Upload
cvitalo
View
37
Download
6
Embed Size (px)
Citation preview
TER
ETIU
POM
ORS
KOM
PRO
MET
UTE
RET
I U PO
MO
RSKO
M PR
OM
ETU
UVO
D
Zat
oo
tere
tima
upo
mor
skom
prom
etu?
Zat
o o te
retim
a u po
mor
skom
pr
omet
u?
Th
e ca
rrier
sha
ll pr
oper
ly an
d ca
refu
lly
load
, ha
ndle
, st
ow, ca
rry,
ke
ep, c
are
for
,,
,y,
p,and
disc
harg
e th
e go
ods
carri
ed.
Hag
ueR
ules
Artic
leIII
Rul
e2
Hag
ue R
ules
, Ar
ticle
III
, R
ule
2
Zat
oo
tere
tima
upo
mor
skom
prom
etu?
Zat
o o te
retim
a u po
mor
skom
pr
omet
u?
Thom
as M
iller P
&I p
laa
tra
bine
zbo
g t
eta
na te
retu
u iz
nosu
od:
-
370
000
000
$/god
inje
37
0.00
0.00
0 $/g
odin
je-
31
.000
.000
$/mj
ese
no-
8.
000.
000
$/tjed
no-
1
000
000
$/dne
vno
- 1.
000.
000
$/dne
vno
NO
VAN
E TR
ABI
NE P
REMA
KAT
EGOR
IJI
RIZ
IKA
(1987
-200
1; T
hom
as M
iller P
&I C
LUB)
FF
OCol
lisio
n5%
Pol
lutio
n5%
GA
2%O
ther
5%
Car
go41
%9%
41%
Cre
w24
%
Non
Cre
w9%
VRIJ
EDNO
ST N
OV
ANIH
TRA
BIN
A PR
EMA
KATE
GO
RIJI
RIZ
IKA
(U%
1987
2001
ThKA
TEG
ORI
JI R
IZIK
A (U
%
; 198
7-20
01; T
hom
as
Mille
r P&I
CLU
B)
Car
go27
%Po
llutio
n17
%
GA
2%
Oth
er7%
17%
Cre
w15
%N
onC
rew
FFO
Col
lisio
n10
%N
onC
rew
8%14
%
GLA
VNI U
ZRO
NIC
I TRA
BIN
A ZB
OG T
ETA N
A TE
RET
UTE
RET
U
TRA
BINE
PRE
MA V
RSTI
OTE
ENJ
A TER
ETA
CIJE
NA L
JUDS
KE G
REK
E U G
LAVN
IM
PODR
UJI
MA
RIZ
IKA
PODR
UJI
MA
RIZ
IKA
DES
ET G
LAVN
IH U
ZRO
N
IKA
TRA
BINA
NA
RAS
UTIM
TER
ETIM
A
TER
ETI U
PO
MO
RSKO
M P
ROM
ETU
VRST
E I P
ODJ
ELA
TERE
TA U
PO
MO
RSKO
MPR
OM
ETU
IVR
STE
POM
ORS
KOM
PR
OM
ETU
I VR
STE
BRO
DOVA
OSN
OVN
APO
DJEL
ATE
RET
AO
SNO
VNA
PODJ
ELA
TER
ETA
SUHI
TER
ETI
TEKU
ITE
RET
ITE
KUI
TE
RET
I
SUHI
TER
ETI
SUHI
TE
RET
I
SV
ITER
ETIK
OJI
SEKR
CAJU
ILIS
LAU
U
SVI T
ERET
I KO
JI SE
KR
CAJU
IL
I SLA
U U
BRO
DSKI
SKL
ADIN
I PRO
STOR
I NA
PALU
BUBR
ODA
PALU
BU BR
ODA
TEKU
I T
ERET
KO
JI D
OLA
ZI N
A BR
OD
U PO
SUDA
MA
(BA
VAMA
, BOC
AMA I
SL.)
SUHE
TER
ETE
DIJ
ELIM
ON
A:SU
HE TE
RET
E D
IJEL
IMO
N
A:
GEN
ERAL
NE (O
PE)
RAS
UTE
RAS
UTE
TEK
EH
LA
ENE
HLA
EN
ETE
RET
E SU
VREM
ENIH
TEH
NOLO
GIJ
A
OPA
SNE
TERE
TE
VR
STA
TERE
TA O
DRE
UJE
KOJO
M
VRST
OM
BRO
DOVA
E
SEPR
EVO
ZITI
VRST
OM
BR
ODO
VA
E SE
PR
EVO
ZITI
SVJE
TSKA
FLO
TA IZ
NAD
100
GT
(prem
a Bux
tonu
) (%/
GT/C
IJENA
)
TRAN
SPO
RTNI
BRO
DOVI
49/9
1/41
BULK
CAR
GO
16/6
7/21
GEN
ERAL
CA
RGO
29/2
2/17
PASS
ENG
ER S
HIPS
4/2/
3
LIQU
ID10
/42/
13D
RY
6/25
/8BR
EAK
BULK
27/1
8/13
UNIT
LO
AD2/
4/4
FER
RY
CRUI
SE
LPG
, LNG
, CH
EMIC
ALO
BOCA
RGO
LIN
ERCO
NTAI
NER
CHEM
ICAL
OIL
, ULC
C, V
LCC
OBO
BULK
CAR
RIER
MUL
TI D
ECK
HEA
VY L
IFT
REE
FER
RO
-RO
CAR
CARR
IER
OBO
FREI
GHT
ERR
EEFE
RCA
R CA
RRIE
R
BAR
GE
CARR
IER
NET
RAN
SPO
RTNI
BRO
DOVI
51/9
/59
FISH
ING
25/3
/6SE
RVIC
E13
/2/4
NAV
Y12
/4/4
8O
THER
1/1/
1
KOM
PONE
NTE
SVJE
TSKE
TRG
OVA
KE
FLO
TE 2
002.
(L
loyd
sM
ariti
me
Info
rmat
ion
Serv
ices
2002
)(L
loyd
s M
ariti
me
Info
rmat
ion
Serv
ices,
20
02)
-N
a p
oet
ku 2
002.
svje
tska t
rgova
ka
flot
a im
ala
je ne
to vi
e od
1600
0
brod
ova
(>100
0 GT)
-O
iltan
keri
iBu
lkca
rrie
riin
ilisu
vie
od
70%
svjet
sket
ona
eO
il tan
keri
i Bul
k ca
rrie
ri in
ili su
vi
e o
d 70
% sv
jetsk
e ton
ae
-Fl
ota
brod
ova
za g
ener
alne
tere
te s
e sm
anjuj
e, do
k se
bilje
i zn
aa
jan ra
st flo
te k
onte
jnersk
ih bro
dova
.
GEN
ERAL
NI T
ERET
I
Te
retu
vrea
ma
bav
ama
bala
ma
sandu
cima
kutija
makr
letk
ama
Te
ret u
vr
ea
ma
, ba
vam
a, ba
lam
a, sa
ndu
cima,
ku
tijama
, kr
letk
ama
i sve
njev
ima,
autom
obili,
alat
ni, p
oljop
rivred
ni i p
ogon
ski s
trojev
i i n
jihov
i dije
lovi
R
azli
iti p
olup
roizv
odi (o
dljev
ci ko
vina,
prof
ili, c
ijevi,
dask
e, g
rede
, ci
gle,
kam
en i
osta
li gra
evin
ski m
ater
ijal)
R
azno
vrsn
ost
tihte
reta
uvje
tovala
jeu
niti
zaci
ju(ob
jedinj
avan
je)
Raz
novr
snos
ttih
tere
tau
vjetov
alaje
un
itiza
ciju
(objed
injav
anje)
tere
tai
pojav
uko
ntejn
era.
Prev
oze
seu
lavn
ombr
odov
ima
zage
nera
lnit
eret
ilin
ijskim
brod
ovim
a.D
likid
il
tt
ik
tj
i
Da
na
s se
ve
liki d
io g
ener
alnog
tere
ta p
revo
zi u
konte
jnerim
a
Ak
o se
rasu
ti ili
teku
i t
eret
upa
kira
u a
mba
lau
i ka
o ta
kav
krca
i pr
evo
zi is
ti se
sm
atra
genera
lnim
tere
tom
pg
npr
. ito
u k
onte
jnerim
a,ulje
u ba
vam
a, v
ino,
vod
a u
amba
lai.
..
Brod
oviz
apr
ijevo
zgen
eral
nog
tere
taBr
odov
i za pr
ijevo
z gen
eral
nog
tere
ta
Br
odov
i s(be
z) me
upa
lubam
a kl
asi
ni b
rodo
vi za
gen
eral
ni te
ret (G
enera
l carg
o ship
s)
Kont
ejners
ki bro
dovi
R
o-R
o br
odov
i (Roll
on
roll
off)
LA
SH, S
EABE
E ...
.
