TURISTIČNA OBMOČJA SVETA (INTERNO, NELEKTORIRANO GRADIVO)

I. ANGLOAMERIKA

ZDRUŢENE DRŢAVE AMERIKE ZDA imajo največji dohodek od turizma Dejavniki uspešnega turizma: - gospodarsko najuspešnejša država sveta (15% preb. kljub temu živi pod pragom revščine),

visok življenjski standard - visoka stopnja urbanizacije in industrializacije in razvoja prometa – beg v naravo

- zavzema obsežno področje zmerno toplega pasu z velikim izborom naravnih in družbenih posebnosti

- ugoden položaj med Tihim oceanom in Atlantikom ter bližini dveh najmočnejših emitivnih področij – Evrope in Japonske ter Avstralije

- velika mobilnost:

cestni promet z 1/5 vseh osebnih vozil na svetu in 90 000 km avtocest, ob katerih je na voljo 50 000 motelov

50% železniških prog so razgradili, ohranili so dobre železniške povezave na

področju megalopolisa in nekaj transameriških prog v zasebi lasti, tradicionalne rečno-kanalske povezave na reki Mississippi, Ohio, Velikih

jezerih… letalski promet z več kot 900 velikih letališč (Aljaska 300 manjših letališč),

največje svetovno letališče O'Hara v Chicagu; 50% vsega potniškega prometa na svetu

- velik delež domačih turistov (70 mil na leto)

Turistična območja:

1. Atlantska obala - Jamestown v Virgiji in Plymouth pri Bostonu

sta urejena kot zgodovinska nacionalna parka

- Velika mesta – zgodovinsko jedro Bostona, New York, Philadelphia, v kateri je bila podpisana Deklaracija o neodvisnosti, urbanistično urejen Washington

- Peščene obale ob Atlantiku, namenjene kopališkemu turizmu – Atlantic City, Florida s

številnimi plažami – Daytona Beach, Palm Beach, Miami Beach in nacionalnimi parki Everglades, Biscayne in Dry Tortugas s specifičnim subtropskim živalskim in rastlinskim svetom

2. Apalači

- hribovita gozdna pokrajina namenjena predvsem prebivalcem megalopolisa; na severu v

državah Main in Vermont veliko zimsko športnih središč, nacionalna parka Shenandoah in Great Smoky Mountain pa sta najbolj obiskana v ZDA

3. Osrednje nižavje - najbolj heterogen in v povprečju najmanj privlačen del ZDA, v katerem izstopata na severu

veliki mesti Detroit in Chicago z Niagarskimi slapovi med jezeri Erie in Ontario - številna ledeniška jezera z urejenimi plažami in možnostjo ribolova - planota Ozark znana po številnih termalnih izvirih in zdraviliščih: Hot Springs, Eureka Springs,

Mammoth Springs

- Mamooth Cave v državi Kentucky najbolj obiskana jama na svetu - New Orleans – zibelka džeza v francoski četrti 4. Gorsko področje zahoda s tihooceansko obalo

- visoki gorski grebeni, ugasli vulkani, ledeniki, jezera, reke bogate z ribami, gozdovi bogati z

divjačino, kanjoni, puščave, indijanski rezervati, zapuščeni rudniki - Veliko slano jezero s Salt Lake City z največjo mormonsko skupnostjo na svetu

- 1872 proglašen prvi nacionalni park Yellowstone, Yosemiti, Sequoia, Crater lake, Grand

Canyon…

- Igralniški turizem – Reno in Las Vegas

- Tihooceanska obala s kalifornijskim megalopolisom – San Francisco, LA, San Diego, na severu

Seattle

- Hollywood, Marineland, Disneyland

- Obalna kopališka območja zaradi

hladnega kalifornijskega toka šele

od LA do meje z Mehiko: Santa Barbara, Santa Monica, Long

Beach, Laguna Beach, Oceanside, Pacific Beach, San Diego, Imperial Beach …

- Havaji – kopališki turizem Waikiki, dva nacionalna parka, spominski park Pearl Harbour

- Aljaska – privlačna surova

divjina, običaji in kultura Eskimov – Inuitov in Aleutov, 8 nacionalnih parkov, med katerimi je najbolj obiskan Mt.

