Priloge 12.3.2015 DE144 stran 36 / /levicnikve 9:12:42

12 . m a rca 2015

|

37

36

|

12 . m a rca 20 1 5

Dnevnikova triatlonska ekipa

Ker se celotna družina s

športom ukvarja zelo aktivno, je

bilo za Vesno Simič, članico

Dnevnikove triatlonske ekipe,

samoumevno, da si je tudi sama

poiskala nekaj, kar jo veseli in

presega le občasen tek.

Vesnin prvi poskus treninga triatlona se je

končal že pred petimi leti, ko se je

priključila Triatlonskemu klubu Ljubljana.

Kljub odličnemu vzdušju v klubu in

odličnim razmeram za trening se, kot je

povedala, med polprofesionalci ni znašla.

Ker je iskala skupino, ki bi vadila pod

strokovnim trenerskim vodstvom, se je

lani priključila Dnevnikovi triatlonski

ekipi.

Vam je kot materi dveh otrok težko najti

čas zase ali pa je to le izgovor, ki pride prav

večini mam?

V določenem obdobju materinstva je res

te žko najti čas zase, še posebno tedaj, ko

so otroci res majhni. Porodniški dopust se

v nekem trenutku konča, zjutraj je treba

zgodaj vstajati in biti ves dan zbran v

službi. Zvečer greš, ker te doma čaka še

milijon opravil, pozno spat, otrok pa še

vedno nekajkrat na noč zahteva tvojo

pozornost. Mislim, da je večini mamic v

tistem času težko pomisliti na resnejše

spopadanje s športom, razen če že prej

niso bile zelo aktivne. Je pa to obdobje, če

pogledam nazaj, pri nas hitro minilo.

Otroka sta zrasla, dobila svoje obveznosti,

športne aktivnosti, glasbene šole in

podobno. Tako so se začele pojavljati

urice, ki sem jih lahko porabila zase –

večinoma za tek. Ker se vsa družina, razen

mene, zelo aktivno ukvarja s športom –

hči trenira rokomet, sin hokej, mož pa

triatlon – je bilo nekako samoumevno, da

si tudi sama poiščem nekaj, kar me veseli.

Seveda poleg občasnega tekanja, ki ga

opravim sama, večinoma do meje, kjer se

ne utrudim preveč in še to samo, če so

razmere idealne. Saj veste, izgovorom se je

te žko upreti.

      Zakaj triatlon in kaj vam je bilo na začetku

n a j težj e?

Triatlon me že dolgo navdušuje –

plavanje, kolesarjenje, tek, vmes pa še

menjave ... Zanimivo je in sila dinamično.

Pa vsi tisti ljudje v oprijetih dresih z

izjemnimi, mišičastimi postavami in

veliko vzdržljivostjo. Vsakič, ko sem si

ogledala kakšno tekmo, sem si obljubila,

da bom en triatlon v življenju opravila, in

to kljub temu da sem bila po dveh porodih

precej daleč od mišičaste postave in

ka k ršnekoli vzdržl j i vo s t i .

Moj prvi poskus treninga triatlona pa se je

kaj hitro končal že pred petimi leti, ko

sem se priključila Triatlonskemu klubu

Ljubljana. Kljub odličnemu vzdušju v

klubu in odličnim razmeram, se med

polprofesionalci, ki so imeli popolnoma

drugačne športne ambicije, nisem znašla.

Želela sem si le ukvarjati se s športom, ki

mi je bil všeč, v skupini pod strokovnim

trenerskim vodstvom. Namesto fitnesa ali

aerobike. Na srečo pa sem našla

Dnevnikovo triatlonsko ekipo, ki jo vodi

ista trenerska ekipa kot TKL, ki sem jo

poznala že prej in ki mi je zaradi bolj

rekreativnega pristopa resnično pisana na

ko žo. Od predlanskega leta, ko sem se ji v

oktobru priključila, mi ni nič več težk o.

