TRAJNOSTNA RABA TAL V OBČINI LENDAVA · Trajnostna raba tal v občini Lendava 5 1. UVOD V 2012 je bil izdelan »Izračun okoljskega odtisa občine Lendava«, ki je pokazal, da le

TRAJNOSTNA RABA TAL V OBČINI LENDAVA

Celje, oktober 2013

Trajnostna raba tal v občini Lendava

2

Naslov: »Trajnostna raba tal v občini Lendava«

Naslovnik:

Občina Lendava

Glavna ulica 20

9220 Lendava

župan: mag. Anton Balažek

Izvajalec: Inštitut za okolje in prostor

Ipavčeva 18

3000 Celje

tel: 03 490 22 70

e-mail: [email protected]

Vodja projekta:

doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik

Datum: 31.7.2013

Poročilo pripravili: prof. dr. Helena Grčman, Biotehniška fakulteta, UL

mag. Marko Zupan, Biotehniška fakulteta, UL

mag. Tomaž Prus, Biotehniška fakulteta, UL

dr. Boštjan Grabner, univ. dipl. biol., IOP

Sodelavci: Irena Tič, Biotehniška fakulteta, UL

Rozalija Ilc, Biotehniška fakulteta, UL

Svetlana Knežić Gogić, Biotehniška fakulteta, UL

Vilijem Šijanec, Biotehniška fakulteta, UL


3

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ....................................................................................................................................................................................... 5

2. PROSTORSKA ANALIZA ZA OBČINO LENDAVA .................................................................................................... 6

2.1 Prostorska analiza rabe tal za občino Lendava ........................................................................................... 6

2.2 Pedološki opisi območja (vrste tal v občini) .............................................................................................. 10

3. OPREDELITEV STANJA POVRŠIN V ZARAŠČANJU ............................................................................................ 15

3.1 Dejavniki zaraščanja ............................................................................................................................................ 16

3.1.1 Pedo-geografski dejavniki zaraščanja ...................................................................................... 16

3.1.2 Socio-ekonomski dejavniki zaraščanja .................................................................................... 17

3.1.3 Drugi dejavniki prostora .......................................................................................................... 17

3.2 Kmetijska zemljišča v zaraščanju v občini Lendava glede na pedološke lastnosti območja

(vrste tal) ................................................................................................................................................................................ 18

3.3 Ugotavljanje stanja kmetijskih zemljišč v zaraščanju na izbranih parcelah v občini Lendava20

4. PEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE IN STANJE ONESNAŽENOSTI TAL V OBČINI LENDAVA ............... 23

4.1 Vzorčne lokacije in odvzem vzorcev tal ....................................................................................................... 23

4.2 Pedološke lastnosti vzorčenih tal ................................................................................................................... 26

4.3 Vsebnost potencialno nevarnih anorganskih snovi v tleh in primerjava s slovensko

zakonodajo (Ur. l. RS 68/96) .......................................................................................................................................... 28

5. RAZVOJNI POTENCIAL OBČINE LENDAVA ZA KMETIJSTVO GLEDE NA KAKOVOST ZEMLJIŠČ ... 31

6. OPREDELITEV DEGRADIRANIH POVRŠIN IN PREDLOG SANACIJSKIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE

ONESNAŽENOSTI TAL ............................................................................................................................................................ 32

7. VIRI ....................................................................................................................................................................................... 32


4

KAZALO SLIK

Slika 1: Obseg zemljišč posamezne rabe ............................................................................................................................... 8

Slika 2: Raba tal v Občini Lendava ........................................................................................................................................... 9

Slika 3: Pedokartografske enote v občini Lendava ........................................................................................................ 11

Slika 4: Pedološka karta Občine Lendava in lokacije pedoloških profilov .......................................................... 12

Slika 5: Pedološka karta Občine Lendava -legenda ....................................................................................................... 13

Slika 6: Karta kislosti tal občine Lendava .......................................................................................................................... 14

Slika 7: V Pomurju je pogosta zapleveljenost s Kanadsko zlato rozgo. ................................................................. 15

Slika 8: Zaraščanje v območju vinogradov. ....................................................................................................................... 15

Slika 9: Delež površin pedokartografskih enot, ki se zaraščajo. .............................................................................. 19

Slika 10: Delež zemljišč v zaraščanju po posameznih pedokartografskih enotah. .......................................... 19

Slika 11: Kmetijska zemljišča v zaraščanju v občini Lendava in izbrane parcele, kjer je bil opravljen terenski ogled. .............................................................................................................................................................................. 21

Slika 12: Pregledna karta vzorčnih lokacij v Občini Lendava ................................................................................... 24

Slika 13: Vzorčenje na lokaciji Rudnik................................................................................................................................ 25


5

1. UVOD

V 2012 je bil izdelan »Izračun okoljskega odtisa občine Lendava«, ki je pokazal, da le ta ni na poti

trajnostnega razvoja občine. Okoljski odtis je namreč večji od slovenskega in evropskega povprečja in

znaša 5,54. Če bi vsi ljudje imeli takšen okoljski odtis, bi potrebovali 2,9 planeta.

Velik pomen pri proučevanju onesnaženosti okolja ima poznavanje onesnaženosti zraka. Za občino

Lendavo je bil v 2012 narejen »Kataster virov onesnaževanja zraka občine Lendava«, na osnovi

katerega smo ugotovili, da so največji viri onesnaževanja zraka v občini Lendava kotlovnice za

ogrevanje in mala kurišča, industrija in cestni promet. Emisije potujejo od vira onesnaženja in se v

obliki mokrega, suhega ali skritega depozita odlagajo na vegetacijo in tla, ki je končni cilj, kjer se

nekatere snovi kopičijo. Tla zato postanejo s časom onesnažena in pogojno manj primerna za

kmetijstvo, hkrati pa je prašenje onesnaženih tal lahko nov vir onesnaževanja okolja. Tudi intenzivna

kmetijska pridelava lahko prispeva svoj delež k onesnaževanju tal, podtalnice in zraka. V predstavljeni

študiji smo želeli preveriti, v kolikšni meri je industrijska in kmetijska dejavnost v občini Lendava

vplivala na onesnaženost tal.

Cilj projekta »Trajnostna raba tal v občini Lendava« je

(I) Ugotoviti onesnaženost tal na območju občine Lendava ter določiti morebitna ogrožena

območja, opredeliti izvore onesnaževanja;

(II) Na osnovi prostorske analize ugotoviti naravne danosti in omejitve za kmetijstvo v občini

Lendava ter predlagati ukrepe za trajnostno rabo kmetijskih zemljišč za zagotavljanje

okoljsko sprejemljive samooskrbe na lokalni ravni.

Projekt je izvedla interdisciplinarna skupina raziskovalcev z Inštituta za okolje in prostor iz Celja in

raziskovalci z Infrastrukturnega centra za pedologijo in varstvo okolja (ICPVO) Biotehniške fakultete iz

Ljubljane. Projekt se je izvajal v več vsebinskih sklopih.


6

2. PROSTORSKA ANALIZA ZA OBČINO LENDAVA

Za potrebe prostorske analize smo predhodno pridobili ustrezne podatkovne nize (grafične podatke – podatkovne sloje) iz strani različnih državnih inštitucij. V preglednici 1 so prikazani podatkovni sloji, uporabljeni v analizi in njihov vir.

Preglednica 1: Vir grafičnih podatkov uporabljenih v prostorski analizi

Grafični podatek - sloj Vir

Raba za celo Slovenijo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Državna meja

Statistični urad republike Slovenije Občine

Statistične regije

Digitalni model reliefa 25x25 Geodetska uprava republike Slovenije

Pedološka karta 1:25 000 Center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta

Prostorska analiza je bila opravljena z geografskim informacijskim sistemom Esri ArcGis 10. Podatki pridobljeni v prostorski analizi so bili statistično obdelani in urejeni s programsko opremo MS office Excel 2007.