McKinley z najvišjim vrhom v Severni Ameriki

TURISTIČNA OBMOČJA ZDA

RAZPOREDITEV NACINALNIH PARKOV V ZDA

KANADA

Dejavniki turizma v Kanadi:

- 2. največja država sveta 10 mil km² - razmeroma nizka stopnja poselitve – 31 mil preb.

- zavzema obsežno področje zmerno toplega in subpolarnega pasu z izrazito pokrajinsko

pestrostjo

- pokrajina tundre izrazito redko poseljena Eskimi, Inuiti – pokrajina Nunavut – preživetje je vezano na lov in ribolov

- turisti so predvsem domačini, čeprav jih veliko prihaja iz ZDA (13 mil na leto + 30 mil dnevnih

turistov), ostali (7 mil) večinoma iz Evrope.

Turistična območja: 1. Reka Sv. Lowrenca in provinca Quebec

- Veliko rekreacijsko turističnih centrov; velika privlačnost javorovih gozdov v jesenskem času ( zastava Kanade)

- Montreal, za Parizom največje francosko govoreče mesto, kulturno središče Kanade, svetovna razstava, Olimpijske igre

2. Provinca Ontario

- od zaliva Hudson do Velikih jezer

(»Kanadska riviera«) in Niagarski slapovi - Toronto, največje gospodarsko središče

- Ottawa, glavno mesto s francosko-angleškim šarmom

3. Področje ledeniških jezer

- od jezera Winipeg, Manitoba,… Veliko sužnje jezero, Veliko medvedje jezero, področje tajge in dobrih možnosti lovskega in ribolovnega turizma

- N.P. Wood Buffalo – 43 000 km², 2. največji N.P. na svetu

4. Skalno gorovje s Tihooceansko obalo - večina 37 N.P. Kanade jih je tukaj, Banf (1885), Jasper - N.P. Waterton + Glacier (ZDA) mednarodni park miru - Vancouver, mesto v fjordu, gospodarsko središče na tihooceanski obali, idealno izhodišče za

raziskovanje kanadske notranjosti

TURISTIČNA PODROČJA KANADE

II. LATINSKA AMERIKA Dejavniki turizma:

- potomci Špancev, Portugalcev, sužnjev in Indijancev ustvarjajo posebno vzdušje in

temperament - naravne posebnosti

- slabše razvite države, ki so turistično infrastrukturo razvile s pomočjo tuje finančne pomoči

(hotelske verige v rokah tujcev)

- sami so zaradi nižjega standarda redki udeleženci turističnih tokov

- zaščita okolja, primer finančne pomoči Kostariki, ki se je usmerila v eko turizem 14 narodnih parkov

- turizem je za dežele Srednje Amerike pomemben na kar kaže relativno velik delež dobička od turizma v narodnem dohodku

MEHIKA

¾ turistov in izletnikov prihaja iz ZDA (2000 – 100 mil turistov), zadnja leta se povečuje deleţ tistih, ki obiščejo Mehiko

kot udeleţenci kriţarjenj.

Turistična območja: 1. Tihooceanska obala

- Acapulco , Manzanillo, Mazatlan, La Paz so

samo nekatera od pomembnejših kopaliških turističnih krajev, ki so nastali zaradi ugodnih podnebnih pogojev (sončno vreme in kljub hladnemu Kalifornijskemu toku morje primerno za kopanje. Turistična ponudba je prilagojena

turistom iz ZDA.

2. Mehiško višavje - Ciudad de Mexico na Mehiškem višavju je

privlačen zaradi velikosti, položaja in številnih ostankov civilizacije Toltekov, Aztekov v mestu in na njegovem obrobju ter zanimive vulkanske pokrajine.