  Je v Dnevnikovi ekipi težko najti motivacijo

za redne treninge?

Motivacije meni in zdi se mi , da tudi

drugim članom, res ne manjka. Dosegla

sem fazo, ko mi je resnično žal vsakič, ko

zaradi obveznost ne morem na trening,

kar je povsem drugače kot prej, ko sem

iskala razloge, da bi se mu ognila.

Treniramo pa v vseh vremenskih

razmerah, tudi po dežju in snegu, plavali

smo že tudi v zunanjem bazenu pri 14

stopinjah Celzija. Je pač tako, da si, ko se

p r i va d i š dobrim občutkom, ki te

prevzamejo po treningu, tega ne pustiš

več vzeti. In dobri občutki zagotovo niso

samo posledica telesne aktivnosti, pač pa

tudi druženja. Ti naši treningi so namreč

vedno polni smeha. Če ne verjamete,

pridite pogledat. Ob nekaterih vajah smo

sami sebi smešni. Vsi namreč nismo več

rosno mladi in smo včasih tudi zelo

neskoordinirani, zato komičnih situacij ne

m a n j ka .

Treningi ugodno vplivajo tako na počutje

kot tudi na telo. Kdaj in kako ste opazili

sprememb e?

Dnevnikovi triatlonski ekipi sem se

priključila tudi zaradi želje izgubiti kakšen

kilogram, ki se mi je nabral v letih, ko so

bile moje lastne potrebe potisnjene na

stranski tir. Ker sem po naravi zelo

analitična, sem po dobrem mesecu

treniranja opravila meritev telesne

sestave, ki naj bi mi omogočila

spremljanje sprememb. Kolega, ki je

meritev opravil, mi je predal izvid z

besedami: »Kar v redu. Povprečno.«

Pogledala sem na list, kjer je bilo jasno

zapisano, da imam pri svojih 39 letih

oblečena 61 kilogramov in od tega kar 32

odstotkov maščob. To pomeni, reci in piši,

skoraj dvajset kil. Zgroženo sem se

opazovala in ugotavljala, kdaj sem to

pridelala. Nekaj tednov sem se tehtala po

vsakem treningu. Brez ure, ki bi mi

povedala, koliko kalorij sem porabila na

treningu, trening zame ni imel več smisla.

Ker pa se moja postava v nekaj tednih žal

ni spremenila v izjemno mišičasto in

popolno, me je to navdušenje počasi

minilo. Vse bolj so se tudi približeva l e

tekme, zato se je moja pozornost s šte t j a

kilogramov preusmerila na izboljšanje

splošne kondicije in tehnike plavanja.

Po naključju pa sem si imela priložnost

izmeriti telesno sestavo konec lanskega

leta na Fakulteti za zdravje v Izoli. Dobro

leto po prvi meritvi, po redni prisotnosti

na treningih z Dnevnikovo triatlonsko

ekipo, po dveh šprint triatlonih in enem

duatlonu ter doseženi medalji, zdaj

oblečena tehtam šestdeset kilogramov.

Torej le kilogram manj. A je meritev črno

na belem pokazala, da sem izgubila pet

kilogramov maščobe in pridobila kar štiri

kilograme čiste mišične mase. Povsem

presenetljivo in nepričakovano!

Moje telo se je torej v tem času močno

spremenilo. Res je, da so mi ljudje že

govorili, da sem shujšala in da me je pol

manj, vendar jih nisem jemala resno, saj

na tehtnici razlike ni bilo opaziti. Naj

omenim, da te na osnovi količine maščob e

in mišic analizator razvrsti tudi v tabelo in

znašla sem se, sicer resda za las, v skupini

vitkih in mišičastih. Torej sem zdaj vitka

in mišičasta tudi uradno, verjamem pa, da

sem tudi bolj zdrava. Jupi!

Si ob treningu spremenila tudi prehrano in

se načrtno odpovedala kakšnemu »grehu«?

