Univerzitet “Sv.Kliment Ohridski” - Bitola

Policiska Akademija - Skopje

Seminarska rabota po predmetot Krivi~no pravo

UBISTVA

Predmeten profesor: Izrabotil:Prof.D-r.Nikola Tupan~evski Boban Miceski II b Ass.M-r.\or|i Slamkov broj na indeks 15/04

Mart, 2005

1

UBISTVA

Voveduvawe vo problemot:

Vo razgleduvaweto na fenomenolo{kite karakteristiki na ubistvata i nivnite storiteli ne mo`eme da trgneme od nivnata pravna kfalifikacija odnosno od krivi~no pravnata opredelenost na nivnite pojavni oblici.Pri opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto rekovme deka kriminolo{kite karakteristiki na ubijcite ne mo`at da se nabquduvaat i utvrduvaat nadvor od storenoto krivi~no delo.So ogled na konstitutivnite obele`ja vneseni vo zakonsnite bitija na ovie inkriminacii zakonodavecot razlikuva:obi~ni,kfalificirani i priviligirani ubistva.Ovie obele`ja imaat zna~ewe za krivi~nopravnoto oblikuvawe na deloto i ja uslovuvaat te`inata na konkretnite pojavni oblici preku krivi~nata sankcija so koja zakonot se zakanuva.Megutoa bitnite elementi na krivi~noto delo istovremeno se i kriminolo{ki obele`ja {to go uslovuvaat postoweto na ovoj vid kriminalni aktivnosti.

2

- Vidovi ubistva spored KZ RM:

2.Ubistvo;

Od ednostavna zakonska dispozicija “toj {to drug }e li{i od `ivot”-proizleguva deka ova delo se sostoi vo predizvikuvawe smrt na nekoe lice so prezemeno dejstvie od strana na drugo lice.Objektot na za{titata kaj ubistvata e ~ovekoviot `ivot i toa od momentot na zapo~nuvaweto na procesot na negovoto ra|awe pa se do negovata prirodna smrt.Za postoeweto na deloto potrebno e subjektivnata strana-umisla na storitelot so toa {to e dovolno i postoeweto na eventualna umisla.

2.1.Kfalificirani ubistva;

Kfalificiranite ubistva koi u{te se narekuvaat i kapitalni krivi~ni dela,od obi~nite ubistva se razlikuvaat spored posebno opredeleni kfalifikatorni okolnosti od objektivna i subjektivna priroda.Poradi tie okolnosti predvideni vo zakonot,li{uvaweto od `ivot na nekoe lice ili na pove}e lica od strana na storitelot dobiva specifi~no op{estveno opasno zna~ewe {to se izrazuva preku stepenot na vinata,kako i preku pobudite,na~inot na izvr{uvaweto,objektot i posledicite na krivi~noto delo.-Eve gi nakratko glavnite obele`ja na ovie ubistva:

a)Ubistvo na svirep na~in;

Ovoj vid kfalificirano ubistvo postoi toga{ koga li{uvaweto od `ivot e izvr{eno taka {to na `rtvata i se nanesuvaat takvi bolki,maki i stradawa koi po svoeto traewe ili intenzitet gi preminuvaat ramkite na redovnite prose~ni bolki,maki i stradawa {to obi~no se prisutni kaj sekoe li{uvawe od `ivot.

b)Ubistvo na podmolen na~in;

3

Za da mo`e da se zboruva za ubistvo na podmolen na~in potrebno e li{uvaweto od `ivotot na nekoe lice da bide storeno na prikrien,potaen ili itar na~in ,a `rtvata da ne bila svesna za napadot vrz svojot `ivot i ne mo`ela da pru`i otpor,odnosno ne mo`ela da se brani.

v)Ubistvo pri bezobzirno nasilni~ko odnesuvawe;

Za negovo postoewe se baran poseben, krajno negativen odnos na storitelot sprema `rtvata {to pretstavuva specifi~na subjektivna strana kaj ova krivi~no delo.