B
rodo
vi z
a pr
ijevo
z ra
suto
g te
reta
(bul
k ca
rrie
rs)
BRO
DOVI
ZA
PRIJ
EVO
Z G
ENER
ALNI
H TE
RETA
(G
ENER
ALCA
RGO
SHIP
S)(G
ENER
AL CA
RGO
SH
IPS)
Br
odza
gene
raln
iter
etu
krca
jtere
takr
ozgr
otla
na
gorn
joj
Brod
za
ge
nera
lni t
eret
ukr
caj te
reta
kr
oz gr
otla
na go
rnjoj
palu
bi
Skla
dit
a m
ogu
biti
podi
jeljen
a pal
ubam
a na m
eupa
lubn
e pr
osto
re(tw
eend
ecks
)pr
osto
re (tw
een d
ecks
)
Dim
enzi
je im
var
iraju
(mali
jedn
opalu
bni b
rodo
vi
velik
i vi
epa
lubn
i bro
dovi
ili hl
adnja
e)
Br
zina
jeo
bin
o12
16
v
Br
zina
je
obi
no
12
16 v
Pr
ije ko
ntejne
rizac
ije na
jvee
koli
ine te
reta b
ile s
u pr
evo
ene
ovi
m b
rodo
vima
D
anas
surije
tkibr
odov
iza
gene
raln
ete
rete
D
anas
su
rije
tki br
odov
i za ge
nera
lne
tere
te
Obi
no
prev
oze
tere
te k
oji su
prev
eliki
za u
krca
j u ko
ntejne
re (e
lik, s
motci
ice
, stro
jevi) i
li ter
ete
u m
alim
kut
ijama
nepo
desn
im z
a po
punjav
an
je u
nu
tran
josti
kont
ejnera
pp
pj
jj
j
Ukrc
aj i is
krcaj
je sp
or to
zahti
jeva d
ulji b
orav
ak u
luka
ma
Br
odov
i izgr
aen
i u z
adn
joj tre
ini
XX.
st.
obi
no
su o
prem
ljeni
palu
bnim
diza
licam
ap
KONT
EJNE
RSKI
BRO
DOVI
Ko
ntejn
eriza
cija j
e zap
oela
sred
inom
50.-ti
h god
ina
XX. s
tolje
a
Dan
as s
e zn
aaja
n d
io te
reta
pre
vozi
u k
onte
jnerim
a (ko
ntejn
ers
kim
j
pj
(j
brod
ovim
a)
Dim
enzi
je ko
ntejne
ra (IS
O):
-TE
UTw
enty
fo
ot E
quiv
alen
t Uni
t (20f
tX8f
tX8f
t6in
y
q(
6058
mm
X243
8mm
X259
1mm
)-
FEU
Fo
rty fo
ot E
quiva
lent
Uni
t (40ft
X8ftX
8ft6in
12
192m
mX2
438m
mX2
591m
m)
-osi
m o
vih
osno
vnih
pos
toje
i drug
e dim
enzij
e kon
tejne
ra
Osn
ovne
mjer
e (no
sivos
t) kon
tejne
rskih
bro
dova
izra
ene
su
u T
EU ili
FE
U
Osn
ovni
tipo
vi br
odov
a su
Fee
der,
Pana
max
i Po
st-P
anam
ax
N
ajve
i Pos
t-Pan
amax
konte
jnersk
i brod
ovi im
aju ka
pacit
et od
8000
TE
U (u
izgrad
nji su
bro
dovi
od
1000
0 TE
U)
Imaju
velik
a gro
tla n
a pa
lubi
Is
pod
palu
be o
prem
ljeni
su ce
lula
rnim
vod
ilicam
a po
odje
ljcim
a
Brzi
na v
arira
od
16 (F
eede
rs) do
25 v
Al
tern
ativ
ni d
izajn
-ko
nte
jnersk
i brod
ovi b
ez gr
otala
(hatch
less)
sa
viso
kim
na
dvo
em i
pum
pam
a te
reta
ve
likog
kap
acite
ta
RO
-RO
BRO
DOVI
(Roll
-on/R
oll-of
f)
O
prem
ljeni
pose
bno
diza
jniran
imve
likim
vr
atim
ana
O
prem
ljeni
pose
bno
diza
jniran
im ve
likim
vr
atim
a na
trupu
i e
sto
vanjs
kim ra
mpam
a to
omog
uav
a ukrc
aj te
reta
na
kota
im
a I
ji
kd
i
kt
(b)f
Im
aju
viso
ko n
adv
o
e i
prav
okutn
u (
boxy
) fo
rmu
Po
stoji
vie
izve
dbi b
rodov
a (Ca
r carr
ier, F
erry b
oats,
R
o-Pa
x ))
Imaju
vie
palub
a (bo
lja is
kori
tenos
t pros
tora,
vei
kapa
citet
ukr
caja)
R
adib
olje
isko
rite
nost
ipro
stor
aza
tere
tmogu
imat
i
Rad
i bol
je is
kori
teno
sti p
rost
ora
za te
ret m
ogu
im
ati
stro
jarnic
e na b
okov
ima b
roda
D
imen
zije
varir
aju (m
ali
trajek
ti
velik
i car
car
rieri
sa
jj
(j
vie
od
5000
0 G
T)
Br
zina
je ob
ino o
d 18 d
o 45
v (Ro
-Pax
)
BRO
DOVI
ZA
PRIJ
EVO
Z BA
RI (B
ARGE
CA
RRYI
NG S
HIPS
)
Brod
oviz
apr
ijevo
zbar
in
ast
avak
konc
epta
kont
ejners
kihbr
odov
a
Brod
ovi z
a pr
ijevo
z bar
i
na
stav
ak ko
ncep
ta ko
ntejn
erskih
br
odov
a
Kont
ejner
(bara
) je za
sebn
a pl
utaju
a
jedin
ica te
reta (
obin
o 60 f
t dul
jine i
30
ft
irine
)
Jedi
nica
sekr
can
abr
odn
adv
an
ai
na:
Je
dini
ca se
kr
ca n
a br
od n
a dv
a n
ai
na:
-
pre
ko k
rme
porta
lnom
diza
licom
vel
ikog
kapa
citet
a ili
-
ukr
cajem
prek
o krm
ene p
latfor
me dj
elomi
n
o p
otop
ljeno
g br
oda
D
va o
snov
na ti
pa b
rodo
va z
a uk
rcaj
bari
:
L
ASH
SHIP
(Li
ghter
Abo
ard S
hip).S
pecij
alizir
ani k
onte
jnersk
i brod
kr
ca v
rlo v
elik
e ko
ntejn
ere("li
ghter
s) po
rtaln
om d
izalic
om p
reko
krm
e.
Ligh
ters
(i)im
ajuka
pacit
etdo
400
tona
Sla
use
usk
ladi
ta
ilin
aLi
ghte
rs(i)
imaju
ka
pacit
et do
40
0 to
na. Sl
au
se u
sk
ladi
ta
ili n
a
palu
bu. U
krca
j/iskrc
aj jed
nog l
ighter
s(a) tr
aje cc
a 1
5 m
inut
a. N
e za
htije
va se
pose
bna l
uka
meh
aniza
cija.
Nako
n isk
rcaja
bare
se
grup
iraju
i teg
le u
nuta
rnjim
plov
nim pu
tovim
a. SE
ABEE
(Sb
)b
dij
bi
lidi
jk
S
EABE
E
(Se
a-b
arg
e),br
od
za p
rijevo
z ba
ri s
lin
og
diza
jna k
ao
"LA
SH".
Za u
krca
j kori
sti ro
lere (
pomi
canje
bar
i na
brod
u). B
are i
maju
vlas
titi p
ogon
. Krc
aju se
na br
od k
ao je
dinica
teret
a. Ve
ih su
dime
nzija
n
ego
bar
e s
usta
va L
ASH.
LASH
Li
ghte
r Abo
ard
Ship
Porta
lna
diza
lica
G
antry
Cra
neR
ASUT
I TER
ETI
R
asut
iter
etije
sun
epa
kiran
ima
terija
likoji
sezb
ogsv
ojih
R
asut
i ter
eti je
su nepa
kiran
i mate
rijali k
oji se
zb
og sv
ojih
kara
kter
istik
a kr
caju
u r
asu
tom
sta
nju.
U
skup
inu
rasu
tih te
reta
spa
daju:
krup
nijir
asu
tite
reti
(uglje
nru
deik
am
en
ugr
om
ada
ma)
-kr
upni
ji ra
suti
tere
ti (ug
ljen,
rude
i k
amen
u gr
omad
ama)
-si
tniji
rasuti
tere
ti (ug
ljena
pra
ina, k
oks,
su
mpo
r, ce
me
nt,
sol,
ee
r, pi
jesak
, lju
nak,
i dr.)
itar
ice(p
enica
jeam
ra
zob
pros
oku
kuru
zu
zrn
u-
itar
ice (p
enica
, je
am, ra
, zo
b, pr
oso,
ku
kuru
z u zr
nu
,
lane
no s
jeme,
soja
i dr).
R
asut
i ter
eti m
ogu
pod
odr
een
im o
koln
ostim
a (ut
jecaj
vlage
ili
tem
pera
ture
)iliz
bog
pres
ipav
anja
post
atio
pasn
iter
eti
tem
pera
ture
) ili z
bog
pres
ipav
anja
post
ati o
pasn
i ter
eti.