Kar se tiče prehrane, sem jo res zelo

spremenila. Bolj kot odpovedovanju pa

sem se posvetila dodajanju, in to

predvsem sadja in zelenjave, ki ju je bilo v

moji prehrani prej vsekakor premalo.

Načrtno sem se odpovedala le mesu. Tako

je moj jedilnik sedaj usklajen z

mediteransko dieto – z veliko sadja,

zelenjave in polnozrnatih žit, s

stročnicami in občasno tudi kakšno ribo.

Čokolada in kavica pa ostajata moji mali

sladki pregrehi.

Treningi so dokaj intenzivni. Kako je s

p oško dbami?

Na srečo sem popolnoma brez poško db.

In to je presenetljivo, saj sem imela v

preteklosti, ko sem tekla sama in sem bila

kar nekaj let mlajša, nenehno kakšne

bolečine, če ne v kolku, pa v kolenu.

Kombinacija plavanja, kolesarjenja in teka

očitno mnogo bolj ustreza mojemu telesu.

In tudi duši. Triatlon postaja nepogrešljiv

del mojega življenja. (vl)

Nočna 10ka

Po samo dveh dneh in pol je

organizator Nočne 10ke

dosegel prvo magično mejo,

tisoč prijav. Kot kaže, bo tudi

letos Nočna 10ka rekordno

hitro razprodana, zato ne

odl ašajte in se prijavite čim

p re j .

Gorenjski biser bo največji nočni tekaški

dogodek pri nas letos gostil že devetič.

Nočna 10ka 2015 se bo začela v soboto, 11.

julija, ob 17. uri, organizatorji, Vitezi

Dobrega Teka, pa tudi za letos

napovedujejo rekordno število tekačev.

Izza startne črte se bo na deset

kilometrov dolg tek pognalo kar 2515

tekačev, štirinajst več kot lani.

Za otroški in rekreativni tek pa ni

omejitev. Najmlajši se bodo lahko ob 20.

uri udeležili otroškega teka, ki bo

netekmovalnega značaja, na dveh

različnih razdaljah, 400 in 800 metrov

(krog ali dva okoli veslaškega centra).

Sami lahko najbolje ocenite, katera

dolžina je za vašega otroka

najprimernejša. Proga, speljana okrog

ve s l a škega centra v Mali Zaki, staršem

omogoča, da za svoje najmlajše navijajo

vse od starta do cilja, po želji pa jih lahko

med tekom tudi spremljajo. Vsak mladi

nadebudnež bo na cilju prejel zasluženi

nagradi – spominsko medaljo in kremno

rezino. Da otrokom pred tekmovanjem

in po njem ne bo dolgčas, starši pa se

bodo lahko brezskrbno udeležili teka, bo

zanje po končanem teku urejeno

varstvo. Startnina za tek na deset

kilometrov je enotna, 28 evrov (25 za

lastnike čipov), za otroški in rekreativni

tek pa startnine ni. A ne pozabite, kdor

prej pride, prej melje in kdor se prej

prijavi, ima – ob plačani startnini –

prednost na startni listi.

Čeprav lahko ob toplejših dneh vidimo

vse več tekačev, ki pridno skrbijo za

svoje zdravje in počutje, se mnogi še

vedno niso odločili za svojo prvo tekaško

tekmo. Za tiste, ki so prijavo za Nočno

10ko oddali že pred časom, bo tek na

Bledu le še ena enkratna priložnost za

druženje, uživanje v športnem vzdušju,

srečevanju novih obrazov in doži vl j a n j e

novega. (vl)

Letos je za Nočno 10ko na vo-

ljo 2515 prijavnih mest. Prijave

so možne na spletni strani

www.nocna10ka.net do zapol-

nitve prostih mest. Prijava je

potrjena, ko je startnina po-

ravnana, in tedaj se ime objavi

tudi na spletnem seznamu.

Ne odlašajte s prijavo!

