Ulj Fif Sl1 Bfs Sno Zapiski 01

8/18/2019 Ulj Fif Sl1 Bfs Sno Zapiski 01

1/33


2/33

te dve določitvi nista dovolj za razumevanje, zato potrebujemo e sociolingvistična določilac+ sociolingvistična določitev) državno)upravne meje) cerkvene meje) institucije *ola primarna7 televizija, radio, ceste sekundarne...+

8a mejnih področjih je zavest pripadnosti odvisna od tega v katere ole hodijo. Sekundarne institucije oblikujejo znanjein jezikovno zavest *čas faizma cerkev edina nosilka te zavesti, vas 4azkrižje župnik je bil hrvaki nadkof

vačani so se uprli+. "roblem nastaja pri razločevanju med sorodnimi jeziki *mi nimamo problemov z 2talijani, 9vstrijci,adžari, ampak s ;rvati+.

Kaj je knjižni jezik?

a) Zborni Jezik ) nosilec zj. je jezikovno šolan človek *vsaj sr. ola+) je najprej in predvsem pisani jezik ) zj. se manj govori po nepripravljeni pisni predlogi govorijo ga posebno v šolah *učitelji, učenci pred formalnimzborom & pred razredom ...+, tudi predavatelji pred izobrazbenim, političnim, portnim ali drugačnim interesnimzborom) naslovnik zbornega govora je praviloma množičen, neposredno prisoten pred govornikom kot poslualec *tudi radia,

tv+) uporaba zj.: pred javnim o!icialnim) zborom poslušalcev, zlasti e, če je ta zbor izobrazbeno, narečno ali tudisocialno neenak ) zj. se človek ne nauči kot maternega jezika, ampak si ga pridobi ele z zavestnim prisvajanjem *pouk slovenčine vsrednjih olah+, v precejnji meri pa si to ali ono iz zj. prisvoji na podlagi pasivne ali aktivne udeleženosti v zbornemobčevanju) zj. je najbolj !unkcijsko razčlenjen) značilnost zj. so sorazmerno natančno raziskane in predpisane v slovnici, slovarju, stilistiki, pravopisu, pravorečju) je narodnopredstaven) je narodnopovezovalen) je najbolj opisan *slovnica+

b) "plošno/Knjižnopogovorni Jezik & manj stroga, pogovorna varianta knjižnega jezika) uporaba: predvsem takrat, ko ne!ormalnemu zboru *večinoma nemnožičnemu+ govorimo brez vnaprejpripravljenega in izdelanega besedila) bolj kot zj. se opira na navadno vsakdanjo občevalno govorico nenarečno govorečih ljudi na celotnem slo. ozemlju *e posebej osredju: #j in okolica+) ni lahko razmejljiv *vanj so primeane prvine zj. in zemljepisna narečja+ knjižnopogovorni j. najbolj gospodarno določujemo z razlikami nasproti zj.7) nosilec kpj. je načeloma isti kot nosilec zj., vendar v drugačnem govornem govornem položaju *& položajgovorečega in poslušalca# ki si vlogi neprestano zamenjujeta ne pa govoreči : pasivno množično poslualstvo+) knjižnopogovorno občevanje je v glavnem neuradno, pogosto zasebno/privatno *zj. javno+

) velikokrat ga spremljajo nejezikovna sredstva za obravnavanje neke tematike/tvarine ker sta udeleženca pogovoraneuradno na dosegu roke) kpj.:zj. & odsotnost, t. i. ozkoknjižnih & neobčevalnih skladenjskih vzorcev# besedja# oblik# naglasov) tematsko/tvarinsko kpj. ni omejen) kpj. se navadno samo govori, večinoma brez vnaprej pripravljenega besedila, torej spontano# prosto) če je v pog. jeziku kaj napisano je večinoma dvogovor ali samogovor kake osebe iz umetnostnega besedila *ali junakovtok zavesti+) v avtorskem besedilu umetnostnega dela se kpj. pie izjemoma a v zadnjem času nekaj več) kpj. dandanes e ni nasploh v rabi po vsej Sloveniji, čeprav je ta zvrst najprimerneja za pogovor med ljudmi različnihnarečnih področij


3/33

) to, kar naj bi v resnici postalo splono, v resnici obstaja dokaj izoblikovano na osrednjem gorenjsko)dolenjskemobmočju s sredičem v #jubljani tu se določeni sloji *izobraženski, mestni+ prebivalstva praktično rodijo s kpj. & vdoločeni socialno)izobrazbeni plasti prabivalstva je pogovorni jezik že skoraj docela izpodrinil tradicionalnozemljepisno podeželsko narečje ta jezik postane e bolj sploen, če mu z zavestnim posegom spodrežemo lastnosti, kiga delajo ožje pokrajinskega če je ta kpj. v tem smislu normiran, postane tisti tip jezika, ki je prosta občevalna varianta skj *poleg redkeje zbornevariante+

) kpj. ni nujno v vseh prvinah svojih strukturnih ravnin povsem brez variant *saj jih ima tudi zj.+ vendar ima na vsakisvoji strukturni ravnini nespremenljivo# obstojno jedro to jedro se sedaj ljudem postopoma uzavešča *ko bo ta potek končan, ga bo lažje uveljaviti na res celotnem slo. ozemlju+) kpj. je za zj. nekaka pripravljalnica, ki jezikovna sredstva zemljepisnih narečij in pokrajinskih pogovornih jezikovnekako normalno vodi k vlogam zbornega jezika *besedje, oblikoslovje, glasovna stran in naglas+ s tem omogočastalno oživljanje strukture zj$ in jo brani pred preveliko razdalo od živega vsakdanjega jezika) problem pogovornosti: uporabniki pogovornega jezika padajo iz knjižne v pokrajinsko pogovornost, včasih celo vnarečnost *ali v zbornost+

v obeh primerih je knjižni jezik opredeljen kot najvija zvrst *gre za nae gledanje na jezik ) vrednotenjski odnos do jezika+

-njiževni jezik ima postavljeno normo, ki velja za vse pripadnike slovenske jezikovne skupnostizborni jezik bolj pisna podobaknjižni jezik bolj govorna podobanjegova najvija pojavna oblika: znanost, umetnika zvrst

Semiotika – veda o znakih?

semiotika *+!srednje teme jezikoslovja so dveh vrst: sistemske in pragmatične

*+ dodatni vidiki:) sociolingvistika *status, delovanje, vrednotenje jezika v določeni družbi+) psiholingvistika *ukvarjanje z jezikom z vidika človekove psihologije+...

Shema je poskus prikaza jezikoslovja navzgor in navzdol. 8avzgor je jezikoslovje vpeto v splonejo vedo semiotika*semiologija+.

"ristopi, teorije, metode so danes v jezikoslovju različne *vedno ob določenem času obstajajo različne metode+:) obstajajo pristopi, ki so bili včasih popularni in danes niso več


4/33

) novi pristopi *kognitivno jezikoslovje+) večni pristop *sistemski+ vedno uporaben, popularen

?lede na tip pristopa so različna jezikoslovna področja, enkrat bolj, drugič manj, dostopna za različne pristope *ko jemoderen en pristop, se bolj obravnava določeno jezikoslovno področje+."rimer: e je teorija pragmatičnega tipa jezikovna raba. e imamo strukturalni pristop sistemska raba. "ri nas je vospredju sistemski pristop.

(se jezikovne obravnave so vpete v semiotiko, ker vse izhajajo iz predpostavke, da je jezik eden od znakovnih sistemov.semiotika & veda o znakih jezikoslovje & veda, ki obravnava enega izmed takih znakovnih sistemov

*zato gre za povezavo navzgor+obče/splono jezikoslovje/splona teorija jezika mislimo naravni jeziki, ker so tudi drugi jeziki *kretenj...+ vsi ti jeziki imajo skupen imenovalec & znakovnost

"istemska obravnava jezika slovnica/gramatika) jezikovna ravnina & del jezikoslovja, ki združuje enakovrstne znake *fonoloka, morfoloka...+ iz manjih znakovnastajajo večji/kompleksneji. ?lede na jezikovno ravnino imamo discipline: fonetika/fonologija, morfologija...%bravnava jezika kot delovanja pragmatika)

"ri obravnavah jezika kot delovanja opazujemo jezik kako deluje *jezik uporabljamo pri sporazumevanju, dadobimo neke sporazumevalne cilje+. Sporazumevanje je več kot le sistemski znaki. 3akaj govorimo & zato, ker bi s temradi nekaj dosegli.

!pis rabe jezika v gramatiki je vedno sistematičen, pragmatika pa skua odkriti pravila po katerih rabimo jezikovneznake, po katerih poteka komunikacija.) če naredimo slovnično napako & jezikovna napaka @grem domaA to naredi tujec) če krimo pravila slovnične rabe & se ne obnaamo govorno primerno @gospa, veseli nas, da ste prišla tako zgodajA raba polvikanja * sistemska napaka drugega ranga

Slovenec, ki ne upoteva pravil vikanja+ če kdo na pozdrav ne odzdravi @2mate uroA reče @da,A in gre naprej 8eprimernost v jezikovnem obnaanju ima posledice skrajna: prekinitev komunikacije+. !bravnave jezikovnegadejstva: Sogovorca sta daleč od tega, da bi si sporočala le podatke. (edno gre za pobudo in reakcijo nanjo. "ri vsakemsporazumevanju ima namreč govorec določen namen.

"&'(%(K* semiologija) (+ J&Z(K

semiotika & veda o znakih#astnost znakov je znakovnost.

Kaj so znaki?

Skupno jim je to, da označujejo to, kar oni sami niso. 3nak stoji namesto nečesa drugega/nekaj nadomeča stoji vrazmerju do nečesa drugega *stoji na mestu tistega, kar označuje+. 3ato imamo označevalca in označenca.