R
asut
i ter
et p
akira
n u
vre
ama
spad
a u
skup
inu
opih
tere
ta.
Kr
caju
se u
brods
ka sk
ladit
a i m
eup
alubn
i pro
stor
.
Prev
oze
sepo
sebn
imbr
odov
ima
zapr
ijevo
zra
suto
gte
reta
(bulk
Pr
evoz
e se
po
sebn
im br
odov
ima
za pr
ijevo
z ra
suto
g te
reta
(bu
lk ca
rrie
r)
Man
ipul
acija
tere
tom
je go
tovo p
otpu
no a
utom
atizi
rana
(elbo
w su
stav
zais
krca
jita
rica
ikon
tinui
rani
iskr
civa
iru
da)
tosk
rau
jesu
stav
za
is
krca
j ita
rica
i kon
tinui
rani
is
krci
vai
ru
da),
to sk
rau
je vr
ijeme
borav
ka br
oda u
luci.
Kuku
ruz
-corn
Mlj
ikk
lt
lM
ljeve
ni k
uku
ruz
co
rn g
lute
n m
eal
Pen
ica
red
wint
er w
heat
BRO
DOVI
ZA
PRIJ
EVO
Z RA
SUTO
G T
ERET
A (B
lkC
i)
(Bu
lk Ca
rrie
rs)
N
amjen
jeni s
u z
a p
rijevo
z raz
liiti
h vr
sta
rasu
tih te
reta
Nem
aju m
eup
alube
Im
aju i
roka g
rotla
sklad
ita
Mi
ji
til
titd
tk
j/ik
j
Mo
gu i
ne
mo
raju
ima
ti vl
ast
ita s
reds
tva z
a u
krca
j/iskr
caj
Ve
liin
a im
var
ira o
visn
o o
podr
uju
plov
idbe
O
snov
ni ti
povi
su:
Han
dySi
ze(do
cca
2500
0D
WT)
-H
andy
Si
ze (do
cc
a 25
000
DW
T)-
Ha
ndy
max
(do c
ca 40
000 D
WT)
-Pa
na
ma
x (60
-7000
0 DW
T)
na
mjen
jeni z
a p
rola
z Pa
nam
skim
kana
lom
sm
aks
imal
nom
koli
inom
tere
taka
nalo
m s
ma
ksim
alno
m ko
liin
om te
reta
-Ca
pesiz
e (ok
o 150
000 D
WT)
namj
enjen
i za p
rolaz
oko r
ta D
obre
nad
e
(ne m
ogu
pro
i kr
oz S
uesk
i kan
al)
St
jenke
sklad
ita i
maju
takav
oblik
da sp
rijee
(sma
nje) p
omak
teret
a
Opr
emlje
ni su
vis
okim
(Wing
tank
s) i b
alastn
im ta
nkov
ima u
dvod
nu
Post
oje i b
rodo
vi za
kom
bini
rane
tere
te O
/O (O
re/Oi
l) i O
/B/O
(O
re/Bu
lk/Oi
l)
Spec
ijaliz
irani
brod z
a prije
voz w
ood c
hips
drva
isje
enog
na v
eli
inu
vizi
t kar
te
TEK
I TER
ETI
Sv
i glo
maz
ni i
kom
adni
tere
ti ko
ji se n
e mog
u sma
trati g
ener
alni
m
tere
tom
Ka
rakt
eriz
iraju
ih ve
liina
, obli
k i te
ina
U
skup
inu
tek
ih te
reta
spa
daju
dizali
ce,lo
komo
tive,
elje
znik
i va
goni
dijel
ovitv
orni
kih
post
rojen
jahi
droc
entra
laim
ost
ova
vojni
vago
ni, di
jelov
i tvor
nik
ih po
stro
jenja,
hi
droc
entra
la i m
ost
ova,
vo
jni
tere
ti (te
nkov
i, top
ovi,
okl
opna
voz
ila), g
lom
azni
kom
adni
tere
ti,
e
lini
pro
fili i
dr. (s
vi ter
eti ko
ji zau
zimaju
man
je od
1.13
3 m (4
0 k
bi
iht
)jd
jti)
kubi
nih
stopa
) po
jednoj to
ni).
Pr
ilikom
krc
anja
treba
pazit
i na d
ozvo
ljeno
opte
ree
nje pa
lube,
uv
riv
anje
tere
ta, st
abilit
et b
roda
j,
Uk
rcaj/
iskrca
j se o
bavlj
a vla
stiti
m te
retn
im u
re
ajem
ili d
izalic
ama
sa
oba
le (il
i plut
ajuim
diza
licam
a)K
jb
dk
kldi
ti
lb
Kr
caju
se u
bro
dska
skl
adi
ta i
na p
alubu
.
U
nae
lu s
vaka
luka
pro
pisu
je ko
ji se
tere
ti m
oraju
sma
trati
tek
ima.
BRO
DOVI
ZAPR
IJEV
OZ
TEK
IHTE
RET
ABR
ODO
VI ZA
PR
IJEV
OZ
TEK
IH TE
RET
A
H
eavy
lift b
rodo
vi
Pose
bno
oja
ana p
aluba
brod
a, sk
ladi
ta
i pok
lopc
i skla
dit
a
Sam
arice
i di
zalic
e od
SWL
50 d
o 10
00t
Br
odov
i za
tek
e te
rete
mo
raju
imati
mog
uno
st reg
ulacij
e sta
bilite
ta
tank
ovim
a.
Kr
itin
i mom
ent u
krca
ja je
podiz
anje
tek
og te
reta
sa
tla
(podiz
anje/
spu
tanje
tere
ta n
a tl
o m
oe
se p
osti
ipr
anje
njem/
punje
njem
tank
ova
pra
njenje
m/pu
njenje
m ta
nkov
a.
N
ove
met
ode
ukrc
aja te
kih
tereta
:
RO
-RO
LOLO
i
LO-
LO i
FL
OAT
ON-
FLO
AT O
FF
FL
OAT
ON-
FLO
AT O
FF m
etod
ab
di
tt
kk
jil
t
ljj
dli
ij
bro
d im
a s
ust
av
tan
kova
ko
ji mu s
lue
za
pos
tavl
janje
na
vo
dnu
lin
iju
zaht
ijeva
nu za
ukrc
aj
na
kon
post
avlja
nja br
oda n
a VL t
eret
se
poz
icion
ira te
glja
ima
na
trans
portn
u pa
lubu
pp
n
ako
n po
zicio
nira
nja br
od p
razn
i sus
tav
tank
ova
i pos
tavlj
a se n
a o
dgov
araju
u V
L
ELEM
ENTI
KO
JI S
E UZ
IMAJ
U U
OBZ
IR K
OD
UKRC
AJA/
ISKR
CAJA
TE
KIH TE
RETA
Di
ijit
it
t
Dim
en
zije
i te
ina
tere
ta
Nos
ivos
t (SW
L) te
retn
og u
rea
ja
Vrem
ensk
e pr
ilike
p
Pozi
tivna
sta
biln
ost b
roda
G
usto
a v
ode
u lu
ci uk
rcaja
/iskrc
aja
Bala
stira
nje/de
balas
tiranje
brod
a
Bala
stira
nje/de
balas
tiranje
br
oda
Pl
an p
utov
anja
sa te
kim
teret
om
Utro
ak
goriv
a tije
kom
putov
anja
Br
zina
i vr
ijeme
dolas
ka
Met
oda
iskrc
aja te
reta
M
ogu
nost
iio
prem
aza
iskr
cajte
reta
M
ogu
nost
i i o
prem
a za
is
krca
j tere
ta
Dok
umen
taci
ja za
ukrc
aj
Konz
ulta
cije
stru
njak
a za t
akav
teret
POST
UPCI
PRI
JE U
KRCA
JA T
EKO
G TE
RETA
Idi
i
bili
bd
Iz
radi
ti pr
ora
un
sta
bilite
ta b
roda
Po
zorn
o pr
ovjer
iti ter
etni u
reaj
(i sve
elem
ente
) i op
remu z
a diza
nje
Prov
jeriti
iuvr
stiti
vez
brod
a
Prov
jeriti
i uv
rstit
i ve
z br
oda
Po
stav
iti o
sobl
je n
a v
ez
brod
a
Uklo
niti
sve z
apr
eke
na te
retn
oj pa
lubi i
post
aviti
odgo
vara
jui
zat
itni m
ater
ijal
Ud
aljiti
svo n
epo
trebn
o oso
blje
od m
jesta
ukr
caja
Ko
nzul
tirat
isve
rele
vant
neo
sobe
uve
zite
reta
prije
ukr
caja
Ko
nzul
tirat
i sve
re
leva
ntne
oso
be u ve
zi te
reta
pr
ije u
krca
ja
Prav
odob
no u
pozn
ati lu
ke
vlast
i o u
krca
ju te
kog t
ereta
Ko
ristit
i odr
een
e to
ke
podi
zanja
i te
ret p
odi
zati
vrlo
pola
gano
pj
pp
g
HLA
EN
I TER
ETI
H
lae
ni te
reti
su o
ni k
oji s
e zb
og sv
ojih
prir
odni
h os
obin
a m
oraju
pre
vozi
ti j
gj
pj
pn
a o
dre
enoj
tem
pera
turi
(~-25
C d
o +
15C
).
