Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO). Gre za študijo o pogledih različnih skupin zasebnega in javnega sektorja na razvoj turizma v Sloveniji, ki kvartalno in na podlagi ocen panela turističnih strokovnjakov kaže pričakovanja na področju razvoja slovenskega turizma za prihodnje obdobje. Napoved za naslednje štiri mesece je nadpovprečna.

Panel turističnih strokovnjakov (vanj je bilo vključenih 164 turističnih strokovnjakov iz različnih dejavnosti javnega in zase-bnega sektorja) štirimesečno obdobje januar–april 2008 ocenjuje kot uspešno, kljub temu da so bila v prvem krogu anketiranja pred-videvanja o turističnem poslovanju v letošnjih prvih štirih mesecih precej bolj pozitivna (125) kot je ocena turističnega poslovanja v drugem krogu anketiranja po izteku obdobja (116). Razloge za oceno pod pričakovanji gre iskati v predsedovanju Slovenije Ev-ropski uniji, saj se učinki na kratek rok niso v celoti pokazali v taki meri, kot je bilo pričakovano. Pozitivno pa panel slovenskih turističnih strokovnjakov ocenjuje turistično poslovanje v prihod-njem štirimesečnem obdobju maj–avgust (ocena 123), v katerem bodo vidni tudi srednjeročni učinki predsedovanja Slovenije EU. V drugem poročilu so dodane tudi ocene panela neturističnih managerjev (vanj je bilo vključenih 54 managerjev podjetij, ka-terih primarna dejavnost ni turizem), ki omogočajo primerjavo ocen pričakovanj in doseženih rezultatov med turističnimi in neturističnimi anketiranci. Turistično poslovanje v obdobju januar–april 2008 je panel slovenskih turističnih strokovnjakov ocenil podobno (116) kot panel neturističnih managerjev (114). Precejšnje odstopanje med obema paneloma je razvidno pri napovedi poslovanja v ob-dobju maj–avgust 2008. Pričakovanja panela slovenskih turističnih strokovnjakov so precej nižja (123) kot pričakovanja neturističnega panela (136). Primerjava ocen in napovedi obeh panelov kaže, da je panel neturističnih managarjev precej bolj optimističen pri napo-vedi poslovanja v prihodnjem obdobju. Da bo turistično poslovanje v obdobju maj–avgust 2008 boljše, kar bi realno pričakovali za to obdobje leta, pričakuje 53,8 odsto-tka strokovnjakov iz javnega sektorja. Zasebni sektor je pri napo-vedih za obdobje maj–avgust 2008 bolj zadržan, saj izboljšanje poslovanja pričakuje le 39,3 odstotka. Visoka pričakovanja v pri-hodnjem obdobju maj–avgust 2008 ustvarjajo predvsem predse-dovanje Slovenije EU, razvoj novih proizvodov in dobra promocija, v nasprotju s tem pa nižja pričakovanja ustvarjajo visoka inflacija, visoke cene nafte in tečaj ameriškega dolarja.Slovenski indeks turističnega zaupanja je prva študija o pogledih različnih skupin zasebnega in javnega sektorja na razvoj turizma v Sloveniji, ki ga na podlagi elektronske ankete izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete (ITEF) Univerze v Ljubljani v sodelovanju s STO. Raziskava je prvič stekla konec leta 2007, izvaja pa se vsake štiri mesece, kar omogoča zasledovanje kratkoročne dinamike poslovanja v turističnem sektorju. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) izračunava indeks turističnega zaupanja od leta 2003.

M. G.

Zaprisegla prva sodna izvedenka za turizemMag. Andreja Gorše Lotrič je letošnjo pomlad na Ministrstvu za pravoso-dje zaprisegla kot prva sodna izvedenka za področje turizma v Sloveniji. Ministrstvo je z imenovanjem sodne izvedenke sodnikom zagotovilo učinkovito in strokovno pomoč tudi na tem področju.Turizem je ena najhitrejše rastočih in razvijajočih se gospodarskih panog na svetu. Po podatkih UNWTO (Svetovne turistične organizacije) je v letu 2007 potovalo kar 898 milijonov potnikov, napovedi pa kažejo, da bo do leta 2020 število potnikov naraslo na 1, 6 bilijona. Po raziskavah Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2006, 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, udeležilo 1,8 milijona daljših zasebnih potovanj (vsaj štiri zaporedne prenočitve). Zato ni presenetljivo, da predvsem na področju organiziranih potovanj in v primerih reševanja pritožb, v katerih potniki navajajo nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izvedbi programa, namestitvi, oskrbi, prevozu idr., os-tajajo odprta vprašanja glede strokovnega in etičnega delovanja neka-terih ponudnikov turističnih storitev v Sloveniji. Namen izvedenskega mnenja je izdelava strokovne podlage za specifično področje, ki omogoča sodniku, da učinkoviteje ugotavlja in razjasnjuje dejstva, potrebna za odločanje.

R. P.

Turistične kmetije v Romuniji

Pestra ponudbaNeokrnjena narava in bogata kulturna dediščina sta aduta pestre ponudbe na romunskih turističnih kmetijah. V Nacionalnem združenju ruralnega, ekološkega in kulturnega turizma Romunije, ki skrbi tudi za spodbujanje razvoja, izobraževanje in zagotavljanje kakovosti ponudbe, je zdaj v 1.200 krajih vključenih že 3.500 ponudnikov.

City hotel v Ljubljani

Prejel srebrni znak »Invalidom prijazno«

Nedavno je City hotel v Ljubljani prejel srebrni znak – certifikat blagovne znamke »Invalidom prijazno«. Ob prenovi hotela in s kasnejšimi dodelavami je s svojo zunanjo in notranjo zasnovo upošteval posebne potrebe tistih, ki v svojem življenju potrebu-jejo nekoliko prilagojeno bivanjsko okolje.City hotel na tem področju ni le pionir med ljubljanskimi hoteli, je tudi edini s srebrnim znakom v Sloveniji. Certifikat mu je podelil ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje.

R. P.

13

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Poleg že dobro znanih ciljev, kot so delta Donave, Transilva-nija z grofom Drakulo in Moldavija s prečudovito poslikanimi cerkvenimi zunanjščinami, obiskovalce romunskih turističnih kmetij pričakujejo prijazni gostitelji, ki poskrbijo za dobre storitve po primerni ceni. Podrobnejše informacije, tudi o številnih pri-reditvah, najdete na spletni strani www.antrac.ro,

M. N.

Zanimiva ponudba gorskoturističnih centrov

Poletje v hribihZa poletno sezono so upravljavci gorsko-turističnih centrov pripravili veliko zanimivih programov, nekaj tudi v sodelovanju z lokalnimi turističnimi organizacijami, športnimi in turističnimi društvi. Poudarek sezone je v dopolnilnem programu v sklopu akcije Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in TZS z naslovom Slovenija kolesari v gorskih centrih.

V akcijo je vključenih osem večjih centrov: Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Rogla, Krvavec, Golte, Velika Planina, Kanin in Ce-rkno. Poleg te akcije pa so v skupni ponudbi tudi ostali centri: Vo-gel, Bled-Straža, Javornik, Soriška planina, Zelenica, Celjska koča, Ivarčko-Kotlje, Trije kralji, Loga-rska dolina, Črna na Koroškem in Kandrše. Težišče poletnih pro-gramov je ponudba prevozov z

dostavnimi žičnicami, organiziranim prevozom obiskovalcev in predvsem poletna sankališča na Mariborskem Pohorju, v Kranjski Gori, na Bledu in Rogli. Ponudba obsega še gorsko kolesarjenje (tudi v sklopu akcije OKS), pohodništvo z gorskimi vodniki, jahanje, letenje z jadralnimi padali, pe-stro kulinarično ponudbo domačih dobrot, večerne zabave idr.Za nadaljnji razvoj žičničarskega sistema v sklopu gorskih centrov je pomembna strategija izgradnje celotnega sistemov v Sloveniji, ki jo je skupaj z upravljavci izdelalo po nalogu ministrstva za promet podjetje, Omega-consult. Ta projekt se med drugim navezuje tudi na Razvojni načrt slovenskega turizma, ki ga je sprejela vlada na predlog Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo. Za uspešno uresničevanje v praksi pa bi bilo smiselno, da strategijo sprejme v obliki ustreznega dokumenta tudi vlada. Za investicije v turistično dejavnost so še vedno na voljo sredstva iz različnih EU skladov, zato te priložnosti Slovenija ne bi smela zamuditi.Informacije na: www.slo-skiing.net , www.sloveniabike.com, in na: www.snezni-telefon.si D. B.

V objektivu Marjana Cigliča

Spomin na kmečko ohcet v Ljubljani Mnogi še pomnijo eno največjih in priljubljenih prireditev, Kmečko ohcet v Ljubljani. Na izvrstnih fotografijah je spomin nanjo ohranil Marjan Ciglič, fotoreporter časopisne hiše Dnevnik v letih 1958–1998. Njegovo štiridesetletno bogato zapuščino (prek 300.000 posnetkov) je Dnevnik ob svoji 50-letnici poklonil Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zbirka zajema utrip življenja in dela Slovencev v tem obdobju in izbor utrinkov s Kmečke ohceti, to poletje pa je do 8. avgusta na ogled v Galeriji S in Petokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu.

Zamisel o Kmečki ohceti se je porodila oktobra 1965, ko sta se po starih slovenskih običajih poročila Marija Petkovšek in Viktor Korošec. Pisan sprevod narodnih noš in okrašenih kočij je vzbudil veliko zanimanja domačinov in izredno pozornost tujih turistov. Vzklila je ideja, da bi dogodek postal tradicionalen in mednaro-den. Že naslednje leto se je slovenskemu paru pridružil par iz Švedske. Od tega leta dalje je prireditev dobivala iz leta v leto večjo mednarodno razsežnost, saj so se je udeleževali pari iz različnih držav in celin. V letih 1975–1978 je bila prekinjena. Oživili so jo spet leta 1979 in pod imenom Ohcet v Ljubljani je potekala vsako leto do leta 1990.Kmečka ohcet je imela zaradi vseh spremljajočih dogodkov ve-lik pomen pri prepoznavanju slovenskih šeg in običajev, krajev in ljudi, v mednarodnem merilu pa je veliko pripomogla k turizmu in prepoznavnosti Slovenije v svetu. Odpiralni čas: vsak dan od 10.00 do 19.00. Vstop prost!

M. N.

Prvi pozdrav mladoporočencev.Ljubljana, 2�. maja 1��3

1�

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

REKORDNA ZIMSKA SEZONA

Gorski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so začeli z obratovanjem že v novembru, ostali centri zaradi slabših snežnih razmer ob koncu decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. V Sloveniji je od 350 do 450 tisoč smučarjev, zato lahko rečemo, da je smučanje še vedno nacionalni šport. Do konca smučarske sezone (5. maja 2008) je bilo na naših smučiščih 1,5 milijona smučarjev, kar je 66 odstotkov več kot v lanski sezoni, torej smo sezono zaključili uspešno. Če bi marca in aprila imeli lepo vreme, bi se lahko približali sezoni 2005/2006, ki je bila rekordna, saj smo imeli dva milijona obiskovalcev. V naslednji zim-ski sezoni pričakujemo dve novi žičniški napravi, na Krvavcu štirisedežnico, ki bo zamenjala dosedanjo dvosedežnico v Tiho dolino, in na Arehu novo šestsedežnico Pisker na novi progi proti Rušam.

D. B.

National Geographic Traveler

Slikovita predstavitev Slovenije V majsko-junijski ameriški izdaji revije National Geographic Traveler (NGT) je izšel 16-stranski prispevek o Sloveniji. Pričujoči prispevek o Sloveniji in njenih lepotah v tej ugledni reviji je bil prvi v nizu predstavitvenih dogodkov Slovenije javnosti New Yorka.

V ZDA je danes okrog 55 milijonov tako imenovanih geotouristov, ljudi, ki na svojih potovanjih hrepenijo po edinstvenih in pristnih doživetjih in iščejo svoj naslednji zanimiv, množično še neodkrit popotniški cilj. Kar 90 odstotkov vseh geoturistov (bralcev NGT) potuje v lastni režiji ali z agenci-jami, ki v izbranih destinacijah omogočajo in zagotavljajo pristna kulturna doživetja, in kar 80 odstotkov turistov je pripravljenih plačati višji znesek za potovanja z agencijami, ki omogočajo tovrstna doživetja.Osrednja tema majsko-junijske številke NGT je 50 nepozabnih potovanj, na naslovni strani pa so izpostavljene štiri destinacije, med njimi tudi Slo-venija. Revijo izdajajo v 850.000 izvodih, od tega 738.907 izvodov prejmejo naročniki iz ZDA , v časopisnih kioskih pa prodajo še 62.537 izvodov (kar je največ med vsemi revijami s turistično tematiko).Prispevek o Sloveniji, kot je to za to revijo značilno, odlikujejo pred-vsem kakovostne in privlačne fotografije. Uvodna fotografija foto ese-ja je namenjena Bledu, sledi ji (tudi s kratkim opisom) predstavitev Ljubljane, Julijskih Alp, Goričkega, Planinskega polja in kraških pojavov, Ptuja in kurentovanja, jame Meja z omembo izjemnega podzemnega sveta, Pirana in Sečoveljskih solin.V sklopu promocije Slovenije v ZDA oziroma v New Yorku, ki jo je pripravila Slovenska turistična organizacija, sta v sodelovanju z NTG potekala tudi dva glasbena dogodka – predstavitev sodobne in izvirne slovenske gla-sbene ustvarjalnosti ter predstavitev kulinarike in vin. Veleposlaništvo Re-publike Slovenije v Washingtonu je ob izidu knjige NGT prof. dr. Janeza

Spomladanska cvetlična razstava v Volčjem Potoku

Ob tulipanih na ogled še cvetoče narcise in orhidejeLetošnja 17. cvetlična razstava v Volčjem Potoku se je bohotila na 30 hek-tarjih površine. Občudovati je bilo mogoče več kot dva milijona raznobarvnih tulipanov, narcis in drugih spomladanskih cvetlic. Samo tulipanov je bilo več kot 200 različnih vrst. Letos so tulipane prvič posadili v zgornjem, Angleškem parku, v predelu od velikega jezera do jezera Bele ma-gnolije, kamor obiskovalci spomladanske razstave največkrat ne za-hajajo. Organizatorji so po besedah Melite Miš iz Arboretuma želeli, da bi se obiskovalci sprehodili skozi večji del arboretuma, tudi med rododendrumi in drugimi rastlinami, ki rastejo v tem delu.Tradicionalno prireditev v Arboretumu so znova popestrili velika vrtna-rska in cvetlična razstava, razstava drevesničarjev in prodajalcev vrtne opreme, vrtnarski sejem, na katerem je sodelovalo 60 prodajalcev ter razstava orhidej in tropskih metuljev (odprta bo do 30. septembra).Ob vrtnem centru so bile do 10. junija na ogled tudi toskanske miniature celovškega Minimundusa. V času cvetlične razstave so se s svojo ponu-dbo predstavile tudi občine Moravče, Trzin, Komenda, Mengeš, Kamnik, Domžale, Lukovica in kot gostje občina Trofaiach iz Avstrije.Ena izmed večjih zanimivosti je bila tudi velikanska, 20 metrov dolga kulisa baročnega Souvanovega dvorca, domovanje Ferdinanda Souvana, snoval-ca parka, čigar dvorec je bil požgan med drugo svetovno vojno. Po bese-dah direktorja Arboretuma Aleša Ocepka je njihova dolgoletna želja, da bi dvorec, okoli katerega je nastal park, v prihodnje znova postavili. Za obisko-valce pa je bilo zanimivo tudi tekmovanje v urejanju različnih tipov vrtov.

Janez Kuhar

Bogataja Taste Slovenia, na slavnostni večerji z izbrano slovensko kulina-riko in vini, gostilo ugledne goste. V avgustovski številki revije National Geographic Magazin (evropska izdaja, število naročnikov je 534.000) bo izšla skrajšana predstavitev Slovenije na petih straneh, ki jo bo pripravil glavni urednik Keith Be-llows, na naslovnici pa bo Bled.

1�

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Polhov Gradec kraljevi roži dodal poštni rog

Odprt nov poštni muzejMuzej pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelja sta Telekom Slovenije in Pošta Slovenije in je enota Tehniškega muzeja Slovenije, je vse od svojega začetka leta 1985 domoval v škofjeloškem gradu, sredi junija letos pa so ga preselili v Polhov Gradec in v tamkajšnjo graščino.

Na otvoritvi muzeja v idiličnem grajskem vrtu prenovljenega polhogra-jskega gradu je bilo med drugim poudarjeno, da se v kraj znova vrača poštni rog. Ta je bil nekoč last družine Tomšič, ki je imela v Polhovem Gradcu zakupljeno pošto od leta 1869. Polhograjski grad je bil zgrajen po potresu v 16. stoletju, danes pa je povsem prenovljen. V njem je poleg poštnega muzeja še krajevni muzej, del prostorov je namenjen različnim razstavam in prireditvam. Grajsko okolje je idealno za muzejsko postavitev, saj obiskovalcu ponuja jasno preglednico zgodovinskih do-godkov, zlasti zgodovino pošte in telekomunikacij. S prihodom muzejske postavitve je Polhov Gradec dosedanjim znamenitostim, ki so povezane z nekdanjim grofom Blagajem (ta je bil strasten zbiratelj rastlin; v sredini 19. stoletja so mu prinesli redko rožo, ki naj bi preživela ledeno dobo; Blagaj jo je prijavil v register rastlin, v katerem je po njem dobila tudi ime blagajev volčin), dodaja še novo obeležje, zapisano poslanstvu pošte.

V Muzej pošte in telekomunikacij so umeščene prenovljene in dopolnjene zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Telefonistke in tel-egrafistke ter Živin kotiček, namenjen mlajšim obiskovalcem. V drugem nadstropju graščine je na ogled razstava Začetki mobilne telefonije.

R. P.

Od potoka do zvezd

Velike počitnice za malo otroško dušoDoživeti nekaj novega! Biti med vrstniki! Biti na neobičajnem prostoru! Raziskovati, srečevati, odkrivati, spoznavati, opazovati, uživati … Le katero otroško srce ne bi poskočilo ob vabilu na doživetje programa “Od potoka do zvezd”, ki ga je sredi narave, daleč stran od hrupa, betona, cementa in asfalta, pripravilo podjetje Sama Navitas, za katerim stoji Aleksandra Maček. Tabor sredi kozjanskih hribov vabi na poletno pustolovščino osnovnošolske otroke in postavlja v ospredje Prevorje, majhen kraj s prijaznimi prebivalci.

Aleksandra si močno želi, da bi ljudje v hitrem življenjskem tempu znali obdržati sami sebe in hkrati negovali spoznanje, da smo vsi del narave, ki nas obdaja in omogoča življenje, zato je vredno to lepoto in vrednoto posredovati naprej. Delček tistega, kar je smela doživeti sama, želi približati otrokom. Zato je razumljiva njena odločitev za tabor sredi narave, kjer pesem ptic pevk ni preglasil še nihče. Zato je vabljiva misel o bližini zemlje, travnikov, gozdov, potokov in neba … Takega, z zvezdami in polnega tišine, sredi katere osameli skovik sove ali kljuvajoča pesem čuka razplamtita radovednost in domišljijo.

Program podeželskih aktivnosti Otroci bodo pod budnim očesom izkušenih in strokovno uspo-sobljenih učiteljev, ki bodo skrbeli za varnost, dobro počutje in nova spoznanja, ob igri spoznavali življenje in se pri tem veselo zabavali. Iz-vedeli bodo, kako diha vas, kdo so prebivalci gozdov, kaj vse potrebu-je kmet za svoje delo, kako je videti kmetija, kako se orientirati v na-ravi, kaj se skriva v potoku in kaj na nebu, kako diši trava in kako seno in še veliko več.