Preden smo se lotili prostorske analize v programu Esri ArcGis 10, je bilo potrebno urejanje nekaterih pridobljenih podatkovnih slojev. Iz podatkovnega sloja raba in zavarovana območja smo preko atributnih tabel izločili potrebne podatke in ustvarili nove sloje, ključne za analizo (npr. podatkovni sloji rabe 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju). Po urejanju slojev je sledila prostorska analiza z orodji za analizo (analysis tools in spatial analyst tools). S preseki (intersect) različnih slojev smo pridobili podatke (nove sloje) o prisotnosti preučevanih rab na izbranih območjih.

Po urejanju površin novih slojev v atributnih tabelah, je sledil uvoz le teh v MS Office Excel, kjer je sledilo dodatno urejanje (površine, oblika) in statistična analiza. Za grafični prikaz rezultatov so bile v programu Esri ArcGis 10 izdelane ustrezne karte.

2.1 Prostorska analiza rabe tal za občino Lendava

Prostorska analiza (Preglednica 2, Slika 1) je pokazala, da v občini prevladuje njivska raba tal (1100). Njiv in vrtov je skupaj 5622 ha. Sledijo gozdne površine (2000) s 3145 ha. V občini je 816 ha trajnih travnikov, 356 ha vinogradov in 163,7 ha sadovnjakov, od katerih prevladujejo ekstenzivni sadovnjaki (1222). 983 ha je pozidanih zemljišč (983,4). 75 ha je neobdelanih kmetijskih zemljišč (1600). Zemljišč v zaraščanju (1410) je 420 ha, kar predstavlja 3,4 % občine oziroma 5,5 % kmetijskih površin. Površin v zaraščanju je torej več kot je povprečje za Slovenijo in več kot je povprečje za Pomursko regijo (Preglednica 3).


7

Preglednica 2: Prostorska analiza rabe tal v občini Lendava (Vir podatkov MKO, januar 2013)

RABA RABA

Število parcel

Minimalna površina

m2

Maksimalna površina

m2

Povprečna površina

m2

Skupna površina

m2

Skupna ovršina

ha

1100 Njive in vrtovi 1759 0 1311822 31959 56216516 5621,7

1180 Trajne rastline na njivskih površinah 7 1109 14276 3788 26516 2,7

1190 Rastlinjak 24 28 1366 308 7391 0,7

1211 Vinogradi 653 1 101092 5452 3559849 356,0

1221 Intenzivni sadovnjaki 10 782 20491 4534 45343 4,5

1222 Ekstenzivni sadovnjaki 722 14 20226 2205 1592162 159,2

1240 Ostali trajni nasadi 1 496 496 496 496 0,0

1300 Trajni travnik 1947 1 244669 4193 8163362 816,3

1410 Zemljišča v zaraščanju 1526 0 88411 2752 4199222 419,9

1500 Mešana raba-kmetijska zem. in gozd 1550 4 28997 1152 1785570 178,6

1600 Neobdelano kmetijsko zem. 548 4 48361 1368 749759 75,0

1800 Kmetijsko zem. poraslo z gozd. drevjem 17 278 25982 4561 77544 7,8

2000 Gozd in ostale poraščene površine 660 2 748633 47658 31454044 3145,4

3000 Pozidana in sorodna zem. 1183 0 1042010 8313 9833792 983,4

4210 Trstičja 6 92 26738 7668 46005 4,6

4220 Ostala zamočvirjena zem. 235 0 145521 13329 3132391 313,2

5000 Suha odprta zem. s poseb. rastl. pokrovom 3 1458 6195 4154 12463 1,2

6000 Odprta zem. brez ali z nepomemb. rastlin. 8 454 6260 2178 17426 1,7

7000 Vode 446 0 117702 4551 2029643 203,0

VSOTA 12294,9


8

Slika 1: Obseg zemljišč posamezne rabe

Preglednica 3: Površine (ha) zemljišč rabe 1410 (kmetijsko zemljišče v zaraščanju) po statističnih regijah in njihov delež (%) glede na površino regije in površino kmetijskih zemljišč regije

Statistična regija

površina regije

površina kmetijskih

zemljišč površina vrste rabe 1410

ha ha ha % regije % kmetijskih

zemljišč

Gorenjska 213.659,59 43.312,34 1.360,34 0,64 3,14

Goriška 232.550,43 51.999,58 3.613,24 1,55 6,95

Jugovzhodna Slovenija 267.508,53 69.890,88 2.841,72 1,06 4,07

Koroška 104.079,93 24.350,67 737,17 0,71 3,03

Notranjsko-kraška 145.633,64 37.684,50 1.274,67 0,88 3,38

Obalno-kraška 104.444,56 36.082,66 3.071,61 2,94 8,51

Osrednjeslovenska 255.496,10 80.371,76 2.570,33 1,01 3,20

Podravska 216.966,99 107.897,11 3.550,44 1,64 3,29

Pomurska 133.752,96 81.425,25 3.125,50 2,34 3,84

Savinjska 238.398,24 86.020,91 1.799,95 0,76 2,09

Spodnjeposavska 88.514,19 39.144,59 1.111,56 1,26 2,84

Zasavska 26.375,25 7.601,55 221,58 0,84 2,91

Skupaj 2.027.380,41 66.5781,81 25.278,11 1,25 3,80

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

11

00

11

80

11

90

12

11

12

21

12

22

12

40

13

00

14

10

15

00

16

00

18

00

20

00

30

00

42

10

42

20

50

00

60

00

70

00

Po

vrši

na

ha

Raba tal


9

Slika 2: Raba tal v Občini Lendava


10

2.2 Pedološki opisi območja (vrste tal v občini)

Na osnovi podatkov pedološke karte Slovenije merila 1:25 000 (Center za pedologijo in varstvo okolja) smo ugotovili, da v občini Lendava prevladujejo različno globoka, distrična obrečna tla (zelena barva v preglednici 4 in na slikah 3 in 4). Njihov skupni delež presega 43 %. Največ med njimi je srednje globokih. Sledijo distrični hipogleji, s skupnim deležem 33 % (modra barva v preglednici 4 in na slikah 3 in 4) . Distričnih rjavih tal je 7,6 % (rdeča barva v preglednici 4 in na slikah 3in 4). Evtričnih rjavih tal v združbi z distričnimi rjavimi tlemi je 7,8 % (rjava barva v preglednici 4 in na slikah 3 in 4). Rigolanih tal (vijolična barva v preglednici 4 in na slikah 3 in 4) je 3,5 % (431 ha), kar se ujema s podatkom rabe tal. Glavna omejitev tal za kmetijstvo je kislost oziroma distričnost tal. Na osnovi podatkov talnih profilov shranjenih v bazi digitalne pedološke karte Slovenije, smo izrisali karto pH vrednosti zgornjih slojev tal (Slika 6). Kot je razvidno iz Slike 6, prevladujejo kisla in zmerno kisla tla.

