Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v

okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in

vseivljenjsko uenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Program osnovna ola

BIOLOGIJA Uni nart

8. razred: 52 ur 9. razred: 64 ur SKUPAJ: 116 ur

2

Program osnovna ola

BIOLOGIJA

Uni nart

lani predmetne komisije, avtorji posodobljenega unega narta:

mag. Minka Viar, Zavod RS za olstvo, predsednica

Avtorji:

dr. Barbara Vilhar, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo

dr. Gregor Zupani, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo

Darinka Gilvert Berdnik, Osnovna ola Pod Goro in Gimnazija Slovenske Konjice

mag. Minka Viar, Zavod RS za olstvo

Anka Zupan, Zavod RS za olstvo

Vanda Soboan, Zavod RS za olstvo

s sodelovanjem Bernarde Devetak, II. gimnazija Maribor, in mag. Alea Sojarja, Gimnazija Beigrad,

Ljubljana

Pri nastajanju unega narta so strokovnim svetovanjem pri posameznih vsebinskih sklopih sodelovali

tudi:

dr. Boris Sket, dr. Kazimir Dralar, dr. Gregor Belui, dr. Tadeja Trot Sedej, dr. Gorazd Urbani, dr.

Mihael J. Toman, dr. Ivan Kos, dr. Jerneja Ambroi, lani Komisije za bioloko izobraevanje in drugi

strokovnjaki, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo, dr. Duan Devetak, dr. Jana

Ambroi Dolinek, dr. Andrej orgo, dr. Leon Seni, mag. Andreja pernjak, mag. Bojana Mencinger

Vrako in drugi strokovnjaki, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za

biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni intitut za biologijo ter dr. Simona Strgulc Krajek, Sekcija za bioloko

izobraevanje Drutva biologov Slovenije

Strokovna recenzenta:

dr. Rok Kostanjek, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo

Mojca egel, Osnovna ola Vitanje

Izdala: Ministrstvo RS za olstvo in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. Igor Luki

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredila: Alenka trukelj

Jezikovni pregled: Nataa Purkat, Lektor'ca

Ljubljana, 2011

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 37.091.214:57(0.034.2) UNI nart. Program osnovna ola. Biologija [Elektronski vir] / avtorji Barbara Vilhar ... [et al.] ; pri nastajanju unega narta so s strokovnim svetovanjem pri posameznih vsebinskih sklopih sodelovali tudi Boris Sket ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za olstvo in port : Zavod RS za olstvo, 2011 Nain dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Biologija_obvezni.pdf ISBN 978-961-234-951-6 (Zavod RS za olstvo) 1. Vilhar, Barbara 255938048

3

Posodobljeni uni nart za predmet biologija v osnovni oli je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje unega

narta za biologijo. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta predmeta biologija, doloenega na 21. seji

Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 1998. Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono

izobraevanje doloil na 114. seji leta 2008 in se seznanil z vsebinskimi in redakcijskimi popravki tega unega narta

na 140. seji 17. februarja 2011.

4

KAZALO

1 OPREDELITEV PREDMETA..................................................................................................................... 5

2 SPLONI CILJI ........................................................................................................................................ 6

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE............................................................................................................... 7

3.1 Operativni cilji in vsebine 8. razreda ............................................................................................. 8

3.2 Operativni cilji in vsebine 9. razreda ........................................................................................... 14

4 STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................................... 20

4.1 Standardi znanja 8. razreda......................................................................................................... 20

4.2 Standardi znanja 9. razreda......................................................................................................... 21

4.3 Minimalni standardi znanja......................................................................................................... 26

5 DIDAKTINA PRIPOROILA................................................................................................................. 27

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta.................................................................................................... 27

5.2 Individualizacija in diferenciacija................................................................................................. 40

5.3 Medpredmetne povezave ........................................................................................................... 40

5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja............................................................................................... 42

5.5 Informacijska tehnologija ............................................................................................................ 42

5

1 OPREDELITEV PREDMETA

Prispevek biologije k razumevanju sveta temelji na spoznavanju ive narave, ki je zgrajena iz med

seboj povezanih sistemov na razlinih hierarhinih stopnjah, kot so celica, organizem, ekosistem in

biosfera. Biologija je naravoslovna veda, ki obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja ivih

sistemov, njihov razvoj, medsebojno soodvisnost in procese v ivi naravi od molekularne ravni do

biosfere. Sega v vsa podroja ivljenja in drube ter je nepogreljiv del nae kulturne identitete. Je

temelj napredka in aplikacij na mnogih pomembnih podrojih lovekovega udejstvovanja (medicina,

farmacija, veterina, agroivilstvo, genski ineniring in biotehnologija, bioinformatika, nanotehnologija

idr.), katerih hiter razvoj vodi v tveganja in nevarnosti, ki jih je nujno prepoznati, razumeti in

sistemsko reevati.

Namen pouka biologije je dosei pri uencih1 celostno razumevanje osnovnih principov delovanja

ivega, poznavanje zgradbe, delovanja in razvoja ivih sistemov na razlinih ravneh, vkljuno s

lovekom kot sestavnim delom biosfere, ter vpogled v uinek njegovih dejavnosti na ive sisteme in

okolje. Zagotoviti mora tudi osnove za razumevanje monosti oziroma potenciala biologije, da

prispeva k veanju dobrobiti lovetva in ohranjanju narave oziroma pogojem za preivetje in

nadaljnji razvoj. Pouk naj pri uencih razvija analitini in racionalni nain razmiljanja, vzbuja interes

za naravoslovje in odgovorno ravnanje v naravi in ohranjanje biodiverzitete.

Uenci v izobraevalnem procesu spoznavajo posebne metode, ki vodijo do biolokih spoznanj, kot so

opazovanje in eksperimentiranje ter celostna interpretacija podatkov v kompleksnih sistemih, ter

njihove omejitve. Kompleksnost biolokih sistemov spodbuja zmonost miselnega preskoka med

razlinimi ravnmi ter obravnavo problema iz razlinih zornih kotov. Tako uenci razvijajo tudi druge

zmonosti (kompetence), ki spadajo med globalne cilje izobraevanja in so pomembne za aktivno

dravljanstvo (npr. reevanje problemov, kritina presoja in argumentirana razprava ter druge

zmonosti). Osnovno znanje biologije je eden od temeljev za nadaljnje izobraevanje. Razumevanje

kompleksnih ivih (biotskih) sistemov je nujno za aktivno sodelovanje v samostojnem opredeljevanju

in odloanju o pomembnih problemih v zvezi z razvojem znanosti in tehnologije ter vplivih na drubo

in biosfero. Splona znanja biologije so temelj za razumevanje trajnostne rabe obnovljivih naravnih

virov, ohranjanje ivljenjske pestrosti ter kakovostnega okolja in s tem povezanih monosti

nadaljnjega razvoja. Zavedanje kompleksnosti povezav in sistemskih posledic poseganja v ivljenje in

naravo prispeva k sposobnosti kritine presoje posegov v ivljenje in naravo ter uporabe v razlinih

tehnologijah (odgovorno ravnanje in ohranjanje zdravja).

1 V tem unem nartu izraz uenec velja enakovredno za uenca in uenko. Enako izraz uitelj velja enakovredno

za uitelja in uiteljico.

6

2 SPLONI CILJI

Pri uencih je treba razvijati:

razumevanje glavnih zakonitosti ive narave, temeljnih biolokih konceptov in povezav med njimi,

razumevanje pretoka energije in kroenje snovi skozi ive sisteme,

razumevanje hierarhinosti oziroma organizacijskih ravni in medsebojne povezanosti ivih

sistemov,

razumevanje zgradbe in delovanja ivih sistemov na razlinih organizacijskih ravneh, razumevanje

osnovnega delovanja lovekega organizma ter pomena dednosti in okolja za ohranjaje zdravja

posameznika in lovetva,

razumevanje razvoja ivih sistemov in vpogled v razvoj biosfere,

razumevanje vplivov dednosti, okolja in evolucije na prilagoditve organizmov na razline

ivljenjske prostore,

razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na stabilnost oziroma nestabilnost ekosistemov,

poznavanje irih skupin organizmov, razumevanje njihove vloge v ekosistemu in zmonosti za

primerjanje in doloanje vrst pogostih organizmov,

zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na razlinih

organizacijskih ravneh ivih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja,

ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno

aktivno ohranjanje,

sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reevanje (tudi z

interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven nain razmiljanja,

uenje na podlagi opazovanj, poskusov in rone spretnosti (npr. veine rokovanja z biolokim

materialom),

zmonost za uporabo sodobne tehnologije, iskanje in obdelavo podatkov in ekstrakcijo informacij;

zaporedje meritev (opazovanje) podatek rezultat informacija,

zmonost za sodelovanje, odgovornost pri delu ter za nartovanje in izvajanje preprostih biolokih

raziskav (poskusov oziroma opazovanj) ter interpretacije rezultatov in sposobnost kompleksnega

miljenja,

zmonost za uporabo pridobljenega znanja v vsakdanjem in drubenem ivljenju (osebne in

drubene odloitve na podlagi kritine presoje informacij),

ozaveenost o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja drubene in lastne odgovornosti za

prihodnost ekosistemov in biosfere.

7

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

Uni nart za biologijo v osnovni oli nadgrajuje in poglablja razumevanje biolokih konceptov,

usvojenih pri naravoslovju v osnovni oli (glej shemo Glavne povezave med vsebinami, str. 30).

Uni nart je hierarhino urejen obsega vsebinske sklope, koncepte in cilje. Vsebinski sklop

obravnava ire podroje biologije in obsega enega ali ve konceptov. Koncepti vsebujejo temeljno

konceptualno (celostno) razumevanje posameznih podroij biologije, delno pa tudi povezave med

njimi. Posamezni cilji so podrejeni konceptu cilji uenca vodijo do razumevanja koncepta. Zaporedje

konceptov vseh vsebinskih sklopov je prikazano v poglavju 4 Standardi znanja (razumevanje

konceptov zajema priakovane doseke/rezultate na podroju vsebinskih znanj na koncu tretjega

vzgojno-izobraevalnega obdobja).

Koncepti in cilji so zaporedno otevileni. Vsebinski sklop je oznaen s rko (na primer: A). V

obveznem programu je koncept oznaen z zaporedno tevilko v vsebinskem sklopu (na primer: A1).

Posamezni cilji so zaporedno otevileni v okviru koncepta, ki so mu podrejeni (na primer: A1-3). To

oznaevanje se lahko uporablja za ugotavljanje vsebinskih sklopov, konceptov in ciljev pri

nartovanju pouka, v strokovnih gradivih za uitelje in v drugih gradivih, ki se nanaajo na ta uni

nart.

Didaktina navodila, ki se nanaajo na posamezne vsebinske sklope ali cilje, so navedena na ustreznih

mestih v tem poglavju. Splona didaktina priporoila so zbrana v poglavju Napaka! Vira sklicevanja

ni bilo mogoe najti..

Obvezna znanja so pomembna za razumevanje bistvenih biolokih konceptov. Za njihovo

uresnievanje so nujni razlien obseg in pristopi. Uitelj strokovno avtonomno v letni pripravi in

pripravi na pouk predvidi obseg asa za njihovo doseganje glede na zmonosti uencev ter izbrane

naine pouevanja, preverjanja in ocenjevanja.