3. Jucatan - Polotok Jucatan se razvija skupaj z ostalimi

karibskimi turističnimi destinacijami, predvsem nekdanje manjše ribiško naselje Cancun.

Privlačnost topega Karibskega morja dopolnjujejo ostanki majevske civilizacije – Chichen Itza.

4. Obmejno področje - Obmejno območje z ZDA je cilj številnih

ameriških izletnikov zaradi precej nižjih cen, kar sproža predvsem nakupovalni

turizem.

KARIBSKO OTOČJE Večno poletje s stalno temperaturo vode - 25˚C, lepe peščene plaže, tropska vegetacija, veliko mednarodnih letališč in številni hotelski kompleksi, a vendar je

polovica turistov udeležencev križarjenj. Najhitreje se razvijajo Nassau na Bahamih, Montego Bay na Jamajki in Port of Spain na Trinidadu.

JUŢNA AMERIKA Turistični obisk je tu v primerjavi s prejšnjima dvema regijama precej manjši (16 mil. v letu 2000), izstopa le Urugvaj z 3,2% zasluţka od turizma. Turizem Juţne Amerike

temelji na nekaterih naravnih danostih, ostankih starih kultur in koncentraciji prebivalstva v mestih, ki se večinoma nahaja na robovih kontinenta. V povezavi z gistoto poselitve se tudi oblikujeta dve turistične regije. Turistični območji:

1. Vzhodno območje – Venezuela, Brazilija, Argentina in Urugvaj

- Venezuela temelji svoj turistični razvoj na plažah ob Karibskem morju – otok Margarita, pomembna turistična točka pa je Angelov slap v Gvajanskem višavju s skoraj 1000 m višine.

- Brazilija s 7500km dolgo obalo in številnimi

polkrožnimi zalivi s peščenimi plažami, Torres, Cabo, Frio, Parati; privlačnimi velemesti (Rio de Janeiro - karneval, Copacabana); Patos – največja laguna na svetu – s turističnim središčem Porto Alegre

- V zaledju zelo pomembna ultramoderna arhitektura prestolnice Brasilie in slapovi Iguacu, ki so celo večji in mogočnejši od Niagarskih slapov.

- Argentina je oddaljena od emitivnih območij, zato je večinoma vezana na turiste iz sosednjih držav. Zelo obiskano je glavno

Drţava % zasluţka od turizma

Antigua in Barbuda 48%

Barbados 32%

Dominika 21%

Sv. Lucija 53%

mesto Buenos Aires, v katerem je prepoznaven kolonialni slog in letovišče Mar del Plata s 30

km dolgo peščeno plažo. Andsko pogorje je marsikje zaščiteno (11 nacionalnih parkov, smučarsko središče Bariloche)

- Urugvaj privlači turiste z glavnim mestom Montevideom kot tudi čudovitimi peščenimi plažami,

mesta Piriapolis in Punta del Este.

2. Zahodno območje – ob obalah Tihega oceana

in Andskega pogorja - zaradi strmih obal, večinoma sušnega in ponekod

mrzlega podnebja so letoviška mesta nastala v srednjem Čilu Vina del Mar in La Serena

- v puščavskem področju Peruja dobro ohranjene risbe kulture Nazca

- v andskem visokogorju ostanki inkovskega kraljestva

Cuzco, Machu Picchu, Quito in jezero Titicaca

- Na jugu kontinenta, v Patagoniji in Ognjeni zemlji

nacionalni parki z velikanskimi dolinskimi ledeniki

III. AFRIKA Dejavniki turizma:

- na 20% zemeljskega površja živi v Afriki !3% svetovne populacije; kontinent doživlja

demografsko eksplozijo, - Afriko obišče 5% tujih turistov s 3% deležem zaslužka od mednarodnega turizma (tuji

vlagatelji)

- politično nestabilen kontinent zaradi neokolonializma in plemenske razdrobljenosti