g)Ubistvo od koristoqubie;

Ubistvo od koristoqubie postoi toga{ koga so li{uvaweto od `ivot na nekoe lice se nastojuva da se dojde do materijalna korist za sebe ili za drug.

d)Ubistvo zaradi izvr{uvawe drugo krivi~no delo;

Ovde se,vsu{nost vo pra{awe dva oblika na kfalificirano ubistvo.Prviot oblik postoi ako li{uvaweto od `ivot na nekoe lice se pojavuva kako sredstvo za izvr{uvawe na nekoe drugo krivi~no delo.Vo vtoriot slu`aj ubistvoto na nekoe lice e storeno zaradi prikrivawe drugo krivi~no delo.

|) Ubistvo od bezobzirna odmazda;

Za ovoj oblik na te{ko ubistvo se raboti samo toga{ koga e storeno od bezobzirna odmazda pod koja spored KZ RM ,mo`e no ne mora da se podvede i krvnata odmazda.Odmazdata , vsu{nost, pretstavua motiv od koj mo`e da bide storeno sekoe ubistvo a se karakrerizira so povedenie od strana na storitelot kaj kogo odzemaweto na tu|iot `ivot kako kompenzacija za storenoto zlo predizvikuva opredeleno psihi~ko zadovolstvo.

4

e)Ubistvo od niski pobudi;

Niskite pobudi se vo osobena izrazena protivre~nost so vladeja~kite socijalnoeti~ki vrednosti na op{testvoto i |i navreduvaat osnovnite moralni stavovi na javnosta,odnosno na sekoj prose~en ~ovek vo koj barem i malku e vsadeno ~uvstvoto i sva}aweto za razlikuvaweto na dobroto od zloto.Kako primer na vakvi ubistva obi~no se naveduva: ubistvo na dete {to na eden odroditelite mu pretstavuva pre~ka za sklu~uvawe na nov brak.

`)Ubistvo na slu`beno ili voeno lice;

Ova ubistvo postoi toga{ koga e li{eno od `ivot slu`beno ili voeno lice pri vr{eweto na javnata ili dr`avnata bezbenost ili na dol`nosta na ~uvawe na javniot red.

z)Ubistvo pri koe so umisla se doveduva vo opasnost `ivotot na u{te nekoe lice;

Ovoj oblik postoi toga{ koga pri izvr{uvaweto na obi~noto ubistvo }e se sozdade konkretna opasnost za `ivotot na najmalku u{te edno lice,a pri toa storitelot bil svesen za spomenatata opasnost i ja sakal ili bil svesen za mo`nosta od nejzinoto nastapuvawe i se soglasil so toa.

y)Pove}ekratno ubistvo;

Za ova krivi~no delo se raboti toga{ koga storitelot so umisla }e izvr{i pove}e ubistva osven predvidenite vo ~len.38 KZ RM (ubistvo na mig)i ~len.40 KZ RM(ubistvo na dete pri pora|awe) bez ogled na toa dali za site ubistva mu se sudi so primna na odredbite za tek ili za nekoe ubistvo bil porano osuden.

i)Ubistvo na mig;

5

Za postoewe na ubistva na mig potrebno e vo sekoj konkreten slu~aj da se utvrdat slednive obele`ja:-stepenot na razdraznetosta kako afektivna sostojba;-izvr{itelot na deloto da bil bez svoja vina doveden vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili so te{ko navreduvawe od strana na `rtvata;-psihi~ka vrska me|u povodot i silnata razdraznetost;1

j)Ubistvo od nebre`nost;

Ova ubistvo gi ima site osnovni obele`ja na obi~noto ubistvo so taa razlika {to kaj osnovniot oblik na ubistvoto storitelot postapuva so umisla.