Vrst
e hl
aen
ih te
reta
:-
tere
ti ko
ji se
pre
voze
u z
ale
eno
m (s
mrz
nu
tom
) sta
nju (m
eso
i rib
a) i
jp
()
j(
)-
tere
ti ko
ji se h
lade k
ako
bi o
stal
i svje
i (vo
e i p
ovre
, jaja
i mlije
ni
proi
zvod
i).
Prva
sku
pina
tere
ta o
bin
o se
pre
vozi
na
tem
pera
turi
od -8
C d
o -2
5C.
pp
p
Dru
ga s
kupi
na te
reta
je os
jetljiv
ija, p
a joj
treba
posv
etiti v
ie po
zorno
sti
tijeko
m pri
jevoz
a.
Tere
ti se
hla
de fr
eono
m (F
reon
12,
ili 2
2) ili
kroz
otv
ore
kroz
koje
stru
ji (
)j
jhl
adni
zra
k ili
teku
im
du
ikom
(uz m
ogu
no
st p
ode
avan
ja sa
stava
zrak
a).
Pr
evoz
e se
-
bro
dovim
a hl
adnja
ama
(vrlo
skup
i spe
cijali
ziran
i brod
ovi
dana
s go
tovo
eko
nom
ski n
eisp
lativ
i osim
Ban
ana
ship
s).-
rash
ladn
im (fr
igo) k
onte
jnerim
a-
RO
-RO
rash
ladn
im je
dinica
ma
BRO
DOVI
ZAPR
IJEV
OZ
HLA
EN
IHTE
RET
ABR
ODO
VI ZA
PR
IJEV
OZ
HLA
EN
IH TE
RET
A
Br
odov
i hla
dnja
e
Imaju
me
upalu
be (tw
eend
eck)
Im
aju po
sebn
e ure
aje za
odra
vanje
pot
rebn
e te
mpe
ratu
re u
sk
ladi
tim
a
Za p
ojedin
e vrs
te te
reta
gra
de s
e po
sebn
i bro
dovi
(bana
ne,
me
so, r
iba.
..)
Zbog
to
manje
promj
ene (
povi
enja)
temp
eratur
e tije
kom
ukrca
ja im
aju us
ka gr
otla
O
bin
o su
opr
emlje
ni vl
astit
im te
retn
im u
re
ajem
(pos
tizan
je t
o ve
ebr
zine
ukr
caja)
vee
br
zine
ukr
caja)
Po
eljn
a je
to ve
a b
rzin
a (ka
ko bi
se sk
ratilo
putov
anje)
Br
odov
i hla
dnja
e su
vrlo
sku
pi p
a ih
dan
as z
amjen
juju
kont
ejners
kiiR
OR
Obr
odov
iko
ntejn
erski
i RO
-R
O br
odov
i
Dan
as s
u na
jvie
zastu
pljen
i Ban
ana
ship
s (ba
nanje
re)
osi
m
ure
aja
za hl
aen
je im
aju i u
rea
j za g
rijanje
tere
ta
TEKU
I T
ERET
I
Te
kui
tere
tjera
suti
tere
tipr
evoz
ise
ubr
ods
kimsk
ladi
tim
a
Te
kui
te
ret je
ra
suti
tere
t i pr
evoz
i se u br
odsk
im sk
ladi
tim
a TA
NKO
VIM
A
Vrst
e te
kui
h te
reta
:-
na
fta i
naftn
i der
ivati
(tek
o ulje
, plin
sko u
lje,
benz
in, k
eroz
in, i
td.)
-ulja
na
bazi
ugl
jena(
benz
ol,ke
rozo
l,id
r.)ulja
na ba
zi ugl
jena (
benz
ol, ke
rozo
l, i d
r.)-
biljn
a ulja
-te
kui
ugl
jikov
odici
(buta
n, pr
opan
, met
an i
dr.)
-alk
ohol
, vin
o, v
oni
sok
ovi,
voda
i dr
.
Zbog
vel
ikih
koli
ina
teku
ih
tere
ta (o
sobit
o naft
e) i v
elik
e po
tran
je gr
ade
sebr
odov
ive
like
no
sivo
sti
Teku
im
tere
tima
sen
ajbr
egr
ade
se br
odov
i ve
like
no
sivo
sti.
Teku
im
te
retim
a se
n
ajbr
e
ruku
je.
O
PASN
I TER
ETI
BRO
DOVI
ZA
PRIJ
EVO
Z TE
KUI
H TE
RET
A
Br
odov
i za
prije
voz
siro
ve n
afte
pj
Br
odov
i za
prije
voz n
aftnih
deriv
ata
Brod
oviz
apr
ijevo
zuka
pljen
ogpl
ina
Br
odov
i za
pr
ijevo
z uka
pljen
og pl
ina
Br
odov
i za
prije
voz k
emika
lija
Brod
ovi z
a pr
ijevo
z kon
centr
ata so
kova
, vina
,
vode
, ulja
...
BRO
DOVI
ZA
PRIJ
EVO
Z SI
ROVE
NAF
TE
(CRU
DE C
ARRI
ERS)
Si
rova
na
ftapr
evoz
ise
tank
erim
a(ili
O/O
iliO
/B/O
brod
ovim
a)
Siro
va n
afta
pr
evoz
i se ta
nker
ima
(ili O
/O ili
O/B
/O br
odov
ima).
Tr
up ta
nker
a po
dijel
jen je
u te
retn
e pr
osto
re
tan
kove
. Vel
iin
a i
polo
aj ta
nkov
a mo
raju
biti u
skla
en
i sa
odr
edba
ma
MAR
POL-
a.
Ukrc
aj/isk
rcajs
eo
bavlj
apum
pam
ave
likog
kapa
citet
a
Ukrc
aj/isk
rcaj s
e o
bavlj
a pum
pam
a ve
likog
ka
pacit
eta.
Zb
og s
prje
avan
ja on
ei
enja
mora
IMO
pro
pisu
je da
tank
eri
mora
ju im
ati dv
ostru
ko dn
o i dv
ostru
ku op
latu (
Doub
le bo
ttom
/Dou
ble
skin
Conc
ept)
odv
ojene
bala
stne
tank
ove
sust
avza
botto
m/D
oubl
e sk
in Co
ncep
t), odv
ojene
ba
last
ne ta
nkov
e, su
stav
za
pran
je tan
kova
sirov
om na
ftom
(COW
cr
ude
-oil w
ashi
ng) i
sust
av
iner
tnog
plin
a (in
ert ga
s sys
tem). T
anko
vi s
u o
prem
ljeni
i ure
ajem
za
grija
nje, k
ako
bi s
e om
ogu
io is
krca
j po
hlad
nom
vre
me
nu
.
Kako
je ra
sla po
tran
ja za
nafto
m ta
ko je
rasla
i veli
in
a i b
roj
tank
era.
Tan
keri
se m
ogu
(prem
a nos
ivosti
) pod
ijeliti
na:
-Pa
nam
ax
(65 do
7000
0 DW
T)-
Suez
max
(cca
1470
00 D
WT~
1.00
0.00
0 ba
rela
naf
te)
-VL
CC (V
ery La
rge C
rude C
arrier
20
0 do
300
.000
D
WT)
-UL
CC (U
ltra LC
C
vie
od
300.
000
DWT)
TER
ETI U
PO
MO
RSKO
M P
ROM
ETU
OP
A NA
ELA
RUK
OVA
NJA,
UK
RCAJ
AIP
RIJ
EVO
ZATE
RET
AUK
RCAJ
A I P
RIJ
EVO
ZA TE
RET
A
SADR
AJ
SADR
AJ
Pr
ipre
ma
skla
dit
aza
ukr
caj
Pr
ipre
ma
skla
dit
a za
u
krca
j
Upor
aba
zat
itnog
ma
terija
laV
tili
jkl
dit
Ve
ntil
iran
je sk
ladi
ta
Fa
ktor
sla
ganja
tere
ta
Izgu
bljen
i pros
tor
PRIP
REM
ASK
LADI
TAZ
AUK
RCAJ
PRIP
REM
A SK
LADI
TA Z
A UK
RCAJ
Ch
arte
r par
ty ili
ugo
vor o
prije
vozu
zahti
jeva o
d pr
ijevo
znika
...m
ake
the
hold
s, re
frige
ratin
g an
d co
olin
g ch
ambe
rsan
dal
loth
erpa
rtsof
the
ship
whe
rego
ods
cham
bers
and
all
othe
r par
ts o
f the
shi
p w
here
goo
ds
are
carr
ied,
fit a
nd s
afe
for t
heir
rece
ptio
n, c
arria
ge a
nd
pres
erva
tion.
p
Pr
ipre
ma
ovisi
o:
-z a
dnjem
tere
tu ko
ji se pr
evo
zio,
ad
jee
eu
ojs
ep
eo
o,
-za
htjev
ima z
a s
ljede
i te
ret i
-ra
spol
oivo
mvr
em
enu,
sreds
tvim
aip
osad
i.ra
spol
oivo
m vr
em
enu,
sreds
tvim
a i p
osad
i.