Izbirna znanja opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj obravnava glede na

zmonosti in interese uencev. Uni nart za biologijo posebej ne navaja delitev znanj na obvezna

(OZ) in izbirna znanja (IZ), ampak v obsegu do 20 odstotkov pouka biologije uitelj glede na aktualne

teme in probleme v ojem in irem okolju strokovno avtonomno doloi, katere cilje bo bolj

poglobljeno obravnaval in vkljuil ustrezna izbirna znanja.

8

3.1 Operativni cilji in vsebine 8. razreda

A Biologija kot veda

A1 Biologija je naravoslovna veda, ki prouuje razvoj, zgradbo in delovanje ivih sistemov in

njihovo medsebojno povezanost.2

Uenci:

1 se seznanijo z glavnimi mejniki v razvoju biologije, razumejo razvoj sodobne biologije

in na primerih analizirajo vpliv biolokega znanja na lovekovo vsakdanje ivljenje in

gospodarstvo,

2 na konkretnih primerih bioloko predznanje umestijo v podroja biologije (zoologija,

botanika, ekologija idr.),

3 spoznajo metode raziskovanja v biologiji.3

B Raziskovanje in poskusi

B1 Znanstveni napredek temelji na zastavljanju smiselnih vpraanj in izvajanju dobro

nartovanih raziskav.4

Uenci:

1 znajo samostojno postaviti raziskovalna vpraanja in nartovati preprosto raziskavo

(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,

zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. raunalnik, osebni raunalnik, tehtnico,

mikroskop, daljnogled),

2 znajo poiskati in uporabljati tiskane in elektronske vire za zbiranje informacij in

dokazov za raziskovalni projekt ter kritino presoditi njihovo verodostojnost,

3 znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vpraanjem, naravoslovnimi koncepti,

izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zakljuki na podlagi znanstvenih dokazov,

4 znajo izdelati modele v ustreznem merilu in ustrezno oznaene diagrame in skice, ki

posredujejo znanstvena spoznanja (npr. model celice, plju, srca),

5 znajo poroati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.

C Celica in dedovanje

C1 Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. tevilo celic v organizmu sega od ene celice do ve tiso

milijard celic. Celice imajo zapleteno notranjo zgradbo, ki jo lahko opazujemo z

mikroskopom.

Uenci:

1 spoznajo in uporabijo raziskovalne metode za prouevanje celic (npr.

mikroskopiranje),

2 Cilje tega sklopa se dosee s smiselnim vkljuevanjem v druge vsebinske sklope.

3 Te metode uporabijo pri doseganju ciljev iz drugih vsebinskih sklopov.

4 Procesne cilje iz tega sklopa se dosega s smiselnim vkljuevanjem v druge vsebinske sklope in morajo biti

uresnieni v obsegu najmanj 20 odstotkov vseh ur predmeta, pri katerih se uence deli v skupine.

9

2 prepoznajo, opiejo, skicirajo in oznaijo pod svetlobnim mikroskopom razvidne dele

celice,

3 primerjajo zgradbo in delovanje celice loveka s celicami drugih ivali, rastlin, gliv in

bakterij,

4 razumejo vlogo celinih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in

primerjajo njihovo delovanje v razlinih tkivih in v razlinih organizmih,

5 razumejo, da imajo celice vseh organizmov enotno osnovno zgradbo in delovanje,

6 razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celino membrano,

7 razumejo, da celice gliv, rastlin in ivali v jedru vsebujejo molekule DNA,5 ki so nosilci

dedne informacije (genov),

8 razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot

nukleotidov (model veriice),

9 razumejo, da je nain zapisa dedne informacije enak pri vseh organizmih,

10 spoznajo, da so vse telesne celice vecelinega organizma (tudi loveka) praviloma

genetsko enake in vsebujejo dedne informacije oeta in matere,

11 spoznajo, da se razvoj vecelinega organizma zane iz ene oplojene jajne celice,

12 spoznajo, da se tevilo celic poveuje s celino delitvijo (mitozo), pri kateri iz ene

celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA), in da celina

delitev prispeva k rasti tkiv in organizma,

13 razumejo, da celina delitev stee po obdobju rasti celice, v katerem se DNA v jedru

podvoji in se podvoji tudi tevilo nekaterih organelov (mitohondrijev in kloroplastov),

14 razloijo, da se med mitozo podvojena DNA razdeli med dve herinski celici, tako da

vsaka herinska celica prejme enako kopijo DNA.

D Zgradba in delovanje loveka

D1 Kakor druge ivali ima tudi lovek strukture za opravljanje osnovnih ivljenjskih funkcij:

sprejemanje snovi iz okolja in prebavo hrane, dihanje, transport snovi, izloanje odpadnih

snovi, gibanje, zaznavanje stanja okolja, nadzor nad delovanjem telesa in razmnoevanje.

Uenci:

1 spoznajo, da se med razvojem vecelinega organizma celice specializirajo in

diferencirajo, ter razumejo, da se celice z enako zgradbo in delovanjem organizirajo v

tkiva, tkiva v organe, organi pa v organske sisteme, ki tvorijo organizem kot usklajeno

delujoo celoto,

2 uporabijo metode opazovanja celic in tkiv (opomba: lahko na primeru ivalskih

preparatov),

3 spoznajo metode spremljanja delovanja organskih sistemov in lovekega organizma

kot celote.

Opomba: Te metode uporabijo pri uresnievanju drugih ciljev tega vsebinskega

sklopa.

5 Po priporoilu Terminoloke sekcije Slovenskega biokemijskega drutva in njihovega Biokemijskega terminolokega slovarja (dosegljivo na spletnem naslovu: http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html oziroma http://bio.ijs.si/SBD/TerminolSlov_ver01.pdf) iz leta 2008 se v tem unem nartu za dezoksiribonukleinsko kislino uporablja kratica DNA.

10

D2 Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni so posledica

notranjih okvar ali pokodb, nekatere pa posledica okube.6

Uenci:

1 razumejo, da nekatere zajedavske bakterije in ivali ter virusi povzroajo bolezni, ker

telesu jemljejo snovi ali izloajo strupene snovi, ki povzroajo pokodbe,

2 razumejo, da so nekatere bolezni tudi posledica razlinih vrst pokodb in

podedovanih nepravilnosti,

3 razumejo, da ima organizem razline mehanizme za boj proti boleznim,

4 razvijajo odgovornost za varovanje svojega zdravja in zdravja drugih.

D3 Prebavni sistem pretvori nekatere velike molekule iz hrane v majhne molekule, ki jih

posamezne telesne celice lahko uporabijo za pridobivanje energije in kot gradnike za

nastanek snovi, ki jih potrebujejo, ali jih zaasno uskladiijo.

Uenci:

1 razumejo vlogo posameznih delov prebavne cevi in poveejo sestavo hrane s procesi

v prebavni cevi,

2 razumejo procese mehanske obdelave hrane in jih poveejo s prebavo,

3 spoznajo, da se snovi, ki sodelujejo pri prebavi (slina, elodni sok, sok trebune

slinavke in ol), izloajo v razlinih delih prebavne cevi,

4 spoznajo, da so prebavni encimi beljakovine, ki sodelujejo pri razgradnji, in da vsi

encimi niso le prebavni,

5 spoznajo, da jetra sodelujejo pri razlinih nalogah (koliina glukoze, tvorba ola idr.),

ter to poveejo z vzroki in preventivo bolezni jeter (aditivi, alkohol, strupi, hepatitis

ipd.),

6 razumejo vlogo trebune slinavke pri prebavi,

7 razumejo absorpcijo snovi iz prebavnega sistema in jo poveejo z obtoili, ki celice

oskrbujejo s hranilnimi snovmi,

8 razumejo, da za delovanje lovekega organizma niso dovolj samo maobe,

beljakovine in ogljikovi hidrati, ampak mora s hrano dobiti tudi druge snovi

vitamine, rudninske snovi, razumejo tudi pomen uravnoteene prehrane,

9 spoznajo kompleksnost problemov, povezanih z motnjami hranjenja, ter razvijajo

kritien odnos do meril lepote v povezavi s telesno teo in zdravjem.

D4 Delovanje organizma je odvisno od sistemov, ki oskrbujejo celice s kisikom in odnaajo

ogljikov dioksid.

Uenci:

1 razumejo razliko med pljunim in celinim dihanjem ter njuno povezanost,

2 razumejo mehanizem vdiha in izdiha (primerjava s preprostim modelom),

3 poznajo zgradbo plju in razumejo proces izmenjave plinov ter to poveejo s

prenosom plinov do celic po krvoilnem sistemu,

6 Posamezne bolezni, pokodbe in okvare se smiselno obravnava pri obravnavanju organskih sistemov in

delovanja telesa.

11

4 poznajo vzroke in posledice najpogostejih bolezni dihal, razumejo negativne vplive

drobnih delcev in strupenih snovi (kajenje, azbest, inhalacije drog, alergije idr.) ter

nevarnosti zaduitve in razumejo pomen preventive in prve pomoi.

D5 Delovanje organizma je odvisno od transportnih sistemov, ki oskrbujejo celice s hranilnimi

snovmi in kisikom ter od njih odnaajo odpadne snovi.

Uenci:

1 razumejo, da kri opravlja veliko nalog,

2 razumejo vlogo krvne plazme kot transportnega medija (osredja),

3 na podlagi opazovanja (npr. mikroskopiranja, primerjava slik) spoznajo vrste krvnih

celic in spoznajo njihovo vlogo v organizmu,

4 spoznajo tipe il in poveejo njihovo zgradbo z delovanjem,

5 na podlagi animacije ali modela razumejo delovanje telesnega in pljunega krvnega

obtoka,

6 na podlagi animacije ali modela poveejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo

vlogo srnega utripa in krvnega tlaka,

7 spoznajo sestavne dele in vlogo limfnega sistema in njegovo povezanost s krvnim

obtokom,

8 spoznajo, da bele krvnike in protitelesa sodelujejo pri obrambi telesa pred okubami

in da ta obrambni mehanizem uporabljamo pri preventivnem cepljenju (imunost),

9 poznajo pomen doloanja osnovnih krvnih skupin in Rh-faktorja pri krvodajalstvu in

nosenosti ter poveejo pomen skladnosti krvnih skupin darovalca in prejemnika z

zavrnitvenimi reakcijami pri presajanju tkiv in organov (npr. transfuzija),

10 poznajo vzroke in posledice bolezni srca in oilja, njihovo preventivo in znajo ukrepati

ob krvavitvah.

D6 Izloala imajo pomembno vlogo pri vzdrevanju notranjega okolja in izloanju celinih

odpadnih snovi iz krvi.

Uenci:

1 razumejo vlogo izloal pri ohranjanju uravnoteenega delovanja telesa,

2 spoznajo osnovno zgradbo izloal in vlogo posameznih delov,

3 spoznajo makroskopsko zgradbo ledvic, razumejo osnovno delovanje ledvic,

4 spoznajo, da na podlagi sestave sea lahko sklepamo o razlinih boleznih in

ugotavljamo sledi strupov (mamila, doping idr.) ter opravimo test nosenosti,

5 razumejo, da delovanje okvarjenih ledvic lahko nadomestimo z dializnim aparatom.