Vrste znakov?: primarni / sekundarni *sestavljeni iz primarnih7 dvakraten odnos+2ndeks / ikona / simbolJezikovni / nejezikovni B parajezikovni, pravi nejezikovni


5/33

2kona & gr. slika, podoba prvotno je bila tudi pisava ikona. !ptična, glasovna podobnost.3a branje moramo vedeti kakna stvar sama na sebi je in moramo poznati temeljne principe shematiziranja/odslikavenasploh *za prepoznavanje ikonskega znaka je potrebno poznavanje stvari in poznavanje njene odslikave+.*piktogrami, mrtvaka glava, glasovna podobnost onomatopeje *@muA++

>. simboli !dnos do označenega je dan s konvencijo/dogovorom. 3veza med simbolom in njegovim pomenom je arbitrarna*poljubna+, nemotivirana *nenapovedljiva, neutemeljena z ničemer oprijemljivim+. 3a razumevanje/prepoznavanje

simbolnega znaka, je potrebno poznavanje konvencije za vsak znak se je treba naučiti kaj pomeni.Jezikovni znaki so na splono simbolni znaki *Dproblem onomatopoije različno v različnih jezikih: kikiriki,kikirikoo...+"oznamo tudi več razvrstitev tipov znakov:

-$ stareja delitev: Eerdinand de Saussuresimboli *odnos do podobnosti+, pravi znaki *brez podobnosti+4azdelil jih je glede na to, ali je med znakom in označenim podobnostno razmerje ali ne. "ri razdelitvi ni upotevalindeksalnega znaka, zato ker to načeloma niso namerni znaki..$ noveja delitev: "ierce2kona, indeks, simbol

Jezikovni znaki in nejezikovni znaki?


6/33

Znaki v razmerju do drugih znakov (položajski !esedilni sistemski kontekst"?

3naki so vključeni v različne kontekste:

položaj *situacija+ *+sobesedilo *kontekst+ *=+

. sistemski kontekst(irtualni znaki tvorijo sisteme. "ri jezikovnih znakih pa ti delni sistemi tvorijo skupaj sistem *nekega+ jezika *npr.slovenskega+."opolnoma vsak znak ima popolnoma določeno mesto znotraj določenega sistema. ( sistem se urejajo na podlagi:) paradigmatskih odnosov: odnosi med istovrstnimi znaki oz. znaki z isto funkcijo *razporejamo enakovrstne znake+) sintagmatskih odnosov: odnosi med raznovrstnimi znaki oz. znaki z raznovrstno funkcijo ti odnosi omogočajo tvorbokompleksnejih znakov *povezujejo različne znake+

Znaki in komunika#ija? 8ajočitneja oblika rabe znakov je komunikacija.Komunikacija: sporočanje misli drugemu, urejanje odnosov z drugimi, usklajevanje delovanja z drugimi.

9li je vsaka raba znakov komunikacija"risotnost/odsotnost sogovorca tudi samogovor je komunikacija *problematično pa je dejstvo, da samogovor običajnoni oblikovan dokončno & nikoli ne proizvajamo pravih besedil, ker toliko stvari preskakujemo s svojimi mislimi.

(eliko težo v komunikaciji imajo neverbalni znaki *podpirajo poslualčevo interpretacijo+.

(loga nejezikovnih *pravih+ in parajezikovnih znakov v jezikovni komunikaciji:"ojem komunikacije se običajno povezuje z lastnostjo namernosti *namen+ in lastnostjo usmerjenosti/naravnanosti*imeti mora naslovnika+. *9li je tudi nenamerno vedenje znak+ 8ikoli ne komuniciramo brez uporabe neverbalnih znakov *brez njihove uporabe deluje grozljivo+. (elja celo, da na podlagi neverbalne komunikacije izvemo več kot v verbalni komunikaciji.

Jezikovni znak kot !ilateralni znak (semantični trikotnik"?

ožna glede na formo bi lahko bil znak slovenskega jezika, vendar to ni znak v slovenskem jeziku tega ni, ker seoblika in pomen ne povezujeta v nobeno referenco *gre za neko obliko brez vsebine+miza pomen pohitva z nogami, pločo..., referenca je abstrahirana *miza ima lahko , G... noge+. -onkretnarazporeditev referenčnega razmerja se poveže v govoru. Hna in ista referenca je lahko prekrita z več pomeni *(enera:večernica ali jutranjica+

Erance "reeren, avtor -rsta pri Savici drugačen pomen, ista referenca(ečernica, jutranjica drugačen pomen, isti referent *(enera+

(sak jezikovni znak/simbolni znak je sestavljen iz dveh plati/je bilateralen:oblika & tisto kar zaznamuje

sporočanje komunikacijavsaka raba znakov ježe komunikacija

izmenjava izjav potrebuje naslovnika

pomen re!erenca znotraj jezika zunaj jezika


7/33

pomen & tisto, kar je zaznamovano

$e Saussure model jezikovnih znakov:) oblika/izraz znaka: signifiant/zaznamujoče) pomen/vsebina znaka: signifiC/zaznamovano

re!erenčno razmerje:razmerje med označenim in označujočim*razmerje med znakom in referenco: razmerje zunaj znaka+

razmerje med pomenom/vsebino znaka in med njegovo obliko/!ormo & zaznamovano in zaznamujoče razmerje*razmerje med znakom in pomenom & razmerje znotraj znaka+

ožna je forma brez vsebine9li so tudi vsebine, ki nimajo forme so vsebine, ki jih v določenem jeziku ne poimenujejo na isti način.

3 jezikom znotraj enega jezika poimenujemo zunanjo realnost na določen način toda le dokler je jezik samozadosten*govorci znotraj jezika samozadostno živijo+. "roblem: ko zavzame nek jezik pozicijo, s katere dirigira členitevresničnosti natančno na tak in ne drugačen način *jezik znanosti: problem, kadar gredo poimenovati iz jezika v jezik, neda bi se s tem tudi resničnost prilagajala+. loveka konceptualizacija je univerzalna: problem, ko je treba koncept poimenovati. 8ekateri jezikoslovci trdijo, da ne moremo tvoriti stabilnih pojmov, če tudi nimamo poimenovanja zanje.

zaznamovano označenozaznamujoče

semiotični trikotnik kotsemantični trikotnik *imajo ga le znaki, ker imajo le oni povezavo med obliko in vsebino+

uporabnik znaka

vzpostavlja referenčno razmerjeodnos/razmerje med zaznamovanim in zaznamujočim obstaja znotraj znaka pomenodnos do označenega *ki je zunaj znaka+ vzpostavlja uporabnik znaka referenca$e Saussure*3ačetnik strukturalizma, njegova načelna knjiga *izide po njegovi smrti+: 1eorija splone lingvistike.+

8jegova predstava o znaku:signifiC )

odnos, ki obstajaznotraj jezika

pomen/vsebina znakasignifiant )oblika/izraz znaka

razmerje med pojmom in akustično podobo *v bistvu gre za predstavo o zvočni podobi+ & tisto, kar si v mislih predstavljamoza zvočno podobo7 predstavljena na abstrahirani ravni*lahko govorimo o psiholokih lastnostih+

koncept & pojem/ predstavaakustična,zvočna,glasovna podoba

$e Saussure je dvostranost znaka metaforizirano istovetil z listom papirja

*< str pomen, = str oblika+. -akno je razmerje med obema shemama "ovezani sta tako, da narazen ne gresta &gre za popolno neločljivost obeh delov. 8ič ni naravno povezanoD !blika miza ni naravno povezana z vsebino toda ko je razmerje vzpostavljeno je trdno.ebelji ples ta povezava pa je prirojena.

$astnosti jezikovnih znakov?


8/33

"ri kompleksnejih izrazih ni arbitrarnosti delna predvidljivost *živino)zdravnik predvidevamo kaj bo tvorjenka pomenila+. 8iso pa vsa kompleksneja znamenja deloma motivirana:Spregledati ) začeti gledati ta dva pomena sta popolnoma različna ) ne videti *ta beseda je arbitrarna+

=. konvencionalnost jezikovnega znaka *dogovorjenost+"ovezanost med obliko znaka in njegovim pomenom je stalna/stabilna.?ovorec se 'konvencije' nauči za vse govorce je zavezujoča."rimer: strokovne/znanstvene terminologije so pogosto oblikovane na ta način, da izberejo določeno besedo za poimenovanje *drugače pa ne+

>. asociativnost jezikovnega znaka *združevalnost, povezovalnost+( možganih so ločeni centri za obliko in pomen med obojimi morajo biti sinaptične povezave, da dojamemo celoto."siholoko pogojena povezanost med obliko in pomenom znaka. "rekinitev te povezanosti npr. pri afaziji *možganskakap+.

"ripomba: $ogovorjenost znakov povezava je le približnoI stalna/relativno stabilna, ne dokončno fiksna. 8anjovplivajo družbeni dejavniki *pripadnost določeni družbeni skupini, izobrazbeni skupini, količini in kakovosti vCdenja osvetu...+, zato:) možnost nesporazumov

) možnost jezikovnih sprememb) časovne spremembeIpribližnost na več ravneh:) sprememba s časom *časovna os s časom se vse spreminja & čas načenja trdnost konvencionalnih oblik primer: bolja polovica+) sprememba od govorca do govorca *povezovanje je le delno prekrivno prihaja do nesporazumov kot npr. otrok ene razume konvencije+

Jezikovni znak v sistemu?

virtualni znaki langue & jezikovni sistem/sestav, jezik strukturalističnadihotomija *dvojnost+uresničenje virtualnih znakov parole &jezikovna raba, 'govor'

Jezikovni sistem/sestav je urejena množica prvin# ki so v urejenih medsebojnih razmerjih . 1o urejenost imenujemostruktura *zgradba+.4elevantne *bistvene+ lastnosti jezikov, prvine, lahko določimo le tako, da upotevamo njihovo razmerje do drugihprvin istega sistema v prerezu časa, tj. ne moremo je obravnavati izolirano.

Jezikovni sistem/sestav nam daje možnost, da ustvarjamo vedno nove in nove tekste. Struktura jezkovni sistem jestrukturiran *strukturiranost ustvarjajo njegova jezikovna razmerja+ razmerja se spreminjajo, zato moramo paziti ali jihgledamo v:sočasnosti *sinhroni vidik+ opazujemo medsebojna razmerja znakov v nekem trenutku raznočasnosti *diahroni vidik+opazujemo medseb. razm. znakov v neki spremembi časa

"rimer:


9/33

-!8J : J9;912) druži ju: asociacija, ki temelji na skupnem tematskem/pomenskem/besednem polju *besedilo+ *semiotika+ *leksikologija+) pogosto skladenjsko vezani besedi *asociacijska zvaza+

J9;912 : 9;912) ista glasovna podoba, isti spregatveni vzorec

(sako znamenje ima vrsto odnosov do drugih znamenj odvisno od tega kateri vidik *aspekt+ vzamemo za opazovanje.(zamemo le en vidik *glede na namen, glasovno podobo...+. Jezik kot sistem lahko opisujemo z vseh *teh+ vidikov.(sako znamenje pripada celi množici takih delnih sistemov. immanj komplicirano je zgrajen znak čimmanj jemožnih vidikov s katerih ga lahko opazujemo. 8ajmanj komplicirana enota je glasovna enota *zato je v nekem jezikuveliko lažje vzpostaviti glasovni sistem kot pa kakni leksikalni sistem ga je lažje opisati+.(idikov, s katerimi določamo te odnose je zelo veliko. 8ajpomembneji/temeljni so:paradigmatski odnosi *odnosi med istovrstnimi prvinami+sintagmatski odnosi *linearni/zaporedni odnosi med prvinami, lahko različnimi+ z njihovo pomočjo se v*jezikoslovnem+ jeziku tvorijo iz manjih jezikovnih enot večje *kompliciraneje+

Sintagmatski in paradigmatski odnosi?