“Triatlon je za vsakogar, zame vsekakor”

Priloge 12.3.2015 DE144 stran 37 / /levicnikve 9:12:42

12 . m a rca 2015

|

37

36

|

12 . m a rca 20 1 5

Dnevnikova triatlonska ekipa

Ker se celotna družina s

športom ukvarja zelo aktivno, je

bilo za Vesno Simič, članico

Dnevnikove triatlonske ekipe,

samoumevno, da si je tudi sama

poiskala nekaj, kar jo veseli in

presega le občasen tek.

Vesnin prvi poskus treninga triatlona se je

končal že pred petimi leti, ko se je

priključila Triatlonskemu klubu Ljubljana.

Kljub odličnemu vzdušju v klubu in

odličnim razmeram za trening se, kot je

povedala, med polprofesionalci ni znašla.

Ker je iskala skupino, ki bi vadila pod

strokovnim trenerskim vodstvom, se je

lani priključila Dnevnikovi triatlonski

ekipi.

Vam je kot materi dveh otrok težko najti

čas zase ali pa je to le izgovor, ki pride prav

večini mam?

V določenem obdobju materinstva je res

te žko najti čas zase, še posebno tedaj, ko

so otroci res majhni. Porodniški dopust se

v nekem trenutku konča, zjutraj je treba

zgodaj vstajati in biti ves dan zbran v

službi. Zvečer greš, ker te doma čaka še

milijon opravil, pozno spat, otrok pa še

vedno nekajkrat na noč zahteva tvojo

pozornost. Mislim, da je večini mamic v

tistem času težko pomisliti na resnejše

spopadanje s športom, razen če že prej

niso bile zelo aktivne. Je pa to obdobje, če

pogledam nazaj, pri nas hitro minilo.

Otroka sta zrasla, dobila svoje obveznosti,

športne aktivnosti, glasbene šole in

podobno. Tako so se začele pojavljati

urice, ki sem jih lahko porabila zase –

večinoma za tek. Ker se vsa družina, razen

mene, zelo aktivno ukvarja s športom –

hči trenira rokomet, sin hokej, mož pa

triatlon – je bilo nekako samoumevno, da

si tudi sama poiščem nekaj, kar me veseli.

Seveda poleg občasnega tekanja, ki ga

opravim sama, večinoma do meje, kjer se

ne utrudim preveč in še to samo, če so

razmere idealne. Saj veste, izgovorom se je

te žko upreti.

      Zakaj triatlon in kaj vam je bilo na začetku

n a j težj e?

Triatlon me že dolgo navdušuje –

plavanje, kolesarjenje, tek, vmes pa še

menjave ... Zanimivo je in sila dinamično.

Pa vsi tisti ljudje v oprijetih dresih z

izjemnimi, mišičastimi postavami in

veliko vzdržljivostjo. Vsakič, ko sem si

ogledala kakšno tekmo, sem si obljubila,

da bom en triatlon v življenju opravila, in

to kljub temu da sem bila po dveh porodih

precej daleč od mišičaste postave in

ka k ršnekoli vzdržl j i vo s t i .

Moj prvi poskus treninga triatlona pa se je

kaj hitro končal že pred petimi leti, ko

sem se priključila Triatlonskemu klubu

Ljubljana. Kljub odličnemu vzdušju v

klubu in odličnim razmeram, se med

polprofesionalci, ki so imeli popolnoma

drugačne športne ambicije, nisem znašla.

Želela sem si le ukvarjati se s športom, ki

mi je bil všeč, v skupini pod strokovnim

trenerskim vodstvom. Namesto fitnesa ali

aerobike. Na srečo pa sem našla

Dnevnikovo triatlonsko ekipo, ki jo vodi

ista trenerska ekipa kot TKL, ki sem jo

poznala že prej in ki mi je zaradi bolj

rekreativnega pristopa resnično pisana na

ko žo. Od predlanskega leta, ko sem se ji v

oktobru priključila, mi ni nič več težk o.

