TSC 08.311/1 : 2005fgserver6.fg.um.si/cpg/wp-content/uploads/2013/04/... · TSC 08.311/1 : 2005 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 6 Poves (depression, Senkung) je navpien,

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA PROMET

TEHNI�NA SPECIFIKACIJAZA JAVNE CESTE

TSC 08.311/1 : 2005

REDNO VZDRŽEVANJE CESTVZDRŽEVANJE PROMETNIH POVRŠIN

ASFALTNA VOZIŠ�A

Uporaba: ni obvezna

Pripravil:Tehni�ni odbor za pripravo tehni�nihspecifikacij za javne ceste TO 08

Soglasje ministra:Soglasje ministra, pristojnega za promet , je biloizdano dne 23.6.2004, pod št. 2641-6/2001/44-0403.

Klju�ne besede:asfaltna krovna plast, kolesnica, krušenje, mrežaste razpoke, neravnina, oja�itev, popravilo, preplastitev,razpoka, rega, sredinski stik, udarna jama, zglajeno voziš�e

Objava izdaje:Uradni list RS, št. 41-3080/2005, dne 22.4.2005.

Izdajatelj:Tehni�no specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

TSC 08.311/1 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 2

VSEBINA

1 Predmet tehni�ne specifikacije........................................................................................................4

2 Referen�na dokumentacija...............................................................................................................4

3 Pomen izrazov ...................................................................................................................................5

4 Poškodbe na asfaltnih voziš�ih.......................................................................................................6

4.1 Splošno...........................................................................................................................64.1.1 Vrste poškodb.................................................................................................................74.1.2 Osnovni vzroki za nastanek poškodb .............................................................................74.1.2.1 Prometne obremenitve ...................................................................................................84.1.2.2 Klimatske obremenitve ...................................................................................................84.1.2.3 Pomanjkljivosti izvedbe...................................................................................................94.1.2.4 Pomanjkljivosti vzdrževanja............................................................................................94.1.2.5 Neprimerna uporaba.......................................................................................................94.1.3 Popravilo poškodb ..........................................................................................................94.1.3.1 Postopki ..........................................................................................................................94.1.3.1.1 Splošno...........................................................................................................................94.1.3.1.2 Priprava podlage...........................................................................................................114.1.3.1.3 Osnovne izvedbe ..........................................................................................................124.1.3.2 Materiali ........................................................................................................................144.1.3.2.1 Veziva ...........................................................................................................................144.1.3.2.2 Kamnita zrna.................................................................................................................144.1.3.2.3 Asfaltne zmesi ..............................................................................................................144.1.3.3 Oprema.........................................................................................................................154.2 Razpoke........................................................................................................................154.2.1 Vrste razpok..................................................................................................................154.2.2 Vzroki za nastanek razpok ...........................................................................................174.2.2.1 Pomanjkljive lastnosti materialov..................................................................................174.2.2.2 Pomanjkljivosti pri vgrajevanju......................................................................................184.2.2.2.1 Podajnost podlage ........................................................................................................184.2.2.2.2 Zlepljenost plasti ...........................................................................................................184.2.2.2.3 Zgoš�evanje plasti ........................................................................................................184.2.2.2.4 Debelina plasti ..............................................................................................................184.2.2.2.5 Stikovanje plasti ............................................................................................................194.2.2.3 Temperaturne spremembe ...........................................................................................194.2.2.4 Staranje veziva .............................................................................................................194.2.2.5 Preobremenitev voziš�ne konstrukcije .........................................................................204.2.2.6 Vplivi okolja...................................................................................................................204.2.3 Popravilo poškodb ........................................................................................................204.2.3.1 Postopki ........................................................................................................................204.2.3.2 Materiali ........................................................................................................................234.2.3.3 Oprema.........................................................................................................................234.3 Razgraditve...................................................................................................................244.3.1 Vrste razgraditev...........................................................................................................244.3.2 Vzroki za nastanek poškodb.........................................................................................254.3.3 Popravilo poškodb ........................................................................................................25

TSC 08.311/1 : 2005


4.3.3.1 Postopki ........................................................................................................................254.3.3.1.1 Za�asna popravila ........................................................................................................264.3.3.1.2 Trajnejša popravila .......................................................................................................264.3.3.1.3 Popravila odlomljenih robov..........................................................................................274.3.3.2 Materiali ........................................................................................................................274.3.3.3 Oprema.........................................................................................................................284.4 Preoblikovanja ..............................................................................................................284.4.1 Vrste preoblikovanj .......................................................................................................284.4.2 Vzroki za nastanek preoblikovanj .................................................................................294.4.3 Popravilo poškodb ........................................................................................................304.4.3.1 Postopki ........................................................................................................................304.4.3.1.1 Rezkanje.......................................................................................................................304.4.3.1.2 Odkop ...........................................................................................................................314.4.3.1.3 Zapolnitev .....................................................................................................................314.4.3.2 Materiali ........................................................................................................................314.4.3.3 Oprema.........................................................................................................................324.5 Poškodbe površine .......................................................................................................324.5.1 Vrste poškodb površine ................................................................................................324.5.2 Vzroki za nastanek poškodb površine ..........................................................................324.5.3 Popravilo poškodb ........................................................................................................334.5.3.1 Postopki ........................................................................................................................334.5.3.1.1 Strojna obdelava z rezkanjem ......................................................................................344.5.3.1.2 Mehanska obdelava z vodnim curkom .........................................................................344.5.3.1.3 Posip in uvaljanje drobirja.............................................................................................344.5.3.1.4 Druga�ni postopki .........................................................................................................344.5.3.2 Materiali ........................................................................................................................354.5.3.3 Oprema.........................................................................................................................35

5 Preverjanje kakovosti .....................................................................................................................35

5.1 Prevzemanje gradbenih proizvodov .............................................................................355.2 Ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov .............................................................355.3 Ocena skladnosti gradbenih proizvodov.......................................................................365.4 Tehni�ne zahteve za kakovost .....................................................................................36

6 Prevzem in obra�un del ..................................................................................................................37

6.1 Prevzem del ..................................................................................................................376.1.1 Izmere del .....................................................................................................................376.1.2 Poraba materialov in �asa ............................................................................................376.2 Obra�un del ..................................................................................................................37

Priloga 1: Ohranitev voznih površin...................................................................................................38

Priloga 2: Utrditev asfaltnih voziš�.....................................................................................................39

Priloga 3: POPIS DEL...........................................................................................................................41

TSC 08.311/1 : 2005


1 Predmet tehni�ne specifikacije

V smernicah za redno vzdrževanje cest zasfaltnimi voziš�i TSC 08.311/1 so opredeljenigradbeni postopki, ki so potrebni

- za ohranitev osnove (substance)vgrajenih plasti asfaltnih zmesi oziromanjihove vrednosti,

- za zagotovitev pogojev za varen inudoben promet in

- za varovanje okolja.

Njihov osnovni namen je ponovna vzpostavitevželjenega stanja.

Obravnavani gradbeni postopki so predvsemprimerni za dela manjšega obsega v sklopurednega vzdrževanja, ki jih je treba izvršiti�imprej po tem, ko poškodba nastane, da seprepre�i njeno razraš�anje. �im pozneje jepopravilo poškodbe izvršeno, tem dražje bo,doba trajanja vgrajenih plasti asfaltnih zmesi papomembno krajša.

V smernicah so opredeljeni gradbeni postopkiza popravilo naslednjih zna�ilnih poškodb naasfaltnih voznih površinah, ki sodijo v skloprednega vzdrževanja:

- posameznih razpok in stikov termrežastih razpok (v omejenemobsegu),

- udarnih jam,- lokalnih neravnin in- poškodb površine obrabne plasti.

Za uspešno popravilo navedenih vrst poškodbso za posamezne poškodbe opisani razli�niuveljavljeni postopki in osnovni materiali, ki so vve�ji ali manjši meri prilagojeni zna�ilnimvzrokom za nastanek poškodb.

Skrbno vzdrževanje zgrajenih voznih površin jeosnovni pogoj za njihovo trajnost ter varen inudoben promet na njih. Pri tem pa morajo bitizagotovljeni optimalni odnosi med

- tehni�no željenim in- finan�no sprejemljivim.

Optimalna ohranitev uporabnosti voznih površinpomeni:

- pravo�asno ugotoviti poškodbo,- izbrati najbolj gospodaren ukrep za

odpravo poškodbe,- sprejemati spoznanja iz nastalih

poškodb in ustreznih ukrepov in- upoštevati stanje celotnega omrežja

cest.

U�inkovit ukrep za ohranitev vozne površine jegospodaren samo, �e je pravo�asen in vprimernem obsegu. Tudi cenen kratkotrajenukrep za popravilo poškodbe je lahko koristnejšiod dolgotrajnega dragega ukrepa, �e je bilzaradi finan�nih razlogov izvršen pravo�asno.

Stanje voznih površin se lahko že v kratkembistveno poslabša, �e strategija za ohranitev niprimerno usmerjena. Naraš�anje prometa terve�anje zahtev za varnost prometa in varovanjeokolja pogojujejo pove�an obseg in zahtevnostvzdrževalnih del.

Vsebine te tehni�ne specifikacije za ceste nimogo�e tolma�iti in izvajati na takšen na�in, kibi prepre�eval ali pogojeval ustrezno uporabogradbenih proizvodov, danih v promet v skladuz zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih.

2 Referen�na dokumentacija

Smernice TSC 08.311/1 so zasnovane nanaslednji referen�ni dokumentaciji:

Asphaltdeckschichten mit anforderungs-gerechter Griffigkeit, Massnahmen zurPlanung und Ausführung, DeutscherAsphaltverband, Bonn, 2001

Asphalt Pavement Repair, Manuals ofPractise, Strategic Highway ResearchProgram, Washington, DC 1993

Entretien preventif du reseau routiernational, Note technique, SETRA-LCPC,Paris, 1979 (nemški prevod)

Merkblatt für die Erhaltung vonAsphaltstrassen:

- Teil Allgemeine Ausführungen, FGSV Köln,1983

- Teil Bauliche Massnahmen, Unterhaltung,FGSV, Köln, 1983

- Teil Bauliche Massnahmen, Aufrauhen,FGSV, Köln, 1989

- Teil Bauliche Massnahmen, Abtragen vonAsphaltbefestigungen durch Fräsen oderAufbrechen, FGSV, Köln, 1990

Preventive maintenance of the national roadnetwork, List of deficiencies, SETRA-LCPC,Paris, 1979

RVS 13.541, Strasseninstandsetzung,Asphaltstrassen, FSV, Wien 1988

Schichtenverbund – Nähte – Anschlüsse,Leitfaden, Deutscher Asphaltverband, Bonn,1988

TSC 08.311/1 : 2005


Schwab J., Typenkatalog für Schäden beiAsphaltdecken, Egyetemi Nyomda, Budapest,1984

SNV 640 731 Reparatur und Erneuerung vonFahrbahnen, Wahl der Methoden, VSS, Zürich,1977

SNV 640 733 Reparatur bituminöser Beläge,Allgemeines und Baustoffe, VSS, Zürich, 1972

SNV 640 734 Reparatur bituminöser Beläge,Provisorische Reparaturen, VSS, Zürich, 1972

SNV 640 735 Reparatur bituminöser Beläge,Definitive Reparaturen, VSS, Zürich, 1972

Unterhaltung von Asphaltbefestigungen,ARBIT (Heft 32), Hamburg, 1984

Žmavc J., Poškodbe na asfaltnih voziš�ih,ZCP in DDC, Ljubljana, 1987

3 Pomen izrazov

V teh smernicah uporabljeni strokovni izraziimajo naslednji pomen:

Asfaltna krovna plast (asphalt surfacing,Asphaltdecke) je vrhnji del voziš�nekonstrukcije in sestoji iz obrabne plasti invezane zgornje nosilne plasti ali iznosilnoobrabne plasti asfaltne zmesi.

Asfaltna obrabna plast (asphalt wearingcourse, Asphaltverschleissschicht) je vrhnjaplast voziš�ne konstrukcije iz zmesi kamnitihzrn dolo�ene sestave (polnilo, pesek, drobir,prod) in bitumenskega veziva.

Doba trajanja (life time, Lebensdauer) jeobdobje, v katerem se lastnosti materiala vvoziš�ni konstrukciji ohranijo na ravni, kipomeni izpolnitev zahtevanih lastnosti voziš�nekonstrukcije v uporabi, �e je ta pravilnovzdrževana.

Grbina (Lump/bump, Buckel) je na majhnopovršino omejeno preoblikovanje asfaltnezmesi/nepravilno oblikovan nariv, ki nastanezaradi velikih vodoravnih sil pod kolesi vozil.

Greben (shoving/swelling, Wulst) je v širinoomejeno pre�no preoblikovanje asfaltnezmesi/dvig na vozni površini med in/ali obkolesnici, v smeri vožnje, ki nastane zaradivelikih obremenitev z vozili.

Kolesnica (rut, Spurrinne) je vzdolžni žleb, kinastane v obmo�ju kolesnih sledi zaradipreoblikovanja v voziš�no konstrukcijo in/alipodlago vgrajenega materiala.

Krušenje (stripping, Abbrockelung) jerazgraditev/na�in odpadanja posameznih zrn alidelcev asfaltne zmesi z vozne površine ali narobu vozne površine (ob bankini).

Luš�enje (peeling, Abplatzung/Ablösung) jena�in odstopanja/lo�evanja plasti asfaltnezmesi od površine podložne plasti.

Mrežaste razpoke (fissures, Netzrisse) sozgoš�ene razpoke, povezane v obliki mreže;velikost zank v mreži je lahko razli�na.

Neravnina (unevenness, Unebenheit) jeodstopanje dejanske oblike površine voziš�a aliposamezne plasti v voziš�ni konstrukciji odna�rtovane oblike.

Obnova (renovation, Erneuerung) je popolnaponovna vzpostavitev utrditve obstoje�e cesteali njenih delov z oja�itvijo ali odstranitvijodolo�enih delov (brez pridobivanja zemljiš�a),�e je prizadetih ve� plasti, ne samo obrabnaplast.

Obraba (wear, Verschleiss) je seštevekoddrgnjenih ali oddrobljenih in izlo�enih(iztrganih, izluženih) delcev iz obrabne plasti(drobcev in odlomkov zrn ali zrn) zaradimehanskih vzrokov, tudi v povezavi z vplivivremena.

Oja�itev (strengthening, Verstärkung) pomenivgraditev ve� dodatnih plasti na obstoje�ovoziš�no konstrukcijo za izboljšanje njenenosilnosti in/ali ohranitev njene uporabnosti naprimerni ravni.

Perilnik (corrugation, Waschbrett) so namajhnih, enakomernih razmikih na voznipovršini valovito oblikovane neravnine v smerivožnje, predvsem v obmo�ju kolesnic.

Podlaga (substrate/bed, Unterlage) je obmo�jepod plastjo, ki je v pripravi za gradnjo ali je žezgrajena.

Popravilo (repair, Instandsetzung) je skupnipojem za ukrepe za nadomestitev slabih alipoškodovanih mest na vozni površini, ki seob�asno ponavljajo.

Posedek (subsidence/holing, Setzung/Absen-kung) je navpi�en, navzdol usmerjen premikvozne površine zaradi spremembe v podlagi.

TSC 08.311/1 : 2005


Poves (depression, Senkung) je navpi�en,navzdol usmerjen premik roba vozne površine.

Povezanost plasti (layer adhesion, Schichten-verbund) je trdna povezava (zlepljenje inzazobljenje), ki prepre�uje premike med plastmipod prometnimi in klimatskimi obremenitvami(kr�enje, pogojeno s temperaturo).

Preoblikovanje (deformation, Verformung) jesprememba oblike in/ali prostornine zaradiu�inkovanja prometnih obremenitev in/alitemperaturnih sprememb; je lahko trajno alipovratno.

Preplastitev (overlay, Beschichtung) pomenivgraditev neprekinjene plasti z enakomernosestavo asfaltne zmesi, ki sledi neravninampodložne plasti ali pa jih izravna.

Razgraditev (degradation, Abbau) jepoškodba, ki nastane zaradi prekora�itve silvezanja, pretežno v obliki iztrganja posameznihkamnitih zrn, bitumenske malte ali asfaltnezmesi iz obrabne plasti.

Razpoka (crack, Riss) je posamezen ozek dozevajo� prelom v asfaltni plasti, razli�nooblikovan, ki lahko sega globoko v vezanoplast/asfaltno zmes.

Redno vzdrževanje (routine maintenance,Wartung /Instandhaltung) je skupni pojem zaukrepe manjšega obsega in hitregradbenotehni�ne posege, primerne inpotrebne za zagotovitev varne in udobne vožnjeter za�asno ohranitev obrabne plasti(substance); praviloma morajo biti primerniukrepi izvršeni takoj, ko poškodba nastane.

Rega/stik (joint, Fuge/Stoss) je prostor/žlebi�med dvema površinama/gradbenima elemento-ma ali v njih, ki je pri delu pogojen ali na�rtovan.

Sredinski stik (central joint, Mittelfuge/-stoss)je stik plasti asfaltnih zmesi na vozni površinimed prometnima pasoma.

Staranje (ageing, Alterung/Altern) pomenispremembo lastnosti gradbenih materialov s�asom zaradi fizikalnih in/ali kemi�nih u�inkov;pretežno pomeni poslabšanje mehanskihlastnosti materiala.

Udarna jama (pothole, Schlagloch) je omejenapoškodba asfaltne obrabne ali krovne plasti(lokalnega zna�aja); zaradi izdrtega materialanastane na vozni površini jama z ostrimi robovi.

Vozna površina (pavement surface,Fahrbahnoberfläche) je enakomerno neprekin-jeno utrjena površina, primerna za vožnjo vozil.

Zalitje razpoke (crack sealing, Rissverguss)pomeni vnos primerne bitumenske zmesi vrazpoko za zaš�ito pred pronicanjem vode invdiranjem nesnage/nestisljivih snovi v razpoko.

Zglajeno voziš�e (slippery pavement, glatteFahrbahn) je vozna površina z zmanjšano tornosposobnostjo.

Žleb (channel, Rinne) je odprt vzdolžni elementza odvodnjavanje z majhno širino in globino.

4 Poškodbe na asfaltnih voziš�ih

4.1 Splošno

Po vgraditvi v voziš�ne konstrukcije so materialiizpostavljeni razli�nim zunanjim vplivom. Polegprometnih obremenitev nastopajo še klimatskeobremenitve, odrazijo pa se tudi zna�ilnostipodlage. Odvisno od navedenih vplivov inzna�ilnosti vgrajenih materialov se prej ali slejpokažejo na njih spremembe. Te so pravilomaposledica

- utrujanja in obrabe pri normalni uporabivozne površine,

- napak (skritih in puš�enih), tj. predvsemslabše kakovosti pri pripravi in vgraje-vanju materialov, ki pogojujejo preko-meren vpliv na stanje vozne površine,

- številnih specifi�nih zunanjih obremeni-tev, ki pogojujejo staranje materialov in

- namernega ali nenamernega poškodo-vanja vozne površine.

Praviloma je takšne spremembe mogo�eopredeliti kot poškodbe.

Navedeni osnovni vzroki za nastanek dolo�ajovrsto in obseg poškodb. Slednji pa je v velikimeri odvisen tudi od �asa, ki je pretekel odnastanka poškodbe. Zagotovitev pogojev zaudobno in varno vožnjo narekuje, da se nastalepoškodbe odstranijo takoj, v skrajnem primerutudi samo za�asno. Nepopravljene alinepravilno popravljene poškodbe voznihpovršin imajo za posledico, da pod vplivi, ki sojim izpostavljene, vgrajeni materiali pospešenopropadajo, stroški za popravilo pa progresivnonaraš�ajo. Posledica zapoznelega ali opuš�e-nega ukrepanja je lahko tudi pridružitev novihvzrokov in ustrezno pove�anje poškodbe terzahtevnejše popravilo.