D7 Komuniciranje med celicami je nujno za usklajeno delovanje telesa. Pri nadzoru sodelujeta

ivni (hitra regulacija) in hormonski sistem (poasna regulacija), ki posredujeta signale med

deli organizma.

Uenci:

1 spoznajo ivni sistem in njegovo vlogo pri zaznavanju dogajanja v okolju in telesu ter

odzivanju organizma; spoznajo, da ivni sistem sestavljajo specializirane ivne

celice,

12

2 razumejo zgradbo in delovanje ivnega sistema (centralni, periferni, avtonomni) in

razumejo njegov pomen za usklajeno delovanje telesa,

3 spoznajo osnovno zgradbo centralnega ivnega sistema in vloge posameznih delov

(hrbtenjaa, podaljana hrbtenjaa, mali in veliki mogani),

4 spoznajo osnovno zgradbo in lastnosti ivne celice ter razumejo njihovo povezavo s

utnimi celicami,

5 na podlagi poskusov razumejo osnovni princip delovanja refleksa,

6 razumejo vpliv zlorabe alkohola in drugih mamil na delovanje ivevja,

7 spoznajo nekatere bolezni ivnega sistema in se zavedajo pomena vkljuevanja

tovrstnih bolnikov v drubo,

8 spoznajo nekatere leze z notranjim izloanjem in njihovo vlogo pri uravnavanju

delovanja telesa,

9 razumejo, da hormoni delujejo kot kemini prenaalci (obveevalci), ki vplivajo na

aktivnost celic in organov ter preko njih vplivajo na delovanje celotnega organizma,

10 razumejo, da so leze z notranjim izloanjem medsebojno povezane in tako

uravnavajo svoje delovanje,

11 spoznajo povezanost ivnega in hormonskega sistema (vloga hipofize),

12 poznajo pogoste motnje hormonskih lez in posledice teh motenj (itnica, trebuna

slinavka idr.).

D8 utila skupaj z ivnim sistemom skrbijo za obveanje osrednjega ivnega sistema o

spremembah v okolju in telesu.

Uenci:

1 poznajo vrste util ter razumejo njihovo povezanost z ivevjem, njihovo delovanje in

vlogo pri ohranjanju uravnoveenega delovanja organizma,

2 razumejo povezavo med zgradbo in delovanjem oesa (nastanek slike), to poveejo z

napakami in korekcijami vida, nevarnostmi za pokodbe, preventivo in prvo pomojo,

3 razumejo zgradbo in delovanje slunega organa ter to poveejo z nevarnostmi

pokodb in preventivo,

4 razumejo osnovni princip delovanja ravnotenega organa in njegovo vlogo,

5 seznanijo se z vrstami in vlogo kemoreceptorjev.

D9 Miino-skeletni sistem deluje skupaj z drugimi sistemi pri opori telesa in gibanju.

Uenci:

1 razumejo, da so za gibanje telesa potrebni tako skeletni sistem kot miice,

2 spoznajo, da imajo kosti razline vloge ter spoznajo pomen in vrste povezav med

njimi,

3 spoznajo, da kosti rastejo, se zakostenevajo in se ob pokodbah lahko zarastejo,

4 razumejo pomen preventive za prepreevanje pokodb kosti glave in drugih delov

telesa ter znajo ravnati ob nesreah,

5 razumejo zgradbo hrbtenice in pomen ohranjanja ustrezne dre telesa (pri dvigovanju

bremen, obremenitvah, dolgotrajnem vztrajanju v doloenih poloajih za ohranjanje

zdrave hrbtenice),

6 spoznajo osnovne razlike med tipi miinih celic (preno progastih, gladkih, srnih),

13

7 spoznajo naine pritrjanja skeletnih miic na kosti in na lastnem telesu opazujejo

antagonizem miic,

8 razumejo oskrbo miinih celic s hrano in kisikom ter jo poveejo s fizino aktivnostjo

telesa,

9 poznajo nevarnosti za pokodbe miic in monosti preventive,

10 razumejo pomen gibanja za usklajen razvoj tako skeletnega, miinega in ivnega

sistema kot razvoj in delovanje celotnega organizma.

D10 Koa je meja med zunanjim in notranjim okoljem organizma.

Uenci:

1 razumejo, da opravlja koa razline naloge, predvsem pa je meja med organizmom in

okoljem,

2 spoznajo osnovno zgradbo koe in jo poveejo z njenim delovanjem,

3 razumejo vlogo koe pri uravnavanju telesne temperature,

4 razumejo delovanje in pomen util v koi,

5 spoznajo vzroke za bolezni in pokodbe koe ter preventivo,

6 spoznajo mehanizem za nastanek sonnih opeklin ob pretirani izpostavitvi UV-

sevanju (pokodbe DNA v celicah koe) in posledice pretiranega sonenja.

D11 Razmnoevanje je znailnost vseh organizmov. Ker noben osebek ne ivi veno, je

razmnoevanje temelj za nadaljevanje vsake vrste.

Uenci:

1 razumejo, da se lovek razmnouje samo spolno in da ima spolno razmnoevanje dve

vlogi: prenos dednih informacij na potomstvo in nastanek novih kombinacij dednih

informacij,

2 razumejo, da so razlike med spoloma povezane z razlikami v spolnih organih, ki

omogoajo spolno razmnoevanje,

3 razumejo povezavo med zgradbo in delovanjem spolnih organov,

4 vedo, da spolne celice nastajajo v spolnih lezah, ki so del spolnih organov,

5 razumejo, zakaj je v nastajanje spolnih celic vkljuena mejoza (to poveejo s koliino

dedne snovi in nastankom novih kombinacij dedne informacije),

6 razumejo razlike pri nastajanju mokih in enskih spolnih celic, poznajo vlogo

menstrualnega ciklusa in razumejo, kdaj lahko pride do oploditve,

7 vedo, da se zarodek ugnezdi v steno maternice, in poznajo proces nosenosti in s tem

povezane spremembe v enskem telesu,

8 spoznajo naine nartovanja druine,

9 poznajo poti za okubo z virusom HIV in preventivo ter nekatere druge spolno

prenosljive bolezni,

10 spoznajo telesne in osebnostne spremembe v puberteti, sosledje pojavljanja

sekundarnih spolnih znakov in da se ti znaki izraajo pri razlinih osebah razlino

mono ter razlino hitro (razlikujejo med primarnimi in sekundarnimi spolnimi znaki),

11 razumejo, da so predpogoj za odgovorno starevstvo osebnostna in telesna zrelost

ter ustrezne materialne in socialne monosti za vzgojo in razvoj potomcev,

12 razumejo razline vidike spolnosti in pomen spolnosti za loveka.

Opomba: Medpredmetna povezava z dravljansko in domovinsko vzgojo ter etiko.

14

3.2 Operativni cilji in vsebine 9. razreda

E Biologija in druba

E1 Bioloko znanje je vse bolj pomembno kot temelj za razne drubene dejavnosti in za

sprejemanje utemeljenih osebnih in drubenih odloitev.7

Uenci:

1 spoznajo, da je bioloko znanje temelj za medicino, veterino, farmacijo,

biotehnologijo, kmetijstvo, gozdarstvo, ivinorejo, ivilsko industrijo itd.,

2 na podlagi primerov razvijajo razumevanje o temeljni in uporabni znanosti ter

interdisciplinarnosti,

3 spoznajo, da je bioloko znanje vse pomembneje za sprejemanje ustrezne

nacionalne in mednarodne zakonodaje.8

F Raziskovanje in poskusi

Uenci nadgradijo znanje sklopa B.9

Uenci:

1 samostojno postavljajo raziskovalna vpraanja in nartujejo raziskave,

2 znajo ovrednotiti natannost meritev in ponovljivost poskusa,

3 razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu,

4 znajo izdelati ustrezen graf za prikaz podatkov in razviti kvantitativne trditve o

odnosih med spremenljivkami,

5 razlikujejo med linearnimi in nelinearnimi odnosi med podatki, prikazanimi na grafu.

G Kemija ivih sistemov

G1 Delovanje ivih sistemov temelji na kemijskih in fizikalnih naelih.

Uenci:

1 spoznajo, da ima ogljik osrednjo vlogo v ivi naravi, ker ima sposobnost za tvorjenje

mnogih kombinacij s samim seboj in z drugimi elementi,

2 spoznajo, da so molekule v ivih sistemih zgrajene preteno iz ogljika, vodika, duika,

kisika, fosforja in vepla,

3 spoznajo, da organizmi vsebujejo zelo razline molekule, od majhnih (voda, soli) do

zelo velikih (ogljikovi hidrati, maobe, beljakovine, DNA),

4 razumejo, da v organizmih neprestano potekajo kemijske reakcije.10

7 Sklop se izvaja v povezavi z drugimi cilji.

8 Povezava z druboslovjem.

9 Procesne cilje iz tega sklopa se dosega s smiselnim vkljuevanjem v druge vsebinske sklope in morajo biti

uresnieni v obsegu najmanj 20 odstotkov vseh ur predmeta, pri katerih se uence deli v skupine. 10

Vsebine tega sklopa se povezujejo s kemijo in gospodinjstvom.

15

H Dedovanje

H1 Lastnosti organizmov doloajo beljakovine, zgradba beljakovin pa je zapisana v genih.

Uenci:

1 ponovijo zgradbo celice in razumejo, da je v vsaki celici (celinem jedru) organizma

dedni zapis za njegove lastnosti,

2 razumejo, da je v kromosomu vsa genetska informacija shranjena v molekuli DNA,

beljakovine pa pomagajo podpirati zgradbo in delovanje kromosoma (opomba:

kromosomi so kompleksi DNA in beljakovin),

3 razumejo, da je gen odsek molekule DNA,

4 na podlagi opazovanja celic z obarvanimi kromosomi spoznajo, da v fazi med

delitvami kromosomska DNA ni tesno zvita, zato pri opazovanju z mikroskopom ne

vidimo posameznih kromosomov, med celino delitvijo pa se kromosomska DNA

tesno zvije (zato pri opazovanju z mikroskopom lahko vidimo posamezne

kromosome),

5 spoznajo, da je genetska informacija organizirana v loene enote kromosome,

6 razumejo pomen odkritja zgradbe DNA (raziskovalci James Watson, Francis Crick in

Rosalind Franklin) za razvoj sodobne biologije (pomemben mejnik v razvoju biologije),

7 razumejo pomen natannega podvojevanja DNA za prenaanje nespremenjenega

genetskega zapisa iz celice v celico in iz roda v rod (spoznajo, da se med mitozo

podvojena kromosomska DNA razdeli med herinski celici, tako da vsaka herinska

celica prejme enako tevilo kromosomov istega tipa, torej enak genski zapis; pri

diploidnem organizmu sta dva kromosoma istega tipa v vsaki herinski celici),

8 spoznajo, da pri spolnem razmnoevanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol

genov od vsakega od starev in da se pri tem kombinira genetski material (diploidno

tevilo kromosomov) iz dveh razlinih celic, od katerih vsaka izvira od enega izmed

starev,

9 spoznajo, da pri oploditvi enska in moka spolna celica prispevata po en komplet

kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov,

10 razumejo pomen mejoze pri nastajanju spolnih celic (prepolovitev tevila

kromosomov, nove kombinacije genov na kromosomih),

11 spoznajo, da lahko dedno lastnost doloa eden ali ve genov in da lahko en gen vpliva

na ve kot eno lastnost organizma,

12 vedo, da zbiru vseh osebkovih genov reemo genotip, zbiru lastnosti, ki jih ti geni

doloajo (zgradba, podoba in delovanje osebka), pa fenotip,

13 spoznajo, da rastlinske in ivalske celice vsebujejo ve tiso razlinih genov, da imajo

obiajno po dve kopiji vsakega gena (dva alela) in da sta lahko alela enaka ali razlina,

