Darja Pali

POSLOVNO RAUNSTVO

Program: TRGOVEC

Modul: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA

Vsebinski sklop: POSLOVNO RAUNSTVO

Ljubljana, november 2011

Poslovno raunstvo

1

Srednje strokovno izobraevanje Program: Trgovec Modul: Poslovanje trgovskega podjetja Vsebinski sklop: Poslovno raunstvo Naslov unega gradiva: Poslovno raunstvo Kljune besede: procentni raun, sklepni raun, razdelilni raun, kalkulacija, nabavna vrednost, prodajna vrednost, mara, DDV, maloprodajna vrednost; Seznam kompetenc, ki jih zajema uno gradivo: PR1: Izraun neznane koliine na osnovi procentnega sklepnega in razdelilnega rauna. PR2: Izraun nabavne, prodajne in maloprodajne vrednosti na osnovi kalkulacije.

(prostor za CIP izpolni delovna skupina za una gradiva v projektu unisVET)

Avtorica: Darja Pali Recenzentka: Tatjana erna Stupar Lektorica: Senija Smajlagi Zalonik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/44 Kraj in datum: Ljubljana, november 2011

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons:

Priznanje avtorstva Nekomercialno Deljenje pod enakimi pogoji.

Uno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraevalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraevanju s podroja storitev za obdobje 20082012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/

Poslovno raunstvo

2

U V O D

Pred teboj je gradivo z naslovom Poslovno raunstvo, ki ti bo sluilo kot

ubenik in delovni zvezek hkrati.

Zaradi laje preglednosti sem omenjeno gradivo razdelila na 3 dele.

V prvem delu bomo spoznali:

procentni raun,

razdelilni in

sklepni raun.

V drugem delu bomo pridobljeno znanje iz prvega dela koristno uporabili za

reevanje nalog s podroja kalkuliranja.

Najprej bomo spoznali kalkulacijo lastne cene, ki jo izrauna proizvajalec,

preden izdelek proda. Skupaj s prodanim izdelkom se bomo preselili v trgovsko

podjetje, kjer bomo izraunali razne kalkulacije od nabavne do maloprodajne

vrednosti.

V tem poglavju bomo spoznali, kaj je mara in kaj trgovec z njo pokriva, kaj je

DDV ipd. Skratka, spoznavali bomo stvari, s katerimi se sreujemo vsak dan, a

jih kljub temu e ne poznamo dovolj.

V tretjem oziroma zadnjem delu bomo ponovno uporabili znanje iz prejnjega

poglavja.

Na osnovi poznavanja osnov programa Microsoft Excel bomo kalkulacije iz 2.

dela poskusili narediti e na raunalnik in spoznali prednosti Excela na podroju

kalkulacij.

Da bo delo e bolj zanimivo, bomo izdelovali cenike, jih oblikovali v Wordu in

tekmovali med seboj za najbolje izdelan cenik.

Upam, da bo nae skupno potovanje skozi gradivo prineslo kaj novega, e pa

bo hkrati e zanimivo, bo namen tega gradiva ve kot doseen.

Avtor-ica

Poslovno raunstvo

3

KAZALO VSEBINE

1. P R O C E N T N I R A U N .......................................................................................... 4

1.1 IZRAUN DELEEV (v odstotkih): ............................................................................... 5

1.2 IZRAUN DELEEV (v absolutnem znesku): ............................................................... 6

1.3 IZRAUN CELOTE: ....................................................................................................... 7

1.4 POVEANA/ZMANJANA OSNOVA: ........................................................................ 8

2. S K L E P N I R A U N .............................................................................................. 14

2.1. ENOSTAVNI SKLEPNI RAUN .............................................................................. 15

2.2 SESTAVLJENI SKLEPNI RAUN ......................................................................... 20

3. R A Z D E L I L N I R A U N ................................................................................... 23

3.1 ENOSTAVNI RAZDELILNI RAUN......................................................................... 23

3.1.1 DELITEV Z DELEI oziroma z razmerji:.............................................................. 23

3.1.2 DELITEV Z ULOMKI ............................................................................................ 25

3.1.3 DELITEV S PROCENTI ........................................................................................ 25

3.1.4 DELITEV Z RAZLIKAMI .................................................................................... 26

3.2 SESTAVLJENI RAZDELILNI RAUN ................................................................... 27

4. K A L K U L A C I J E C E N .......................................................................................... 32

