UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTE TA · 2017-02-06 · okoljska vzgoja v vrtcu. Pri tem imajo ključno vlogo vzgojitelji in učitelji , ki morajo otroke že zgodaj vzgajati

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

DAŠA URANA

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

OZAVEŠČANJE PREDŠOLSKIH OTROK O

RAVNANJU Z ODPADKI: PRIMER DEJAVNOSTI V

VRTCU HRASTNIK

Daša Urana

Koper 2016

Mentorica:

doc. dr. Agnes Šömen Joksić

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Agnes Šömen Joksić za nasvete, spodbudo in

potrpežljivost pri nastajanju diplomske naloge.

Sodelavki in prijateljici Urši se zahvaljujem za vso podporo in pomoč pri izvajanju

dejavnosti v vrtcu Lučka in izpolnjevanju anketnih vprašalnikov.

Zahvaljujem se Nataliji Sinkovič za lektoriranje diplomske naloge in Tari Horvat za

prevod povzetka v angleščino.

Posebna zahvala pa gre mojim staršem, sestri Sabini in Alešu, ki so mi stali ob

strani in verjeli vame. Hvala tudi mojemu sinčku Lanu, ki mi je pridno dopuščal

ustvarjanje diplomske naloge.

Za konec se zahvaljujem še vsem drugim, ki so mi med študijem in pisanjem

diplomske naloge kakorkoli stali ob strani.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Daša Urana, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Ozaveščanje predšolskih otrok o ravnanju z

odpadki-primer dejavnosti v vrtcu Hrastnik :

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in,

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru,

POVZETEK

Odpadki obstajajo toliko časa, kolikor obstaja človek. Doslej je veljalo, da je treba

odpadke čim ceneje odložiti na določeno mesto, vendar se je izkazalo, da so bila

neurejena odlagališča vir onesnaženja zraka in podtalnice. V našem svetu postaja

problematika odpadkov vse večja. Zavedati se moramo, da lahko prav vsak

posameznik prispeva k čistejšemu okolju z ustreznim in odgovornejšim ravnanjem z

odpadki. Ljudje, ki ne ločujejo odpadkov, povzročajo veliko škodo okolju in naravi. Za

izboljšanje stanja lahko že veliko prispevamo v predšolskem obdobju. Otroke lahko že

zelo zgodaj na njim primeren način seznanimo s tem, kakšen vpliv imajo odpadki na

okolje in naše zdravje ter kakšno je ustrezno ravnanje z odpadki. Za pomoč pri tem je

na razpolago vedno več literature in pripomočkov, zato je pomembno, da temu sledimo

tudi pedagoški delavci v vrtcih. Z ozaveščanjem predšolskih otrok bomo poskrbeli za

bolj zdravo okolje in posledično za zdravo okolje vseh naslednjih rodov.

Cilj diplomske naloge je preskušanje različnih pristopov k spoznavanju narave,

razvijanju naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave

in seznanitev otrok s pomenom ločenega zbiranja odpadkov.

Pri dejavnostih, ki sem jih izvedla, so otroci med igro, z opazovanjem, pogovorom

in konkretno izkušnjo spoznavali odpadke in pomen ločevanja odpadkov. V ta namen

smo obiskali tudi Center za ravnanje z odpadki Zasavje, kjer so jim na njim primeren

način prikazali ločevanje in razvrščanje odpadkov. Vse pripomočke in igre pri

dejavnostih smo izdelali sami. Dejavnosti so bile otrokom zanimive in zabavne. Namen

in cilji, ki sem si jih zastavila, so bili uresničeni, saj so otroci po večini usvojili pojme, kot

sta ekološki otok in odpadek ter se začeli zavedati pomena varovanja okolja.

Ključne besede: okoljska vzgoja, vrtec, vzgojitelji/ce, predšolski otroci, odpadki,

okolje

ABSTRACT

Raising awareness of children on waste: activities in kindergarten Hrastnik

Man has always produced waste. And, if not long ago, people believed that waste

must be deposed somewhere at a minimum cost, we see today that such dumping

ground is a source of air and groundwater pollution. That is why the problem of waste

is becoming an ever greater problem nowadays. Every single one of us has a

possibility of creating a cleaner environment by dealing with waste correctly and

responsibly. By illegal waste disposal we cause pollution. We have to start

implementing the idea of responsible waste disposal in kindergarten. Very early on we

can teach children the right way to treat waste and their influence on our environment

and health. The amount of literature about dealing with waste is growing fast, that is

why it is important that kindergarten teachers stay up to date with it. By educating

kindergarten children about waste disposal, we can help create a healthier environment

now and for all the generations to come.

The goal of this diploma thesis is to try out different approaches to knowing nature

and developing a fond, respectful and responsible attitude towards animate and

inanimate nature. Also informing children about the meaning of sorting waste.

In the empirical part of the thesis children had the chance to get to know waste and

the meaning of sorting waste through play, observation, talking and personal

experience. Within this context we visited the Waste sorting centre Zasavje, where

children were presented with the right way of sorting waste. All the teaching accessory

and plays were created by us, and the activities were interesting and fun for the

children. The main idea and goals of the project were reached, since most children now

understand what an ecological island and waste are and are starting to realise the

meaning of keeping our environment safe.

Key words: environmental education, kindergarten, kindergarten teachers,

kindergarten children, waste, environment.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 3

2.1 Okoljska vzgoja ............................................................................................... 3

2.1.1 Okoljska vzgoja v vrtcu............................................................................. 4

2.1.2 Prisotnost, usmerjenost in pristopi v okoljski vzgoji .................................. 4

2.1.3 Okoljska vzgoja v Kurikulumu za vrtce ..................................................... 6

2.2 Problematika odpadkov ................................................................................... 8

2.2.1 Ločevanje odpadkov .............................................................................. 10

2.2.2 Kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki? ................................................ 12

2.3 Pomen zgodnjega ozaveščanja predšolskih otrok o ločevanju odpadkov ...... 12

2.4 Vloga vrtca in vzgojiteljev pri okoljski vzgoji ................................................... 12

3 PRAKTIČNI DEL .................................................................................................. 13

3.1 Problem, namen in cilji naloge ....................................................................... 13

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................ 14

3.3 Ravnanje z odpadki v Zasavju ....................................................................... 15

3.4 Dejavnosti v vrtcu .......................................................................................... 19

3.4.1 Uvodna motivacija .................................................................................. 19

3.4.2 Izvedba dejavnosti ................................................................................. 23

3.4.3 Vtisi in izjave otrok ................................................................................. 28

3.4.4 Literatura primerna za EKO-branje v predšolskem obdobju ................... 29

3.4.5 Ekoprazniki ............................................................................................ 29

3.4.6 Ponovitev anketnega vprašalnika ........................................................... 30

3.4.7 Rezultati ankete ..................................................................................... 32

4 RAZPRAVA IN EVALVACIJA ............................................................................... 34

5 SKLEPNE UGOTOVITVE .................................................................................... 35

6 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 36

7 PRILOGE ............................................................................................................. 38

KAZALO SLIK

Slika 1: Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji ........................................... 9

Slika 2: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-28 ................... 9

Slika 3: Ekološki otok v občini Hrastnik ........................................................................11

Slika 4: Tovornjak za odvažanje odpadkov ..................................................................11

Slika 5: Obisk centra za ravnanje z odpadki ................................................................18

Slika 6: Ogled tovornjaka za odvažanje odpadkov ......................................................19

Slika 7: Delež otrok po spolu v skupini Miške v vrtcu Lučka, Dol pri Hrastniku. ...........20

Slika 8: Delež otrok glede na starost ...........................................................................20

Slika 9: Odgovori otrok na vprašanje, kaj je to odpadek ..............................................21

Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje, kaj je to ekološki otok .....................................21

Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve

pokrovov .....................................................................................................................22

Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj je pomembno odpadke ločevati .............22

Slika 13: Pripovedovanje zgodbe Eko zmajček avtorice Mojiceje Podgoršek ..............26

Slika 14: Ogled ekološkega otoka ...............................................................................26

Slika 15: Ogled sličic z odpadki ...................................................................................27

Slika 16: Razvrščanje sličic z odpadki .........................................................................27

Slika 17: Igramo se didaktično igro »Človek ne jezi se« ..............................................28

Slika 18: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, kaj je to odpadek .....30

Slika 19: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, kaj je to ekološki otok

....................................................................................................................................31

Slika 20: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, zakaj imajo zabojniki

za odpadke različne barve pokrovov ...........................................................................31

Slika 21: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje zakaj je pomembno

odpadke ločevati .........................................................................................................32

Slika 22: Procent ustreznih odgovorov pred in po izvedenih dejavnostih .....................33

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Mešani komunalni odpadki .................................................................. 16

Preglednica 2: Biorazgradljivi odpadki ......................................................................... 16

N JOKSIĆ

Urana, Daša (2016): Ozaveščanje predšolskih otrok o ravnanju z odpadki: primer dejavnosti v vrtcu

Hrastnik. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Pri odločanju o temi diplomske naloge smo želeli izbrati tako, ki bi nam koristila za

delo v prihodnje. Za prihodnost je zelo pomembna skrb za zdravo okolje, zato smo se

odločili prispevati k čistejšemu in s tem bolj zdravemu okolju s primernim

približevanjem okoljske vzgoje, točneje njihovemu prvemu spoznavanju z odpadki, že

najmlajšim v vrtcu.

Zaposleni v vrtcih imam odlično priložnost, da dosežem te cilje in otrokom

približam svet odpadkov na njim primeren način. Številne raziskave so pokazale, da

človek s svojo dejavnostjo močno načenja ravnotežje v naravi. Tako ogroža svoje

okolje in pogoje za lasten obstoj. Danes nas vsekakor lahko skrbijo onesnaževanje

voda, divja odlagališča, izginjanje ozonskega plašča, onesnaženost zraka in druge

posledice obremenjevanja in onesnaževanja okolja. Posebno težavo predstavljajo

odpadki oziroma neustrezno ravnanje z njimi.

Pri proizvodnji izdelkov se porabljajo naravni viri. Ko izdelek za nas postane

odpadek in ga odvržemo, hkrati zavržemo naravne vire, iz katerih je bil narejen. To pa

prispeva k okoljskemu »pritisku« na naš planet. Posebej je skrb vzbujajoče še dejstvo,

da del odpadkov vsebuje tudi nevarne snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje in

zdravje ljudi (MOP, 2016).

Glede na stopnjo onesnaženja, izčrpanosti nekaterih naravnih virov, rast

prebivalstva in naš slog življenja se zdi logično, da je treba pristopiti k spremembam.

Le tako bomo ohranili možnost preživetja tudi prihodnjim generacijam.

Odpadki niso nekaj odvečnega, kar sodi na smetišče (odlagališče), ampak jih

namesto na odlagališča raje preusmerjamo v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za

predelavo odpadkov, kjer iz njih pridobijo koristne surovine, kompost ali gorivo. Tako

preprečujemo onesnaženje okolja, varčujemo z naravnimi viri, prihranimo prostor za

odlagališča in ustvarjamo nova delovna mesta. Pri procesu spreminjanja odpadkov v

ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno

zbiramo odpadke. S tem pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe,

na odlagališče pa bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno

uporabiti (MOP, 2016). Z ločevanjem lahko zmanjšamo količino komunalnih odpadkov,

ki jih je v Sloveniji še vedno preveč in prispevamo k trajnostnemu razvoju. Ljudje so še

vedno premalo seznanjeni s problematiko, ki jo povzroča ne ločevanje odpadkov. Z

vidika trajnostnega razvoja je zato dojemanje odpadkov kot nekaj odvečnega



2

neprimerno, ker so odpadki lahko uporabne surovine in nadomestijo naravne vire, ki jih

na našem planetu vedno bolj primanjkuje.

Dobra okoljska ozaveščenost omogoči posamezniku, da se bo zavedal problemov

v okolju in jih tudi aktivno reševal, zato je okoljska vzgoja nujno potreben del učno-

vzgojnega programa za vsakega učenca (Perenič, 1996). Velik pomen pri usvojitvi

pozitivnih navad ima zgodnje ozaveščanje otrok že v predšolski dobi in ustrezna

okoljska vzgoja v vrtcu. Pri tem imajo ključno vlogo vzgojitelji in učitelji, ki morajo otroke

že zgodaj vzgajati in učiti ter jim tako pomagati odrasti v odgovorne odrasle.

Otroci in mladi imajo vso pravico do zdravega in varnega in čistega okolja; prav

tako imajo tudi pravico do tega, da jim odrasli pomagamo, da bodo bolje razumeli vse

kompleksnejše odnose v naravi, da se bodo znali razumneje odločati o vse bolj

negotovih razmerah in da bodo razvili odgovoren odnos do prihodnosti. Če vsega tega

ne bo, se bodo njihovi otroci znašli še pred večjimi, če ne celo nerešljivimi okoljskimi

problemi (Kalčina, 1990).

V diplomski nalogi opisujemo dejavnosti v vrtcu, ki smo jih pripravili in izvedli z

namenom približati otrokom, zakaj so odpadki lahko problem in kako so lahko bolj

koristno uporabljeni.



3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Okoljska vzgoja

Okoljska vzgoja je stalen proces, pri katerem se posameznik in skupnost bolj polno

zavedo svojega okolja in pridobijo znanja, vrednote, spretnosti, izkušnje in tudi

odločnost, da bodo delovali individualno in skupinsko za reševanje sedanjih in

prihodnjih problemov okolja (Benedict, 1991).

Okoljska vzgoja je opredeljena z načeli, cilji, metodami ter oblikami dela. Tako kot

obstaja več različnih definicij okoljske vzgoje, obstaja tudi več navedb ciljev in načel.

Kljub raznolikosti pa imajo skupne glavne značilnosti. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj

občutljivosti do okolja, so družina, vrtec, vzgojitelji, skupina otrok (vrstnikov), dejavnosti

izven vrtca in mediji.

Izraz okoljska vzgoja je bil v Evropi prvič omenjen v Parizu leta 1948. V Beogradu

je leta 1975 potekala mednarodna delavnica na temo okoljske vzgoje, na kateri so

govorili o vplivih ekonomije, družbe, politike in ekologije na mestna in podeželska

področja, razpravljali so o tem, da mora imeti vsak posameznik možnost, da si pridobi

znanje, vrednote, odgovornost in sposobnost, s pomočjo katerih bo varoval in

izboljševal okolje, in da mora imeti celotna družba pozitiven odnos do okolja (Palmer,

1998).

Načela okoljske vzgoje po Lepičnik Vodopivec (2006):

- narava je skupna dediščina človeštva;

- strogo je treba skrbeti za razumno in varčno uporabo virov;

- vsak posameznik kot potrošnik lahko prispeva k zaščiti okolja;

- naša dolžnost je varovanje in izboljševanje kakovosti življenja.

Dimenzije spoznavanja okolja po Lane in Rossow (Uzelac in Starčević, 1999):

- razvijanje občutkov in zavesti do okolja;

- večanje znanja o ekoloških problemih; negovanje pozitivnih pogledov do okolja;

- razvijanje ekoloških veščin;

- ustvarjanje priložnosti za aktivno sodelovanje in reševanje okoljskih problemov.



4

Okoljska vzgoja povezuje vsa področja in obsega vse ravni človekovega delovanja

(Lepičnik Vodopivec, 2006). Ljudje vse bolj spoznavamo, da varovanje okolja ni le

modna muha, ampak vse bolj postaja nuja po vsem svetu. Posledice našega delovanja

se vedno bolj kažejo na okolju in že močno vplivajo na kakovost našega življenja.