14 razumejo, da so posamezni geni na tono doloenem mestu na kromosomu,

15 spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri doloanju fenotipa

njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov,

16 spoznajo, da so dedne lastnosti osebka odvisne od tega, katere alele osebek

podeduje od vsakega od starev in kako ti aleli delujejo skupaj,

17 razumejo osnovna naela prenaanja lastnosti od starev na potomce

(homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, krianci, vmesni znaki

idr.),

16

18 razumejo, da tudi okolje vpliva na izraanje v genih zapisanih lastnosti organizmov

(zato se lahko isti genotip v razlinih okoliinah izrazi kot razlien fenotip),

19 razumejo prednosti in slabosti spolnega in nespolnega razmnoevanja v povezavi s

stabilnimi oziroma nestabilnimi okoljskimi razmerami,

20 spoznajo, da pri loveku nekatere dedne lastnosti doloa samo en gen (npr. priraslost

ali nepriraslost uesnih meic), veino lastnosti pa doloa ve genov (npr. barva las in

oi), zato te lastnosti nimajo preprostih vzorcev dedovanja,

21 na podlagi primerov iz literature razumejo naine dedovanja pri loveku (npr. barvna

slepota, hemofilija) in znajo izdelati rodovnik,

22 spoznajo primere uporabe kromosomskih analiz v medicini (npr. prenatalna

diagnostika, downov sindrom).

I Biotehnologija

I1 lovek z biotehnologijo (genskim inenirstvom) pridobiva nove biomedicinske, kmetijske in

druge proizvode.

Uenci:

1 spoznajo, da je lovek e zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo razlinih

dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba

mikroorganizmov pri proizvodnji mlenih izdelkov),

2 spoznajo, da gensko spremenjeni organizmi poleg sebi lastnih vsebujejo tudi tuje ali

umetno spremenjene gene,

3 spoznajo nekaj primerov gensko spremenjenih organizmov,

4 se seznanijo z monimi pozitivnimi in negativnimi posledicami uporabe gensko

spremenjenih organizmov,

5 razumejo osnovni princip kloniranja (nespolno razmnoevanje),

6 razumejo etine dileme poseganja v gensko zasnovo loveka in drugih organizmov

(kloniranje, gensko spremenjeni organizmi ipd.),

7 razumejo hiter razvoj genskega inenirstva in njegovo uporabo ter prednosti in

omejitve njegove uporabe v biotehnologiji,

8 spoznajo namen uporabe izvornih (nediferenciranih, nespecializiranih) celic v medicini.

J Evolucija

J1 Na naem planetu ivijo milijoni vrst ivali, rastlin, gliv in bakterij. eprav se vrste med seboj

razlikujejo po videzu, enotnost vsega ivega postane oitna ob upotevanju notranje

zgradbe in podobnosti kemijskih procesov; to enotnost je mogoe pojasniti le s skupnim

evolucijskim izvorom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst

skozi mnoge generacije.

Uenci:

1 razumejo, da je evolucija ena od temeljnih znailnosti ivljenja,

2 spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in

raznovrstnost organizmov,

17

3 spoznajo, da nakljune mutacije v molekuli DNA razlinih osebkov povzroajo

variabilnost doloene lastnosti v populaciji,

4 spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in

njihovim potomcem omogoajo prednost pri preivetju in razmnoevanju v

doloenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene

na doloeno okolje,

5 spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti

organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so nakljune v smislu, da niso

usmerjene v izboljanje organizma; naravni izbor ni nakljuen,

6 spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene

izumrtju,

7 razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale

oblike ivljenja in okoljske razmere,

8 spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in razline metode datiranja

kaejo, da je Zemlja stara priblino 4,6 milijarde let in da obstaja ivljenje na Zemlji e

ve kot tri milijarde let,

9 spoznajo nekatere hipoteze o nastanku ivljenja, ki nam omogoajo razlago nastanka

ivega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za ivljenje,

10 spoznajo, da prvotno Zemljino ozraje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske

plasti in da je bilo prvo ivljenje anaerobno,

11 spoznajo, da so fotosintetske cianobakterije zaele proizvajati kisik kot stranski

produkt fotosinteze, kar je povzroilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in

omogoilo razvoj aerobnih organizmov,

12 spoznajo, da imajo tudi zelo poasni geoloki procesi velike uinke skozi dolga

asovna obdobja (npr. spremembe v poloaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee) in

lahko privedejo do razvoja irih skupin organizmov (npr. vrearji v Avstraliji)11;

13 spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to

dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste

nastajajo in izumirajo,

14 spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali uelk na insekticide,

15 spoznajo, da so evolucijo ivljenja na Zemlji mono usmerjale tudi globalne katastrofe

(veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja),

16 spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja

in da vrsta izumre, e se okolje nenadno preve spremeni,

17 spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih

inkavcev),

18 znajo razloiti izvor primatov in loveka ter sorodnost loveka z drugimi primati.

11 Vsebina cilja se povezuje z geografijo.

18

K Razvranje organizmov

K1 Zaradi lajega opisovanja in prouevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo.

Na podlagi sorodnosti vrste zdruujemo v veje skupine, ki jih tudi poimenujemo. Skupine

organizmov uvrstimo v sistem, ki ima hierarhino zgradbo in kae sorodnost med organizmi.

Uenci:

1 spoznajo, da lahko evolucijske odnose med ivimi organizmi in njihovimi predniki

predstavimo z razvejanim diagramom,

2 spoznajo, da sorodne vrste zdruujemo v rod, te pa v druino, red, razred in deblo,

3 spoznajo, da razvranje organizmov v skladu z njihovimi znailnostmi in sorodnostjo

obravnava sistematika,

4 spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim latinskim imenom, ki je bolj

stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta nain poimenovanja vrst

uvedel Carl Linne.

L Biotska pestrost

L1 Biotska pestrost je temelj za delovanje ekosistemov.

Uenci:

1 razumejo, da se biotska pestrost kae na razlinih ravneh (znotrajvrstna genetska

pestrost, pestrost vrst v ivljenjskih zdrubah, pestrost ekosistemov),

2 spoznajo in uporabijo preproste metode ugotavljanja biotske pestrosti,

3 spoznajo, da je biotska pestrost rezultat milijone let dolge evolucije ivega sveta in

temelj za delovanje ekosistemov in biosfere, s tem pa tudi temelj za lovekovo

preivetje (npr. hrana, naravni viri),

4 razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje

biotske pestrosti ohranjati tudi razline habitate.

M Biomi in biosfera

M1 Razlini ekosistemi so med seboj povezani preko vplivanja na globalne procese. Celoten

planet deluje kot povezana celota.

Uenci:

1 na primeru naravnega ekosistema ponovijo zgradbo in delovanje ekosistema ter

spoznajo in uporabijo preproste metode prouevanja ekosistemov,

2 spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije),

3 razumejo, da se ekosistemi med seboj povezani v biosfero,

4 spoznajo glavne tipe biomov in da je biotska pestrost veja v tropskem in zmernem

(toplem in vlanem) podnebju kot v puavah ali tundri,

5 spoznajo, da imajo lahko v podobnih biomih razline vrste organizmov podobno

ekoloko vlogo,

19

6 razumejo, da so organizmi (vkljuno s lovekom) imeli in e imajo pomembno vlogo

pri spreminjanju naega planeta (vpliv na zgradbo ozraja, sodelovanje pri nastajanju

nekaterih tipov kamnin ter pri preperevanju kamnin in nastajanju prsti).

N Vpliv loveka na naravo in okolje

N1 lovekove dejavnosti lahko vkljuujejo tveganje s potencialno kodljivimi uinki na loveka

in naravo. Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba naravnih virov in pridobivanje surovin,

rast mest, sprememba uporabe zemlji in ravnanje z odpadki.

Uenci:

1 spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okolja,

2 razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in

biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma e

posebej na zavarovanih obmojih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne)

podrone zakonodaje,

3 spoznajo nekatere redke in ogroene vrste v lastnem okolju,

4 razumejo vplive loveka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te

vplive raziejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov,

degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaevanje okolja idr.),

5 spoznajo vzroke in posledice nastanka ozonske luknje,

6 spoznajo vzroke in posledice globalnega segrevanja (okrepljen uinek tople grede),

7 razumejo naela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k

trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vkljuujejo v ozaveanje o tej

problematiki,

8 spoznajo, da pomembne osebne in drubene odloitve temeljijo na analizi koristi in

tveganja (ekonomske in naravovarstvene) ter da posameznik preko koristi skupnosti

koristi sebi (okolje kot vrednota),

9 spoznajo, da lahko okolje zaradi naravnih vzrokov in lovekovih dejavnosti vsebuje

snovi, ki so kodljive za loveka in druge organizme,

10 spoznajo, da trajnostni razvoj zahteva vzpostavitev standardov za spremljanje

sprememb v tleh, vodah in ozraju ter ukrepov za prepreevanje kodljivih

sprememb,

11 spoznajo, da je tveganje, povezano s lovekovo aktivnostjo, osebni in drubeni izziv,

saj nepravilna analiza posledic doloenih aktivnosti vodi do podcenjevanja tveganja in

s tem do kodljivih posledic za loveka in naravo ali pa do prestrogih preventivnih

ukrepov, ki so nepotrebno finanno breme za posameznika in drubo.

20

4 STANDARDI ZNANJA

Standardi znanja izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebinskih konceptov in kompetenc. Za to, da uenec

dosee cilje, poskrbita tako uitelj z nartovanjem in izvedbo pouka kot uenec s svojim delom,

odgovornostjo in v skladu s svojimi sposobnostmi. Standardi so zapisani splono, kar pomeni, da jih

bodo uenci dosegli v razlinem obsegu in na razlinih taksonomskih stopnjah.

S poukom biologije uenci doseejo razumevanje bistvenih konceptov biologije in njihove

povezanosti. Uitelj naj podroja priakovanih dosekov preverja glede na zmonosti uencev, naine

svojega pouevanja ter s tem povezano izbrano taksonomijo znanj.

4.1 Standardi znanja 8. razreda

Minimalni standard znanja (glej stolpec minimalni standardi v tabeli poglavja 4.3) je pogoj za

napredovanje v 9. razred.

Uenci na koncu 8. razreda razumejo naslednje bioloke koncepte, jih znajo med seboj povezati in

znanje uporabiti v razlinih situacijah:

A1 Biologija je naravoslovna veda, ki prouuje razvoj, zgradbo in delovanje ivih sistemov in njihovo

medsebojno povezanost.