- najnižji življenjski standard prebivalstva, gospodarska nerazvitost, velika odvisnost, slabe zdravstvene razmere

- kulturno zgodovinske zanimivosti vezane na ostanke starih civilizacij ob Sredozemlju in

številne naravne posebnosti v notranjosti Afrike

AFRIŠKO SREDOZEMLJE Maroko (meji tudi na Atlantsko obalo), Alţirija, Tunis, Libija in Egipt – skupen jim je poloţaj ob Sredozemlju, temu ustrezne podnebne, vegetacijske razmere, moţnosti celoletnega kopališkega turizma, zanimivi ostanki starih civilizacij in sodobnih arabskih značilnosti. Pomembna je relativna bliţina evropskega emitivnega področja, od koder tudi prihaja največ turistov.

Turistična območja:

1. Maroko - Zanimiva stara pristaniška mesta: Tanger,

Casablanca, Rabat – glavno mesto, stara utrdba, kasba iz 12. st.

- V notranjosti zanimiva stara prestolnica Fes in Marakeš kot izhodišče za treking po visokogorju Atlasa (tudi možnosti zimskega turizma)

2. Alžirija - Enake možnosti razvoja kot sosednji Maroko – Atlas, oaze, kopališki turizem, celo termalni

izviri. - Zaradi vedno bolj izrazitega islamskega fundamentalizma se je turistični obisk zelo zmanjšal,

danes Alžirijo obišče manj kot 800 000 tujcev na leto. - Glede na velike zaslužke,ki jih prinaša nafta in zemeljski plin jim razvoj turizma tudi ni v

interesu.

Drţava % zasluţka od turizma

Alžirija 0%

Egipt 7%

Maroko 7%

Mauricius 14%

Namibija 8,5%

Sejšeli 21%

Tanzanija 8,5%

Tunis 7,5%

3. Tunis

- Največ ohranjenih ostankov rimskega imperija, ostanki feničanske in pozneje rimske Kartagine, v Tunisu tudi največja zbirka rimskih mozaikov na svetu.

- Razvit kopališki turizem – El Hammamet, Soussa, Monastir, Djerba

- Kairouan – eno od štirih romarskih

muslimanskih središč.

4. Libija - večina turistov se zadržuje v okolici Tripolija in

Bengazija, največ jih prihaja iz sosednih arabskih držav, nekaj pa tudi iz Italije

- mogočno arheološko najdišče Leptis Magna (Lebda) vzhodno od Tripolija

- država nima veliko mednarodnih stikov, zato tudi turizem zanemarljiv (Moamer el Gadafi)

5. Egipt

- Ostanki egipčanske civilizacije – piramide,

grobnice, templji, Aleksandrija kot središče grške kulture

- Reka Nil kot središče življenja še danes pomembna plovna pot

- Razvoj kopališkega turizma ob Rdečem morju – Hurgada, Šarm el Šeik,…

- Najuspešnejša turistična država Afrike, čeprav

je njen razvoj za nekaj časa zavrla vojna z Izraelci in občasni napadi fundamentalisičnih islamskih skupin

VZHODNA AFRIKA Ta del Afrike najbolj privlači zaradi izjemnih naravnih lepot, predvsem na Afriškem višavju obdanim s tektonskimi jarki in vulkansko pokrajino ter specifičnim rastlinskim in ţivalskim svetom pogosto zaščitenim v naravnih rezervatih, kar predstavlja osnovo za safari turizem (fotosafari) – safara arab. pomeni potovanje

Turistična območja:

1. Kenija - 7 kenijskih nacionalnih parkov – najznamenitejši Tsavo, ki je tudi največji, najbolj obiskan pa

je Nairobi v bližini glavnega mesta, Nakuru znan po flamingih, Mt Kenya - Zaradi revnega prebivalstva, usmerjenega v kmetijstvo pogosto prihaja do konflikta interesov - Kopališki turizem ob obali – Mombasa in Malindi