Urejeno in čisto okolje je vredno našega prizadevanja. To pa je nedvomno povezano s

spremembo našega odnosa do okolja (Katalinič in Dolinšek, 2012).

2.1.1 Okoljska vzgoja v vrtcu

Dejavnosti okoljske vzgoje moramo oblikovati z otroške perspektive ter tako v njih

vzbuditi ljubezen do narave in potrebo po raziskovanju sveta. Otroke že v zgodnjem

otroštvu aktivno vključujemo v raziskovanje okolice in jih učimo v njim znanem okolju. S

pridobivanjem izkušenj se poglablja njihova ljubezen do narave v njih pa se vzbuja

želja po varovanju okolja. Okoljska vzgoja otrokom nudi vsa potrebna znanja, da lahko

zaščitijo naravo in okolje ter tako aktivno sodelujejo pri ekoloških problemih.

Okoljsko vzgojo razumemo kot proces razumevanja, doživljanja, spoznavanja in

vrednotenja okolja, medsebojnih interakcij in odvisnosti, človeka in njegove posege v

okolje. Otroci bodo v tem procesu z zaznavanjem, doživljanjem, spoznavanjem in

vrednotenjem okolja razvijali občutljivost za okolje, obvladovali veščine in formirali

stališča do okolja ter se učili učinkovitosti, strategije pri reševanju težav, kritičnega

sprejemanja informacij in komunikacijskih sposobnosti (Lepičnik Vodopivec, 2013).

Večina lastnosti okoljske vzgoje se nanaša na izvedbo in ne na vsebino pouka.

Okoljska vzgoja naj bi bila stalna, celostna, interdisciplinarna, holistična, usmerjena v

otroka, izhajala iz domačega okolja, koncentrična (potekajoča od lokalnega do

globalnega), poudarjala vrednote in kakovost, bolj normativna, razvijala naj bi

sistemsko mišljenje, bila naj bi usmerjena v prihodnost in v okolje, zasnovana na

dilemah in terenska (Dugar, 2010).

2.1.2 Prisotnost, usmerjenost in pristopi v okoljski vzgoji

Lepičnik Vodopivec (2006) pravi, da je okoljska vzgoja v vrtcu neprestano prisotna

ne glede na to, ali je to posebej poudarjeno ali ne. Tako se odraža permanentnost

oziroma stalnost okoljske vzgoje v vrtcih, interdiscipliniranost okoljske vzgoje pa se

kaže v tem, da zajema različna področja, kot na primer:

- psihologija,



5

- pedagogika,

- didaktika,

- komunikologija,

- zgodovina …

Dejstvo, da je otrok sprejet kot bitje, ki zahteva celovit pristop, da bi se lahko razvil

v odgovorno in osveščeno osebo do okolja, predstavlja holistični pristop okoljske

vzgoje, medtem ko medsebojno prepletenost in povezanost različnih področij kurikula

označuje integriranost okoljske vzgoje.

Z usmerjenostjo k otrokom razumemo, da izhodišče okoljske vzgoje temelji na

poznavanju razvojnih teorij, razvojnih profilov in specifičnosti vsakega otroka. Na

podlagi omenjenih dejavnikov lahko strokovne delavke in delavci v vrtcih načrtujejo in

uresničujejo skupne in individualne dejavnosti.

Naravnanost okoljske vzgoje k prihodnosti razumemo kot dejstvo, da tisto, kar

otroci doživijo, se naučijo in razumejo v procesu te vzgoje, lahko uporabljajo v

kasnejših obdobjih svojega življenja.

Koncentričnost razumemo kot nujnost premika do tistega, kar je otrokom znano,

do tistega, kar jim je neznano.

Prilagodljivost v organizaciji razumemo kot možnost sprejemanja različnih načinov,

modelov in oblik okoljske vzgoje v vrtcih.

V okoljski vzgoji v vrtcu so pomembni naslednji pristopi:

Učenje z različnimi čutili (vid, sluh, vonj, okus, tip):

Otroško okolje moramo iz vrtca razširiti na njegovo okolico (igrišče, park,

gradbišča, ogled kmetije …). Pomembno je, da otrok poleg opazovanja pridobiva

neposredne izkušnje z okoljem. Svoje videnje, doživljanje in razumevanje okolja in

sebe pa potem izraža z risanjem, pripovedovanjem, gibanjem, slikanjem, dramatizacijo,

oblikovanjem, glasbo in besedami. S pomočjo teh simboličnih predstavitev, ki zajemajo

vsa področja, se razvija njegov kognitivni razvoj.

Učenje s čustvi:

Vzgojitelj mora biti pozoren na to, da pri otroku ne razvijamo le strahu in

zaskrbljenosti pred globalnim onesnaževanjem, ampak čustva občudovanja,

spoštovanja, ljubezni in željo po ohranjanju.



6

Učenje z vrednotami:

Otroku moramo omogočiti razvijanje zavedanja o ranljivosti in vrednosti okolja.

Popolnoma razvijamo občutek skrbnosti, obzirnosti, varčnosti, odgovornosti do soljudi,

za druga živa bitja in za prihodnost.

Učenje s socialno izkušnjo:

Otroka moramo spodbujati k sodelovanju v različnih dejavnostih z vrstniki in

odraslimi in mu tako omogočati socialne izkušnje (Jeromel, 2007).

Poučevanje predšolskih otrok v vrtcih je optimalno v razmerah, ki so obogatene z

igro in projekti. Vzgojiteljeva vloga je neopazno širiti in poglabljati dejavnosti, ki so jih

izbrali predšolski otroci (Lepičnik Vodopivec, 2006).

2.1.3 Okoljska vzgoja v Kurikulumu za vrtce

”Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi

strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikuluma razvija in

spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo

življenja v vrtcu, vpetost vrtca v širše okolje” (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 4).

V kurikulumu za vrtce je navedeno, da se otrok razvija na podrobnejše opisanih

šestih področjih.

To so:

- jezik,

- gibanje,

- družba,

- umetnost,

- matematika in

- narava.

Vzgojitelj predlagane vsebine iz različnih področij dejavnosti na različne načine

povezuje, dopolnjuje in dograjuje (Kurikulum za vrtce, 1999).



7

Otroci prihajajo v stik z naravo že zelo zgodaj, zato je pomembno, da jim jo že od

začetka predstavimo, jim nudimo možnost, da jo doživijo in s tem razvijejo svoja čustva

do njenih virov, njene uporabe in izkoriščanja. S tem se pri otroku razvije odgovornost

do narave. Pri vzgoji predšolskih otrok gre torej za neločljivo prepletenost med

čustvenimi, spoznavnimi in akcijskimi cilji (Kurikulum, 2004).

V kurikulu so zajeti globalni cilji spoznavanja narave, ki razvijajo odgovoren in

spoštljiv odnos do nežive in žive narave. Zajeti so tudi operativni cilji, ki jih lahko v vrtcu

uresničujemo.

Kurikulum za vrtce opredeljuje naravo kot področje, v katerem razvijamo otrokove

sposobnosti za aktivno vključevanje v fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje varnega

in zdravega življenjskega okolja in navad. Področje narave postopoma razvija

naravoslovno mišljenje, sklepanje, naravoslovne pojme, postavljanje hipotez,

klasificiranja, zmožnosti za reševanje problemov in prevzemanja in bistva in pomena

ter oblikovanja konceptov. Ti procesi pri otroku potekajo nezavedno. Otrok podobo

okolja vključuje v vsakdanje življenje in skrbi za stvari v svojem okoli sebe (Kurikulum

za vrtce, 1999).