PRIP
REM
ASK
LADI
TAZ
AUK
RCAJ
PRIP
REM
A SK
LADI
TA Z
A UK
RCAJ
Pi
bh
lj
d
tk
Pr
ipre
ma
obuhv
aa s
ljede
e p
ostu
pke:
u
klon
iti s
ve o
stat
ke p
reth
odno
g te
reta
u
klon
itisv
epo
dlog
eio
blog
e
ukl
oniti
sv
e po
dlog
e i o
blog
e
opr
ati s
kladi
ta
(slan
om pa
slatk
om vo
dom)
o
prat
i i po
pot
rebi
dez
infic
irati
kalju
ne z
denc
et
ititik
lj
d
zat
ititi k
alju
ne z
dence
preg
leda
ti sk
ladi
te
i pop
ravit
i sva
ot
ee
nja
pr
ovje
riti z
atit
ne i
alar
mne
su
stav
e (su
stav
za
dojav
u i
gae
nje
pj
(j
gj
poa
ra)
po
pot
rebi
pos
tavit
i nov
i pod
lon
i i ob
lon
i mate
rijal
pr
ovjer
itira
svjet
uskl
adit
asi
laze
poklo
pce
grot
ala
pr
ovjer
iti ra
svjet
u skl
adit
a, si
laze
, po
klopc
e gr
otal
a (ne
propu
snos
t i br
tvlje
nje)
pr
ovjer
iti ure
aj z
a k
rcan
je ter
eta
UPO
RABA
ZAT
ITNOG
MAT
ERIJ
ALA
UPO
RABA
ZA
TITN
OG M
ATER
IJAL
A
Dt
iki
ti
tij
lt
lj
Dun
nage
st
ari
pom
orsk
i term
in z
a m
ate
rijal p
osta
vljen
iz
me
u te
reta
koji
sprje
ava
njeg
ovo p
omica
nje.
Ko
risti
seza
:
Koris
ti se
za
:
zat
itu te
reta
od
vode
(vlag
e)
odv
ajanje
teret
a od
stru
ktur
e sk
ladi
ta
i od
dru g
og
tere
ta
gg
osi
gura
nje ci
rkulac
ije zr
aka i
zme
u te
reta
osi
gura
nje ra
vnom
jerno
g opte
reen
ja str
uktur
e kl
di
skla
dit
a
popu
njava
nje pr
aznin
a izm
eu t
ereta
jj
kt
t
sprje
a
vanje
pom
aka te
reta
om
ogu
ava
nje ot
jecan
ja vo
de iz
skla
dit
a
VRST
EZA
TITN
OGM
ATER
IJAL
AVR
STE
ZAT
ITNOG
M
ATER
IJAL
A
Zat
itnim
ate
rijals
em
oe
post
aviti:
Zat
itni m
ate
rijal s
e m
oe
po
stav
iti:
na p
od (f
loor
dun
nage
)-
odv
aja te
ret od
pod
a (po
krova
tank
a) i
sprje
ava
ote
enje
tereta
od z
nojen
ja ili
vlag
e. P
osta
vlja s
e pod
o
dre
enim
kuto
m(di
jagon
alno)
uo
dnos
un
au
zdu
nicu
(leng
thwise
odr
een
im ku
tom
(di
jagon
alno)
u odn
osu
na u
zdu
nicu
(le
ngthw
ise
ili cr
oss
wis
e) tak
o da o
mo
gui o
tjeca
nje vo
de. M
oe
se p
osta
viti u
vi
e s
lojev
a. No
viji b
rodo
vi (hl
adnja
e) k
oris
te u
gra
ene
alum
inijs
ke
(perfo
rirane
) ili d
rven
e da
ske.
bon
o (la
tera
l)
Sprje
ava
konta
kt te
reta
sa
opl
atom
bro
da. O
bin
o se
radi
o d
rven
im d
aska
ma
post
avlje
nim na
pose
bne n
osa
e n
a
stru
ktur
i skl
adit
a.i
t
t(i
tl
)P
tlj
dbi
djili
tt
kji
iz
me
u te
reta
(int
erla
yer)
Po
stavl
ja se
da b
i odv
ojili
tere
te k
oji n
e
smiju
biti u
me
usob
nom
dodir
u ili z
a odv
ajanje
dvaju
pakir
anja
isto
g te
reta
.
navr
hte
reta
(top
dunn
age)
Slu
iza
zat
itute
reta
od
vode
vlag
e
na v
rh te
reta
(top
dun
nage
)Sl
ui z
a za
titu
te
reta
od
vode
, vl
age
ili dr
ugih
cur
enja
sa pa
lube.
Mora
omog
uiti
cirku
laciju
zrak
a i
eva
pora
ciju.
Izra
uje se
od p
apira
ili ju
te.
SVO
JSTV
AZA
TITN
OGM
ATER
IJAL
ASV
OJS
TVA
ZAT
ITNOG
M
ATER
IJAL
A
Zt
iti
tij
lk
itit
ih
dk
kbi
Za
zat
itni m
ate
rijal m
ora
se k
oris
titi s
uho
drv
o k
ako
bi
se iz
bjegle
tete
na te
retu o
d vlag
e. Do
pute
ni po
stot
ak
vlag
e u
drv
u ~1
2-15
%.
g%
N
e sm
ije se
koris
titi sv
jee d
rvo i d
rvo iz
loen
o atm
osfe
ri.
U za
dnje
vrijem
e se k
oris
ti za
titn
i mat
erija
l u ob
liku
plas
tini
h jas
tuka n
a nap
uhav
anje
(infla
table
dunn
age).
U
stan
dard
nim
kont
ejneri
mata
koe
rse
koris
tiza
titn
i
U st
anda
rdni
m ko
ntejn
erima
ta
koe
r se ko
risti
zat
itni
mate
rijal (v
elika
koli
ina ko
nden
ziran
e vlag
e) i to
upi
jaju
i p
api
r, dr
vo, i
nfla
tabl
e du
nnag
e,
jedre
nina
(sa
pjj
pp
gj
(re
zerv
oarim
a za
saku
pljan
je ko
nden
zata)
i pla
stin
e
folije
late
ral d
unna
geto
p du
nnag
em
ois
ture
abs
orbe
nt p
aper
(zati
tate
reta
uko
nte
jnerim
a)in
flata
ble
dunn
age
(zati
ta te
reta
u ko
ntejn
erima
)g
VEN
TILI
RAN
JESK
LADI
TA
VEN
TILI
RAN
JE SK
LADI
TA
te
teo
dvl
age
suzn
aa
janiz
vorp
otra
ivan
jao
sigu
rava
juih
kua
i
tete
od
vlag
e su
zn
aa
jan iz
vor p
otra
ivan
ja o
sigu
rava
juih
kua
i
klub
ova
Ve
ina
tih
tet
a po
sljed
ica je
pogre
nog
venti
liranja
Br
odov
isu
opr
emlje
niu
re
ajim
aza
priro
dnu
ipris
ilnu
ven
tilac
iju
Brod
ovi s
u opr
emlje
ni ure
ajim
a za pr
irodn
u i p
risiln
u ve
ntil
aciju
Ve
ntilir
anje
se pr
ovod
i zbo
g:-
sprje
ava
nja zn
ojenja
brod
a i/ili
tere
takl
jj
lijii
liii
thd
iht
t-
ukl
anjan
ja pl
ijesn
i ili
miri
sa p
reth
odn
ih te
reta
-sp
rjea
vanja
razv
oja op
asni
h pl
inov
a-
ops
krbe
svje
im zr
akom
ivi
h te
reta
-o
dvo
enja
toplin
e koju
proiz
vode
neki
tereti
Ka
da s
e ko
risti
vent
ilacij
a pot
reba
n je
stalan
nadz
or atm
osfer
e u
skla
dit
u
Sadr
aj v
lage u
teret
u za
jedno
sa v
arija
cijam
a tem
pera
ture
zra
ka,
tem
pera
ture
tere
ta i
mor
a m
oe
zna
ajno u
tjeca
ti na k
oliin
u vo
dene
pa
re k
oja se
za
dra
va ili
dov
odi u
skl
adit
e
VEN
TILI
RAN
JE T
ERET
A
Ne
mo
e se
i ne
sm
ije tra
jno ve
ntilira
ti skla
dita
tereta
. Ven
tilira
nje
se p
rovo
di p
rem
a po
trebi
a o
visno
je o
vlan
osti z
raka.
Zr
akje
mje
avina
duik
aki
sika
drug
ihpl
inov
aiv
ode
nepa
re
Zrak
je
mje
avina
du
ika,
ki
sika
, dr
ugih
pl
inov
a i v
ode
ne pa
re.