Jezikovna znamenja se med seboj povezujejo z dvema vrstama temeljnih odnosov:) sintagmatski odnosi) paradigmatski odnosi

. oseba ednine+IlajaIso lajali


10/33

skladenjske *pes+ tečespiIčaka

Zgrad!a jezikovnega sistema?

Jezikovni sistem je v sebi zaprta, urejena celota, v kateri je vsak del v razmerju:a+ do drugega/drugih dela/delov b+ do celote

in ima !unkcijo *vlogo+ znotraj te celote.

Jezikovne ravnine – razmerja znotraj njih in med njimi?

Jezikovni sistem je urejen po jezikovnih ravninah:

ravnina osnovna enota *prvina+ jezikoslovna vedabesedilna/tekstovna

tekstem besediloslovje

skladenjska/sintaktična

sintaksem/stavek skladnja/sintaksa

besedoslovna/leksikalna/leksična

leksem/beseda besedoslovje/leksikologija

oblikoslovna/mor!ološka/mor!emska

mor!em2 oblikoslovje/mor!ologija

ravnina izrazne podobe!onološka/!onematska

!onem/glasovna enota !onologija, 22glasoslovje

2,em *enota jezikovnega sistema+ & prepoznavna pripona *sistemska enota virtualni znak+22 jezikovno znamenje je bilateralna enota & ima izraz *obliko+ in vsebino *pomen+

prvine fonoloke ravnine so pomensko,razločevalne, prvine drugih ravnin so pomenonosne

hierarhična razvrstitev prvin *zgoraj so večje, kompleksneje+

razmerja med ravninamioblika *izraz+ na nižji ravni ima *opravlja+ svojo funkcijo na viji:

miza N miz) F )a ,a morfem nimata nobene zveze, /a/ fonem razen da sta homonima,a, oblika: samoglasnik... takoj ko mu damo glasovno okolje dobi pomena ne moremo določiti pomen: )i)m)a različen

m)a)m)a pomen,a pomen: ženski spol#a veznik, pomen: protivnost

%odeli jezikovne komunika#ije – od začetnega strukturalističnega do pragmatičnega& 'ojasnitev termina govorni

položaj?


11/33

k & konceptg & podoba govorne verige

*+

govor *fonacija+

*=+ posluanje *avdicija+

*+ obraten proces pri poslualcu

lovek, ki hoče kaj povedati, mora najprej imeti predstavo o tem, kaj hoče povedati konceptualizacija. (zpostavisinaptično povezavo med centrom za vsebine in podobe oblik. -o bo to sestavil v celoto, gre ukaz iz možganov dogovornih organov *psihofizični korak+. ?ovorni organi artikulirajo *premik govornih organov, zrak...+ pride dofizičnega koraka, v katerem gre za impulz *ki je že v obliki glasovne podobe+ z valovanjem do uesa naslovnika. "rinaslovniku se vse to obrnjeno ponovi psihofizični korak, se pretvori v živčne impulze teče v možgane naslovnika najprej gredo impulzi do centra za oblike *podobe glasovne oblike+ in se vzpostavi s centrom za vsebino sinaptična povezava.

Saussure obdela kaj se dogaja v psiholoki fazi:

a+ oddajnik prenosnik sprejemnik *kanal+ motnje

b+ oddajnik prenosnik sprejemnik

kod *med govorci se nikoli popolnoma ne prikriva+

Saussuru dodajo dvoje:a+ v prenosniku lahko pride do motenj *npr. če govorimo po telefonu gre mimo tovornjak in ne sliimo sogovorca+ b+ koda oddajnika *sporočevalca/naslovnika+ se morata do neke mere prekrivati ampak se nikoli popolnoma ne prikrivata *Saussure pozna kod, a zanemari dejstvo, da mi nimamo popolnoma prekrivnih kodov on pač predposavlja,da se kodi popolnoma prekrivajo+kod & sistem znakov*izraz iz semiotike sistem katerihkoli znakov+

oddajnik & govorec & tvorec *sporočila+ *pisec+ sprejemnik & poslualec & naslovnik *bralec+

oddajnik *en+kodirati & vsebine opremiti z izrazom *&tvoriti sporočilo+ jezikovni znaki: govorna veriga F pripadajoči znaki?ovorec enkodira znake. "oslualec/sprejemnik pa jih mora dekodirati *zvočnemu delu znaka, ki ga sprejme dodavsebino iz svojega vedenja+.

sprejemnik dekodirati & izaraz opremiti *'povezati'+ z vsebino *&razvozlati, razumeti sporočilo+ primer: odeli komunikacije 1oporiič: SS poglavje Sporočanje


12/33

>. pragmatični model komunikacijekomunikacija sporazumevanje v pragmatičnem jezikoslovjuglej: . -rižaj !rtar, . Keter, H. -ržinik: "ouk slovenčine malo drugače, -aj je pragmatika dodala v model komunikacije

"repisano iz "ouk slovenčine malo drugače:

"ragmatična izhodiča pragmatičnega jezikoslovja. sporazumevanje je posebna oblika človekega vedenja, povezanega z določenim namenom *tj. sporazumevanje

ne poteka samodejno+7 sporazumevamo se ne zato, da bi naslovniku sporočili svoje videnje predmetnosti,temveč zato, da bi nanj vplivali, pri njem nekaj dosegli, skratka, spremenili njegovo razmerje do predmetnosti indrugih ljudi. Strokovna literatura imenuje to obliko vedenja @delovanjeA ) ko se sogovorca sporazumevata,delata, tj. opravljata govorna dejanja.

G. ker se to delovanje nanaa na partnerja *pri sporazumevanju s samim seboj gre za posebnost+, govorimo osporazumevanju kot obliki družbenega delovanja.

Q. dejavniki sporazumevanja: osnovni interkacijski element sporazumevalnega procesa predstavljata poročevalec

in naslovnik, ki si zamenjata sporočilo *izmenjujeta sporočila+, posredovano v določenem kodu.Sporazumevanje ne poteka izolirano, temveč v konkretnih okoličinah.a. Sporočevalec tvori sporočilo

*ni dokončano, glej "ouk slovenčine malo drugače+ Jezikovne unk#ije?

Eunkcije se v teoriji delijo na različne načine mi obravnavamo delitev po 4omanu Jacobsonu *lingvist, ki izhaja iz prakega lingvističnega krožka, Lid+ on je svoje funkcije obesil na vse prvine komunikacije, izhaja iz konstitutivnihčlenov komunikacijske/sporazumevalne verige, izhaja iz konstitutivnega sporočanja.

-onstitutivni dejavniki jezikovnega dejanja/sporočanja *Jacobson+:) oddajnik *tvorec sporočila, govorec+ polje sporočilo sprejemniku *naslovniku, poslualcu+ nanaa se nakomunikacijo

) sporočilo je smiselno, če obstaja 4predmet4 mora obstajati nek predmet *vse o čemer se lahko ljudjesporazumevamo+) oba udeleženca morata imeti skupni kod kodi med seboj niso nikoli popolnoma prekrivni, vendar do neke meremorajo biti *9nglež in Slovenec se pogovarjata kod se mora prekrivati do pasivnega znanja drugega jezika aktivnoni pomembno vsak govori v svojem jeziku+) pisno ali govorno ) za pot sporočila od tvorca do naslovnika mora biti prisoten prenosnik *kanal+ rezultat vsega tega je sporočilo ali diskurz

shema 2'predmet'

oddajnik sporočilo sprejemnik prenosnik

kod

Jezikovne funkcije, ki jih ima sporočilo in od sporočila tudi tisti del, ki je besedilen *besedilo+. (sako besedilo ima ponavadi vse funkcije, vendar so v vsakem besedilu hierarhizirane ena je dominantna, ostale pa so podrejene glede na dominantno funkcijo jih razvrčamo v besedilne vrste.;ierarhizacije je toliko, kolikor se tisti, ki komunicira, nekih pravil za določeno besedilno vrsto drži. *odvisno koliko jekliejevski F sama hierarhija+. ;krati pa vemo, da k tej hierarhizaciji pripomore tudi sam posameznik *bolj kreativen bolj pripomore, manj kreativen manj pripomore v negativnem smislu+.