»V kurikulumu za vrtce so prepoznavna tako temeljna načela in cilji predšolske

vzgoje kot tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči

v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z

vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost« (Kurikulum za vrtce,

1999).

Cilji okoljske vzgoje v Kurikulumu po Petku (2007):

- razvijati občutljivost za doživljanje problemov okolja in lastne vloge pri tem,

- aktivno doživljati, spoznavati in vrednotiti okolje-razvijati spretnosti in veščine,

- znati uporabiti razvite spretnosti in veščine,

- razvijati sposobnosti komuniciranja (verbalnega in neverbalnega), aktivne rabe

imen in pojmov.

Okoljska vzgoja je vse pomembnejša tudi zaradi trajnostnega razvoja. Eden od

razlogov za to je, da so od človeka povzročene okoljske spremembe dosegle kritično

raven. Vzgoja za trajnostni razvoj naj bi spodbujala spremembe v ravnanju in mišljenju

in s tem vplivala na izboljšanje kakovosti življenja ter poudarjala vrednote, kot so

obzirnost, zmernost, solidarnost, varčevanje in spoštovanje do soljudi, do sebe, do

planeta (Kurikulum, Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj,

2008).



8

2.2 Problematika odpadkov

Današnja potrošniška družba porabi veliko količino energije in virov za čedalje

hitrejšo proizvodnjo izdelkov, ki jih potrebujemo za svoje življenje. Zaradi krajše

življenjske dobe sodobnih izdelkov se povečuje količina nastalih odpadkov. Odpadek je

vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam, ga moti ali

mu škodi in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči (Wikipedija, 2016).

Vsak izdelek, predmet ali neka snov postane po uporabi odpadek, kar predstavlja

veliko breme za okolje. Vse več je namreč odpadkov, ki ne razpadajo po naravnem

procesu, v okolju pa je zato lahko vse več okolju in zdravju škodljivih nevarnih

odpadkov. Isaac Asimov je že leta 1996 pojasnil, da: »onesnaževanje z odpadki ni nov

problem, saj so se ljudje že od nekdaj znebili stvari tako, da so jih vrgli v okolje

(predvsem v morje). Tega si v sodobnem svetu ne smemo več privoščiti in če bomo

počistili odpadke ter zmanjšali njihovo količino bo naš svet lepši in prijaznejši« (Asimov,

1996).

Prebivalec Slovenije je leta 2014 v povprečju proizvedel 433 kg komunalnih

odpadkov, od tega 3,3 kg nevarnih. Skupaj je nastalo skoraj 4,7 milijona ton različnih

vrst odpadkov, od tega jih je 12 % nastalo v gospodinjstvih, 23 % vseh v 2014 nastalih

komunalnih odpadkov pa je bilo odloženih na komunalna odlagališča. Količina nastalih

komunalnih odpadkov je bila za skoraj 5 % večja kot leta 2013; povečanje količin

drugih vrst odpadkov pa je bilo neznatno. Ločeno je bilo zbrano več kot pol milijona ton

komunalnih odpadkov (ali skoraj 8 % več kot v letu 2013), predelanih je bilo malo več

kot 3 milijone ton odpadkov (ali 5 % več kot v letu 2013), na odlagališča odpadkov pa

je bilo odloženih malo manj kot 283000 ton vseh vrst odpadkov (ali skoraj 10 % manj

kot v letu 2013). Skupaj je bilo na odlagališča odloženih 23 % nastalih komunalnih

odpadkov (ali za 7 % manj kot leta 2013) (SURS, 2014).

Prvi korak k rešitvi tega problema je načrtno zbiranje, gospodarno ravnanje z

odpadki, primernimi za recikliranje in ponovno uporabo. Eden izmed pogojev, da bi

odpadki lahko ponovno postali koristne surovine, je njihovo ločevanje in pravilno

odlaganje v zabojnike na ekoloških otokih, zbirnih centrih, ob letnih akcijah zbiranja

kosovnih in nevarnih odpadkov.

V nadaljevanju so na slikah predstavljeni primeri onesnaževanja v naravi,

onesnaževanja voda in grafa s podatki o tem, koliko ton komunalnih odpadkov nastane

v Sloveniji (od leta 2002 do leta 2013) in kakšna je količina komunalnih odpadkov na

prebivalca v Sloveniji in EU (od 2002 do 2013).



9

Slika 1: Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji (Kazalci Okolja v Sloveniji, 2014)

Prikaz nastale količine odpadkov v Sloveniji v tonah od leta 2002 do 2013. Najmanj

nastalih komunalnih odpadkov je bilo leta 2011 in največ leta 2008.

Slika 2: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-28 (Kazalci okolja v Sloveniji, 2014)

Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji na prebivalca v kilogramih od leta

2002 do leta 2013 in količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Evropi v kilogramih

od leta 2007 do leta 2012. Iz slike lahko razberemo, da povprečen Evropejec proizvede

več komunalnih odpadkov kot povprečen Slovenec.



10

2.2.1 Ločevanje odpadkov

Pogoj, da odpadke lahko vključimo v predelavo oziroma ponovno uporabo, je

ločevanje odpadkov na izvoru (tam, kjer nastanejo). Ločevanje na izvoru pomeni, da

odpadke, kot so papir, steklo, plastenke (in drugo drobno plastiko), pločevinke (in

drugo drobno kovino) ne zavržemo v običajne (črne) zabojnike, ampak jih odložimo v

namenske zabojnike, ki se najpogosteje barvno razlikujejo med seboj oziroma so

ustrezno označeni. Tako preprečimo, da potencialne surovine (sekundarne surovine)

ne končajo na odlagališču (smetišču), ampak v predelovalni industriji. Tam iz njih

izdelajo nove uporabne izdelke. S preprečevanjem oziroma zmanjševanjem količin

odpadkov, ki jih odložimo na odlagališčih, tudi zmanjšamo negativne vplive na okolje.

Ločevanje odpadkov na izvoru poteka preko sistema ekoloških otokov oziroma

zbiralnic odpadkov in zbirnih centrov. Ekološki otok, kot je na primer prikazan na sliki 5,

je prostor, kjer so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, to je sekundarnih

surovin za določeno stanovanjsko okolico. Običajno so na ekološkem otoku nameščeni

zabojniki za zbiranje papirja, stekla, pločevink in plastenk ter biološko razgradljivih

odpadkov (MOP, 2016).

Odpadke ločujemo v/na:

- zabojnike za gospodinjstva,

- nevarni odpadki,

- kosovni odpadki,

- kompostnikih,

- zbiralnicah,

- zbirnih centrih.



11

Slika 3: Ekološki otok v občini Hrastnik

Na sliki je ekološki otok, ki stoji v občini Hrastnik in je eden bolje urejenih.

Slika 4: Tovornjak za odvažanje odpadkov

Tovornjak Komunalno-stanovanjskega podjetja Hrastnik za odvoz odpadkov.



12

2.2.2 Kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki?

Skoraj vsi odpadki, ki jih zberemo na ekoloških otokih, se vrnejo v ponovno

predelavo. Vso to ločeno zbrano embalažo tako prevzamejo vsa pooblaščena podjetja,

kot je npr. Center za ravnanje z odpadki Zasavje. Ta podjetja embalažo najprej

razvrstijo glede na vrsto materiala (pločevinke, steklo, plastika, papir itn.) nato pa jih

pošljejo v ponovno predelavo. Tam lahko na primer naredijo nove izdelke iz stekla.

Biološki odpadki so odpeljani v kompostarno, kjer jih predelajo v kakovosten kompost.

Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzamejo podjetja, ki so za takšno dejavnost

pooblaščena in lahko poskrbijo, da ti odpadki ne bodo škodovali okolju. V sekundarno

gorivo za cementarne predelajo olja, razredčila, zdravila, sredstva za zaščito rastlin

lahko sežgejo, kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo (Grinipedija, 2015).