PosebnostiOtroci, nastanjeni v telovadnici nove Podružnične osnovne šole Prevorje, bodo v spremstvu spremljevalca spali na telovadnih blazi-nah in v spalnih vrečah. En večer bo prav poseben, takrat bodo ob lepem vremenu prespali na seniku. Astronomsko društvo Kosci-Šentjur, ki prav tako domuje v novi prevorski osnovni šoli, bo za mlade tabornike pripravilo posebno srečanje z zvezdami in otroke povabilo v svoj observatorij. Poleg tega bo 26. julija 2008 ob 20. uri že 6. tradicionalna Astronomska noč – predavanje o ozvezdjih in opazovanje prevorskega nočnega neba s teleskopi.

Razbojnik GuzajObiskovalci tabora bodo spoznali tudi pripoved o razbojniku Guzaju, ki je po pripovedovanju starejših nekoč strašil naokoli. Rodil naj bi se bil v Primožu pri Šentjurju, v zgodovino pa je prišel zaradi svo-jega razbojniškega karakterja, ki naj bi spominjal na samega Robina Hooda. Njegovo delovanje – jemal naj bi bogatim in dajal revnim – je bilo vidno na širšem območju Kozjanskega, mladi taborniki pa bodo v svojo pustolovščino vključili še pohajkovanje po zelenih gričih, po katerih se je nekoč potepal tudi Guzaj.Prijave in informacije na: www.kozjanski-raj.si

Renee Skorić

1�

Lipov list - 5/6 2008

Dogaja se

Turistična zgodba iz Pivke

Martin Krpan prihaja

Martin Krpan se je v nedeljo, 11. maja, po 150-tih letih vrnil v ro-dno Pivko, kjer so mu domačini pripravili veliko slavje. Na železniški postaji ga je najprej sprejela pihalna godba, nato pa sta se s kobilico odpravila proti domu. Tu je bila osrednja slovesnost ob praznovanju 150-letnice Levstikove povesti o tem silnem in premetenem možu iz Vrha pri sv. Trojici. Na osrednjem prizorišču sta ga sprejela pivški župan in grajski pisar, ki sta mu podelila priznanje za velezaslužnega občana in pravico do domovanja v občinskih simbolih. Sledilo je tekmovanje za najmočnejšega Slovenca in monoigra Martin Krpan v izvedbi Jureta Seška, ki je občinstvo dobesedno navdušila. Rojstno-dnevno praznovanje se je sklenilo z razrezom torte v obliki lipe, s čimer se je zaključil tudi prvi Krpanov festival.

Besedilo in foto: Žiga Novak

V Veržeju je preteklost atribut današnjega turizma

Center DUO – Center domače in umetnostne obrti Kljub temu, da prleška občina Veržej s svojimi tremi gručastimi naselji Banovci, Bunčani in Veržejem na 12 km2 ter 1.400 prebivalci spada med najmanjše občine v Sloveniji, lahko v njej na izletniškem pohodu odkrijete številne bisere kulturne in naravne dediščine.

Eden izmed njih je Center DUO – Center domače in umetnostne obrti, ki je začel delovati v okviru Zavoda Marianum Veržej leta 2006. Gre za razvoj izobraževalnega centra, ki želi ovrednotiti kulturno dediščino slovenskega rokodelstva in ta znanja posredovati mlajšim generacijam. Center DUO je 31. maja 2007 odprl prodajno-razstavno Galerijo DUO z izdelki rokodelcev vzhodne Slovenije (Prlekije, Pre-kmurja in Spodnjega Podravja). Med njegovimi osrednjimi cilji so ohranjanje slovenske kulturne dediščine, pospeševanje razvoja domače in umetnostne obrti ter strokovno razvijanje novih oblik izobraževanja za poklice DUO. Je prvi izmed še deset načrtovanih regionalnih rokodelskih centrov v Sloveniji in ima aktivno podporo stroke (prof. dr. Janez Bogataj, Jelka Pšajd, višja kustosinja Pokrajin-skega muzeja Murska Sobota), ministrstev (Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Mini-strstvo za delo, družino in socialne zadeve), Centra RS za poklicno izobraževanje, lokalne skupnosti, regionalnih razvojnih agencij, OZS

idr. Struktura in aktivnosti Centra DUO so še v procesu oblikovanja in izpopolnjevanja. Obsegal bo delavnice, prostore za svetovalno in izobraževalno delo, predavalnico, strokovno knjižnico in dokume-ntacijsko središče, galerijo ter razstavni prostor.Kovačija je prva delavnica v sklopu Centra DUO, ki je bila posta-vljena v okviru etnološkega tabora, izvedenega februarja 2008, ko smo staro kovačijo Šalamun iz Stare Nove vasi pri Križevcih pre-nesli v prostore Centra DUO. Njen namen ni zgolj muzejski pri-kaz tradicionalnega obrtništva, temveč slediti vzorom svetovnih sodobnih ekomuzejev. Tako bo namenjena za izobraževalne namene (za dijake poklicnih in drugih srednjih šol, mlade, ki se pozneje odločijo za vpis v srednješolsko izobraževanje, odrasle – že delujoče obrtnike in tiste, ki se za to želijo ustrezno usposo-biti) ter promocijske in turistične namene za obiskovalce Centra DUO (turiste, šole, romarje, društva, domačine idr.). Center DUO

načrtuje odprtje še več tovrstnih rokodelskih delavnic (pletarske, lončarske, steklarske, mizarske, čevljarske idr.). V partnerskem sodelovanju med Občino Veržej in Zavodom Marianum Veržej deluje v okviru Centra DUO od 13. maja 2008 tudi TIC Veržej. Ta naj bi postal spodbujevalec kulturnega turizma in platforma za skupno trženje proizvodov in storitev turističnih ponudnikov v občini Veržej ter ponudnik turističnih informacij iz severovzhodne Slovenije. Pove-zovanje dejavnosti Centra DUO in TIC-a se je pokazalo kot odličen način promocije in trženja slovenskih rokodelskih izdelkov.Obisk Centra DUO je ustrezen za vse starostne skupine, spremlja ga tudi strokovno vodstvo po Galeriji DUO in Kovačiji. Obiščete nas lahko v času uradnih ur TIC-a (več informacij na http://www.center-duo.si) ali ob predhodni najavi po e-pošti oz. telefonskem klicu. Vabimo vas, da si na enem mestu ogledate zakladnico rokodelske dediščine severovzhodne Slovenije in se mogoče celo preizkusite v rokodelskih spretnostih.

Tatjana Vokić TIC Veržej

Bele poljane narcis

Narcise so zaščiteneVsako leto maja zacvetijo bele narcise. V deželi ob Muri jih je največ na prleških travnikih, in sicer v okolici Veržeja. Ker so naravno rastišče, so zaščitene. Včasih so rastle ob reki Muri vse tja do Razkrižja in po-gled na »bele« travnike je bil res edinstven. Z gojenjem in pesticidi je belih narcis iz leta v leto manj. V Veržeju so včasih med cvetenj-em belih narcis turistično-ekološke in zabavne prireditve, in sicer na poljanah med narcisami med travniki, kajti ta pomladanska rastlina je njihov zaščitni in razpoznavni znak. Izbirali so tudi miss narcis. Danes je belih narcis čedalje manj, saj kmetje travnike tudi izsušujejo in spreminjajo v polja, ljudje pa z izkopavanjem čebulic krčijo njihov

Center DUO - Kovačija (foto Cene Belovič)

1�

Lipov list - 5/6 2008

Veržej

Narcise – zaščitni znak turizma D

ogaja se

Turizem je doma povsod in v vsakem okolju so turistični biseri. Občina Veržej je nedavno skupaj z Zavodom Marianum uspela iz-dati prvo številko občinskega glasila Fünkešnica. Zapleteno ime je narečno ime za belo narciso, ki krasi okoliške prleške travnike in loge ob Muri, zdaj pa so z njo oplemenitili tudi naslovnico glasila, ki bo v tem letu izšlo še enkrat, seveda tudi s turističnimi novicami. Hkrati je izšla tudi nova zloženka s turistično ponudbo občine, ki sta jo izdala TIC Veržej in Zavod Marianum.

R. P.prostor. Streljaj od vasi Veržej je pred leti veržejsko turistično društvo ob pomoči občine Veržej odkupilo travnik, na katerem so tudi letos zacvetele bele narcise. Postavili so opozorilno tablo z napisom o zaščiteni narcisi. Želja turističnih delavcev je, da bi se cvetlice ohranile tudi poznejšim rodovom.

Bojan Žerdin

Ižakovci

Otok ljubezni dobil informacijsko pisarno

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so odprli informacijsko pisarno. Vse bolj priljubljena izletniška točka v občini Beltinci je Otok ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri. Na Otoku ljubezni je namreč kar nekaj turističnih in kulturnih zanimivosti, denimo rečni mlin, kjer meljejo razne žitarice, brod, ki povezuje levi in desni breg reke Mure, ene-rgetske točkev idr. Največja pridobitev je nova lesena brežna hiša, ki sta jo zgradila občina Beltinci in Zavod za turizem in kulturo Beltinci, in sicer s pomočjo sredstev Evropske unije. V novi brežni hiši, odprti vsak dan med 9. in 18. uro, je informacijska pisarna in zanimiva stalna razstava predmetov o büjraštvu na reki Muri. Sicer pa se obiskovalci med ogledom muzeja büjraštva lahko popeljejo z brodom in si tako ogledajo plavajoči mlin; njegova mini maketa je postavljena v brežni hiši. Sicer pa na Otoku ljubezni v veliki meri ohranjajo brodarsko tradicijo, zato se je mogoče po valovih reke Mure popeljati z brodom vsak dan med 9. in 18. uro. Novi brod vozi tudi streljaj od ciglaskega naselja, v Melincih. Z njim se je mogoče voziti vsak torek, četrtek in soboto med 7. in 17. uro.

Bojan Žerdin

V Veržeju se zavzemajo za ohranitev belih narcis, zato so na travniku postavili zaščitno opozorilno tablo, da je prepovedano trgati narcise, ker so zaščitene.

Ohranjen je tudi mini plavajoči mlin.

1�

Lipov list - 5/6 2008

Razpis

Generalni pokrovitelj projekta TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA:

Znanje, mladi in turizem

Turistična zveza Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, v sodelovanju z regijskimi turističnimi zvezami in pod

pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo ter Ministrstva za šolstvo in šport, razpisujeta

23. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVAki bo marca/aprila 2009 v Mercatorjevih centrih

tema: VODA - ZDRAVJE - IZZIV ZA PRIHODNOST

Spoštovani ravnatelji/ce osnovnih šol, učitelji/-ce in mentorji/-ce, ki se ukvarjate z vzgojo za turizem, predsedniki/ce TD in zvez; vabimo vas k sodelovanju in vzpodbujamo, da se prijavite na festival – Turizmu pomaga lastna glava, ki naj postane sestavni del letošnjega programa vaše šole. Rezultat projekta naj bo obdelava in promocija ideje za nov turistični proizvod, predstavljen v turistični nalogi in na turistični tržnici.

Zakaj VODA − ZDRAVJE − IZZIV ZA PRIHODNOST?

Podnebne razmere in njihove spremembe postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Zaradi predvidenega zmanjšanja padavin se bo zlasti v poletnem obdobju zaostrila oskrba z vodo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je voda vir življenja in da brez nje ne moremo živeti. Vodno bogastvo Slovenije je podlaga življenja in seveda tudi razvoja turizma. Skrb za čisto pitno vodo pomeni varovanje naravnega bogastva, ki je nenadomestljiv vir življenja in turizma. Za ohranjanje naravnih virov vode, ki nam omogoča tudi številne zdravilne in športne dejavnosti, si moramo prizadevati prav vsi. V okviru letošnje teme bi zato želeli, da v svoje zamisli vključite vodo − ne samo kot pitno vodo, temveč tudi z vodo povezane in turizmu namenjene naravne vrednote in lepote: površinske in podzemne pojave, podzemne jame, soteske, ledenike, slapove, izvire, jezera, ribnike, morsko obalo, reke, potoke, zdravilišča, v povezavi z zdravjem, kulturo, športom, varovanjem okolja, razvo-jem turističnih produktov, povezanih z zdravim načinom življenja. Ne nazadnje je pozornost namenjena tudi čistilnim napravam, ki prispe-vajo k varčevanju z vodo in ozaveščanju turistov za ohranjanje vode.

Rok za prijavo na festival je 10. oktober 2008. Prijavnico pošljite na naslov Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 38,1000 Ljubljana.

Rok za oddajo turističnih nalog je 31. januar 2009.Festival bo potekal marca in aprila 2009 v Mercatorjevih centrih.

Turistična zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za šolstvo ter Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, razpisujejo

6. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA

ki bo 17. aprila 2009 v Kopru

tema: USTVARJAMO DOŽIVETO IN GOSTOLJUBNO DEŽELO.

Spoštovani ravnatelji/ce, mentorji/ce, dijakinje in dijaki, pred-sedniki/ce TD in zvez ter ostali predstavniki ustanov s področja turizma; vabimo in spodbujamo vas, da se nam pridružite na 6. mednarodnem festivalu – Več znanja za več turizma, ki je namen-jen dijakom srednjih šol ter študentom višjih šol vseh programov in usmeritev.

Zakaj USTVARJAMO DOŽIVETO IN GOSTOLJUBNO DEŽELO?

Turizem je zagotovo ena od prihodnjih priložnosti razvoja Slovenije. Pri tem je potrebno vedeti, da so pri razvoju turizma najpomembnejši prav ljudje in vsi poklici povezani z razvojem turizma v kraju. Vseka-kor je prva miselna povezava ob besedi turizem – počitnice, sonce in morje, prosti čas, doživetja, tuji kraji, spomini – dobri in »naporni«, a kljub temu nepozabna doživetja. A turizem je mnogo več. Številni poklici in naloge so povezani s turizmom. Receptorji, natakarji, ku-harji, stevardese, piloti, učitelji plavanja, joge, maserji, zdravniki, cariniki, vlakovodje, šoferji, turistični vodniki, direktorji hotelov, avtomehaniki, frizerji …, vse to je le del, povezan s turizmom. In iskati te povezave s poudarkom na gostoljubju gostom je letošnja naloga. Pričakujemo vašo zasnovo čisto konkretne turistične ponudbe - proizvoda, ki bi lahko deželo napravila doživljajsko še bolj zanimivo in gostoljubno, tako za domače kot za tuje turiste in hkrati predstavljala nekaj nove-ga med obstoječo turistično ponudbo. Želimo, da projektna naloga vsebuje predstavitev poklicev, s katerimi boste izbrano zamisel uresničili oz., da boste izpostavili potrebna znanja, sposobnosti in veščine za izvedbo želene naloge in vaš turistični proizvod pred-stavili na turistični tržnici.

Rok za prijavo festivala je 17. oktober 2008Prijavnico pošljite na naslov Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo projektnih nalog je 27. februar 2009.Festival bo v petek, 17. aprila 2009 v Kopru.

več na www.turisticna-zveza.si.

1�

Lipov list - 5/6 2008

Mladi

Pomladansko urejanje v vrtcu UršaOtroci in zaposleni iz Vrtca Urša že nekaj let aktivno sodelujemo na različnih področjih, ki so povezana s turizmom. Tako smo se letos v aprilu pridružili akciji urejanja, čiščenja in ohranjanja svojega neposrednega bivalnega okolja, ki ga je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS in v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo usklajevala Turistična zveza Slovenije.

Turizem se začne že v urejeni in čisti igralnici in garderobi in nadaljuje pri ohranjanju čiste okolice vrtca. V našem vrtcu smo v prejšnjem šolskem letu prejeli naziv EKO vrtec in s tem tudi eko zastavo, zdaj pa se skozi celo leto trudimo, da bi ju tudi obdržali. Pomladansko urejanje v Vrtcu Urša poteka že nekaj let po us-taljenih smernicah. Najprej smo k sodelovanju povabili starše otrok, ki obiskujejo naš vrtec. Letos so lahko v vrtec prinesli papir, plastenke, prazne baterije in kartuše. Odpadke smo odložili v za to namenjene zabojnike, ki so jih prišli izpraznit delavci JKP Prodnik d.d. Z otroki smo si praznenje zabojnikov seveda ogledali in se prepričali, da so v vsako vozilo stresli res le eno vrsto odpadkov.Ker pri urejanju okolice naših treh enot sodelujejo vsi otroci in zaposleni po svojih najboljših močeh, se je vsaka skupina sama odločila, kdaj bo urejanje izvedla. Občina Domžale in JKP Prod-nik d.d. sta nam zagotovila zadostno število vreč in rokavic, do-bre volje nam nikoli ne zmanjka, pa še vreme nam je bilo kar naklonjeno in projekt smo uspešno zaključili 25. aprila. Ampak zaključili ga nismo kar tako.

V našem vrtcu že vsa leta, odkar izvajamo spomladansko urejanje okolice vrtca, projekt zaključimo s zdaj že tradicionalnim, »slavno-stnim kosilom«. Na ta dan imajo otroci možnost izbire kosila med tremi meniji, vsi trije pa so sestavljeni iz jedi, ki jih imajo otroci v našem vrtcu najraje. Za še bolj svečano vzdušje pa se vsi še malo bolj potrudimo pri dekoraciji miz.

Sponzor projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna:

Projekte, ki jih v našem vrtcu načrtujemo, večinoma tudi uspešno zaključimo. Veseli nas pozitiven odziv staršev, ki so pripravljeni sodelovati in nam s tem kažejo, da smo na pravi poti k prispevanju za lepše in kakovostnejše življenje.

Suzana Zalogar

20

Lipov list - 5/6 2008

Na severu Slovenije, kjer se Koroška najtesneje privije pod temnoze-leni plašč Uršlje gore, stoji Smučarska koča. Nekoč je bila ponos rave-nskih železarjev in legendarna postojanka na poti proti Naravskim ledinam in vrhu Uršlje gore, na kateri se je vgnezdila najvišje ležeča slovenska cerkev, danes pa znova zajema veter v turistična jadra. Ob-dana z gozdovi in ujeta v mrežo studencev in potokov (Suha, Uršeljca, Hotuljka), ki vrejo iz gore, je ime dobila po zagnanih smučarjih, ki so se davno tega spuščali z Uršljinih ramen in risali smučino v mir od-maknjene narave nad Kotljami in Rimskim vrelcem. Smučarska koča, ki je odprta vse dni v tednu, vabi z odlično domačo hrano in ponuja dvo- in več posteljne sobe z individualnimi saniarijami ter skupinsko ležišče. Posebna zanimivost je terasa in nepozaben je razgled, ki sega vse tja do obronkov slovenjgraškega Pohorja.Novi lastniki, družina Štern, jo spreminjajo v prijeten izletniški kraj, planinska izhodiščna točka pa vabi tudi gorske kolesarje in konjenike, ki senci košate lipe pred kočo prepuščajo svoje konje na rekreacijski

Smučarska koča, Koroškaježi iz Brančurnikovega grabna proti Kozarnici in naprej po masivnem telesu Plešivca. Smučarska koča stoji na severni strani Uršlje gore, na 765 metrih nadmorske višine. Do koče vodijo štirje kilometri nove asfaltirane ceste iz smeri Raven na Koroškem in Kotelj.

Zanimivosti:Uršlja gora (Plešivec) Visoka je 1.696 metrov in sodi med lažje dostopne planinske cilje. Ob prihodu na goro se ponuja lep razgled na Mežiško, Mislinjsko, Šaleško in Dravsko dolino. Na vrhu stoji cerkev sv. Uršule, ki je najvišje stoječa cerkev na Slovenskem. Postavili so jo okoliški kmetje v goreči želji, da na visoki gori nastane hram, ni mu v sedmih deželah naokoli ne bo enakega. Božja priprošnjica sv. Uršula naj bi poskrbela, da nikoli ne bo zmanjkalo petih stvari: dobrotljivosti, kruha, mošta, volne in prave krščanske vere. Leta 1602 jo je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren.

Ivarčko jezeroNekdanje naravno jezero pod Uršljo goro je danes rekreacijski center z urejenimi športnimi igrišči in rekreacijskimi površinami.

KotljeMajhno naselje ob vznožju Uršlje gore, rojstni kraj pisatelja Lovra Ku-harja, Prežihovega Voranca.