  Je v Dnevnikovi ekipi težko najti motivacijo

za redne treninge?

Motivacije meni in zdi se mi , da tudi

drugim članom, res ne manjka. Dosegla

sem fazo, ko mi je resnično žal vsakič, ko

zaradi obveznost ne morem na trening,

kar je povsem drugače kot prej, ko sem

iskala razloge, da bi se mu ognila.

Treniramo pa v vseh vremenskih

razmerah, tudi po dežju in snegu, plavali

smo že tudi v zunanjem bazenu pri 14

stopinjah Celzija. Je pač tako, da si, ko se

p r i va d i š dobrim občutkom, ki te

prevzamejo po treningu, tega ne pustiš

več vzeti. In dobri občutki zagotovo niso

samo posledica telesne aktivnosti, pač pa

tudi druženja. Ti naši treningi so namreč

vedno polni smeha. Če ne verjamete,

pridite pogledat. Ob nekaterih vajah smo

sami sebi smešni. Vsi namreč nismo več

rosno mladi in smo včasih tudi zelo

neskoordinirani, zato komičnih situacij ne

m a n j ka .

Treningi ugodno vplivajo tako na počutje

kot tudi na telo. Kdaj in kako ste opazili

sprememb e?

Dnevnikovi triatlonski ekipi sem se

priključila tudi zaradi želje izgubiti kakšen

kilogram, ki se mi je nabral v letih, ko so

bile moje lastne potrebe potisnjene na

stranski tir. Ker sem po naravi zelo

analitična, sem po dobrem mesecu

treniranja opravila meritev telesne

sestave, ki naj bi mi omogočila

spremljanje sprememb. Kolega, ki je

meritev opravil, mi je predal izvid z

besedami: »Kar v redu. Povprečno.«

Pogledala sem na list, kjer je bilo jasno

zapisano, da imam pri svojih 39 letih

oblečena 61 kilogramov in od tega kar 32

odstotkov maščob. To pomeni, reci in piši,

skoraj dvajset kil. Zgroženo sem se

opazovala in ugotavljala, kdaj sem to

pridelala. Nekaj tednov sem se tehtala po

vsakem treningu. Brez ure, ki bi mi

povedala, koliko kalorij sem porabila na

treningu, trening zame ni imel več smisla.

Ker pa se moja postava v nekaj tednih žal

ni spremenila v izjemno mišičasto in

popolno, me je to navdušenje počasi

minilo. Vse bolj so se tudi približeva l e

tekme, zato se je moja pozornost s šte t j a

kilogramov preusmerila na izboljšanje

splošne kondicije in tehnike plavanja.

Po naključju pa sem si imela priložnost

izmeriti telesno sestavo konec lanskega

leta na Fakulteti za zdravje v Izoli. Dobro

leto po prvi meritvi, po redni prisotnosti

na treningih z Dnevnikovo triatlonsko

ekipo, po dveh šprint triatlonih in enem

duatlonu ter doseženi medalji, zdaj

oblečena tehtam šestdeset kilogramov.

Torej le kilogram manj. A je meritev črno

na belem pokazala, da sem izgubila pet

kilogramov maščobe in pridobila kar štiri

kilograme čiste mišične mase. Povsem

presenetljivo in nepričakovano!

Moje telo se je torej v tem času močno

spremenilo. Res je, da so mi ljudje že

govorili, da sem shujšala in da me je pol

manj, vendar jih nisem jemala resno, saj

na tehtnici razlike ni bilo opaziti. Naj

omenim, da te na osnovi količine maščob e

in mišic analizator razvrsti tudi v tabelo in

znašla sem se, sicer resda za las, v skupini

vitkih in mišičastih. Torej sem zdaj vitka

in mišičasta tudi uradno, verjamem pa, da

sem tudi bolj zdrava. Jupi!

Si ob treningu spremenila tudi prehrano in

se načrtno odpovedala kakšnemu »grehu«?