2.3 Pomen zgodnjega ozaveščanja predšolskih otrok o ločevanju

odpadkov

Ozaveščanje predšolskih otrok o ločevanju odpadkov je ključnega pomena za

kakovostnejše življenje na našem planetu. Otroci bodo pridobivali navade že v

zgodnjem otroštvu, odrasli pa bi jim pri tem morali biti vzor. Kaj dejansko jih bomo

naučili, se bo videlo šele, ko odrastejo in jim ločevanje odpadkov ne bo predstavljalo

težave, ampak jim bo to postala rutina. Kot odrasli bodo znali odpadke pravilno ločevati

in reciklirati, imeli bodo spoštljiv odnos do narave. Pomembno je, da spoznajo in se

zavedajo vseh možnosti odlaganja odpadkov na ustrezna mesta oz. v ustrezne

zabojnike na ekoloških otokih. Zavedam se, kako pomembno je za okolje ravnanje z

odpadki, zato je moje mnenje, da bodo otrokom pridobljene izkušnje dobro služile kot

popotnica za življenje.

2.4 Vloga vrtca in vzgojiteljev pri okoljski vzgoji

V prvi vrsti mora okoljska vzgoja biti vrtcu in vzgojiteljem v interesu. Poleg tega

morajo biti vzgojitelji sami okoljsko ozaveščeni in pripravljeni vlagati v znanje otrok na

tem področju. Vzgojitelji morajo biti občutljivi na otrokovo napredovanje pri učenju. Mi

smo tisti, ki bomo s svojim vzorom v otrocih vplivali na njihov spoštljiv ali nespoštljiv

odnos do narave. Otrokom je treba omogočati razvoj tako, da bi razvijali sočutje,

ljubezen in skrb do okolja na način, ki okolje ohranja in ne ogroža za rodove, ki

prihajajo za nami. Naloga vzgojitelja je izredno pomembna, saj je vzgojitelj ključen



13

dejavnik, zaradi katerega se lahko sorazmerje drugih dejavnikov izniči in ne dobimo

želenega učinka.

Zavedati se moramo okoljske problematike in se zavezati ozaveščanju s cilji in

nalogami kurikula za vrtce. Pomembno je, da otrokom privzgajamo spoštljiv odnos do

narave ter zdravega in varnega načina življenja. Človek mora razmišljati in delovati

ekosistemsko. Vzgojitelji otroke že v zgodnjem otroštvu vključujejo v aktivna

raziskovanja sveta okoli njih. Vzgojo in izobraževanje lahko organizirajo znotraj ali

zunaj vrtca, kjer jim je okolica znana. Vzgojo in izobraževanje začnemo s preprostimi

izkušnjami in jim s tem omogočimo globlje razumevanje naravnega sistema. Vzgojitelj,

ki poučuje okoljsko vzgojo, mora verjeti v njeno moč. Vzgojitelj in okoljska vzgoja sta

brez vpletanja čustev brez moči, zato mora vzgojitelj govoriti z jezikom, ki seže do srca

in razuma hkrati. O snoveh in predmetih, ki jih predstavlja, mora govoriti z ljubeznijo, s

poudarkom o njihovi koristi in pomembnosti (Naji, 2002).

Okoljska vzgoja terja elastičnost vzgojiteljev, zato moramo poseči po novih

pristopih, v katerih bodo predšolski otroci aktivni, kjer bodo lahko kritično razmišljali in

razvijali pozitivne vrednote do okolja (Lepičnik, Vodopivec 2006).

Tako kot je družina za otroka socialno okolje, je vrtec za otroka drugo, novo okolje.

Otrok je v vrtcu vključen v skupino posameznikov v kateri skupaj raziskujejo. Med

otroki se pletejo interakcije, ki jih je nemogoče nadomestiti v družinskem okolju. Velik

pomen pri spoznavanju okolja ima vrtec že v svoji notranjosti. Otrok se prilagodi

igralnici, drugim otrokom, igrišču … komunicira z vzgojiteljico, raziskuje okolico vrtca in

vsak dan opazuje pot od doma pa do vrtca. Vrtec otrokom nudi pestro izbiro. Spodbuja

otrokovo ustvarjalnost, inovativnost ter njegovo svobodo po vključevanju v skupino

(Lepičnik Vodopivec, 2006). V Sloveniji vsako leto poteka čistilna akcija Očistimo

Slovenijo, v kateri prostovoljci pomagajo urediti divja odlagališča. V projekt Očistimo

Slovenijo se vključujejo tudi vrtci po Sloveniji.

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji naloge

Od človeka povzročene okoljske spremembe so dosegle kritično raven, vzgoja in

izobraževanje pa naj bi bistveno prispevala k uresničevanju vizije prihodnosti. Ljudje

onesnažujemo okolje z vnašanjem različnih škodljivih snovi zaradi svojih dejavnosti, s

čimer rušimo naravno ravnovesje in s tem ogrožamo vsa živa bitja.



14

Odpadkov je vsak dan več. Z njimi se srečujemo doma, v službi, v naravi in za vse

te odpadke je treba poskrbeti, da so ustrezno odloženi. Odpadek je vsaka tista snov, ki

smo se je naveličali ali je ne potrebujemo več. Pokvarjena hrana, pločevinke, steklo,

papir plastika, plenice, oblačila, avtomobili, televizorji in še bi lahko naštevali. Zemlja,

njeni prebivalci ter ozračje smo ogroženi zaradi vseh odpadkov, ki jih proizvajamo, zato

je čas, da ukrepamo. V Zasavju smo že tako izpostavljeni vplivom onesnaženega

zraka, zato je ločevanje odpadkov tista dejavnost, s katero lahko sami pripomoremo k

lepšemu in bolj zdravemu okolju. Pomembno pa je, da z ozaveščanjem na temo

ločevanja začnemo že pri majhnih otrocih in v njih vzbudimo občutek pripadnosti

domačemu okolju. Naučiti jih moramo pravilnega ločevanja, jim razložiti pomen in jim

prikazati posledice ne-ločevanja odpadkov. Vedeti morajo tudi, da se veliko odpadkov

lahko predela in ponovno uporabi tako v industriji kot v vrtcu.

Namen diplomske naloge je s pomočjo didaktičnih iger predšolskim otrokom

približati pojem odpadki in jih poučiti o pravilnem ravnanju z njimi. To smo načrtovali z

uporabo primerne literature in pripravo osebnih dejavnosti, vključno z igrami, ki smo jih

izdelali sami. Namen teh dejavnosti je bil spodbuditi pozitiven odnos do okolja, ki nas

obdaja in jim pokazati, kaj vse lahko storijo za varovanje in zaščito našega planeta.

Poiskali smo tudi podatke glede odlaganja in zbiranja odpadkov v Zasavju, kar je

opisano v točki 3.3. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo didaktičnih iger na zabaven

način otroke naučiti pomembnosti in pravilnega ločevanja odpadkov ter jim predstaviti

nekatere s to problematiko povezane pojme, kot na primer ekološki otok in zdravo

okolje.

3.2 Raziskovalna vprašanja

R1: Ali lahko predšolske otroke skozi didaktične naloge naučimo ločevanja odpadkov?

R2: Ali lahko predšolskim otrokom spodbudimo pozitivno čustveno naravnanost do

okolja?

R3: Ali predšolski otroci razumejo pomembnost ločevanja odpadkov?



15

3.3 Ravnanje z odpadki v Zasavju

V občini Hrastnik imamo Center za ravnanje z odpadki, ki ga uporablja več občin.

V spodnjem besedilu in tabelah, so prikazane dejavnosti in količina odpadkov, ki jih na

center pripelje vsaka občina. Za lažjo predstavo otrok, zakaj je ločevanje potrebno, kje

odpadki pristanejo in kaj se z njimi zgodi, ko jih odpelje smetarski tovornjak, smo

Center za ravnanje z odpadki tudi obiskali.