TSC 08.311/1 : 2005


Nevarnost nastopa kriti�nega stanja voznepovršine ali celo voziš�ne konstrukcije je vednoprisotna. Subjektivna vizualna ocena stanja, kije v sklopu rednega vzdrževanja voznih površinpraviloma merodajna za ukrepanje, tega v celotine prepre�uje.

Vpliv razli�nih poškodb na voznih površinah navarnost vožnje in uporabnost je zelo razli�en.Razpoke, npr., na varnost in udobnost vožnjene vplivajo, so pa izhodiš�e za nadaljnje težjepoškodbe. Poškodbe vozne površine, npr.zmanjšanje torne sposobnosti, ne vplivajo nanosilnost in trajnost voziš�ne konstrukcije, vveliki meri pa na varnost vožnje. Zato jepotrebno podrobno preverjanje in presojazna�ilnosti poškodbe in njenega vpliva, tj. vkon�ni fazi opredelitev ciljev vzdrževalnih del vsklopu rednega vzdrževanja voznih površin.Morebitne nastale poškodbe na vozni površini,npr. v obliki razpok, razgraditev in deformacij,so opozorilo za v prihodnje praviloma ve�jepoškodbe v voziš�no konstrukcijo vgrajenihmaterialov, ki jih je treba z rednimi(na�rtovanimi in pravo�asnimi) ukrepi prepre�itioziroma na gospodaren na�in popraviti.Gospodarno pa v takšnih primerih pomeniohraniti vse še uporabno, popraviti pa �imprejtisto, kar zahtevam uporabnikov in pogojemupravljalcev cest ve� ne ustreza. To pa pomeni:

- zagotoviti varnost in udobnost vožnje(torno sposobnost in ravnost voznepovršine) ter

- zagotoviti stabilnost in nosilnost voznepovršine oziroma voziš�ne konstrukcije(prepre�iti vstop vode z vozne površineskozi razpoke, stike, udarne jame).

Glede na navedeno je mogo�e razvrstitiproblematiko poškodb na asfaltnih voziš�ih v

- opredelitev zna�ilnih vrst poškodb,- ugotovitev vzrokov za nastanek in- prikaz postopkov za popravilo.

4.1.1 Vrste poškodb

Poškodbe, ki nastajajo na asfaltnih voznihpovršinah, je treba razvrstiti v dve osnovniskupini:

- popravilo poškodb sodi v sklop rednegavzdrževanja voznih površin; to so- posamezne in mrežaste razpoke,

odprti stiki in rege ter- na majhno površino omejene

- razgraditve (izguba materiala):udarne jame ter odkrušenirobovi,

- preoblikovanja: kolesnice, povesirobov, valovi, kadunje, grbine,grebeni, posedki in dvigi,

- poškodbe vozne površine:zmanjšanje torne sposobnosti(»znojenje«) in zmanjšanjeodpornosti proti preoblikovanju(npr. razlita olja),

- popravilo poškodb ne sodi v skloprednega vzdrževanja; to so delave�jega obsega: preplastitve, oja�itve,obnove, zamenjave, izravnave.

Navedene zna�ilne oblike poškodb na asfaltnihvoznih površinah so v pretežni meri posledicaprav tako zna�ilnih vplivov oziroma vzrokov zanastanek.

Nadziranje stanja voznih površin se ne moreomejiti samo na meritve. Podrobni ob�asnivizualni pregledi so nujni. Najbolj primeren �asza to je ob koncu zime in po dežju, kopostanejo poškodbe vidne v ve�jem obsegu.

Manjše poškodbe, ki sodijo v sklop rednegavzdrževanja voznih površin, je praviloma trebaugotoviti v sklopu nadzora stanja pri rednihobhodih.

4.1.2 Osnovni vzroki za nastanekpoškodb

Napetosti, ki jih ustvarjajo prometne inklimatske obremenitve v materialih, vgrajenih vvoziš�ne konstrukcije, povzro�ajo v njihdolo�ene spremembe. Te je mogo�e razvrstiti vštiri zna�ilne faze:

- fazo gradnje, ko so mehanski u�inki navgrajevane materiale najve�ji,

- fazo konsolidacije, ko se vgrajenimateriali razmestijo v optimalno lego,

- fazo ustaljenosti, ki bi morala ustrezatina�rtovani dobi trajanja in

- fazo vidnih poškodb.

Poleg prometnih in klimatskih obremenitev pa vve�ji ali manjši meri vpliva na nastanekpoškodb tudi

- pomanjkljiva izvedba,- pomanjkljivo vzdrževanje in- neprimerna uporaba.

Spreminjanje zna�ilnosti v voziš�nekonstrukcije vgrajenih materialov se pri�ne že vfazi gradnje, v škodljivem obsegu pa nastopipraviloma šele po poteku na�rtovane dobetrajanja, ko postanejo nastale poškodbe tudividne.

TSC 08.311/1 : 2005


Bistveni pogoj za uspešno ukrepanje vposameznih primerih je podrobna seznanitev zvzroki za nastale spremembe in uskladitevukrepov. Pri asfaltnih zmeseh je priprou�evanju vzrokov še posebno pomembnoupoštevati reološke lastnosti uporabljenegaveziva in sestavo asfaltne zmesi.

Hitrost nastanka poškodbe je odvisna odrazli�nih vzrokov. Poškodba lahko ostane daljši�as skrita in v podobnem stanju, lahko pa sehitro pokaže, tudi kot verižna reakcija.

4.1.2.1 Prometne obremenitve

Vozila obremenjujejo v voziš�ne konstrukcijevgrajene materiale

- z navpi�nimi silami, ki povzro�ijopredvsem tla�ne in upogibno-natezneoziroma strižne napetosti,

- z vodoravnimi silami, ki povzro�ajonapetosti predvsem v obrabni plasti (vvzdolžni in pre�ni smeri) in

- s sesalnimi silami (podtlakom podpnevmatikami in ob vozilih), ki vplivajosamo na površino obrabne plasti.

Z naraš�anjem števila obremenitev (prehodovvozil) medmolekularne vezi slabijo in sepri�nejo trgati. Material – asfaltna zmes seutruja. Utrujenost vgrajenega materiala pa imaza posledico razraš�anje sprememb, �etudiobremenitev ostaja podobna. Te spremembeoziroma poškodbe na vozni površini sipraviloma sledijo v dolo�enem zaporedju:

- prekomerno preoblikovanje, ki jeposledica sprememb v materialih alinosilnosti podlage, pogojuje nastanek

- razpok, še posebno, �e je asfaltnazmes zaradi staranja (otrditve bitumnazaradi navzemanja kisika iz zraka in stem pogojene spremembe strukture)izgubila prvotno gibkost; razpokepostopoma ustvarijo mrežo in s temosnovo za

- zdrobitev vgrajene sicer vezane,vendar krhke in trše asfaltne zmesi, kise pod nadaljnjimi prometnimiobremenitvami v kosih iztrga iz plastina vozni površini in nastane

- udarna jama.

Takšen neugoden razvoj, vendar tudi son�nižarki in razli�ni kemi�ni vplivi, pa dinami�neobremenitve še pospešujejo.

Najbolj zna�ilni in najpomembnejši vzroki zapoškodbe asfaltnih voziš�, ki so posledicaprometnih obremenitev, so:

- velike, pogosto prekomerneobremenitve, pogojene tudi skonstrukcijo vozil, ki opredeljuje osneobremenitve, razporeditev osi, vrstepnevmatik,

- po�asen in kanaliziran promet,- veliki vzdolžni nagibi nivelete vozne

površine.

4.1.2.2 Klimatske obremenitve

Klimatske razmere obremenjujejo v voziš�nekonstrukcije vgrajene materiale

- s padavinami – vodo, ki pogojuješkodljive spremembe nosilnostimaterialov, ob�utljivih na delež vode vnjih, in njenim vplivom na regeneracijovgrajenih asfaltnih zmesi in

- s temperaturo, posebno visoko inskrajno nizko.

Vpliv klimatskih obremenitev na stanje voznihpovršin je kriti�en, ko oba navedena vplivanastopita isto�asno.

Voda, ki lahko vstopa v voziš�no konstrukcijozaradi

- prepustnosti vrhnjih plasti,- kapilarnih u�inkov in- dotoka s strani,

v vseh navedenih primerih vpliva podobnoškodljivo.

Spremembe temperature pogojujejo v vgrajenihmaterialih razmeroma enakomerne nateznenapetosti, ki jih je bitumensko vezivo (znotranjim te�enjem) sposobno v veliki meri inrazmeroma hitro sprostiti brez škodljivihposledic. Na stikih plasti pa so te napetostilahko kriti�ne, �e povezanost plasti ni primerna.Neovirano kr�enje plasti asfaltne zmesipogojuje na stikih in priklju�kih velike odtržnesile in ustrezne poškodbe.

Povezanost plasti, ki ovira kr�enje plasti, jepogojena z zaklinjenostjo in zlepljenostjo.

Zaklinjenost plasti je odvisna od

- hrapavosti podlage,- sestave asfaltnih zmesi v mejnih

plasteh in

TSC 08.311/1 : 2005


- vtisnjenja zrn zgornje plasti v (segreto)spodnjo plast.

Zlepljenost plasti pa je odvisna od

- primernosti filma bitumenskega vezivana mejnih površinah plasti,

- temperature mejnih plasti asfaltnihzmesi,

- morebiti prisotnih drugih snovi napodlagi, ki lo�ujejo in

- napak pri vgrajevanju.

�e primerna povezanost plasti ni zagotovljena,nastanejo na kriti�nih mestih na vrhnji plastirazpoke.

Skrajne temperature lahko zaradi velikih razlik vkoli�nikih raztezanja kamnitih zrn inbitumenskih veziv povzro�ijo prekora�itvetrenutnih trdnosti in/ali sil vezanja, ki imajo zaposledico

- preoblikovanje asfaltnih zmesi, �e jevro�ina dolgotrajna in postane asfaltnazmes viskoplasti�na, tako da kamnitazrna v njej zaplavajo, ter

- razpoke, ko asfaltna zmes zmrzne inpostane trša, tako da natezne napetostipovzro�ijo odstopanje bitumenskegaveziva od zrn in lo�evanje asfaltnezmesi.

Poškodbe v obliki preoblikovanja in razpok solahko tudi posledica zmrzlinskih dvigov zaradinastalih ledenih le�. Nastanejo torej lahko tudi,�e vozna površina ni obremenjena s prometom.

Nevarnost za nastanek poškodb na asfaltnihvoznih površinah v obdobju odtajevanja je vprekomerni koli�ini vode, ki pri tajanju zastaja vob�utljivem materialu nad še zmrznjenim in stem zmanjšuje njegovo nosilnost (notranjetrenje in kohezijo). Voda, ki lahko doteka tudiskozi razpoke na vozni površini, razmere šeposlabša. Popravilo takšnih poškodb vpretežnih primerih presega obseg del v sklopurednega vzdrževanja voznih površin.

4.1.2.3 Pomanjkljivosti izvedbe

Najbolj zna�ilne pomanjkljivosti izvedbe so:

- neustrezna priprava podlage,- neustrezni materiali in/ali izdelava plasti

v voziš�ni konstrukciji:- neprimerna sestava zmesi kamnitih

zrn,

- neprimerna vrsta in/ali koli�inabitumenskega veziva,

- neprimerna temperatura asfaltnezmesi pri vgrajevanju,

- prežgano bitumensko vezivo,- premajhna zgoš�enost vgrajene

asfaltne zmesi,- pomanjkljiva povezanost vezanih

plasti,- pomanjkljivo ali poškodovano odvodnja-

vanje,- prekomerna prometna obremenitev.

Med pomanjkljivosti izvedbe je treba šteti tudiposledice neprimerne nosilnosti (prekomernepodajnosti) podlage.

4.1.2.4 Pomanjkljivosti vzdrževanja

Slabo ali nepravo�asno izvedena dela v sklopurednega vzdrževanja povzro�ijo v ve�iniprimerov nesorazmerno pove�anje prvotnihpoškodb.

Zna�ilni vzroki poškodb zaradi pomanjkljivegavzdrževanja so predvsem

- pomanjkljiva obdelava razpok,- neprimerno krpanje udarnih jam,- pomanjkljivo odvodnjavanje,- neprimerna višina bankin.

Kot pomanjkljivost vzdrževanja je trebaupoštevati tudi neprimerne u�inke na voznopovršino v sklopu zimske službe.

4.1.2.5 Neprimerna uporaba

V dolo�enih klimatskih pogojih lahkopomembno vpliva na nastanek mehanskihpoškodb na voznih površinah tudi neprimernauporaba, pogojena z opremljenostjo vozil aliprekomerno obremenitvijo vozil.

4.1.3 Popravilo poškodb

4.1.3.1 Postopki

4.1.3.1.1 Splošno

Zgrajene vozne površine je treba po predajiprometu ohranjati v primernem uporabnemstanju. Številne in specifi�ne spremembe, ki nanjih nastanejo, pogojujejo za ohranitevuporabnosti razli�ne postopke.

Vsakršen ukrep za prepre�itev prekomernihsprememb, ki vplivajo škodljivo na uporabnostvoznih površin, mora temeljiti na ustrezni

TSC 08.311/1 : 2005


strokovni razpoznavi in nedvoumni opredelitvistanja in obsega spremembe oziromapoškodbe. Od tega je odvisen uspeh njenegapopravila.

Popravila poškodb na asfaltnih voznihpovršinah so uvrš�ena v sklop del za ohranitevuporabnosti (redno vzdrževanje) in za gradbenoohranitev (investicijsko vzdrževanje). Podrobnarazvrstitev je v prilogi 1 na sliki 1. Uveljavljenipostopki v sklopu za ohranitev uporabnosti so vštevilnih primerih v gradbenotehni�nem posegupodobni postopkom za gradbeno ohranitev.Prakti�no se razlikujejo samo v obsegu del.

Poškodb na voznih površinah, katerih popravilosodi v sklop rednega vzdrževanja, vnaprej nimogo�e predvideti. �im poškodba nastane paje ve� postopkov, s katerimi jo je mogo�e boljali manj uspešno odpraviti in se tako izognitive�jim stroškom, pogojenim z morebitnimpoznejšim popravilom.

Za presojo ustreznosti dolo�enega postopka zaohranitev uporabnosti voznih površin so vpraksi uveljavljena merila varnost, udobnost ingospodarnost vožnje, kar vse velja tudi za �asizvajanja izbranega postopka.

Navedene pogoje je mogo�e zagotoviti zrazli�nimi strategijami:

- s preventivnim vzdrževanjem voznepovršine, pri katerem so dela vnaprejna�rtovana; to pomeni, da bodo vvsakem primeru izvedena, tudi �e šeniso potrebna (nujnost je vnaprejocenjena); ne bo pa mogo�e izvršitidrugega popravila, ki se je pokazalo kotnujno potrebno, vendar pa ni bilopredvideno (ocena stanja vnaprej jebila napa�na),

- z vzdrževanjem po trenutnemdejanskem stanju vozne površine, kotnaj bi se v pretežni meri v praksi tudiizvajalo; ta na�in dela pogojuje dobrospremljanje stanja voznih površin intakojšnje popravilo nastalih poškodb; tana�in lahko pogojuje tudi delnespremembe na�rtovanih postavk vplanih, vendar tudi zmanjšanjeneupravi�ene uporabe razpoložljivihsredstev,

- s �akanjem do porušitve voznepovršine, kar je praviloma najdražjina�in ukrepanja, ki lahko nepri�ako-vano pogojuje potrebo po zelo velikihsredstvih.

Objektivna dolo�itev obsega potrebnih ukrepovza popravilo poškodb pogojuje podrobnopoznavanje

- osnov gradnje,- vplivov na vozno površino v �asu

uporabe,- posledic na vgrajenih materialih in- razli�nih primernih postopkov za

popravilo poškodb.

Presoja ukrepov za popravilo poškodbe naasfaltni vozni površini mora temeljiti nanaslednjih osnovah:

- stroški popravila morajo biti �im manjši,- doba trajanja popravljene poškodbe

�im daljša,- uporaba ceste v �asu popravila �im

manj ovirana in- vpliv popravila na okolje �im manjši.

Stanje vozne površine in željeni u�inek ukrepovomogo�a uporabo razli�nih postopkov zapopravilo poškodb. Izbira postopka je odvisnapredvsem od željene dobe trajanja inpredvidene prometne obremenitve. Dolo�envpliv na izbiro postopka pa imajo tudi lokalnipogoji, predvsem razpoložljivi materiali.

V tehni�no-gospodarsko presojo je trebavklju�iti tudi u�inke pravo�asno izvršenegapopravila poškodb in morebitnih prepoznihukrepov (npr. pogostost prometnih nesre�,stroške potovanj in vzdrževanja obvozov).

Ukrepi za popravilo poškodbe na voznihpovršinah so lahko

- za�asni ali- trajnejši.

Za za�asna popravila, ki so glede skupnihstroškov praviloma zahtevnejša, morajo bitiutemeljeni razlogi.

Pri voznih površinah z na�rtovano daljšo dobotrajanja (praviloma dobro nosilnostjo) je trebaizbrati za popravilo poškodb postopke, skaterimi bodo poškodbe popravljene zaprimerljivo dobo trajanja. �e pa je nosilnostslabša, je treba presoditi, ali je bolj u�inkovito

- najprej izboljšati nosilnost in izvršititrajnejše popravilo ali

- z za�asnim – in trenutno cenejšimukrepom – zagotoviti primernouporabnost vozne površine za omejen(krajši) �as.

TSC 08.311/1 : 2005


Za�asna popravila poškodb so pravilomanamenjena zagotovitvi prevoznosti, kovremenski pogoji in/ali stanje podlage neomogo�ajo trajnejšega popravila pouveljavljenih pravilih gradbene stroke.

Trajnejša popravila pa so namenjena predvsemponovni vzpostavitvi prvotnega stanja nalokalno poškodovani vozni površini, tj. pogojevza varno in udobno vožnjo. Takšna popravila solahko tudi v sklopu priprave podlage zapostopke za investicijsko vzdrževanje(gradbeno ohranitev) voznih površin(preplastitev, oja�itev).

Popravljene poškodbe na vozni površini morajozagotoviti zahtevane lastnosti (ravnost, tornosposobnost, nosilnost), kot jih ima bližnja voznapovršina.

Osnove za številne postopke, uveljavljene pridelih rednega vzdrževanja za ohranitevuporabnosti asfaltnih voznih površin, sopodrobno dolo�ene v ustrezni tehni�niregulativi, npr.

- v TSC 06.310 za bitumenizirane drobljence,- v TSC 06.411 za bitumenske betone,- v TSC 06.416 za tankoplastne prevleke,- v TSC 06.417 za površinske prevleke,- v TSC 06.800 za recikliranje.

Izbira novih tehnologij, ki jo omogo�ajo razli�ninovi materiali in posebni stroji, v ve�ji meriomogo�a prilagajanje ukrepov specifi�nimspremembam stanja voznih površin kot tudispecifi�nim pogojem uporabe teh površin.

Ker so postopki za popravilo poškodb razli�noodvisni od vremenskih razmer (temperature,padavin, vetra), je treba dela rednegavzdrževanja temu prilagoditi.

V primeru, da se na istem odseku cesteponavljajo na vozni površini podobnepoškodbe, je treba za popravila po možnostiuporabiti enake postopke, da bodouporabnikom zagotovljene podobne lastnostivozne površine, ki vplivajo na varnost vožnje.

Obseg popravila nastale poškodbe mora bititolikšen, da bližnje vozne površine ne bodo že vkratkem �asu utrpele podobnih poškodb, ki biprav tako pogojevale popravilo.

4.1.3.1.2 Priprava podlage

Za na�rtovani postopek popravila mora bitipodlaga primerno pripravljena. V vsakem pri-

meru pa mora biti dovolj nosilna in stabilna terpo možnosti suha in �ista. Ustreznost stanjapodlage je treba vizualno preveriti in po potrebiprimerno ukrepati.