13/33

) strokovna besedila, znanstvena razprava *avtomehanik pove kaj je bilo narobe z avtom+, informacija o predmetusporočanja: pravna tožba *pravna besedila+=. ekspresivna/emocionalna *izrazna/čustvena+) nanaa se naravnost na tvorca/oddajnika *. apelativna *pozivna/vplivanjska+) nanaa se na naslovnika/sprejemnika

) tista funkcija, ki v besedilu služi za vplivanje na naslovnika naslovnik mora računati s tem, da odteje tovplivanje/manipuliranje, če hoče izlučiti resnico.) retorična besedila *politična besedila, reklame...+G. !atična/kontaktna) usmerjena na prenosnik *služi za vzdrževanje stika med govorcema+) funkcija, ki jo ima v komunikaciji samo tisti moment, ko se vzpostavlja kontakt) načeloma velja, da je kontaktna funkcija med vsemi najstareja in da je celo predznakovna.) preverja se: '9li imam stik ali ne' 'halo' na telefonu preverimo ali je stik vzpostavljen7 pozdravi, %Q. metajezikovna) usmerjena na kod) z jezikom lahko govorimo o jeziku) nekateri jezikoslovci govorijo o dveh jezikih

a+ objektivni jezik b+ metajezik & govori o objektivnem jeziku

-opitarjeva slovnica Kohoričeva slovnica 1oporiičeva slovnicaobjektivni jezik slovenčina slovenčina slovenčinametajezik nemčina latinčina slovenčina

primer: jezikovne razprave/kotičkietajezikovna funkcija ni le v slovnici oziroma v znanstvenem jeziku. -o mi izrečemo nekaj '-aj pa je to' potem mu razlaga objektivni jezik z metajezikom. 3elo pogosto se uporablja in tudi izrablja v prepirih 'Le ves danmi očita to in to...' 'to ni bil očitek, to je...'R. poetična/estetska *lepotna+) usmerjena na sporočilo samo

) ni dominantno to, kaj se pove, ampak kako se pove) primarna je v umetnostnih besedilih proza : pesnitvo *epika, lirika bolj ekspresivna funkcija, ritem & estetski element rima kot del ritma+ primarno/telesno in ne intelektualno uživanje sama funkcija je precej primarno človeka, ne kaže se le kot estetika v besedilu) estetska funkcija je prisotna v vseh besedilih tudi privatno pismo *vendar ni dominantna+

shema 22'predmet' *referencialna+

tvorec sporočilo *poetična+ naslovnik *ekspresivna+ prenosnik *fatična+ *apelativna+

kod *metajezikovna+

Jezikovna zvrstnost?$o =. stol. je vsaj evropska lingvistika bila omejena na pisni/knjižni jezik ta jezik je predstavljal neko monolitnoceloto. (praanje je samo to, ali je besedilo v skladu s pravili o tem jeziku ali napačno.( >. letih =. stol. v skladu in okviru nastopajočega strukturalizma: vse oblike jezika so pravilne *izide Saussurovaknjiga+ kar je na cesti ima svoja pravila, literatura svoja pravila... obstajajo različne oblike enega jezika, ki so različne,vendar so si lingvistično gledano enake *ni enako kot sociolingvistično gledanje+ iz te temeljne predpostavke je tudiizla jezikovna zvrstnost kakor se je znotraj te teorije imenovala. 1emeljila je na dejstvu, da jezik ni monolitna celota,ki bi bila taka kakrna pač je in nič drugačna, ampak da je v sebi različna *za razlago oblik veljajo različna pravila+ pravilnost ali nepravilnost pa je lahko vrednotena le znotraj ene od oblik/le primernost znotraj izbrane oblike. 4azlike jezika pri nas imenujejo zvrsti, obstajajo pa v drugih terminologijah drugačni izrazi.


14/33

Jezikovna zvrstnost v jeziku) povezano z dejstvom, da je resničnost sama po sebi členjena7 tudi z rabo jezika, ki je povezana s posameznimifunkcijami3 jezikom izražamo svoje potrebe jezik je poli!unkcijsko sredstvo *odvisno je od uporabnika, kako bo to sredstvoizrabljal, prilagodil dani situaciji...+govorno pisno-o govorimo pisano besedo, ponavadi zamenjamo tudi zvrstnost jezika npr. knjižno s knjižnim pogovornim.Jezik je zaznamovan:

) časovno ) prostorsko *prostorska razdelitev na odstotke, naslov...+(sak govor je svojevrstna improvizacija *tudi pripravljeni govori+ pomembno mesto imajo parajezikovna innejezikovna sredstva. 8ačelno se želi, da je kakna funkcija primerneja za govorno oz. pisno obliko.

Eunkcijske zvrsti razlike se ičejo na večih jezikovnih prvinah *glasoslovje, oblikoslovje+

)mestitev pojmovanja v jezikoslovje (strukturalizem pragmatika"?

Jezikovna zvrstnost v jezikoslovju5) ele s strukturalizmom se ta pojav uveljavi v jezikoslovju) do =. stol. se je jezikoslovje ukvarjalo le s knjižnim jezikom jezik je bil monoliten *nekaj je bilo lahko samo prav alinarobe+) strukturalizem: vse oblike jezika so enakovredne, vsaka jezikovna zvrst pa ima svoja pravila po katerih je znotraj njih

nekaj pravilno ali ne) od strukturalizma dalje: jezik je sistem delnih sistemov *so podlaga za različne zvrsti+terminologija: zvrst *slovenčina+, stili *drugi slovanski jeziki+, register *angl. socialne zvrsti+, genre *angl. funkcijskezvrsti+$elitev na zvrsti je odvisna od jezika samega *tudi drugačna hierarhija...+. 8ovo vrednotenje namesto prav/narobe:

primerno/neprimerno ustrezno/neustrezno

slovenski jezik & sistem delnih sistemovdelni sistemi obstaja veliko prekrivnosti *ni vse popredalčkano+ imajo nekaj skupnega, so pa posamezne zvrsti, ki potem to konstruirajo *stvar bolj opredelijo+zvrsti & vrsta delnih sistemov

%erila za delitev jezikovnih zvrsti (po Topori*iču"?1. merila za določitev skupin zvrsti:

a+ obseg in količina nosilcev7 obseg rabe) s tem izloča socialne zvrsti, definira jih z merilom količinskosti govorcev *knjižni jezik govori več ljudi kot sleng+ b+ namen) funkcija/vloga v besedilu funkcijske zvrstic+ prenosnik ) prenosnike zvrsti *govorne, pisne+č+ čas, pretekle# sedanje zvrsti) v času govora/pisanja je jezik vedno sodobend+ oblika

) umetnostne zvrsti *vezana, nevezana beseda+) delitev pesnitva od ostalega

2. merila znotraj posameznih zvrsti

*ta merila so hierarhično nižja7 opis in razločevalnost od drugih+a+ kdo je tvorec b+ kdo je naslovnik c+ v čem je njihova posebna vloga *povezovalna, reprezentativna...+č+ strukturne/zgradbene značilnosti *slovnica, poetika, stilistika+d+ govornost/pisnost *knjižni zborni pisni, knjižni pogovorni govorjeni+


15/33

e+ neposredno ubesedovanje predmetnosti/reprodukcija itd.

Jezik, ki ga uporabimo v določenem položaju večino položajev govorec ne uzavesti poteka avtomatizirano *vse je povezano s konkretnim ciljem, namenom+. Hnako kot izbira sredstev se ponuja tudi izbira prenosnika izbiramo vskladu s tem, kar se v določenem položaju pokaže možno in je v določenem položaju v navadi/konvencionalizirano."onavadi se zaradi posebnih komunikacijskih ciljev izbire zavedamo *lahko pa naredimo napačno izbiro obnaamo seneprimerno primer: če v kakno pronjo vpletemo sredstva, ki so značilna za govor7 če se s prijateljem pogovarjamozelo uradno+.

(zbira jezikovne rabe je najtesneje povezana z namenom govorec prepozna položaj in ga avtomatsko kategoriziraglede na življenjske izkunje in prilagodi svojo rabo na globalni ravni ele potem sledi izbira posameznega jezikovnega sredstva & ele po globalni ravni se izbere tudi prenosnik . "oložaje kategoriziramo v skladu z življenjskoizkunjo pokaže se, da je naa jezikovna izkunja zelo povezana z življenjsko izkunjo.( jezikovni komponenti se pridružuje sporazumevalna sposobnost/komunikacijska komponenta: sposobnost prilagajanja izrečenega določenemu položaju/položajskemu kontekstu in prenosniku, ki besedilo vzpostavlja vedno vskladu z lingvističnimi, sociolingvističnimi... normami.3vrstnost je nekaj mimo česar ne moremo & jezik ni monolitna gmota# ampak je razplastena zvrstnost todokazuje).1radicionalno pojmovanje & pojmovanje jezikovne zvrstnosti *to je ožje pojmovanje razplastenosti komunikacije+."rva faza je globalna izbira. 8a začetku smo delili na dvoje:

) na opis jezikovnega sistema *gramatika+) na opis rabe jezikovnega sistema *pragmatika+ delni sistemi govorimo o sistemskem opisu jezikovne zvrstiZvrsti so jezikovni podsistemi/delni sistemi, ki se med seboj razlikujejo po določenih prepoznavnih značilnostih, zatogovorimo o različnih jezikih *knjižni jezik, pogovorni jezik, praktično sporazumevalni jezik, publicistični jezik, pisni jezik...+.

1oporiič *delitev prejnja stran+ ne daje spiska meril po katerih razvrča zvrsti.

primer: zvrstnost pri 1oporiiču) delitev na socialne, funkcijske, prenosnike in *umetnostne+ zvrsti *merila za delitevD+) smisel delitve na socialne zvrsti in povezava z jezikovnim normiranjem in kodificiranjem knjižnega

jezika:3a slovensko jezikoslovje je ta delitev precej pomembna, ker je povezana z normiranjem jezika ker z njo delamo mejomed knjižnim in nekjnjižnim. -njižni jezik je normiran in tudi norme so predpisane/določene zato je važno, kje je tameja. 8eknjižnemu jeziku norma ni predpisana. "azi: -J kot sredstvo za sporazumevanje je jezik polifunkcijske javne komunikacije, zato podlega sociolingvističnimzakonitostim, medtem ko jezik kot sistem podlega jezikovnim lingvističnim zakonitosim.

Sklep: Slabosti tradicionalne *tudi 1oporiičeve+ delitve zvrsti je v medsebojni nepovezanosti in nehierarhiziranost posameznih skupin zvrsti *glej sheme+.

Shema 2: socialne zvrsti

"ogovorni jezik delimo na dvoje: ) splono pogovorni ) pokrajinsko pogovorni

poimenovanja:


16/33

zavest o tem, da določanje teh plasti, ki jih imenujemo zvrsti, noče več biti na ravni delnega sistema ampak je žedoločanje zavestno ire= v SS se ta isti jezik imenuje splono/knjižno pogovorni *& združi oba terminala miljen je kot del knjižnega jezika+

9li gre le za spremembo imenaa+ sploni pogovorni jezik ) nenaglaeni il deležnika na l se izgovarja u Unosu, dvignuV ali pa Wu UubWuV

to je preveč raznoliko za tak naslov) oblikoslovje: dvojinska končnica e namesto i *sva hodile namesto sva hodili+) arko7 arkota S" =< pa pripisuje besedi mačo *sleng+ *o+ mačota

)a je primerneje *je že prestopil sleng+ b+ knjižna pogovorna zvrst) oblikoslovje: jejo, vejo...7 arkota ni, dvojine ni) glasoslovje: enako kot prej, razen UubWuV so izpustili

-je je meja med e knjižnostjo in ne več)ih letih je prodrla zavest, da je tudi knjižni jezik razplasten in da se je meja *vrednotenjsko+ knjižnosti premaknila proti pogovornosti 3akaj se je to moralo zgoditi -er čedalje bolj prihaja do veljave govorjen jezik *govorjenost pri nas za seboj potegne rahljanje knjižno)jezikovne norme v smeri neknjižnosti+ & sprostitev knjižno, jezikovne norme=. ( =. polovici =. stol. se v nekem trenutku sprosti ta meja zelo, potem pa se je s kodificirajočim aktom *S"+ tonormo spravili bolj v okvire tradicionalno poimenovane knjižnosti *kot se je prej spustila+. 1a premik je upravičen zvidika splonosti & premik meje."ravopis =< se ta meja e bolj zategne.