Preglednica 4: Obseg posameznih pedokartografskih enot (PKE) v občini Lendava (vir: digitalna pedološka karta Slovenije 1:25000, CPVO)

PKE (oznaka kartografske enote tal)

Pedokartografska enota Površina

m2 Površina

ha Delež

%

491 obrečna tla, distrična, plitva, na peščeno prodnatem aluviju 100% 8430232 843,0 6,9

492 obrečna tla, distrična, plitva, na ilovnatem aluviju 100% 4507540 450,8 3,7

496 obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 100% 29547743 2954,8 24,0

1045 obrečna tla, distrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju 70%; obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 30% 10734256 1073,4 8,7

567 hipoglej, distričen, mineralen, močan 100% 16097359 1609,7 13,1

586 hipoglej, distričen, mineralen, srednje močan 100% 10313536 1031,4 8,4

683 hipoglej, distričen, mineralen, močan s prodom 100% 4214606 421,5 3,4

1049 hipoglej, distričen, mineralen, srednje močan 80%; hipoglej, distričen, mineralen, močan 20% 9982540 998,3 8,1

1051 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok, srednje izražen 80%; distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, izprana 20% 3438091 343,8 2,8

792 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična, globoka 100% 527932 52,8 0,4

827 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, tipična, srednje globoka 100% 143361 14,3 0,1

843 distrična rjava tla, na diabazu, tipična 100% 288434 28,8 0,2

1276

distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična, srednje globoka 60%; ranker, evtričen, regolitični 40% 2523957 252,4 2,1

1352 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična 70%; distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, izprana 30% 5880966 588,1 4,8

1055

evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, tipična, globoka 50%; distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, izprana 50% 8296325 829,6 6,7

1100

evtrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih, konglomeratih, tipična 60%; distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična 40% 1318933 131,9 1,1

1099 rigolana tla, vinogradniška tla (vitisol), evtrična 70%; rigolana tla, sadovnjaki, evtrična 30% 4310098 431,0 3,5

991 urbana površina, mesto, naselje, tlakovane površine 100% 2365690 236,6 1,9


11

Slika 3: Pedokartografske enote v občini Lendava

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

PK

E 4

91

PK

E 4

92

PK

E 4

96

PK

E 1

04

5

PK

E 5

67

PK

E 5

86

PK

E 6

83

PK

E 1

04

9

PK

E 1

05

1

PK

E 7

92

PK

E 8

27

PK

E 8

43

PK

E 1

27

6

PK

E 1

35

2

PK

E 1

05

5

PK

E 1

10

0

PK

E 1

09

9

PK

E 9

91

Po

vrši

na

ha

Zastopanost pedokartografskih enot


12

Slika 4: Pedološka karta Občine Lendava in lokacije pedoloških profilov


13

Slika 5: Pedološka karta Občine Lendava -legenda


14

Slika 6: Karta kislosti tal občine Lendava


15

3. OPREDELITEV STANJA POVRŠIN V ZARAŠČANJU

Zraščanje kmetijskih zemljišč v občini Lendava smo ugotavljali na osnovi razpoložljivih podatkov državnih institucij in s terenskim ogledom štirih naključno izbranih parcel.

Slika 7: V Pomurju je pogosta zapleveljenost s Kanadsko zlato rozgo.

Slika 8: Zaraščanje v območju vinogradov.


16

Kmetijsko zemljišče v zaraščanju je zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe, kar je posledica lege ali slabših pogojev za kmetovanje. Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, različnih starosti, katerih pokrovnost je 20 – 75 %. Drevesa so majhna, mlada in posamično razporejena. Opuščene vinograde in ostale trajne nasade ne uvrščamo v ta razred, dokler so na letalskih posnetkih (ortofoto) lepo vidne vrste. Pomurski regiji se pogosto pojavlja zapleveljenost z invazivnimi plevelnimi vrsti, kot so Kanadska zlata rozga (Slika 7), kot prva faza zaraščanja.

3.1 Dejavniki zaraščanja

Dejavnike zaraščanja delimo na pedogeografske, socioekonomske in druge dejavnike prostora (Grčman in sod. 2012).

3.1.1 Pedo-geografski dejavniki zaraščanja

Lastnosti tal, relief in klima ključno vplivajo na proizvodno sposobnost zemljišč in primernost za različne kmetijske dejavnosti. Vplivajo sočasno, pri čemer odločilno vpliva dejavnik, ki je najbolj neugoden za kmetijsko dejavnost oz. posamezno vrsto rabe tal. Na primer vsak izmed naštetih dejavnikov: velika skalovitost tal, plitvost tal, strm nagib ali neugdna klima, tudi če so ostali dejavniki v optimumu, lahko omeji zemljišče za nekatere rabe. Med najbolj občutljivimi je njivska raba.

Njihovo skupno vrednost lahko izražamo kot boniteta zemljišča (Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Ur.l. RS št. 47/08), ki se izračunava po formuli 1, pri čemer pomeni B boniteto, T točke lastnosti tal, K točke klime in R točke reliefa.

Boniteta tal je lastnost vsakega kmetijskega zemljišča in je bila določena za vsako parcelo na osnovi prevedbenih tabel glede na podatke katastra (katastrska kultura in razred), po postopku opredeljenem v Pravilniku o vzpostavitvi bonitete zemljišč (Ur.l. RS št. 35/08). Kljub temu, da je določena za vsako parcelo, lahko njena vrednost odstopa od dejanskega stanja v naravi. V tem primeru je možno boniteto korigirati na osnovi na terenu ugotovljenih značilnosti parcele v skladu s Pravilnikom o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Ur.l. RS št. 47/08.

Poleg bonitete tal razpolaga MKO tudi s podatki o detajlnem talnem številu (v nadaljevanju DTŠ), ki je bil določen podobno kot točke lastnosti tal v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje tal (Ur.l. SRS 36/84) ter korigiran s podatki o izvedenih agromelioracijah. Talno število se je izračunalo na osnovi lastnosti reprezentativnih talnih profilov, ki so sestavni del Pedološke karte 1: 25 000. Talno število se je določilo za vsako pedokartografsko enoto, pri čemer se je za sestavljene pedokartografske enote upoštevalo tehtano povprečje. Tudi v primeru detajlnega talnega števila torej ne razpolagamo s podatkom, ki bi bil “na parcelo” natančen. Nekateri vidijo njegovo prednost v skladnosti s talnim tipom in matično podlago ter v možnosti ločenega obravnavanja klime in relief.

Najbolj zanesljivo lahko pridelovalni potencial ugotovimo na terenu s sondiranjem tal in popisom ključnih talnih lastnosti in značilnosti reliefa. Med ključnimi talnimi lastnostmi so globina tal, globina humusnega sloja in skalovitost tal. Predvsem globina tal in skeletnost sta dejavnika ki poleg nagiba ključno pogojujeta možno rabo tal (njivo, travnik, pašnik) in posledično tudi odločitev o smiselnosti odpravljanja zaraščanja na določenem območju.

)100

%1(

x

xxx

iviposebnivplRKTB


17

3.1.2 Socio-ekonomski dejavniki zaraščanja

V grobem lahko sociološke in ekonomske dejavnike zaraščanja razdelimo na makro in mikro raven. Pri tem se makro sociološki dejavniki navezujejo predvsem na procese kolonizacije in migracije, medtem ko so mikro vezani na stanje gospodinjstva lastnika kmetijskega zemljišča. Tu so predvsem pomembni, številčnost, starostna struktura, izobrazba in zaposlitveni statusi članov gospodinjstva lastnika/ov. Predvsem tudi lastniška razmerja vezana na posamezno zemljišče (ali je zemljišče v solasti več lastnikov, ki niso člani istega gospodinjstva), kot tudi odnos lastnikov do kmetovanja, so se izkazali za pomemben sociološki vidik.

Pri ekonomskih dejavnikih pa na makroekonomski ravni najmočneje vplivajo dejavniki, ki so povezani z možnostjo pridobivanja ustreznega dohodka iz naslova rabe kmetijskih zemljišč (tržno-cenovne razmere, pogoji kmetijske politike in ustreznost podpor, ciljna usmerjenost ukrepov). Na mikro ravni pa so predvsem pomembna trenutna individualna razmerja stroškov in koristi (cost-benefit), ki so povezana tako s trenutnimi tržno-cenovnim razmerami, kot sociano demografskim statusom gospodinjstva lastnika.