OšvenSmučišče Ošven ima izjemno lepe smučarske terene in vlečnico. Ivarčko jezero in Ošven sta povezana s sedežnico.Tel. 02/82 21 002, 040/89 17 65

21

Lipov list - 5/6 2008

Fokus

Občina Tolmin

Smaragdna dežela žive vodeObčina Tolmin se zdi kot med krono gora položena kotlina z največjim draguljem življenja – vodo, ki se v smaragdnih barvnih valovih preliva skozi štiri doline: dolino Soče proti Kobaridu, dolino Soče proti Kanalu in Novi Gorici, dolino Idrijce ter Baške grape in vre na plano skozi razpoke številnih pitnih in zdravilnih izvirov, skritih na lokacijah miru in skorajšnje pozabe, ki oživljajo pokrajino in jo krasijo s prestižnim imenom – »Dežela žive vode«.

Tolminska, od nekdaj zelo posebna»Čudno se bode marsikomu zdelo slišati o zgodovini tako male pokrajine, kakor je Tolminsko. Če se tudi ne da tajiti, da se važni do-godki in obče zanimive stvari mnogokrat dogajajo tudi u ožih mejah kakega kraja ali okrožja, vendar je vse to u tako tesni zvezi z ostalo zgodovino cele dežele, da se učasi ne zdi vredno in potrebno one posamezne dogodke zbirati u poseben okvir ter iz njih sestavljati zgodovino (ne rečem kroniko ali letopis) dotičnega okrožja. Drugače pa je glede Tolminskega. Ta deželica je okoli in okoli s prirodnimi me-jami tako obdana, da se je morala že od nekdaj smatrati kot samosto-jna, lepo zaokrožena celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev jasniti, prikazuje se nam Tolminsko (z Idrijo, Oslico in Davčo uredi) pod oglejskimi patrijarhi, goriškimi grofi in austrijskimi vladarji vedno kot zase odločeno okrožje z lastnimi glavarji. Da, še celo do leta 1848 se lahko terdi, da je bilo Tolminsko posebna deželica med drugimi austrijskimi pokrajinami.« Simon Rutar (1851–1903), zgodovinar, zemljepisec, arheolog, rojen v vasi Krn. Najpomembnejše delo: Zgodovina Tolminskega (1882).

Skozi čas …• Tolmin se kot kraj v listinah omenja med letoma 1063 in 1068, prva

omemba Tolminskega pa izvira iz leta 1192.• Oglejski patriarhat – kdaj točno zavlada Tolminski, ni znano, ostaja

pa do konca dvajsetih let 15. stoletja. Posebnost tega časa pre-dstavlja območje Ruta v Baški grapi, kamor je oglejski patriarh v 13. stoletju naselil nemške kmete.

• Benetke – med letoma 1410 in 1420.• Pogodba v Wormsu leta 1521 Tolminsko za štiri stoletja postavi

pod avstrijsko oblast, ki jo za kratek čas prekinejo Francozi (1797, 1805, Ilirske province 1809–1813).

• Težko življenje, naravne nesreče, močnejša potresa leta 1348 in 1511, neprestane menjave zemljiških gospodov in slabo ravna-nje s podložnimi kmeti že konec 15. stoletja botrujejo nastanku kmečkega uporništva, ki je bilo najbolj intenzivno v 17. stoletju.

• Leta 1820 pridobi status trga. • V šestdesetih letih 19. stoletja zacveti slovensko narodnopolitično

gibanje, ustanavljajo se čitalnice in nastajajo tabori – množični politični in kulturni shodi na prostem. Čitalnica v Tolminu (1862) je bila prva na Goriškem, druga na Primorskem in peta na slovenskem ozemlju.

• Leta 1906 končajo skoraj 7 km dolg predor med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom; po Baški grapi do Mosta na Soči pripelje prvi vlak. Ko se razplamtijo ognji soške fronte, se po tej železnici na Tolminsko pripelje številno vojaštvo takratne Avstro-ogrske monarhije.

• Druga svetovna vojna leta 1941 se tukaj začne z napadom italija-

nske armade na slovenski del Kraljevine Jugoslavije.• Industrializacija in lažje življenje v mestih spremeni demografsko

strukturo višje ležečih vasi in nekatere med njimi povsem izprazni. Tudi naravne nesreče in potresi prispevajo svoje, hribovske vasi izgubljajo prebivalstvo.

Tolminski vrtoviPark naraveTolminsko je most med alpskim in dinarskim svetom. Na severu meji na del Triglavskega narodnega parka, na vzhodu na Cerkljansko hri-bovje in proti jugu na planoto Banjščico ter skriva edinstvena naravna čudesa, spravljena v grapah in koritih, razsejana po hribih in planinah, daleč od ponorelega sveta. Povirje Volarje, dolina Trebuščice z vsemi pritoki in neraziskani kotički Baške grape skrivajo številne čudeže na-rave. Na okoliških planinah še živi bogata planšarska tradicija in z njo

znameniti tolminski sir.

Soteske in koritaNajznamenitejša so korita Tolminke in Zadlaščice, kjer je tudi vstop v Triglavski narodni park. Posebnost Tolminskih korit je topel izvir na ko-ncu zavarovane poti.

Slapovi Na tolminskem območju je nekaj re-korderjev (Brinta 104 m, Gregorčičev slap 88 m) in vrsta manjših, a nič manj lepih draguljev, skritih v grapah

Tolmin, foto: Janko Humar

Slap Beri, foto: Matevž Lenarčič

22

Lipov list - 5/6 2008

Fokus

Mrzlega potoka, Godiče, Pščaka in Sopotnice. V bližini Tolmina sta dva čudovita slapova: Beri (36 m) in Mali Beri (12 m).

JameNajdemo jih kar precej, ponujajo pa od lahkih turističnih sprehodov do najzahtevnejših jamskih spustov.• Zadlaška jama; Dantejeva jama• Pološka jama; zahteven, 700 m globok klasični gorski sistem • Smoganica; 1 km dolga vodna jama, najdišče jamskega medveda• sistem Mig; zelo zahteven, 12 km dolg in 970 m globok sistem

Park zgodovineKmečki uporiSrednjeveški dokumenti pričajo o vrsti kmečkih uporov, ki so se končali z velikim tolminskim puntom leta 1713. O tem pričajo ra-zvaline gradu na Kozlovem robu in muzejska zbirka v Coroninijevi graščini v Tolminu. Burna zgodovina in stare kmečke navade so odlično ohranjeni v Tolminskem muzeju.Soška fronta je bila del bojišča, ki je v prvi svetovni vojni med italijansko in avstro-ogrsko vojsko potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini nad 90 km. Fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem sploh. Med letoma 1915 in 1917 je Soška fronta terjala prek 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.Narodnoosvobodilno gibanje je imelo na Primorskem množično po-dporo. Prelomni dogodek pomeni kapitulacija Italije 8. septembra 1943.

Park vodaVoda – pravi tekoči kristal, z zapisom časa in sebi lastnim nabojem energije, predstavlja osnovo življenja in zdravja za človeka, rastline in živali. Na Tolminskem napleta prav posebno zgodbo. Stari ljudje znajo povedati veliko o zdravilnih vodah, takšnih, ki vračajo in po-darjajo zdravje in ki jih je najti na mnogih odmaknjenih, v samoto pogreznjenih predelih. Nekoč so jo hodili iskati zase in zelo radi tudi za kosce, ki so takrat še veselo brusili kose in ukali iz visokoležečih travnikov in senožeti. Pili so jo, da bi imeli več moči, znajo povedati pripovedovalci. Zdravilni izviri še danes kapljajo na plano vodo, ki je čista, posebna in zdrava ter vabi, da jo znova odkrijemo.

Med mnogimi posebnimi izviri najdemo tudi:• izvir v Stržiščih nad vasjo Kozaršče ob cesti Ušnik–Most na Soči• Krmenk, tik pod križiščem cest Čepovan-Gorenja Trebuša • izvir Zaprvejk, domačinom poznan iz davnih časov kot izredno

dobra voda. Do izvira pridemo lahko peš iz Lom planine prek Temnega brda

• izvir Pri koritu na Poreznu, kamor lahko pridemo iz več smeri. Za dostop do tega izvira je najprimernejša cesta iz Podbrda. Že precej blizu koče na Poreznu pridemo do zidanega zajetja s koritom. Voda na tem izviru po ustnem izročilu velja za izjemno zdravilno

• izvir Hobnlohar je približno uro in pol hoda nad vasjo Stržišče, do kamor vodi gorska cesta, ki se za Hudajužno odcepi v hrib. Nahaja se na brezpotnem in strmem pobočju. Studenčnica iz prelepega izvira je zelo mrzla in energijsko izredno močna.

SočaSoča je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1.100 m visoko v Julijskih Alpah v Trenti. Kraški izvir je priljubljena turistična točka. Reka teče proti jugu mimo krajev Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Nova Gorica in Gorica. V Jadra-nsko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Trsta. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita. Soška postrv (Salmo trutta marmoratus)To je sladkovodna riba, ki živi v reki Soči in njenih pritokih, razširjena pa je tudi v jadranskem povodju. Je endemit. Manjše postrvi se zadržujejo v srednje globoki vodi, večje pa v globokih tolmunih in so samotarke. Imajo podolgovato valjasto telo, dolžine med 45 in 100 centimetri, prepoznamo jih jo po rumeno-sivem in olivno-rjavem marmornatem vzorcu. Odrasle živali se hranijo z ribami in lovijo v mraku, mladice pa z rastlinjem in planktonom.Pravila za ribolov dovoljujejo zgolj muharjenje.

Izpostavljene zanimivostiTolminska korita

Slikovita in divja korita so najnižja vstopna točka v Triglavskem na-rodnem parku (180 m n.m.) in so naravni spomenik, ki ga je ustvarila reka Tolminka. Dolga so približno 200 metrov, široka pa med 5 do 10 metri. Od parkirišča Tolminskih korit se lahko spustimo k sotočju mrzle Tolminke in kristalne Zadlaščice, nato pa povzpnemo do Hudičevega mosta, postavljenega 60 m nad Tolminko. Pot se nadaljuje do Zadlaške

Tolminsko jezero - pogled na sv. Mavra, foto: Matevž Lenarčič

Tolminska korita, foto: Matevž Lenarčič

23

Lipov list - 5/6 2008

Fokus

LTO Sotočje:TIC TOLMIN TIC KOBARIDPetra Skalarja 4 Gregorčičeva 8522o Tolmin 5222 KobaridTel.: 05 38 00 483 Tel.: 05 38 00 490e-pošta: info@lto-sotocje.si e-pošta: info.kobarid@lto-sotocje.sisplet: www.lto-sotocje.si splet: www.lto-sotocje.si

jame (Dantejeve jame). V ozkem delu korit Zadlaščice je zagozdena trikotna skala, ki je po značilni obliki dobila ime Medvedova glava. Skozi korita je speljana krožna pot, na parkirišču je tudi okrepčevalnica.

Cerkev sv. Duha v Javorci Cerkvico so zgradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade. Dolgo in v tajnosti so zanjo izbirali položaj, ki bi bil za sovražnika neopazen in enako oddaljen – približno dva kilometra in pol od njihovih bojnih položajev na bližnjih slemenih, kjer je kosila smrt.

MOST NA SOČINaselje se nahaja na prometnem križišču poti proti Novi Gorici, Tolminu in Idriji ter Ljubljani, na sotočju Soče in Idrijce, ki sta s svojima strugama, vrezanima globoko v skalnata korita, naselju nudili dobro obrambno zaščito. Zaradi zajezitve Soče pri Podselu (za potrebe hidroelektrarne Doblar v letu 1938) je nastalo akumulacijsko jezero. To je priljubljena točka za ribiče in turiste, ki uživajo na urejenih, razglednih in nezahte-vnih sprehajalnih poteh, speljanih okoli jezera. Po starem imenu kraja, Sveta Lucija (ime se je v sedanje spremenilo šele z odlokom leta 1952), se je za to obdobje na tem kraju uveljavil naziv »svetolucijska kultura«.

Zanimive prireditveTminski pust s pleh muzikoTradicionalna pustna prireditev – februar.Puntarska nočPohod z baklami na grad, Kozlov rob nad Tolminom – v juniju.Športna prireditevGorski maraton štirih občin, 40 km dolg maraton, ki se začne na Petrovem Brdu(najvišja točka 1844 n.m.v., najnižja 361 n.m.v.) – v juniju.Noč na jezeruTradicionalna večdnevna turistična prireditev na Mostu na Soči – konec junija. Sočn’festVečdnevni festival ljubiteljev jazza, funk in soul glasbe na Mestnem trgu in na Športnem parku Brajda – konec junija. MetalcampMnožični večdnevni festival ljubiteljev metal glasbe na sotočju Soče in Tolminke – v juliju. Soča Reggae RiversplashMnožični štiridnevni festival ljubiteljev reggae glasbe na sotočju Soče in Tolminke – v juliju.Športna prireditevSkoki na Slapu, tradicionalni skoki z največjo udeležbo skakalcev v Sloveniji,živa glasba – v avgustu. SajetaKreativni tabor v Tolminu (literarni večeri, performansi in predstavitve) – v avgustu.Kolesarjenje po Šentviški planotiZadnja nedelja – v avgustu.Tolminski OktoberfestDnevi piva v Tolminu– konec septembra.Kmečki praznikTolminski praznik ob zaključku pašne sezone in vrnitvi živine s planin – v oktobru.Jadralno padalstvo in zmajarstvo Vsakoletna državna in mednarodna prvenstva.

Renata Picej

INFORMACIJE:Turistična zveza Gornjega Posočja Tumov drevored 4, 5220 Tolmin, tel.: 05/38 00 827, fax: 05/38 81 853.http://www.lto-sotocje.si/tzgp

Tisoči so začeli prinašati les in zidarsko gradivo iz doline. Dolbli so v skalni greben pod planino Javorco, da bi dobili nekaj ravnine za cerkev, potem pa imena svojih padlih soborcev in kameradov s pomočjo razgretih kovinskih modelov črk in stiskalnice vžigali v trde hrastove plošče. V knjigo mrtvih je zapisanih 2565 imen.

Park kultureTolminski muzejIma stalno razstavo Naplavine obsoške zgodovine in vsebuje arheološko ter zgodovinsko-etnološko postavitev.

Arheološki muzej Most na SočiStalna arheološka razstava prikazuje zgodovino kraja in arheoloških raziskav, ki potekajo v teh krajih že več kot stoletje in pol. Razstava po-udarja pomen železnodobne svetolucijske kulture, poimenovane prav po Mostu na Soči (Sv. Luciji), tj. njenem gospodarskem in kulturnem centru. Izjemnost posoškega stavbarstva je predstavljana z »in situ« ohranjenimi kamnitimi temelji halštatske hiše in dodano leseno rekonstrukcijo.

TOLMINTolmin daje ime celotni pokrajini in je največji kraj v Zgornjem Posočju. Predstavlja gospodarsko, kulturno in upravno središče do-line. Vzvišen na terasi nad Sočo in Tolminko, je ravno prav umaknjen iz strmih gorskih dolin, da je zima prijazna, in ravno prav oddaljen od morja ter goriške ravni, da je prijazno tudi poletje. Staro mestno jedro sestavljajo ozke ulice in fontane. Mestni muzej, ki po strokovni plati skrbi za večji del muzejskih zbirk in postavitev po dolini Soče, predstavlja način življenja prebivalcev skozi čas.

Javorca, foto: Janko Humar

2�

Lipov list - 5/6 2008Več o aktualnih prireditvah na www.turisticna-zveza.si

Napovednik prireditevPoletne grajske prireditve �. �.-12. �. 200� Grad Žužemberk TD Suha krajina 0�1 32� �10 (Vlado)

www.freewebs.com/tdsuhakrajinaGledališče, literarne, glasbene,

plesne predstave

Ciglarski dnevi �. �. 200�-�. �. 200� Melinci TD Brod Melinci ++3�� �1 3�� ��� Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni …

Bržolijada (tekmovanje v kuhanju tržiških bržol) �. �. 200�-�. �. 200� Tržič TD Tržič ++3�� � ��2 �� 30

www.trzic.infoTuristično gastronomske

prireditve

��. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje �. �. 200�-13. �. 200� Laško TD Laško ++3�� 3 �33 �� �0

www.turisticnodrustvo-lasko.siKmečki prazniki, turistični

dnevi in tedni ...

Ankaranske noči 11. �. 200�-12. �. 200� Ankaran TD Ankaran ++3�� � ��2 0� �0 Gledališče, literarne, glasbene, plesne predstave

��. Čipkarski dnevi 12. �. 200�-20. �. 200� Železniki TD Železniki ++3�� � �1� �3 ��www.td-zelezniki.com

Prireditve s področja dediščine in folklore

1�. Furmanski praznik v Postojni 13. �. 200� Postojna TD Postojna ++3�� � �20 1� 10 Prireditve s področja dediščine in folklore

Semiška ohcet (poroka po starih navadah v značilni belokranjski noši) 1�. �. 200� Semič TIC Semič ++3�� � 3�� �2 00 Prireditve s področja dediščine

in folklore

Anin teden (občinski praznik) 21. �. 200�-2�. �. 200� Sveta Ana TD Sveta Ana ++3�� 2 �2� �� �0 Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni ...

Vasovanje 2�. �. 200� Pod Skalco, Ribčev Laz TD Bohinj ++3�� � ��� �0 10 Prireditve s področja dediščine in folklore

Kmečka ohcet 2�. �. 200� Pod Skalco v Bohinju TD Bohinj ++3�� � ��� �0 10 Prireditve s področja dediščine in folklore

2�. prleški sejem po celen Lotmerki 2. �. 200� Ljutomer TD Ljutomer ++3�� 2 ��� �3 33 Tradicionalni kramarski, živinski in novoletni sejmi

Pomurski poletni festival 3. �. 200�-10. �. 200� Velika Polana ŠTRK Slovenija Velika Polana ++3�� 2 ��3 �3 2� Gledališče, literarne, glasbene, plesne,predstave

3�. Lučki dan �. �. 200�-10. �. 200� Luče TD Luče ++3�� 3 �3� 3� ��www.tic-luce.com

Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni ...

21. dnevi medu v Polhograjski graščini �. �. 200�-10. �. 200� Polhov Gradec Božnar čebelarstvo, d.o.o. ++3�� 1 3�� 00 20www.boznar.si

Turistično gastronomske prireditve

1�. Büjraški dnevi �. �. 200�-10. �. 200� Ižakovci TD Ižakovci in ZKT Beltinci ++3�� 31 3�� ��� Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni …

13. Zlata lisička (kulturna prireditev) in odprtje 12. slikarske razstave Fuks graba �. �. 200� Korovci TD Korovci ++3�� 31 ��� �23 Gledališče, literarne, glasbene,

plesne predstave

Skoki z mosta − Kanal 200� 10. �. 200� Kanal TD Kanal ob Soči ++3�� � 330 �� 0� Športne prireditve, rekreacija, pohodi

Tamburanje va Kostele (etno festival) 1�. �. 200�-1�. �. 200� Fara pri Kostelu TŠD Kostel ++3�� 1 ��� 21 ��www.kostel.si

Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni ...

Veliki šmaren na Magdalenski gori 1�. �. 200� Šmarje-Sap TD Magdalenska gora ++3�� �1 213 22� Prireditve s področja dediščine in folklore

Srednjeveška tržnica 1�. �. 200� Ankaran TD Ankaran ++3�� � ��2 0� �0 Prireditve s področja dediščine in folklore

Čomparska noč 1�. �. 200�-1�. �. 200� Bovec TD Bovec ++3�� �0 3�� 1�0 Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni ...

Kranjskogorska 10ka (tek in rolanje) 1�. �. 200� Kranjska Gora-Rateče−Kranjska Gora TD Kranjska Gora ++3�� �1 3�� ��� Športne prireditve, rekreacija,

pohodi

Rokov sejem 1�. �. 200� Ljubljana TD Lipa Dravlje ++3�� 31 ��1 �2� Tradicionalni kramarski, živinski in novoletni sejmi

1�. Lükarski praznik 2�. �. 200� Dornava TED Lükari Dornava ++3�� �1 3�� ��0 Prireditve s področja dediščine in folklore

Komarjeva nedelja 2�. �. 200� Ljubljana TD Ljubljana Šiška ++3�� �0 31� 20� Prireditve s področja dediščine in folklore

Šiška nekoč in danes (razstava) 2�. �. 200�-�. �. 200� Ljubljana TD Ljubljana Šiška ++3�� �0 31� 20� Prireditve s področja dediščine in folklore

Tradicionalna bndimska kvatrnica 30. �. 200�-31. �. 200� Branik TD Branik ++3�� � 30� �� 0� Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni ...