4.1 KALKULACIJA LASTNE (strokovne) CENE ........................................................... 32

4.2 KALKULACIJE CEN V TRGOVINI ............................................................................ 35

4.2.1 KALKULACIJA NABAVNE VREDNOSTI (NABAVA BLAGA) ..................... 35

4.2.2 KALKULACIJA PRODAJNE VREDNOSTI (PRODAJA BLAGA) ................... 41

4.2.3 KALKULACIJE MALOPRODAJNE VREDNOSTI (PV + DDV) ....................... 43

4.2.4 RETROGRADNE (obratne) KALKULACIJE ...................................................... 48

Poslovno raunstvo

4

1. PROCENTNI RAUN

Oh, spet ti procenti!, pomisli marsikdo ko prebere naslov. Zakaj spet to, kar smo se e uili

v osnovni oli?

Po mnenju veine uiteljev je znanje dijakov o tem tako ibko, da bi se veina dijakov

procentom najraje kar izognila.

Pa se jim lahko izognemo? Kolikokrat zasledimo znak %? Mislim, da na vsakem koraku

nekaj predstavijo z uporabo procentov. Kje? Na televiziji, radiu, asopisih ipd.

Kako bi sicer izrazili letno inflacijo, porast ivljenjskih strokov, rast/padec delnic na trgu,

ocenjevali dijakovo (ne)znanje (50 % za pozitivno oceno). . .

Vidimo, da so procenti (odstotki) sestavni del naega ivljenja, zato bomo temu podroju

namenili posebno pozornost.

Nauili se bomo v procentih izraati delee, izraunavali celoto,

Vasih se zgodi, da poznamo ceno po podraitvi, prejnje pa ne, zato nam bodo tudi takne

naloge prav prile.

Skratka, upam, da bo zanimivo.

Da bo raunanje s procenti imbolj enostavno, se bomo najprej seznanili z osnovno formulo

izraanja procentov.

En procent je ena stotina celote,

ena promila je ena tisoina celote

in ju lahko zapiemo na sledee naine:

Procent/promile Ulomek Decimalno tevilo

1 procent 1/100 0,01

1 promila 1/1000 0,001

Zapomniti pa si velja, da je 1procent = 10 promil

Osnovne koliine pri procentnem oz. promilnem raunu so:

- celota (C), - dele (d), - procent (p).

Reevanja nalog procentnega rauna se bomo lotili sistematino, kar pomeni, da bomo najprej

reevali naloge na osnovnem nivoju, (osnova 100 %), ele potem, ko bomo to dovolj

obvladali, se bomo lotili nalog s poveano oziroma zmanjano osnovo.

Poslovno raunstvo

5

Ker pa je to gradivo namenjeno izkljuno bodoim prodajalcem, si po tihem elim, da bi

nai dijaki raunali im ve (10, 20, 50 % popustov) na pamet, ne pa s pomojo

kalkulatorja kot imamo priliko videt v (vse preve) trgovinah.

Procenti in raunanje z njimi mora postati uitek, ne pa nona mora.

Zdaj pa lepo po vrsti najprej bomo izraunavali razline delee, potem, .

1.1 IZRAUN DELEEV (v odstotkih):

1. ZGLED:

V 2. c razredu je 17 deklic in 9 dekov. Izraunaj, kaj to pomeni v odstotkih. Ali fantje

dosegajo 50 % dele?

Izraun:

Najprej izraunamo celoto in nastavimo tako imenovani krini raun, ki je nepogreljiv pri

raunanju taknih ali druganih odstotkov.

26 .100 %

17.. x %

Kar pomeni: 65,4 % dele deklic

in enako naredimo za fante in ugotovimo, da jih je samo 34,6 %.

S preizkusom (setevek procentov) dobimo rezultat 100 %, ki potrjuje izraun.

Seveda ne gre brez odgovora, s katerim e enkrat potrdimo to, kar smo dejansko izraunali.

2. ZGLED:

Akviziter podjetja Zaloba XZ je v preteklem letu prodal za 4. 250,00 EUR raznih knjig in

s tem zasluil 637,50 EUR provizije. Izraunaj, koliko % znaa njegov zasluek.

Izraun oz. krini raun:

4.250,00 EUR.100 %