Sast
av p
linov
a u
zra
ku je
pribl
ino s
tala
n i n
eovi
san
o pr
omjen
i te
mpe
ratu
re. K
oli
ina
vode
ne p
are
u zr
aku
vrlo
se
brzo
mije
nja i
ovi
si o
tem
pera
turi.
A
psol
utna
vla
gaje
koli
ina
vode
ne p
are
u 1
m z
raka
.
Mak
sim
alna
vla
gaje
najve
a ko
liina
vode
ne p
are
koju
pri
odr
een
oj te
mpe
ratu
ri m
oe
sadr
ava
ti 1
m z
raka
.
Rel
ativ
na v
laga
= (ap
solut
na vl
aga/
maks
imaln
a vlag
a)X 10
0
Zrak
je za
sien
parom
kada
je zb
og pa
da te
mpera
ture m
aks
imal
na
vlag
a =
aps
olut
noj v
lazi
(rela
tivna
vlag
a je 1
00 %
). Tem
pera
tura
pri
kjj
tj
tj
jt
ti
t(
it
)d
it
kojoj
n
ast
aje
taj p
roce
s je
tem
pera
tura
rosi
ta
(ros
ite
)-de
w p
oint.
O
va p
ojava
nasta
je zb
og hl
aen
ja zr
aka
. Pri
tem
pera
turi
rosi
ta
vode
na p
ara
prel
azi iz
plin
ovito
g u
teku
e s
tanje
, stva
ra se
rosa
ili
zno
jna
stru
ktur
ibro
daili
na
tere
tuN
asta
jeka
dase
zra
ko
hlad
izn
oj n
a st
rukt
uri b
roda
ili
na te
retu
. N
asta
je ka
da se
zr
ak
ohl
adi
ispo
d sv
oje te
mpera
ture r
osit
a.
Tem
pera
tura
rosi
ta i
rela
tivna
vla
ga m
jeri s
e psi
hrom
etro
m.
VEN
TILI
RAN
JESK
LADI
TA
tipov
iter
eta
VEN
TILI
RAN
JE SK
LADI
TA
tipov
i ter
eta
Usm
islu
utje
caja
ventil
iranja
razl
ikuju
sedv
atip
ate
reta
:
U sm
islu
utje
caja
ven
tilira
nja ra
zlik
uju se
dv
a tip
a te
reta
:
higr
osko
pin
i ter
eti:
Imaju
priro
dni s
adra
j vlag
e i
ugl
avno
m s
u bi
ljno
g i
ivotin
jskog
po
drije
tla. M
ogu
gj
gj
gp
jg
zadr
ati,
aps
orbi
rati
ili ot
put
ati v
oden
u pa
ru. V
eliki
sa
dra
j vod
ene p
are m
oe d
oves
ti do z
naa
jnog
sam
oza
grija
van
ja i
mig
raci
je vl
age
unuta
r ter
eta,
g
jj
gj
g,
to
moe
rezu
ltira
ti zg
rudn
javan
jem, p
ojavo
m pli
jesni
ili tru
ljenje
m. Tu
spad
aju i
tarice
, bra
no, ri
a e
er,
pam
uk,
du
han, ka
kao,
kava
, aj...
pau
,du
a,
aao,
aa,
aj
ne
higr
osko
pin
i ter
eti:
Ne
sadr
e v
lagu
. Nek
i ter
eti
mogu
se
ote
titi a
ko s
e uk
rcaju
u vla
no o
kruje
(m
etalni
proi
zvod
i)ili
sem
ogu
ot
etiti
ako
sepa
kiraju
(meta
lni pr
oizv
odi),
ili se
m
ogu
ot
etiti
ako
se
pa
kiraju
u h
igro
skop
inu
amba
lau
(drvo
, pap
ir).
VEN
TILI
RAN
JETE
RET
Atip
oviz
nojen
jaVE
NTI
LIR
ANJE
TE
RET
A
tipov
i znojen
jaZn
ojen
jete
reta
Pd
tlj
kd
iji
itt
k
Znoj
enje
tere
ta: Pr
eds
tavl
ja ko
nde
nza
ciju
na p
ovr
ini t
ere
ta k
ao
poslj
edicu
velik
e koli
ine t
oplog
i vla
nog z
raka k
oji se
dovo
di u
sk
ladi
te
u ko
jemu s
e nala
zi hl
adni
ji ter
et. Z
nojen
je te
reta
se
dog
aa
pr
iplo
vidbi
izhl
adni
jegu
topl
ijepo
dru
jeka
daje
tem
pera
tura
rosi
ta
pri p
lovid
bi iz
hl
adni
jeg u to
plije
po
dru
je ka
da je
tem
pera
tura
ro
sit
a va
njsk
og zr
aka i
znad
temp
eratur
e tere
ta. S
prje
ava s
e z
atv
aran
jem
ven
tilac
ije do
k tem
perat
ura te
reta
ne
bud
e vi
a od
tem
pera
ture
ro
sit
a va
njsko
g zra
ka.
Zn
ojen
je b
roda
: Pr
edst
avlja
kond
enza
ciju k
oja se
form
ira n
a unuta
rnjim
stje
nka
ma
brod
ske
stru
ktur
e. J
avlja
se k
ad z
rak
u j
jj
skla
dit
u po
stan
e to
pliji
i vla
niji
(zbog
utjec
aja te
reta)
i do
e u
dotic
aj s h
ladno
m po
vrin
om b
roda
(zato
to b
rod
plov
i u h
ladn
ije
podr
uje)
. Tere
t se m
oe o
tet
iti us
lijed k
apan
ja ko
nden
zata
po
povr
ini(v
rhu)te
reta
dodi
rasa
bon
imst
jenka
mask
ladi
ta
ilipo
vrin
i (vrhu
) tere
ta, do
dira
sa
bo
nim
st
jenka
ma sk
ladi
ta
ili usl
ijed n
aku
pljan
ja ko
nden
zata
na
dnu
skla
dit
a. S
prje
ava
se
ven
tilira
njem
skla
dit
a to
liko
dugo
dok
je ro
site
van
jskog
zrak
a nie
od
tem
pera
ture
zra
ka u
nuta
r skl
adit
a.
p
VEN
TILI
RAN
JE T
ERET
A
pra
vila
ve
ntil
iranja
1.Ak
o je
izmjer
eno r
osi
te
unut
arnje
g i v
anjsk
og zr
aka
Wes
t of E
ngla
nd P
&I
prep
oru
a Pr
avilo
rosi
ta
(Dew
point
Rule
):
V
E N
T I
L I R
A T
I ak
o je
rosit
e zrak
a unu
tar sk
ladit
a ve
e od
rosi
ta
vanjs
kog z
raka.
N
E
V E
N T
I L
I R A
T I
ako
je ro
sit
e zr
aka
unut
ar s
kladi
ta
man
je j
jo
d ro
sita
van
jskog
zrak
a
2.Ak
o je
iz bil
o koje
g raz
loga n
eprak
tin
o m
jeren
je tem
perat
ure ro
sita
un
uta
rskl
adit
apr
imjen
jujes
ePr
avilo
trist
upnja
(T
hreed
egre
esru
le):
un
uta
r skl
adit
a pr
imjen
juje s
e
Prav
ilo tri
st
upnja
(T
hree d
egre
es ru
le):
V
E N
T I
L I R
A T
I ak
o je
tempe
ratura
suho
g term
ometr
a (dry
bulb
tem
pera
ture
) va
njsk
og zr
aka
najm
an
je 3
C n
ia o
d sr
ednje
p
)j
gj
jj
tem
pera
ture
tere
ta u
vrije
me uk
rcaja
N
E
V E
N T
I L
I R A
T I
ako
je tem
perat
ura su
hog t
ermom
etra
van
jskog
zrak
a man
je od
3C
nia
od
sred
nje te
mpera
ture t
ereta
u vr
ijeme
ukr
caja
vrije
me u
krca
ja.
U slu
aju
pravil
a tri s
tupn
ja va
njska
temp
eratur
a mjer
i se v
ie pu
ta tije
kom
dan
a i u
spo
re
uje
sa s
redn
jom te
mpe
ratu
rom
tere
ta u
vrije
me
j
pj
jp
ju
krca
ja (tij
ekom
ukrca
ja nu
no j
e e
sto
i to
no m
jeren
je tem
perat
ure
tere
ta).