+unk#ijske zvrsti?

1emeljijo na izhodiču, da je področje jezikovne rabe določeno s funkcijami: jezik se vedno na novo preureja glede nato, za kar nam v dani življenjski situaciji služi jezik imamo zato, da z njim izražamo svoje potrebe. -er je tegasposoben je torej polifunkcijsko sredstvo, ki ga prilagajamo tem potrebam: od uporabnika je odvisno, kako bo izrabilmožnosti tega sredstva, kako bo gradivo sestavljeno iz znakov preoblikoval, ga prilagodil, ga naredil primernega za

izražanje resničnosti.1radicionalno *funkcijske zvrsti, tudi: jeziki, pogosteje: stili+ v glavnem samo z vidika razplastenosti knjižnega jezika.1o je povezano s prakso z izdelavo slovarjev v =. stoletju *dobimo ga tudi Slovenci SS-J ima cel kup funkcijskihkvalifikatorjev, ki jih imenuje stilno,plastni kvali!ikatorji ti se prekrivajo s funkcijsko in socialnozvrstno delitvijo+.a+ najstareja delitev 6ahuslava 7avr8nka iz l. =: o G funkcijah knjižnega jezika in torej o G *delnih+ jezikih/zvrsteh


17/33

avtomatizacij ampak soznačilne aktualizacije+

estetska pesniški

utemeljeval je s tremi vrstami meril:) enovitostjo/neenovitostjo pomenoslovne ravnine) prostim/neprostim *&konvencionalno določenim+ razmerjem do sporočenega) sklenjenost/nesklenjenost besedila

b+ 1oporiičeva delitevpraktičnosporazumevalnipublicistični 1oporiičeva merila

v slovnici jih niDstrokovniumetnostni!pis zvrsti glej v izpiskih iz slovnice."roblem: enakovredno uvrčanje umetnostne zvrsti umetnostno besedilo je popolnoma drugačno od vseh ostalih*lahko zajema vse druge zvrsti, a to ni isto+. metnostni jezik funkcija je tu popolnoma drugačna kot drugje."rimerjava: ;avrXnka nima publicističnega jezika *publicistika pridobi na kvantiteti in tudi kvaliteti vplivanje nacelotno komunikacijo in tudi glede na raznolikost pisanja, ki sodi v publicistično zvrst+. So#ialne zvrsti?

*&socialno vezana le do neke mere+

) problematizacija imena samega) v drugih jezikih *angl. socialni register+ socialna povezanost med socialnim statusom in obvladovanjem posamičnezvrsti bolj povezana kot pri nas) poimenovanje upravičeno le do neke mere *določena po posameznih dialektih in pokrajinsko pogovornih jezikih ne pa socialno+ kar pa je v resnici socialno pogojeno, pa so interesne govorice

shema 22: podzvrsti *1oporiič+

sleng deljen na generacije *starostni slengi+

argo skupine na socialnem robu namerna prikritost:

kriminalci, mamilai...

žargon definiran kot zvrst vezana na skupine, ki jih družijo isti prostočasni/poklicni interesi

posamične prvine teh zvrsti prehajajo iz ožje v ire

shema 222 1oporiič krog je shema, ki izolira stvari med seboj & gre za dejstvo, dasocialne zvrsti niso izolirane od funkcijskih zvrsti... "ovezava jetudi prenosnika zvrst. 3ato je 1oporiičeva predstava pripeljana

do skrajnosti.

1radicionalno se je, ko se govori o funkcijskih zvrsteh ) se govoriz vidika razplastenosti knjižnega jezika, ne pa tudi drugih to jedo neke mere razložljivo z vidika največje funkcijskerazplastenosti ravno knjižnega jezika knjižni jezik je najboljfunkcijsko razplasten. 1oda realno gledano komunikacijskasituacija tudi funkcijske zvrsti se realizirajo znotraj socialnihzvrsti.


18/33

Shema *Kreda "ogorelec+) nastanejo vozlišča93 manjka delitev na govornost in pisnost

funkcijskesocialnezvrstizvrsti

praktičnosporaz.

publicističnosporaz.

strokovnosporaz.

umetnostni jezik

zborni knjižni jezik knjižni pogovorni jezik knjižnoneknjižni pogovorni jezik neknjižnonarečje

shema *Hrika -ržinik+

socialne zvrsti

knjižni neknjižni jezik jezik

zborni knjižni neknjižni narečja pogovorni pogovorni

krajevni govor idiolekt *&posameznik+ Knjižni jezik – standardni jezik?

9ndrej H. Skubic:@( tem sestavku načrtno uporabljam izraz standardni jezik namesto v slovenski tradiciji bolj uveljavljenega knjižni jezik .-ot ugotavlja $. KrozoviY *


19/33

"o eni strani sodi sem večina govorcev nad določeno količino različnih vrst kapitalov, predvsem kulturnega7 gre nekakoza ločnico, ki ločuje srednji razred od spodnjega. Sprejemajo pravila dominantne kulture kot svoja.;krati je to najobičajneji, kompromisni izraz govorcev, ki so se geografsko premaknili in se želijo reitizaznamovanosti s svojo prvotno govorico, hkrati pa se z govorico novega okolja ne identificirajo toliko, da bi jo začeliuporabljati.;iperkorektnost: pojav, ko govorci iz nižjega srednjega razreda prehitijo skupine z najvijim statusom v svoji težnji porabi oblik, ki veljajo za pravilne in primerne za formalne sloge. 8a glasovni in slovnični ravni je za ta sociolekt značilno približevanje standardni izreki oziroma oblikoslovju. 3ahteve

dominantne kulture pogosto terjajo zatekanje k evfemizmu *3akon kultiviranega sociolekta je evfemizem+..$ obrobni sociolektiSo tipični sociolekti družbenih skupin z manj družbene moči, torej govorice nižjega družbenega sloja. 3a govorce jenavadno značilno,

da deklarativno priznavajo @večvrednostA kulturnega jezika *ta je bolj @pravilenA+, kljub temu pačutijo do svojega sociolekta izrazito lojalnost, ki jo zahtevajo tudi od drugih pripadnikov iste skupine.4azdelimo jih lahko na:

a+ podeželski obrobni sociolekti: se govorijo v tipičnih manjih in tesno povezanih skupnostih, ki se ukvarjajo pretežno s fizičnim delom. ?ovori so tudi fonetično diferencirani in izrazito zaznamujejo govorca. So najboljoddaljeni od kulturnega jezika.

b+ mestni obrobni sociolekti: govorci se gibljejo v kontinuumu od družbenega dna *brezdomci+ prek fizičnihdelavcev do bolj kvalificiranih zaposlitev s poklicno izobrazbo. Eonetično so manj ozko zaznamovani.

c+ priseljenski obrobni sociolekti: so najbolj pestra in negativno vrednotena skupina družbenih govoric. ?ovorci so

priseljeni tujci, ki e ne obvladajo novega jezika in kažejo znake maternega. 8iso izobraževani v maternem jeziku, zato njihova kompetenca ostaja na ravni sociolekta starev. 8a glasovni, slovnični in leksikalni ravni so obrobni sociolekti izrazito geografsko razčlenjeni, včasih do medsebojnenerazumljivosti. !d kultiviranih sociolektov jih loči težnja v diskurzni semantiki *manj evfemizmov+ *3akon obrobnegasociolekta je disfemizem+.9$ ekscesni sociolektiS tem izrazom lahko označimo jezike, katerih govorci skuajo izstopiti iz prevladujočega družbenega razmerja sil in donjega zavzeti distanciran, brezbrižen ali kritičen odnos. "ogosta je množična, pretirana raba jezikovnih inovacij invulgarizmov. !d obrobnih sociolektov se ločijo v releksikalizaciji.$ružba z alternativnimi vrednotami pojme iz skupnega jezika preimenuje z izposojenkami, arhaizmi, inovativnimitvorjenkami, metaforičnim/metonimilnim sprevračanjem pomena splono znanim besedam. 3akon ekscesnegasociolekta je intertekstualnost *aktivno meanje visokega in nizkega, starega in novega, domačega in tujega+.

(rednote se izrazito zoperstavljajo dominantnim vrednotam. 1i sociolekti nimajo lastnih celovitih slovničnih infonetičnih sistemov, temveč v skladu s svojimi alternativnimi vrednotami releksikalizirajo plasti obstoječih obrobnih ali*nad+kultiviranih sociolektov.

,nteresne govori#e- sleng žargon in argo?

glej slovnico oz$ članek)

'renosni*ke zvrsti? 'ose!nosti govorjenega jezika?

*oporišič+

govorjene pisne

reprodukcija neposredno ubesedovanje *referati...+ branje obnova

popolna nepopolna *deklamacija+


20/33

Kadurina, -ovačeviY:?ovor se funkcijsko diferencira, vendar ga spremlja e vedno naravni govor pisanja. !pazovanje:horizontalna os: !unkcijske zvrsti glede na to, določitavertikalna os: prenosniške zvrsti več tipov diskurzov

D obstaja v bistvu e ena raven *vsaj pri Slovencih+ poleg funkcijske in prenosnike določnosti je vedno tudi socialno,zvrstniška določenost >$D !pozarjata na to, da ti diskurzi med seboj niso zaprti, ampak da se med seboj pretakajo *imajo neka vmesna prehodnaobdobja+.