Družabniki centra za ravnanje z odpadki so občine Hrastnik, Litija, Zagorje ob

Savi, Trbovlje in Radeče, družba pa spada med majhne.

Dejavnosti, ki jih center opravlja, so:

- Reciklaža kovinskih odpadkov in ostankov,

- reciklaža nekovinskih odpadkov in ostankov,

- posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala,

- posredništvo pri prodaji in prodaji raznovrstnih izdelkov,

- trgovina na debelo z ostanki in odpadki,

- prekladanje,

- skladiščenje,

- dajanje drugih strojev in opreme v najem,

- obdelava podatkov,

- raziskovanje trga in javnega mnenja,

- pakiranje,

- ravnanje z odplakami,

- dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini,

- odstranjevanje trdih odpadkov,

- ravnanje z nevarnimi odpadki,

- druge dejavnosti javne higiene,

- druge osebne storitve.

Leta 2013 je bila iz občin Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Hrastnik in Radeče v

center za ravnanje z odpadki Zasavje pripeljana naslednja količina komunalnih in

biološko razgradljivih odpadkov:



16

Preglednica 1: Mešani komunalni odpadki

Komunala

Trbovlje

Komunala

Zagorje

KSP Litija

Komunala

Radeče

KSP Hrastnik

3536 ton

2665 ton

2773 ton

557 ton

1762 ton

Iz preglednice 1 je razvidno, da je občina Trbovlje leta 2013 pripeljala največ

odpadkov, sledijo občina Litija, občina Zagorje, Občina Hrastnik in na koncu s 557

tonami še občina Radeče. Skupaj je bilo pripeljanih 11293 ton mešanih komunalnih

odpadkov.

Preglednica 2: Biorazgradljivi odpadki

Komunala

Trbovlje

Komunala

Zagorje

KSP Litija

Komunala

Radeče

KSP Hrastnik

966 ton

627 ton

391 ton

295 ton

618 ton

Iz preglednice 2 je razvidno, da je tudi pri biorazgradljivih odpadkih občina Trbovlje

pripeljala največ odpadkov, sledijo občina Zagorje ob Savi, Hrastnik, Litija in Radeče,

kot najmanjša občina na zadnjem mestu. Skupaj so pripeljali 2897 ton biorazgradljivih

odpadkov.

V primerjavi z letom 2012 je bilo v Center za ravnanje z odpadki Zasavje leta 2013

pripeljanih 1.240 ton manj komunalnih odpadkov. Razlog za to je bolj dosledno zbiranje

odpadkov na ekoloških otokih, predvsem ločenega zbiranja odpadne embalaže. To je

posledica ozaveščanja občanov občin in dela z našimi najmlajšimi v vrtcih in šolah.

Zaradi manjše kupne moči občanov ter s tem manjšega nastajanja komunalnih

odpadkov je tovrstnih odpadkov manj.



17

Statistika kaže, da se okoljska ozaveščenost ljudi izboljšuje, zato delež ločeno

zbranih odpadkov v Zasavju narašča. Ne glede na to je nadaljnje ozaveščanje še

vedno velikega pomena, saj je količina nastalih odpadkov še vedno prevelika. Zato je

še toliko bolj pomembno s tem začeti že pri najmlajših (Petrič, 2013).

Z obiskom centra smo se naučili, da:

V zabojnik za papir spadajo:

karton, lepenka, časopis, revije, zvezki, knjige, katalogi, prospekti, pisarniški papir,

kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, koledarji, preostala papirnata embalaža …

V zabojnik za steklo spadajo:

steklenice pijač in jedi, steklene kozarce, stekleno embalažo začimb, kozmetičnih

sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov … V te posode ne odlagamo kristala,

porcelana, okenskega in avtomobilskega stekla.

V zabojnik za embalažo spadajo:

plastenke pijač, živil (od jogurta, kisa, olja …), plastenke nenevarnih čistil, plastična

embalaža higienskih in kozmetičnih sredstev, pralnih sredstev in mehčalcev lončke za

jogurt in smetano, posodice za margarino in razne namaze, plastične vrečke, ovojna

folija, tetrapaki vseh vrst (npr. od mleka, sokov, jogurtov …), pločevinke pijač,

pločevinke hrane, pokrovi kozarcev za vlaganje, drobni plastični in kovinski odpadki

(npr. manjše posodice) …

V zabojnik za biološke odpadke spadajo:

ostanki od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov,

kostanja), ostanki kuhane hrane (brez tekočine!), star kruh, pecivo, kavni filtri, kavna

gošča, čajne vrečke, odmrle rastline (lončnice in balkonsko cvetje z zemljo), plevel,

trava, listje, obrezane veje dreves, grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose.

Ne odlagamo pa surovega mesa.

Biološke odpadke odlagamo v posodo v papirnatih ali biorazgradljivih vrečkah ali zavite

v časopisni papir ali brez vrečk. Ne odlagamo jih v plastičnih vrečkah.

Med kosovne odpadke spadajo:



18

pohištvo, vzmetnice, talne obloge, kolesa, odslužena bela tehnika, kopalniška oprema

in drugi večji odpadki, ki jih ne moremo odložiti v zabojnik za mešane odpadke.

Med nevarne odpadke spadajo:

neuporabna kozmetika (razpršila, laki za nohte, laki za lase, pršila …), ostanki barv in

lakov (razredčila, lepila, čopiči, onesnažena embalaža …), pesticidi (zaščitna sredstva

za rastline, ostanki škropiv …), zdravila (tablete, mazila, ampule …), odpadne

kemikalije iz gospodinjstev (kisline, lugi, belila …), akumulatorji, baterije, odpadna olja

iz gospodinjstev ...

V koš za mešane odpadke spadajo:

smeti od pometanja, vrečke iz sesalcev, pepel, cigaretni ogorki, celofan, sanitetni

odpadki (obliži, povoji, vata, higienski vložki, tamponi, palčke za čiščenje ušes,

kozmetične blazinice, vlažilni toaletni robčki), kondomi, plenice, kosti, iztrebki psov in

mačk skupaj s peskom, čistilne krpe, krtače, igrače, keramični, porcelanasti in kristalni

izdelki, pisala, žarnice in izdelki iz plute (KSP Hrastnik, Zbiranje in prevoz komunalnih

odpadkov, 2013).

Slika 5: Obisk centra za ravnanje z odpadki

Skupina predšolskih otrok iz vrtca Lučka, Dol pri Hrastniku na obisku v Centru za

ravnanje z odpadki. Otroci na sliki opazujejo goro odpadkov, ki jih ravnajo z bagrom.



19

Slika 6: Ogled tovornjaka za odvažanje odpadkov

Ogled in predstavitev tovornjaka za odvažanje odpadkov v Centru za ravnanje z

odpadki.

3.4 Dejavnosti v vrtcu

3.4.1 Uvodna motivacija

Opis skupine otrok:

Dejavnosti smo izvedli v vrtcu Hrastnik, enota Lučka na Dolu pri Hrastniku. V

skupini Miške, je 19 otrok, starih od 4–6 let. Od tega je 10 dečkov in 9 deklic. Otrok s

posebnimi potrebami ni.

Za uvodno motivacijo so bila otrokom zastavljena štiri vprašanja, njihove odgovore

sem prikazala grafično. Enaka vprašanja smo jim ponovno zastavili po končanih

dejavnostih, da bi ugotovili, koliko novega so se otroci naučili. Ta vprašanja so bila:

1. Kaj je to odpadek?

2. Kaj je to ekološki otok?

3. Zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov?

4. Zakaj je pomembno odpadke ločevati?



20

Slika 7: Delež otrok po spolu v skupini Miške v vrtcu Lučka, Dol pri Hrastniku.