�iš�enje

Snovi, ki lo�ujejo, npr. prah, voda, nesnaga,tudi v plasti asfaltne zmesi slabo vezana zrna,je treba s podlage odstraniti. �iš�enje podlageje praviloma treba izvršiti s strojnimi metlami,krta�ami in sesalniki oziroma z opremo zaizpihovanje s stisnjenim zrakom. �e jeonesnaženje ve�je, je poleg ve�kratnega�iš�enja z navedenimi postopki mogo�euporabiti vodni curek, ki o�isti tudi votline napovršini plasti.

Posebno skrbno je treba po�istiti površine,onesnažene z mineralnimi olji; v primeru vplivav ve�jo globino je treba prizadeto asfaltno zmesizrezkati ali izkopati.

�e je izvršeno �iš�enje z vodnim curkom, jepotrebno vodo pomesti z vozne površine aliposesati, predvideti pa tudi dovolj �asa zaposušitev vozne površine in votlin na njej. Vposebnih primerih je treba obmo�je vgrajevanjaposušiti s toplim zrakom ali z grelniki zinfrarde�imi žarki. Naprave za sušenje zodprtim ognjem je dovoljeno uporabiti samo vizjemnih primerih.

Na mokri ali zmrznjeni podlagi in v �asupadavin je dovoljeno izvajati asfalterska dela vsklopu rednega vzdrževanja samo v izjemnihprimerih in sicer kot za�asen ukrep.

Ozna�be na vozni površini z barvo aliplasti�nimi snovmi je mogo�e nadgraditi samo,�e je zagotovljena povezava z nadgrajenoplastjo. Ozna�be s folijami je treba odstraniti.

Predgretje

V dolo�enih klimatskih pogojih je potrebno vsklopu popravila poškodbe predgretje prizadetevozne površine. Za to so primerni predvsemgrelniki z infrarde�imi žarki. V manjši meri jeprimeren za predgretje tudi topel zrak.

Pobrizg

Predhodni pobrizg podlage z bitumenskimvezivom je potreben, �e je ta opustela,odrezkana, zaprašena ali �e je že prejpobrizgano vezivo premalo lepljivo.

TSC 08.311/1 : 2005


Za zagotovitev enakomernosti in natan�nosti jepredvsem za ve�je površine primeren strojnipobrizg. Pri ro�nem brizganju, kateregauporabo je treba �imbolj omejiti, je trebaposebno paziti na enakomernost filmabitumenskega veziva oziroma sredstva zazlepljenje predvsem v obmo�ju robov. Mejnepovršine (robnike, vtoke) je po potrebi predbrizganjem veziva zaš�ititi s prekrivanjem.Potek del je treba tako organizirati, da nevplivajo na pobrizg, vklju�no vsa vozila vprometu.

Koli�ino bitumenskega veziva za predhodnipobrizg oziroma sredstva za zlepljenje je trebadozirati glede na

- hrapavost in votlavost podlage,- koli�ino in kakovost bitumenskega

veziva na površini podlage,- delež bitumenskega veziva v asfaltni

zmesi, predvideni za popravilopoškodbe ter

- vsebnost votlin v na�rtovani noviasfaltni zmesi oziroma potrebno prina�rtovanem postopku.

Hrapava podlaga zahteva za predhodni pobrizgve�jo koli�ino bitumenskega veziva.Prekomerna koli�ina bitumenskega veziva palahko pozneje u�inkuje kot drsna plast inpovzro�i nastanek razpok na vozni površinioziroma obrabni plasti.

Informativna koli�ina bitumenskega veziva zapredhodni pobrizg podlage, �e je površina

- nova/sveža znaša 150 do 250 g/m2,- odrezkana 250 do 350 g/m2 in- zelo odprta 300 do 400 g/m2.

Med brizganjem veziva za predhodni pobrizg(bitumenske emulzije ali rezanega bitumna) invgrajevanjem ustrezne zmesi zrn, vezane zbitumenskim vezivom, mora prete�i dovolj �asa,da se pobrizgana površina primerno ohladioziroma posuši ali topila izhlapijo.

Obdelava stikov

V sklopu priprave podlage je trebapoškodovano vozno površino omejiti z ureditvijostikovanja z obstoje�o. Robove za stikovanje jetreba ostro in �imbolj navpi�no (70 – 80°)zasekati ali zagotoviti ustrezne z rezkalnikom,samo izjemoma z rezalko. Predhodni premaz zbitumenskim vezivom na obmo�ju stikov morabiti praviloma mo�nejši kot pobrizg podlage.Stikovanje pa je lahko izvršeno tudi z bitumen-

skim lepilnim trakom, zalivno zmesjo aliprimernim postopkom segrevanja asfaltnezmesi na obmo�ju ob stiku.

4.1.3.1.3 Osnovne izvedbe

Za popravilo na majhno površino omejenihpoškodb so tudi v sklopu del rednegavzdrževanja, tj. za ohranitev uporabnosti voznihpovršin uveljavljeni ukrepi, ki so sicer osnovniza investicijsko vzdrževanje (gradbenoohranitev). To je:

- odstranitev prizadete substance zrezkanjem, predvsem za izravnavemanjših neravnin in ohrapavljenjezglajene vozne površine

- preplastitev v obliki- površinske prevleke za zatesnitev

manjših razpok in votlin terohrapavljenje zglajene voznepovršine,

- tankoplastne prevleke za zatesnitevmanjših razpok, za popravilorazgraditev in za ohrapavljenjezglajene vozne površine in

- asfaltnih zmesi, predvsem zapopravilo razgraditev in preobliko-vanj ter poškodb vozne površine ter

- prestrukturiranje materiala (remix).

Vsi navedeni postopki so podrobno opredeljeniv tehni�ni regulativi, navedeni v t�. 4.1.3.1.1.

Postopek površinske prevleke, ozna�en tudikot pobrizg bitumenskega veziva in posipdrobirja, je mogo�e z ve�kratno ponovitvijouporabiti tudi za popravilo udarnih jam. Pri temje treba za spodnje plasti uporabiti grobejšazrna drobirja in ustrezno ve�jo koli�inobitumenskega veziva. Morebiti nevezana zrnana obmo�ju zakrpane udarne jame je trebaodstraniti pred odpravo – sicer v za�etkupriporo�ene – omejitve hitrosti vožnje (na 40km/h). – V primeru uporabe bitumenskeemulzije za vezivo je podlaga v udarni jamilahko vlažna, drobir pa mora biti posut napobrizgano površino takoj po brizganju vezivaoziroma še predno je bitumenska emulzijarazpadla. – S sodobno strojno opremo –samohodnim vlakom je mogo�e postopekpopravila udarnih jam s pobrizgom in posipombistveno izboljšati.

Tudi bitumenski mulj (drobnozrnata tanko-plastna prevleka po hladnem postopku) jemogo�e uporabiti – z vgraditvijo v ve� slojih –za popravilo udarnih jam in manjših neravnin navozni površini. Široke razpoke ter odprte stike in

TSC 08.311/1 : 2005


rege je treba pred razgrinjanjem bitumenskegamulja zapolniti s primerno asfaltno oziromabitumensko zmesjo. – Za prepre�itev lepljenjabitumenskega mulja na kolesa vozil je trebapovršino vgrajene plasti posuti s peskom.

Podobna sestava zmesi bitumenskega mulja jeprimerna tudi za zapolnitev votlin na voznipovršini. Zaradi primesi sredstva za boljšioprijem in/ali topila se bitumenska zmes zazapolnitev votlin vrine v votline, dostopnobitumensko vezivo na vozni površini pa delnoraztopi, tako da je u�inek nanj tudi osvežujo�.Zato je bitumenska zmes za zapolnitev votlinprimerna predvsem za popravilo odprtihsegregiranih mest na asfaltnih voznihpovršinah.

Ker je v sklopu del rednega vzdrževanjauporaba asfaltne zmesi omejena na manjšopovršino,

- je poraba asfaltne zmesi razmeromamajhna in po�asna,

- strojno delo pa zelo omejeno,praviloma samo na zgoš�evanje.

Navedeni pogoji dela vplivajo na izbiro vrsteoziroma na sestavo asfaltne zmesi in napotrebne ukrepe za njeno shranjenje/za�asnoskladiš�enje.

Da bi prepre�ili prekomerno ohlajevanjeasfaltne zmesi, ki je pogojeno s po�asnooziroma majhno porabo, jo je treba shraniti vtoplotno zaš�itenih prevoznih posodah. Samopokrivanje vozil za zaš�ito pred prekomernimohlajevanjem v pretežnih primerih ne zadostuje.

Ker je dela rednega vzdrževanja asfaltnihvoznih površin treba izvajati tudi v hladnem inmokrem vremenu, so za to potrebne polegasfaltnih zmesi za vgrajevanje v vro�em stanjutudi ustrezne asfaltne zmesi za vgrajevanje vhladnem stanju.

Hladna asfaltna zmes je predvsem primerna zapopravilo zelo majhnih poškodb, ki ogrožajovarnost prometa, in na cestah z majhnoprometno obremenitvijo. – Uporabni stapredvsem dve vrsti hladne asfaltne zmesi:

- za za�asna popravila asfaltna zmes, kijo je mogo�e uskladiš�iti,

- za tankoplastna popravila pa asfaltnazmes, ki se hitro strdi.

Za zlepljenje hladne asfaltne zmesi s podlago jepotreben predhodni pobrizg s sredstvom zazlepljenje (0,2 do 0,3 kg/m2). �e hladnaasfaltna zmes ostane nekaj �asa predpripustitvijo prometa nezgoš�ena, lahko delsredstva za zlepljenje, ki je svoj namen delnože opravilo, hitreje izhlapeva, tako da jevgrajena asfaltna zmes bolj odporna protipreoblikovanju. Dokon�no izhlapevanjesredstva za raztapljanje je raztegnjeno na daljši�as. Zato s hladno asfaltno zmesjo za�asnopopravljene vozne površine niso primerne kotpodlaga za poznejšo nadgraditev z vro�oasfaltno zmesjo. Obmo�je stika hladne asfaltnezmesi z že obstoje�o asfaltno zmesjo pogojujemo�nejši predhodni premaz.

Zaradi majhnega obsega del je razgrinjanjeasfaltne zmesi praviloma treba izvajati ro�no zlopato in leseno gladilko (ne z grebljico).Lepljenje asfaltne zmesi na orodje je trebaprepre�iti s posebnimi sredstvi za lo�evanje (nez nafto). Razmešanje in ohlajevanje vro�easfaltne zmesi je mogo�e zmanjšati, �e se jo zlopato polaga (ne me�e).

V primeru uporabe finišerja za razgrinjanjevro�e asfaltne zmesi mora biti zagotovljenaenakomerna predzgostitev v vsej širini vgraje-vanja. Zgoš�evanje s težjimi in vibracijskimivaljarji mora biti prekinjeno, ko temperaturavro�e asfaltne zmesi pade pod 100 °C.

Pri plasteh, debelih 4 cm in ve�, zgoš�evanje zvibracijskimi sredstvi praviloma niproblemati�no. Pri tanjših plasteh (debelih 2,5do 4 cm) pa zgoš�evana plast lahko odstopi odpodlage, kamnita zrna v asfaltni zmesi sedrobijo, skelet pa ruši. Plasti, tanjše od 2,5 cm,je treba praviloma zgoš�evati samo s stati�nimivaljarji.

�e se asfaltna zmes pod valjarjem odmika in jeogrožena povezanost plasti s podlago, je trebavaljanje prekiniti in po�akati, dokler setemperatura asfaltne zmesi dovolj ne zniža.

Da se zna�ilnosti voznih površin na mestihpopravil ne bi preve� razlikovale od preostalih,je treba sestavo asfaltne zmesi za popravilopoškodb �imbolj prilagoditi obstoje�i.

V primeru uporabe vro�e asfaltne zmesi je �aspripustitve prometa na popravljeno asfaltnovozno površino odvisen predvsem odtemperature vgrajene asfaltne zmesi.Uporabljena bitumenska veziva pogojujejorazli�no dolge omejitve prometa. Za pripustitevprometa na vgrajevano vro�o asfaltno zmes

TSC 08.311/1 : 2005


mora znašati temperatura na vozni površinimanj kot 50 °C, za stoje�i promet pa mora bititemperatura vgrajene vro�e asfaltne zmesipodobna temperaturi bližnje obstoje�e asfaltnezmesi.

�e je za popravilo poškodb uporabljena hladnaasfaltna zmes, je mogo�e pripustiti promet nanjo takoj. Stabilna pa postane vgrajena hladnaasfaltna zmes šele, ko izhlapijo v bitumenskovezivo dodana topila ali voda. Tedaj je – zaradinaknadne zgostitve – treba predvidetimorebitno dograditev, �e ustrezno nadvišanje nibilo izvedeno že pri vgraditvi hladne asfaltnezmesi.

4.1.3.2 Materiali

Za popravilo poškodb na asfaltnih voznihpovršinah je treba v �im ve�ji meri uporabitipodoben material, kot je bil uporabljen prigradnji. Upoštevati pa je treba tudi vremenskepogoje in navodila proizvajalcev za uporabo.

4.1.3.2.1 Veziva

Pri delih rednega vzdrževanja asfaltnih voznihpovršin so lahko uporabljena bitumenska veziva

- za pobrizge,- za predhodne premaze inza dobavljene proizvode (asfaltne

zmesi, zalivne zmesi, lepilne trakove).

Glede na razmeroma majhno potrebno koli�inoin enostavno uporabo so kot vezivo zapopravilo poškodb primerne predvsemnestabilne kationske bitumenske emulzije,proizvedene iz cestogradbenega alipolimernega bitumna:

- ni jih treba segrevati,- same razpadejo, manj odvisno od

vremena in zna�ilnosti kamnine,- po�asneje starajo.

Uporaba anionskih bitumenskih emulzij jeomejena na toplo in suho vreme ter bazi�nekamnine. Obeh navedenih vrst bitumenskihemulzij se med seboj ne sme mešati.

Bitumenske emulzije, ki vsebujejo 70 m.-% alive� veziva, v dolo�enih sestavah tudi manjšidelež topil, so zaradi velike viskoznostiprimerne predvsem za predhodni premaz.

Cestogradbeni in polimerni bitumni sopredvsem primerni za proizvodnjo asfaltnih inzalivnih zmesi, uporabljanih v sklopu popravil

poškodb na asfaltnih voznih površinah.Zna�ilnosti teh veziv so podrobno opredeljene vtehni�ni regulativi (SIST EN 12591 in SIST EN14023). Za polimerna bitumenska veziva jepomembno

- bistveno pove�anje temperaturnegaobmo�ja uporabnosti,

- povišanje zmeh�iš�a, tj. odpornostiproti preoblikovanju pod obremenitvijoin

- pove�anje odpornosti proti staranju.

Pobrizg pogojuje dolo�ene lastnostibitumenskega veziva:

- s šobami mora biti dobro razpršljivo,- natopiti mora otrdeli film bitumna in- predreti mora morebitno nesnago na

podlagi.

Prekomerna debelina bitumenskega filma imaprakti�no v vseh primerih uporabe za popravilopoškodb na asfaltnih voznih površinah škodljiveposledice: povzro�a neugodno preoblikovanjein ustvarja drsno plast.

4.1.3.2.2 Kamnita zrna

Za popravilo poškodb na voznih površinah sopraviloma primerna samo drobljena kamnitazrna. Geometrijske (oblika zrn in sestava zmesizrn) in mehanske lastnosti (odpornost protizgladitvi in trdnost) morajo ustrezati predvide-nemu oziroma na�rtovanemu namenu uporabe.

V dolo�enih primerih uporabe, npr. pripopravilih poškodb v neugodnih vremenskihrazmerah in na voznih površinah s težkimprometom, je koristno uporabiti predhodno zbitumenskim vezivom obvita zrna drobirja.

4.1.3.2.3 Asfaltne zmesi

Zna�ilnosti asfaltnih zmesi, primernih zauporabo pri popravilih poškodb na voznihpovršinah po vro�em postopku, so opredeljenev tehni�ni regulativi, navedeni v t�. 4.1.3.1.1.

Hladne asfaltne zmesi, primerne zauskladiš�enje, je mogo�e proizvesti – odvisnood namena uporabe – z razli�nimi frakcijamikamnitih zrn in razli�nimi hladnimi bitumenskimivezivi na osnovi cestogradbenih in polimernihbitumnov. Sposobnost skladiš�enja invgrajevanja hladne asfaltne zmesi temeljipredvsem na deležu topila (sredstva zarezanje/fluksiranje). Zato je hitrost strjevanjaodvisna od vsebnosti votlin v hladni asfaltnizmesi (biti mora �im ve�ja, kar pogojuje maka-

TSC 08.311/1 : 2005


damsko sestavo zmesi zrn) in od vremenskihpogojev.

Med uskladiš�enjem hladne asfaltne zmesi jetreba prepre�iti, da zaradi izhlapevanja sredstvaza rezanje ne bi prehitro otrdela in postalaneuporabna za popravilo voznih površin.

Drobnozrnata hladna asfaltna zmes (0/4 mm) jedobavljiva tako, da je izhlapevanje prepre�eno,zato jo je mogo�e uskladiš�iti skoraj neomejen�as (npr. za popravilo majhnih površin, pozimi).

Posebna hitro strjujo�a asfaltna zmes zapopravila poškodb na asfaltnih voznihpovršinah mora biti proizvedena iz

- zvezno sestavljene drobnozrnate zmesikamnitih zrn in

- kationske polimerne bitumenskeemulzije ali emulzije z dodatkomnaravnega kav�uka.

Asfaltno zmes kašaste do teko�e konsistence jetreba vgraditi v nekaj minutah po zamešanju.Vozna površina je povozna v 20 do 30 minutah.Posip površine plasti s finim peskom predpripustitvijo prometa zgosti teksturo voznepovršine. Zgostitev zmesi izvrši promet. Vgraditijo je treba v tanki plasti (debeli najve� 2 cm),ker odda vodo. Pri globljih poškodbah je trebaizvršiti popravilo v ve� slojih.

4.1.3.3 Oprema

Za predhodno �iš�enje podlage in odstranitevnevezanih kamnitih zrn je treba uporabiti

- metlo ali- primerno strojno napravo za odstranitev

nevezanih delcev: jekleno krta�o,sesalnik, kompresor in šobo zakomprimiran zrak ali vodni curek.

Za brizganje veziva je mogo�e uporabiti

- manjše vle�ene naprave,- samohodne naprave z manjšo cisterno

ali- avtocisterne z opremo za brizganje in

predgretje bitumenskega veziva.

Pri vseh navedenih napravah za brizganjeveziva je mogo�e uporabiti tudi garniture zaro�no brizganje, ki sestojijo iz gibljive cevi, togecevi z zasunom/ro�ko in šobe za brizganje.

Za vgrajevanje bitumenskega mulja so polegustreznega vozila za pripravo zmesi inrazgrinjanje za ro�no delo potrebne gumijastegladilke in metle.

Za pripravo površine za vgrajevanje vro�ih inhladnih asfaltnih zmesi so potrebni

- rezkalniki ali izjemoma motorne rezilke,- grelniki z infrarde�imi žarki,- kramp/seka�,- ro�no asfaltersko orodje:

- lopate,- gladilke,

za zgostitev plasti asfaltne zmesi pa

- ro�na nabijala,- vibracijske ploš�e,- valjarji.

Za dovoz in prehodno uskladiš�enje vro�easfaltne zmesi je potrebno tovorno vozilo zizoliranim zabojnikom.

Navedena dela v sklopu popravil poškodb naasfaltnih voznih površinah je mogo�e izvršititudi s posebno strojno opremo za kombiniranoizvajanje.

4.2 Razpoke

4.2.1 Vrste razpok

Razpoke na asfaltnih voznih površinah sonajbolj pogosta oblika poškodb. Opredeliti jih jetreba predvsem na osnovi izgleda.