Štajerska poje 200� (1�. srečanje pevskih zborov) 30. �. 200� Vurberk TD Vurberk ++3�� �0 21� �00 Gledališče, literarne, glasbene,

plesne predstave

Beseda kot ogrinjalo ljubezni

Prekmurje kot domŠtevanu Kűzmiču, rojaku občine Puconci, doma iz Strukovcev, in očetu prekmurske književnosti so postavili spomenik v obliki peresa na njegovi domačiji. Naj ljudje vedo, da slovenska beseda ni nekaj samoumevnega, in rodovi pomnijo, kako se je klesala prekmurska narodna identiteta.Kűzmič se je rodil leta 1�23. Njegova najpomembnejša dela so Mali slovenski katekizem, Abecednik in Novi zakon. V njegovih delih je jezik nazoren, domač in živahen, od začetka 1�. stoletja dalje je vzor piscem slovenskega knjižnega jezika, saj je prekmurščina ohranila starejše ter čistejše glasovne in oblikovne značilnosti kot osrednja slovenska narečja.

2�

Lipov list - 5/6 2008

Turistični atributi

Na severovzhodu Slovenije se na robu Panonske nižine zeleno razgrinja prekmurska pokrajina, prepoznavna po prijaznih ljudeh, mehkih zelenih gričih in arhitekturi hiš. Štorklje, sanjava reka Mura, vinogradi, nepregledna polja, dolge vasi s hišami, pripetimi ob cesto, tipične cerkvice, kapele in kamniti križi … Vse to so le nekateri zunanji znaki po zemlji, vodi in zraku dišečem koščku slovenske zemlje. Globoko v zemlji je skrita nafta. Izviri slatin in toplih vrelcev tlakujejo pot turizmu, ki ga dopolnjujeta odlična hrana in izjemen vinski izbor. In nekje v sredini, kot položeno v mehko zibel krajine, ležijo Puconci. Kraj tako milih obrisov, a tako trdnih ljudskih karakterjev kot malokje drugje.

Boj za besedoPrekmurje, nekoč povsem slovenska krajina, je slovensko etično območje med Muro in zdaj madžarsko reko Rabo. Dolgo časa je bilo pod Madžarsko (potok Kočnica in Mura sta upravno delila Štajersko in Ogrsko); njeno sedanje ime je v rabi od leta 1918.Zgodovina Prekmurja je pestra in otožno obarvana. Prekmurci, ki jim je bila narodna identiteta priznana zelo pozno, znajo po dolgih bitkah svojo pripadnost narodu in državi občutiti drugače kot drugi Slovenci, ki se jim za narodno pripadnost ni bilo treba tako dolgo boriti. Spoštljivi do države in s kancem pobožnosti v besedah, s ka-terimi pripovedujejo o slovenskem jeziku in pisani besedi, so se v Trubarjevem letu še posebej zavzeli za svojega rojaka, prekmurskega velikana pisane besede in očeta prekmurske književnosti Števana Küzmiča. Odločili so se, da bodo v senci velikega slovenskega prote-stantskega pisatelja, ki je napisal prvi slovenski knjigi (Catechismus in der windischen Sprach in Abecedarium; pod avtorjevim psevdoni-mom Rodoljub ilirski) v tem letu postavili spominski dom Števana Kủzmiča. Kot pravijo v Puconcih, zato, da se bo ohranila zgodba, ki so jo pisali prekmurski pisci vse od 15. stoletja do današnjih dni.

Gorenjšček (deluje kot podružnica cerkve Puconci), znana po svoji posebni šesterokotni obliki, je bila zgrajena leta 1971. Rimokatoliška cerkev sv. Sebastjana v Pečarovcih je bila zgrajena leta 1824, vizitacijski zapiski pa jo omenjajo že v letu 1698; najprej je bila lesena, kmalu so jo Turki požgali. Njene zanimive freske prikazujejo odhajanje prekmurskih sezonskih delavcev na delo v tujino.V Vadarcih deluje binkoštna cerkvena skupnost; njene duhovne ko-renine segajo kar šestdeset let nazaj, ko je bilo prvo bogoslužje v zasebnih prostorih. Od leta 1982 stoji cerkev, v kateri se zbirajo pri-padniki binkoštne veroizpovedi iz okoliških goričkih krajev.

Sprehod skozi časLeta 1783 so v Puconcih ustanovili evangeličansko občino, prvo po tolerančnem patentu v Prekmurju. Hkrati je začela delovati tudi evangeličanska šola, Zdaj deluje v občini OŠ Puconci z dvema podružnicama, v Bodoncih in Mačkovcih, in ima 500 učencev. Vrtci v Puconcih, Brezovcih, Bodoncih in Mačkovcih so organizirani v okviru šole, v njih najde varstvo kar 160 malčkov. Občina Puconci je nastala leta 1995. Razprostira se na nekaj več kot sto kvadratnih kilometrih, v 23 naseljih pa živi približno 7.500 pre-bivalcev. Ker leži sredi Prekmurja, prav tam, kjer si Goričko in Raven-sko segata v objem, je prijazno nagubano Goričko zaradi svoje biot-ske in krajinske raznolikosti utrlo pot v območje Nature 2000, ki je zaščiteno z evropskimi direktivami zaščite in spoštovanja. V skrbi za ekološko zavest je Občina Puconci investitor in upravlja-lec Centra za ravnanje z odpadki Puconci, ki se gradi za 20 pomu-rskih občin in financira tudi iz sredstev EU. Gospodarski razvoj je usmerjen v izgradnjo obrtno-podjetniške cone (območje nekdan-jega glinokopa v Puconcih) in s tem v boljšo gospodarsko infrastru-kturo in boljše razmere za razvoj podjetništva. Ponašajo se z dvema uspešnima podjetjema; to sta Kema Puconci, priznani proizvajalec specializiranih materialov za posebne namene v gradbeništvu in Gorički sad, zadruga, ki nadaljuje tradicijo pridelave kakovostnega sadja, saj ima sadjarstvo tu stoletno tradicijo. Sicer se večji del občine ukvarja s kmetijstvom.

NačrtiNa prvem mestu je poleg boljše kakovosti življenja občanov na podeželju razvoj turizma. Načrtujejo izgradnjo prekmurske vasice,

Najstarejša evangeličanska cerkev v Sloveniji.

Prekmurci so v veliki meri svojo identiteto ohranjali tudi in predvsem z narečjem. Specifičen jezik in identiteta sta Prekmurce po eni strani oddaljevala od slovenske skupnosti, po drugi strani pa držala skupaj in jih vezala v svojstven ponos in trmo. Prva prekmurska tiskana knji-ga je Lutrov Mali katekizem, ki ga je prevedel Ferenc Temlin.

Boj za veroTudi zgodovina Cerkve je pripoved o boju za ohranitev vere in zgodba o protestantizmu. Pomemben in v zgodovino zapisan je Tolerančni patent ali edikt, ki ga je 13. oktobra leta 1781 objavil cesar Franc Jožef II. in z njim dovolil ponovno organiziranje in ena-kopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. Zato ni naključje, da je občinski praznik občine Puconci 13. oktobra. Puconci so najlepši primer in dokaz, da sta širina srca in prava zavest naroda v strpnosti, sobivanju in ljubezni do življenja. Prav v občini Puconci, kjer družno živijo evangeličani, katoliki in pripadniki binkoštne veroizpovedi in kjer domačini živijo skupaj s pripadniki romske skuposti, vladata str-pnost in ekumunizem.V letu 1899 se je cerkvi v Puconcih pridružila še evangeličanska cerkev v Bodoncih. Evangeličanska cerkev v Pečarovcih, v zaselku

Folklorna skupina Puconci.

2�

Lipov list - 5/6 2008

Turistični atributidopolnjene z značilnimi etnološkimi dodatki. Obstoj in možnost uporabe geotermalne vode omogočata gradnjo zdravstveno-turistično-rehabilitacijskega centra. Pestrost pokrajine ponuja razvoj rekreativnega kolesarjenja.

Življenje v občiniV občini delujejo tri zveze: Zveza kulturnih in turističnih društev, Športna zveza ter Gasilska zveza Puconci, ki vključuje kar 23 društev. Devet kulturnih in turističnih društev (KTD Moščanci, TD Šalamenci, TD Vrtnica Beznovci, KTD Puconci, KTD Dolina, KTD Vaneča, PD Pu-conci, KTD Lipa Vadarci in TKŠD Pečarovci) skrbi za turistično podobo občine ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine, predvsem pa za ohranjanje ljudskega petja in folklornih plesov.Zelo je aktivna Folklorna skupina KTD Moščanci, ki ohranja folklo-rno zapuščino z goričkimi plesi in nastopa v izvirnih goričkih nošah. Občasno se ji pridružijo pevke vokalne skupine Zarja.

PosebnostiSpominki so ročna dela in izražajo navade ter običaje preteklosti. To so med drugim rože iz krep pa-pirja, košare iz šibja in koruznega ličja, različne vezenine, izdelki iz gline, jajčnih lupin idr. Lončarska dejavnost, ki edina ohranja po-vezavo s preteklostjo, je še ved-no prisotna v Pečarovcih, kjer ima lončarstvo skoraj 130-letno tradicijo. Pečarovci so tako do-bili ime po lončarjih in pečarjih, znani pa so tudi po »zgrebaših«, tkalcih lanenega platna. Pose-

bna zanimivost tega kraja je največja čutara v Sloveniji, sad dela pridnih rok Franca Zelka.V vasi Bodonci deluje društvo kmečkih žena Klas, ki posebno pozo-rnost namenja spoznavanju in predstavitvi buč in to na najrazličnejše načine. Ob tej priložnosti vsako leto septembra priredijo tradiciona-lno prireditev Praznik buč. Pomemben in prepoznavni delež h kulturi prispevajo še druge tradicionalne kulturne prireditve: Peli in plesali so jih mati moja, Pesem naj druži ljudi, Veseli večer, Letni koncert ŽVS Zarja, Memorial F. Štivana in četrtfinale Zlata harmonika Ljubečne ter turistične prireditve na občinski ravni: Dödolijada, Püconsko senje, Topla proška, Vinogradniške igre idr.Ponos občanov so vsekakor znana imena, med njimi je Marta Ho-rvat – Naj prostovoljka v turizmu 2007, in Marta Sever – Naj kmetica 2007. Obe sta ponesli prepoznavnost občine v državo in z vloženim trudom ter neštetimi urami prostovoljnega dela prispevali k razvoju turizma in ohranjanju podeželja. Posebnost je Gasilski muzej v Pečarovcih, ki je prvi tovrstni muzej v Pomurju, ponos občine pa je tudi urejen športni center Predanovci.

Občina Puconci je v letu 2007 ob pomoči Ministrstva za gospo-darstvo vzpostavila dve javni e-točki v prostorih Zavoda za kulturo, šport, turizem in razvoj podeželja v Puconcih ter v župnijskem uradu evangeličanske cerkve v Bodoncih. Ti omogočata brezžični širokopasovni dostop do svetovnega spleta vsem uporabnikom v okolici lokacije e-točke. Lepota pokrajine, čista narava, čisti zrak brez industrije, ki bi onesnaževala ta del prekmurskega območja in zeleni gozdovi, vse to daje občini poseben čar. Tem užitkom narave je do-dana ponudba prekmurskih dobrot (bograč, koline, prekmurska gibanica, posolanka, dödoli idr.) goričko vino in prijetna Vinsko-turistična cesta Goričko.

Naravni izvir vode MrzlekNahaja se ob poti sprostitve in užitka v gozdu med Moščanci in Dolino. Ime je dobil po hladni vodi in mrzlem zraku ob izviru. Po raziskavah bi naj Mrzlek imel najčistejšo vodo daleč naokoli..

Zdrava voda - PečarovciIzvir je sredi gozda med Pečarovci, Mačkovci in Prosečko vasjo, ljudje pa ga poznajo že zelo dolgo. Po legendi naj bi na tem me-stu stala majhna kapelica, ki se je pogreznila v zemljo. V 13. sto-letju naj bi ob izviru stala vas Jurinci, vendar ostankov ne najdejo več. Nekoč je veljalo, da se je človeku, ki se je s to vodo umil, povrnil sluh. Od takrat tudi ime “zdrava voda”.

PernjekV gozdu med Pečarovci, Šalamenci in Vanečo najdemo izvir, ki so ga domačini uporabljali kot vir pitne vode.V letu 2005 je bil izvir obnovljen s sredstvi iz projekta Phare - Izviri pitne vode.

Pot sprostitve in užitkaMed vasmi Moščanci, Bokrači in Dolino poteka pot , ki vključuje ves življenjski prostor območja in po kateri poteka vsakoletni Martinov pohod.

Izletniške kmetije: Grah in Smodiš v Otovcih, Zelko v Pečarovcih in Tremel v Bokračih.

Aranžmaji iz buč.

Največja glinena čutara v Sloveniji.

Pridite in uživajte v lepotah prelepe pokrajine! Naužijte se svežega goričkega zraka in naberite novih moči in energ-ije, saj: “V našon kraje je lepou, malo brejg je malo dou. S Sebeščana vijde se ravnica, ge non valovi pšenice ...”

Dirkalna steza Puconci.

2�

Lipov list - 5/6 2008

Intervju

Uroš Brežan, župan Tolmina

Tolmin potrebuje novo turistično kapacitetoTolminska občina je sredi hribov in gora severne Primorske na zahodnem delu Slovenije v veliki meri vpeta v dolino Soče. Na površini 382 kvadratnih kilometrov leži 72 naselij z nekaj več kot 12.000 prebivalci in 770 kmetijami, na katerih je v ospredju govedoreja in pridelava mleka. Najpomembnejše gospodarske panoge v občini so proizvodnja električne in strojne opreme, proizvodnja kovin in kovinskih delov ter obdelava in predelava lesa. Veliko, pomembno in vse bolj perspektivno vlogo pa predstavlja turizem, podkrepljen z izjemno dediščino vode in številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. LTO Sotočje je javni zavod, katerega glavna naloga je spodbujanje turističnega razvoja destinacije, pomembni dejavniki pa so tudi turistična društva s Turistično zvezo Gornjega Posočja in seveda različni turistični ponudniki, ki jih je na Tolminskem vsako leto več. Aktivnosti turističnega razvoja potekajo z dejavno podporo župana Uroša Brežana.

Turizem v občini Tolmin ima vse vidnejšo vlogo. Ali predstavlja v sklopu vašega dela in občinske politike posebno mesto ali je zajet v splošno gospodarstvo?S turizmom se ukvarjamo tudi posebej. Prav zato, ker jemljemo tu-rizem kot resno priložnost in izziv, smo ustanovili lokalno turistično organizacijo (LTO) Sotočje, ki opravlja naloge pri promociji in trženju turizma ter razvoju občin Tolmin in Kobarid. Ker je turizem pome-mbna priložnost za Tolminsko in širše, smo prav zdaj v fazi priprave razvojnega programa do leta 2015.

Katere so prioritete turističnega razvoja?Prizadevamo si, da bi povezali vse priložnosti, ki jih ponuja Tolmin, in nadgradili obstoječo turistično ponudbo, predvsem pa postavili večji turistični center (na bazi termalnega ali wellness programa), ki bi kot generator turizma omogočal pestro ponudbo in podaljšanje turistične sezone, kar je sedaj ključni problem. Trenutno so obstoječi turistični produkti in ponudba bolj kot ne časovno omejeni na tri do štiri mesece. Potrebujemo turistično kapaciteto, ki bo nase vezala tudi ostalo obstoječo in novo ponudbo ter z neko primerno veliko-stjo zagotavljala infrastrukturo, ki je zdaj nimamo.Ob tem se seveda naslanjamo na naravne znamenitosti kot so Tolmi-nska korita, cerkev sv. Duha v Javorci, ki je eden od treh spomenikov z znakom evropske dediščine v Sloveniji, in kar je izjemno pomembno – Pot miru, ki podpira zgodovinski turizem. Tu gre za 109 kilometrov poti med Logom pod Mangartom in Mostom na Soči. Sicer pa ne smemo pozabiti na ribiški turizem in turizem, vezan na vodne športe, pohodništvo in padalski turizem, ki so tudi stebri našega turizma.

Se posoške občine združujejo v skupne turistične projekte?Seveda! Prvi je projekt Poti miru, ki poteka v Bovcu, Kobaridu in To-lminu. Potem imamo projekt Smaragdne poti, ki je bil poskus združitve vseh turističnih potencialov severne Primorske. Dežela žive vode je že uveljavljeno ime, prek katerega poteka trženje destinacij Tolmina in Kobarida prek našega LTO-ja. Zadnje uspešno sodelovanje pa je kandidatura za Evropsko destinacijo odličnosti, kjer so občine Bovec, Kobarid in Tolmin, skupaj s Fundacijo Poti miru, našim LTO-jem in pod taktirko bovškega LTO-ja z zgodbo 1. svetovne vojne prepričale slo-vensko žirijo in prejele nagrado EDEN.

Kaj lahko poveste o Poteh miru in turizmu, oprtem na dediščino soške front,e in o vlogi vaše občine pri tem?Prva svetovna vojna je v Evropi odprla mnogo front in po napadu Italije na Avstro-ogrsko se je odprla jugozahodna fronta, dolga 600 kilometrov; vse od švicarsko-italijanske meje do Posočja in Jadrana; delno je tekla tudi po današnjem slovenskem ozemlju. Ob frontni črti se je v času vojne postavljalo različne zgradbe: strelske jarke, utrdbe, kaverne, poti in »mulatiere«, ki so bile vojaške tovorne poti, pa cerkve in kapele, pokopališča, bolnice, žičnice in drugo. Vse, kar je od tega ostalo do današnjih dni, je priča zgodovine in zato pomembna ku-

2�

Lipov list - 5/6 2008

Intervjulturna in zgodovinska dediščina. Fundacija, ki ima sedež v Kobaridu in katere predsednik je Zdravko Likar, imenuje pa se »Poti miru v Posočju«, naj bi pripomogla k izvajanju programa, ki bi zgodovinska dejstva obudil še v turistične in druge namene. Vlada RS je namreč leta 2000 sprejela desetletni program z naslovom Posočje – Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt. Med dejavnostjo fundacije je tudi vzpostavitev Študijskega centra prve svetovne vojne z zgo-dovinsko knjižnico in dokumentacijskim centrom, in sicer zato, da bi na enem mestu združili informacije o soški fronti ter ohranili in po potrebi obnovili to, kar je v naravi še ostalo, propada ali je na poti izginotja. Projekt je del evropskega parka spomina. Občina Tolmin projekt podpira in sodeluje z vsakoletno finančno podporo.

Nekatera turistična društva so posamezna mesta na frontni črti že pred fundacijo urejala v skansene …Ja, to so bila posamezna zgodovinska in turistična društva v Posočju, ki so in še vedno gojijo poseben odnos do teh vojnih spomeni-kov. Fundacija je potem nadaljevala pobudo in začela urejati šest muzejev na prostem. Seveda tam, kjer je gostota ostankov večja in dostop lažji. Gre za lokacije Čelo, Ravelnik, Zaprikraj, Mrzli vrh, Kolovrat in Mengore.

Turistični Tolmin vabi z različnimi atributi; vse od voda, neba in tistega vmes so motivi obiska, kljub temu pa je mesto znano po zanimivih pri-reditvah, ki privabljajo številne obiskovalce. Kaj vse se dogaja pri vas?Tolmin se je znotraj Slovenije resnično uvrstil kot festivalsko mesto, najprej z Reggy festivalom in Kreativnim taborom Sajeto, kasneje z zelo uspešnim, profesionalnim in tudi evropsko odmevnim Metal campom in zadnji dve leti tudi s Soč’n festom. Veliko zaslugo za to ima gotovo idilična lokacija sotočja Tolminke in Soče, ki je postala dom treh večjih festivalov. Med večjimi prireditvami moram omeniti še Noč na jezeru. Prireditev z več kot tridesetletno tradicijo na Mostu na Soči, kjer se že tradicionalno, v organizaciji Turistične zveze Gornje-ga Posočja, srečujejo tudi druga turistična društva (slovenska in itali-janska), ki delujejo od izvira pa do izliva naše lepotice Soče. Moram povedati, da podpiramo tako večje prireditve kakor tudi številne manjše, ki naše kraje bogatijo z dogajanjem.