V nadaljevanju je navedenih nekaj razlogov, ki po mnenju anketirancev v različnih socio-ekonomskih analizah vzrokov za širjenje zaraščanja:

- Depopulacija: raziskave kažejo, da se zaraščanje najintenzivneje širi na območjih, kjer gostota prebivalcev zaradi izseljevanja in odmiranja prebivalstva najbolj pada.

- Staranje agrarnega prebivalstva: s staranjem in zmanjševanjem delovnih sposobnosti se praviloma opuščajo zemljišča, ki postanejo kljub dobri proizvodni sposobnosti zaradi zmanjšane fizične moči .

- »Nerazvitost« trga s kmetijskimi zemljišči: Slovenski trg s kmetijskimi zemljišči še veno velja za slabo razvitega predvsem v segmentu transakcij za potrebe optimizacije kmetijske proizvodnje. Stroka navaja več vzrokov za tako stanje in sicer neugodna velikostno - prostorska posestna struktura, velik delež dopolnilnih kmetij, neurejene lastniške razmere, visoka raven pričakovanj do ekstra profitov v primeru spremembe namembnosti in nizki stroški neproduktivne rabe .

- Zmanjševanje in opuščanje kmetijske pridelave in spreminjanje strukture pridelave predvsem v živinoreji z uvajanjem intenzivnejših oblik pridelave krme na njivah

Tržno cenovna gibanja v kmetijstvu, ki pospešujejo koncentracijo pridelave predvsem na, z vidika organizacije kmetijskega gospodarstva, le najbolj optimalnih površinah (kratke transportne poti, večji kompleksi…).

3.1.3 Drugi dejavniki prostora

Poleg pedo-geografskih in socio-ekonomskih dejavnikov na zaraščanje vplivajo tudi drugi dejavniki prostora:

- oddaljenost parcele od naselja, - dostopnost do parcele, - druga kmetijska raba na območju, - kmetijska usmerjenost območja.

Iz vidika posamezne parcele se pogosto izkaže, da je odprava zaraščanja možna šele ob ureditvi širšega območja, torej sklopa parcel. Način odprave zaraščanja mora biti usklajen z lokalnimi značilnostmi prostora ter v okviru celovitega načrta razvoja kmetijstva na določenem območju.


18

3.2 Kmetijska zemljišča v zaraščanju v občini Lendava glede na pedološke lastnosti območja (vrste tal)

Iz analize podatkov je razvidno, da je največ površin v zaraščanju v nižinskem delu občine, predvsem na hidromorfnih tleh, hipoglejih (Preglednica 5, Slika 9). Prostorska analiza je pokazala, da se zarašča od 3,8 do 8,9 hipoglejev. Ta vrsta tal ima običajno izrazit močviren značaj, ki ga poudarja tudi tipična vegetacija. V mokri fazi so lahko tla tudi poplavljena, saj se lahko dvigne podtalnica tudi do površine tal. Izraženo je tudi zaraščanje obrečnih tal (Preglednica 5, Slika 8). Prostorska analiza je pokazala, da se zarašča od 2,6 do 13,9 obrečnih tal. Tudi te površine so lahko v času visokih vodostajev rek in potokov poplavljene. Za obe vrsti tal je značilna tudi težja dostopnost, saj je poti potrebno v večini primerov dodatno utrjevati. Zaraščanje avtomorfnih tal je manj izrazito, vendar presenetljivo izstopajo rigolana tla, kjer je zaraščenih površin 4,7 %. Podatki se ujemajo tudi s terenskim ogledom. Pri tem je bilo ugotovljeno da gre za opuščanje vinogradov na manj primernih legah. Zaraščanje na distričnih tleh je bolj pričakovano, saj so ta tla zaradi visoke kislosti in slabe založenosti s hranili manj zanimiva za kmetijsko rabo.

Preglednica 5: Kmetijska zemljišča v zaraščanju glede na talni tip (pedokartografsko enoto Pedološke karte Slovenije 1:25000).

PKE Pedokartografska enota

Površina PKE m2

Površina rabe 1410

ha

Delež PKE z rabo 1410

%

Delež rabe 1410

po PKE %

491 obrečna tla, distrična, plitva, na peščeno prodnatem aluviju 100% 8430232 843,0 2,8 5,6

492 obrečna tla, distrična, plitva, na ilovnatem aluviju 100% 4507540 450,8 2,5 2,6

496 obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 100% 29547743 2954,8 2,0 13,9

1045 obrečna tla, distrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju 70%; obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju 30% 10734256 1073,4 4,8 12,4

567 hipoglej, distričen, mineralen, močan 100% 16097359 1609,7 5,5 21,1

586 hipoglej, distričen, mineralen, srednje močan 100% 10313536 1031,4 3,8 9,4

683 hipoglej, distričen, mineralen, močan s prodom 100% 4214606 421,5 8,9 8,9

1049 hipoglej, distričen, mineralen, srednje močan 80%; hipoglej, distričen, mineralen, močan 20% 9982540 998,3 5,3 12,5

1051 psevdoglej, pobočni, distričen, srednje globok, srednje izražen 80%; distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, izprana 20% 3438091 343,8 1,8 1,5

792 distrična rjava tla, na kloritno-amfibolnih skrilavcih, tipična, globoka 100% 527932 52,8 0,3 0,0

827 distrična rjava tla, na keratofirju/porfirju, tipična, srednje globoka 100% 143361 14,3 1,3 0,0

843 distrična rjava tla, na diabazu, tipična 100% 288434 28,8 2,0 0,1

1276

distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična, srednje globoka 60%; ranker, evtričen, regolitični 40% 2523957 252,4 2,1 1,3

1352 distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, tipična 70%; distrična rjava tla, na pliocenskih nanosih, izprana 30% 5880966 588,1 1,2 1,7

1055 evtrična rjava tla, na starejšem ilovnatem aluviju, tipična, globoka 50%; distrična rjava tla, na nekarbonatnem aluviju, izprana 50% 8296325 829,6 1,4 2,9

1100

evtrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih, konglomeratih, tipična 60%; distrična rjava tla, na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih, tipična 40% 1318933 131,9 1,3 0,4

1099 rigolana tla, vinogradniška tla (vitisol), evtrična 70%; rigolana tla, sadovnjaki, evtrična 30% 4310098 431,0 4,6 4,7

991 urbana površina, mesto, naselje, tlakovane površine 100% 2365690 236,6 1,6 0,9


19

Slika 9: Delež površin pedokartografskih enot, ki se zaraščajo.

Izračuni so pokazali, da se 43,3 % površin nahaja na obrečnih tleh, 33 % na hipoglejnih tleh, 7,6 % na distričnih rjavih tleh in 7,8 % na evtričnih rjavih tleh.