B1 Znanstveni napredek temelji na zastavljanju smiselnih vpraanj in izvajanju dobro nartova-nih

raziskav.

C1 Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. tevilo celic v organizmu sega od ene celice do ve tiso mili-

jard celic. Celice imajo zapleteno notranjo zgradbo, ki jo lahko opazujemo z mikroskopom.

D1 Kakor druge ivali ima tudi lovek strukture za opravljanje osnovnih ivljenjskih funkcij:

sprejemanje snovi iz okolja in prebavo hrane, dihanje, prenos snovi, izloanje odpadnih snovi,

gibanje, zaznavanje stanja okolja, nadzor nad delovanjem telesa in razmnoevanje.

D2 Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni so posledica notran-jih

okvar ali pokodb, nekatere pa posledica okube.

D3 Prebavni sistem pretvori nekatere velike molekule iz hrane v majhne molekule, ki jih lahko

posamezne telesne celice uporabijo za pridobivanje energije in kot gradnike za nastanek snovi,

ki jih potrebujejo, ali jih zaasno uskladiijo.

D4 Delovanje organizma je odvisno od sistemov, ki oskrbujejo celice s kisikom in odnaajo ogljikov

dioksid.

21

D5 Delovanje organizma je odvisno od transportnih sistemov, ki oskrbujejo celice s hranilnimi

snovmi in kisikom ter od njih odnaajo odpadne snovi.

D6 Izloala imajo pomembno vlogo pri vzdrevanju notranjega okolja in izloanju celinih odpadnih

snovi iz krvi.

D7 Komuniciranje med celicami je nujno za usklajeno delovanje telesa. Pri nadzoru sodelujeta iv-

ni (hitra regulacija) in hormonski sistem (poasna regulacija), ki posredujeta signale med

razlinimi deli organizma.

D8 utila skupaj z ivnim sistemom skrbijo za obveanje osrednjega ivnega sistema o spre-

membah v okolju in v telesu.

D9 Miino-skeletni sistem deluje skupaj z drugimi sistemi pri opori telesa in gibanju.

D10 Koa je meja med zunanjim in notranjim okoljem organizma.

D11 Razmnoevanje je znailnost vseh organizmov. Ker noben osebek ne ivi veno, je razmnoeva-

nje temelj za nadaljevanje vsake vrste.

Uenec za napredovanje v 9. razred ob koncu 8. razreda pri biologiji izkae doseganje zmonosti

(raziskovanje in komuniciranje), navedenih v stolpcu minimalni standardi v tabeli poglavja 4.3 glede

na obravnavane vsebine in izvedene dejavnosti za njihovo doseganje.

4.2 Standardi znanja 9. razreda

Minimalni standard ustreza navedbam v stolpcu minimalni standardi v tabeli poglavja 4.3.

Uenci na koncu 9. razreda razumejo naslednje bioloke koncepte, jih znajo med seboj povezati in

znanje uporabiti v razlinih situacijah:

Zgradba in delovanje ivih sistemov

ivi sistemi na vseh ravneh organizacije kaejo soodvisnost med zgradbo in delovanjem.

Pomembne stopnje organizacije so celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem in ekosistem.

Vsi organizmi so sestavljeni iz celic celica je osnovna enota ivega. Glede na tevilo osebkov je na

naem planetu najve enocelinih organizmov. Mnogi organizmi, tudi lovek, so vecelini.

V celicah potekajo mnogi procesi, potrebni za vzdrevanje ivljenja. Celice rastejo in se delijo ter

tako proizvajajo nove celice. Celice iz okolja privzemajo snovi, ki jih uporabljajo za pridobivanje

energije za opravljanje celinih funkcij in proizvodnjo snovi, ki jih potrebuje celica ali organizem.

V vecelinem organizmu specializirane celice opravljajo posebne funkcije. Skupine specializiranih

celic sestavljajo tkivo. Razlina tkiva sestavljajo veje funkcionalne enote organe. Vsak tip celic,

22

tkiv in organov ima posebno zgradbo in opravlja posebne naloge, ki prispevajo k delovanju

organizma kot celote.

loveki organizem ima sisteme za prebavo, dihanje, prenos snovi, izloanje, gibanje, regulacijo in

koordinacijo delovanja, razmnoevanje in za obrambo pred boleznimi. Sistemi so funkcionalno

povezani med seboj.

Bolezen je motnja v zgradbi ali delovanju organizma. Nekatere bolezni so posledica notranje

okvare sistemov ali pokodb, lahko so posledica uinkov okube z drugimi organizmi.

Vsi organizmi morajo imeti sposobnost za pridobivanje in izrabo energije in snovi iz okolja, rast,

razmnoevanje in vzdrevanje stabilnega notranjega okolja ob ivljenju v spremenljivem zunanjem

okolju.

Reguliranje notranjega okolja vkljuuje zaznavanje razmer v notranjem okolju in spreminjanje

fiziolokih procesov za vzdrevanje razmer v obmoju, ki zagotavlja preivetje.

Vedenje je eden od odzivov organizma na notranji ali zunanji draljaj. Vedenjski odziv zahteva

koordinacijo in komunikacijo na ve ravneh, od celic do organskih sistemov in celotnega

organizma. Vedenjski odziv je nabor aktivnosti, ki so delno dedne, delno pa jih doloajo izkunje.

Vedenje organizma se spreminja s prilagajanjem na okolje. Nain gibanja, pridobivanje hrane,

razmnoevanje in odziv na nevarnost pri doloeni vrsti temelji na evolucijski zgodovini te vrste,

enako kot zgradba in podoba telesa.

Razmnoevanje in dedovanje

Razmnoevanje je znailnost vseh ivih bitij. Ker noben osebek ne ivi veno, je razmnoevanje

temelj za nadaljevanje vsake vrste. Organizmi se lahko razmnoujejo nespolno ali spolno.

Pri mnogih vrstah, tudi pri loveku, pri spolnem razmnoevanju samice proizvajajo enske spolne

celice (jajeca), samci pa moke spolne celice (semenice). Tudi rastline se spolno razmnoujejo

pri kritosemenkah enske in moke spolne celice nastajajo v cvetu. Zdruitev enske in moke

spolne celice pri oploditvi je zaetek razvoja novega osebka (potomca). Potomec prejme dedno

(genetsko) informacijo od matere (preko enske spolne celice) in od oeta (preko moke spolne

celice). Pri spolnem razmnoevanju so potomci praviloma nekoliko drugani od obeh starev.

Vsak organizem ima nabor navodil, ki doloajo njegove lastnosti. Dedovanje je prenos teh navodil

iz ene generacije v naslednjo.

Dedno informacijo vsebujejo geni, ki so nameeni na kromosomih vsake celice. Vsak gen je nosilec

ene enote informacije. Dedno lastnost osebka lahko doloa eden ali ve genov; en gen lahko vpliva

na eno ali ve lastnosti. loveka celica vsebuje ve deset tiso razlinih genov.

Znailnosti organizma lahko opiemo kot kombinacijo posameznih lastnosti. Nekatere lastnosti so

dedne, druge so posledica interakcij organizma z okoljem.

23

Ekologija

Populacijo sestavljajo vsi osebki neke vrste, ki v doloenem asu ivijo na doloenem prostoru. Vse

populacije, ki ivijo skupaj, in neivi dejavniki okolja, v katerem ivijo, sestavljajo ekosistem.

Populacije organizmov imajo v ekosistemu doloene vloge. Rastline in nekateri mikroorganizmi so

proizvajalci proizvajajo energetsko bogate snovi, potrebne za vzdrevanje ivljenja. Heterotrofi

(vse ivali, tudi lovek) so porabniki, ki energetsko bogate snovi pridobivajo s prehranjevanjem z

drugimi organizmi. Razkrojevalci, predvsem bakterije in glive, so porabniki, ki kot vir energetsko

bogatih snovi uporabljajo odpadne snovi drugih organizmov in mrtve organizme. Proizvajalci,

porabniki in razkrojevalci so povezani v prehranjevalni splet. Ob delovanju proizvajalcev,

porabnikov in razkrojevalcev snovi v ekosistemu kroijo, energija pa skozenj tee.

Glavni vir energije za ekosisteme je sonna energija. Energijo, ki v ekosistem vstopa kot sonna

energija, proizvajalci med fotosintezo pretvorijo v kemijsko vezano energijo. Ta vezana energija

nato potuje od organizma do organizma po prehranjevalnem spletu.

tevilo organizmov, ki jih lahko podpira doloen ekosistem, je odvisno od razpololjivih virov in

abiotskih dejavnikov, kot so koliina svetlobe in vode, temperaturno obmoje in sestava prsti. e ni

zajedavcev ali druganih bolezni in plenilcev, populacije (tudi loveke) naglo naraajo, e imajo

na voljo ustrezne biotske in abiotske vire. Pomanjkanje naravnih virov in drugi dejavniki, kot so

bolezni in plenilci ter podnebje, omejujejo rast populacij.

Ekosistemi in njihovo delovanje so med seboj povezani in vkljueni v globalne procese. Celoten

planet deluje kot povezana celota.

Biotska pestrost in evolucija

Na naem planetu ivijo milijoni vrst ivali, rastlin in mikroorganizmov. eprav se vrste med seboj

razlikujejo po videzu, enotnost vsega ivega postane oitna ob upotevanju notranje zgradbe in

podobnosti kemijskih procesov, ki so posledica skupnega evolucijskega izvora.

Biotska evolucija je vzrok za pestrost vrst, ki so se razvile s postopnimi spremembami skozi mnoge

generacije. Vrste so pridobile mnoge od svojih posebnih lastnosti v procesu prilagajanja na okolje,

ki temelji na izboru genetskih variacij v populacijah. Med prilagoditve spadajo spremembe v

zgradbi, fiziologiji ali vedenju, ki poveujejo uspenost preivetja in razmnoevanja v danem

okolju.

Zaradi lajega opisovanja in prouevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo. Na

podlagi sorodnosti vrste zdruujemo v veje skupine, ki jih tudi poimenujemo. Skupine organizmov

uvrstimo v sistem, ki ima hierarhino zgradbo in kae sorodnost med organizmi.

Vrsta izumre, kadar se njeno okolje tako spremeni, da ji njene lastnosti ne omogoajo ve

preivetja. Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so ivele v preteklosti, izumrle. Izumrtje vrst je

pogost pojav; veine vrst, ki so v preteklosti ivele na naem planetu, ni ve.

24

Organizmi so imeli in e imajo pomembno vlogo pri spreminjanju naega planeta, od vpliva na

zgradbo ozraja do sodelovanja pri nastajanju nekaterih tipov kamnin ter pri preperevanju kamnin

in nastajanju prsti.

Varstvo narave in okolja

lovekove dejavnosti lahko vkljuujejo tveganje s potencialno kodljivimi uinki na loveka in

naravo. Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba naravnih virov in pridobivanje surovin, rast mest,

sprememba uporabe zemlji in ravnanje z odpadki.

Biotska pestrost se kae na razlinih ravneh (znotrajvrstna pestrost, tevilnost vrst, raznovrstnost

habitatnih tipov in krajine), je rezultat milijone let dolge evolucije ivega sveta in temelj za

delovanje ekosistemov, s tem pa tudi temelj za lovekovo preivetje. Z neposrednim varovanjem

narave jo ohranjamo na varovanih obmojih, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem pa

tudi drugod.