Anketo smo izvedli v skupini Miške v vrtcu Lučka, Dol pri Hrastniku. V njej je

sodelovalo 19 otrok. Dečkov je bilo 10 (53 %) deklic pa 9 (47 %).

Slika 8: Delež otrok glede na starost

Štiri leta je starih sedem otrok (37 %), prav tako je sedem otrok starih pet let (37 %),

šest let pa je starih pet otrok, kar znaša 26 % anketirancev.

53%

47%

Spol

Dečki

Deklice

37%

37%

26%

Starost

4 leta

5 let

6 let



21

Slika 9: Odgovori otrok na vprašanje, kaj je to odpadek

Pri vprašanju, kaj je to odpadek sta 2 otroka odgovorila pravilno (10 %). Sledi odgovor

odpadek je nekaj, kar odpade, na katerega je dogovorilo 10 otrok (53 %), pri zadnjem

odgovoru je 7 otrok odgovorilo, da ne vedo, kaj je to odpadek (37 %).

Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje, kaj je to ekološki otok

Ob zastavitvi vprašanja, kaj je to ekološki otok, je bil odstotek pravilnih odgovorov 5,

kar pomeni, da je nanj pravilno odgovoril 1 otrok. Najpogostejši je bil odgovor »tja

gremo na morje« z 79 % (15 otrok) z ne vem pa so odgovorili trije otroci oziroma 16 %

otrok.

79%

5% 16%

Kaj je to ekološki otok?

Tja gremo na morje

Skupina smetnjakov zaločeno zbiranjeodpadkov

Ne vem

10%

53%

37%

Kaj je to odpadek?

a. Odpadek je snov alipredmet, ki je nepotrebujemo več in joželimo zavreči

b. Odpadek je nekaj karodpade



22

Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov

Pri ugotavljanju, zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov so bili

uspešni štirje otroci (21 %). Prav tako štirje otroci so odgovorili, da so takšni zato, da se

ne umažejo (21 %) in 13 otrok, ki je odgovorilo, da zato, da je lepo (58 %).

Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj je pomembno odpadke ločevati

Ločevati odpadke je pomembno zato, da ohranimo čisto okolje je pravilno ugotovilo 10

otrok (53 %). Sedem otrok je povedalo, da zato, ker so jim tako rekli doma (37 %) in 2

otroka, ki pravita, da jih tako učimo v vrtcu (10 %).

58%21%

21%

Zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov?

Zato, da je lepo

Zato da se ne umažejo

Za lažje ločevanjeodpadkov

37%

10%

53%

Zakaj je pomembno odpadke ločevati?

Zato, ker so mi tako domarekli

Ker me tako učijo v vrtcu

Zato, da ohranimo čistookolje



23

3.4.2 Izvedba dejavnosti

Opis dejavnosti:

V okviru diplomske naloge smo izvedli naslednji dejavnosti:

1. razvrščanje odpadkov skozi didaktične igre,

2. obisk Centra za ravnanje z odpadki Zasavje.

Globalni cilji:

- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave,

- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive

narave.

Operativni cilji:

Narava:

- Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako

lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja,

- otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti

predelave,

- otrok aktivno sodeluje pri ločenem zbiranju odpadkov ali ponovni uporabi.

Družba:

- Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati,

da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje.

Gibanje:

- Uvajanje otrok v igre, pri katerih je treba upoštevati pravila.

Jezik:

- Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij.

Umetnost:

- Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev

in prostora.

Področja: narava in družba v korelaciji z drugimi področji.



24

Sredstva, ki so bila uporabljen pri realizaciji dejavnosti:

Knjiga (Eko zmajček avtorice Mojiceje Podgoršek), 6 kartonastih zabojev, tempere

(rjava, črna, zelena, modra, bela in rumena), čopiči, zaščitna obleka ter prt za mizo,

fotografije različnih odpadkov, kocka iz odpadnega materiala, kolaž papir, lepilo,

škarjice, 4 plastenke, velik kos papirja.

Aktivnost vzgojiteljice:

- Priprava prostora in materiala,

- otroke motivira, in jim nudi pomoč skozi dejavnost,

- ustvarja prijazno in pozitivno vzdušje.

Aktivnost otrok:

- Otrok aktivno sodeluje pri pogovoru in dejavnosti,

- otroci se učijo ločevanja odpadkov na njim zabaven način.

Opis didaktičnega pristopa:

Dejavnosti smo izvajali postopoma skozi cel teden in tako smo prvi dan otroke

povabili, da sedejo na blazino, tam pa smo jim prebrali zgodbo Eko zmajček, avtorice

Mojiceje Podgoršek. Vsebina knjige je preprosta in poučna. Otroke je spodbudila k

razmišljanju o okolju, skrbi za zdravo in čisto naravo, kako pravilno ločujemo odpadke

ter kako jih pravilno ločujemo v zabojnike. Razmišljali so o tem, kako lahko sami

prispevajo k boljšemu in lepšemu okolju. Zanimalo me je, ali doma ločujejo odpadke in

kako to počnejo. Nekateri ločevanje odpadkov že zelo dobro poznajo. Pogovorili smo

se o tem, kdo smeti pobira in kam le-te odpeljejo. Izvedeli smo, zakaj je ločeno zbiranje

odpadkov pomembno in kaj to pomeni za naravo. Ugotovili smo tudi, da se skupek več

zabojnikov za smeti, imenuje ekološki otok. Skupaj smo se nato odpravili do našega

ekološkega otoka, ki stoji v bližini vrtca. Tam smo si pogledali, kakšni so zbirni zabojniki

in kakšne odpadke vanje mečemo. Še posebej dobro smo si pogledali barve

zabojnikov, saj je bilo to zelo pomembno za naše nadaljnje dejavnosti. Ekološki otok

smo tudi fotografirali. S šolskim avtobusom, smo se odpeljali v bližnji Center za

ravnanje z odpadki Zasavje, kjer so nam najprej predstavili njihove dejavnosti, nato pa

dva različna tovornjaka za odvažanje komunalnih odpadkov. Prvi je bil za mešane

odpadke, drugi pa za prevažanje velikega kontejnerja za kosovne odpadke. Opazili



25

smo tudi velike gore odpadkov, ki so prekrivale površino centra. Prisoten pa je bil tudi

neprijeten vonj.

Drugi dan je bil likovno naravnan. Zjutraj smo se ponovno posedli na blazine, tam

pa smo obnovili vse, kar smo izvedeli prejšnji dan. Povedali smo jim, da bomo pripravili

čisto svoje zabojnike za smeti, ki jih moramo pobarvati z različnimi barvami, zato nas je

zanimalo, ali se spomnijo, kakšne barve so bili zabojniki na ekološkem otoku, ki smo si

ga prejšnji dan pogledali. Pripravili smo tempere, čopiče in zaščitna oblačila. Škatle

smo pobarvali z belo, črno, zeleno, modro, rumeno in rjavo barvo. Na A4 liste smo jim

pripravili sličice najrazličnejših odpadkov, nekaj pa so jih sami izrezali iz reklamnih

časopisov. Te so nato prilepili na kartončke. Zaboje smo postavili na varno mesto, da

se posušijo. Pobarvane kartonaste škatle smo ob koncu dneva še slikovno opremili z

odpadki za lažje prepoznavanje.

Pogledali smo si sličice z odpadki in jih skupaj poskušali pravilno razvrstiti v

zabojnike. Največ težav so imeli z odpadki iz gospodinjstva in ostalimi odpadki,

medtem ko jim steklo, papir in embalaža niso delali nobenih težav. Vsak od otrok je

prišel na vrsto, da je izžrebal en kartonček s sličico in ga poskušal razvrstiti v pravilen

zaboj. Razvrščali smo papir, steklo, organske odpadke, nevarne odpadke iz

gospodinjstev, embalažo in ostale odpadke.