Slika 10: Delež zemljišč v zaraščanju po posameznih pedokartografskih enotah.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10P

KE

49

1

PK

E 4

92

PK

E 4

96

PK

E 1

04

5

PK

E 5

67

PK

E 5

86

PK

E 6

83

PK

E 1

04

9

PK

E 1

05

1

PK

E 7

92

PK

E 8

27

PK

E 8

43

PK

E 1

27

6

PK

E 1

35

2

PK

E 1

05

5

PK

E 1

10

0

PK

E 1

09

9

PK

E 9

91

Del

ež %

Delež površin pedokartografskih enot, ki se zaraščajo

0

5

10

15

20

25

PK

E 4

91

PK

E 4

92

PK

E 4

96

PK

E 1

04

5

PK

E 5

67

PK

E 5

86

PK

E 6

83

PK

E 1

04

9

PK

E 1

05

1

PK

E 7

92

PK

E 8

27

PK

E 8

43

PK

E 1

27

6

PK

E 1

35

2

PK

E 1

05

5

PK

E 1

10

0

PK

E 1

09

9

PK

E 9

91

Del

ež %

Delež zemljišč v zaraščanju po posameznih pedokartografskih enotah


20

3.3 Ugotavljanje stanja kmetijskih zemljišč v zaraščanju na izbranih parcelah v občini Lendava

Na terenu smo si ogledali štiri naključno izbrane parcele: tri parcele z lego v nižini, s predvidenim večjim kmetijskim potencialom, in eno parcelo v gričevju. Njihovo prostorsko vmeščenost kaže slika 11. Izbrane parcele so večje od 100 in manjše od 10.000 m2. Po podatkih MKO delež rabe kmetijsko zemljišče v zaraščanju (raba 1410) na izbranih katastrskih parcelah presega 75 % površine parcele. Na izbranih parcelah smo ugotavljali ujemanje evidenc dejanske rabe s stanjem v naravi, stopnjo zaraščenosti, pedogeografske dejavnike (relief, talne lastnosti), izračunali bonitetno oceno in ocenili najboljšo možno rabo prostora. Seznam izbranih parcel in ugotovljene lastnosti so prikazane v preglednici 6.


21

Slika 11: Kmetijska zemljišča v zaraščanju v občini Lendava in izbrane parcele, kjer je bil opravljen terenski ogled.


22

Preglednica 6: Podatki ogledanih (izbranih) parcel v zaraščanju v občini Lendava

PARCELA KO X Y Površina

(m2) N.m.v (m) Katastrska

kultura Katasterski

razred

183 156-Mostje pri Lendavi 610610 163229 568 163 vodotok 0

319 170-Pince 617111 155604 1024 234 vinograd 2

1470 153-Radmožanci 606595 163098 1998 164 travnik 6

211 161-Hotiza 602328 157314 1900 168 travnik 6

PARCELA Drevesne/grmovne vrste Zaraščenost

(%)

Starost vegetacije

(leto) Zapleveljeno

st Zaraščenost

skupaj

183 zlata rozga, trstičje (zapleveljenost 100%) 0 0 100 100

319

robida, hmelj, šipek, dren, vinska trta, robinja, kostanj, češnja 100 20 0 100

1470 robida, hrast, črni trn 50 10 0 50

211 vrba, jelša, robida 100 10 0 100

PARCELA Makro-relief Mikro-relief

Oblika mikro-reliefa Naklon (%)

Skalovitost (%) Ekspozicija Matična podlaga

183 ravnina ravnina enakomerna 50 0-10 V Peščena glina-kvartar

319 gričevje vrh

pobočja enakomerna 23 0-10 J pliocenski sedimenti

1470 ravnina ravnina enakomerna 2 0-10 ravnina prod-kvartar

211 ravnina ravnina enakomerna 0 0-10

nekarbonaten prod in pesek/barjanski sedimenti

PARCELA Talni tip Globina tal (cm) Prisotnost B Tekstura

Globina humusnega sloja (cm) Boniteta

183 Antropogena - brežina

319 distrična rjava tla 70 da MI 15 52

1470 distrična rjava 45 da PI 10 54

211 hipoglej 64 ne MGI 35 59

Na osnovi ogleda terena in s strokovno presojo smo ugotovili, da so vse parcele primerne za odpravo zaraščanja, pri čemer je potrebno pri parceli 183 zagotoviti redno vzdrževanje, za ostale parcele pa je pomembna ureditev celotnega sklopa parcel. Poleg pedogeografksih kriterijev je ključen kriterij tudi bližina kmetijskih zemljišč. Na distričnih rjavih tleh z ustrezno globino in teksturo lahko rodovitnost tal izboljšamo z agrotehničnimi ukrepi, kot je apnjenje in založno gnojenje. Parcele ali skupine parcel je potrebno individualno obravnavati in izvesti ustrezne analize tal. Večja težava je z zaraščanjem močnih hipoglejev in plitvih obrečnih tal. Zaraščanje je potrebno zadrževati kolikor je mogoče s košnjo. V gozdovih-grmiščih se zadržuje veliko divjadi, ki potrebujejo travnato krmo, zato je travinje v sklopu teh območij potrebno ohranjati. Druga kmetijska raba je na teh tleh manj zanimiva, tudi zaradi divjadi, ki pa jo lahko z vzdrževanjem travinja zadržimo v tem območju.


23

4. PEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE IN STANJE ONESNAŽENOSTI TAL V OBČINI LENDAVA

4.1 Vzorčne lokacije in odvzem vzorcev tal

Pedološke karakteristike tal (rodovitnost) in stanje onesnaženosti tal smo ugotavljali z vzorčenjem in

analizo tal na izbranih lokacijah. Na osnovi dogovora z naročnikom smo izvedli vzorčenje tal na 13

lokacijah. Seznam lokacij je v preglednici 7. Prostorska razporeditev vzorčnih mest je prikazana na

sliki 12.

Lokacije smo razvrstili glede na prevladujočo vplivno območje eventualnega onesnaževanja v dve

kategoriji.

- industrijsko območje

- kmetijsko območje

Vzorčili smo več globin in sicer:

- njive in druge obdelane površine: 0-20 cm, 20 – 30 cm

- ostale (kmetijske in nekmetijske) površine: 0-5cm, 5-20cm, 20 – 30 cm

Preglednica 7: Seznam vzorčnih lokacij in število odvzetih vzorcev

GK koordinate Število Globina

Zap.

št Oznaka lokacije Kraj Kategorija X Y

odvzetih

vzorcev

odvzetih

vzorcev*

1 LE01001 SPEEDWAY INDUSTRIJSKO OBMOČJE 613544 155210 3 A, B, C

2 LE01002 RUDNIK INDUSTRIJSKO OBMOČJE 615553 151742 3 A, B, C

3 LE01003 PETIŠOVSKO POLJE KMETIJSKO OBMOČJE 613351 153954 2 D, C

4 LE01004 ČRPALIŠČE - JUG KMETIJSKO OBMOČJE 608211 158773 2 D, C

5 LE01005 DOLGA VAS - ob deponiji KMETIJSKO OBMOČJE 612547 161121 2 D, C

6 LE01006 MOSTJE KMETIJSKO OBMOČJE 610343 162134 2 D, C

7 LE01007 KAMOVCI KMETIJSKO OBMOČJE 605191 166406 2 D, C

8 LE01008 RADMOŽANCI KMETIJSKO OBMOČJE 604500 164379 2 D, C

9 LE01009 NAFTA LENDAVA INDUSTRIJSKO OBMOČJE 611463 156402 3 A, B, C

10 LE01010 PETIŠOVCI - ob Kopici INDUSTRIJSKO OBMOČJE 611859 154903 3 A, B, C

11 LE01011 LENDAVA - ob Termah KMETIJSKO OBMOČJE 612370 157352 2 D, C

12 LE01012 LENDAVSKE GORICE KMETIJSKO OBMOČJE 612824 158798 3 A, B, C

13 LE01013 ČRPALIŠČE - SEVER KMETIJSKO OBMOČJE 608583 159723 2 D, C

Skupno število odvzetih vzorcev:

31

* globina A (0-5 cm)

5

globina B (5-20 cm)

5

globina D (0-20 cm)

8

globina C (20 - 30 cm)

