petek, 3. aprila 2020 | št. 14 | leto II mladi@primorski.eu

carl_daprince: Lejga, zdaj sva v dveh mulon!

gabrovec_fvg: Samo najmočnejši si dobijo krono :)

niky_z1ng4r3tty: Lmao ...

elizabeth_daqueen: Še vas bom morala pokopati ...

harry_dapeasant: Ok boomer! Ste vidli, da iti v Kanado je biloboljše ...

sono_con_te: Skupaj zmoremo!

lebimbedigiuseppeconte:

pd: Na Tajskem ne bodo tolerirali prvoaprilskih šal o koronavirusu

direkt_pd: Smeni …

_evropska_unija.exe je prekinila finančno podporo_

vicky.orby: The show must go on!

janezu.janša je všeč komentar

independent.socialist.republic.of.breg: haha money printergo brr

ed številnimi dejavnostmi, kiso se v času epidemije novegakoronavirusa preselile na

splet, je tudi pouk, ki sedaj po-teka preko namenskih spletnih plat-form. Odzivi na novo obliko učenja iz-postavljajo tako pozitivne kot negati-vne plati. O učinkovitosti pouka nadaljavo smo se pogovarjali z višješolciiz Trsta in Gorice.

»TEŽKO JE URE IN UREBULJITI V EKRANTER OSTATI KONCENTRIRAN«Na tehničnem zavodu Jožefa Stefanav Trstu so se občasno soočali s tehni-čnimi težavami zaradi povezav meddijaki in profesorji, zato so morali ne-katere ure celo odpovedati. »Tako dijakikot profesorji se močno trudijo, da bivse potekalo na najboljši možen način.Vendar je težko ure in ure buljiti v ra-čunalniški ekran in ostati koncentriran,«je potarnal naš sogovornik in dodal,da imajo vsak dan sestanek z razredni-kom, ki od dijakov dobiva »feedback«.Spletne ure pouka, ki trajajo pol ure,vključujejo celo verouk.Na humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju A. M. Slomška v Trstupouk po spletu poteka vsako dopold-ne od ponedeljka do petka. Delo oddoma vključuje tudi reševanje nalogin vaje, ki jih profesorji dijakom poši-ljajo v glavnem po e-pošti ter na apli-kaciji Spaggiari. »V zadnjem tednusmo začeli s preverjanjem znanja, ki v

glavnem poteka v obli-ki spraševanja, kar nizelo učinkovito. Profe-sorji nikoli res ne vedo,ali prepisujemo in goljufamo,« nam jepriznala sogovornica in dodala, da sivsi profesorji vsekakor prizadevajo začim boljšo kvaliteto študija, saj so jimza morebitna vprašanja ves čas na vo-ljo na whatsappu.

»HVALEŽNA SEM ZA TEHNOLOGIJO,VENDAR BI SE NAJRAJE VRNILA VŠOLO«Koronavirus je svoje posledice pustiltudi šolstvu na Goriškem. Pogovarjalismo se z dijaki licejev in znanstvenihšol, ki so nam zaupali svoj pogled nate nenavadne okoliščine. »V tem težkemtrenutku imamo seveda manj pouka,in posledično manjše število ur s pro-fesorji, to pa ne pomeni, da je delamanj,« nam je zaupala dijakinja zad-njega letnika zavoda Žiga Zoisa. Velikoveč je torej nalog in veliko več samo-stojnega dela. Vsakodnevni zmenek zekranom se po navadi začne ob 8. urizjutraj in traja približno do 14. ure, znekaj odmori. Kar se pa tiče preverjanja,se dijaki spopadajo predvsem s spra-ševanjem, saj jih tako lahko profesorjinadzorujejo preko spletne kamere.»Seveda situacija ni lahka, predvsemza nas, ki imamo letos maturo. Zelosmo obremenjeni s posameznimipredmeti, profesorji pa so po drugistrani zelo razumevajoči. Imamo tudi