Nastanek razpoke je v pretežnih primerihneopazen. Lasaste razpoke (široke do 1 mm)so zaznavne šele, ko se posamezne razširijo inrazvejajo v mrežo. Ozke razpoke, široke do 5mm in posamezne široke razpoke (široke 5 do25 mm) ali zevajo�e in zelo široke razpoke(široke nad 25 mm) so lahko usmerjene pre�noali vzdolžno ali pa so nepravilno oblikovane.Nastanejo predvsem

- na stikih razli�nih asfaltnih zmesi (slika1) ali asfaltnih zmesi in druga�nihmaterialov (slika 2),

- na delovnih stikih (slika 3),- na obmo�jih sprememb materialov v

podlagi (slika 4),- na robovih in razširitvah voznih površin

(slika 5) ter- na ve�jih asfaltiranih površinah (slika

6).

Podobne vplivne zna�ilnosti kot posameznerazpoke imajo tudi nezalite rege in stiki navoznih površinah.

TSC 08.311/1 : 2005


Slika 1: Razpoki na stikih razli�nih asfaltnihzmesi

Slika 2: Razpoki na stikih asfaltnih zmesi zdruga�nimi materiali (obroba skamnitimi tlakovci)

Slika 3: Razpoka na vzdolžnem delovnemstiku

Slika 4: Razpoke zaradi spremenjenihmaterialov v podlagi

Slika 5: Razpoka ob robu voziš�a

Slika 6: Pre�na razpoka zaradi kriogenihnateznih napetosti

TSC 08.311/1 : 2005


Posamezne razpoke so dobro razpoznavne naasfaltni vozni površini, ko zaradi vrinjene vodeta ostane dalj �asa mokra, po osušitvi voznepovršine pa je še nekaj �asa zaznavnotemnejša. V ve�ji ali manjši meri odprte rege napriklju�kih asfaltnih zmesi k druga�nimmaterialom in odprte delovne stike je mogo�ezaznati tudi, ko je vozna površina suha.

Medtem ko se na obmo�ju posameznih razpoknosilnost oziroma podajnost vozne površinerazmeroma po�asi spreminja, je vpliv mrežastihrazpok na trajnost asfaltne vozne površinelahko zelo velik.

4.2.2 Vzroki za nastanek razpok

Osnovni vzroki za nastanek poškodb, torej tudirazpok na asfaltnih voznih površinah, sonavedeni v t�. 4.1.2.

Prekora�itev nateznih trdnosti asfaltnih zmesi,ki nastopi predvsem

- pri številnih in prekomernih upogibihvozne površine pod prometnoobremenitvijo,

- zaradi specifi�nega kr�enja razli�nihvgrajenih materialov (posebno pri nizkihtemperaturah – kriogene napetosti) in

- zaradi staranja oziroma otrditvebitumenskega veziva,

pogojuje nastanek razpok. Navedeni vplivi navgrajene asfaltne zmesi povzro�ijo prej ali slejnjihovo utrujenost, ki se pokaže v razli�nooblikovanih razpokah.

Mrežaste razpoke so oblikovane

- na manjša okenca (slonova koža), �eso nastale predvsem zaradi utrujenostiv obrabno plast vgrajene asfaltnezmesi,

- na ve�ja okenca (krokodilova koža, sposnetimi robovi), �e so nastalepredvsem zaradi slabo nosilne podlagein

- kot drevesna veja, �e so posledicastaranja bitumenskega veziva v asfaltnizmesi v obrabni plasti.

Kjer na istem mestu isto�asno ali pa v�asovnem zamiku nastopijo razli�ni vplivi naasfaltno zmes na vozni površini (v krovni plasti),lahko nastanejo na voziš�u razli�ne razpoke.Vendar pa so razpoke na asfaltnih voznihpovršinah praviloma posledica tako zna�ilnegavpliva, da ga je mogo�e razmeroma to�noopredeliti.

Poleg navedenih vzrokov za nastanekprimarnih razpok je pomemben tudi vzrok zaposledi�ne, tj. sekundarne razpoke. To pa jenepravo�asno ali pomanjkljivo popraviloposameznih razpok.

4.2.2.1 Pomanjkljive lastnosti materialov

Ker je bitumensko vezivo sposobno, da se zviskoznim preoblikovanjem prilagaja vsiljenimnapetostim in jih v veliki meri zmanjšujeoziroma sproš�a, lahko ostanejo na voznepovršine vgrajene asfaltne zmesi dolo�en �asbrez razpok.

�asovni potek postopnega sproš�anjanapetosti je odvisen od viskoznosti bitumna:�im mehkejši je (odvisno od vrste bitumna intemperature), tem hitrejše je sproš�anjenapetosti. Vendar pa je raztegljivost bitumnaomejena. Meje raztegljivosti bitumna so odvisnepredvsem od

- viskoznosti bitumna, tj. vrste intemperature,

- debeline filma bitumna na zrnih, tj.deleža bitumna v asfaltni zmesi in

- pogostosti raztezanja, tj. utrujanjabitumna.

Pri prekomernem raztezanju se bitumen pretrga– v asfaltni zmesi nastane razpoka.

Razpoke nastanejo predvsem, �e je raztezanjeasfaltne zmesi hitro, še posebno, �e je filmbitumna na zrnih tanek in temperatura nizka,upogibnonatezne napetosti pa zaradi velikepodajnosti (upogibov) asfaltne zmesi velike.

Vzroki za razpoke v asfaltnih zmeseh, ki jihpogojujejo osnovni materiali, so predvsem:

- neprimerna (neenakomerna) sestavazrnavosti,

- izklju�na uporaba lastnega polnila,- kakovost bitumenskega veziva.

Zna�ilnosti asfaltnih zmesi, ki vplivajo nanastanek razpok, pa so:

- malo bitumenskega veziva:tanek film bitumna na zrnih se privisokih temperaturah pri segrevanjulahko poškoduje (pregreje),

- otrditev bitumenskega veziva:previsoka temperatura pri proizvodnji indolgotrajno uskladiš�enje v netesnjenihsilosih pogojuje strukturne spremembeveziva,

TSC 08.311/1 : 2005


- majhen delež malte:oteženo je vgrajevanje oziromazgostitev

- prekomerna ohladitev:pogojena je predvsem s prevozi, šeposebno na odprtih vozilih.

Pomanjkljive lastnosti bitumenske zmesi zazalivanje (razpok, stikov, reg) pa lahkoonemogo�ajo zagotovitev namena ukrepa, tj.predvsem tesnitev.

4.2.2.2 Pomanjkljivosti pri vgrajevanju

4.2.2.2.1 Podajnost podlage

Razpoke na vozni površini so lahko v veliki meriposledica upogibnonateznih napetosti, kinastanejo v plasti asfaltne zmesi zaradi velikepodajnosti pod prometno obremenitvijo. Takšnoprekomerno podajanje vozne površine je lahkoposledica

- neugodnih sprememb v podlagi, ki sopredvsem pri vezljivih zemljinah lahkoposledica neurejenega odvodnjavanja,sicer pa premajhne odpornosti protiškodljivim u�inkom mraza,

- pomanjkljivih oziroma poslabšanihlastnosti v voziš�no konstrukcijovgrajenih materialov, npr. staranjabitumenskega veziva, posebno vodprtih asfaltnih zmeseh z majhnimdeležem veziva,

- prešibke voziš�ne konstrukcije, lahkosamo na lokalno oslabljenih površinah.

Neposredno po vgraditvi je prekomernapodajnost podlage lahko tudi posledicapomanjkljive zgoš�enosti oziroma konsolidacijevgrajenih materialov, posebno ob robovih voznepovršine.

Razpoke zaradi prekomerne podajnosti podlagese praviloma razraš�ajo od spodaj navzgor,zato so pogosto opazne šele, ko je stanjevozne površine že kriti�no, tako da pogojuje zapopravilo temeljitejši ukrep (v sklopu investi-cijskega vzdrževanja/gradbene ohranitve).

4.2.2.2.2 Zlepljenost plasti

Zaradi slabe povezanosti oziroma zlepljenosti vvoziš�no konstrukcijo vgrajenih plasti (asfaltnihzmesi) nastanejo na vozni površini posameznein mrežaste razpoke. Vzrok za nastanek jepredvsem prekomerna vodoravna obremenitevrazmeroma tanke obrabne plasti na krivinah, nastikih in na robovih plasti.

Pomanjkljiva zlepljenost vgrajenih plasti je vveliki meri posledica napak pri vgrajevanju, to je

- na ne�isto, vlažno (mokro) in/ali hladnopodlago,

- na pomanjkljivo ali nepobrizganopodlago – plast asfaltne zmesi,

- prenizke temperature asfaltne zmesi obpri�etku zgoš�evanja, ki pogojujeslabšo zgoš�enost,

- prekomernega števila prehodovvibracijskih valjarjev, ki pogojujelo�evanje plasti,

- pomanjkljivo urejenih stikov.

Slabša zgoš�enost (prekomerna vsebnostvotlin) vgrajene obrabne plasti, predvsem nastiku obrabne s podložno plastjo, omogo�aoksidacijo bitumenskega veziva in s tempred�asno staranje ter pove�ano krhkost. Voda,ki prodira v voziš�no konstrukcijo skozinetesnjene stike ali skozi lokalna prepustnamesta na obrabni plasti, se vriva med obrabnoin podložno plast in ju lo�uje. Voziš�nakonstrukcija je s tem oslabljena, u�inek tega paje podoben, kot �e bi bila poddimenzionirana;prej ali slej nastanejo na vozni površini udarnejame.

4.2.2.2.3 Zgoš�evanje plasti

Zaradi neprimernega postopka valjanja lahkonastanejo na vozni površini posameznevzdolžne razpoke ali skupina vzporednihpre�nih razpok. Takšne razpoke so pravilomasamo v zgornjem delu plasti (globoke samonekaj mm), zato v manjšem obsegu pravilomaniso pomembne. Prah in druga�na nesnaga, kilahko vstopa v razpoke, lahko povzro�i na voznipovršini rahljanje skeleta.

Vzrok za nastanek takšnih poškodb je lahko:

- neprimerna sestava asfaltne zmesi,- neprimerna uporaba valjarjev za

zgostitev asfaltne zmesi (premalo aliprepozno),

- pomanjkljiva stabilnost podlage medvaljanjem,

- prekomerno debela plast hladneasfaltne zmesi, zgoš�ena z vibracijskimvaljarjem,

- glede na zrnavost pretanka plastasfaltne zmesi.

4.2.2.2.4 Debelina plasti

Zrcaljenje razpok v podlagi skozi nadgrajenoplast asfaltne zmesi na vozno površino je

TSC 08.311/1 : 2005


odvisno od debeline te plasti. Takšnerefleksijske razpoke nastanejo vedno vneposredni bližini vzroka, razraš�ajo se pa odspodaj navzgor.

Vzrok za nastanek refleksijskih razpok je lahko:

- skr�enje in premik toge podlage zaradimraza, ki se prenese na z njo zlepljenonadgrajeno plast (obremenitev asfaltnezmesi na nateg),

- navpi�ni premik koncev toge podlage(ploš�) zaradi slabega ali neenakomer-nega naleganja v nasprotnih smereh(obremenitev asfaltne zmesi na strig).

Nastanek refleksijskih razpok je tem bolj izrazit,

- �im ve�je so s temperaturo pogojenespremembe v podlagi in ustreznipremiki v podlagi,

- �im boljša je povezanost nadgrajeneplasti asfaltne zmesi s podlago,

- �im tanjša je vrhnja plast asfaltnezmesi.

Pronicanje vode skozi refleksijske razpokepraviloma poslabša nosilnost podlage in pogojenaleganja krovne plasti, kar ima za posledicorazraš�anje nastalih refleksijskih razpok inodlome robov ob njih.

4.2.2.2.5 Stikovanje plasti

Na�in izvedbe stika plasti asfaltnih zmesi medseboj ali z druga�nimi materiali je pogojen spostopkom vgrajevanja. Pomanjkljiva izvedbastika ima za posledico vzdolžno razpoko. Te sopogostejše pri asfaltnih zmeseh, ki vsebujejove� votlin in trše vezivo.

Vzroki za nastanek razpok oziroma poškodb nastikih so predvsem naslednji:

- nepripravljena površina asfaltne zmesina mestu stika: neo�iš�ena, brezpobrizga/premaza ali z neustreznimvezivom, neogreta,

- asfaltna zmes ob stiku segregiranain/ali premalo zgoš�ena,

- zaradi neprimernega zgoš�evanjazdrobljena kamnita zrna v asfaltnizmesi na vozni površini,

- prenizka ali previsoka temperaturaasfaltne zmesi (pri proizvodnji in/ali privgrajevanju),

- v danih klimatskih razmerah v asfaltnizmesi uporabljeno pretrdo bitumenskovezivo,

- premajhen zamik stikov nadgrajenihplasti.

Voda, ki se lahko zadržuje v razpoki (ali že ve�jipoškodbi) na obmo�ju stika plasti, vpliva nazlepljenost plasti in slabšanje povezanostikamnitih zrn v asfaltni zmesi.

4.2.2.3 Temperaturne spremembe

Pri nizkih temperaturah, še posebno pri hitriohladitvi pozimi, nastanejo zaradi kr�enja vasfaltni zmesi na vozni površini napetosti, ki jihtanki filmi bitumna, še posebno tršega, zviskoznim preoblikovanjem ne morejo dovoljhitro sprostiti. Na vozni površini nastanejo narazmeroma enakih razmikih pre�ne razpoke.

Vzrok za hitro ohladitev – in nastanek t.i.termi�no pogojenih razpok – je polegvremenskih razmer lahko tudi posipanje voznihpovršin pozimi proti poledici s soljo, ki pogojujezaradi odvzema toplote za tajanje snega aliledu znatno znižanje temperature asfaltnezmesi na vozni površini.

Ve�ji u�inek mraza na asfaltne zmesi – in s temnastanek razpok – je pogojen tudi na spluženihasfaltnih voznih površinah.

4.2.2.4 Staranje veziva

Staranje bitumenskega veziva pomeni, da senjegove lastnosti bistveno in nepovratnospreminjajo.

Kisik v zraku, UV žarki in temperatura terdebelina filma pogojujejo spremembe v sestaviin s tem spremembe lastnosti bitumna. Zaradinavedenih vplivov nastane oksidativnaotrditev bitumna.

Zaradi izhlapevanja dela preostalih olj izbitumna, vgrajenega v asfaltni zmesi na voznipovršini, nastane destilativna otrditev.

Dodatno otrditev bitumna pogojuje tudistrukturno staranje, tj. pove�anje koloidnodispergiranih delcev (asfaltenov in naftnihsmol), ki se združijo v ve�je sprimke.

Z otrditvijo pridobiva bitumen na notranjitrdnosti, izgublja pa elasti�nost in plasti�nost.To pa ima za posledico pove�ano nevarnostnastanka razpok v asfaltni zmesi na vozni povr-šini, kajti ekstremno postaran bitumen je krhek.

Za nastanek razpok v asfaltnih zmeseh pa jevzrok tudi delno zmanjšanje prostorninebitumenskega veziva, pogojeno z navedenimispremembami v njegovi sestavi. To jezaznavno predvsem pri asfaltnih zmeseh, kivsebujejo ve�ji delež bitumenskega veziva (litiasfalt, bitumenski beton).

TSC 08.311/1 : 2005


4.2.2.5 Preobremenitev voziš�nekonstrukcije

Voziš�na konstrukcija je lahko preobremenjena

- zaradi prekomerno pove�anegaprometa in/ali

- zaradi prekomernih obremenitev osivozil ter

- zaradi poddimenzioniranja.

Navedene pove�ane obremenitve pogojujejoustrezno pospešeno utrujanje v voziš�nokonstrukcijo vgrajenih materialov.

Ko napetosti, ki so jim materiali v voziš�nikonstrukciji izpostavljeni, presežejo trdnosti, kiso še preostale po prevzetih številnihobremenitvah, se material poruši. V asfaltnizmesi je to v trenutku, ko se film bitumenskegaveziva na zrnih oziroma v asfaltni zmesipretrga. Nastane razpoka.

4.2.2.6 Vplivi okolja

Zna�ilen vpliv okolja na asfaltne zmesi navoznih površinah so u�inki korenin bližnjihdreves.

Razraš�anje korenin pod vozno površinopogojuje napetosti, ki presegajo odpornostasfaltnih zmesi. Pri tem nastala preoblikovanjapovzro�ajo na vozni površini razpoke.


4.2.3.1 Postopki

V sklopu del rednega vzdrževanja asfaltnihvoznih površin je treba izvajati ukrepe –popravilo razpok oziroma prepustnih površin, kiprepre�ujejo nastanek drugotnih poškodb. To je

- tesnitev asfaltne vozne površine in- izvedba mehkega, vendar tesnega

�lenka za prevzem premikov.

Namen popravila razpok ter poškodovanihstikov in reg pa je tudi utrditev oziromastabiliziranje robov ob poškodbi. S tem mora bitizagotovljeno, da voda z vozne površine ne bove� prodirala v voziš�no konstrukcijo, prepre-�eno pa pove�evanje razpok in odlomi robov.

Pogoj za uspešno popravilo poškodb jepodrobna seznanitev z zna�ilnostmi asfaltnezmesi oziroma krovne plasti, ki vklju�uje

- potek sprememb na vgrajeni plastioziroma razpok, vklju�no njihovo oblikoter

- uporabljene materiale.

Na�in popravila razpok je odvisen tudi odpogostosti in splošnega stanja:

- posamezne razpoke, ki ne kažejovidnejših poškodb robov, je mogo�epopraviti predvsem z zalivanjem inmorebitno predhodno zapolnitvijo tersegrevanjem,

- pogostejše razpoke pa je pravilomatreba popraviti s postopki v sklopugradbene ohranitve, opredeljenimi vtehni�ni regulativi, navedeni v t�.4.1.3.1.1.

Praviloma je gospodarno popraviti posameznerazpoke z zalivanjem samo, �e jih v povpre�juna dolo�eni vozni površini ni ve� kot 1 m1/m2.

Zalivanje razpok pa je v osnovi treba upoštevatipredvsem kot preventivni ukrep vzdrževanja,primeren za izvedbo od spomladi do jeseni.

Splošne osnove za pripravo podlage zapopravilo razpok so podrobno navedene v t�.4.1.3.1.2. Trajnejši uspeh popravila posameznerazpoke je zagotovljen samo, �e je razpokaprimerno oblikovana in zalita.

Priprava posameznih razpok je mogo�a spostopkom

- rezkanja in- s stisnjenim vro�im zrakom.

Zelo ozke razpoke (široke do 3 mm) je trebapopraviti samo v izjemnih primerih in toizklju�no s postopkom rezkanja.

Razpoke, široke nad 3 do 25 mm ter zevajo�ein zelo široke razpoke (izjemoma do 40 mm), jetreba praviloma popraviti z rezkanjem.Popravilo s stisnjenim vro�im zrakom je – kotkratkotrajno – uporabno samo v izjemnihprimerih, ki jih dolo�i naro�nik.

Globina žleba - izrezkane razpoke mora znašatipri širokih razpokah 1,5-kratno širino, vendar ledo 30 mm, pri zevajo�ih in zelo širokihrazpokah pa mora biti enaka širini žleba.

Postopek z rezkanjem je zaenkrat najboljprimeren za popravilo posameznih razpok navseh vrstah cest.

TSC 08.311/1 : 2005


S primernimi orodji za rezkanje, togo ali gibljivopritrjenimi na hitro se vrte�i gredi, ki lahkosledijo razpoki, je treba razpoko razširiti nanajmanj 15 mm in najve� 40 mm in po potrebipoglobiti na najmanj 30 mm in najve� 40 mm,�e ni razpoka že globlja. Na zelo zvitihrazpokah ali porušenih robovih ob razpokah ješirina rezkanja lahko tudi ustrezno ve�ja.