13


24

Slika 12: Pregledna karta vzorčnih lokacij v Občini Lendava


25

Rekognosciranje terena smo opravili 26. aprila 2013. Pred odhodom na teren smo se sestali s

predstavniki naročnika (županom občine Lendava mag. Anton Balažek in mag. Tibor Hebar), kjer smo

na kratko predstavili izhodišča za določitev vzorčnih lokacij. Gospod Balažek je navedel območja

povezana s kakovostjo in rabo tal, ki so iz vidika Občine Lendava aktualna. Ogled po celotnem ozemlju

občine Lendava smo opravili pod vodstvom mag. Hebarja, s katerim smo tudi določili lokacije

vzorčenja. Število predvidenih vzorčnih lokacij je bilo 13. Odvzem vzorcev tal smo opravili v sledečih

terminih:

- 26. april 2013: 2 lokaciji (Zupan-BF/ICPVO), Grabner-IOP; Prus-BF/ICPVO)

- 8. maj 2013: 6 lokacij (Zupan-BF/ICPVO), Grabner-IOP)

- 15. maj 2013: 5 lokacij (Zupan-BF/ICPVO), Grabner-IOP; Prus-BF/ICPVO)

Slika 13: Vzorčenje na lokaciji Rudnik

Lokacije, kjer smo opravili odvzem vzorcev tal aprila in maja 2013 smo označili z enotno kodo projekta

LE01 in zaporedno številko lokacije od 001 do 013. Seznam vseh lokacij in število odvzetih vzorcev

podajamo v preglednici 7. Opisne liste in fotografije smo za vse lokacije navedli v faznem poročilu.

V odvzetih vzorcih smo opravili analize pedoloških parametrov (pH, delež organske snovi, delež

skupnega dušika, kationsko izmenjalno kapaciteto in vsebnost posameznih kationov) v zgornjih slojih

tal. Rezultati so zbrani v preglednici 8. Anorganske parametre onesnaževanja tal (kovine in polkovine)

glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih v tleh (Ur.l.RS 68/96) smo

izmerili v vseh slojih tal. Rezultati so zbrani v preglednici 9.


26

Pripravo vzorcev in osnovne pedološke analize smo izvedli v analitskem laboratoriju ICPVO na

Biotehniški fakulteti. Kemijske analize so bile opravljene v laboratorijih ACME Analytical Laboratories,

Vancouver, Canada.

4.2 Pedološke lastnosti vzorčenih tal

Ugotovili smo, da je pH (potencialna kislost merjena v 0,01 mol/L CaCl2) preiskovanih tal v območju

med 4,8 in 6,5. Organska snov v zgornjem sloju zatravljenih površin je od 4,6 do 6,8 %, na njivah pa od

1,9 do 3,9%, kar je manj kot je povprečna vsebnost organske snovi na njivah v Sloveniji. Kationska

izmenjalna kapaciteta je v razponu od 13,7 do 35,5mmolc/100 g tal. V povprečju je kationska

izmenjalna kapaciteta manjša od povprečja v Sloveniji, kar je posledica lahke teksture (podatki

pedološke karte) in sorazmerno manjšega deleža organske snovi. V nasprotju s pričakovanji glede na

pedološko karto, je večina tal evtričnih, vendar je delež bazičnih kationov malo nad 50 %. Delež

bazičnih kationov, ki ga podajamo kot V vrednost, je med 53,6 % in 77,9 %, z izjemo ene lokacije

(Dolga vas ob deponiji-LE01005), kjer je delež bazičnih kationov 45 %. Izmed bazičnih kationov

prevladujejo Ca2+ in Mg2+ ioni. Večino tal uvrščamo med rahko kisla do kisla tla. Za doseganje

optimalne kislosti tal in poseldično kakovostnejših pridelkov, bi bilo potrebno zemljišča poapniti,

vendar zaradi heterogenosti območji ni možno napovedati potrebnih odmerkov brez dodatnih meritev

na konkretnih parcelah.


27

Preglednica 8: Rezultati meritev standardne pedološke

OZNAKA KRAJ KODA Glo- Laboratorijska ORG. pH delež

LOKACIJE LOKACIJE VZORCA bina oznaka SNOV C N C/N CaCl2 Ca Mg K Na H S T V Ca Mg K Na H

Enota cm Enota % % % ----------------- mmol C+/100g ---------------- % ---------------- % ----------------

LE01001 SPEEDWAY LE01001/A 0-5 669/2013/1/1 5,0 2,9 0,25 11,6 5,2 8,72 2,22 0,26 0,04 9,65 11,2 20,9 53,6 41,7 10,6 1,2 0,2 46,2

LE01002 RUDNIK LE01002/A 0-5 672/2013/1/1 6,8 3,9 0,36 10,8 6,5 15,42 3,23 0,32 0,05 5,40 19,0 24,4 77,9 63,2 13,2 1,3 0,2 22,1

LE01003 PETIŠOVSKO POLJE

LE01003/D 0-20 675/2013/1/1 2,8 1,6 0,19 8,4 6,4 12,20 3,50 0,30 0,07 4,75 16,1 20,9 77,0 58,4 16,7 1,4 0,3 22,7

LE01004 ČRPALIŠČE - JUG

LE01004/D 0-20 677/2013/1/1 3,6 2,1 0,21 10,0 6,6 20,55 3,19 0,27 0,04 5,30 24,1 29,4 82,0 69,9 10,9 0,9 0,1 18,0

LE01005 DOLGA VAS – ob deponiji

LE01005/D 0-20 679/2013/1/1 1,9 1,1 0,13 8,5 4,8 5,11 1,76 0,35 0,03 8,90 7,3 16,2 45,1 31,5 10,9 2,2 0,2 54,9

LE01006 MOSTJE LE01006/D 0-20 681/2013/1/1 3,1 1,8 0,21 8,6 5,7 9,70 3,94 0,66 0,08 9,25 14,4 23,7 60,8 40,9 16,6 2,8 0,3 39,0

LE01007 KAMOVCI LE01007/D 0-20 683/2013/1/1 2,3 1,3 0,15 8,7 6,0 6,19 2,10 0,55 0,02 6,90 8,9 15,8 56,3 39,2 13,3 3,5 0,1 43,7

LE01008 RADMOŽANCI LE01008/D 0-20 685/2013/1/1 3,4 2,0 0,22 9,1 6,0 10,68 3,83 0,46 0,03 7,05 15,0 22,1 67,9 48,3 17,3 2,1 0,1 31,9

LE01009 NAFTA LENDAVA

LE01009/A 0-5 687/2013/1/1 3,4 2,0 0,17 11,8 5,8 12,94 3,08 0,20 0,06 6,60 16,3 22,9 71,2 56,5 13,4 0,9 0,3 28,8

LE01010 PETIŠOVCI – ob Kopici

LE01010/A 0-5 690/2013/1/1 4,6 2,7 0,24 11,3 6,4 9,25 1,78 0,21 0,44 4,05 11,7 15,8 74,1 58,5 11,3 1,3 2,8 25,6

LE01011 LENDAVA – ob Termah

LE01011/D 0-20 693/2013/1/1 2,0 1,2 0,13 9,2 6,0 7,00 1,77 0,24 0,02 4,70 9,0 13,7 65,7 51,1 12,9 1,8 0,1 34,3

LE01012 LENDAVSKE GORICE

LE01012/A 0-5 695/2013/1/1 3,9 2,3 0,23 10,0 5,8 12,90 3,07 1,21 0,02 7,85 17,2 25,0 68,8 51,6 12,3 4,8 0,1 31,4

LE01013 ČRPALIŠČE - SEVER

LE01013/D 0-20 698/2013/1/1 3,9 2,3 0,25 9,2 5,7 19,53 4,62 0,37 0,05 10,9

0 24,6 35,5 69,3 55,0 13,0 1,0 0,1 30,7

4.3 Vsebnost potencialno nevarnih anorganskih snovi v tleh in primerjava

s slovensko zakonodajo (Ur. l. RS 68/96)

Vsebnosti kovin v vzorcih smo primerjali z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih

vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS 68/96), s pomočjo katere določimo stopnjo oonesnaženosti

tal glede na koncentracijo nevarnih snovi v tleh.