2. Tanzanija

- Nacionalni parki Kilmandžaro, , Ngoro Ngoro, Meru Serengeti (največ različnih živalskih vrst

na svetu) - Dežela večne pomladi - s temperaturami ob obali 25˚ kopališki turizem…. 3. Uganda - tudi razvija safari turizem –

najznamenitejši je nacionalni

park Murchinson Falls (50m), z zaščitenii nilskimi konji, sloni, bivoli, krokodili,…

4. Zimbabve in Zambija

- največja atrakcija so Viktorijini slapovi - ni turističnega obiska zaradi trenutnih

družbeno politične situacije v državi (izgon, preganjanje belih posestnikov – Mugabe)

5. Madagaskar, Mauricius, Sejšeli, Reunion

- najbolj so napredovali Sejšeli zaradi

čarterskih poletov, 115 otokov,koralni grebeni in kokosove palme (nobena gradnja ne sme presegati njene višne, 20˚povpečne temperature

JUŢNA AFRIKA

Drţave afriškega juga še posebej izstopajo zaradi izrednega rudnega bogastva in načeloma višjega ţivljenjskega standarda kot drţave vzhodne Afrike imajo pa zelo podobne naravne pogoje Turistična območja: 1. Južnoafriška republika

- največji delež belega preb v podsaharski Afriki (20%) – Buri in Angleži, ki so postavili osnove

današnjega gospodarstva - najbolj obiskan nacionalni park Kruger, ki je izredno dobro organiziran, nekateri mu pa očitajo

neskladnost z naravnim razvojem – asfaltirane ceste, zaščitne mreže,..in nacionalni park za zaščito slonov Addo Elephant

- razvoj kopališkega turizma v okolici Durbana

- velik obisk Cape Towna zaradi njegovega položaja ob Mizasti gori, otoka Ruben, Rta Upanja,

pingvinov, … 2. Namibija

- tesno povezana z JAR, katere protektorat je bila do leta1990 od koder tudi prihaja največ

turistov - atraktivna puščava Namib – najlepše peščene sipine, in polpuščava Kalahari - nacionalni park Etosha je eden največjih na svetu

TURISTIČNA PODROČJA AFRIKE

IV. AVSTRALIJA IN OCEANIJA Dejavniki turizma v Avstraliji:

- 7,7 mil km² velik kontinent, zaradi

oddaljenosti veliko rastlinskih in živalskih posebnosti,

- koralni greben kot največja, a hkrati najbolj

ogrožena svetovna posebnost,

- puščavska notranjost z nekaterimi geološkimi posebnostmi,

- velika oddaljenost od svetovnih emitivnih

področij Evrope in ZDA (v nekaterih azijskih državah se šele v zadnjem času dviguje standard),

- največ obiskovalcev iz Nove Zelandije, Japonske , Velike Britanije in ZDA,

- zaradi dobre gospodarske razvitosti, glede na naravne razmere, relativno dobro razvita

turistična infrastruktura in predvsem dobro razvite prometne povezave,

- več kot 500 območij zaščitenih kot NP - Avstralija je vodilna v svetu.

Turistična območja:

1. Puščavska notranjost in Alice Springs

- Cestna in železniška povezava v notranjost (železniška proga GHAN) - Uluru ali Ayers Rock, viden 100 km daleč, zato tudi duhovno središče Aboriginov, bogato

okrašeno s petroglifi - Olga's Rocks 30 megalitov podobnih Uluruju

.