Z rezkanjem je v pretežni meri odstranjenooksidirano (krhko) bitumensko vezivo innesnaga, ki se je nabrala v razpoki, dodatno paohrapavljene površine v razpoki, tako da jepoleg zlepljenja omogo�eno tudi zaklinjenjebitumenske zalivne zmesi oziroma pri zeloširokih izrezkanih razpokah uporabljeneprimerne asfaltne zmesi.

Priprava razpoke z rezanjem z rezalko niprimerna, ker nastane gladka sti�na površina inonesnaženje z muljem (od rezanja).

Izrezkano razpoko je praviloma treba o�istiti zmotorno jekleno krta�o in izpihati s stisnjenimzrakom. Celotno površino razpoke je trebapobrizgati s primernim sredstvom za predhodnipremaz. Ko se ta posuši, mora biti razpokapraviloma strojno zalita z ustrezno vro�obitumensko zmesjo za zalivanje. To bitumenskozmes se sme segrevati samo v kotlu z oljnimplaš�em in mešalom. Temperatura bitumenskezmesi za zalivanje v kotlu in v �asu zalivanjamora ustrezati predpisani od proizvajalca(praviloma 160 do 180 °C); praviloma sme biti vkotlu najve� 30 °C višja kot pri zalivanjubitumenske zmesi. Temperaturo pri zalivanju jetreba prilagoditi tudi zunanji temperaturi, ki pamora biti višja od 5 °C. Pri zunanji temperaturido 20 °C je treba razpoko zaliti malo pod zgornjirob, pri višji temperaturi pa do vrha. Plitverazpoke (globoke do 30 mm) je mogo�e zalitinaenkrat, globlje pa ve�krat zaporedoma in popotrebi še enkrat po nekaj dneh. – V hladnemvremenu je koristno obmo�je razpoke predzalivanjem segreti.

�e je treba pripustiti promet na zalito razpokoprej kot 10 minut po zalivanju, je treba površinozalite razpoke takoj posuti s kameno moko,sicer pa samo z drobljenim grobim peskom(približno 1,5 kg/m2).

Postopek s stisnjenim vro�im zrakom jeprimeren za kratkotrajno popravilo širokihrazpok na manj obremenjenih voznih površinah,za popravilo zelo širokih in zevajo�ih razpok pana vseh vrstah cest, vendar samo, �e to odobrinaro�nik.

Razpoko je treba delno razširiti in o�istiti sstisnjenim vro�im zrakom, vendar pa ne zizžiganjem. Segreto razpoko, široko najve� 40mm, je treba strojno zaliti z ustreznobitumensko zmesjo za zalivanje. Vsi pogoji prinadaljnjem delu so enaki kot pri postopku zrezkanjem.

Popravilo lasastih razpok je v izjemnihprimerih mogo�e tudi s penetracijo ustreznoviskoznega bitumenskega veziva, ki z zalitjemrazpok poveže kamnita zrna. Zatesnitev razpokz ustrezno bitumensko emulzijo lahko pogojujeve�kratno zalivanje in posip površine zdrobljenim peskom.

Lasaste razpoke, ki so posledica neprimernegavaljanja, je treba zaš�ititi pred onesnaženjem inzatesniti s primernim sredstvom zaregeneriranje, ki ponikne v razpoke. Premazanopovršino je treba po dolo�enem �asu(praviloma po 15 do 30 minutah) posuti zdrobljenim peskom ali z z bitumnom obvitimdrobnim drobirjem (zrnavosti 2/4 mm). Podobenpostopek je primeren tudi za popravilo lokalnogostejših ozkih razpok, katere pa je trebapredhodno o�istiti.

V široke in zevajo�e posamezne razpoke je popotrebi nasuti drobljeni pesek in ga prepojiti ssredstvom za regeneriranje. Med vgrajevanjemposameznih slojev je treba po�akati (približno20 minut), da sredstvo za regeneriranje poniknev zmes zrn, del topil pa že izhlapi. Vrhnji delrazpoke je treba zaliti z ustrezno bitumenskozalivno zmesjo, po potrebi pa še dodatnozatesniti z 1 do 2 mm debelo in do 100 mmširoko plastjo podobne bitumenske zalivnezmesi, vgrajeno s t.i. vle�enim �evljem(koritom). Površino tako vgrajene dodatnetesnilne plasti je treba takoj posuti z drobljenimgrobim peskom oziroma drobnim drobirjem.

Tehnološko pogojeno šibkejše obmo�je na stikudveh trakov vgrajevane asfaltne zmesi(obi�ajno na sredini voziš�a) je treba popraviti,�im nastane razpoka. Ker je to obmo�jeizpostavljeno samo manjšim prometnimobremenitvam, se ne regenerira, zato serazpoka pove�uje.

Pravo�asno popravilo razpoke – odprtegastika na sredini voziš�a – je mogo�e spostopkom z rezkanjem. Ker mora biti stikizveden kot mehak tesnilni �lenek, mora biti napo možnosti predhodno segrete odrezkanepovršine na stiku kot predhodni premaz strojnonanešena razmeroma debela plast polimernegabitumenskega veziva, nato pa razpoka strojno

TSC 08.311/1 : 2005


zalita z ustrezno bitumensko zmesjo zazalivanje. Priporo�ljivo je zalivanje s prebitkomzmesi, ki ga je treba z lopatico ali druga�nimustreznim orodjem razprostreti v traku, širokempribližno 5 cm na obe strani nad razpoko in stem dodatno zaš�ititi še robove in neposrednoobmo�je ob razpoki. Tako urejeno površino jetreba takoj posuti z drobljenim grobim peskomali drobnim drobirjem.

V primeru, da je poleg (neravne) razpoke –odprtega stika na sredini voziš�a – žerazpoznavno poškodovana tudi asfaltna zmesob razpoki (segregirana, porozna), je treba zustreznim rezkalnikom

- odrezkati obrabno plast v 20 do 30 cmširokem traku nad razpoko in vgraditinovo asfaltno zmes ali pa

- s postopkom »remix« izboljšati sestavoobstoje�e asfaltne zmesi v podobnemtraku na obmo�ju razpoke.

Rezkanje obrabne plasti je mogo�e izvršiti pohladnem ali vro�em postopku (s predhodnimsegrevanjem površine z grelniki z infrarde�imižarki). Celotno odrezkano površino je treba poodstranitvi rezkanca pobrizgati z ustreznimbitumenskim vezivom za predhodni pobrizg,dodatno še oba roba, na katera je treba prilepitipredhodno segreti bitumenski lepilni trak.Odrezkano asfaltno zmes je treba nadomestiti zustrezno novo asfaltno zmesjo. Za vgrajevanjete asfaltne zmesi veljajo dolo�ila v t�. 4.1.3.1.1navedene tehni�ne regulative.

Pri postopku »remix« je treba trak obstoje�eobrabne plasti z ustrezno strojno opremoobdelati vzdolž stika na sredini voziš�a vnaslednjih fazah:

- z grelniki z infrarde�imi žarki pazljivosegreti in replastificirati obrabno plast vtraku, obojestransko približno 10 cmširšem od dejanskega popravila,

- replastificirano asfaltno zmes zrezkalnikom zrahljati in v mešalniku/rezkalnem košu premešati s primernodopolnilno vro�o asfaltno zmesjo,

- rezultirajo�o asfaltno zmes primernonadvišano razgrniti in predzgostiti,ponovno segreti in z valjarjem zgostiti.

Ker so bili robovi obstoje�e asfaltne zmesi obobdelovanem stiku/razpoki segreti, je vgraje-vanje prakti�no vro�e na vro�e, kar zagotavljazatalitev spoja popravljene in obstoje�e asfaltnezmesi.

Vmešana dopolnilna asfaltna zmes ne dopolnisamo morebitnega manjka na obmo�ju stika,ampak lahko tudi bistveno spremeni lastnostinove asfaltne zmesi: z bitumensko maltobogatejša asfaltna zmes lahko dopolnisegregirano, ve�ja koli�ina mehkejšegabitumenskega veziva lahko ustvari bolj gibljivoobmo�je stikovanja, kar zmanjšuje nastanekpoškodb, npr. zaradi dvigov zaradi zmrzovanja.

Pri izvajanju postopka »remix« je trebaupoštevati,

- da mora biti obrabna plast obdelovanav vsej debelini, tako da je izboljšanatudi morebiti že poškodovanazlepljenost s podlago, ki je tudi lahkobila vzrok za nastalo poškodbo nastiku,

- da mora biti nadvišanje plasti noveasfaltne zmesi zadostno, da jo bomogo�e ustrezno zgostiti.

Zagotoviti je treba podobne zna�ilnostidopolnjene asfaltne zmesi, kot jih ima obstoje�aob popravljeni površini, ker bosta sicer pri sspremembami temperature pogojenih kr�enjihna ustvarjenih robovih nastali dve novi razpoki.

Opisani postopek za popravilo poškodovanegastika na sredini voziš�a je primeren tudi zapopravilo zelo širokih razpok in ob njihprizadetih površin.

Razpoke in poškodbe, ki nastanejo naregah, so praviloma posledica pomanjkljivegazalitja: bitumenska zalivna zmes ni zlepljena zmejno površino rege ali pa ve� ne ustreza.Vrsta poškodbe pa opredeljuje postopek zapopravilo oziroma zatesnitev rege na asfaltnivozni površini in sicer:

- odstranitev vseh materialov v regi,vklju�no zmes za zalivanje, do globine30 do 40 mm z rotirajo�o jekleno ži�nokrta�o in izpihanjem s komprimiranimzrakom ali izsesanjem,

- osušitev prostora za rego in predgretje,npr. s sulico in komprimiranim vro�imzrakom,

- predhodni premaz bokov rege, usklajenz na�rtovano bitumensko zmesjo zazalivanje,

- zalitje posušene rege z ustrezno vro�obitumensko zmesjo za zalivanje zzalivno ro�ko z žlebi�em.

Pri zalivanju reg je treba upoštevati, da morabiti zgornji rob ohlajene bitumenske zalivnezmesi v regi

TSC 08.311/1 : 2005


- v toplem vremenu na višini bližnjevozne površine,

- v hladnem vremenu pa 2 do 3 mmnižje, da je v toplem vremenuprepre�eno iztiskanje.

Najve�ja še primerna globina zalivanjaoblikovanih reg je 30 mm oziroma 40 mm; �e jerega globlja, je treba vanjo vstaviti primerno tes-nilno vrvico, tako da ostane nad njo še najmanj20 mm prostora za zalivanje z zalivno zmesjo.

Vro�e bitumenske zalivne zmesi pogojujejonajmanj 15 mm široko rego v asfaltnih obrabnihplasteh in najmanj 10 mm široko rego vcementnobetonskih obrabnih plasteh.

Zatesnitev reg je treba izvajati v suhemvremenu in pri temperaturi najmanj 8 °C,najboljše spomladi, da promet poleti pregnetezalivno zmes in vtisne v rego. Zaš�ito robov obregi je treba zagotoviti z nanosom približno 10do 20 cm širokega traku podobne bitumenskezmesi z vle�enim koritom, ki ga je treba vodititako, da je rega na njegovi sredini. Nanešenobitumensko zmes je treba takoj posuti zdrobljenim peskom ali drobnim drobirjem(frakcija 2/4 mm).

4.2.3.2 Materiali

Izbira materiala za popravilo razpok na asfaltnihvoznih površinah je pogojena

- z vzrokom za nastanek poškodbe,- z izgledom poškodbe (vrsto, širino),- s prometno in klimatsko obremenitvijo,- z obsegom (glede gospodarnosti),- z željeno trajnostjo.

Osnovne zna�ilnosti bitumenskih veziv zapredhodni premaz so navedene v t�. 4.1.3.2.1,podrobnosti pa v navodilih proizvajalcev zauporabo oziroma v opredeljeni tehni�niregulativi.

Vrsta uporabljenega bitumenskega veziva imanajve�ji vpliv na njegovo obnašanje pri nizkihtemperaturah. Najbolj primerna so veziva naosnovi polimernih bitumnov (vro�a in hladna).

Najpomembnejše lastnosti bitumenskih zmesiza zalivanje razpok so:

- dobra zalivnost, da se zmes razlije vrazpoki in na površine v razpoki dobroprilepi,

- dobra lepljivost, da se tudi pri ve�jihnihanjih temperature ne odtrga odpovršin v razpoki,

- dobra raztegljivost, da lahko pri ve�jihnihanjih temperature izravnava premikeobrabne plasti in brez razpok prevzamenapetosti, ki jih pogojuje kr�enje priohlajevanju,

- stabilnost pri visokih temperaturah,- odpornost proti staranju in

preperevanju.

Bitumenski lepilni trakovi za stike plasti asfaltnihzmesi morajo biti proizvedeni s polimernimbitumenskim vezivom in primerno oja�itvijo.

Podrobne lastnosti bitumenskih zmesi zazalivanje razpok in lepilnih trakov morajo bitiopredeljene v navodilih proizvajalcev zauporabo.

Vsi materiali, na�rtovani za uporabo v sklopupopravila/tesnitve razpok, morajo bitipredhodno preskušeni in ob dobavi na mestouporabe za njih predloženi certifikati.

4.2.3.3 Oprema

Za popravilo razpok na asfaltnih voznihpovršinah je poleg ustrezne opreme, ki jenavedena v t�. 4.1.3.3, potrebna še naslednja:

- vertikalni rezkalnik,- oprema za stisnjen vro� zrak, vklju�no

sulica s šobo,- kotel za taljenje/segrevanje bitumenske

zmesi za zalivanje,- oprema za recikliranje/postopek

»remix«, vklju�no za predhodnosegrevanje,

- tovorno vozilo z izoliranim zabojnikomza prevoz vro�e asfaltne zmesi,

- oprema za vgrajevanje bitumenskegalepilnega traku.

Z vertikalnim rezkalnikom mora biti omogo�enosledenje razpokam v vseh smereh, ne da bi bilepri tem prekomerno razširjene.

Kotel za taljenje in segrevanje bitumenskezalivne zmesi mora

- biti ogrevan s termalnim oljem v oljnemplaš�u,

- imeti vgrajen mešalnik,- biti pokrit,- imeti vgrajena termometra za kontrolo

temperature termalnega olja v oljnemplaš�u in temperature bitumenskezmesi za zalivanje v kotlu oziromaustrezna termostata za krmiljenje.

TSC 08.311/1 : 2005


Odvisno od obsega zalivanja razpok, stikovin/ali reg je treba uporabiti tudi

- posode za ro�no zalivanje razpok(ro�ke s kovinskim lijakom z okrogloodprtino in pomi�nim ro�nimzapiralom), �e je obseg dela majhen alikjer strojno zalivanje ni mogo�e in/ali

- strojno opremo za zalivanje z agregatiza �rpanje, ogrevano s termalnim oljemin krmiljeno s termostati, �e je obsegdela ve�ji.

4.3 Razgraditve

4.3.1 Vrste razgraditev

Razgraditve asfaltnih voznih površin, ki so sicerzelo razli�ne, je v osnovi mogo�e razvrstiti

- na razmeroma pogoste poškodbemanjšega obsega, ki so razvrš�ene vsklop del za redno vzdrževanje/ohranitev uporabnosti (udarne jame,krušenje robov, poškodbe zaradimehanskih ali kemi�nih u�inkov) inpomenijo izgubo substance; tepoškodbe nastanejo pretežno naasfaltni obrabni plasti, le v manjši merina celotni asfaltni krovni plasti in

- na poškodbe, ki v pretežni meripogojujejo za popravilo ukrepe, ki sorazvrš�eni v sklop del za investicijskovzdrževanje/gradbeno ohranitev (obra-ba – slika 7, pretežno krušenje inluš�enje).

Slika 7: Razgraditev asfaltne zmesi - obraba

Udarne jame (slika 8) vplivajo

- na udobnost in varnost vožnje,- na stanje vozil (poškodbe pnevmatik in

amortizerjev),- na stanje voziš�ne konstrukcije

(zadrževanje in pronicanje vode).

Slika 8: Razgraditev asfaltne zmesi – udarnajama

Krušenje in odlomi robov krovne plasti (slika 9)vplivajo

- na varnost vožnje (zoženo voziš�e,poškodovane talne ozna�be),

- na nosilnost vozne površine(zamakanje).

Slika 9: Razgraditev asfaltne zmesi – krušenjeroba

TSC 08.311/1 : 2005


Poškodbe zaradi mehanskih ali kemi�nihu�inkov vplivajo prakti�no samo na lokalnooslabitev obrabnozaporne plasti in ve�joizpostavljenost škodljivim vplivom.

4.3.2 Vzroki za nastanek poškodb

Vzrok za razgraditve asfaltnih zmesi na voznihpovršinah je praviloma prekora�itev sil vezanja,ki jih sicer lahko zagotovijo bitumenska veziva.Prekora�itev natezne trdnosti asfaltne zmesipogojuje njeno postopno razgraditev, vklju�nolo�itev obrabne plasti od podlage.

Osnovni vzroki za nastanek prekomernihnateznih trdnosti v asfaltnih zmeseh inposledi�nih poškodb – razgraditev na voznihpovršinah so opredeljeni v t�. 4.1.2.

Za nastanek udarnih jam so vzroki predvsem vpomanjkljivem vgrajevanju asfaltnih zmesi, tj.pretanki plasti ter neenakomerni sestavi inzgostitvi.

Zna�ilne pa so tudi poškodbe v �asu uporabeasfaltnih voznih površin, npr. zaradi razlitjaderivatov nafte (slika 10).

Slika 10: Razgraditev asfaltne zmesi – lokalniu�inki derivatov nafte

Zmanjšana odpornost plasti asfaltnih zmesi natakšnih voznih površinah proti mehanskim intermi�nim obremenitvam praviloma pogojujenajprej nastanek razpok, ob njih izletavanjekamnitih zrn in grudic asfaltnih zmesi, kar imaza posledico nastanek udarnih jam.

Zaradi padavin je lahko nosilnost voziš�nekonstrukcije ob robovih zmanjšana v tolikšnimeri, da se pod obremenitvami osi težkihtovornih vozil vozna površina podaja v tolikšnimeri, da ji asfaltna zmes ni sposobna elasti�noslediti. Zato v dolo�enem odmiku od roba plastipo�i. Nadaljnji u�inki vode in prometapovzro�ijo ustrezne dodatne poškodbe robovvoziš�a.


4.3.3.1 Postopki

Popravilo udarnih jam na asfaltnih voznihpovršinah je mogo�e izvršiti glede nana�rtovano trajanje kot

- za�asno ali- trajnejše.

Navedena na�ina popravil udarnih jam staodvisna predvsem od

- klimatskih pogojev (temperaturevoziš�a in zraka, vremena, letnega�asa) in

- prometnih pogojev (nujnost, gostota).

Medtem ko je za za�asno popravilo, tj. hitrovzpostavitev stanja za varen promet, pretežnoprimerna tudi hladna asfaltna zmes, je zatrajnejše popravilo praviloma treba uporabitivro�o asfaltno zmes.

Odvisno od obsega na�rtovanega popravilapoškodb je mogo�e delo izvajati

- ro�no in/ali- strojno.

Za ohranitev substance obstoje�e voziš�nekonstrukcije in zagotovitev pogojev za varnovožnjo je treba izvajati popravilo udarnih jamvse leto, tj. v vseh vremenskih pogojih, kar vveliki meri pogojuje odlo�itev za za�asni alitrajnejši na�in.

Mejna temperatura za opredelitev na�inapopravila z vro�o asfaltno zmesjo, primernegaza za�asno in trajno popravilo udarnih jam, je

- temperatura podlage, ki mora znašatinajmanj 10 °C oziroma 5 °C, �e jevro�a asfaltna zmes shranjena natovornem vozilu v izoliranem zabojniku(termo – kesonu),

- temperatura zraka najmanj 5 °C in- temperatura vro�e asfaltne zmesi pred

vgrajevanjem- najmanj 110 °C, �e je uporabljeno

bitumensko vezivo BIT 200 in- najmanj 130 °C, �e je uporabljeno

bitumensko vezivo BIT 90.