:ragmatični vidik v členitev jezikoslovne resničnosti

) premik iz jezikovne v besedilno zvrstnost in dalje raznovrstnost diskurzov/ sporočil/govorov) najprej se opazuje konverzacija sama zvrst govor diskurzdiskurz vključuje govorčevo namero, izbiro določenih strokovnih strategij ele ko se uzavesti namera in izberejostrokovne strategije za dosego cilja ele potem izbira jezikovnega sredstva v pisni ali govorni obliki & rezultatcelovite/celotne sporazumevalne kompetence

a+ *$ "kubic, -lasifikacija funkcijske zvrsti in pragmatična definicija funkcije, JiS


21/33

=. za pisanje je značilna prostorskostvija stopnja dovrenosti

nepopolnost govora: eliptičnost & izpusti/elipse, pretrganost, pomanjkljiva kongruenca & ujemanja *slovničnega+,semantika, tematike, maila, ponavljanje... se dopolnjuje s paraverbalnimi in neverbalnimi sredstvi *modulacija glasu,geste, mimika...+

pisno sporočilo: prevladujejo sredstva bolj umetelne narave od jezikovnih do grafičnih *&ves nabor pravopisne

signalizacije, vizualno ločevanje odstavkov, poudarjanje naslovov, podnaslovov, celo vključevanje dekorativnihelementov+

diskurztekst del diskurza *verbalno)rezultativni del+

Sklep: "isanje in govor sta bistveno različna prenosnika, v katerih se lahko uresničuje jezik, zato se iste !unkcijerealizirajo na bistveno različne načine ta dva prenosnika bistveno prispevata k jezikovnemu razslojevanju zatohkratnosti horizontalne *funkcijske+ in vertikalne *prenosnike+ členitve tako dobimo tipe diskurzov:a+ privatni/zasebni diskurz govorno, pisno) značilna določena zaprtost *omejenost na manje socialne skupine+ b+ javni diskurz govorno, pisno

) odprt in demokratičen *v smislu naslavljanja/obračanja na čimiri krog naslovnikov+) narečno barvanje deluje omejujočec+ specializirani diskurz govorno, pisno) javen *poljudna znanost+, vendar ni demokratičen, ker je tematsko omejen na določen krog naslovnikovč+ multimedijski diskurz govorno, pisno*od privatnega do javnega+) ne deluje samo z jezikovnimi kodi, ampak tudi nejezikovnimi *slike...+d+ umetnostni diskurz ) zajema vse, a vendar ni enako

=;*"%";%>J&fonetika

glasoslovje fonologija pravorečni del glasoslovja

izrazna podoba jezika: a+ glasovno,slušna b+ pisno,vidna

ontogenetska in !ilogenetska prvotnost govorjenega jezika razvoj jezika razvoj pri človeku človek najprej govori, ele nato pie

slovar tujk:ontogeneza & razvoj posameznega organizma, tj. razvoj od oplojenega jajčeca do popolnega

organizma

filogeneza & bioloki razvoj organizmov, tj. izvor in razvoj živalskih in rastlinskih vrst

govorni jezik: primaren na ravni vsega človetva primaren na ravni človeka samega(se jezikovne razlike nastanejo najprej v govorjenem jeziku.

govorjeni jezik : pogovorni jezik

'redmet onetike – predmet onologije?

fonetika : fonologija *materialna plat je ne zanima, ampak samo funkcioniranje glasov v sistemu njihova vloga pritvorbi/spreminjanju imena besed+


22/33

%+&(K*5 jezikovni nauk o izrazni sluni podobi jezika.Jezik je vedno najprej govorjeni *problem: se ne ohranja+ spremembe v jeziku se vedno najprej pojavijo v govorjenem jeziku *


23/33

Q. kakna je zapora:a+ popolna zapora *zaporniki: b, p, t, d, k, g+ b+ pripora/delna zapora *priporniki: f, s, z, , ž, h+c+ kombinirana: popolna zapora F pripora *zlitniki: c&ts, č, dž+

R. glede na odprtost nosne votline:a+ nosnika *m,n+ odprtost nosne votline b+ nenosniki *vsi ostali+

P. kje nastane zapora *ovire nastajajo od ustnic, do mehkega neba...+:

ustničniki, zobnoustničniki, zadlesničniki, mehkonebniki...

redukcija 'lenost v izgovoru': ko popusti napetost samoglasnikov:mi ) m\kup ) k\p brat ) br\t

.elitev samoglasnikov?

"amoglasniški trikotnik5visoko

i u

aspredaj zadaj

nizko

Slovenski samoglasniki so a, e, i, o, u, iroki e, iroki o in \.#očijo se med seboj po tem, kako je oblikovana govorna cev *kakna je njena odzvočnost+.Sredinski samoglasniki:

a+ če se jezik iz položaja za i spuča v smeri k a, se oglasita ozki in iroki e b+ če se jezik od a dviga proti u se oglasita iroki in ozki oc+ če je jezi v položaju mirovanja, sliimo polglasnik

.eini#ija onema? 'ro!lem onema /dž/ v slovenskem sistemu (glej inventar onemov"?

Eonem je osnovna enota fonologije in predstavlja glas, ki je pomensko razločevalen. "onazorimo na primeru: p in b stafonema, saj sta pomensko razločevalna, torej ni vseeno, ali uporabimo enega ali drugega. 3ato tudi besedi par 'dva' in bar 'fizikalna enota' nista enaki. $rugače UnV in Un]V *tako imenovani mehki n+ nista fonema, saj je v nekaterih besedahvseeno, katerega od obeh uporabimo. Kesedo panj lahko izgovorimo z UnV, ki je tak glas kot v besedi nag ali pa z Un]V, pri tem pa ne spremenimo pomena besede ali je naredimo nerazpoznavne. UnV in Un]V sta alofona istega fonema, /n/.Eonem je glasovna enota, ki ima pomenskorazločevalno vlogo. Je najmanja pomenskorazločevalna enota jezikovnegasistema.

red: led UrCt : lCtVtreti : dreti *t in d sta v slovenskem jeziku = fonema, ker se zaradi njiju pomen v viji jezikovni enotispremeni+

dž ibko mesto slovenskega fonolokega sistema *tvori najmanj minimalnih parov+: džez)čez, džem)čem, džin)čin,džip)čip, džudo)čudo izkaže se, da gre vsaj v enem delu para za prevzeto besedo *zato dž prej ni bil fonem+dz c *ni fonem, ker je alofon c)ja+

Strah pred pisavo glasu dž po domače, torej d in ž, izhaja iz prepričanj, da glas dž ni na. ( tradicionalni slovnici se zatodž sploh ne navaja med glasovi, ki v slovenčini razločujejo pomen. $ž nasproti svojem najbližjemu glasovnemusorodniku, to je glasu č, opravlja enako razločevalno nalogo kot drugi enakovrstni glasovi


24/33

Kako priti do na!ora (inventarja" onemov v nekem jeziku?

(nventar !onemov določenega jezika:) členjenje govorne verige v ločene glasovne enote) preizkus glasov *fonov+ glede na pomenskorazločevalno moč

'etoda substitucije *nadomečanja+ odkrivamo minimalne pare:a+ šibki minimalni pari: ta da *ne sodita v isto besedno vrsto+ b+ krepki minimalni pari: led red *pripadata isti paradigmi npr. sklanjatveni+

) v paru sta dve paradigmatsko enaki besedi/morfema *enak sklon, bes. vrsta...+) če se fonemi pojavijo velikokrat v krepkih minimalnih parih, predstavljajo močno funkcijo v jeziku

pi:ti pu:*s+ti tvoj dvoj svoj primer za nezvočnike pC:ti p6:ti roj moj noj loj joj soj oj... p^:ti p_:ti te vrste substitucij bi izvajali toliko časa, *s+pa:ti da bi izločili vse foneme

inimalnih parov, s katerimi bi v slovenčini dokazali fonematskost je zelo omejeno tevilo.

0azmerje med onemom (glasovno enoto" in onom (glasom"?

glas *fon+ ` glasovna enota *fonem+forma funkcija *pomenskorazločevalna+

!on *glas+ : !onem *glasovna enota+!on : alo!on *različne realizacije fonema+ alofonsko razmerje 'istoglasi' npr. med a)ji

+onemske variante? Vrste variant?

-$ kombinatorične *obvezne+ variante) variante, katerih realizacija je odvisna od glasovnega okolja

variante /v/:

/v/ voda *pred samoglasnikom+ zobnoustnična varianta/Z/ vdreti, pred vdorom na začetku besede, pred zvenečim - / / vhod, predvsem nezveneči - / / delavca, v očeh *dvoglasniki u+ za ( in pred - ali premorom) med seboj so v komplementarni distribuciji *v istem okolju se ne pojavljajo hkrati+ članek: 1ivadar (ariante fonema /v/.$ !akultativne *proste+ variante) niso odvisne od glasovnega okolja, ampak od sekundarnih faktorjevvdor, vhod: UZdorV ali UudorV, U hodV ali UuhodV

prosta varianta od UZV/U V je u *vendar ne pred r in l+9$ normirane variante so tiste, ki so zapisane v pravorečju v slovenskem pravopisu *kodificirane so v pravopisu+norma: vlak *pred l+ UZlakV ne pa UulakV r in l sta najbolj zvočna, vreme *pred r+ UZremeV ne pa UuremeV zato ne uD 0elevantne in redundantne lastnosti onema?

Eonem je najmanja glasovna enota in je tudi sam sestavljenD

UglasV )a & 'samoglasniki', 'spodnji', 'srednji' distinktivne/razločevalne/relevantne lastnosti *&nujno potrebne, da nek fonem določimo+

)a & 'zveneč' nerelevantna lastnost *&odvečne/redudantne lasnosti+sklep: fonem je sicer najmanja jezikovna enota s pomenskorazločevalno močjo, ni pa najmanja strukturna enotaD


25/33

opozicija p b= ali več fonemov, ki se med seboj razločujejo samo v eni *distinktivni+ lastnostifonem opazujemo v: a+ nasprotje do opozicije b+ nasprotje do celotnega fonemskega sistema

%erila za razvr*čanje onemov v onolo*ki sistem?

azmejitev med !onemom in !onemsko variantoa+ obstoj podobnih akustičnih in artikulacijskih lastnosti

) bližnja glasova glede na lastnosti b+ komplementarna distribucija ) kako se razporeja v glasovni verigi *besedi+ takno razporejanje, da se v istem glasovnem okolju ne moreta zamenjatic+ obstoj minimalnega para ) rezultat: kombinatorična varianta

"o 1rubeckojevi teoriji so glasovna nasportelevantne distinktivne) in nerelevantne lastnosti pri razvrščanju !onemov v sistem *kar ga povezuje z določenoskupino in loči od druge+

%erila in opis vrste pomenskorazločevalnih (distinktivnih" nasprotij glede nanje?