Na kaj ste kot župan najbolj ponosni?V tem trenutku je pomembno predvsem to, da smo uspeli ustvari-ti pozitivno klimo in dobro sodelovanje med vsemi pomembnimi igralci na področju turizma v občini. LTO, turistična društva, Turistična zveza Gornjega Posočja, Fundacija Poti miru in tudi različni turistični ponudniki čutijo, da je turizem na Tolminskem razvojno perspektivna dejavnost, kar ne nazadnje kažejo tudi rezultati. Če bomo nadaljevali v tej smeri, bomo vsekakor lahko izvedli tudi katerega od zahtevnejših projektov, ki lahko turizem dvigne na višjo raven. V zadnjem času sem gotovo lahko ponosen na nagrado EDEN, ki si jo je prislužila Zgornja Soška dolina in bo tako zastopala Slovenijo med evropskimi desti-nacijami odličnosti.

Občina je predvsem izletniška destinacija, vendar pa nekateri gostje Tolmin in okolico izberejo tudi za dopust in letovanje. Kako je z names-titvijo?Občina ima trenutno na voljo približno 1.000 postelj, in sicer v dveh hotelih, v hotelu Krn v Tolminu in hotelu Lucija v Mostu na Soči ter v številnih zasebnih sobah, apartmajih in penzionih ter tudi v plani-nskih kočah in turističnih kmetijah. Tukaj gre seveda za različne ka-kovostne razrede, povedati pa moram, da je med njimi nekaj zelo kakovostnih. Problem so kampi, ki jih primanjkuje. Predvsem padalci in gostje, ki pridejo zaradi vodnih doživetij, si želijo prav tovrstno na-mestitveno ponudbo.

Tolmin ponuja izjemno pester nabor športnih in adrenalinskih aktivnosti. Je več planincev in pohodnikov ali je več obiskovalcev, ki iščejo izzive na, v ali ob Soči?

To število je približno izenačeno. Je pa res, da to okolje ponuja izje-mno velik izbor dejavnosti: od pohodništva, planinarjenja, gorskega kolesarjenja, športnega plezanja in jamarstva, do adrenalinskega parka, raftinga, canyoninga, hydrospeeda in jadralnega padalstva ter zmajarstva, pa še kaj bi se našlo.

S Kobaridom vas druži projekt Dežela žive vode, ki med drugim vsebuje cel nabor turističnih ponudnikov in med njimi tudi dobre gostilne in re-stavracije. Kako je s kulinariko v Tolminu?Ja, tukaj zaostajamo in moramo še veliko narediti. Dejstvo pa je, da je v tovrstna ponudba v sosednjem Kobaridu odlična. Kobarid je bil nekoč, ko je bil bencin v Sloveniji še veliko cenejši kot v Italiji, zelo zaželen kraj, kamor so Italijani pogosto zahajali ter si poleg goriva privoščili še dobro hrano. Tako se je tam razvijala gastronomska ku-ltura dosti bolj in hitreje kot pri nas in po drugih krajih.

Turizem je soodvisen od narave in njene ohranjenosti. S čim se na področju ekologije srečuje vaša občina?Imamo srečo, da je bila industrija v preteklosti v naših krajih dovolj čista in ekološko naravnana, da ne moremo reči, da je stanje slabo. To je zdaj ena izmed naših prednosti. Vseeno pa mora postati skrb za naravno okolje del našega vsakdana. Zato moramo razmišljati tudi o tem, da tudi v manjših krajih postavimo čistilne naprave in uvedemo ločeno zbiranje odpadkov, kar bo v naši občini zaključeno drugo leto. Vezano na reko Sočo lahko izpostavimo črpanje gramoza, ki pa se vsako leto usklajuje z določanjem količin, ki se jih reki sme odvzeti. Če se tega držimo, večjih problemov ni.

Kakšni so načrti in cilji za prihodnost?Bilo bi lepo, če bi prišlo do rešitve nepremičninskih vozlov na sotočju Tolminke in Soče, ki je izjemno atraktivna lokacija za kak zanimiv turistični program in kjer se dogajajo vsi naši festivali, lokacija pa je že več kot deset let brez prave funkcije. Želel bi, da bi na tem mestu, kjer je bil nekoč vojvodinski hotel Centroslavija in kasnejši Paradiso, zaživel nov objekt, ki bi se navezoval na življenje v mestu in ob Sočo vnesel nov zagon in življenje. Velik projekt, ki lahko pomeni nov zagon turizma na Tolminskem, pa snujemo na lokaciji bivšega strelišča JNA nad Tolminom. Gre za te-rmalni ali wellnes center, ki bi Tolminu prinesel prepotrebno turistično infrastrukturo in dobrih 400 novih postelj. Takega projekta ni mogoče izpeljati v kratkem času, je pa prvi korak pridobitev zemljišča, s katerim pravkar zaključujemo, nato pa bo treba poiskati pravega partnerja za razvoj in izvedbo projekta.

Renata Picej

30

Lipov list - 5/6 2008

Tisk

Vrsto novosti o turistični kartografiji

Oživljena kartografijaTokrat sem si sposodil in prilagodil naslov Vodnikove Ilirije oživljene, saj je na področju turistične kartografije po razpadu Geodetske-ga zavoda Slovenije vladalo zatišje. Ob koncu lanskega leta se je šest najboljših kartografov pod vodstvom Matjaža Kosa odločilo, da usta-novijo svoje kartografsko organizacijo. Nasta la je Kartografija, d. o. o. in začela svoje plodno delo. V prvem prispevku iz njihove produkcije predstavljam karte iz sklopa turističnih kart, nove zasnove, merila in oblike. O njihovih dru-gih kartografskih publikacijah pa več v nasled-nji številki revije.Serijo turističnih kart so zasnovali tako, da so v merilu 1:75.000 z osmimi samostojnimi pub-likacijami prikazali celotno Slovenijo in obme-

jne predele sosednjih držav: Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Zem-ljevide posameznih območij so poimenovali: Alpski svet – zahodni del, Alpski svet – vzhodni del, Štajerska, Pomurje, Posavsko hribovje, Ljubljana in okolica, Dolenjska - Bela krajina, Notranjski kras - Brkini (ti dve bosta tiskani v eni publikaciji) in Primorska. Prvih šest je že pripravljenih in so tudi že v prodaji. Posavsko hribovje ter Notranjski kras - Brkini, skupaj z Dolenj-sko - Belo krajino, bodo pripravljeni do začetka glavne turistične sezone.Vse publikacije vsebujejo zemljevide enotnega merila 1:75.000, povzete so po topografskih podlagah Geodetske uprave RS. Enotne so oblike in vsebine s številnimi novimi prikazi in z lastno tematsko obdelavo. Vse so zložene v lepo oblikovane barvne platnice na tršem papirju z odtisnjenim pojasnilom prikazanih znakov na hrbtni strani. Hrbtna stran vsakega ze-mljevida vsebuje dokaj podrobne opise vseh zanimivosti, kulturnih in na-ravnih, z opisi večjih naselij. Vsa besedila so prevedena v angleščino, ki je izpisana v poševni pisavi. Besedila je pripravil Vili Kos in so bogato ilustrirana z barvnimi fotografi-jami, posneli so jih v glavnem sodelavci Kartografije, d. o. o., (Bojan Sa-ksida, Matej Trpin, Matjaž Pevec), ki jih je na vsaki publikaciji med 50 in 70. Dodani so še naslovi in telefoni vseh informacijskih centrov (pisarn, društev). Skratka: uporabnik bo lahko na vsaki publikaciji dobil praktično vse potrebne podatke. Vsi zemljevidi so tudi enotne velikosti, po dolžini sto in po višini 70 ce-ntimetrov. Vsi imajo enake legende, pojasnila znakov in poenoten barvni, oblikovni in vsebinski prikaz. Oblikovanost hribovja je nazorno prikazana in se lepo loči od ravninskega sveta. Prav tako se dobro ločljive gozdne od kmetijskih površin. Tudi prometno omrežje je dovolj jasno razčlenjeno po kategorijah in kakovosti. Morda je premalo poudarjena državna meja, ki po hitrem pogled sploh ni vidna.Namesto dosedanjih 15 publikacij v merilu 1:50.000, ki jih je pred leti za-snoval Geodetski zavod Slovenije, ima zdaj uporabnik na voljo le osem samostojnih kartografskih edicij, v katerih je, s poudarkom na turistični vsebini, predstavljena vsa Slovenija.

Alpski svet – zahodni del Na zahodu sega do skrajne zahodne državne meje, na severu do meje z Avstrijo, na vzhodu do Tržiča in Škofje Loke in na jugu do Kanala in Dolenje Trebuše. Tako obsega večji del Benečije v Italiji in Julijskih Alp ter del Karavank v Avstriji. Na našem območju zajema celoten Triglavski narodni park s Po-kljuko, Karavanke, Jelovico, Bohinjsko in Blejsko jezero ter večja naselja Bovec, Kobarid, Tolmin, Jesenice, Radovljico, Tržič in Škofjo Loko. Na tem območje je veliko markiranih pohodnih in kolesarskih poti, smučišč, žičnic, naravnih in kulturnih zanimivosti, spomenikov iz prve in druge svetovne vojne itd.

Alpski svet – vzhodni del Ta se na zahodu malo prekriva z zahodnim delom, na severu sega do Vetrinj in Pliberka v Avstriji, na vzhodu do Dravograda in Šmartnega ob Paki, na jugu pa do Mengša in Škofje Loke. Na njem je tako obdelan velik

del Karavank in vse Kamniško-Savinjske Alpe. Razen Radovljice so prika-zana še večja naselja: Kranj, Škofja Loka, Kamnik in Ravne na Koroškem.

ŠtajerskaNa severu sega do Cmureka v Avstriji, na vzhodu do Cerkvenjaka in na jugu do Vojnika. V njenem osrčju prevladuje Pohorje, na severozahodu Kozjak, na severovzhodu Slovenske Gorice in na jugovzhodu Haloze. Med mesti izstopa Maribor. Poleg slednjega velja omeniti še Velenje, Ptuj, Slovensko Bistrico in Slovenske Konjice.

Pomurje Delno se prekriva s Štajersko, na severu sega do državne meje z Avstrijo, na vzhodu do naselja Lenti na Madžarskem in na jugu do Varaždina. Tako obsega celoten Krajinski park Goričko, Slovenske Gorice in del Haloz. Med večjimi naselji so Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož in Čakovec.

Ljubljana in okolica Na zahodu sega do Podkraja, na severu do Mengša, na vzhodu do Za-gorja ob Savi in na jugu do Ribnice. Na njej je prikazana širša okolica Ljubljane z večjim območjem proti vzhodu in jugu. Obsega večji del Polhograjskega hribovja, Suhe krajine in celoten Notranjski regijski park. Prevladuje Ljubljana, poleg nje so prikazana še večja naselja Domžale, Vrhnika, Logatec, Postojna, Cerknica in Ribnica.

Primorska Na zahodu sega do letališča Ronchi v Italiji, na severu do Gornje vasi pri Anhovem, na vzhodu do Godoviča in na jugu do Umaga. Prikazano je slovensko, hrvaško in italijansko morje s Tržaškim, Koprskim in Piranskim zalivom. Med gorskimi planotami velja omeniti Banjšice, Idrijsko hri-bovje, Nanos, Brkine in Čičarijo. Izstopa gosto poseljena obala s Trstom in našimi mesti ter obe Gorici.Nekako ob izidu Lipovega lista bosta pripravljeni še preostali dve ka-rtografski publikaciji iz te serije, ki bosta obdelali še preostali del naše države. To bosta Posavsko hribovje ter Notranjski kras - Brkini in Dolenjska Bela krajina, ki bosta obdelani v eni publikacij. Tako je vsestransko, s po-udarkom na turistično tematiko, v enotni vsebinski in oblikovni zasnovi, z nekaterimi sodobnimi kartografskimi rešitvami in v enotnem merilu 1:75.000 obdelana celotna Slovenija z večjimi območji izven njenih meja. Z osmimi publikacijami žepnega formata bo uporabnik lahko spoznal vse značilnosti, naravno in kulturno dediščino naše države, prometno in-frastrukturo, vsa imena in še marsikaj naše lepe in ogleda vredne države.

Peter Svetik

Bogata grajska dediščina

Najlepši slovenski gradoviGradovi so najbolj obiskane turistične zna-menitosti in njihovi opisi priljubljeno branje. Dvajset let je preteklo, odkar je Cankarjeva založba izdala knjigo Gradovi na Slovenskem, ki je bila izredno lepo sprejeta, gradovi pa so se v veliki meri prav po zaslugi te izdaje in njenega avtorja dr. Ivana Stoparja trdno zasi-drali v zavest širokega kroga bralcev. Založba in avtor sta se zdaj odločila napisati in izdati novo knjigo o gradovih z naslovom Najlepši slovenski gradovi. V njej je priznani kastelolog predstavil pet-intrideset srednjeveških grajskih stavb nekoč in danes: Bizeljsko, Bled, Borl, Celje, Gamberk, Grad na Goričkem, Hrastovec, Jama, Kamen, Ko-njice, Kostel, Lemberg, Ljubljanski grad, Mali grad Kamnik, Mali grad pri Planini, Metlika, Mirna, Negova, Ormož, Otočec, Pišece, Planina pri Sevni-ci, Podsreda, Prem, Ptuj, Rajhenburg, Rihemberg, Sevnica, Socerb, Škofja

31

Lipov list - 5/6 2008

Tisk

Arhitekturni sprehodi in pogledi

Gremo v mesto LjubljanaArhitektura mesta je vedno priča zgodovine njegovega razvoja in zato zanimiva tako za prebivalce kot za obiskovalce. Opisi arhitekturnih sprehodov in ogledov izpod peresa strokovnjakov podrobneje predstavijo značilnosti mesta tudi v nedavno izdanem vodniku o Ljubljani z naslovom Gremo v mesto.

Vodnik avtorjev Špele Kuhar in Roberta Po-tokarja je namenjen spoznavanju mesta, pre-dvsem njegovih prostorskih in arhitekturnih posebnosti. Slednje so predstavljene na slikovit in zanimiv način, ki je primeren tako za družine z otroki kot za turiste in ne nazadnje za vse, ki jih mesto in arhitektura vsaj malo zanimata. V vodnik so uvrščeni vsi tisti najzanimivejši in na-jbolj prepoznavni prostori, ulice in stavbe (na primer staro mestno jedro, Miklošičeva cesta, Križanke idr.), ki meščanom in obiskovalcem dajo najboljši vtis o arhitekturnem prostoru

Ljubljane. Knjižica je sestavljena iz dveh osnovnih sklopov: zgodovi-nskega pregleda in posameznih arhitekturnih sprehodov. Zgodovinski pregled je razdeljen na deset časovnih obdobij, od prazgodovinskega – koliščarskega obdobja, rimske Emone, srednjega veka, baroka, klasi-cizma, secesije, modernistične in Plečnikove Ljubljane do povojnega socialističnega obdobja in sodobnega mesta. Posamezni arhitekturni sprehod zajema splošen opis sprehoda ali ogleda s prikazom na me-stni karti, v nadaljevanju opisa pa si sledijo podrobnejše predstavitve pomembnejših stavb, trgov in parkov. Vsaki predstavljeni stavbi sta na-menjeni dve strani s podrobnejšim strokovnim opisom, fotografijami, načrtom, ilustracijo ter kopico zanimivosti in podatkov, ki delajo arhitek-turo privlačno za majhne in velike otroke. Vodnik je zasnovan nekoliko lahkotnejše, z obsežnim grafičnim in slikovnim gradivom ter z duhovitimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustratorjev Damijana Stepančiča, Polo-ne Lovšin, Adriane Janežič, Maše Kozjek, Kristine Krhin, Ane Razpotnik Do-nati, Jelke Godec Schmidt in Matjaža Schmidta, ki s svojimi očmi slikajo arhitekturne zgodbe.V vodniku je na 168 straneh opisanih šest sprehodov in pet ogledov; dopo-lnjuje jih 359 fotografij, 95 ilustracij, 45 načrtov in 12 zemljevidov. Knjigo, ki jo pripravljajo tudi v angleščini, je založila ustanova Fundacija Piranesi.

M. N.

Loka, Tolmin Kozlov rob, Turjak, Velenje, Vodriž in Žužemberk. Za bralce je izbral najzanimivejšo in najbolje ohranjeno grajsko dediščino, razpršeno po vsej Sloveniji, pripovedi nekdanjih mogočnih simbolov fevdalne moči pa je dodal nova odkritja ter razkošno fotografsko in ilustrativno gradivo, kot so zemljevidi, risbe vedut, skice tlorisov idr. Delo po avtorjevem po-jasnilu prinaša več novega gradiva, kot so sprva pričakovali. Razmere so se medtem toliko spremenile, da prvotna besedila brez globljih posegov in dopolnil preprosto ne ustrezajo več. Mnogi gradovi, ki so v prvi izdaji imeli pomembno mesto, so med tem, če že niso po vsem propadli, postali za javnost nedostopni, na primer gradova Podčetrtek in Cmurek, drugi spet, ki še niso bili uvrščeni v izbor, so zdaj obnovljeni, kot na primer Kostel na Kočevskem, ali pa jih ob pomoči sredstev Evropske skupnosti pospešeno prenavljajo. Knjiga, ki je tudi izvrsten turistični vodič, je na-dvse primerna za hotelske in druge knjižnice. Cena monografije s 337 stranmi je 24,94 evra.

M. G.

Planinski vodnik

Planinske obhodnice in pohodi

Izpod peresa Nikole Guida je pri Plani-nski založbi izšla knjiga Planinske obhodnice in pohodi. Pričujoče delo je rezultat skupinskega dela članov Odbora za planinske obhodnice in ak-cije v okviru Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (PZS). Odbor je planinske transverzale poimenoval planinske obhodnice (pojem obhod-nice je prevzel tudi zakon o plani-nskih poteh). V tem delu so opisane samo take obhodnice, ki so odprte za javnost, imajo dnevnike, so opremljene z žigi in pri katerih skrbnik podeli posebno

priznanje kot spomin na opravljeno pot. Obhodnice, ki imajo določene omejitve (na primer večkratni obhod, zbir višin), avtor imenuje trajne akcije, obhodnice, ki jih mora pohodnik zaključiti v predpisanem roku, pa časovno omejene akcije. Knjiga predstavlja v prvi vrsti opredelitev in pregled obhodnic, akcij in pohodov v Sloveniji. To ni vodnik v klasičnem smislu, saj v njej ma-njkajo podrobni opisi obhodnic, akcij in pohodov. Namenjena je pre-dvsem planincem in ljubiteljem narave ter pohodništva kot vir idej za izlete. Obhodnice, trajne in časovno omejene akcije, so razvrščene po starosti delovanja in so predstavljene samo z najosnovnejšimi poda-tki, kot so datum odprtja, nazivom in naslovom skrbnika, lokacijo, vrs-to poti, dolžino v kilometrih, časom obhoda v urah ali dneh, številom kontrolnih točk, označbami na poti, vrstami priznanj, načinom njihove pridobitve, obliko dnevnika.Pri časovno omejenih akcijah je naveden tudi predvideni datum uki-nitve. Pohodi so urejeni po mesecih izvedbe in so predstavljeni s po-dobnimi podatki kot obhodnice in akcije. Pri pohodih je dodan še čas izvedbe in organiziranost prevoza. Obhodnice, trajne in časovno ome-jene akcije, so razdeljene v skupine, za katere skrbijo planinska društva, in v skupine, ki so pod skrbništvom društev izven PZS. Podobno velja za pohode. Pri vsaki obhodnici in akciji so navedene vse objave v Plani-nskem vestniku, v katerih je mogoče najti podrobnejše informacije.V knjigi so na 266 straneh besedila, dopolnjenih s 24 stranmi fo-tografij, zbrani podatki o 73 planinskih obhodnicah, eni obhodnici SPD v Italiji, 15 obhodnicah zunaj PZS, šestih planinskih trajnih akci-jah in enajstih planinskih časovno omejenih akcijah. Opisanih je še 20 ukinjenih obhodnic, trajnih in časovno omejenih akcij, 232 pohodov, ki ustrezajo postavljenim merilom. Delu dajejo posebno vrednost v naravnem merilu posnete značke (broške ali medalje) tako obstoječih kot ukinjenih obhodnic, trajnih in časovno ome-jenih akcij. Cena publikacije je 19 evrov.Informacije in naročila: tel.: 01/43-45-684, PZS: www.pzs.si

G. M.

Slovenija dala pobudo za poimenovanjeZamisel za hojo po obhodnicah (veznih, krožnih in točkovnih poteh – transverzalah) prihaja iz Slovenije. Leta 1953 je bila na pobudo prof. Ivana Šumljaka odprta Slovenska planinska transverzala št. 1. od Mari-bora do Kopra (danes jo poznamo kot Slovensko planinsko pot). To je bila prva vezna planinska pot v Evropi. Po njenem vzoru je urejenih na desetine planinskih, gozdnih učnih, kulturnih, turističnih in drugih tem-atskih poti tako pri nas kot tudi v drugih evropskih državah.