VEN
TILI
RAN
JETE
RET
Aost
ale
radn
jeVE
NTI
LIR
ANJE
TE
RET
A
ost
ale
radn
je
Pr
ovod
iti re
dovit
i nad
zor n
ad te
reto
m k
ad g
od je
to
mogu
eH
ik
iit
tiht
ijj
iti
(
i
Hig
rosk
opi
ni t
ere
ti za
htije
vaju
vie
poz
orno
sti (
e
i nadz
or) n
ego n
ehigr
osko
pini
tereti
H
igro
skop
init
eret
izaht
ijeva
juzn
atn
ove
ibr
ojiz
mjen
a
Hig
rosk
opin
i ter
eti z
aht
ijeva
ju zn
atn
o ve
i br
oj iz
mjen
a zr
aka
u s
klad
itu
nego
neh
igro
skop
ini t
eret
i
Kad
god
jem
ogu
ene
slag
atiz
ajed
no(u
isto
skla
dit
e)
Kad
god
je m
ogu
e ne sl
agat
i za
jedno
(u
isto
sk
ladi
te)
higr
osko
pin
e i n
ehi
gros
kopi
ne
tere
te z
bog
razli
itih
nai
na v
entil
iranjaj
Ti
jekom
prije
voza
vodit
i odg
ovara
jue b
iljek
e i dn
evni
k o v
entil
iranju
(zbo
g potr
aiva
nja os
iguran
ja i k
lubo
va)
VEN
TILI
RAN
JETE
RET
AZa
klju
akVE
NTI
LIR
ANJE
TE
RET
A -
Zakl
juak
R
osit
e
najvi
a te
mpera
tura p
ri kojo
j dola
zi do
ko
nden
zacij
e vod
ene p
are u
zraku
Vtil
iti
kj
itk
kldi
t
dit
Ve
ntil
irati
ako
je r
osi
te z
raka
u s
kladi
tu v
ee o
d ro
sit
a
vanjsk
og zr
aka
Ve
ntilir
atia
koje
tem
pera
tura
vanjsk
ogzr
aka
najm
anje
Ve
ntilir
ati a
ko je
tem
pera
tura
va
njsk
og zr
aka
n
ajm
anje
3C
nia
od
sred
nje te
mpera
ture t
ereta
pri uk
rcaju
N
epo
stoji
op
eprih
vae
nopr
avilo
ven
tilira
njaPr
i
Ne
post
oji o
pep
rihva
eno
pr
avilo
ve
ntil
iranja
. Pr
i pr
ijevo
zu te
reta
prid
rav
ati s
e up
uta
krca
telja
.
Dan
assu
razv
ijeni
sust
avis
ue
njava
njsk
ogzr
aka
D
anas
su
ra
zvije
ni su
stav
i sue
nja va
njsk
og zr
aka
(Carg
ocair
e ven
tilatio
n) pri
je nje
gova
uvo
enja
u sk
ladi
te
FAKT
OR
SLAG
ANJA
TER
ETA
I IZG
UBLJ
ENI P
ROST
OR
(St
Ft
&B
kSt
)(S
towage
Fact
or
&Br
oke
n S
tow
age
)O
DNO
S VO
LUM
ENA
I M
ASE
Tere
t ATe
ret B
JEDN
AK
VOLU
MEN
10 M
T20
MT
VOLU
MEN
10M
T10
MT
JEDN
AKA
MAS
A10
M
T10
M
T
DEF
INIC
IJA
DEF
INIC
IJA
Broj
koji p
okaz
uje ko
liko p
rostor
a zau
zme j
edna
t
db
l
tt
kito
na
do
bro
slo
en
og
tere
ta p
akira
no
g za
pr
ijevo
z more
m.
Upo
mor
skoj
prak
siu
potre
bljav
ase
an
glos
akso
nski
U po
mor
skoj
prak
si u
potre
bljav
a se
a
ngl
osak
sons
ki (im
perija
listi
ki) i m
etrik
i sus
tav m
jernih
jedin
ica.
Angl
osak
sons
ki su
stav
Cub.
ft/LT
(kubi
nih st
opa/l
ong t
oni)
Long
tona
= 1
016,
0469
09 k
g
Met
riki
sus
tav
Cub
mtrs
/MT
Cub.
mtrs
/MT
(kubi
nih m
etara/
metri
koj to
ni)M
etri
kato
na=
1000
kgM
etri
ka to
na =
10
00 kg
Pret
vara
njejed
inica
mjer
ePr
etva
ranje
jed
inica
m
jere
Kk
j
tti
ki
j
jf
ktl
jKa
ko je
na
sust
av
metri
ki,
a n
aje
e je
fakt
or
slaga
nja u
angl
osak
sons
kim m
jeram
a, ko
ristim
o slje
dee iz
raze
za
meuso
bno
pretv
aran
je m
jera iz
ova
dva
sus
tava
:p
jj
Iz a
nglo
saks
onsk
og u m
etri
ki
gg
Cub.
feet
0,
0283
1684
659
= Cu
b.m
trsLT
0,
9842
0652
75 =
M
T
Iz m
etri
kog
u a
ngl
osak
sons
kiCu
b.m
trs
35,3
1466
672
= Cu
b.fe
etM
T 1
,016
0469
09 =
LT
Pret
vara
njejed
inica
mjer
ePr
etva
ranje
jed
inica
m
jere
U BC
cod
e-u
(Cod
e of s
afe
prac
tice
for s
olid
bul
k ca
rgoe
s,20
04), u
11 po
glavlj
u (se
ction
11), d
ana j
e ta
blica
zapr
era
unav
anje
fakt
ora
slag
anja
tere
taiz
tabl
ica za
pr
era
unav
anje
fakt
ora
slag
anja
tere
ta iz
metri
kog
u a
nglo
saks
onsk
i sust
av i
obra
tno.
Koris
tese
sljed
eiiz
razi
:Ko
riste
se
sl
jede
i izra
zi:
1m3 /M
T=
3587
ft3/L
T1m
/MT
=
35
,87
ft/L
T
1ft3 /
LT=
002
788m
3 /MT
1ft3 /
LT =
0,
0278
8m3 /M
T
56 ft
/LT
= 1,
5613
m/M
T0,
84 m
/MT
=
30,1
3ft/
LT
Odn
os iz
me
u te
ine,
vol
umen
a i f
akto
ra
slag
anja
Fa
ktor
sla
ganja
je pr
osto
r koji
zau
zim
a jed
na to
na te
reta
.
Za p
retv
aran
je te
ine u
odgo
varaj
ui v
olu
men
kor
isti
se s
ljede
i iiz
raz:
Volu
men
(m)=
Te
ina
(t) X
Fak
tor s
laga
nja
(m/t
)
Mno
enje
m fa
ktor
a sl
aganja
sa te
inom
(maso
m) te
reta
dob
ije s
e
jg
j(
)j
uku
pni p
otre
bni p
rost
or k
oji e
za
uze
ti ta
j teret
skla
dit
u.
Prim
jer 1:
Koli
ko e
pro
stor
a za
uze
ti 12
00 t
cem
enta
u v
rea
ma
(fs=1
,02
m/t
)?(
,)
1200
x1,0
2= 1
224
m
Po
znav
ajui
kapa
citet
skla
dit
a po
mo
u fa
ktor
a sl
agan
ja mo
e se
o
dred
iti ko
liko
tere
ta b
rod
mo
e u
krca
ti u
to s
klad
ite.
Odn
os iz
me
u te
ine,
vo
lum
ena
i fak
tora
sla
ganja
Pr
imjer
2: 25
0 to
na p
alet
izira
nog
tere
ta im
a SF
1,8
m/t
. Uz
pret
post
avlje
ni izg
ublje
ni pr
osto
r od
5% iz
rau
nati
kolik
o e
pro
stor
a u
skla
dit
uza
uze
tita
jtere
tu sk
ladi
tu
zau
zeti
taj te
ret.
V= T
xSF;
V=2
50 (t)
x 1,
8 (m
/t) =
450m
-pr
osto
r5%
(0,05
) x 4
50m
= 22
,5m
-
izgu
bljen
i pro
stor
za 4
50m
te
reta
Ukup
ni p
rost
or=4
50+2
2,5=
472,
5m
Pr
imjer
2 n
ast
avak
: Ako
je te
ret uk
rcan
u s
klad
ite
kapa
citet
a 12
00 m
izr
aun
ati p
reos
tali p
rost
or z
a d
rugi
tere
t:Pr
eost
ali p
rost
or=
1200
-472
,5=
727,
5 m
Pr
imjer
2
na
stav
ak: I
zra
unat
i te
inu
tere
ta (S
F 1,3
m/t
uz
pret
post
avlje
ni izg
ublje
ni pr
osto
r 5%
) koji
se m
oe u
krcati
u pre
ostal
i t
tkl
dit
pros
tor
toga
skl
adi
ta.
Preo
stal
i pro
stor
= 72
7,5
(72
7,5x
0,05
)= 69
1,12
5 m
Vo
lum
en te
reta
= 69
1,12
5 m
Te
ina
tere
ta=
V/SF
= 53
1,63
t
Zakl
juak
:Za
klju
ak:
Fa
ktor
sla
ganja
je p
r o s
t o
rkoji
zauz
ima j
edna
tona
do
bro
slo
enog
tere
tapr
ipre
mlje
nogz
apo
mor
ski
dobr
o sl
oen
og te
reta
pr
ipre
mlje
nog z
a po
mor
ski
prije
voz.
M
oe
ukl
juiva
tiiiz
gubl
jenip
rost
or(on
daje
fakt
or
Mo
e ukl
juiva
ti i iz
gubl
jeni p
rost
or (on
da je
fakt
or
slag
anja
= sre
dnji p
rostor
koji z
auzm
e 1 t t
eret
a sl
oen
og n
a br
odu);
ovak
o dob
iveni
faktor
i slag
anja
nisu
dobr
i jer je
izgu
bljen
i pro
stor
pro
mjen
ljiva v
eli
ina.