Pri nižjih temperaturah podlage in/ali zraka jeza – praviloma za�asno – popravilo udarnih jammogo�e uporabiti samo hladne asfaltne zmesi,proizvedene z ustreznim bitumenskim vezivom(pretežno z rezanim bitumnom).

TSC 08.311/1 : 2005


Razlika v postopkih za�asnega in trajnejšegapopravila udarnih jam je predvsem v na�inuobdelave robov.

4.3.3.1.1 Za�asna popravila

Za za�asno popravilo udarnih jam na asfaltnihvoznih površinah so uveljavljeni razli�nipostopki.

V neugodnih vremenskih razmerah (padavine,nizke temperature) je primeren postopek, prikaterem je treba iz udarne jame odstranitinevezan material in jo zapolniti s hladnoasfaltno zmesjo, proizvedeno z rezanimbitumnom in drobnozrnato zmesjo kamnitih zrn,ter �imbolj zgostiti. Takšen na�in popravilapraviloma traja najmanj �asa, vendar pa je kothiter ukrep lahko zelo u�inkovit. Ko nastopijoprimerni vremenski pogoji, je treba takopopravljeno poškodbo urediti po postopku zatrajnejše popravilo.

Postopek »vrzi in uvaljaj« (throw-and-roll) jetudi v ugodnejših razmerah praviloma podobnoomejeno trajen. Za zapolnitev udarne jame jemogo�e uporabiti hladno ali vro�o asfaltnozmes, za njeno zgostitev pa kolesa tovornegavozila.

V nekoliko ugodnejših vremenskih razmerah(npr. po dežju, na mokri podlagi) je primerenpostopek, pri katerem je treba obmo�je plitveudarne jame (globoke do 4 cm) temeljito o�istiti(odstraniti tudi morebitno stoje�o vodo), ševlažno (ali suho) podlago premazati sprimernim bitumenskim vezivom in udarno jamozapolniti z vro�o ali hladno asfaltno zmesjo.Višina zapolnjene udarne jame/plasti vgrajeneasfaltne zmesi mora biti nekaj mm nad bližnjopovršino, ker bo promet vgrajeno asfaltno zmesše zgostil. Zna�ilnosti za krpanje uporabljeneasfaltne zmesi morajo biti �imbolj podobnebližnji obstoje�i asfaltni zmesi.

Globoke udarne jame, ki segajo v ali celo podasfaltno nosilno plast, je treba v spodnjem deluzapolniti z drobljencem (npr. zrnavosti 8/16mm) in pobrizgati s kationsko bitumenskoemulzijo (npr. BE 70), v vrhnjo plast (debelonajmanj 4 cm) pa vgraditi asfaltno zmes.Globoko udarno jamo je mogo�e tudi v celotizapolniti z asfaltno zmesjo, vendar v – globiniustrezno – ve� plasteh. – V primeru uporabebitumenske emulzije za predhodni premaz alipobrizg drobljenca jo je v hladnem vremenupriporo�ljivo nekoliko segreti (do 50 °C).

Za za�asno popravilo manjših in plitvejšihudarnih jam na asfaltnih voznih površinah jemogo�e uporabiti tudi razli�ne bitumenskemulje in posebne drobnozrnate asfaltne zmesi.Za zalivanje prirejena asfaltna zmes frakcijepeska in posebne bitumenske emulzije imapraviloma zelo omejen �as obdelovanja.

Za za�asno krpanje udarnih jam na manjobremenjenih voznih površinah je primerna tudimešanica cementnega betona ali s cementnimmlekom obviti drobljenec, zalit s cementnomalto. Pogoj za ta postopek je razmeromadobra nosilnost podlage, ki mora biti predvgrajevanjem navlažena. Trajnost tegapostopka popravila poškodovane asfaltnevozne površine je opredeljena s predhodnopripravo udarne jame.

4.3.3.1.2 Trajnejša popravila

Pogoj za trajnejše popravilo udarnih jam naasfaltnih voznih površinah je celovitaodstranitev poškodovane asfaltne zmesi invgraditev bližnji obstoje�i �imbolj podobne noveasfaltne zmesi ter obdelava robov. Pri tem morabiti zagotovljena tudi dobra zlepljenost vgrajeneasfaltne zmesi s podlago in dobra zgostitev.

Udarno jamo je treba praviloma oblikovati vpravokotnik s stranicami vzporedno inpravokotno na os voziš�a. Odmik teh stranic(robov krpe) mora znašati približno 20 cm odrobov poškodbe/udarne jame, tako da jezagotovo odkopana vsa poškodovana asfaltnazmes. Oblikovanje dovolj visokih in ostrih robovudarne jame je potrebno za zagotovitevprimerne opore vgrajeni asfaltni zmesi medzgoš�evanjem. Robove udarne jame je trebaro�no ali strojno zasekati ali oblikovati zrezkalnikom. Oblikovanje robov z rezilko jeprimerno samo, �e bo stik udarne jame zobstoje�o vozno površino zatesnjen z lepilnimtrakom ali kot rega z bitumensko zalivnozmesjo.

Celotno površino udarne jame in približno 10cm širokih robov ob njej je treba po odstranitvivseh nevezanih ali slabo vezanih zrn (vklju�nomorebitno vodo) pobrizgati/premazati zustreznim bitumenskim vezivom (rezanimbitumnom, bitumensko emulzijo).

Vsi pobrizgi in premazi podlag z bitumenskimivezivi morajo biti s tolikšno koli�ino veziva, daje na podlagi zagotovljen neprekinjen film. Prednadgrajevanjem pobrizga oziroma premazamora v vezivu vsebovana voda oziroma topiloizhlapeti.

TSC 08.311/1 : 2005


Robove ob udarni jami je koristno predvgrajevanjem asfaltne zmesi segreti, pravilomasamo z grelniki z infrarde�imi žarki.

Zrnavost zmesi kamnitih zrn v vro�i asfaltnizmesi za popravilo udarnih jam mora ustrezatidebelini plasti; slednja naj znaša 2 do 4 kratnipremer nominalnega zrna, vendar ne manj kot3 cm.

Za trajnejše popravilo udarnih jam na asfaltnihvoznih površinah so uveljavljeni razli�nipostopki. Postopek trajnejšega popravilaudarnih jam na obrabnozapornih plasteh zvro�o asfaltno zmesjo pogojuje tesnitev robovudarne jame

- z bitumenskim lepilnim trakom ali- z zalivanjem ustrezno oblikovanega

stika/rege z bitumensko zalivno zmesjo.

Bitumenski lepilni trak mora biti prilepljen narobove o�iš�ene in praviloma s kationskopolimerno bitumensko emulzijo pobrizganeudarne jame pred vgrajevanjem asfaltne zmesi.

Vro�a asfaltna zmes mora biti v udarni jamiro�no tako razprostrta, da bo višina krpe pozgostitvi enaka kot na bližnji vozni površini. Zato jo je treba primerno nadvišati in s primernimistroji najprej zgostiti na robovih krpe.

Naknadna tesnitev stika krpe in bližnje voznepovršine pogojuje izdelavo rege. Samo premazobmo�ja stika (obi�ajno v širini do 10 cmobojestransko od stika) z bitumenskim vezivomali zalivno zmesjo še ne zagotavlja potrebnetesnitve. V primeru takšne izvedbe je trebapremazano površino posuti z grobim drobljenimpeskom (frakcija 1/2 mm) ali drobnim drobirjem(frakcija 2/4 mm).

�e je poškodovana tudi vezana nosilna plast,je treba v o�iš�eno in pobrizgano udarno jamoro�no razprostreti in zgostiti do višine obstoje�evezane nosilne plasti asfaltno zmes podobnesestave, po potrebi v ve� plasteh. �e pozgostitvi vezane nosilne plasti ni neposrednovgrajena asfaltna zmes za obrabno plast, jetreba površino vezane nosilne plasti pobrizgatis kationsko bitumensko emulzijo. Za vgraditevasfaltne zmesi za nadgrajeno obrabnozapornoplast veljajo že navedeni pogoji. – Robovi nad-grajene obrabnozaporne plasti asfaltne zmesimorajo biti – s stopnjo – najmanj 10 cm izvenrobov asfaltne zmesi v vezani nosilni plasti.

�e sega poškodba/udarna jama tudi vnevezano nosilno plast, je treba neustreznozmes kamnitih zrn izkopati in nadomestiti z

ustrezno. V sklopu takšnega popravilapoškodbe/udarne jame je treba zagotovitiodvodnjavanje/dreniranje prizadetega obmo�ja.Na utrjeno podlago je treba razprostreti inzgostiti zmes kamnitih zrn ali stabilizacijskomešanico do višine bližnje nevezane nosilneplasti. Nadaljnji postopek popravila poškodbepo pobrizgu vgrajene spodnje nosilne plasti skationsko bitumensko emulzijo je enak ženavedenemu za primer, ko je poškodovana tudivezana nosilna plast.

Pri ve�jem številu manjših poškodb/udarnihjam, ki so blizu in bi jih bilo treba sicer popravitiro�no, je primerna združitev oziroma strojnopopravilo po postopkih za gradbeno ohranitev(preplastitev, oja�itev). Poškodbe na nevezaniin/ali vezani nosilni plasti je treba popraviti predstrojno nadgraditvijo. – S posebno strojnoopremo je po hladnem postopku mogo�evnaprej popraviti tudi manjše poškodbe nanosilnih plasteh.

4.3.3.1.3 Popravila odlomljenih robov

Odlom robov voziš�a je pretežno posledicaprekomernih obremenitev obmo�ja z zmanjša-no nosilnostjo/pove�ano podajnostjo. Zato jetreba predvsem urediti odvodnjavanje naobmo�ju bankine najmanj do kote planumaposteljice, vklju�no morebiti potrebnozamenjavo vseh prizadetih plasti materialov.

Stik z neprizadeto asfaltno zmesjo v krovniplasti je treba ustvariti najmanj 10 cm ododlomljenega roba. Za tesnitev stika mora bitiuporabljen bitumenski lepilni trak ali bitumenskazalivna zmes. Na predhodno z bitumenskimvezivom pobrizgano podlago je treba ro�novgraditi ustrezno vro�o asfaltno zmes, popotrebi v ve� plasteh. Širina vgrajevanega trakuasfaltne zmesi mora omogo�iti zgostitev zustreznimi sredstvi. Bo�no oporo pri tem morazagotoviti vnaprej utrjena bankina.

4.3.3.2 Materiali

Izbira materiala za popravilo udarnih jam inodlomljenih robov na asfaltnih voznih površinahje pogojena predvsem

- z obsegom poškodbe,- z vremenskimi pogoji in- z željeno trajnostjo.

Potrebni materiali za popravilo udarnih jam naasfaltnih voznih površinah so

TSC 08.311/1 : 2005


- asfaltne zmesi za obrabnozaporne invezane nosilne plasti,

- bitumenski lepilni trakovi,- bitumenske zalivne zmesi in- ustrezne zmesi kamnitih zrn za

nevezane nosilne plasti.

Za za�asna popravila udarnih jam so primernehladne in vro�e asfaltne zmesi, za trajnejšapopravila pa praviloma samo vro�e asfaltnezmesi.

Hladne asfaltne zmesi morajo biti proizvedeneiz zmesi zrn grobega peska in drobirja zrnavosti2/4 mm in 4/8 mm, skeletne sestave, inustreznega bitumenskega veziva

- za takojšnjo vgraditev, tj. kationskebitumenske emulzije BE 65 ali BE 70,uporabne pri temperaturah nad 3 °C in

- za za�asno uskladiš�enje, tj. rezanegabitumna, z morebitnimi dodatki,uporabnega tudi pri temperaturah pod0 °C.

Hladne asfaltne zmesi je mogo�e uskladiš�iti vsipkem ali v teko�em stanju. Pri tem je trebaupoštevati navodila proizvajalca.

Pri uporabi hladnih asfaltnih zmesi je trebaupoštevati kompatibilnost uporabljenih bitumen-skih veziv.

Vro�e asfaltne zmesi za krpanje udarnih jamin popravilo odlomljenih robov morajo bitiproizvedene po postopkih, opredeljenih vustrezni tehni�ni regulativi (t�. 4.1.3.1.1).

Za popravilo poškodb na obrabnozapornihplasteh so predvsem primerne asfaltne zmesibitumenski betoni, za vezane zgornje nosilneplasti pa bitumenizirani drobljenci, vsi v �imboljpodobni sestavi, kot jo imajo asfaltne zmesi vmejnih obstoje�ih plasteh.

Za vezane spodnje nosilne plasti (stabilizacijskemešanice) je poleg veziva treba uporabiti tudidodatke za pospešitev strjevanja. Tehni�nekarakteristike za te mešanice so opredeljene vTSC 06.330.

Za popravilo nevezanih nosilnih plastiuporabljene zmesi kamnitih zrn morajo ustrezatizahtevam, opredeljenim v TSC 06.200.

Zmesi drobljenega peska in drobirja za posip nesmejo vsebovati vezljivih zrn niti biti prašne.

Podrobne lastnosti bitumenskih lepilnih trakovin bitumenskih zalivnih zmesi morajo biti opre-deljene v navodilih proizvajalcev za uporabo.

Vsi materiali, na�rtovani za uporabo v sklopupopravila udarnih jam in odlomljenih robov,morajo biti predhodno preskušeni in ob dobavina mesto uporabe za njih predloženi certifikati.

4.3.3.3 Oprema

Za popravilo udarnih jam in odlomljenih robovna asfaltnih voznih površinah je poleg ustrezneopreme, ki je navedena v t�. 4.1.3.3. in 4.2.3.3,potrebna še naslednja:

- za obdelavo robov plasti motorni alihidravli�ni seka� ali kompresor zustrezno opremo za sekanje in odkopplasti asfaltne zmesi,

- za odkop in nakladanje materialarovokopa� in/ali nakladalnik,

- za pobrizg z bitumensko emulzijo ro�nabrizgalna,

- za krpanje udarnih jam s hladnoasfaltno zmesjo posebna strojnaoprema.

4.4 Preoblikovanja

4.4.1 Vrste preoblikovanj

Za z bitumnom vezane zmesi kamnitih zrn jezna�ilno plasti�no preoblikovanje.

Preoblikovanja (deformacije) na asfaltnih voznihpovršinah je mogo�e razvrstiti na osnovizna�ilne oblike v

- pre�na: kolesnice (slika 11), grebeni,povesi,

- vzdolžna: valovi, perilnik (slika 12),- nepravilno oblikovana: grbine (slika 13),

grebeni, kadunje, posedki, dvigi.

Takšna preoblikovanja, tj. odstopanja odna�rtovane oblike, so lahko posami�na,periodi�na ali slu�ajna. Vplivajo predvsem naudobnost in varnost vožnje, v dolo�eni meri patudi na trajnost in odvodnjavanje voznepovršine.

Kot kolesnice so opredeljeni vzdolžni žlebovi vobmo�ju kolesnih sledi, kot pre�ni grebeni nariviob njih. Vzdolžni kratki valovi v obliki perilnikaso zna�ilni za obmo�ja zaustavljanja vozil predkrižiš�i. Za nepravilno oblikovana preobliko-vanja je zna�ilnost zelo razli�en obseg.

TSC 08.311/1 : 2005


Slika 11: Pre�no preoblikovanje vgrajeneasfaltne zmesi – kolesnici

Slika 12: Vzdolžno preoblikovanje vgrajeneasfaltne zmesi - perilnik

Slika 13: Preoblikovanje vgrajene asfaltnezmesi – grbina ob kadunji

Številna navedena preoblikovanja nastanejoisto�asno, npr. ob kolesnici vzdolžni greben,povzro�ijo pa lahko tudi nastanek druga�nihpoškodb, npr. razpok na grebenih.

4.4.2 Vzroki za nastanek preoblikovanj

Osnovni vzroki za preoblikovanja asfaltnihvoznih površin so podrobno opredeljeni v t�.4.1.2.

Poškodbe na asfaltnih voznih površinah v oblikipreoblikovanj nastanejo praviloma zaradiprekora�itev strižnih in tla�nih trdnosti vgrajenihmaterialov v danih prometnih, klimatskih interenskih pogojih. Ob�asno je vzrok zapreoblikovanje tudi nestabilna podlaga, samoizjemoma pa prekomerna obraba vgrajenihmaterialov.

Pretežna preoblikovanja asfaltnih voznihpovršin so posledica usmerjenega izrivanja –plasti�nega preoblikovanja asfaltnih zmesi, ki jepredvsem zaznavno na zna�ilnih mestih, npr.pred svetlobnimi znaki na križiš�ih, na obmo�jihavtobusnih postajališ�, na zunanjih robovihvoznih pasov v krivinah in na daljših vzponih najužnih pobo�jih.

Vzroki za plasti�no preoblikovanje vgrajenihasfaltnih zmesi so številni in razli�ni.

Pomanjkljive lastnosti osnovnih gradbenihmaterialov so – za dane klimatske razmere –predvsem premehko bitumensko vezivo, nepri-merno bitumensko vezivo (npr. za predhodnipobrizg) in premalo odporna kamnita zrna.

Proti plasti�nemu preoblikovanju premaloodporna proizvedena asfaltna zmes je posle-dica pomanjkljive sestave: premajhnega deležadrobljenih in/ali grobih zrn, preve� bitumen-skega veziva, premajhne vsebnosti votlin.

Premajhna zgoš�enost v krovno plast vgrajenihasfaltnih zmesi, preslaba odpornost plastiasfaltnih zmesi proti drsenju (ki je lahko tudiposledica prekomernega pobrizga) inpomanjkljiva povezanost plasti so osnovnepomanjkljivosti pri vgrajevanju asfaltnih zmesi vobrabne plasti.

Vpliv podlage na nastanek preoblikovanj jelahko v naknadni zgostitvi vgrajenih nevezanihzmesi kamnitih zrn pod prometno obremenitvijoali zemljin pod težo nasipov (konsolidacija).Tudi u�inki zmrzovanja in pomanjkljivegaodvodnjavanja podlage na preoblikovanje solahko pomembni.

TSC 08.311/1 : 2005


Kot morebitni vzrok za nastanek preoblikovanjasfaltnih zmesi na voznih površinah je trebaupoštevati tudi prekomerno prometnoobremenitev (npr. poddimenzionirana voziš�nakonstrukcija, kanaliziran promet) in/aliprezgodnjo pripustitev prometa na vgrajeno (šeneohlajeno) plast asfaltne zmesi.

Kolesnice nastanejo na asfaltnih voznihpovršinah zaradi plasti�nega preoblikovanja, kiga pogojuje predvsem daljša obremenitev skanaliziranim težkim prometom. Izreden vplivna nastanek kolesnic ima promet po šeneohlajeni plasti asfaltne zmesi. Pravilomaizrinjena asfaltna zmes ustvari ob kolesnicigreben. – Kolesnica otežuje smerno vodenjevozil in v njej zastajajo�a voda zmanjšujevarnost vožnje, pozimi pa je oteženovzdrževanje voziš�a (pluženje snega in posippoledice).

Povesi robov voziš� so predvsem posledicapomanjkljivosti podlage ter odvodnjavanja inizvedbe bankine. Vplivajo na smerno vodenjevozil in vzdrževanje voziš� pozimi.

Valovi, ki so lahko posledica ve�jega številanavedenih vzrokov, nastanejo na asfaltni voznipovršini tudi zaradi neustreznega vgrajevanja(pogosto ustavljanje finišerja, nepravilnoustavljanje valjarja, hitro hlajenje asfaltne zme-si, neprimerno nadaljevanje na delovnih stikih).

Valovi vplivajo na varnost in udobnost vožnje, vdolo�eni meri pa pogojena nihanja vozilpove�ujejo obremenitve voziš�nih konstrukcij.