32

Lipov list - 5/6 2008

»Drobne letavine ima Kranjska veliko, med njo prenekaterega ljubkega pevca, na primer škrjanca, liščka, ščinkavca, drozga, kosa, čižka, slavca, penico, vseh vrst sinice in druge take. Poleg tega skačejo tod okrog razne druge ptičice, namreč vrabec, grilček, kalin, dlesk, strnad, kraljič, stržek, taščica in še mnogi drugi. V naši deželi gnezdijo še druge znane ptice, kakor lastavice, ki odlete na zimo iz dežele, škorci, male brinovke, pastirice, grlice, petelinci, kukavice in še druge.«

Prileté še različne druge ptice v deželo, ki pa ne ostanejo dolgo, marveč kot popotniki le kratek čas. Sem spada bukač ali bobna-rica, ki je črna kakor vrana; pa tudi po velikosti ji je enaka.. Često pridejo k nam tuje ptice, ki jim po kranjsko pravijo pegami, kar pomeni češke ptice. Prav tako se javlja tod vrsta majhnih tujih ptic, ki jim pravijo mrtvaške ptice. Dalje vidiš pernate tujke ali tuje ptičice, ki vedno z glavo tresejo on ki se na Kranjskem imenujejo čudežne ptice. Pojavljajo se tudi razne ptice, ki samo leté skozi našo deželo. Jeseni leté na Laško, na pomlad z Laškega, n. pr. divje gosi, ki prenočujejo in počivajo med Vrhniko in Ljubljano. Prav takó žerjavi, ki kakor divje gosi prenočujejo vedno blizu Ljubljane; eden sedi ves čas na drevesu in straži, drugi pa čepé vsi skupaj po močvirju. Vsako leto jih leti po mnogo tisoč skozi deželo, včasih po štiri ali pet jat na dan; in to traja dvanajst ali trinajst dni. V enem krdelu jih je po več sto. Leté tako visoko, da jih z ostrim pogledom komaj opaziš. Pri letu vedno vpijejo in imajo tale red: eden leti spredaj, drugi za njim, tvoreč obrnjeno stožčasto obliko, podobno velikemu lati-nskemu V, ki na njegovi spodnji konici leti voditelj.Če opazijo kmečki fantje in pastirji vlak žerjavov v takem letalskem redu, govoré ali vpijejo: »Čiče golobar, pou naprej, pou nazej, varej, da te vouk ne ujej! Le okule, le okule, le okule!« Čiče je pokvarjena beseda, njen pomen mi je neznan. Golobar pomeni goloba… S takim govorjenjem in vpitjem se pastirji in fantje obrnejo trikrat naokoli in z začudenjem opaziš, da se žerjavi takoj pomešajo in da iz zmešnjave ne morejo tako kmalu priti v red. Dasi pa prenočujejo,

kakor je bilo prejle omenjeno, med Ljubljano in Vrhniko, jih je ve-ndar prav težko ujeti, ker so tako čudovito budni …Slovenija je z raznoliko krajino in zaradi geografske lege pticam izjemno prijazna dežela. Zato ne preseneča dejstvo, da je v njen-em krilatem svetu kar 227 avtohtonih gnezdilk, tri alohtone in vr-sta preletnih gostov (90), 35 zimskih in pet poletnih gostov ter 68 izjemnih gostov, ki se pojavijo izjemoma in v času selitev. S skrivnostnim in zanimivim svetom ptic se pri nas ukvarja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je nevla-dno naravovarstveno ornitološko društvo s približno 600 člani. Društvo je od svoje ustanovitve leta 1979 do danes izvedlo številne akcije in projekte, med katerimi so za povprečne ljubitelje ptic posebej zanimive dejavnosti, ki jih organizirajo ornitologi s pomočjo ornitološke postaje na Vrhniki. Ta deluje v okviru redne dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije že od leta 1987 in v svoje postavljene mreže letno ujame od deset do 34 tisoč različnih vrst ptic. Lovijo in obročkajo jih v raziskovalne namene. Vsako ptico zazna-mujejo z aluminijastim obročkom, na katerem je izpisana tekoča številka ter napis Ljubljana Slovenija. V posebne formularje in v računalnik vnašajo podatke o vrsti ptice, dolžini peruti, njeni teži in druge biometrične podatke. Ti podatki so pomembne informa-cije, zlasti ko ptico ujamejo na povsem drugem mestu, v drugi državi ali na drugem kontinentu. Pripovedujejo namreč zgodbo o skrivnostnem življenju ptic, ki sicer v trenutku, ko se dvignejo s tal in poletijo v nebo, postanejo človeku velika neznanka. Tako so

Sledi Slave vojvodine Kranjske

Žerjavi letijo po doliniSleme, iz knijge Toma Jeseničnika: Slovenija v presežnikih.

33

Lipov list - 5/6 2008

Pismo iz tujine

Halo, v Trbovlje?Davi smo na Slovenskem turističnem uradu v Bruslju prejeli telefonski klic iz flamskega Bruggeja. Gospa na drugi strani je povedala, da bi avgusta radi obiskali prijatelje v Trbovljah, in vprašala, kaj si tam lahko ogledajo in kaj je mogoče v Zasavju početi.

Pripravljen zagruliti znano pesem, češ, v Sloveniji lahko pohajate po planinah, obiščete lipicance, se po ogromni jami vozite z električnim vlakcem, igrate golf, si ogledate nekaj muzejev, se na-makate v termalnih in mineralnih vodah in podobno, sem naenkrat v grlu začutil cmok, in ponovil: »Khm, a v Trbovljah?« Počutil sem se kot profesor Langdon v Da Vincijevi šifri in si zašepetal: »Pomisli, pomisli! Nekaj že je v Trbovljah, za kar jih je vredno obiskati, pomisli …!«. No … nekako sem se izmazal, da se v okolici Trbovelj lahko vzpne-jo na Kum, da je po gričkih prijetno pohajati, da se na turističnih kmetijah da odlično najesti in napiti studenčnice, pa da so ljudje prijazni, da tam k sreči ni »množičnega turizma« in naposled, »go-spa, vi kar pojdite v Trbovlje, bolje da vam ne povem vsega, boste vsaj prijetno presenečeni«. Za zahvalo je porabila še minuto in pol in nato odložila. Nemara bi se bilo avgusta res bolje podati v zasavske (koroške, notranjske, dolenjske) hribe in griče, kot pa se pražiti na prenatrpani obali. Ne pozabimo, da je ob klimatskih spremembah sonce postalo zelo nevarno. Starejši ljudje in otroci se morajo paziti pred sončnim udarom, treba je piti velikanske količine vode, obstaja nevarnost melanoma, ki se kaj lahko razvije v kožnega raka, skratka, vroče po-letno sonce lahko poleg prijetne svetlobe in toplote poskrbi tudi za nadlego, včasih celo življenjsko nevarnost. V hribih in zlasti na prijaznem, gričevnatem svetu je ta nevarnost zaradi konfiguracije terena in rastlinja mnogo nižja.

Turisti se tega zavedajo in sploh Nizozemci in Belgijci so taki, da kaj radi raziskujejo tuje dežele in se znajdejo v povsem neturističnih krajih. Ko se ustavijo v Ilirski Bistrici, Sevnici ali, oh seveda, v Trbo-vljah, pa jim včasih ne preostane drugega, kot da za smer, dobro gostilno ali kak spomenik povprašajo dobre ljudi na ulici. Najslabši odgovor, ki ga »dobri človek« lahko tujcu posreduje, je: Pojma ni-mam, kaj bi vas pri nas lahko zanimalo. Pojdite kam drugam.«

Kaj storiti? Odgovor na to vprašanje je kot čebula – na zunaj je rjava in neoku-sna, ko pa jo človek plast za plastjo lupi, je vse bolj dišeča, bogatejša in bolj zdrava.Čeprav je »turizem« v Sloveniji ena najpogosteje izrečenih besed, bi se veljalo tudi v najbolj odmaknjeni vasici in pa najbolj indu-strijskem kraju v naši deželi zavedati, da ga vsak dan obišče mnogo ljudi od drugod, tudi tujcev, ki radi zavijejo na stranske poti. Kljub temu, da se imamo za sila gostoljubne ljudi, bi morala zavest o tem postati stalnica in misel na to prijetna, saj ta »gostoljubnost« še vedno prepogosto izzveni kot poceni finta. Ni treba, da ima prav vsaka vas svoj turistično-informativni urad. Naj pa bi se prebivalci zavedali, k čimer jih že več kot sto let vabi Turistična zveza, da je sestavni del gostoljubja tudi čistost in urejenost kraja. Da so neposredno udeleženi v turizmu, bi se morali sploh zavedati prodajalci v trgovinah in na bencinskih črpalkah. Ti naj bi popazili tudi na to, da bi imeli ves čas pri roki lokalne turistične zloženke in informacije. Nič ne bo bolelo, če bi bile te publikacije na voljo tudi na pošti in na drugih javnih mestih, torej povsod, kjer pride do komunikacije z obiskovalci. Pri tem vedimo, da na tej ravni ni treba dragih in obsežnih brošur. Prijetno oblikovana zloženka (v tu-jih jezikih, ampak brez napak) bo dovolj. Še to: lepa zloženka, ki ti jo izroči prijazna oseba, je vredna več kot drag računalniški terminal na prostem. Ste že slišali za »human touch«? Naj ima kakšno tudi policist v torbi ali avtomobilu. Bistveno je namreč vedeti, da je vsak prišlek od drugod tudi kamenček v mozaiku gospodarskega razvoja kraja. En evro je namreč že začetek milijona. Dobro je tudi vedeti – kot trdijo španski strokovnjaki – da se prihodek v kraj (restavracijo, bencinsko črpalko, lokalni muzej, prodajalcu bureka in sladoleda) bistveno zveča, če obiskovalec ostane v kraju štiri ali več ur (t. i. pravilo štirih ur). Zlasti pa, če ljudje tam prespijo. Naposled ne bi škodilo, če bi osebe v neturističnih krajih, ki imajo stik z obiskovalci, kdaj organizirano pokukale čez (severno ali za-hodno) mejo ali vsaj v kraje, kjer turiste privabljajo že vsaj desetletja. Tuje izkušnje so pogosto trdnega cekina vredne. Pa ne pozabite s seboj vzeti lokalnega novinarja, ki se bo v občinskem časopisu razpisal o pomembnosti turizma. Kaj pa Trbovlje? Trbovlje, ki so v tem članku zgolj primer, niso samo obkrožene z lepo naravo. V tem kraju je kar 12 cerkva (najstarejša iz leta 1010), najstarejša hiša v Trbovljah – Lovski gradič, Dimnikova hišo, najvišji dimnik v Evropi (360 m), rudniški jašek na Gvidi, Spominski park Čebine, Delavski dom s Pregljevim mozaikom, Zasavski muzej s stalno zbirko kiparja Stojana Batiča, rudniško stanovanje iz dvajsetih let 20. stoletja in eno iz šestdesetih let, etnološki spomeniki, Rudar-ski dom, spomenik spopada z Orjuno in stare rudarske kolonije, ki so jih za potrebe delavcev rudarjev začeli graditi konec 19. stoletja in so ohranjene še danes kot pomemben del kulturno zgodovinske dediščine. Mislite, da naših belgijskih turistov (številni k nam prihajajo iz tradicionalno rudarskih krajev) te stvari ne zanimajo? Pač jih. Pišemo o že znanih dejstvih? Je ta članek nadležno ponovil stvari, ki jih že desetletja poslušamo od dežurnih turističnih delavcev? Mogoče, a nič hudega. Ozrimo se naokrog in videli bomo, da nas še mnogo ločuje od podobe, kakršno si o naši deželi želimo imeti sami in kakršno bi želeli približati (tujim) obiskovalcem.

Rok V. Klančnik

na primer kmečke lastovke, obročkane na Vrhniki, našli v Zairu in celo 8.000 kilometrov daleč od mesta obročkanja, v Južni Afriki. Kosa so ujeli na Korziki, srpično trstico v Španiji, škorca v Maroku, breguljko na Švedskem … Namen delovanja Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je varovanje ptic in njihovih habitatov, z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo ornitologije, publicistično dejavnostjo pa ozaveščanje javnosti, da so ptice na vrhu prehranjevalne verige in kot take dober kazalec sprememb v okolju. Določene vrste izginjajo hitreje, kot bi jim to narekoval ritem narave, v kateri ni nič stalnega. Ne umirajo zaradi lakote ali bolezni in tudi kraguljev kljun ni kriv za njihovo izginotje. Po več desettisočletnem uspešnem boju za obstanek je pticam spodletelo pri navajanju na okolje, ki ga človek spreminja zaradi nerazumnega poseganja v naravo in neustavljivega pohlepa po različnih dobrinah.

Renata Picej

3�

Lipov list - 5/6 2008

Multim

edijsko trženje

Načini uporabe

Multimedijsko oglaševanje v turizmu – II.Poglavitne značilnosti multimedijskega oglaševanja so bile predstavljene v prejšnji številki Lipovega lista, vendar je bilo manj povedanega o načinih njegove uporabe. Tovrstno oglaševanje je v tujini ustaljena praksa in v Sloveniji novost, predvsem v turizmu. Tiskana sporočila z bolj ali manj aktualnimi informacijami, ki so z lepilnimi trakovi prilepljena na izložbah turističnih agencij, obveščevalnih tablah pred restavracijami v recepcijah hotelov, kioskih, na letališčih in ostalih objektih z velikim številom mimoidočih izpodriva multimedijsko oglaševanje. Za lažje razumevanje podajamo nekaj primerov uporabe multimedijskega oglaševanja v turizmu in ostalih panogah.

Najpogosteje se m u l t i m e d i j s k o oglaševanje kot distribucijski kanal za propagandne namene uporablja v obliki zaslonov na plazmah ali LCD-jih. Zasloni poglede mimoidočih priteg-nejo zaradi gibajoče slike in privlačnih vsebin. Zaslon z želenimi vsebinami je zato nameščen na mestu, kjer je viden čim večjemu številu potencialnih kupcev. Vsebine, ki so predvajane, prikazujejo želene

informacije v optimalnem terminu in toliko časa, kot želimo. Na zaslonih, ki so lahko razdeljeni na več delov, se lahko hkrati pojavlja več vsebin, kar je njihova dodatna prednost. Uporaba zaslonov je ustrezna za hotele, ko-ngresne centre, turistične agencije, letališča, nepremičninske posrednike, supermarkete ipd.Interaktivni kioski so primerni za postavitev v hotelih, kjer se upora-bljajo za prijavo in odjavo gostov iz hotela. Z njihovo uporabo je mogoče razbremeniti zaposlene in zmanjšati čakalne vrste. Interaktivni ki-oski gostom prihranijo čas, omogočijo samostojno izbiro sob, jih informirajo o cenah, dodatni ponudbi, aktualnih informacijah idr. Hkrati hotelir pridobi podatke o gostih, ki jih lahko ob nasledn-jem obisku primerno nagradi (popust, kuponi). Interaktivni kioski so uporaben pripomoček v večjih hotelih, v objektih z manjšim številom zaposlenih, kongresnih centrih, prireditvenih prostorih (kino dvorane ipd.).Zasloni na dotik (touchscreen) so enostavni za uporabo ter prava

zakladnica informacij, ki si jih uporabnik v neposre-dni bližini lahko tudi na-tisne. Znova je ključnega pomena takojšnje po-javljanje aktualnih info-rmacij, ponudbe in vse-bin, uporabniku prijazno posredovanje informacij, ki zaradi večjezičnih vse-bin ne povzroča težav pri sporazumevanju ter ra-

zbremenitev zaposlenih. Zaradi možnosti nenehnega dodajanja in spreminjanja pre-dvajanih vsebin, določitve urnika in zaporedja predvajanja so navedeni zasloni tudi priljubljen oglaševalski prostor. Tovrsten oglaševalski prostor je zaradi velikega števila »ogledov« aktualen in hkrati vir dodatnih prihodkov. Poznavalci v Digital star napovedujejo, da bo interaktivnost nove-ga medija v prihodnje igrala veliko vlogo v povezavi z mobilnimi napravami. Povezave med zasloni in mobilnimi napravami prek »bluetooth«, SMS-ov, RFID (črtne kode) bodo omogočale intera-kcijo s še večjo ter hitrejšo dostopnostjo informacij za uporabnike na eni strani in podatke za podjetja na drugi strani. Upravljavci bodo za trženjske in razvojne namene lahko uporabili zbrane po-datke o uporabnikih ter z ustreznimi aktivnostmi, na primer z na-grajevanjem lojalnih gostov, povečali prodajo in prepoznavnost podjetja. Razvoj multimedijskga oglaševanja je trenutno v pravem zamahu in trgu ponuja nove in nove načine uporabe. Z vidika postavitve zaslonov je zanimiva uporaba te tehnologije v ogledalih hotelskih kopalnic, na tleh toaletnih prostorov, na avtobusih za oglaševanje in informiranje o voznem redu, v velikih izložbenih oknih, ki po-stanejo jumbo plakati idr.Prihodnost bo torej temeljila na interaktivnosti med napravami, ki jih dnevno uporabljamo. Vsebinske povezave in oblike pa bodo odvisne od sodelovanja podjetij in ustreznih aktivnosti, ki bodo izvedene na podlagi zbranih podatkov o uporabnikih multimedi-jskega oglaševanja.

mag. Jelka Kolar

3�

Lipov list - 5/6 2008

Elektronsko trženje

Sodobna IK-tehnologija in njena uporaba na slovenskih turističnih kmetijah

Elektronsko trženje turizma na kmetijahRazvoj sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in nezadostna učinkovitost klasičnih medijev oglaševanja povzročata velike premike v strategijah oglaševanja. Za dosego potencialnih potrošnikov se vse bolj uporabljajo elektronski mediji, med katerimi je v ospredju internet. Pojavljajo se povsem nove oblike virtualnih tržišč in načini poslovanja, ki temeljijo na elektronski izmenjavi informacij (e-poslovanje). Možnosti, ki jih prinaša takšen način poslovanja, so velike in omogočajo prednosti tako za ponudnike blaga in storitev kot tudi za potrošnike.