2.2 Na~in na izvr{uvawe na ubistvata

Na~inot na izvr{uvawe na ubistvata zavisi od motivot na storitelot,situacionite mo`nosti (vreme,mesto,prisustvo ili otsustvo na pre~ki za izvr{uvawe na deloto i sl.) i sredstvata so koi se vr{i.

So ogled na motivot kako natamo{no obele`je na deloto,ubistvata ;o`at da se podelat na:svirepi,podmolnimladnikrvni,bezobyirni itn.

1 Z.Sulejmanov-Ubistvata vo Makedonija str.53

6

Analiza na slu~aj:

Tatkoto koj gi ubil dvete }er}i;

Svetislav Peri} se o`enil so Gordana vedna{ po Vtorata Svetska Vojna.Nabrgu,vo 1948god im se rodila prvata }erka Radmila,a potoa vo 1951god i vtorata }erka Gorica.@ivotot im bil te`ok,i poradi takvite uslovi Gordana dobiva tuberkuloza i umira.Svetislav nemo`ej}i da se gri`i za dvete deca gi nosi vo Dom. Tamu devoj~iwata ostanuvaat dve godini.Otkako Svetislav povtorno se `eni,negovata sopruga Desanka uspeva da gi izvadi od domot decata i se gri`i za niv se dodeka ne osnovaat sopstveni semejstva.Najprvo se ma`i Radmila,a potoa i Gorica.Gorica se ma`i za Dragoqub Smiqkovi} i ra|a dve }erki Violeta i Valentina.@ivotot im bil miren se dodeka Dragoqub ne po~nal premnogu da pie. Stanuva premnogu agresiven.Po izvesno vreme Gorica se obiduva da se razvede od svojot soprug no decata ja ubeduvaat velej}i:-“Toj sepak e na{ tatko”2.Otkako sostojbata navistina se vlo{uva,Gorica zaminuva da `ivee sama nadevaj}i se deka eden den povtorno }e bide zaedno so svoite deca.Nejziniot soprug se obiduva da se le~i vo pove}e kliniki no bezuspe{no.Mnogupati se obiduva da ja vrati svojata sopruga no nejze i e dovolno jasno deka ako se vrati povtorno vo taa ku}a ja o~ekuva vistinski pekol.Izvesno vreme Dragoqub zaboravil na svojata sopruga,no posle nekoe vreme taa dobiva povik od svojot soprug i toj i veli deka pove}e nema da mo`e da gi vidi i sopstvenite deca. Gorica e premnogu ispla{ena,taka {to vedna{ se javuva na svojata porane{na sosedka i ja zamoluva da odi vo nejziniot porane{en dom i da vidi {to se slu~uva so nejzinite deca.Otkako sosedkata zaminuva tamu,gleda deka ku}ata ve}e gori,i doznava deka Dragoqub gi ubil svoite deca,a potoa i sebesi.Gi ubiva na toj na~in {to najprvo nekolku pati,dodeka tie spijat gi udira so sekira po glavata, a potoa ja pali i ku}ata.Zaedno so decata vnatre ostanuva i toj taka {to samiot se samoubiva.

2 Najzagonetnije YU UBICE – Marko Lopusina

7

Mesto:Suvodol-Smederevo

Vreme:1980god

Na~in:Svirep na~in

Motiv:^esti kavgi so soprugata

Sredstvo: Sekira

Sociopatolo{ki pojavi: Storitelot e dolgogodi{en alkoholi~ar razveden od svojata sopruga, vo dobar odnos so svoite deca, no porokot si go pravi svoeto.

Vo alkoholizirana sostojba toj na svirep na~in |i ubiva svoite deca, za da i se odmazdi na svojata sopruga koja nesakala da se vrati da `ivee so nego.

8

Koristena lireratura:

Ubistvata vo Makedonija-Zoran Sulejmanov

Kriminologija-Slobodanka - K.Vili},Vesna N.Ristnovi}

Kazneno pravo - poseben del - Vlado Kambovski

Slu~ajot e izvaden od:Najzagonetnije YU UBICE-Marko Lopusina.

9