Da bi dosegli ohranjenost narave in biotsko pestrost tudi za prihodnje rodove, nekatere najbolj

ogroene, najredkeje ali najbolj prizadete vrste razlino zavarujemo, enako tudi okolje (habitatne

tipe), ki omogoa ivljenjski prostor tem vrstam. Uspeno zavarovanje se dosee tudi z

ohranjanjem predelov (naravni parki), kjer je zgostitev takih vrst in habitatnih tipov najveja.

Zaradi naravnih vzrokov in lovekovih dejavnosti lahko okolje vsebuje snovi, ki so kodljive za

loveka in druge organizme. Trajnostni razvoj zahteva vzpostavitev standardov za spremljanje

sprememb v tleh, vodah in ozraju ter ukrepov za prepreevanje kodljivih sprememb.

Tveganje, povezano s lovekovo aktivnostjo, je osebni in drubeni izziv. Nepravilna analiza posledic

doloenih aktivnosti vodi do podcenjevanja tveganja in s tem do kodljivih posledic za loveka in

naravo ali pa do prestrogih preventivnih ukrepov, ki so nepotrebno finanno breme za

posameznika in drubo. Pomembne osebne in drubene odloitve temeljijo na analizi koristi in

tveganja.

Prenaseljenost obmoja vodi do degradacije okolja zaradi poveane porabe naravnih virov.

Posledice prenaseljenosti so odvisne od posebnih razmer na danem obmoju.

Standardi procesnih znanj 9. razreda

Uenci pri pouku biologije in v povezavi z drugimi predmeti razvijajo ter uporabijo razline zmonosti,

kompleksno miljenje, zmonosti znanstvenega raziskovanja ter kritine refleksije, samostojnega in

timskega dela, komuniciranja, uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in razlinih

virov ter razvijajo odgovoren odnos in vrednote.

25

Minimalni standard ustreza navedbam v stolpcu minimalni standardi v tabeli poglavja 4.3.

Uenci so ob koncu tretjega vzgojno-izobraevalnega obdobja zmoni:

nartovati in izvesti preprost poskus, sistematino opazovati in meriti, doloiti in kontrolirati

parametre pri poskusu, nartovati in izvesti preprosto raziskavo ter interpretirati rezultate,

uporabiti podatke za oblikovanje razlage oziroma alternativnih razlag, oblikovati argumentirano

kritiko razlag in postopkov,

pri povezovanju dokazov z razlago kritino in logino razmiljati, izbirati relevantne dokaze za

razlago konkretnega pojava, analizirati rezultate preprostega poskusa, povzeti rezultate,

oblikovati logine in argumentirane razlage za povezavo med vzrokom in posledico pri poskusu,

pojasniti vzroke za nepriakovane podatke oziroma rezultate (npr. analiza monih napak pri

izvedbi poskusa),

prepoznati in analizirati alternativne razlage in napovedi, posluati in spotovati razlage,

sprejemati zamisli, kritike in dvome drugih uencev, kritino vrednotiti alternativne razlage,

izvesti postopek po navodilih, poroati o svojih eksperimentalnih metodah, opisati opazovanja,

povzeti rezultate, poroati drugim uencem o raziskavah in razlagah,

uporabiti matematina orodja pri raziskovanju, postavljanju vpraanj, zbiranju, organizaciji in

predstavljanju podatkov ter pri oblikovanju prepriljive razlage,

v razlinih socialnih situacijah ustrezno komunicirati, argumentirati in ustrezno navajati vire ter

uporabiti ustrezne sheme, diagrame in simbolni jezik,

znanje biologije uporabiti v razlinih kontekstih za vrednotenje lastnega ravnanja in ravnanja

drugih ter kritino presoditi ukrepe in preventivno obnaanje za ohranjanje lastnega zdravja in

socialno odgovornost,

z vidika dobrobiti drube in posameznika presoditi znanstvena spoznanja, njihovo uporabo in

metode v medicini, biotehniki, genskem ineniringu in podobnih podrojih (npr. oceniti monosti

ustrezne uporabe in zlorabe biometrinih podatkov, prednosti in omejitve pri poseganju v

genome organizmov),

z vidika odgovornega odnosa do organizmov presoditi potrebe organizmov (npr. domaih) in

predlagati izboljave,

se samostojno opredeljevati v zvezi z lastnim ravnanjem in sodelovati v razpravah pri drubenih

odloitvah (npr. odloitvah, ki vplivajo na trajnostni razvoj).

26

4.3 Minimalni standardi znanja Standardi znanja so v spodnji tabeli opisani na treh zahtevnostnih stopnjah doseganja znanja. Minimalni standardi ustrezajo 1. stopnji doseganja standardov znanja (glej stolpec 1. stopnja doseganja standardov znanja) in so pogoj za napredovanje v viji razred. Tabela: Stopnje doseganja standardov znanja

1. stopnja doseganja standardov znanja = MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

2. stopnja doseganja standardov znanja 3. stopnja doseganja standardov znanja

Sposobnost za reproduciranje strokovnega znanja in za

ponovno uporabo metod in spretnosti

Sposobnost za uporabo strokovnega znanja, metod in

spretnosti v novih kontekstih (vkljuno z uporabo

strokovnega znanja, pridobljenega izven predmeta

biologija)

Sposobnost za samostojno obdelavo in vrednotenje strokovnih vsebin in problemov po prej pridobljenem

znanju; sposobnost za samostojno razlaganje,

raziskovanje, izdelavo modelov in zavzemanje stali

o problemih s strokovnimi argumenti

Strokovno znanje razumevanje temeljnih biolokih konceptov v povezavi s poznavanjem ivih sistemov, biolokih pojavov, strokovnih izrazov, principov in dejstev

poznavanje temeljnih biolokih konceptov in njihova razlaga na osnovi znanih primerov

reprodukcija strokovnega znanja in povezovanje tega znanja s koncepti

uporaba biolokega znanja v preprostih novih kontekstih

opisovanje in razlaganje novih biolokih vsebin v povezavi z biolokimi koncepti

razlaganje biolokih vsebin na razlinih ravneh organizacije ivih sistemov

razlaganje znanih biolokih pojavov v povezavi s temeljnimi koncepti in znanimi dejstvi

samostojna uporaba biolokega znanja v kompleksnih kontekstih

razlaganje novih strokovnih vsebin z razlinih biolokih in naravoslovnih vidikov

samostojno prehajanje na razline ravni organizacije ivih sistemov pri razlaganju pojava

Raziskovanje opazovanje, primerjanje, izvajanje poskusov, uporaba modelov in razlinih metod dela

izvedba poskusa oz. raziskave v skladu z navodili strokovno ustrezno pisanje poroil o izvedbi

poskusa oz. raziskave ustrezna uporaba metod dela v skladu z navodili poznavanje in uporaba preprostih raziskovalnih

metod in modelov primerjava na osnovi postavitve ustreznih kriterijev izdelava modelov

postavljanje raziskovalnih vpraanj nartovanje, izvedba in razlaga rezultatov poskusov

oz. raziskav analiza zbranih podatkov uporaba biolokih metod dela v novi situaciji analiza podobnosti in razlik na osnovi postavitve

ustreznih kriterijev razlaga biolokih vsebin na osnovi modelov

samostojno iskanje in postavljanje raziskovalnih vpraanj ter oblikovanje hipotez

interpretacija podatkov v povezavi s hipotezo in vpraanjem oz. z monimi viri napak

samostojna izbira in priredba metod dela kritino vrednotenje prednosti in omejitev

modelov kot orodja za ponazoritev naravnih pojavov

Komuniciranje urejanje in izmenjava strokovnih informacij

poroanje drugim o lastnih spoznanjih in rezultatih dela

uporaba strokovnega jezika ekstrakcija informacij iz lahko razumljivih besedil,

shem in drugih virov ter predstavitev tako pridobljenih informacij drugim

uporaba razlinih nainov prikazovanja pri strokovnem komuniciranju v pisni oz. ustni obliki

uporaba strokovnega jezika v novih kontekstih razlikovanje med predstavami iz vsakdanjega

ivljenja in naravoslovnimi znanstvenimi razlagami

samostojno iskanje in uporaba razlinih virov informacij pri uenju novih biolokih vsebin in reevanju biolokih problemov

prevajanje strokovnega jezika v vsakdanji jezik in obratno

samostojno argumentirano razpravljanje z uporabo strokovnega znanja in utemeljevanje predlogov za reitev biolokih problemov

27

5 DIDAKTINA PRIPOROILA

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta

Pouevanje biologije mora temeljiti na znanstvenih spoznanjih, torej na ovrgljivih teorijah in

hipotezah. Znanstveno dejstvo je razumevanje pojava, ki temelji na preverljivih opazovanjih, in je

podvreno preverjanju in ovrbi. Uitelj ne sme nobenih biolokih oziroma naravoslovnih vsebin uiti

dogmatino. Dogma je sistem preprianj, ki ni podvren znanstvenemu preverjanju in ovrbi.

Dogmatino preprianje je v nasprotju z glavnim ciljem izobraevanja spodbujanjem razumevanja.

Uenci morajo doumeti razliko med razumevanjem in nekritinim sprejemanjem ideje.

Znanost je organiziran zbir znanja in metoda za nadgradnjo tega znanja na podlagi raziskovalnega

vpraanja in eksperimenta oziroma opazovanja. Pouevanje biologije naj obsega tako obravnavo v

unem nartu navedenega zbira biolokih znanstvenih spoznanj kot tudi pojasnjevanje znanstvenih

metod, na podlagi katerih so znanstveniki prili do teh spoznanj. Tako bodo uenci razvijali

razumevanje temeljnih biolokih konceptov in analitini nain miljenja, ki jim bo v nadaljnjem

ivljenju omogoil nadgradnjo znanja z novimi znanstvenimi spoznanji, ki jih danes ne moremo

predvideti.

Uitelj naj v skladu z avtonomno strokovno presojo pri obravnavi posameznih ciljev izhaja iz

znanstvenih vpraanj. Posameznih konceptov in ciljev naj ne predstavi le kot znanstvenih dejstev,

ampak naj razloi, kako so znanstveniki prili do posameznih spoznanj o delovanju ivih sistemov.

Uitelj naj jasno predstavi, da za vsakim stavkom v biolokem ubeniku, ki predstavlja znanstveno

dejstvo, stoji delo mnogih znanstvenikov in ve stoletij znanstvenega raziskovanja (postopno

nadgrajevanje znanstvenih spoznanj).

Uitelj naj biologijo pouuje tako, da so obravnavane vsebine znanstveno pravilne, vendar im bolj

privlane. Pri tem mora ohraniti ravnovesje med zabavno in resno platjo biologije kot znanosti.

Uporaba zanimivih prikazov, zgodb in podobnih pristopov k pouevanju naj vedno vodi v poglabljanje

razumevanja vsebinskih ciljev. Zabavna stran znanosti uencem sicer pomaga, da si zapomnijo

nekatere ideje, ne more pa nadomestiti uinkovite vsebinske obravnave in nenehnega truda, ki ga

morajo uenci vlagati v razumevanje biologije.