Kar se tiče prehrane, sem jo res zelo

spremenila. Bolj kot odpovedovanju pa

sem se posvetila dodajanju, in to

predvsem sadja in zelenjave, ki ju je bilo v

moji prehrani prej vsekakor premalo.

Načrtno sem se odpovedala le mesu. Tako

je moj jedilnik sedaj usklajen z

mediteransko dieto – z veliko sadja,

zelenjave in polnozrnatih žit, s

stročnicami in občasno tudi kakšno ribo.

Čokolada in kavica pa ostajata moji mali

sladki pregrehi.

Treningi so dokaj intenzivni. Kako je s

p oško dbami?

Na srečo sem popolnoma brez poško db.

In to je presenetljivo, saj sem imela v

preteklosti, ko sem tekla sama in sem bila

kar nekaj let mlajša, nenehno kakšne

bolečine, če ne v kolku, pa v kolenu.

Kombinacija plavanja, kolesarjenja in teka

očitno mnogo bolj ustreza mojemu telesu.

In tudi duši. Triatlon postaja nepogrešljiv

del mojega življenja. (vl)

Nočna 10ka

Po samo dveh dneh in pol je

organizator Nočne 10ke

dosegel prvo magično mejo,

tisoč prijav. Kot kaže, bo tudi

letos Nočna 10ka rekordno

hitro razprodana, zato ne

odl ašajte in se prijavite čim

p re j .

Gorenjski biser bo največji nočni tekaški

dogodek pri nas letos gostil že devetič.

Nočna 10ka 2015 se bo začela v soboto, 11.

julija, ob 17. uri, organizatorji, Vitezi

Dobrega Teka, pa tudi za letos

napovedujejo rekordno število tekačev.

Izza startne črte se bo na deset

kilometrov dolg tek pognalo kar 2515

tekačev, štirinajst več kot lani.

Za otroški in rekreativni tek pa ni

omejitev. Najmlajši se bodo lahko ob 20.

uri udeležili otroškega teka, ki bo

netekmovalnega značaja, na dveh

različnih razdaljah, 400 in 800 metrov

(krog ali dva okoli veslaškega centra).

Sami lahko najbolje ocenite, katera

dolžina je za vašega otroka

najprimernejša. Proga, speljana okrog

ve s l a škega centra v Mali Zaki, staršem

omogoča, da za svoje najmlajše navijajo

vse od starta do cilja, po želji pa jih lahko

med tekom tudi spremljajo. Vsak mladi

nadebudnež bo na cilju prejel zasluženi

nagradi – spominsko medaljo in kremno

rezino. Da otrokom pred tekmovanjem

in po njem ne bo dolgčas, starši pa se

bodo lahko brezskrbno udeležili teka, bo

zanje po končanem teku urejeno

varstvo. Startnina za tek na deset

kilometrov je enotna, 28 evrov (25 za

lastnike čipov), za otroški in rekreativni

tek pa startnine ni. A ne pozabite, kdor

prej pride, prej melje in kdor se prej

prijavi, ima – ob plačani startnini –

prednost na startni listi.

Čeprav lahko ob toplejših dneh vidimo

vse več tekačev, ki pridno skrbijo za

svoje zdravje in počutje, se mnogi še

vedno niso odločili za svojo prvo tekaško

tekmo. Za tiste, ki so prijavo za Nočno

10ko oddali že pred časom, bo tek na

Bledu le še ena enkratna priložnost za

druženje, uživanje v športnem vzdušju,

srečevanju novih obrazov in doži vl j a n j e

novega. (vl)

Letos je za Nočno 10ko na vo-

ljo 2515 prijavnih mest. Prijave

so možne na spletni strani

www.nocna10ka.net do zapol-

nitve prostih mest. Prijava je

potrjena, ko je startnina po-

ravnana, in tedaj se ime objavi

tudi na spletnem seznamu.

Ne odlašajte s prijavo!

“Triatlon je za vsakogar, zame vsekakor”