Osnovni namen raziskave o možnostih uporabe elektronskih medijev pri trženju turizma na kmetiji (2007) je bil ugotoviti vrste, razširjenost, področja in načine uporabe IKT v trženjske namene na slovenskih turističnih kmetijah.V testni vzorec je bilo zajetih 96 turističnih kmetij s področja celotne Slove-nije. V nadaljevanju predstavljamo temeljne ugotovitve.Velika večina turističnih kmetij (98,5 odstotka) je opremljena s stacionarn-im telefonom, ki predstavlja osnovno sredstvo komuniciranja. Praktično vse kmetije so opremljene z računalnikom in s stacionarnim telefonom. Pogosto navajajo tudi uporabo mobilnih telefonov in televizije. Dostop do interneta ima 71,4 odstotka kmetij. Med glavnimi vzroki, za-kaj ga ostali nimajo, na prvem mestu navajajo predvsem pomanjkanje znanja za njegovo uporabo. Glede na vrsto povezav z internetom je na prvem mestu dostop prek ISDN priključka (36 odstotkov), sledi dostop prek telefonskega modema (28 odstotkov) in na tretjem mestu povezava prek ADSL (26 odstotkov). Po namenu uporabe interneta je v ospredju iskanje splošnih informacij ter pošiljanje in sprejemanje e-pošte. Sledi naročanje izdelkov oziroma storitev ter pridobivanje in vračanje uradnih obrazcev v elektronski ob-liki. V manjši meri je internet komunikacijsko orodje (medij) za promocijo turistične kmetije oziroma njenih dejavnosti. Glavne zaznane prednosti, ki jih prinaša internet kot medij oglaševanja, so predvsem v izboljšanju celostne podobe kmetijskega gospodarstva, zmanjšanju poslovnih stroškov, pospeševanju poslovnih postopkov, izboljšanju kakovosti storitev, širjenju tržišča, uvajanju novih izdelkov in storitev, ohranjanju konkurenčnosti idr.Zaznane ovire, ki omejujejo oziroma zmanjšujejo učinkovitost e-poslovanja, se nanašajo predvsem na negotovost z vidika pravnih okvi-rjev, na težave glede plačil, nepripravljenost strank za e-poslovanje in neprimernost kmetijskih izdelkov in storitev za takšno vrsto prodaje. Pri promociji turizma na kmetijah se še vedno najpogosteje uporabljajo klasični mediji oglaševanja, v tem primeru pripravljene turistično-in-formativne brošure. Tako promocijsko gradivo ima v različnem obsegu in inačicah pripravljena vsaka turistična kmetija. Visoko na lestvici zasto-panosti je že internet, kar je razveseljivo, saj ta podatek kaže, da so nosilci turistične dejavnosti spoznali prednosti te vrste oglaševanja in ga v vedno večji meri tudi uporabljajo. Precejšen delež turističnih kmetij ima promo-cijsko gradivo tudi v obliki CD-kataloga. Klasični mediji, kot so časopisi, revije, radio in TV, so pri promociji relativno slabo zastopani. Ena izmed možnosti, ki se nosilcem dejavnosti zdi dokaj primerna za promocijo, so

tudi specializirani turistični sejmi, vendar prevladuje mnenje, da ti zahte-vajo prevelike finančne vložke, ki jih posamezne turistične kmetije težko zmorejo. Uporabe SMS sporočil kot oblike promocije nismo zaznali.Nekaj več kot 60 odstotkov anketiranih turističnih kmetij ima svojo pred-stavitveno spletno stran, ostale žal še ne. Skoraj dve tretjini kmetij na-vaja, da so že vsaj enkrat prejele naročilo oziroma rezervacijo gostinskih storitev ali sob prek spletnih strani oziroma e-pošte.Turistične kmetije namenjajo za promocijo svoje dejavnosti različno višino finančnih sredstev. Odmerjena sredstva so odvisna od finančne moči (prihodkov) posamezne kmetije in so po večini rela-tivno skromna. Največ turističnih kmetij za promocijo ne namenja več kot 500 evrov letno, z večanjem tega zneska pa se drastično zmanjšuje število vlagateljev. Pri naštevanju ovir, ki se jim zdijo najpogostejše pri vzpostavitvi kanalov komuniciranja (npr. objava oglasa, izdelava spletne strani ipd.), anketirani največkrat navajajo pomanjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje časa zaradi opravljanja drugih dejavnosti, zapletenost uporabe tehnologije in premalo znanja s področja trženja. Iz predstavljenih ugotovitev lahko oblikujemo zaključke in predloge za povečanje uporabe interneta v trženjske namene v skladu s trendi ra-zvoja in uporabe sodobne IKT na turističnih kmetijah v Sloveniji:• povečanje odstotka uporabnikov interneta na turističnih kmetijah na

raven drugih gospodarskih sektorjev: posodobitev načinov dostopa do interneta (širokopasovni dostop, izdelava manjkajoče spletne stra-ni idr.)

• kakovostnejša ponudba spletnih strani turističnih kmetij, ki naj nudijo celovito informacijsko predstavitev, so grafično privlačne, vsebinsko bogate in informacijsko aktualne

• povečanje interaktivnosti spletnih strani: možnost selektivne izbire in-formacij vsakega posameznika (interaktivni ogled kmetij, interaktivni zemljevid dostopa do kmetij idr.)

• izpopolnitev modela e-poslovanja turističnih kmetij, v katerega bi bilo poleg kmetij vključeno čim večje število različnih ekonomskih subje-ktov s področja turizma. Ti bi za potencialnega potrošnika zagotavljali celoten spekter turističnih proizvodov in storitev. Model bi omogočal celovito predstavitev in promocijo, direktne rezervacije in plačila turističnih zmogljivosti, (e-rezervacije in e-plačila), povezave z drugimi turističnimi subjekti in državnimi ustanovami v elektronski obliki.

Mag. Boštjan Petak

3�

Lipov list - 5/6 2008

Vsi radi uživamo v lepi in neokrnjeni naravi. Zeleno okolje, ptičje petje in svež zrak blagodejno vplivajo na telesni in duševni razvoj ljudi. S takimi in podobnimi izjavami se vsi strinjamo, te besede pa v zadnjih letih dobivajo širši pomen.

Kadar smo pred leti govorili o neokrnjeni naravi, smo mislili na čist zrak, čiste vode in zdravo okolje. Onesnaževalci so bili predvsem prah, razni dimni plini, odpadki, komunalne deponije, strupe-ni izpusti in kemikalije in še bi lahko naštevali. Skupaj smo se potrudili in iz našega okolja v zadnjih nekaj desetletjih odstranili ali zmanjšali vpliv številnih onesnaževalcev. Zrak v naših mestih je čistejši, komunalne deponije so lepše in varneje urejene, dimni plini se filtrirajo in čistijo. Vse to je pohvale vredno in spodbudno. Med tem procesom pa se je pojavil »nov onesnaževalec«, o kate-rem še pred desetimi leti nismo razmišljali. Znanstveniki so v začetku minulega leta prvič jasno sporočili, da se podnebne spremembe in segrevanje Zemlje že dogajajo in da so predvsem posledica človekovih dejavnosti. Povzročajo jih namreč izpusti toplogrednih plinov, ki jih v ozračje spušča človek

s svojimi dejavnostmi. Eden najpomembnejših toplo-grednih plinov je ogljikov dioksid (CO2), ki ga v ozračje spuščajo industrijsko ra-zvite družbe in države, med njimi tudi Slovenija.

Podnebne spremembe in segrevanje Zemlje bodo pomembno spremenili okolje in naravo po vsem svetu. V kakšni obliki in kako hude bodo te spremembe, danes še ni povsem jasno. V Sloveni-ji lahko verjetno pričakujemo višje temperature, pogostejše ek-streme, toplejše zime, dolga sušna obdobja in več neugodnih vre-menskih ujm. Podnebne spremembe ne poznajo državnih meja in se zato kažejo po vsem svetu, v nekaterih državah še veliko bolj kot pri nas, kjer nas zaenkrat naš geografski položaja med morjem, Alpami in ravninami delno ščiti pred hudimi spremembami. Na srečo imamo v Sloveniji tudi veliko gozdov in zelenih površin, ki so pomemben dejavnik pri stabilizaciji klimatskih sprememb. Tudi če podnebne spremembe v Sloveniji ne bodo pustile neposred-nih posledic, pa bodo na posameznike ter na našo družbo in gospo-darstvo vplivale posredno. V današnji globalno povezani družbi bodo posledice, ki jih bo čutila zaradi podnebnih sprememb ena izmed večjih držav, hitro prišle tudi k nam. Zato moramo ukrepati že danes in izpuste toplogrednih plinov čim prej omejiti.V razvitih družbah so pomembni viri toplogrednih plinov tra-nsport, proizvodnja električne energije, ogrevanje stavb, kmeti-jstvo, proizvodnja idr. Prav na področju proizvodnje električne energije imamo v Sloveniji še objekt, ki bistveno zmanjšuje naše

Jedrske elektrarne pomagajo ohranjati neokrnjeno naravo

3�

Lipov list - 5/6 2008

Energijaizpuste toplogrednih plinov. V jedrski elektrarni Krško proizvedejo več kot 40 odstotkov električne energije v Sloveniji, in to brez iz-pustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževalcev zraka. Zara-di tega letno “privarčujemo” tri do štiri milijonov ton izpustov CO2, kolikor bi ga proizvedla podobna termoelektrarna. Poleg zelo ugodnega vpliva jedrske elektrarne na našo bilanco CO2 pa sam objekt potrebuje tudi relativno malo prostora. Poskušajmo si predstavljati, da bi na isti prostor sredi nasada ja-bolk ob Savi postavili vse slovenske termoelektrarne in še kakšno hidroelektrarno (toliko elektrarn skupaj, da bi proizvedle enako količino energije kot jedrska elektrarna)! Potrebe po zemljišču so pri vseh ostalih tehnologijah veliko večje in zato bi bilo ome-njeno nemogoče postaviti na isto zemljišče. Ob vsem tem se poraja vprašanje, kako je vse to mogoče. Odgovor se skriva v procesu, ki poganja elektrarno, in v izredni dovršenosti tega ve-likega stroja. Jedrsko elektrarno poganja energija — toplota, ki nastaja ob cepitvi uranovih jeder v sredici reaktorja. Pri tem proce-su nastaja približno milijonkrat več energije na maso goriva kot pri klasičnem gorenju. Nastalo toploto primarna voda prenaša iz reaktorja prek uparjalnika v sekundarno hladilo. Sekundarna voda se uparja in nastala para poganja parno turbino, ta pa genera-tor, ki oddaja električno energijo v omrežje. Celoten »jedrski« del elektrarne je znotraj zadrževalnega hrama — posebne dvojne zaščitne zgradbe, ki je med obratovanjem neprodušno zaprta.V jedrski elektrarni ni izgorevanja premoga ali drugih fosilnih goriv.

Zato ob njenem delovanju ne nastaja ogljikov dioksid (CO2). Če pa upoštevamo celotno življenjsko dobo ene elektrarne, lahko vidimo, da se ob gradnji elektrarn in izdelavi potrebnih materialov (betona, jekla, čistega silicija za izdelavo sončnih celic itd.), sprosti nekaj CO2, kar je treba upoštevati ob končni oceni energetskega procesa. Oglejmo si zanimivo primerjavo med procesi na podlagi količine CO2, ki se sprosti na 1 kWh pridobljene električne energije.Jedrska energija torej prispeva k ohranjanju globalnega na-ravnega okolja. Kaj pa lokalno okolje? Edini lokalni vpliv v Krškem je ogrevanje savske vode za največ tri stopinje (enak vpliv bi ime-la tudi termoelektrarna enake moči). Kadar ima Sava premalo pretoka, vključijo dodatne hladilne stolpe, tako da ta kriterij ni presežen. Vpliv sevanja iz elektrarne na okolje je resnično tako majhen, da je praktično zanemarljiv, a kljub temu strogo nadzo-rovan. Tako vemo, da je tudi ob sami ograji elektrarne sevanje iz elektrarne več kot tisočkrat šibkejše od sevanja naravnega okolja.V Sloveniji poraba električne energije kljub varčevanju z energijo in izboljševanju procesov v industriji počasi, a nezadržno narašča. Analize kažejo, da Slovenija ob ohranitvi sedanjega življenjskega standarda lahko izpolni evropske direktive o ohranitvi okolja samo s povečanjem deleža jedrske elektrike. Da je to mogoče, dokazuje četrt stoletja brezhibnega obratovanja jedrske elektrarne Krško sredi sadovnjaka!

Tomaž Žagar

3�

Lipov list - 5/6 2008

Pohodništvo

Via Alpina SlovenijaTREKING PO VIJOLIČNI POTI

Mednarodna pohodniška pot Via Alpina poteka od Monaka do Slo-venije; pri nas zajame rdečo in vijoličasto pot. Vijoličasta pot povezuje tri gorske skupine Slovenije: Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savi-njske Alpe. V šestih dneh je mogoče brez hudega naprezanja videti ce-lotne slovenske Alpe: od vzpona po enem robu severne stene na Triglav, spusta po drugem robu, do doline reke Save po skoraj najlepši pano-ramski poti grebena Karavank in še zahodni, jezerski del Kamniško-Savinjskih Alp . Vmes so krajši odseki, ki jih je mogoče hitreje premagati z avtomobilom. Vendar se pohodniki lahko dogovorijo z eno od age-ncij (Pohodništvo GIZ, Koren šport, Life Trek, Trektrek), ki poskrbijo za vse transferje in dostavijo odvečno prtljago na drugo mesto.

1. dan Iz doline Vrat čez Luknjo po Bambergovi poti do planinske koče Dolič. Od tam na vrh Triglava (2.864 m) in po drugem grebenu spust do koče na Kredarici (2.515 m). Skupno 9 ur hoje. Zahtevna skalna, varovana pot.

2. dan Spust v dolino Vrat, mimo veličastnega slapu Peričnik in obisk Planinskega muzeja Slovenije v Mojstrani. 4 do5 ur hoje.

3. dan S Planine pod Golico na vrh Golice (1.835 m), poznane po spomladanskem cvetenju narcis. Od tam večinoma po grebenu Karavank po izjemni razgledni poti na najvišji vrh Stol (2.236 m), kjer se malo pod vrhom prenoči. Pribl. 7 ur hoje. Lahka planinska pot.

4. dan Spust v dolino Završnice (1.100 m) in vzpon na Begunjščico (2.060 m) in spust na sedlo Prevala 1.311 m (planinska koča) ter naprej do mejnega prehoda Ljubelj ter bližnje planinske koče na Ljubelju. 7 ur hoje. Srednje težka planinska pot.

5. dan Transfer skozi Dolžanovo sotesko do vasi Medvodje, od ko-der peš na Stegovnik (1.692 m), in po lepi poti spust čez Močnikovo planino do zaselka Šenk na Spodnjem Jezerskem. Prenočitev na Zgornjem Jezerskem. 6 ur hoje. Srednje težka planinska pot.

6. dan Vzpon do končne točke poti Via Alpina v Sloveniji; Jezerski vrh (1.374 m) in spust nazaj. 5 ur hoje. Srednje težka planinska pot.

Marko Lenarčič

Pohodništvo v SlovenijiStereotip za Slovence, da smo smučarji in planinci, danes v glavnem ne velja več. Res pa je, da se kažemo vse bolj in vsestransko aktiven narod, kar nam potrjuje vse večje število športno rekreativnih prireditev in številčna udeležba udeležencev.

Pohodništvo ima v Sloveniji globoke korenine. Obiskovalci različnih predelov Slovenije so začudeni nad tako veliko pe-strostjo pohodniške naravne in organizirane ponudbe. Po drugi strani pa predvsem turistični delavci v nastanitvenih objektih ugotavljajo, da je število nočitev na račun pohodnikov še vedno zgoščeno le v dveh poletnih mesecih. Povečanje nočitev in obiska v ostalih mesecih ostaja zanje velik izziv. Pred dvema letoma je Slo-venska turistična organizacija (STO) sprejela Strategijo razvoja

turističnega produkta »Pohodništvo v Sloveniji«. Tako sta lani v sklopu STO-ja začela nastajati dva projekta, ki uresničujeta spre-jeto strategije. Postavljati so se začeli temelji organiziranosti znotraj pohodništva in nastajati so začeli kriteriji za specializacijo nastanitvenih objektov omenjene dejavnosti. Do danes je temeljne pogoje spe-cializacije izpolnilo 32 nastanitvenih objektov (v glavnem hoteli in penzioni).V začetku marca je bila na STO-ju ustanovna skupščina Gospo-darskega interesnega združenja Združenje za pohodništvo. Sedež društva je na Bledu, na Ljubljanski cesti 7. Združenje je ustanovilo 16 zainteresiranih poslovnih subjektov nastanitev, ki so od STO pre-jeli certifikat specializacije za pohodništvo in tržno kategorijo oznak od 1 do5 pohodnikov.Iniciator in strateški partner ustanovitve združenja je STO, ki želi pospešiti razvoj pohodništva, zato je tudi spodbudil ustanovitev omenjenega združenja.Združenje za pohodništvo bo na podlagi že podpisanih pisem o nameri (z namenom izvajanja letnega programa aktivnosti) skle-nilo posebne dogovore s partnerji; ti so: Planinska zveza Slo-venije, Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Turistična zveza Slo-venije, lokalne turistične organizacije s področja destinacij, kjer je pohodništvo ena od primerjalnih prednosti, regionalne razvojne

organizacije, proizvajalci pohodne opreme, specializirani trgovci za pohodniško opremo.Cilji združenja je povečati število obiskov in prenočitev na področju pohodništva, učinkovitost promocije, kakovost pohodniške de-javnosti, usposobljenost in informiranost članov ter ekonomske učinke posameznih subjektov.Združenje se ukvarja s promocijo, oblikovanjem tržnih paketov in nji-hovim trženjem, distribucijo, skrbjo za kakovost specializiranih nasta-nitev, s problematiko urejanja in trženja poti in druge infrastrukture v okviru produkta, opravljanjem aktivnosti nacionalnega sekretariata za transnacionalno pot Via Alpina, informiranjem, usposabljanjem ponud-nikov in lokalnega prebivalstva in sodelovanjem pri izvajanju postopkov certificiranja specializiranih nastanitvenih obratov za pohodništvo.

Marko Lenarčič

3�

Lipov list - 5/6 2008

Kolesarstvo

Kolesarski trženjski standardi

Razvoj kolesarjenja v SlovenijiKolesarjenje postaja vedno bolj popularen šport in vedno več ljudi si želi preživeti aktivne počitnice tudi na kolesu. Znano je, kaj kažejo trendi v turizmu, znano pa je tudi, da je kolesarjenje v svetu postalo vodilni trend v turizmu.

V turistični ponudbi Slovenije je bilo do pred kratkim kolesarjenje le do-datna ponudba, dana je bila predvsem možnost izposoje koles, pone-kod so bile označene poti za kolesarje, ni pa bilo razvite prave turistične infrastrukture za kolesarje. STO je v Strategijo razvoja kolesarjenja v Sloveniji zapisala več nalog. Izdelani so bili trženjski standardi za specializirane kolesarske nastanitve in ocenjeni so prvi hoteli. V letošnjem letu so bili izoblikovani še kriteriji za kolesarsko informacijsko točko in kolesarsko destinacijo. Trženjski stan-dardi naj bi prinesli večjo prepoznavnost kolesarske ponudbe in storitev, pospeševali rast kakovosti ponudbe in omogočali boljšo prodajo.

Kolesarska destinacijaPodročje, ki se želi v okviru STO predstavljati kot turistična kolesarska de-stinacija, mora izpolnjevati določene kriterije. Imeti mora: kolesarsko info-rmacijsko točko Slovenia Bike Information Point, kolesarjem primerno namestitev (kolesarski hotel, kamp, turistična kmetija), označene najma-nj tri kolesarske poti, zemljevid ali panoramsko karto kolesarskih tur in poti, usposobljene kolesarske vodnike, možnost izposoje in servis koles.

Kolesarska informacijska točkaNamenjena je kolesarjem - turistom. Deluje lahko v okviru TIC-ov, LTO-jev, specializiranih turističnih agencij, kolesarskih trgovin, servisev, idr. Zagotavljati mora: usposobljeno osebo za posredovanje informacij, v kolesarski sezoni (april–oktober) mora biti odprta vse dni v tednu, imeti mora informacije o kolesarski ponudbi in možnostih nočitev za kolesarje po Sloveniji, informacije o kolesarskih poteh, servisih in trgovinah v okoli-ci, informacije o možnostih prevoza kolesarjev in koles, izposoji koles v okolici, zagotovljeno prodajo kolesarskih kart in vodnikov tudi iz drugih delov Slovenije ter možen dostop do interneta za obiskovalce.