Uitelj mora za naravne pojave vedno podati razumno znanstveno razlago, ne okultne ali magine.

Biti mora iskren glede stvari, ki jih ne ve, in pokazati navduenje nad uenjem novih stvari skupaj z

28

uenci. e ne pozna odgovora na zastavljeno vpraanje, naj skupaj z uenci ugotovi, kako je mogoe

poiskati odgovor na to vpraanje. Uencem mora pojasniti, da je v ivem svetu veliko pojavov, ki jih

e ne razumemo povsem, jih pa bomo verjetno bolje razumeli v prihodnosti znanost napreduje

postopno, iz generacije v generacijo.

Glavni cilj pouka biologije je celostno razumevanje biologije, torej razumevanje vsebinskih konceptov

in povezav med njimi. Uenci naj pri pouku poglobijo razumevanje biolokih konceptov s im ve

eksperimentalnega in terenskega raziskovanja ter drugih, za uresnievanje ciljev smiselno

uporabljenih aktivnosti (npr. delo z viri informacij, uporaba IKT, projektno delo, raziskovalne naloge,

samostojno in skupinsko delo). V pouku naj bodo razvidni raziskovalna naravnanost, celostni pristop

in aktualnost biologije kot dinamine sodobne znanosti, ki pomembno vpliva tudi na nae vsakdanje

osebno in drubeno ivljenje.

Opis vsebinske vertikale

V prvem in drugem vzgojno-izobraevalnem obdobju se nekateri bioloki cilji in vsebine postopno

udejanjajo v razlinih predmetih (glej uni nart za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko).

Naravoslovje

V okviru naravoslovja (glej uni nart za naravoslovje 6. in 7. razred) se cilji biologije zanejo

nadgrajevati in povezovati v biologijo kot naravoslovno vedo. V 6. razredu je glavna tema rastlina kot

model za prikaz zgradbe in delovanja organizma in organizacijskih ravni v ivem svetu. Uenci se na

primeru rastlinske celice zanejo seznanjati s konceptom celice kot osnovne gradbene in

funkcionalne enote organizmov. Spoznajo povezavo med zgradbo in delovanjem rastlin in njihove

interakcije z neivimi in ivimi dejavniki okolja. Razred se kona z osnovami delovanja ekosistema na

primeru gozda (rastlina kot proizvajalec).

V 7. razredu uenci koncept celice nadgradijo z osnovami zgradbe in delovanja celice pri drugih

organizmih in spoznajo, da sta zgradba in delovanje celice temelj za razvranje organizmov v

kraljestva. Spoznajo osnove zgradbe in delovanja bakterij in gliv, podrobneje pa ivali. Novo znanje

uporabijo za nadgradnjo razumevanja delovanja ekosistema na primeru gozda. Zgradbo in delovanje

gozda primerjajo z nekaterimi drugimi naravnimi ekosistemi, spoznajo pa tudi antropogene

ekosisteme kot poseben primer ekosistemov, iz katerih lovek odnaa biomaso, zato je treba

odnesene snovi neprestano nadomeati (gnojenje).

29

Biologija

Na zaetku 8. razreda uenci spoznajo, da je v celici dedni material in osnove dedovanja. Preostanek

leta se uijo o zgradbi in delovanju loveka, pri emer uporabljajo pridobljeno znanje o celici in

dedovanju.

9. razred je namenjen povezovanju biolokih konceptov. Uenci nadgradijo znanje o dedovanju, ki ga

poveejo z osnovnimi koncepti evolucije. Spoznajo, da je podlaga za razvranje organizmov v sistem

njihova evolucijska sorodnost. Znanje o ekosistemih nadgradijo s koncepti biotske pestrosti, biomov

in biosfere. Spoznajo posledice lovekovih posegov v ekosisteme in vpliv biologije na sodobno

drubo.

30

Glavne povezave med vsebinami

Organizem EkosistemCelica Organizem EkosistemCelica

Ravni organizacijeivih sistemov

(do ekosistema)

Zgradba in delovanje gliv in

bakterij

Zgradba in delovanje ivali

Zgradba in delovanjeekosistema naprimeru gozda

lovekovi posegiv ekosisteme

Biologija kot veda

Celica in dedovanje

Zgradba in delovanje loveka

Bioloke molekule

Razvranjeorganizmov

Biotehnologija

Biologija in druba

Vpliv loveka nanaravo in okolje

Biomi in biosfera

Biotska pestrost

Primerjava zgradbe in delovanja razlinih

ekosistemov

Fotosinteza in celino dihanje

Zgradba in delovanje rastlin

Raziskovanjein poskusi

Raziskovanjein poskusi

Raziskovanjein poskusi

Raziskovanjein poskusi

Celica

Na

rav

os

lov

je6.

r.

(45 ur

)N

ara

vo

slo

vje

7. r.

(70ur

)B

iolo

gija

8. r.

(52ur

)B

iolo

gija

9. r.

(64ur

)

Dedovanje

Evolucija

Genetika loveka

Celica

Kraljestva

31

Celostno razumevanje biolokih konceptov

Izjemno hiter napredek sodobne bioloke znanosti in vse veji drubeni pomen biologije se kaeta

tudi v novih pristopih k biolokemu izobraevanju. Tako je pri pouevanju biologije nujen premik od

deskriptivnosti oziroma faktografskega uenja proti razumevanju biolokih konceptov in povezav

med njimi. Sodobni pouk biologije uencem omogoa ustvarjanje mree znanja (glej shemo). Pri tem

je pomembno, da ima uenec po tretjem vzgojno-izobraevalnem obdobju pri biologiji celostni

pregled ez vse ravni organizacije ivih sistemov zato noben vsebinski sklop ne sme biti izpuen.

Uitelju naj bo glavno vodilo pri pouku mrea povezav med biolokimi koncepti. Pri tem je treba

opozoriti, da je uence mnogo laje osveati o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ivih

sistemov ter kompleksnosti procesov v naravi pri pouku kot v ubeniku. Ta mora namre pregledno in

sistematino podati vsebino, pri emer lahko pretirano pogosto sklicevanje na povezave z drugimi

vsebinami zmanja preglednost in jasnost temeljnega sporoila besedila. Po drugi strani lahko uitelj

z ustrezno razlago pri pouku uencem pomaga dojeti celovitost delovanja ive narave in navzkrine

povezave med biolokimi koncepti. Celostno razumevanje ive narave tudi pomembno pripomore k

sposobnosti za uporabo biolokega znanja pri vrednotenju in reevanju kompleksnih problemov.

Poleg uporabe glavnih povezav med koncepti naj uitelj pri podajanju konkretne snovi smiselno

povezuje razline vidike obravnavane bioloke teme. V biolokih sistemih je tesna povezava med

njihovo zgradbo (strukturo) in delovanjem (funkcijo). Ne glede na to, ali obravnavamo biomolekulo

ali organizem ali ekosistem, v vsakem primeru so te stvari nekje v naravi oziroma okolju, kjer se

udejanjajo zapleteni odnosi med organizmi in interakcije organizmov z okoljem. Tako posamezno

strukturo kot posamezno funkcijo organizma lahko pogosto poveemo z njegovo prilagoditvijo na

okolje. Osrednji koncept, ki razloi povezave med zgradbo, delovanjem in okoljem, je evolucija z

naravnim izborom. Ta evolucija je tudi tisti koncept, ki razlikuje biologijo od drugih naravoslovnih

ved. Pri tem je posebnost biologije tudi to, da obravnava velik razpon ravni organizacije ivih

sistemov, od molekule do celice, tkiva, organa, organizma, ekosistema in biosfere.

S povezovanjem zgradbe, delovanja, okolja in evolucije lahko uitelj marsikatero bioloko temo

razloi bolj logino, pregledno in razumljivo, torej tudi zanimivo. Tak celosten pristop k obravnavanju

posameznih biolokih tem je prikazan v shemi Prikaz celostnega pristopa k pouevanju biologije, ki

mora biti rdea nit vsega pouevanja pri predmetu biologija. Ob tem naj uitelj s konkretnimi primeri

uencem pojasni, da sodobna biologija postaja vse bolj interdisciplinarna znanost za razlago

biolokih pojavov uporabljamo orodja in znanja drugih znanosti, na hiter napredek sodobne biologije

pa mono vpliva tudi razvoj tehnologije. Uporaba interdisciplinarnega pristopa pri celostni razlagi

32

delovanja ivih sistemov uencem omogoa strukturiranje znanj, usvojenih pri naravoslovnih

predmetih, v povezano celoto temeljnega naravoslovnega znanja.

Prikaz celostnega pristopa k pouevanju biologije

Za dobro razumevanje nekaterih biolokih konceptov in ciljev je najbolje, da uenci o njih sliijo

obravnavo tudi v frontalni obliki, o drugih pa lahko pridobijo znanje z lastnim raziskovalnim delom in

drugimi aktivnostmi. Uinkovito pouevanje biologije temelji na ustreznem ravnovesju med razlinimi

pristopi pri obravnavi in samostojnim raziskovanjem oziroma uenjem.

Konkretni primeri iz ive narave, ki jih uitelj uporabi za ponazoritev posameznih konceptov in ciljev,

morajo biti skrbno izbrani. Ti primeri naj poleg posploenih konceptov prikazujejo tudi izjemno

raznovrstnost konkretnih primerov (variabilnost ivih sistemov). Uitelj naj v pouk biologije im ve

vkljuuje aktualne teme iz ojega in irega okolja, nova spoznanja bioloke znanosti in primere

uporabe biolokega znanja v vsakdanjem ivljenju. To pouk popestri in biologijo priblia uencem.

Celostno razumevanje biologije, ki ga uenci usvojijo do konca tretjega vzgojno-izobraevalnega

obdobja, je temelj za poglobljeno obravnavo biolokih konceptov v srednji oli. Takno razumevanje

biologije je del splone izobrazbe in uence usposobi za samostojno odloanje in aktivno sodelovanje

v drubenih razpravah, ki vkljuujejo bioloko znanje in strokovne argumente. Ustvarjanje mree

znanja je tudi temelj za vseivljenjsko uenje. Celostno razumevanje biolokih vsebinskih konceptov

zahteva uporabo znanj z razlinih podroij. Pri usvajanju celostnega znanja se lahko biologija

povezuje predvsem s fiziko, kemijo, geografijo in matematiko, pri obravnavanju drubeno aktualnih

tem pa tudi z druboslovjem.

zgradba delovanje

okolje

evolucija

kemija fizika matematika geologija

abiotskidejavniki organizmiabiotskidejavniki organizmi

BIOLOGIJA

molekulskaraven

globalniekosistem

molekulskaraven

globalniekosistem

informatika tehnologija

zgradba delovanje

okolje

evolucija

kemija fizika matematika geologija

abiotskidejavniki organizmiabiotskidejavniki organizmi

BIOLOGIJA

molekulskaraven

globalniekosistem

molekulskaraven

globalniekosistem

informatika tehnologija

33

Napane predstave

Uitelj mora biti pri obravnavi posebej pozoren na napane predstave, ki jih uenci pridobijo bodisi v

domaem okolju bodisi na nijih stopnjah izobraevanja. Za doseganje celostnega razumevanja

biologije je nujno, da uitelj napane predstave ugotovi in uencem pomaga, da jih preseejo. Le tako

lahko uenci novo znanje tudi ponotranjijo in sprejmejo za svojega.