tedenska srečanja z ravnateljico, kinas sproti seznani z novicami, na voljopa nam je tudi šolski psiholog. Upam,da bo te situacije čim prej konec, sajzelo pogrešam šolske klopi.«Podobnega mnenja je tudi dijakinjagoriškega znanstvenega liceja SimonaGregorčiča.»Tudi mi imamo seveda manj ur pouka.Urnik je razpolovljen, profesorji panam radi priskočijo na pomoč s tem,da svoje ure snemajo. Tudi ravnateljje na razpolago za pomoč pri vsakršnihtežavah.« Po navadi so dijaki znan-stvenega liceja povezani od 9. do 12.ure, ura za posamezen predmet patraja 45 minut. Nalog imajo veliko,pošiljajo jih do določenega roka zaoddajo, največkrat pa so namenjenetudi ocenjevanju, saj je kontrolk inspraševanja manj.»Težko je slediti vsem uram, saj kon-centracija večkrat pade, predvsem kobuljiš več ur v ekran. Mislim pa, da jeto najboljša alternativa, predvsem vtem obdobju. Hvaležna sem tehnolo-giji, čeprav bi se najraje vrnila v šolo,predvsem ker je to moje zadnje letoin zelo pogrešam svoje sošolce.«Direktovci želimo vsem dijakinjamin dijakom veliko sreče in skupaj znjimi upamo, da bo tega temnegaobdobja čim prej konec.

zadnjih tednih so vse javneaktivnosti zamrle. Vse večustanov pa se odloča, da svoje

delovanje prestavlja na splet.Pri DM+, Društvu mladih Slovencev vItaliji, so prejšnji petek izvedli preda-vanje, in to preko neposrednega pre-nosa na portalu YouTube.Gostili so, seveda virtualno, mag. IrenoDeželak, ki je spregovorila o tem, kakoobvladovati konflikte v skupinah.Na začetku je Deželakova predstavilat. i. most razumevanja. To je teorija, kijo je oblikoval avstrijski psiholog PaulWatzlawick. S pomočjo tega modelana poseben način naslikamo odnosmed dvema osebama – lahko je naprimer bolj trden od kakega drugegaodnosa. Na most postavimo vlakec, kije prispodoba za različne vsebine, okaterih se lahko ti dve osebi pogovar-jata. In prav na podlagi trdnosti mostulahko potem sklepamo o kakovostivsebine njunega pogovora.Čeprav se zdi prispodoba navzven ne-kaj zelo banalnega, nas prisili, da raz-mislimo, kako je prav odnos ključen za

to, kako se bomo drug z drugim vedli.Konflikt nastane, ko imata dva ali večsistemov (npr. sodelavcev), ki nisousklajeni, različno mnenje o določenistvari. Vzroki za konflikte so različni,saj je njihov razpon od organizacij-skega vedenja do osebnih vzrokov zakonflikte, torej težav osebne naravein komunikacija na splošno.Ampak, ali so konflikti nekaj dobregaali slabega? Na to vprašanje ne more-mo odgovoriti natančno, saj so znanetako negativne (spodbujajo sovražnačustva, sprošča se hormon stresa, raz-bija se enotnost neke skupine) kotpozitivne posledice (navsezadnje jekonflikt ključ do tega, da priznamoneki problem).Deželakova je spregovorila še o mar-sičem, na koncu pa je bilo nekaj minutnamenjenih tudi vprašanjem poslu-šalcev, sam pa bi se rad zaustavil prizaključnem delu predavanja, v kateremje izpostavila nekaj točk za konstrukti-vno pot do sporazumnih rešitev.Najprej je treba aktivno poslušati so-govornika, razumeti njegova čustva

in doumeti, kaj so trdna prepričanjadrugih in zakaj se za tako stališče zav-zemajo. Nato si moramo še sami pri-dobiti pozornost drugih – tudi samirazložimo svoje občutke, ponovimosvoje trditve, ključno je odločno za-stopati svoja stališča, a pri tem mora-mo vsekakor ostati prijazni. Nazadnjepoiščemo skupno rešitev – vprašamose po skupnih točkah, gradimo naskupnih idejah, ko izpeljemo končnorešitev, pa analiziramo, ali to ustrezapotrebam vseh soudeleženih.Če želite poglobiti temo, si lahko ogle-date posnetek predavanja, že daneszvečer pa sledi naslednje. Ob 19. uribo na sporedu predavanje z naslovomUčinkovito vodenje sestankov, ki gabo ravno tako vodila mag. Irena De-želak. Prav vsi toplo vabljeni k ogledu,neposredno na YouTube kanalu DM+,Društvo mladih Slovencev v Italiji!

Spletno predavanjeo delovanju v skupini

@direktni: Aljoša, Damir,Daniel, Franz, Gabriel, Helena,Ines, Johanna, Julijan, Leo,Martin, Martina, Sanja,Svetlana in Veronica

@Direkt bo še izhajal

M

V

Pouk na daljavo:učinkovita rešitevs pomanjkljivostmi

2