Fa
ktor
sla
ganja
nije
egza
ktna v
eli
ina
(SF i
stog t
ereta
i
tii
idi
tt
dj
ik
jm
oe
varir
ati
ovi
sno o
prir
odi
te
reta
, po
druju
iz k
ojeg
a do
lazi
tere
t, ob
liku
i na
inu
pakir
anja)
.
toje
manjiS
Fve
aje
tein
ate
reta
(elje
znar
uda
to
je
manji S
F ve
a je
tein
a te
reta
(e
ljezn
a ruda
SF=0
,28
m/t
; pam
uk u
bal
ama
2,78
m/t
).
IZG
UBLJ
ENI P
ROST
OR
(eng.
Brok
en st
owag
e)
Iz
gubl
jeni p
rostor
je:
pr
osto
r izm
eu
kole
ta
pros
tor k
oji za
uzim
a za
titni m
aterija
l
slob
odan
pro
stor
oko
tere
ta
pros
tor i
zme
u sp
onja
i reba
ra
Iz
raa
va s
e ka
o po
stot
ak v
olum
ena
tere
ta i
varir
a ov
isno
o p
rirod
i ter
eta.
IZG
UBLJ
ENIP
RO
STO
Rn
ast
ajezb
ogIZ
GUB
LJEN
I PR
OST
OR
nast
aje zb
og
n
epr
aviln
ogo
blika
skla
dit
a
ne
prav
ilnog
o
blika
sk
ladi
ta
ra
zli
itih
zapr
eka
u sk
ladi
tu
(ljestv
e, cij
evi,
)u
pore
)
ne
prav
ilnog
obl
ika te
reta
za
titn
og m
ater
ijala
(podlo
ge i o
blog
e)
IZG
UBLJ
ENIP
RO
STO
Rsm
an
jujes
eIZ
GUB
LJEN
I PR
OST
OR
smanjuj
e se
zb
ijenim
slag
anjem
zb
ijenim
sl
agan
jem
slag
anjem
pake
ta po
godn
og ob
lika u
pros
tor i
zme
u gl
avno
g te
reta
gg
po
punja
vanje
m pra
znog
pros
tora (
manji
m pa
ketim
a, m
anje
vrijed
nom
robom
, robo
m po
godn
a obli
ka u
prosto
r iz
me
u re
bara
)
IZG
UBLJ
ENIP
RO
STO
RIZ
GUB
LJEN
I PR
OST
OR
N
ajvie
ovisi
o vrs
ti tere
ta.
Najm
anji j
e za r
asute
teret
e (cc
a 2%)
, a na
jvei z
a
tt
ti
ilik
lti
(7
15%
)te
rete
u s
motc
ima il
i kolu
tima (c
ca 7
-15
%).
Ve
i je
u pr
ama
nim
i kr
men
im s
klad
itim
a ne
go u
ost
alim
aost
alim
a.
Prem
a ne
kim
aut
orim
a iz
gubl
jeni p
rostor
izno
si od
5%
do50
%uku
pnog
tere
tnog
pros
tora
(Leem
ing)d
okdo
50
% uku
pnog
te
retn
og pr
osto
ra(Le
eming
), dok
kod
drug
ih a
utor
a izn
osi o
d 5%
do
35%
uku
pnog
te
retn
og pr
ost
ora(P
etri)
gp
()
Iz
gubl
jeni p
rostor
vei
je ko
d skla
dita
koja
nisu
prav
ilnih
obl
ika (p
rama
no i k
rmen
o sk
ladi
te)
Post
avlja
se pi
tanja
kada
je st
varno
neisk
orite
ni pro
stor
oko
tere
ta i
izgu
bljen
i pro
stor
Raz
mot
riti
emo
neko
liko
situ
acija
1Uk
jl
tt
lf
ktl
j1
Ukrc
aj g
ener
aln
og
tere
ta m
alo
g fa
ktora
sla
ganja
2K
tj
kib
dk
tj
2Ko
nte
jners
ki br
od
pun
konte
jnera
3Br
odza
prije
vozr
asu
tog
tere
ta3
Brod
za
pr
ijevo
z rasu
tog
tere
taTE
RET
I U P
OM
ORS
KOM
PRO
MET
U
OT
EEN
JA TE
RETA
PR
ILIK
OM
RUK
OVA
NJA
PRIL
IKO
M R
UKO
VANJ
A,
SLAG
ANJA
I PR
IJEV
OZA
UZRO
CIO
TE
ENJA
TER
ETA
UZRO
CI O
TE
ENJA
TE
RET
A
Cur
enje
Ras
ipan
jeLo
mLo
mP
rom
jena
kak
voe
Kra
aV
laga
Vla
gaTe
mpe
ratu
raP
oar
KVAL
ITET
A
AMBA
LAE
K VK
AMBA
LAE
KVAL
ITET
A
V AV A
N AT E
KVAL
ITET
A
RUK
OVA
NJA
LIL I
D ZE R
Ukr./
Iskr
.
T ET E
O RE T
E T AKV
ALIT
ETA
SKLA
DIT
A
T AA
T AA
SKLA
DIT
A
CURE
NJE
CURE
NJE
Te
ret u
teku
em
sta
njuu
boca
ma
bido
nim
aba
vam
ata
nku bo
cam
a, bi
doni
ma,
ba
vam
a, ta
nk
kont
ejneri
ma, k
amion
ima c
istern
ama,
tank
vago
nim
abr
odov
ima
tank
erim
ava
goni
ma,
br
odov
ima
tank
erim
a
Po
tpun
gub
itak
vrije
dnos
ti tere
ta ko
ji isc
uri
kv
alite
tna
am
bala
asp
rjea
vacu
renje
kv
alite
tna
am
bala
a sp
rjea
va cu
renje
j
klj
dite
te n
asta
ju ka
o p
oslje
dica
:
ru
kova
nja gr
ubom
nepa
njom
nepr
aviln
im s
laga
njem
i uv
riva
njem
u
izva
nre
dnim
oko
lnos
tima
(velik
o
u iz
vanr
edni
m oko
lnos
tima
(velik
o nevr
ijeme
i sl.)
RAS
IPAN
JER
ASIP
ANJE
Sv
aki t
eret
u k
ruto
m s
tanju
koji n
ije
kd
i(
di
kom
adn
i (u v
ream
a, sa
ndu
cim
a,
kont
ejneri
ma, b
rodsk
im sk
ladit
ima)
Djel
omin
iilip
otpu
nigu
bita
kvr
ijedn
osti
D
jelom
ini il
i pot
puni
gu
bita
k vr
ijedn
osti
tere
ta
kv
alite
taam
bala
eva
rira
(odlo
edo
kv
alite
ta am
bala
e va
rira
(od lo
e do
dobr
e) ov
isno o
vrije
dnos
ti tere
ta i z
emlji
ukr
caja
ukr
caja
o a
mba
lai
i o k
valite
ti ru
kova
nja ov
isi
kolik
oe
sete
reta
rasu
ti(ak
ojet
eret
kolik
o e se
te
reta
ra
suti
(ako j
e ter
et
zapa
kiran
)
ra
suti
tere
tra
sipa
njeovi
sio
meto
dam
a
rasu
ti te
ret
rasi
panje
o
visi
o m
eto
dam
a ukr
./isk
r. te
reta
TER
ETTE
RET
CG
MC
GM
(CO
RN
GLU
TEN
MEA
L)
KU
KU
RU
ZNO
BR
AN
OK
UK
UR
UZN
OB
RA
NO
LOM
LOM
Sv
akin
eela
sti
nite
ret(s
taklo
kera
mik
a
Svak
i neela
sti
ni te
ret (s
taklo,
ke
ram
ika,
porc
ulan
, kup
e, n
eki g
ener
alni
tere
ti)
U
pravi
lupo
tpun
igub
itak
vrije
dnos
ti
U pr
avilu
po
tpun
i gub
itak
vrije
dnos
ti te
reta
tete
nasta
ju ka
o pos
ljedic
a:
b
jk
jilik
gr
ube n
epa
nje
ruko
van
jem p
rilik
om
ukr
caja
ili isk
rcaja
tereta
nepr
aviln
ogsl
agan
jate
reta
(nepo
tiva
nje
nepr
aviln
og sl
agan
ja te
reta
(ne
poti
vanje
ozn
aka
pol
oaja
kolet
a-th
is s
ide
up)
PRO
MJE
NAKV
ALIT
ETE
PRO
MJE
NA KV
ALIT
ETE
Te
ret p
okva
rljive
priro
de (s
vjee
voe
i po
vre
,meso
,rib
a,jaj
a,si
revi
isl.)
povr
e, m
eso
, rib
a, jaj
a, si
revi
i s
l.)
D
jelom
ini g
ubita
k vrije
dnos
ti, a p
onek
ad i
potp
uni