Uporaba modelov

Modeli in sestavljanje modelov je v naravoslovnih spoznavnih procesih pri uenkah in uencih bolj

uporabno, ko e razumejo kompleksnost naravnih sistemov. Modele lahko uporabijo kot idealizirane

ali generalizirane predstavitve nekih obstojeih ali zamiljenih objektov npr. sistemov, do mere, ko je

modeliranje strokovno upravieno. Uenci naj pri delu z modeli upotevajo tiste lastnosti realnega

objekta, ki bodo kot kljune potrebne za odgovor na zastavljeno raziskovalno vpraanje. Pomemben

del pridobivanja naravoslovnih spoznanj je tudi kritina refleksija takega modela.

Uporaba in razvijanje drugih zmonosti

Pouk biologije naj pri uencih razvija in uporablja strokovni jezik pri obravnavi in predstavitvi

biolokih konceptov, tekstov v strokovnem jeziku in branju strokovne literature in sporoanju.

Zmonosti komuniciranja se pri pouku biologije razvijajo pri uporabi raznovrstnih besedil in drugih

virov informacij, kot so slike, fotografije, grafi, tabele, strokovni simboli, formule, enabe in grafi,

animacije ter simulacije. Pri tem naj bo poudarek na prepriljivi, logino strukturirani samostojni pisni

ali ustni predstavitvi.

Uenci naj vrednotijo in reflektirajo na osnovi predznanj, pridobljenih v unem procesu. Zato

potrebujejo izkunje z uporabo metod in postopkov za pridobivanje spoznanj o razlinih virih

informacij, kot so asopisni, filmski, spletni programi za obdelavo podatkov, animacije, simulacije,

igre in tudi anketiranje. Z ustrezno ciljno usmerjeno uporabo posameznih virov uenci razvijajo

komunikacijske zmonosti in spretnosti uporabe IKT. Spretnosti komuniciranja v razlinih socialnih

situacijah, kritina presoja (refleksija) procesov in uporaba IKT dajejo osnove tudi za komunikacijo

zunaj ole in vseivljenjsko uenje.

Na podlagi temeljnega mrenega znanja uenci usvojijo spoznanja o organizaciji in strukturi

ivljenjskih procesov v ivih sistemih, vkljuno v lastnem telesu. Skozi to razumevanje razvijajo

spotovanje do narave in lastnega zdravega naina ivljenja. Z razvojem sposobnosti vrednotenja se

jim odpirajo nova vpraanja na podroju uporabe sodobne biologije, v zvezi s katerimi se lahko

aktivno vkljuujejo v drubene razprave in samostojno odloanje.

34

Spodbujanje interesa za uenje biologije

Sodobni izsledki bioloke znanosti in njihova uporaba zahtevajo nenehno sledenje temu razvoju.

Uitelji biologije lahko z lastnim sledenjem temu razvoju vzbudijo interes in spodbudijo uence za

uenje biologije na viji ravni. Vpliv sodobne biologije na ivljenje in drubo naj bo priblian na

razline naine (npr. z vkljuevanjem im ve dostopnih primerov poroanja o novih izsledkih

sodobne biologije in njihove uporabe iz razlinih medijev in znanstvenih revij, obiski znanstvenih

ustanov in razgovori z znanstveniki idr.). Tako uenci lahko poveejo tudi to, kar se o bioloki znanosti

uijo v oli in kar sreajo v vsakdanjem ivljenju.

Prednosti in zadrki uporabe izsledkov bioloke znanosti so pogosto povezani z ivljenjem uencev ter

njihovimi preprianji. Uitelj naj bo pri obravnavi mnenj uencev nevtralen in uravnoteeno usmerja

obravnavo razlinih preprianj.

Slovenija kot vroa toka biotske pestrosti

Uitelj naj v pouk po avtonomni strokovni presoji im vekrat vkljuuje spoznavanje nacionalno

pomembnih naravnih vrednot in ekosistemov. Pri uencih naj razvija ozaveanje, da je Slovenija (s

stiiem Dinaridov, Alp in Peripanonije) del Evrope in sveta z eno najvijih stopenj biotske pestrosti

(vroa toka biotske pestrosti). Posebno pozornost naj namenja endeminim in ogroenim oziroma

zavarovanim vrstam in podvrstam ter slovenskim pasmam ivali in sortam gojenih rastlin. Pri uencih

naj razvija zavedanje, da so naravne vrednote del nae nacionalne identitete in da moramo te

vrednote varovati. Razumevanje Slovenije kot vroe toke biotske pestrosti na stiiu biogeografskih

obmoij je tesno povezano z znanji, ki jih uenci pridobijo pri geografiji.

Biologija in druba

Bioloko znanje je vse pomembneje za razumevanje in reevanje razlinih problemov, ki se

navezujejo tudi na nae osebno in drubeno ivljenje. Uenci naj pri kritinem vrednotenju in

reevanju tovrstnih problemov uporabijo kompleksen pristop, ki temelji na celostnem razumevanju

biologije (mrea znanja) in sposobnosti za uporabo pri razpravi o problemu z razlinih vidikov.

Naravovarstvene in okoljevarstvene teme, s katerimi se e pred kratkim skoraj nismo ukvarjali, so

postale pomembni problemi (npr. drobljenje habitatov, izguba biotske pestrosti, invazivne vrste). Ti

problemi so veinoma izjemno kompleksni in zahtevajo interdisciplinarno obravnavo, kar je pri pouku

monost za medpredmetno povezovanje. Te probleme naslavlja ve ciljev, pomembneje teme za

obravnavo pri pouku pa so varstvo narave in okolja (npr. v povezavi s kmetijstvom, gozdarstvom,

industrijsko dejavnostjo, urbanizacijo), ravnanje z odpadki, varevanje z energijo, onesnaevanje

35

zraka, vode in zemlji, strupene snovi. Ukvarjanje z naravo- in okoljevarstvenimi problemi pri

uencih razvija sposobnost za znanstveno in kritino miljenje ter reevanje kompleksnih problemov

ter poglablja razumevanje naravnih procesov. Uenci razvijajo tudi zavedanje o osebni odgovornosti

in monostih za ukrepanje v prid ohranjanja ekosistemov in biotske pestrosti ter zagotavljanja

kakovosti okolja. Uenci naj spoznajo naravo- in okoljevarstvene probleme na lokalni, nacionalni in

globalni ravni, seznanijo naj se tudi s primeri podrone zakonodaje.

Bioloki problemi so povezani tudi z vrednotami. V razpravah o razlinih pogledih in vrednotah naj

uitelj ne vsiljuje svojega osebnega preprianja o problemu kot strokovna avtoriteta (npr. problema

testiranja zdravil na ivalih ne sme zlorabiti za vsiljevanje osebnega pogleda). Med razpravo naj v

argumentih uenk in uencev objektivno popravi morebitne strokovne napake oziroma napana

razumevanja biolokih konceptov in podatkov. Pri nasprotujoih si mnenjih, npr. o neki tehnologiji,

naj im bolj nevtralno usmerja razpravo z objektivnim pojasnilom manjkajoih strokovnih podlag, da

uravnovesi razpravo, npr. o vplivu razlinih preprianj.

Obravnava biomedicinskih tem (npr. aids) od uitelja zahteva veliko temeljnega strokovnega znanja.

Zato naj se pri obravnavi etinih in moralnih vidikov medpredmetno povezuje z druboslovjem in

vkljui tudi primere odnosa znanosti in drube. Pri obravnavi teh tem naj bo uencem omogoeno

raziskati razline vidike problemov. To zahteva tudi doloen as, da se uenci pogovarjajo med seboj,

z uiteljem in s celotnim razredom ali z javnostjo zunaj razreda (frontalno, razprava v skupinah,

simulacija, debata, raziskava in predstavitev idr.). Pred uporabo spletnih in drugih virov za razpravo je

koristno preveriti njihovo strokovno relevantnost, ustreznost jezika in predstavitve, da pogledi niso

preve ekstremistini. Ker mnoge spletne strani prinaajo zelo veliko informacij, je koristno uencem

predhodno dati nalogo (npr. priprava na en vidik debate), ki usmeri njihovo raziskovanje in izbor

relevantnih informacij. Spodbujanje uporabe drugih virov poleg ubenikov (ki ne morejo pokriti

trenutno aktualnih tem) lahko prispeva tudi k veanju razumevanja pomena sodobne bioloke

znanosti in spodbuja k nadaljnjemu iskanju informacij v drugih virih.

Etine dileme so izpostavljene v biolokih temah, ki se dotikajo ravnanja loveka proti sebi, drugim in

okolju. Takni primeri so na primer raziskave na zarodkih, gensko spremenjeni organizmi, mnoina

(farmska) reja organizmov in posegi v ekosisteme. Kriteriji za vrednotenje in oblikovanje odnosa do

ivljenja in narave naj podpirajo tudi naela trajnostnega razvoja. Na vrednote in odnos vplivajo tudi

kulturne, etine in miselne tradicije, od katerih je ena postavila loveka v sredie in ga vidi kot

nedotakljivega, druga pa se je usmerila na primer na sistemsko varovanje narave za dobrobit loveka.

36

Z etinim vrednotenjem se naravoslovna perspektiva v ojem smislu dopolnjuje in prispeva h

kompleksnemu miljenju in celostnemu pristopu, ki je del sodobnega pouka biologije.

Predstavitev biolokih tem, ki so aktualne tudi s stalia drubene pomembnosti, uencem omogoa

dodaten vpogled v delovna podroja biologije in poklice, ki temeljijo na biologiji (poklicno

usmerjanje). V zvezi z drubeno pomembnimi temami se odpirajo cela nova podroja

(interdisciplinarne) bioznanosti oziroma podroja, ki vkljuujejo tudi bioloko znanje, in s tem

monosti za izbiro poklicne poti (npr. varstvena biologija, sistemske znanosti o Zemlji, nova podroja

biotehnologije in biomedicine).

Predvidena organizacija in asovni obseg

Pouk biologije obsega v 8. razredu 52 ur, v 9. razredu pa 64 ur. Tretjina asa je namenjena

praktinemu delu (aktivnostim uenk in uencev). Uitelj strokovno avtonomno v svoji letni pripravi

in pripravi na pouk razporeja zaporedje procesnih ciljev biologije, ki se uresniujejo v celotnem

biolokem izobraevanju ter zaporedju vkljuevanja razvijanja zmonosti in ciljev medpredmetnih

podroij (npr. razvijanje strokovnega jezika, komuniciranja, uporabe IKT, odgovornega odnosa do

ivljenja, ohranjanja zdravja in narave ter razvijanje vrednot idr.).

V obsegu do 20 odstotkov pouka biologije uitelj glede na aktualne teme in probleme v ojem in

irem okolju strokovno avtonomno doloi, katere cilj bo bolj poglobljeno obravnaval in vkljuil

ustrezna izbirna znanja (npr. aktualne teme ohranjanja narave, genetike, biotehnologije in podobno).

Ob koncu predmeta mora uitelj biologije pri uencih dosei standarde znanja na im vijih

taksonomskih ravneh glede na njihove zmonosti.

Eksperimentalno in terensko delo