Nepravilno oblikovana preoblikovanja asfaltnihvoznih površin so praviloma posledica lokalnoomejenih vzrokov v voziš�ni konstrukciji ali vpodlagi, vklju�no temeljna tla. Predvsemvplivajo na udobnost vožnje, otežujejo pavzdrževanje voziš� pozimi.

Zaradi homogenega zmrzovanja in nastankaledenih le� v za to ob�utljivem materialu seasfaltne vozne površine lahko za�asno lokalnopreoblikujejo/dvignejo. Takšne spremembepraviloma samo v manjši meri vplivajo nauporabnost vozne površine.

Pogostejša popravila asfaltnih voznih površin vsklopu ohranitve substance ali gradbeneohranitve tudi lahko imajo za posledico neravnoasfaltno vozno površino, ki pa praviloma le vmanjši meri vpliva na njeno uporabnost.


4.4.3.1 Postopki

Popravilo preoblikovanj/neravnin na asfaltnihvoznih površinah je mogo�e izvršiti kot

- za�asno/kratkotrajno ali- trajnejše/dolgotrajno.

Za�asna popravila preoblikovanj, ki sopraviloma v omejenem obsegu, sodijo v sklopdel za ohranitev uporabnosti. Trajnejšapopravila, praviloma v ve�jem obsegu, pa seizvajajo v sklopu del za gradbeno ohranitev.

Osnovna postopka za za�asno popravilo sta

- izravnava grebenov, grbin, valov in/alidvigov z odrezkanjem in/ali odkopomter

- izravnava kolesnic, povesov, valov,kadunj in/ali posedkov z zapolnitvijo.

V izjemnih primerih je za izravnavo mogo�euporabiti tudi postopek za preoblikovanjeasfaltne zmesi.

4.4.3.1.1 Rezkanje

Rezkanje je postopek, ki je v sklopu opravilrednega vzdrževanja cest primeren predvsemza delno odstranitev krovne plasti asfaltnevozne površine.

Osnovne zna�ilnosti in pogoji za rezkanje vsklopu del za za�asno popravilo preoblikovanjasfaltnih voznih površin so:

- struktura asfaltne zmesi je predvsempri hladnem postopku rezkanjaprizadeta, odvisno od uporabljenegarezkalnika, namestitve in oblike nožev,hitrosti premikanja/vožnje rezkalnika tervrste odstranjevane asfaltne zmesi,

- podlaga pod rezkano plastjo mora bititrdna in nosilna,

- ravnost z rezkanjem ustvarjene površi-ne pa je odvisna predvsem od- ravnosti obdelovane površine,- medsebojne povezanosti (zleplje-

nosti) plasti asfaltnih zmesi,- oblike, razvrstitve, premera in

obrabljenosti nožev.

Za popravila manjšega obsega je primernopredvsem hladno rezkanje, ki je – odvisno odrazpoložljive strojne opreme – izvedljivo vrazli�ni širini in do razli�ne globine. Pri hladnemrezkanju se zrna v rezkancu delno zdrobijo, nabitumensko vezivo v rezkani asfaltni zmesi pane vpliva.

TSC 08.311/1 : 2005


Toplo rezkanje pogojuje predhodno segre-vanje asfaltne zmesi z grelniki z infrarde�imižarki, ki je praviloma omejeno na globino do 4cm. Zrnavost odrezkane asfaltne zmesi se pritem postopku ne spremeni, lahko pa sespremenijo lastnosti bitumenskega veziva vrezkancu.

Globina rezkanja mora biti prilagojena pogojenidebelini vgrajenih novih plasti asfaltnih zmesi.

�etudi je z rezkanjem zagotovljena primernaravnost površine in dobra torna sposobnost, jeodrezkana vozna površina praviloma uporabnale za�asno, sicer pa primerna za nadgraditev.

4.4.3.1.2 Odkop

Odkop asfaltnih zmesi na neravni vozni površinije mogo�e izvršiti z obi�ajnimi stroji za izkopa-vanje (bagri, buldozerji, nakladalniki). Koristnoje lahko predhodno drobljenje asfaltnih zmesi spadajo�imi bremeni ali odkopnimi kladivi.

Odkop praviloma obsega celotno asfaltnokrovno plast in lo�evanje plasti/asfaltnih zmesini mogo�e.

4.4.3.1.3 Zapolnitev

Zapolnitev poglobitev na asfaltni vozni površinilahko pogojuje predvsem varnost prometa.

Izbira postopka za zapolnitev je odvisna odstanja podlage in željenega stanja voznepovršine. Zaradi razli�nih lastnosti voznepovršine na zapolnitvah in bližnji obstoje�iasfaltni vozni površini je postopek zapolnitevpoglobitev treba upoštevati kot za�asenoziroma kratkotrajen ukrep.

Uporaba postopka zapolnitev poglobitev jesmiselna samo na nosilni in proti preoblikovanjuodporni podlagi, sicer bo imel ukrep lekratkotrajen u�inek.

Za vklju�itev obmo�ja zapolnitve na bližnjovozno površino je treba rob in podlagopripraviti, kot je podrobno opredeljeno v t�.4.3.3.1 za popravilo udarnih jam: odrezkati aliodrezati in odkopati na robu, o�istiti inenakomerno pobrizgati s kationsko bitumenskoemulzijo. Segrevanje podlage zadostuje samo vizjemnih primerih in sicer le do približno 80 °C,da se obstoje�e bitumensko vezivo ne prežge.

V ve�jih poglobitvah je treba izvršiti zapolnitev zve� sloji asfaltne zmesi, ki jih je treba razgrniti sprimernim nadvišanjem in zgostiti s primernimsredstvom.

Praviloma samo pri ve�jih posegih zapreoblikovanje vgrajenih asfaltnih zmesi navoznih površinah (v sklopu del za gradbenoohranitev) je mogo�e uporabiti posebnepostopke

- za ponovno oblikovanje vozne površinebrez dodatka asfaltne zmesi (reshape),

- za ponovno oblikovanje vozne površinez dodatkom asfaltne zmesi brezmešanja z obstoje�o (repave) in

- za ponovno oblikovanje vozne površinez dodatkom asfaltne zmesi inmešanjem z obstoje�o (remix).

Pri vseh navedenih postopkih je treba obstoje�oasfaltno zmes z grelniki z infrarde�imi žarkipazljivo segreti do na�rtovane/potrebne globine.

Navedeni postopki so primerni za popravilopredvsem, �e je višina vozne površine omejenazaradi zgrajenih naprav oziroma objektov.

Osnovne zna�ilnosti in pogoji za uporabonavedenih postopkov so:

- primerna, tj. trdna in nosilna podlagaoziroma obstoje�a asfaltna zmes,

- �ista površina obrabne plasti;morebitne krpe s prekomernim deležembitumenskega veziva je po potrebipredhodno izkopati,

- obstoje�a asfaltna zmes primerna zareplastificiranje,

- primerni klimatski pogoji: toplo in suhovreme, brez vetra.

4.4.3.2 Materiali

Izbira materialov oziroma asfaltnih zmesi zapopravila nekaterih zna�ilnih posledicpreoblikovanja asfaltnih voznih površin mora bitiprilagojena specifi�nim prometnim obreme-nitvam in klimatskim pogojem.

V pretežnih primerih so za popravilo primernevro�e asfaltne zmesi bitumenskih betonov.Sestava zmesi zrn in najve�ja zrna v asfaltnizmesi morajo biti prilagojena globini neravnin, kijih je treba zapolniti, oziroma debelini vgrajeneplasti. Praviloma je treba uporabiti grobejšezrnavosti, da je sestava asfaltne zmesi boljodporna proti preoblikovanju.

Vro�e asfaltne zmesi bitumenskega betona zapopravilo preoblikovanj morajo biti proizvedenepo postopkih, opredeljenih v ustrezni tehni�niregulativi (TSC 06.411).

TSC 08.311/1 : 2005


Za predhodni pobrizg so primerne kationskebitumenske emulzije BE 65 in BE 70, v izjemnihprimerih tudi rezani ali cestogradbeni bitumen.

V primeru uporabe morajo lastnosti bitumenskihlepilnih trakov in bitumenskih zalivnih zmesiustrezati opredeljenim v navodilih proizvajalcevza uporabo.

4.4.3.3 Oprema

Za popravilo preoblikovanj asfaltnih voznihpovršin z rezkanjem so potrebni primerni stroji –rezkalniki. Boljšo ravnost odrezkane površineomogo�ajo rezkalniki z ve�jo delovno širino.

Potrebno predhodno segretje preoblikovaneplasti asfaltne zmesi je treba zagotoviti sprimernimi grelniki z infrarde�imi žarki.

V posebnih primerih je mestoma potrebna zapopravilo preoblikovanj tudi dolo�ena oprema,ki je navedena v t�. 4.1.3.3, t�. 4.2.3.3 in t�.4.3.3.3.

Za posebne postopke pri ve�jih popravilih/investicijskem vzdrževanju preoblikovanihasfaltnih voznih površin je treba uporabiti za tenamene proizvedeno posebno strojno opremo.

4.5 Poškodbe površine

4.5.1 Vrste poškodb površine

Kot poškodbe asfaltnih voznih površin soopredeljene dolo�ene spremembe na njih, kivplivajo

- na zmanjšanje torne sposobnosti,- na zmanjšanje odpornosti proti

plasti�nemu preoblikovanju in- na trajnost asfaltne krovne plasti.

Torna sposobnost je za varnost vožnjenajpomembnejša lastnost vozne površine.Opredeljuje prispevek hrapavosti voznepovršine k oprijemljivosti med kolesom vozila invozno površino, kar je pomembno predvsem namokri vozni površini.

Zmanjšanje odpornosti proti plasti�nemupreoblikovanju je zaznavno v pretežnih primerihsamo na obrabnozaporni plasti asfaltne zmesi.Lahko vpliva na njeno trajnost, le v manjši meritudi na varnost in udobnost vožnje.

Vrste poškodb površine asfaltnega voziš�a, kivplivajo predvsem na trajnost asfaltne krovneplasti, omogo�ajo prodiranje vode v in podvoziš�no konstrukcijo.

Medtem ko so vplivi na trajnost asfaltne krovneplasti zaradi poškodb površine voziš�nekonstrukcije praviloma manjšega obsega inzato v sklopu del za ohranitev uporabnostiasfaltnih površin, zavzema zmanjšanje tornesposobnosti in odpornosti proti preoblikovanju vve�ini primerov ve�ji obseg in so zatouveljavljeni ukrepi za popravilo v sklopu del zagradbeno ohranitev. Vendar pa so podobniukrepi potrebni tudi za manjša popravilaasfaltnih voznih površin v primeru zmanjšanjatorne sposobnosti ali odpornosti protipreoblikovanju.

4.5.2 Vzroki za nastanek poškodbpovršine

Vzroki za nastanek zna�ilnih poškodb asfaltnevozne površine so lahko popolnoma razli�ni.Osnovni vzroki za poškodbe površine asfaltnihvoziš� pa so podrobno opredeljeni v t�. 4.1.2.

Vplivi na zmanjšanje torne sposobnosti voznepovršine so naslednji:

- izstopanje prekomernega bitumenske-ga veziva ali bitumenske malte vvgrajeni asfaltni zmesi na voznopovršino jo zaglajuje (slika 14); kamnitazrna v asfaltni zmesi so potopljena vvezivu ali malti,

- enakomerna obraba zrn peska indrobirja na vozni površini prav takopovzro�i zaglajenost njihove površine(slika 15),

- izcejanje vode iz podlage skozi krovnoplast na vozno površino pogojujezmanjšano oprijemljivost,

- podoben u�inek ima tudi iztiskanježidke zemljine skozi voziš�nokonstrukcijo na vozno površino.

Slika 14: Zmanjšanje torne sposobnosti zaradiiztisnjene bitumenske malte

TSC 08.311/1 : 2005


Slika 15: Zmanjšanje torne sposobnosti zaradizaglajenosti kamnitih zrn

Prekomerna koli�ina bitumenskega veziva navozni površini je praviloma posledica napak privgrajevanju, npr. prekomeren pobrizg vezivain/ali prepozen posip drobirja pri postopkupovršinske prevleke.

Prekomerna koli�ina bitumenske malte je vpretežnih primerih posledica neustreznesestave asfaltne zmesi, lahko pa tudi posledicaprekomerne obrabe kamnitih zrn na površiniasfaltne zmesi.

Pove�anje deleža malte na vozni površini jetudi lahko posledica napak pri vgrajevanjuasfaltne zmesi, npr. intenzivnega valjanja privisoki temperaturi z valjarji s pnevmatikami,prezgodnje pripustitve prometa na šeneohlajeno plast asfaltne zmesi in/alikanaliziranega gostega težkega prometa privisokih temperaturah poleti. – Obogatitev voznepovršine z bitumensko malto v ve�ini primerovni enakomerna.

Hrapavost vozne površine je odvisna ododpornosti mineralov v zrnih peska in drobirjaproti obrabi. Podobni minerali se v enakihpogojih podobno obrabljajo, zato se površinakamnitih zrn postopno zaglajuje; izgublja sepredvsem fina hrapavost/ostrina zrn,postopoma pa tudi groba hrapavost/drenažnasposobnost vozne površine.

Obe navedeni spremembi pogojujetaposlabšanje torne sposobnosti vozne površine,predvsem na obmo�jih, kjer u�inkujejo velikezavorne in stranske sile (na ve�jih vzdolžnihnagibih, v krivinah).

Pogoj za izcejanje vode skozi krovno plast in/aliiztiskanje židke zemljine skozi voziš�no kon-strukcijo je razpokanost krovne plasti, pravilomana omejenem obmo�ju, vzrok pa v neustrezniizvedbi odvodnjavanja in voziš�ne konstrukcije.

Na zmanjšanje odpornosti v obrabno plastvgrajene asfaltne zmesi proti plasti�nemupreoblikovanju vplivajo predvsem derivati nafte(olja, goriva), ki s slabo tesnjenih delov vozilkapljajo ali se prelivajo na vozno površino inmeh�ajo bitumensko vezivo v asfaltni zmesi,predvsem na obmo�ju med kolesnicama (slika16).

Slika 16: Meh�anje vgrajene asfaltne zmesizaradi derivatov nafte medkolesnicama

Vrste poškodb vozne površine, ki vplivajopredvsem na trajnost asfaltnih krovnih plasti, soposledica nekakovostne izvedbe del v dolo�enifazi gradnje, npr. humoznih primesi s semeni,ali pa neustrezno zaklju�enih opravil v sklopukontrole izvršenih del, npr. pomanjkljivozapolnjene vrtine v krovni plasti.


4.5.3.1 Postopki

Postopki za popravilo/zagotovitev tornesposobnosti zglajene asfaltne vozne površineso kratkotrajni in dolgotrajni. Uporaba vsakokratnajprimernejšega postopka je opredeljena zvrsto poškodbe, razpoložljivo opremo zapopravilo in gospodarnostjo.

Kratkotrajni postopki, primerni predvsem zaohranitev uporabnosti vozne površine,zaglajene z bitumensko malto, so predvsem

TSC 08.311/1 : 2005


- strojna obdelava vozne površine zrezkanjem,

- mehanska odstranitev bitumenskemalte z vodnim curkom,

- posip in uvaljanje drobirja.

Prekomerno koli�ino bitumenske malte se tedajbodisi odstrani ali pa ohrapavi.

4.5.3.1.1 Strojna obdelava z rezkanjem

Strojna obdelava hladne asfaltne voznepovršine, prekomerno obogatene zbitumenskim vezivom, bitumensko malto ali zzglajenimi kamnitimi zrni, je najprimernejša zrezkanjem (po hladnem postopku).

Orodja/noži, nameš�eni na rotirajo�i valj, skombiniranim tol�enjem in grebenjem pri velikihitrosti odstranjujejo vrhnji del krhke (hladne)obrabne plasti, tj. predvsem bitumenske malte.S tol�enjem po zrnih drobirja in nastalimimajhnimi vzdolžnimi žlebi�i, globokimi do 1 mm,pa se izboljša fina in groba hrapavost obdelo-vane vozne površine. Pri tem je treba paziti, dase ne zrahlja skelet vgrajene plasti asfaltnezmesi ali iz njega iztrgajo posamezna zrna.

Širina rezkanja za ohrapavljenje je do 2 m.

4.5.3.1.2 Mehanska obdelava z vodnimcurkom

Mehanska obdelava z vodnim curkom pogojujeustrezno opremo, ki brizga vodo pod visokimpritiskom (do 1000 barov) skozi posebne hitrorotirajo�e šobe na z bitumensko maltoprekomerno obogateno vozno površino. Zauspešnost postopka je potrebno hladno vreme,ko je bitumenska malta bolj krhka, da seposamezne delce lažje iztrga/izluš�i iz plasti.

Potrebna oprema je lahko gibljivo pritrjena nasprednji strani tovornega vozila, ki polegvisokotla�ne vodne �rpalke lahko pelje tudiprimerno koli�ino vode.

Odstranjevanje bitumenske malte je mogo�ekrmiliti s pritiskom vode in številom obratovsistema šob ter hitrostjo premikanja vozila.

Širina hidromehanskega ohrapavljenja je do1,25 m.

4.5.3.1.3 Posip in uvaljanje drobirja

Med številnimi postopki za izboljšanje tornesposobnosti vozne površine, prekomernoobogatene z bitumenskim vezivom ali bitumen-

sko malto, se je uveljavil predvsem naslednji:

- strojno ali ro�no posuta kamnita zrnadrobnega drobirja zrnavosti 2/4 mm(samo izjemoma tudi grobega peskazrnavosti 0,71/2 mm) v primerni koli�ini(0,5 do 1 kg/m2) se skupaj z voznopovršino segreje s samohodnimgrelnikom z infrarde�imi žarki nanajmanj 80 °C, tako da se površinaasfaltne zmesi replastificira,

- takoj nato pa z valjarjem spnevmatikami z ve� prehodi zrna vtisnev bitumensko vezivo oziroma vbitumensko malto do dolo�ene globine(najve� 2/3 velikosti zrna).

Postopek mora biti zaklju�en, predno sepovršina ohladi na 60 °C.

Za vtisnjenje kamnitih zrn na manjših površinahje mogo�e uporabiti tudi druga�na kompri-macijska sredstva, npr. vibracijske ploš�e,pomembno je, da so kamnita zrna in posutavozna površina primerno segreta.

4.5.3.1.4 Druga�ni postopki

V manjši meri in v posebnih primerih so seuveljavili za izboljšanje torne sposobnostivoznih površin, prekomerno obogatenih zbitumenskim vezivom ali bitumensko malto,posebni postopki.

Rezanje vzdolžnih žlebi�ev z ve� diamantnimižagami, nameš�enimi v dolo�enih razmikih naosi, je kot kratkotrajen ukrep primerno samo, �eje sicer asfaltna zmes odporna protipreoblikovanju. Postopek pogojuje mo�enje.

Rezkanje vzdolžnih žlebi�ev z dleti/noži,nameš�enimi v dolo�enih razmikih narotacijskem valju, je ukrep, ki lahko dalj �asaizboljša stanje vozne površine. Postopek je suh.

Izvedba žlebi�ev pogojuje, da je vozna površinasicer fino hrapava. zato pri zglajenih kamnitihzrnih na vozni površini postopka nista primerna.

Prekomerno koli�ino bitumenskega veziva alibitumenske malte na manjši površini je mogo�eodstraniti tudi z raztapljanjem in posipom. Spolitim topilom (npr. petrolejem) zmeh�anobitumensko vezivo na vozni površini je trebaposuti s suhim peskom. S pometanjem sepesek obvije z zmeh�anim vezivom in ga jetreba odstraniti. Posipanje in pometanje je trebave�krat ponoviti. Morebiti še preostalo topilo jetreba z ustreznim postopkom v celoti odstranitiz vozne površine.

TSC 08.311/1 : 2005


Torno sposobnost voznih površin je mogo�epopraviti tudi s številnimi postopki preplastitev,uveljavljenimi za gradbeno ohranitev, ki sopodrobno opredeljeni v ustrezni tehni�niregulativi (t�. 4.1.3.1.1).