Mejna imisijska vrednost pomeni gostoto posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno

obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri katerih se ne

poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje

človeka ali okolja še sprejemljivi (Ur. l. RS 68/96).

Opozorilna imisijska vrednost pomeni gostoto posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri

določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolja (Ur. l.

RS 68/96).

Kritična imisijska vrednost pomeni določeno koncentracijo nevarnih snovi, pri katerih se tla

smatrajo za onesnažena. Zaradi onesnaženja degradirana tla ogrožajo človeka in njegovo življenjsko

okolje ali z njim neposredno povezano naravno okolje. Tako onesnažena tla niso primerna za

pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi in živali in za zadrževanje ali filtriranje padavinske vode.

Pri tej vrednosti se izvajajo ukrepi spremembe rabe tal in ukrepi sanacije zaradi onesnaženja

degradiranih tal (Ur. l. RS 68/96).

Preglednica 9: Vsebnosti kovin v vzorcih tal in primerjava z mejno, opozorilno in kritično vrednostjo glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS 68/96). Z rumeno so označene koncentracije, ki presegajo mejno imisijsko vrednost, z rdečo pa opozorilne imisijske vrednosti.

Oznaka lokacije

Kraj Globina

vzorčenja Baker (Cu)

Cink (Zn)

Svinec (Pb)

Kadmij (Cd)

Nikelj (Ni)

Krom (Cr)

Živo srebro

(Hg)

Kobalt (Co)

Molibden (Mo)

Arzen (As)

cm -------------------------------------- mg/kg --------------------------------------

LE01001 SPEEDWAY

0-5 18,6 47 13,5 0,1 22,7 24 0,07 9,2 0,5 8,5

5-20 19,6 59 18,0 0,1 26,8 27 0,06 10,5 0,5 10,5

20-30 23,1 67 23,2 0,1 29,9 34 0,06 14,3 0,5 12,8

LE01002 RUDNIK

0-5 25,8 75 24,3 0,2 31,1 29 0,08 12,1 0,6 12,2

5-20 24,2 64 20,4 0,2 29,5 28 0,06 11,3 0,5 12,3

20-30 27,0 66 20,5 0,2 29,7 29 0,08 12,0 0,9 12,1

LE01003 PETIŠOVSKO POLJE

0-20 36,1 93 37,7 0,4 45,1 44 0,13 18,2 0,6 17,6

20-30 38,0 98 38,8 0,4 49,4 45 0,13 18,1 0,6 18,2

LE01004 ČRPALIŠČE - JUG

0-20 26,6 71 26,0 0,2 38,9 43 0,08 14,2 0,8 19,2

20-30 28,8 72 26,2 0,3 37,0 42 0,10 17,0 1,1 24,6

LE01005 DOLGA VAS - ob deponiji

0-20 21,0 57 16,4 <0.1 23,7 32 0,06 13,1 0,4 10,0

20-30 20,5 63 17,8 <0.1 23,0 34 0,06 15,1 0,4 11,0

LE01006 MOSTJE 0-20 25,6 77 21,6 0,2 27,2 35 0,07 13,8 0,4 12,4

20-30 23,3 70 20,2 0,2 27,5 34 0,06 13,4 0,3 11,8

LE01007 KAMOVCI 0-20 15,5 60 15,7 0,1 21,4 28 0,04 11,8 0,4 7,3

20-30 17,6 65 17,4 0,1 23,5 31 0,04 14,1 0,4 8,2

LE01008 RADMOŽANCI 0-20 14,7 60 18,1 0,2 24,3 31 0,06 9,7 0,4 10,9

20-30 13,8 54 16,5 0,2 23,2 29 0,07 9,8 0,5 11,6

LE01009 NAFTA LENDAVA

0-5 36,9 94 19,4 0,2 43,2 39 0,33 16,3 0,6 12,1

5-20 35,6 89 20,2 0,2 40,1 36 0,87 14,2 0,7 11,3

20-30 29,8 79 19,2 0,1 32,6 33 0,45 13,2 0,5 8,8

LE01010 PETIŠOVCI – ob Kopici

0-5 18,4 56 13,4 0,1 16,2 18 0,30 6,4 0,3 4,3

5-20 20,2 50 13,9 0,2 17,4 19 0,35 6,4 0,4 6,1

20-30 29,5 64 18,4 0,2 21,9 24 0,57 9,5 0,7 7,5

LE01011 LENDAVA – ob Termah

0-20 17,6 49 19,8 0,2 19,4 22 0,07 10,7 0,3 6,0

20-30 17,8 51 16,5 0,2 21,4 24 0,08 10,0 0,4 6,4

LE01012

LENDAVSKE GORICE

0-5 102,2 127 20,6 0,3 37,7 34 0,06 18,5 0,4 7,7

5-20 80,0 103 21,0 0,2 37,4 34 0,04 20,5 0,4 7,1

20-30 85,1 85 22,9 0,3 36,8 33 0,03 16,7 0,3 7,3

LE01013 ČRPALIŠČE - SEVER

0-20 38,4 93 26,2 0,3 44,1 47 0,08 20,0 0,5 17,2

20-30 37,5 98 24,5 0,3 45,9 49 0,09 21,0 0,5 18,2

Mejna vrednost 1 60 200 85 1 50 100 0,8 20 10 20

Opozorilna vrednost 1

100 300 100 2 70 150 2 50 40 30

Kritična vrednost 1 300 720 530 12 210 380 10 240 200 55 1 Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS 68/96, st. 5774)

Preglednica10: Primerjava vsebnosti elementov v vzorcih tal iz občine Lendava (povprečje in mediana) s Slovensko mediano (podatki državnega monitoringa tal ROTS: Zupan in sod., 2008) in podatki geokemične študije: Pirc in Šajn, 1997).

Globina

vzorčenja Baker (Cu)

Cink (Zn)

Svinec (Pb)

Kadmij (Cd)

Nikelj (Ni)

Krom (Cr)

Živo srebro

(Hg)

Kobalt (Co)

Molibden (Mo)

Arzen (As)

cm -------------------------------------- mg/kg --------------------------------------

Lendava - povprečje

0-5 cm 40,4 79,8 18,2 0,2 30,2 28,8 0,2 12,5 0,5 9,0

5-20 cm 28,9 71,2 21,2 0,2 30,4 32,8 0,2 13,4 0,5 11,4

20-30 cm 30,1 71,7 21,7 0,2 30,9 33,9 0,1 14,2 0,5 12,2

Lendava - mediana

0-5 cm 25,8 75,0 19,4 0,2 31,1 29,0 0,1 12,1 0,5 8,5

5-20 cm 24,2 64,0 20,2 0,2 27,2 32,0 0,1 13,1 0,4 10,9

20-30 cm 27,0 67,0 20,2 0,2 29,7 33,0 0,1 14,1 0,5 11,6

Slovenija-mediana

(Zupan in sod., 2008)

0-5 cm 26,3 99 42 0,62 29,2 51 0,17 13,9 1 10,2

5-20 cm 27,0 95 37 0,48 32,5 61 0,13 14,3 1 12,5

Slovenija-mediana (Pirc in Šajn, 1997)