"o 1rubeckojevi teoriji so glasovna nasprotja in fonemski sistem tesno povezani: ko določamo glasovna nasprotja,

ičemo skupne in razločevalne lastnosti parnih fonemov *zato je treba foneme prej natančno opisati+7 ko pa so glasovnanasprotja uvrčena v posamezne skupine, lahko na osnovi pogostosti posameznih tipov sklepamo o povezanostifonemskega sistema, na osnovi sorazmernih nasprotij pa celo izdelamo nov fonemski sistem. 8a ta način so prvičobravnavana tudi soglasnika nasprotja v skj."oznamo dve vrsti nasprotij:


26/33

"o tem merilu so nasprotja lahko:a+ odvzemalna/privativna če ima en član določeno lastnost, dugi pa ne *tisti član, ki ima lastnost jezaznamovan/markiran, drugi pa nezaznamovan+ d)t *z)nz+, h)k *1)n1+, r)l *")n"+ b+ stopenjska/gradualna če imata člana nasprotja različno stopnjo določene lastnosti: ) krajni/zunanji član ima krajno *večjo/manjo od neke tretje+ stopnjo lastnosti ) vmesni/srednji član

) nasprotje je stopenjsko le takrat, kadar obstaja v jeziku e tretji fonem z isto stopnjo dane lastnosti *imamo > različne stopnje iste lastnosti, če sta samo = stopnji je odvzemalno nasprotje+ soglasniki v slovenčini le: t)c, c)s7 samoglasniki: i)e, e) ...c+ enakopolna/ekvipolentna če sta člana nasprotja med seboj logično enakopravna *če se ne

razlikujeta v prisotnosti/odsotnosti ali večji/manji stopnji dane lastnosti+ s) oba nzv, z isto stopnjo odprtosti, razlikujeta se le v mestu tvorbe 3()$J

nasprotje

enakopolno neenakopolno enakopravnost članov nasprotja s)

odvzemalno stopenjsko prisotnost ali razl. stopnja last.d)t t)c9$ "topnja razločevalne moči

"o tem merilu so nasprotja lahko:a+ stalna/konstantna člani nasprotja ohranjajo svoje razločevalne lastnosti v vseh položajih p)t pred Sa, 3v, n3v, nz, : pCta)tCta, prXvi)trXvi, tCpka)Ctka, p6p)p6t b+ odpravljiva/nevtralizacijska člani nasprotja v enih položajih ohranjajo svoje razločevalne

lastnosti, v drugih pa ne t)d pred Sa, 3v7 n3v z, n3v nz, : tka)dka, tv6j)dv6j proti svXtba)ovXdba, pCtka)dCdka, p6t)p6d ) ta nasprotja so lahko le dvostranskae združimo vsa tri 1rubeckojeva merila za določanje nasprotij, dobimo -@ tipov glasovnih nasprotij. (sako nasprotjelahko uvrstimo le v enega od teh tipov.

nasprotje

dvostransko večstransko

sorazmerno osamljeno sorazmerno osamljeno

enakopolno odvzemalno stopenjsko e. o. s. enak. odv. stop. enak. odv. stop.

stalno odpravljivo s. o. s. o. s. o. s. o. s. o. s t a l n o (sa opisana razmerja so v paradigmatskih odnosih & :**3(='*"K* %+%;%=(J*

Sintagmatski odnosi med glasovi?

*sintagmatska fonologija+Sintagmatski odnosi v hipu presežejo lastnost paradigmatske prvine *govor je linearno povezovanje slasoslovnih prvin+.

:oložajske omejitve pri razvrščanju povezovanju) !onemov 8arava govora je linearna *glasovi v govoru si sledijo drug za drugim+ govorni tok *vsaka prvina v tem toku je vrazmerju do prvine pred in za seboj: sintagmatske povezave+.(eljajo pa določene omejitve: razvrstitev fonemov za slovenčino je ugotovljena samo na ravni enega sklopa *na ravnivokalov, zvočnikov in nezvočnikov+.4azporeditev fonemov v morfemih je nepredvidljiva, predvidljiva pa je razvrstitev fonemov v okviru enega zloga *naravni vokalov, zvoč. in nezvoč.+.


27/33

4azpad soglasnikih sklopov dokazujemo s sintagmatskimi odnosi.

Zlog – kaj je?

Zlog je glasovna enota, ne pa jezikovno)sistemska enota, ker nima pomena.Kistvo sprememb v slovenčini je v posamoglasniki poziciji *primikovanje, zamenjevanje, razpadanje...+, ker imslovenčina večino pregibanja v desno *v posamoglasniki poziciji+.

definicija zloga:) določen z enkratnim zapiranjem in odpiranjem ust) en izdih & en zlog) en zvočni vrh1oporiič zloga ne definira, govori pa pri njem o problemu deljenja *včasih rečejo deljenju zlaganje+ medsamoglasniški sklop soglasnikov# ki se lahko izgovarja tudi na začetku besede pred K# navadno *tehničnazadeva, ker gre za deljenje, ne za zlogovanje+ pripisujemo drugemu zlogu."rim: ta)ka, bi)stro.

8osilec zloga je lahko tudi nezvočnik, npr. v medmetih.

Slovenski zlog?

Kanonska !orma zloga za slovenski jezik $ana je forma zloga v slovenskem jeziku N v centru je tisti glas, ki ima največjo odprtostno stopnjo.

predjedrni položaj + ) Z ) > ) Z ) + pojedrni položaj sogl.skl. *vzglasje+ *izglasje+ jedro zloga

3logi so lahko: medsamoglasniki zlogi izglasni/vzglasni zlogi odprti/zaprti zlogi3vočnost se navzven niža/ pada, ne more pa se viat.

Soglasni*ki sklopi? 1!stojni neo!stojni?Je nepretrgana govorna zveza soglasnikov. ( slovenskem knjižnem jeziku jih najdemo v besedah, besednih enotah in nameji dveh besed ali besednih enot.!pazujemo jih v: v besedi izgovorjeni samostojno v besedni enoti *fonetična beseda & zveza naglaene enote z nenaglaeno: klitika F besedna zveza+ v besedni zvezi *govorna enota+ na meji = besed

a+ predsamoglasniški *vzglasni+ ali soglasniki sklop na začetku besede: do Q)členski *v besedni enoti+ s ključema, k vzljubljenim *z dvema, tremi, tirimi ali petimi soglasniki+1oporiič predsamoglasnike sklope deli na dvodelne, trodelne, tiridelne in petdelne."ri dvodelnih sklopih imamo lahko zaporedja:

• 3F3 *nr, mr, ml, mn, Zj, Zr, Zl Zn, Zm*obrnjeno ni mogoče, ker pride do vokalizacije++• 8F8 *s F 8, k F 8, F 8, z F b,d,ž,g, g F b,d,z,ž+• 8F3 *najbolj pogosti. 8pr. pr, br, pl, pn, zj, %+• 3F8

b+ medsamoglasniški: do T)členski *v besedni zvezi+ pet statistk v sključenem položaju Q)R *redko+ )členski *v besedni enoti+ od sključenega // od 'k skl jučenemu'


28/33

c+ posamozglasniški *izglasni+: do >)členski *v besedi+ star tovarn črn'c pas past ) prst:remenilni alternativni) soglasniški sklopi

9lternacije ali premene soglasnikih sklopov so dvoje:a+ $opustne *nezveneča varianta v ali u v besedi vstati+ b+ !bvezne *govorimo petka, ali gre za dan ali za tevilko, ko pa končnica odpade, govorimo obvezno petk

in petek+

Slovenski jezik je flektiven jezik besedne oblike se spreminjajo pri pregibanju. "roblemi z vzglasjem, ker vslovenčini poteka !leksija na desno stran.a+ A++ prerokba prerokb) dedka dedek Uded\kV pet\k 2 edn *ostanek iz psl+ imenovalna osn. obl. ohranja neke posebne privilegije petka petk 4 mn *odvisni skloni ohranjajo formo paradigme+

b+ A+Z tak sklop nujno razpade *s polglasnikom, pri zvočniku j se vrine i+, ker je glasoslovno neustrezen steklo stek\l bakra bak\r

metla met\l tesna tes\n

c+ AZZ tovarna tovarn ujma ujm jarma jarm

Samoglasniki sklopi, ki ne podlegajo glasoslovnim zakonom *ne razpadejo po glasoslovnih zakonitostih+, delujejo pooblikoslovnih zakonitostih *obnaanje v imenovalniku v osnovni obliki+ in ne glasoslovnih.

2 edn ) stol UstouV : 4 mn ) skal UskalV edina izjema v slovenskem jeziku, ki ima alternacijo vodvisnem sklonu je tla Utal/uV

=lasoslovni/oblikoslovni razlogi za razpad soglasniškega sklopa. prevzete besede se obnaajo kot slovenske: sekta sekt, film Ufilm/fil\mVeje sinhrone obravnave dodatna diahrona pojasnila *sinhroni vidik izjem, ki se da pojasniti diahrono z zakonom oodprtih zlogih+: polje polj ski, konja konj : morje morij, slavje slavij, Dnaselje naselijsamo zapis drugačen od izgovora *kadar je 3r+: september septembra, septembrski U)b\rVSklopi razpadajo s polglasnikom, razen kadar gre za j i:4 britve : 2 britv) S83 britevnasprotje : nasprotij

2agla*evanje v slovenskem knjižnem jeziku? Vloga naglasa v !esedi? 2aglasno mesto? Vrste nagla*evanja? 2aglasna znamenja?

rajnost *glej razpredelnice v SSD+) ozka o/e sta vedno dolga in naglaena, polglasnik \ je vedno kratek ) i, a, u, iroka e/o so dolgi ali kratki, naglaeni ali nenaglaeni) polglasnik \ vedno kratek -ratki so v S-J do neke mere predvidljivi, ker jih je toliko manj kot dolgih:) glede na mesto v besedi *kratek naglaen samoglasnik samo v zadnjem ali edinem zlogu+ razen pri sestavlenkah innepolnopomenskih besedah *kakni zaimki+) oblikoslovno: pripone ič *mladič+, pripona e *kadar je slabalna+ ... glej SSD