Postopek za popravilo voznih površin zaradizmanjšanja odpornosti asfaltnih zmesi protiplasti�nemu preoblikovanju mora vklju�evatipopolno odstranitev prizadetih asfaltnih zmesi.Popravilo takšne poškodbe obsega dela, zajetav sklopu za gradbeno ohranitev.

Poškodbe vozne površine, ki v tem sklopuvplivajo na trajnost asfaltne krovne plasti, jetreba popraviti na na�in, kot je v osnovinaveden v t�. 4.3.3.1 za popravilo udarnih jam.

4.5.3.2 Materiali

Zna�ilnosti popravil z bitumenskim vezivom alibitumensko malto prekomerno obogatenihvoznih površin pogojujejo samo uporabo zmesikamnitih zrn drobirja za posip. Kakovost tehzmesi zrn mora v celoti ustrezati zahtevam,uveljavljenim v pogojih za obrabnozaporneplasti na cestah s podobno prometnoobremenitvijo. Glede na specifi�ne obremenitvemorajo biti kamnita zrna trdna in odporna protizglajevanju.

Za popravilo druga�nih poškodb vozne površineje pogojena uporaba materialov, navedenih vt�. 4.3.3.2 oziroma za dela v sklopu zagradbeno ohranitev v ustrezni tehni�ni regulativi(t�. 4.1.3.1.1).

4.5.3.3 Oprema

Za popravila torne sposobnosti voznih površinso pri ve�ini postopkov potrebni specialni stroji:

- samohodni rezkalniki z grelniki zinfrarde�imi žarki,

- samohodni ali vle�eni stroji zrotirajo�imi orodji (šobami, diamantnimižagami, dleti/noži),

- visokotla�ne �rpalke s cisternami zavodo.

5 Preverjanje kakovosti

Stalen nadzor stanja in sistemati�ni preglediasfaltih voznih površin ter odvodnjavanja sopogoj za u�inkovito in gospodarno vzdrževanje.Samo s pravo�asnimi ukrepi se je mogo�eizogniti ve�jim poškodbam, ki zahtevajoobsežna in draga popravila.

5.1 Prevzemanje gradbenih proizvodov

Osnove za prevzemanje gradbenih materialov,ki bodo uporabljeni v sklopu rednegavzdrževanja (ohranitve uporabnosti) asfaltnihvoznih površin, so podrobno opredeljene v TSC04.100/2000 »Prevzemanje gradbenih proizvo-dov pri gradnji javnih cest v RS«.

Prevzemanje je treba opraviti

- ob dostavi na gradbiš�e za materiale, kiso že primerni za nameravano rabo,npr. zmesi kamnitih zrn, bitumenskezmesi za zalivanje, ali

- ob vgraditvi v voziš�no konstrukcijo zaproizvode, ki so šele takrat primerni zanameravano rabo, npr. asfaltne zmesi.

Ob dostavi na gradbiš�e je treba – predvgraditvijo –

- preveriti veljavnost izjave oziromacertifikata o skladnosti ali potrdila oskladnosti,

- preveriti dokazila o izvajanju stalneganadzora notranjega preverjanja in

- po potrebi opraviti ustrezne preskuseskladnosti osnovnih materialov.

Med dostavljanjem na gradbiš�e morapooblaš�ena inštitucija ustrezno pogosto

- preveriti veljavnost predloženih dokazilo izvajanju stalnega nadzora (notranjekontrole) in

- napraviti preskuse skladnostiproizvodov.

Prevzemanje proizvodov ob vgraditvi v objekttemelji na

- preverjanju veljavnosti razpoložljivihdokazil o skladnosti dostavljenegaproizvoda,

- opravljeni notranji in zunanji kontrolivgrajevanja in

- oceni skladnosti proizvoda.

V primeru odstopanj je treba vgrajeni proizvodzavrniti in odstraniti z gradbiš�a ter zamenjati znovim.

5.2 Ugotavljanje skladnosti gradbenihproizvodov

Ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodovsestoji iz notranje in zunanje kontroleproizvodnje oziroma izvajanja del.

TSC 08.311/1 : 2005


Proizvajalec oziroma izvajalec del morazagotoviti sistem notranje kontrole za vodenjeproizvodnje oziroma del. S postopkipreverjanja, tj.

- za�etnim preskusom,- kontrolo proizvodnje in izvajanja del in- notranjimi preskusi

mora biti zagotovljeno, da lastnosti osnovnihmaterialov/proizvodov in izvedenih del ustrezajoceritificiranim ali druga�e dolo�enim lastnostim.

Notranje kontrolne preskuse mora izvajati za tousposobljen laboratorij proizvajalca oziromaizvajalca del ali drug usposobljen laboratorij.

Usposobljenost laboratorija za notranjekontrolno preskušanje mora biti potrjena zakreditacijo. �e ni, mora organ, ki jepooblaš�en za potrjevanje skladnosti, preveritiusposobljenost laboratorija za notranjekontrolno preskušanje na osnovi uveljavljenihstrokovnih podlag za sistem kontrole in potrje-vanje skladnosti pri gradnji in vzdrževanju cestv Republiki Sloveniji.

Sistem vodenja kakovosti mora z opredeljenimipostopki zadostiti vsem zahtevam, na osnovikaterih je mogo�e nadzorovati skladnostosnovnih materialov/proizvodov in sledljivost dovklju�no vgraditve.

Naloge v sklopu sistema zunanje kontrole, kijih mora opraviti inštitucija, obsegajo

- za�etni preskus,- za�etni pregled sistema kontrole

proizvodnje,- stalni nadzor notranje kontrole in

presojo ovrednotenja skladnosti,- zunanje kontrolne preskuse ter- oceno skladnosti.

V sklopu del rednega vzdrževanja asfaltnihvoznih površin s podobnimi postopki je možnonekatere naloge zunanje kontrole porazdeliti nave� objektov.

Preskusi osnovnih materialov in proizvodov(proizvedenih asfaltnih zmesi) morajo bitiizvršeni v obsegu, ki je za vsako vzdrževalnodelo dolo�en ob razpisu s programom oziromaga dolo�i nadzor na podlagi rezultatovpredhodnih tehnoloških preskusov in na predlogizvajalca, ki mora pri tem upoštevati pogostostminimalnih notranjih kontrolnih preskušanj.

Rezultate notranjih kontrolnih preskušanj moraproizvajalec oziroma izvajalec del rednosporo�ati nadzoru in/ali organu, ki jepooblaš�en za izvajanje zunanje kontrole.

V primeru, da proizvajalec oziroma izvajalec delugotovi odstopanje kakovosti od zahtevane,mora takoj ustrezno ukrepati.

V primeru, da nadzorni organ ugotoviodstopanja rezultatov od predhodnihtehnoloških preskusov, lahko obseg notranjihkontrolnih preskušanj spremeni. – Osnovniobseg in vrste preskusov so opredeljene vdolo�ilih uveljavljene tehni�ne regulative.

5.3 Ocena skladnosti gradbenihproizvodov

Oceno skladnosti je treba izdelati za vsakmaterial oziroma proizvedeno in vgrajenoasfaltno zmes.

Ocena skladnosti je podlaga za izdajo potrdilaali izjave o skladnosti in za prevzem vgrajenegaosnovnega materiala oziroma asfaltne zmesi.

Poro�ilo o oceni skladnosti, ki je osnova zapotrdilo oziroma izjavo o skladnosti, moraizdelati inštitucija na osnovi opravljenihpreveritev, ali so dokazane zahtevane lastnostiosnovnih materialov in asfaltnih zmesi.

Kon�no oceno o primernosti osnovnegamateriala oziroma asfaltne zmesi zanameravano rabo v sklopu rednegavzdrževanja asfaltnih voznih površin moraizdelati inštitucija na osnovi izjav, certifikatov aliporo�il o skladnosti. Kon�na ocena lahko veljaza ve� objektov, �e je tako predvideno vskupnem na�rtu preverjanja kakovosti.

5.4 Tehni�ne zahteve za kakovost

Osnovne zahteve za kakovost materialov inasfaltnih zmesi za dela rednega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin so opredeljene vustrezni tehni�ni regulativi.

Poleg navedenih zahtev pa je pri delih rednegavzdrževanja (za ohranitev uporabnosti voziš�)treba upoštevati predvsem naslednje:

- površina popravljene poškodbe moraimeti enakomerno strukturo in bitivodotesna,

- neravnine na obmo�ju popravljenepovršine ne smejo biti ve�je od 10 mmna dolžini 4 m, robovi pa ne smejo bitive� kot 6 mm nad obstoje�o voznopovršino,

TSC 08.311/1 : 2005


- zagotovljeno mora biti odvodnjavanjepovršinske vode.

Kakovost osnovnih materialov mora bitizagotovljena.

6 Prevzem in obra�un del

6.1 Prevzem del

Vsa dela v sklopu rednega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin je treba izvršiti skladnoz zahtevami v projektni in/ali pogodbenidokumentaciji.

Prevzem izvršenih del je treba izvršiti

- na osnovi izmere, �e je obsegizvršenega dela tolikšen, da toomogo�a ali

- na osnovi porabe koli�in materialov in�asa.

6.1.1 Izmere del

Osnova za izmero zalitih posameznih razpok,stikov in/ali reg je m1. Obseg dela mora bitipodrobno opredeljen z navedbo povpre�neširine in globine.

Osnova za izmero popravljenih mrežastihrazpok je m2. Obseg popravljene poškodbemora biti opredeljen z globino/debelino plasti.

Osnova za izmero udarnih jam in odkrušenihrobov voziš�a je m2. Obseg popravljenepoškodbe mora biti opredeljen z globino/debelino plasti.

Osnova za izmero preoblikovanj vozne površineje m2. Obseg popravljene poškodbe mora bitiopredeljen s povpre�no globino ali višino inobliko.

Osnova za izmero poškodb površine je m2.Obseg opravljenih del mora biti vpisan vgradbeni dnevnik.

6.1.2 Poraba materialov in �asa

Poraba koli�in osnovnih materialov in asfaltnihzmesi ter poraba �asa strojev in delovne sile soosnove za režijski obra�un izvršenih popravil.

Obseg opravljenih popravil mora biti vpisan vdnevnik vzdrževalnih del, z ustreznimi prilogamipa dokumentirana poraba

- osnovnih materialov: zmesi kamnitihzrn, bitumenskih veziv, bitumenskihzalivnih zmesi idr.,

- asfaltnih zmesi,- �asa vozil (potni nalog) in strojev

(strojna poro�ila) in- �asa delovne sile.

6.2 Obra�un del

Koli�ine izvršenih del, dolo�ene po pogojih v t�.6.1, je treba obra�unati po pogodbeni enotniceni, v kateri morajo biti upoštevane vsestoritve, potrebne za popolno izvedbo popravila,kot je opredeljeno v teh tehni�nih smernicah.Izvajalec nima pravice naknadno zahtevatidopla�ila, �e s pogodbo ni druga�edogovorjeno.

Vse ugotovljene pomanjkljivosti mora izvajalecdel popraviti po zahtevah nadzora na svojestroške. �e izvajalec del pomanjkljivosti neodpravi, ni upravi�en do nikakršnega pla�ila zatakšno storitev.

Ljubljana, 4.4.2005

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 1

Ohranitev voznih površin

Razvrstitev postopkov

Dela v zvezi z voznimi površinami so v osnovirazvrš�ena v dve skupini:

- gradnja in- ohranitev.

V praksi so vsi postopki, uveljavljeni pri gradnjivoznih površin, t.j.

- novogradnja,- nadomestna gradnja in- dograditev,

v ve�ji ali manjši meri uveljavljeni tudi prinekaterih postopkih za ohranitev voznihpovršin. Ta vklju�uje postopke (slika 1)

- za ohranitev njihove uporabnosti, t.i.redno vzdrževanje, in

- za gradbeno ohranitev, t.i. investicijskovzdrževanje.

Slika 1: Razvrstitev postopkov za ohranitev voznih površin

Dela za ohranitev uporabnosti voznih površin inza gradbeno ohranitev se razlikujejo predvsemv obsegu, vendar pa v manjši meri tudi vgradbenotehni�nem posegu.

Postopki za ohranitev uporabnosti v sklopuvzdrževalnih del oziroma letnega vzdrževanjaasfaltnih voznih površin pomenijo hitre ukrepemanjšega obsega, potrebne in primerne zazagotovitev varne, udobne in gospodarnevožnje ter ohranitev osnov (substance)voziš�nih konstrukcij.

Ohranitev uporabnosti- redno vzdrževanje -

OHRANITEV VOZNIH POVRŠIN Varstvo

Gradbena ohranitev- investicijsko vzdrževanje -

-

Vzdrževalnadela

Nadzorstanja

Preplastitev Oja�itev

vzdrževanjepozimi

vzdrževanjegradbenihobjektov

letnovzdrževanje

vzdrževanjeopreme

redni pregledi

ob�asni pregledi

izredni pregledi

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 2

Utrditev asfaltnih voziš�

1 Prerez voziš�a

Zna�ilno utrditev asfaltnega voziš�a sestavljajonaslednje osnovne plasti (slika 2):

- obrabnozaporna plast,- vezana nosilna plast,- nevezana nosilna plast in- posteljica.

obrabnozaporna plast

zgornja vezana nosilnaplast

krovnaplast

spodnja vezana nosilnaplast voziš�na

nevezana nosilna plastkonstrukcija utrditev

posteljica

Slika 2: Prerez utrditve asfaltnega voziš�a

2 Obrabnozaporne asfaltne plasti

Vrhnje asfaltne plasti se razlikujejo glede naosnovni namen na voziš�u. V osnovi so lahko

- obrabnozaporne,- obrabne ali- zaporne (tesnilne).

Za obrabnozaporne plasti so primerne asfaltnezmesi

- bitumenski beton,- drobir z bitumenskim mastiksom,- diskontinuirani bitumenski beton,- hrapavi liti asfalt ter- tankoplastne in površinske prevleke.

Za obrabne plasti je primerna asfaltna zmesdrenažni asfalt, za zaporne plasti pa liti asfalt.

3 Vezane nosilne plasti

V voziš�no konstrukcijo so lahko vgrajenevezane

- zgornje in- spodnje nosilne plasti.

Za vezane zgornje nosilne plasti so primerneasfaltne zmesi

- bitumenizirani drobljenec,- bitumenizirani prodec,- bitumenizirani prodec z dodatkom

drobljenca ali drobirja in- bitumenizirani makadam,

proizvedene praviloma po vro�em postopku.

Za vezane spodnje nosilne plasti so primernemešanice zmesi kamnitih zrn in hidravli�negaveziva – praviloma cementa ali bitumna,proizvedene v ustreznem obratu ali na mestuvgrajevanja.

4 Nevezane nosilne plasti

Zmesi kamnitih zrn za nevezane nosilne plastiso lahko

- naravne: prodec,- proizvedene: drobljenec ter- mešane naravne in proizvedene.

TSC 08.311/1 : 2005


5 Posteljica

Pogojene lastnosti posteljice je mogo�ezagotoviti z uporabo

- primernih zmesi kamnitih zrn ali- zemljin, obdelanih s primernimi

gradbeno tehni�nimi ukrepi:- izboljšanjem,- utrditvijo ali- stabiliziranjem.

6 Postopki za izvedbo

Postopki za izvedbo posameznih plasti v sklopuutrditev asfaltnih voziš� so podrobnoopredeljeni v ustrezni tehni�ni regulativi (TSC).

TSC 08.311/1 : 2005


PRILOGA 3POPIS DEL

1 Redno vzdrževanje cest1.1 Vzdrževanje prometnih površin1.1.1 Asfaltna voziš�a1.1.1.1 Razpoke

Šifra Enotamere

Opis

111 111 m1 Popravilo zelo ozke razpoke, široke do 3 mm, z rezkanjem in zalitje zviskoznim polimernim bitumenskim vezivom (bitumensko emulzijo)

111 121 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, z rezkanjemin strojno zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 122 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, s stisnjenimvro�im zrakom in strojno zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 126 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, z rezkanjemin ro�no zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 127 m1 Popravilo razpoke, široke nad 3 do 25 mm in globoke do 30 mm, s stisnjenimvro�im zrakom in ro�no zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 131 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, z rezkanjem in strojno zalitje s polimernobitumensko zalivno zmesjo

111 132 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, s stisnjenim vro�im zrakom in strojnozalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 136 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, z rezkanjem in ro�no zalitje s polimernobitumensko zalivno zmesjo

111 137 m1 Popravilo razpoke, široke nad 25 mm, s stisnjenim vro�im zrakom in ro�nozalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 141 m1 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini do 5 cm in zalitje spolimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 146 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po hladnem postopku

111 147 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po vro�em postopku

111 148 m2 Popravilo stika na sredini voziš�a z rezkanjem v širini 20 do 30 cm- po postopku »remix«

111 151 m1 Popravilo rege in zalitje s polimerno bitumensko zalivno zmesjo

111 161 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi s peskom

111 162 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi s kameno moko

111 166 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi z drobirjem 2/4 mm

111 167 m1 Posip bitumenske zalivne zmesi z drobirjem 2/4 mm, obvitim z bitumenskimvezivom

111 171 m1 Vgraditev polimernega bitumenskega tesnilnega traku na stiku

TSC 08.311/1 : 2005


1.1.1.2 Razgraditve

Šifra Enotamere

Opis

111 211 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke do 4 cm,- s hladno asfaltno zmesjo

111 212 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke do 4 cm,- z vro�o asfaltno zmesjo

111 216 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke nad 4 cm,- s hladno asfaltno zmesjo

111 217 m2 Za�asno popravilo udarne jame, globoke nad 4 cm,- z vro�o asfaltno zmesjo

111 221 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke do 4 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 222 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke 5 do 10 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 223 m2 Trajnejše popravilo udarne jame, globoke nad 10 cm, z vro�o asfaltno zmesjo

111 231 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini do 4 cm

111 232 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini 5 do 10 cm

111 233 m2 Popravilo odlomljenega robu voziš�a z vro�o asfaltno zmesjo- v debelini nad 10 cm

111 241 m2 Obdelava stika udarne jame/odlomljenega robu voziš�a- z bitumensko zalivno zmesjo

111 242 m1 Obdelava stika udarne jame/odlomljenega robu voziš�a- z bitumenskim tesnilnim trakom

TSC 08.311/1 : 2005


1.1.1.3 Preoblikovanja

Šifra Enotamere

Opis

111 311 m2 Izravnava neravnin do 4 cm z rezkanjem- po hladnem postopku

111 312 m2 Izravnava neravnin do 4 cm z rezkanjem- po vro�em postopku

111 316 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z rezkanjem- po hladnem postopku

111 317 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z rezkanjem- po vro�em postopku

111 321 m2 Izravnava neravnin nad 4 cm z odkopom

111 331 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini do 4 cm

111 332 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini 5 do 8 cm

111 333 m2 Izravnava neravnin z zapolnitvijo z asfaltno zmesjo- v debelini nad 8 cm

111 341 m2 Izravnava neravnin s preoblikovanjem segrete obstoje�e asfaltne zmesi

1.1.1.4 Poškodbe površine

Šifra Enotamere

Opis

111 411 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezkanjem po hladnem postopku

111 412 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z mehansko odstranitvijo bitumenske malte z vodnim curkom

111 413 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- s posipom in uvaljanjem drobirja v segreto obrabno plast

111 414 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezanjem vzdolžnih žlebi�ev z žagami

111 415 m2 Izboljšanje torne sposobnosti vozne površine- z rezkanjem vzdolžnih žlebi�ev z dleti/noži

111 421 m2 Zamenjava obrabne plasti z zmanjšano odpornostjo proti plasti�nemupreoblikovanju

Documents

TSC 08.311/1 : 2005fgserver6.fg.um.si/cpg/wp-content/uploads/2013/04/... · TSC 08.311/1 : 2005 Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 6 Poves (depression, Senkung) je navpien,