0-5 cm 23,5 77,5 34 0,5 31 42,5 0,16 - - 12

Rezultati analiz kažejo (Preglednica 9), da so tla v splošnem neonesnažena s potencialno toksičnimi anorganskimi snovmi. Vsebnosti večinoma ne presegajo mejnih oziroma opozorilnih vrednosti glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS 68/96). Le na lokaciji LENDAVSKE GORICE (LE1012), na globini 0-5 cm vrednost Cu (102,2 mg/kg s.s) presega opozorilno vrednost 100 mg/kg s.s. Povečano vrednost lahko razložimo z uporabo bakrovih pripravkov v vinogradu. Na isti lokaciji na globini 5-20 cm vrednost Co (20,5 mg/kg s.s ) rahlo presega mejno vrednost 20,0 mg/kg s.s. Mejna vrednost kobalta je presežena tudi na lokaciji ČRPALIŠČE-SEVER (21,0 mg/kg s.s) na globini 20-30 cm. Na lokaciji ČRPALIŠČE –JUG vrednosti As (24,6) presegajo mejne vrednosti (20 mg/kg s.s ) na globini 20-30 cm. Na lokaciji NAFTA LENDAVA je na globini 0-5 cm vrednost Hg (0,87 mg/kg s.s ) presegala mejno vrednost 0,8 mg/kg s.s., kar lahko pripišemo pretekli in sedanji dejavnosti, povezani s proizvodnjo ogljikovodikov. Vrednosti Hg so v industrijskih območjih NAFTA –LENDAVA in PETIŠOVCI OB KOPICI v vseh globinah tal znatno večje kot na drugih vzorčenih lokacijah v občini Lendava. Industrijski območji SPEEDWAY in RUDNIK nista obremenjeni z nobeno izmed merjenih kovin. Da so tla v občini Lendava v splošnem neonesnažena, potrjuje tudi primerjava s Slovenskim povprečjem (Preglednica 10). Mediane za Zn, Pb, Cd, Cr in As so izrazito manjše od median določenih v okviru državnega monitoringa tal ROTS (Zupan in sod., 2008) in podatkov geokemične študije (Pirc in Šajn, 1997). .

5. RAZVOJNI POTENCIAL OBČINE LENDAVA ZA KMETIJSTVO GLEDE NA KAKOVOST ZEMLJIŠČ

Prostorska analiza rabe zemljišč v občini Lendava jasno kaže kmetijski značaj občine. Več kot 45 % zemljišč je njiv in vrtov, več kot 25 % je gozdnih površin. Vinogradov in sadovnjakov je 4 %. Obseg vinogradov in sadovnjakov bi lahko povečali z odpravljanjem zaraščanja na rigolnih tleh. Raba je pogojena s pedogeografskimi lastnostmi, saj prevladujejo ravnine. Povprečna boniteta kmetijskih zemljišč v občini Lendava je 52, kar je znatno več, kot je povprečna boniteta za Slovenijo, ki znaša 41,5 (Ceglar in Grčman, 2012).

Na območju občine Lendava prevladujejo razvita obrečna tla in hidromorfna tla. Najpogosteje zastopan talni tip so obrečna tla, distrična, srednje globoka, na ilovnatem aluviju (24 %), sledi hipoglej, distričen, mineralen, močan (13 %). Kjer so tla preplitva ali je zastajanje vode bolj izrazito, so tla primernješa za gozdove ali trajne travnike. Glavna omejitvena lastnost za kmetijstvo pa je distričen (kisel) karakter tal. Po podatkih pedološke karte 1:25000 (CPVO), je več kot 90 % tal kislih. Za doseganje optimalne kislosti tal in posledično kakovostnejših pridelkov, bi bilo potrebno zemljišča poapniti, vendar zaradi velike heterogenosti ni možno napovedati potrebnih odmerkov brez dodatnih meritev na konkretnih parcelah.

Meritve tal na vzorčnih lokacijah v tej študiji kažejo da je delež bazičnih kationov sicer nad 50 % (med 53,6 % in 77,9 %), z izjemo ene lokacije (Dolga vas ob deponiji-LE01005), kjer je delež bazičnih kationov 45 %. Vendar so te vrednosti nižje kot povprečno v Sloveniji. Opozoriti moramo tudi na nekoliko nižje vsebnosti organske snovi na vzorčenih njivah. Organska snov v tleh pomembno prispeva k strukturnosti tal, kar je še posebej pomembno v kislih tleh, ki imajo zaradi manjše vsebnosti kalcijevih ionov slabšo obstojnost strukturnih agregatov. Organsko snov v tleh lahko ohranjamo oziroma povečujemo z vračanjem organskih ostankov v tla (gnojenje z organskimi gnojili) in z ustreznim kolobarjem. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanje kmetov o pomenu apnjenja in drugih načinih za ohranjanje trajne rodovitnosti tal in doseganje optimalnih in kakovostnih pridelkov.

Analiza potencialno toksičnih anorganskih polutantov v talnih vzorcih je pokazala, da so tla neonesnažena; z izjemo ene lokacije vinograda, kjer vsebnost Cu v zgornjem sloju presega opozorilno vrednost, dveh lokacij, kjer vsebnost Co rahlo presega mejno vrednost, ter po eno lokacijo, kjer je rahlo presežena mejna vrednost za As oziroma Hg. V ostalih vzorcih so koncentracije vseh merjenih elementov pod mejnimi vrednostmi, ki so opredeljene v Ur.l.RS. 96/86. Da so tla v občini Lendava v splošnem neonesnažena, potrjuje tudi primerjava s Slovenskim povprečjem (Preglednica 10). Mediane za Zn, Pb, Cd, Cr in As so izrazito manjše od median določenih v okviru državnega monitoringa tal -ROTS (Zupan in sod., 2008) in podatkov geokemične študije (Pirc in Šajn, 1997).

Onesnaženost tal torej ni omejitev pri razvoju kmetijstva. Tla so primerna za pridelavo hrane in krme. Možno je razvijati tudi ekološko kmetijstvo in pridelovati pozabljene poljščine. Občina ima velik kmetijski potencial, kar kaže tudi visoka povprečna boniteta kmetijskih zemljišč, ki znatno presega slovensko povprečje.

6. OPREDELITEV DEGRADIRANIH POVRŠIN IN PREDLOG SANACIJSKIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI TAL

Analiza odvzetih talnih vzorcev je pokazala, da so tla v občini Lendava v splošnem neonesnažena s potencialno toksičnimi anorganskimi snovmi, zato posebni sanacijski ukrepi niso potrebni.

Izmed preiskanih industrijskih območij delno izstopata območji NAFTA –LENDAVA in PETIŠOVCI OB KOPICI, kjer so vrednosti Hg v vseh globinah tal znatno večje, kot na drugih vzorčenih lokacijah v občini Lendava, vendar je mejna vrednost rahlo presežena samo v zgornjem sloju na lokaciji NAFTA LENDAVA. Industrijski območji SPEEDWAY in RUDNIK nista obremenjeni z nobeno izmed merjenih kovin. Na osnovi merjenih potencialno toksičnih snovi preiskanih območij ne moremo opredeliti kot degradirana območja.

7. VIRI

Ceglar A. in Grčman H. 2012, Izračun ter analiza povprečne bonitete kmetijskih zemljišč v slovenskih občinah, 29 str.

Grčman H. in sod. 2012. Strokovne podlage za določitev območij primernih za odpravljanje zaraščanja, 162 str.

Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. 1996. Ur.l. RS št:

68/96: 5773-5574.

Zupan M., Grčman H., Lobnik F. 2008. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, 63 str.

Documents

TRAJNOSTNA RABA TAL V OBČINI LENDAVA · Trajnostna raba tal v občini Lendava 5 1. UVOD V 2012 je bil izdelan »Izračun okoljskega odtisa občine Lendava«, ki je pokazal, da le