29/33

+aglaševanje jakostno: naglaeni samoglasniki so izgovorjeni z večjo močjo kot nenaglaenitonemsko: naglaeni samoglasniki so izgovorjeni enkrat nižje *akutirani+. !pozicija *glavna gorenjčina in dolenjčina+ je vezana samo na dolge naglaene samoglasnike, vsi kratki naglasi so 4višje4 *cirkumfleksirani+. !ba tipa naglasaimenujemo tonema.1onemski naglas: Keneki slovar, -oroci, #j, $olenjci7 ;orjulci, del Kele krajine naglas & poudarek besedni naglas stavčni poudarek

*v besedi+ *v stavku+

+aglasno mesto) ni vezano na določen zlog v besedi *lCpa, lep_ta, devCt, ocenjevXti+) različno celo v različnih oblikah iste besede *stvXr, stvar+naglasa se naučimo hkrati z besedo *pravila, ki olajujejo obvladovanje naglasnega mesta, glej 1oporiič+

>loga naglaševanja"osamezne zloge povezujemo v besedo.) pri enozložnicah naglaevanje ločuje npr. posamezne besedne vrste *samostalnik od predloga: pWd

pod+) v večzložnicah je razločevalno tudi mesto naglasa *lež l^ži+

prednaglasni zlogi *ležXti, dokončXti+ ponaglasni zlogi *ležXla, prisophala+ mednaglasni zlogi *pri večnaglasnicah+: poltičnoekon6mskiesto naglasa v slovenčini ni stalno. jakostno naglaševanje

. strešica zaznamuje mesto naglasa po trajanju dolžinoiroka e in o

tonemsko naglaševanje

. brevis zaznamuje mesto naglasa po trajanju kračino nizki ton *nasl. nenagl. zlog je visok+

G. dvojni brevis zaznamuje mesto naglasa po trajanju kračino visoki ton

*nasl. nenagl. zlog je nizek+

2aslonke?

& breznaglasnice, naslonke/klitike *ker se v govorni verigi naslanjajo na naglaene besede+

enklitike naslonke, ki se naslanjajo na naglaene besede pred seboj*naslonke med dvema naglaenima besedama in brez premora na eni izmed obeh strani imamo za enklitike *bl sem priJanezu+, izjema: predlogi, vezniki, členki so proklitike+proklitike naslonke, ki se naslanjajo na naglaene besede za seboj


30/33

predslonke/proklitikea+ predlogi *zlasti pravi+: brez, čez, do, izpod, zaradi, zavoljo ... b+ vezniki *in, pa, ter, a, pa, kadar, ampak, temveč, vendar, zakaj, čeprav, ampak tdi ...+ oziralni ki prislovni ipd. vezniki so tudi naglaeni *k5dar, 5mpak, tmveč, vndar, zakXj, čepr5v ...+c+ nikalnica ne pastavčni ne je naglaen *n, nsem bil+č+ druge besede, zlasti členki *e t, tudi Wn, naj gr, da mi zgne ...+

člen: ta mlXda nekateri pridevniki v stalnih besednih zvezah *dobro jtro, dober dXn, lahko n6č, sveti Jrij ...+

predslonke/proklitike ali zaslonke/enklitikea+ oblike glagola biti kot pomožnika, za pomen obstajanja, dogajanja, nahajanja *sem si je, sva sta sta, smo ste so7 bi7 bom bo bo, bova bosta bosta, bomo boste bodo+ b+ oblike osebnega zaimka za rod., daj., tož. *me mi me, te ti te, ga mu ga, je ji jo7 naju nama naju, vaju vama vaju, jih jima jih, nas nam nas,

vas vam vas, jih jim jih+c+ osebni povratni zaimek *se si se+č+ morfem se pri glagolih s stalnim se in za izražanje trpnosti, brezosebnosti, procesualnosti *smejati se, otava se kosi jeseni, tako se ne govori, steklenica se je razbila ...+

d+ prosti morfemi ga, jo, jih *lomti jo ...+

) nenaglasne so navezne oblike os. zaimka ob enozložnih predlogih, ki zahtevajo tož. *nXme, nXnjo ...+

3esede z več naglasi?

"o več naglasov imajo naslednje skupine besed:) prave sestavljenke *n5dkhar+) zloženke *živnozdravnk+) sklopi *b6gvC+) njihove izpeljanke) le tiste sestavljanke in sklopi, pri katerih se pomena obeh sestavin dobro zavedamo

*n5dkhar & vji khar+) zloženke večnaglasnice: priredne zloženke *slovCnsko)italijXnski+ podredne zloženke samomedponske:

iz dveh prvotnih samostalnikov *živnozdravnk & zdravnik za živino+ iz dveh pridevnikov *svozeln+ iz prvotne zveze glavni *nedoločni+ tevnik F samostalnik *dv6dnCven & obsegajoč dva dneva+) en naglas imajo pridevnike zloženke tipa belol5s *tak belih las+, gologl5v *tak gole glave+ ... 'rozodija? Samoglasni*ki sestavi glede na prozodijo?

:rozodija


31/33

včst6leten+izpeljanke iz besed z več naglasi imajo ravno tako več naglasov:n5doficrski, živnozdravnki

"amoglasniški sestavki glede na prozodičnost *glej 1oporiič+ 'redvidljivost kratkih nagla*enih samoglasnikov v SKJ?

?lej slovnico kratki naglaeni samoglasniki. 'redvidljivost pojavljanja polglasnika v SKJ?

?lej slovnico polglasnik.

"olglasnik se je lahko naučiti izgovarjati, nikakor pa ni lahko vedeti, kje vse naj ga v knjižnem jeziku izgovarjamo."olglasnik ni dopusten tam, kjer ga v oblikah s končnico zamenja dolg naglaen samoglasnik *npr. krh kruha+.

) "olglasnik govorimo povsod tam, kjer pri sklanjanju narečni e iz osnove izgine ali pa se vanjo vrine *npr. pes psa+.

) "olglasnik se pojavi tam, kjer se v izpeljanki pojavi e ali pa se narečni e premenjuje z a ali i *npr. pisemski pismo, okenski okno, danes dananji+. 1o ne velja za glagol kot vzeti vzamem, naberem nabiram.

) "olglasnik imamo v predponi se), ki se v danes v knjižnem jeziku uporablja v primerih kot sestaviti, sezidati,seiti.

) "olglasnik se izgovarja v izpeljankah na )\c, če sta pred e)jem vsaj dva soglasnika npr. jezdec, mislec.1a pravila se velikokrat krijo, zato naj bi se polglasnik iz knjižnega jezika počasi umikal, posebno iz tistih besed, v

katerih ni predvidljiv.1aka izgovorjava polglasnika se je ohranila, ker je zakon predvideval, da ima vsaka samostojna slovenska beseda vsaj po en zlog, ki naj bi bil nosilec naglasa.

Variante zvočnikov? ,zgovor črke l v SKJ?

!onem /v/

v samo pred samoglasnikom iste besede vino UvnoV, vrt Uv\rtV, vas UvasV

u za samoglasnikom na koncu besede: siv UsuV, bral UbrXuV pred soglasnikom: sivka UsukaV, bralka UbrXukaV zloženke: na koncu prve sestavine, če se njena druga sestavina začne s samoglasnikom polizdelek Up_uizdClekV

besedna zveza: prva beseda se končuje na samoglasnik in druga se začenja z zvočnikom v *pred soglasnikom+: bi vsak Ubi usXkV, bi vzela Ubi uzClaV pisanim predponskim u) *pred soglasnikom+: bi ubila Ubi ublaV

B pred zvenečim *3v, n3v+ soglasnikom vzeti UZzCtiV, v deblu UZ d^bluV

na koncu za zvočnikom barv UbXrZV DC pred nezvenečim soglasnikom vsak U sakV, predvsem Upret smV, v tebi U t^biV

predlog v UuV ali UZV ) odvisno od hitrosti govora: v igri Uu/Z griV je v igri Uje u igriV

varianti Z in se premenjujeta z uD

!onem /l/


32/33

l4 pred j na koncu besede: polj Up6l'V

pred soglasnikom: poljski Up6l'skiV

u m. sp. ed. deležnik na l: bral UbrXuV pridevnik/samostalnik na )\ F l: usahel UusXh\uV, kotel Uk_t\uV

D trl Ut\rZV, drv Ud\rZV

v zvezi ou med soglasnikoma iste besede: čoln Uč_unV, volna Uv_unaV, molčati UmoučXtiV izglagolske izpeljanke s priponami, ko se nanaajo na živega vrilca dejanja

)lc) bralca UbrXucaV)lk) bralka UbrXukaV)lsk) bralski UbrXuskiV)lstv) bralstvo UbrXustvoV

im. ed. samostalnikov in pridevnikov: stol UstWuV, bel UbCuV vsi pridevniki in samostalniki z neobstojnim \: mrzel Um\rz\uV, kotel Uk_t\uV

v drugih posameznih besedah: pol Up_uV, žal Už5uV ...

!onem /m/

pred f in v: simfonija Usi fonjaV, sem videl Use vdelV

!onem /n/

D pred k, g, h: 9nka UXkaV, angel UXgelV, 9nhovo UXhovoV

n4 pred j na koncu besede: konj Uk_n'V pred soglasnikom: konjski Uk_n'skiV pred f, v: konfin Uko finV, konvoj Uko v6jV

3%K*Z%>*+J& +*":%J* '&3 Z>%E+(K( (+ +&Z>%E+(K(*dokazujemo s sintagmatskimi dnosi+zvočniki ne poznajo premene, kot tudi ne (nezvočniki povzročajo pred seboj premene o zvenečnostislovenčina ima regresivno asimilacijo & deluje nazaj

. položaj: v besedni zvezimlad muc UtV mlad oče UtV mlad brat UdV mlad fant UtVlep muc UpV lep oče UpV lep brat UbV lep fant UpV


33/33

trajni soglasniki & priporniki *zrak e vedno prehaja skozi usta+ izgovarjamo z enim podaljanim izgovorom *= pripornika skupaj: sam misli v branju le en+

netrajni soglasniki & zaporniki, zlitniki izgovor vsakega posebej oz. skupaj *oddati+

hiat/zev nastane na meji med dvema samoglasnikoma zveze i F > zapiramo z j, razen če se predpona konča z i *zlož., sestavlj.+

Documents

Ulj Fif Sl1 Bfs Sno Zapiski 01