2. Obalna področja

- 20.000 km obale v zelo različnih klimatskih pogojih

- zelo privlačna velika sodobna mesta na vzhodni

strani – Sydney, Brisbane, Melbourne, Canberra in na vzhodni strani - Perth ( povezava je Indian Pacific Express),

- možnost kopališkega turizma v okolici Brisbane – Zlata obala in Sončna

obala; a tudi dobro izhodišče za obisk koralnega grebena,

- atraktivne obale – 12 apostolov, Philip Island 3. Tasmanija - zaradi ugodnih podnebnih razmer cilj predvsem domačih turistov 4. Avstralske Alpe

- najvišji vrh Mt.Kosciusco – planinski, tudi smučarski turizem - Modre gore – evkaliptusovi gozdovi

Oceanijo sestavljajo Nova Zelandija, Melanezija, Mikronezija in Polinezija

1. Nova Zelandija

- najpogostejši obiskovalci prihajajo iz Avstralije, ZDA, Kanade in VB … - izredno slikovita vulkanska pokrajina (Mt.Cook 3764 m), ledeniki (največji je Tasmanov – 28

km)i termalni izviri in gejziri na Severnem otoku (največji je Poluhu – 30 m) - lepo ohranjeni in predstavljeni Maorski običaji

2. Melanezija, Mikronezija in Polinezija

- ugodno oceansko podnebje in vulkanska zgradba otokov z rodovitnimi prstmi ustvarjajo »raj na zemlji«,

- razvit celoletni turizem, - maloštevilno prebivalstvo ohranja tradicionalne značilnosti,

- z omejitvami turističnih obiskov želijo ohraniti naravo (Tahiti omejuje turistični obisk na 100 000 na leto)

V. AZIJA Dejavniki turizma v Aziji:

- največji kontinent z najdaljšo in najbolj razgibano obalo, - najbolj razgibano površje (največja absolutna razlika: Mrtvo morje in Mt Everest) - največja pestrost podnebnih tipov in s tem tudi rastlinskih in živalskih vrst, - največ središč starih civilizacij - največje število prebivalstva, z ekstremnimi razlikami v standardu prebivalstva; ne samo

med državami temveč tudi znotraj njih,

- kontinent z najhitrejšim gospodarskim razvojem, - največja pestrost religij in njihovega pečata v vsakdanjem življenju, - največ kriznih žarišč od 2. sv. vojne naprej, - velika oddaljenost od emitivnih turističnih področij (razvoj letalstva), - koncentracija turizma ob jugovzhodni obali, - KONTINENT Z NAJBOLJ IZRAZITIMI KONTRASTI.

Turistična območja: 1. Vzhodna Azija: Kitajska, Mongolija, Japonska, Severna Koreja, Juţna Koreja, Tajvan

- leta 2000 je prva turistična država še bila Japonska (0,1% ), danes je to Kitajska (2.1% v

nacionalnem dohodku) JAPONSKA:

- Kiušu, Šikoku, Honšu, Hokaido in 3000 majhnih otokov, izrazito vulkanska

pokrajina (60 aktivnih vulkanov) - Slikovita hribovita pokrajina, ki je omejila

poselitev na velika urbanizirana priobalna področja.

- Veliki tradicionalisti in ljubitelji narave – 23

narodnih parkov in 12000 naravnih rezervatov (tudi sanktuarijev)

- 1/3 tujcev prihaja iz ZDA, - Najpogosteje so obiskana velika mesta –

Tokio (četrt Ginza, Asakusa), Kyoto, stara prestolnica z lepo ohranjenimi templji, Hirošima, Kigošima (lepe plaže in kopališki turizem), Saporo kot izhodišče za zimske športe,

- domačini

najpogosteje obiskujejo sveto goro Fuji in različne toplice

- zaradi visokega standarda, kljub kratkim dopustom, so Japonci pogost udeleženci mednarodnih turističnih tokov (tudi vikend turizem).