Namestitve, specializirane za kolesarjeAngleško poimenovanje “Slovenija bike hotel” označuje skupino ponu-dnikov, ki so specializirani za kolesarski turizem. Prenočitvenim objektom z omenjeno označbo in z različnimi kategorijami (hoteli, hostli, penzioni, apartmajski objekti idr.) je skupno to, da je kolesarjenje zanje eno od pomembnejših ponudb. Ker imajo glede na specializacijo in potrebe kolesarjev turistični objekti različno infrastrukturo in ponudbo za kolesarje, je stopnja ponudbe po analogiji s hotelskimi “zvezdicami” označena s številom “koles”. Z “enim kolesom” je označena osnovna kolesarjem prijazna ponudba. Z dvema, tremi in štirimi stopnjami so označeni objekti, ki ponujajo kolesarjem več pomembnih storitev. S “petimi kolesi” se lahko ponašajo ponudniki, ki jim je “življenje s kolesarji” temeljna dejavnost. Vsak hotel, ki se ponaša z nazivom Kolesarjem prijazen hotel, zagotavlja:

usposobljeno osebo za informacije, stalno urejen kolesarski informaci-jski kotiček, turistične informacije o okolici, informacije o nastanitvah po Sloveniji, stojala za kolesa pred objektom, kolesarnico oz. prostor za kole-sa, orodje za osnovna popravila, možnost polnjenja in kontrole pritiska v zračnicah, prostor za pranje koles, kolesarski servis oddaljen do največ 25 km, zagotovljen prevoz pokvarjenega kolesa do najbližjega servisa, možnost pranja in sušenja premočenih in umazanih oblačil in čevljev, izposojo koles v kraju, prvo pomoč in gostinsko ponudbo.

Kolesarski kamp Tudi za kampe, trenutno v Sloveniji izpolnjuje vse zahtevane standarde samo kamp v Kobaridu, velja vse kar velja za hotele in druge name-stitvene objekte. Gre za ponudbo prilagojeno ugodju kolesarjev, nji-hovim potrebam, vezanim na hrambo in vzdrževanje koles ter sprem-ljevalne informacije in programe. Manjkati ne smejo niti kolesarska karta okolice, kolesarske karte in vodniki iz drugih delov Slovenije, informa-cije o možnosti nastanitev po Sloveniji, pomoč pri iskanju in rezervaciji prenočišč, zanimive informacije o Sloveniji ter bližnje okolice in interne-tni kotiček. Obstajati mora ponudba, ki omogoča nočitev za eno noč brez doplačila, pa posebne cene in paketi za kolesarje, pomoč pri načrtovanju kolesarskih tur (tudi z vodnikom) in izdelan mora biti najmanj 4-dnevni program kolesarskih tur v okolico. Zagotovljen mora biti najem koles v kraju (oddaljenost do največ 3 km) in najem 5 koles v objektu.

Kolesarjem prijazna kmetijaZdruženje turističnih kmetij Slovenije ima svojo specializacijo za kmetije, prijazne kolesarjem, ki je prilagojena potrebam gostov na kmetijah. Ti kriteriji so primerljivi z ostalimi, zato je STO prevzela te standarde.Do letošnje sezone je v Sloveniji pridobilo specializacijo 34 različnih na-mestitvenih objektov in en kamp. Ocenjevanja bodo potekala enkrat letno, specializacijo bo treba obnavljati na tri leta, med tem pa se bo stanje preverjalo s »skritim« gostom. Hoteli in drugi, ki ne bodo stalno zagotavljali standardov, bodo izgubili specializacijo.Kolesarske destinacije, informacijske točke in specializirane kolesarske namestitve bodo predstavljene na turističnih in poslovnih spletnih straneh www.slovenia.info in v novem kolesarskem katalogu, ki ga bo STO ponudila na vseh sejmih in borzah, ki se jih bo udeležila.

Dušan Štrucl, Dixi

�0

Lipov list - 5/6 2008

Prospekti

GM1.TV prinaša lastni internetni TV kanalRazširjenost širokopasovnih internetnih priključkov je seveda predpogoj prenosa priljubljenih „premičnih slik“. Hkrati z razširjenostjo tovrstnih priključkov se veča tudi poznavanje pojmov, kot so WebTV (Youtube) ali IPTV (T2, SIOL) idr. Vse več tovrstnih priključkov prinaša hitre spremembe pri novodobnem komuniciranju in trženju, GM1.TV pa je nov multimedijski način predstavitve in uporabe storitev, produktov in informacij. GM1.TV stopa na sceno kot ponudnik internetnega portala, ki podpira oblikovanje lastne internetne televizije z bogato vsebino. Ta se zelo enostavno oblikuje, še enostavneje zamenjuje in prinaša veliko prednosti, zlasti brezplačno telefonijo, enostavno upravljanje in komunikacijo ter bogat nabor predstavitvenih možnosti.

GM1.TV so kot svojevrstni WebTV zasnovali na avstrijskem Koroškem (Villach – Beljak in St. Veit an der Glan) in ga zastavili tako, da prinaša optimalne možnosti lastne video produkcije ter hitre, enostavne in izjemno kakovostne umestitve fotografij, glasbe in informacij na in-ternet. Po portalu se sprehajamo z miško, tipkovnico ali številčnico; vsebine iščemo ne zgolj na internetu, temveč tudi na modernih mo-bilnih telefonih in TV-aparatih z digitalnimi Set-Top-Boxi, informaci-jskih kioskih in žepnih PC-jih. Nadaljna prednost internetnega portala je možnost integrirane telefonije, ki je za obiskovalce portala brezplačna za vso Evropo, za oglaševalce (najemnike) pa na voljo po skupni ceni mesečnega na-jema portala v znesku 39,90 evrov. Tako imenovana prva evropska „open source internetna platforma“ je, kot kaže statistika, zelo dobro obiskana. Zaenkrat so nanjo poleg Avstrije priključeni še Švica, južna Nemčija in severna Italija. Na portalu je tudi Slovenija dobila svoje okence in s tem možnost predstavitve v srednjeevropskem in globa-lnem potrošniškem bazenu.

vstavi „on line“ in v središče pozornosti, prav tako se lahko vse vsebine v kratkem času tudi zamenja. In to brezplačno, doma ali na daljavo.Uspeh koncepta GM1.TV zagotavljajo bogate vsebine, ki jih statično (z diaprojekcijo) ali s filmskimi predstavitvami, zlahka menjavamo ne zgolj periodično, kot je to največkrat primer pri klasičnih in statičnih domačih internetnih straneh, ko postavljeno stran zadržimo pol leta ali še dlje. Vsebine na GM1.TV portalu namreč postavljamo in poljubno spreminjamo, če želimo, tudi večkrat dnevno. Druga prednost koncepta GM1.TV je dobra pre-glednost portala in enostavna navigacija po temah.

Opis portalaOkna od 0 do 5 so okna, v katera naročnik postavi želene vsebine; to lahko stori sam, lahko pa to zanj naredi tudi regijski oskrbovalec portala. Vanje lahko umesti filme, fotografije, kataloge in drugo. Po teh vsebinah se sprehajamo in jih listamo, ugotavljamo, če je nek artikel še na razpolago idr. Vsebine znotraj oken so brezmejne in se nadaljujejo v podportale z informacijami in predstavitvami po želji naročnika.Številka 6 ima funkcijo nadaljnjega sprehajanja po portalu.Vsebina za posameznim oknom ima lahko svoj časovni okvir in dolžino predstavitve. Tako lahko lastnik hotela v prvem oknu prika-zuje svoj wellness program v obliki diašova, popoldne predstavlja svojo konferenčno ponudbo s projekcijo filma in zvečer „v živo“ prenaša dogajanje s prireditvenega odra. Znotraj tega spet obstaja možnost, da se fotografije iz diašova vrstijo poljudno dolgo. Od desetih fotografij je npr. prvih šest nameščenih v trajanju osmih sekund, ostale štiri pa v trajanju desetih sekund. Časovna umestitev se lahko spreminja kadar koli in kolikor je pač potrebno. Hkrati se npr. nek hotel v oknu številka dve predstavlja s sobami, v tretjem oknu s ceniki, v četrtem s partnerji hotela, v petem z aktualnimi meniji, ponudbo dneva in podobnim; vse po lastni individualni nastavitvi.Številka 7 označuje okno, kjer se stranka lahko naroči na neka iz-brana in želena informacijska sporočila, ki bodo posredovana na njen internetni naslov. Zvonec je simbol za javljanje neprimernih vsebin, naslednji simbol predstavlja nadaljnja priporočila, vprašaj pa pomeni forum za pomoč.Številka 8 pomeni rubriko za kontakte in se začenja z impresumom, kjer so podatki regijskega oskrbovalca foruma, in nadaljuje z linkom na obstoječo domačo stran ter zaključi z opcijo internetnih sporočil in telefonijo.V levem delu portala je meni oz. vsebinski nabor portala.Ogled portala na http//:www.gm1.tv

Renee Skorić

GM1.TV portal je nov marketinški instrument in multimedijska vizitka v internetu.

GM1.TV GM1.TV portal je odlična izbira za občine, podjetja, šole, različna združenja, klube in vse individualne ponudnike, predvsem pa idelana priložnost za nosilce storitev s področja turizma. GM1.TV povezuje in-ternet s klasično televizijo. Filmi, fotografije, glasba in informacije so ponujeni v tehnično najmodernejšem izložbenem oknu sveta in v najboljši možni kakovosti (HDTV), interaktivnost medija pa omogoča, da posamezniki lahko naročajo storitve ali produkte, komentirajo filme, rezervirajo hotele, igrišča za golf idr. ter poleg vsega naštetega brezplačno telefonirajo znotraj Evrope. Upravljanje administracijskega orodja za oblikovanje in vzdrževanje lastne internetne TV je enostavno in ne potrebuje velikega programerskega in računalniškega znanja. Z zgolj nekaj kliki na miško se želeno vsebino

�1

Lipov list - 5/6 2008

KOLOFON

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje Turističnega vestnika

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353Letnik 50, Številka 5/6 2008

Izdaja:Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:Črtomir Špacapan, dr. Jurij Žurej, Igor Kenda, Renata Picej (glavna in odgovorna urednica), Mojca Rutar, Petra Stušek, dr. Rok Ovsenik, Rok Klančnik, Karmen Grebenc Burger.

Transakcijski račun:03100-1000010639

Celoletna naročnina: posamezniki 16 evrov, organizacije 32 evrov, za tujino 50 evrov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji.

EdukacijaDesetletnica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor

Šola kot dragocena banka znanjaMed najpomembnejšimi dogodki obeleževanja desetletnice Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki potekajo vse leto, je bila v začetku junija podelitev diplom letošnjim diplomantom.

Ob tej priložnosti je izšla posebna publikacija, ki na 84 straneh pregledno po posameznih letih beleži pomembnejše mejnike v desetletnem razvo-ju ustanove: od zamisli in potreb gospodarstva za ustanovitev, začetkov povezovanja s tujimi šolami in mednarodnimi združenji, prvih projektov in udeležbe na različnih domačih in mednarodnih prireditvah, vse do današnje močne vpetosti šole v lokalno, regionalno, celo mednarodno okolje, do enakovredne izmenjave izkušenj s priznanimi strokovnjaki doma in v tujini ter številnih uspehov študentov in predavateljev, ki so ustvarili prepoznavnost šole med tistimi, ki cenijo kakovost in željo po napredku. V knjižici so prispevki partnerjev in prijateljev šole, ki so pripomogli k njeni rasti. V predgovoru je prof. dr. Janez Bogataj tudi zapisal, da je šola naša največja banka znanja in predvsem motiv za našo prihodnjo ga-stronomsko in turistično prepoznavnost. Ob pregledu delovanja šole sodelavci ugotavljajo, da so postali pomemben del lokalnega okolja, pomemben člen v strokovni verigi izobraževanja, pomemben kamenček v mozaiku izobraževanja in uspo-sabljanja za mednarodno konkurenčen ter uspešen gostinsko-turistični kader, ne nazadnje pa tudi pomembna točka, kjer negujejo lokalne posebnosti, tako da jih ohranjajo sveže v sodobnih preoblekah.

M. N.

DESETLETNICA V ŠTEVILKAH

550 kvadratnih metrov prostora za delo na šoli, 463 vpisanih študentov, 150 podjetij v Mreži podjetij za praktično izobraževanje študentov VSŠG Maribor in Konzorcij turističnega gospodarstva, 141 diplomantov, 60 zunanjih sodelavcev, 14 srebrnih medalj z državnih tekmovanj, 14 mednarodnih projektov namestitve študentov in izmenjave mentorjev Leonardo da Vinci, 10 mednarodnih individualnih projektov mobil-nosti učnega osebja Erasmus, 20 večjih študentskih projektnih nalog na lokacijah zunaj šole, 7 evropskih prvakov, 1 srebrna evropska medalja, 1 bronasta evropska medalja, 7 državnih prvakov, 5 bronastih medalj z državnih tekmovanj, 5 članstev v najpomembnejših mednarodnih strokovnih združenjih (AEHT, EUHOFA ALPINA, EUHOFA INTERNA-TIONAL, EURHODIP, GEORGES BAPTISTE BOARD OF EUROPE), 2 drugi mesti za Jabolko kakovosti (priznanji za izvedbo projektov Leonardo da Vinci), 1 tretje mesto za Jabolko kakovosti.

Poslovno sodelovanje z azijskimi operaterjiUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Evropska podjetniška mreža skupaj z italijanskimi in azijskimi partnerji izvajajo projekt ASIAN TOUR (European-Asian integration in sustainable tourism management), ki je namenjen spodbujanju podjetniškega sodelovanja in nudenju strokovne pomoči pri izgradnji ter rasti turističnega sektorja v Mongoliji, Nepalu in Vietnamu. Projekt bo trajal do januarja leta 2010 in se izvaja v okviru evropskega programa Asia Invest II.

V tem času naj bi vzpostavili poslovno sodelovanje med podjetji iz turističnega sektorja z območja EU in sorodnimi mongolskimi, nepa-lskimi in vietnamskimi organizacijami. Svojo priložnost bodo na ta način imeli tudi slovenski ponudniki letoviških storitev, ki bodo lahko spoznali posebnosti azijskega turizma in navezali neposredne poslovne stike s tamkajšnjimi turističnimi organizacijami.Partnerji bodo v okviru projekta razvijali prepoznavne produkte azijske-ga turizma, spodbujali potenciale ekološkega turizma v Aziji in vzpo-stavljali pogoje za integrirano in trajno sodelovanje med evropskimi in tamkajšnjimi turističnimi akterji. Okrepili naj bi tudi sposobnost pa-rtnerskih azijskih držav k vključevanju v ponudbo trajnostnega turizma na mednarodnem trgu. Sodelujoči bodo analizirali trge turističnega sektorja v Mongoliji, Nepalu in Vietnamu ter na podlagi teh analiz izobraževali turistične operaterje. Prva modula izobraževanj s področij trženja in promocije bodo za azijske udeležence organizirali v Nepalu in Mongoliji. Niz bomo sklenili oktobra letos na italijanski poslovni šoli MIB – School of management z zadnjima moduloma izobraževanja s poudarkom na spletnem trženju in prodaji ter destinacijskem manage-mentu. V Italiji bo hkrati potekal seminar, namenjen tudi slovenskim podjetjem in drugim organizacijam s področja turizma, na katerem bomo predstavili priložnosti azijskega turističnega trga. Aprila in se-ptembra prihodnje leto bomo pospremili na poslovni srečanji v Nepal in Mongolijo predstavnike slovenskega turističnega sektorja in nave-zali neposredne poslovne povezave.Izvajalci projekta si ob naštetem obetamo še, da bomo z načrtovanjem, vodenjem in izvozom trajnih in raznovrstnih turističnih produktov, rastjo mednarodnega trgovanja v turističnem sektorju in z novimi naložbami v azijski turizem prispevali tudi k izboljšanju splošnega življenjskega standarda v teh državah. Če si želite poslovanja z ome-njenimi turističnimi operaterji, se udeležiti seminarja v Italiji ali poslovnih srečanj v Mongoliji in Nepalu, se oglasite pri Evropski podjetniški mreži – Koper. http://asiantour.progetti.informest.it/

Maja Cergol

Križanka

Prezračevalne line na zatrepih stanovanjskih hiš in gospodarskih stavb (npr. dvojnih kozolcev ali ¨toplarjev¨) ter okrasni izrezi na ograjah zu-nanjih hodnikov ter balkonov, predstavljajo dediščino rokodelskega znanja umetnikov samoukov in oblikovanja kulturnega okolja. V vsaki slovenski pokrajini so se ohranili številni primeri teh slikovitih izrezov, ki so svojevrstna dokumentacija razumevanja simbioze med estetiko in funkcionalnostjo anonimnih mojstrov.Pomanjšane replike prezračevalnih lin in okrasnih izrezov so izdelane iz starega lesa, ki je bil desetletja in več izpostavljen različnim vremen-skim in naravnim vplivom. Izdelek je zatorej dvojni spomin na Slovenijo: na deželo ustvarjalnega navdiha in na okolje, kjer prebivalci cenijo svojo dediščino.

Nagrajenci križanke:1. Janez Kavčič, Racovnik 23, 4228 Železniki 2. Marija Fludernik, Praprotnikova 23, 3330 Mozirje3. Živko Nikolov, Belovo 1, 3270 Laško

REŠITEV KRIŽANKE 3/4: NARKOMANKA, ARISTOKRAT, KOSTEL, TARI, REM, TRIK, VAL, TANTALIT, OCET, NA, IGARKA, ALFA, ROT, ROSSI, ETO’O, VATEL, ARE, JIM, TRGOVINA, NAR, AIS, MAKASAR

Geslo križanke z vašimi podatki (ime, priimek in naslov) pošljite do 20.�.200� na naslov: Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva 3�,1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.Med prispelimi pravilnimi gesli križanke, bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli uokvirjen spominek avtorja Srečka Knafelca.

Naročite se na revijo Lipov list!Priimek in ime:TD/podjetja/organizacije:Naslov:Pošta in poštna št.:Telefon/GSM:

Podpis:

Davčni zavezanec: DA NE E-pošta:

Davčna št. Datum:

Podpis (in žig): telefon:

Kartica ugodnosti TZS

Za samo 5€ prinaša kartica:• posebne popuste in ugodnosti• ponudbo meseca• revijo Lipov list

Novi ponudniki ugodnosti:

TD Maribor : Turistično splavarjenje v Mariboru • 1,5 ure vožnje s splavom in 1 ura strokovnega vodenja po mestnem jedru Za imetnike kartice je vodenje brezplačno.Rezervacije in informacije: 041 795 475Na vožnji s splavom za zabavno in sproščeno vzdušje poskrbijo flosa-rji, flosarska frajla in njihovi spremljevalci, za veselo razpoloženje ob domači glasbi pa Splavarski trio. Program vožnje vsebuje še pred-stavitev dravskega splavarjenja v preteklosti ter splavarski krst en-ega od udeležencev vožnje. Na splavu ne boste prikrajšani niti za kulinarične užitke

AKCIJA SLOVENSKE ŽELEZNICE se nadaljuje.27. avgusta bomo na sedežu TZS izžrebali 7 novih dobitnikov brezplačne železniške vozovnice.

Dobitniki vozovnic za brezplačne železniške prevoze po Sloveniji za mesec julij in avgust:• Tadej Čuk, Kocjančičeva 41, 1261 Ljubljana - Dobrunje• Dejan Dovjak, Sevce 4 A, 3272 Rimske Toplice• Danica Filipič, Radoslavci 22a, 9243 Mala Nedelja• Marijan Hertiš, Falska Cesta 99, 2342 Ruše• Stanko Kolbl, Mariborska Cesta 2, 9250 Gornja Radgona• Niko Svete Laze 27, 1353 Borovnica• Tanja Drovenik Čalič, Šutna 5, Kamnik, 1241 Kamnik

več na www.turisticna-zveza .si

Dobrodošli v Terme Radenci

V zeleno pokrajino žitnih polj in vinorodnih gričev ob Muri

Povabljeni v oazo izvirov mineralne in termalne vode!

Članom TZS podarjamo: Terme Radenci, d.o.o.• 15 % popust na celodnevne karte v Termah Radenciwww.terme-radenci.si

in

Terme Banovci• 15 % popust na celodnevne karte v Termah Banovci v terminu: julij - septemberwww.terme-banovci.si

WWW�LASKO�EU