KITAJSKA: - Kitajska se je začela odpirati šele po letu 1980, - najpogostejši cilj so velika mesta Peking, Šanghaj, Hong

Kong, Macao

- številni arheološki spomeniki – pagode, Kitajski zid, glineni vojaki, Prepovedano mesto

- izjemne naravne atraktivnosti - soteske, kegljasti kras, Tibet? - Izrazit kontrast vzhodnjaške eksotike in ultramoderne arhitekture - Med vzhodno azijskimi državami največ tujih turistov, čeprav primanjkuje turistične

infrastrukture, predvsem v notranjosti

2. Jugovzhodna Azija: Mjanmar, Tajska, Laos, Kambodţa, Vjetnam, Malezija, Singapur, Indonezija in Filipini

- pokrajina s številnimi spori in nemiri po 2. sv. vojni, - trenutno najbolj zaprta država Myanmar ( leta 2000 samo 200 000 turistov), v kateri so

najbolj obiskani glavno mesto Rangun ter dve stari prestolnici Pangan (5000 templjev in Mandalaj s cesarsko palačo),

- Tajska ima dobre možnosti kopališkega turizma, a hkrati je zanimiv tudi sever z zelo razvitim pohodništvom (trekingi)

- V Kambodţi je najbolj obiskan Angkor, stara prestolnica, ki jo je prerasel gozd,

- Indonezija najbolj privlači otok Bali zaradi slikovite

pokrajine, a hkrati zelo dobro ohranjenimi etnološkimi značilnostmi in izredno dobro dostopnostjo ter razvito turistično infrastrukturo,

- Singapur je svoje gospodarski razvoj kot tudi turistični zasnoval na izredno ugodnem prometnem položaju in v osnovi zelo ugodne nakupovalnem

turizmu,

- Malezija je napredovala kot pomembna naftna država z zanimivimi arhitektonskimi

rešitvam v Kuala Lumpurju, trudi se ohraniti deževni gozd na Borneu, kjer ohranja naravni habitat za orangutane

3. Juţna Azija

- Nepal je pomebno izhodiče za planinske in alpinistične odprave, zelo obiskan tudi Katmandu

s svojimi specifičnimi templji, - Sri Lanka ima dobre možnosti za kopališki turizem, ter lepo ohranjene zaščitene naravne

kot kulturne spomenike (Sigirija, Polunaruva, Kandy – kjer naj bi bil shranjen Budin zob), vendar ima velike težave zaradi pogostih sporov med Singalci in Tamilci,

- Indija je privlačna zaradi velikih mest New Delhi, Mumbaj, Kalkuta, kot tudi številna svetišča – zelo obiskani ašrami, Benares, sveto mesto na reki Ganges, Taj Mahal,…

- Maldivi dobesedno živijo od turizma saj jim prinaša več kot 90% nacionalnega dohodka.

4. Jugovzhodna Azija

- kontakt treh kontinentov, izredno pomemben prometni položaj je pogojeval nastanek nekaterih najstarejših civilizacij in kultur –

mezopotamske, asirske, perzijske in feničanske,

- stik svetovnih ver, - relativna bližina Evrope, od koder prihaja

največ obiskovalcev v Turčijo, Izrael in Ciper, - Libanon (imenovan tudi Švica Bližnjega

vzhoda)je izredno razvit turizem. kopališki,

kulturni - Jupitrov tempelj v Balbuku, feničanska mesta, zanimiva narava v

Libanonskih gorah – starodavne cedre in celo smučarski turizem je močno nazadoval po državljanski vojni in stalnimi spori z Izraelom.

- Izrael kljub stalnim notranjim in zunanjim nevarnostim zaradi zgodovinsko pomembnih

romarskih središč razvija verski turizem (Jeruzalem, Nazaret, Betlehem, Jeriho) kot tudi zdraviliški na račun Mrtvega morja (najgloblje depresije); večina turistov je židovskega porekla,

- Saudova Arabija je tradicionalno romarska dežela z

Meko in Medino, z njima se je razvila tudi luka Jidda v tranzitni središče, - Turčija doživlja zadnje desetletje najhitrejši turistični razvoj ne samo na Bližnjem vzhodu

kot tudi v Evropi; Istanbul dobi tekmece v notranjosti, na Anatolski planoti (Pamukalle), a tudi v novo nastajajočih kopaliških centrih ob sredozemski obali