Ker smo se že veliko naučili, smo bili v četrtek že pripravljeni na samostojno igro.

Otroci so se razdelili v 2 skupini, ki sta med sabo tekmovali v razvrščanju odpadkov.

Vsaka skupina je dobila 20 sličic različnih odpadkov, ki jih je morala odložiti v pravi

zabojnik. Tista, ki je prej in pravilno končala, je bila zmagovalec. Igro smo večkrat

ponovili in sproti spreminjali sestavo skupin. Enkrat so se med seboj sami porazdelili,

spet drugič so tekmovale deklice proti dečkom.

Naslednji dan, smo si pripravili zabavno igrico »Ločujmo odpadke«. Na velik kos

kartona, ki smo ga položili na tla smo narisali kroge, te pa smo pobarvali s temperami

glede na barve zabojnikov na ekološkem otoku. Označili smo start in cilj. Iz kartonaste

škatle smo si pripravili kocko, ki je imela vsako ploskev druge barve, takšne kot krogi

na igri. Vzeli smo 4 plastenke, jih napolnili z vodo in v vsako dodali malo barve. Tako

smo dobili rumeno, zeleno, modro in rdečo figuro za igro. Igra je potekala tako, da je

igralec vrgel kocko in glede na barvo, ki jo je dobil, je moral prestavili svojo plastenko

na polje enake barve. Če je bilo to polje npr. rjave barve, je moral poiskati sličico

organskega odpadka in ga odnesti v pravilen zaboj. Če naloga ni bila pravilno

opravljena, je moral igralec en krog počivati. Zmagovalec je bil tisti, ki je prvi prišel na

cilj. V igri so naenkrat lahko sodelovali štirje otroci.



26

Slika 13: Pripovedovanje zgodbe Eko zmajček avtorice Mojiceje Podgoršek

Otroci iz skupine Miške poslušajo pripovedovanje zgodbe Eko zmajček avtorice

Mojiceje Podgoršek.

Slika 14: Ogled ekološkega otoka

Skupaj z otroki smo si ogleda ekološki otok, ki stoji v bližini vrtca Lučka in ga poslikali.



27

Slika 15: Ogled sličic z odpadki

Otroci si ogledujejo fotografije odpadkov, ki smo jih kasneje razvrščali v ustrezne

zaboje.

Slika 16: Razvrščanje sličic z odpadki

Otroci poskušajo sličice z odpadki ustrezno razvrstiti po zabojih.



28

Slika 17: Igramo se didaktično igro »Človek ne jezi se«

Nekateri otroci so že dobro osvojili razvrščanje sličic z odpadki, zato se lahko

samostojno igrajo igrico »Človek ne jezi se«.

3.4.3 Vtisi in izjave otrok

Zakaj ne smemo metati odpadkov na tla?

A: Če vržemo smeti na travo, pol lahko pride srna in poje pa se zaduši.

K: Trava je potem umazana. Ko dežuje, potem se pa tisto stopi, pol so pa drevesa

umazana. Potem pa morajo rastline umazano vodo piti.

D: Se umaže trava.

T: Če vržemo smeti na cesto in pripelje motor, potem lahko motorist dol pade in se

udari.

l: Ne smemo metat na tla, ker je pol grdo in umazano.

L: Ker lahko kdo gor stopi, potem pa pade.

R: Če je nevaren odpadek na cesti, pol pa avto gor zapelje, se lahko avto umaže.

A: Če vržemo avto v gozd ali pa smeti v vodo, je potem umazano.

K: Zato, ker se potem voda zmeša, je potem umazana in je ne moremo piti.

T: Če vržemo na cesto kaj velikega, lahko avtu guma poči.



29

Zakaj moramo ločevati odpadke?

M: Če se smeti zmešajo morajo potem smetarji dat gor rokavice in jih dat nazaj tko

kot je prav.

B: Da lahko potem mi naredimo kaj iz kartonastih škatlic.

Ž: Ker se da star papir še uporabiti.

3.4.4 Literatura primerna za EKO-branje v predšolskem obdobju

1. Plastenka praznuje veliko noč (Helena Kraljič)

2. Listko in njegova življenja (Helena Kraljič)

3. Ples v zabojniku (Helena Matjaž Kraljič)

4. O prelepi deželi (Mojiceja Podgoršek)

5. Potovanje male plastične vrečke (Mojiceja Podgoršek)

6. Eko čarovniška šola (Mojiceja Podgoršek)

7. Eko zmajček (Mojiceja Podgoršek)

8. Raziščimo predelovanje odpadkov (Élisabeth de Lambilly)

9. Fej! Odpadki (Nuria & Empar Jimenez)

10. Jaka pomaga naravi (Jernej Fefer)

11. Nejc obišče center za ravnanje z odpadki (Jernej Fefer)

3.4.5 Ekoprazniki

- 6. marec: svetovni dan varčevanja z energijo

- 22. marec: svetovni dan voda

- 7. april: svetovni dan zdravja

- 22. april: dan zemlje

- 31. maj: svetovni dan športa

- 5. junij: svetovni dan okolja

- 22. september: evropski dan brez avtomobila

- 16. oktober: svetovni dan hrane



30

3.4.6 Ponovitev anketnega vprašalnika

Po končanih dejavnostih sem obiskala otroke iz skupine Miške. Minila sta dva

tedna in želeli smo ugotoviti, koliko so se otroci iz didaktičnih nalog naučili. Ponovno

sem jim zastavila vprašanja iz kratke ankete, odgovore analizirala in jih predstavila na

spodnjih slikah. V anketi je sodelovalo vseh 19 otrok iz skupine. Vprašanja so bila

zastavljena vsakemu posebej v posebnem prostoru vrtca, kjer ni bilo motečih faktorjev,

hkrati pa otroci niso ponavljali odgovorov drugih otrok.

Slika 18: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, kaj je to odpadek

Pri vprašanju kaj je to odpadek je 9 otrok odgovorilo pravilno (47 %). Sledi odgovor

odpadek je nekaj, kar odpade na katerega je dogovorilo 8 otrok (42 %) in še pri

zadnjem možnem odgovoru, na katerega sta 2 otroka odgovorila, da ne vesta, kaj je to

odpadek (11 %).

47%

42%

11%

Kaj je to odpadek?

a. Odpadek je snov alipredmet, ki je nepotrebujemo več in joželimo zavreči

b. Odpadek je nekaj karodpade

Ne vem



31

Slika 19: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, kaj je to ekološki otok

Ob zastavitvi vprašanja, kaj je to ekološki otok je bil odstotek pravilnih odgovorov 68 %,

kar pomeni, da je nanj odgovorilo 13 otrok. Sledil je odgovor tja gremo na morje z 21 %

(4 otroci) in še 2 otroka, ki sta odgovorila z ne vem (11 %).

Slika 20: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje, zakaj imajo zabojniki

za odpadke različne barve pokrovov

21%

68%

11%

Kaj je to ekološki otok?

Tja gremo na morje

Skupina smetnjakov zaločeno zbiranjeodpadkov

Ne vem

16% 5%

79%

Zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov?

Zato, da je lepo

Zato da se ne umažejo

Za lažje ločevanjeodpadkov



32

Pri ugotavljanju zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve pokrovov je bilo

uspešnih kar 15 otrok (79 %). 1 otrok je odgovoril, da so takšni zato, da se ne umažejo

(5 %) in trije otroci, ki so odgovorili, da zato, da je lepo (16 %).

Slika 21: Odgovori otrok po izvedenih dejavnostih na vprašanje zakaj je pomembno odpadke ločevati

Ločevati odpadke je pomembno zato, da ohranimo čisto okolje je pravilno ugotovilo 14

otrok (74 %). Trije otroci so povedali, da zato, ker so jim tako rekli doma (16 %) in 2

otroka, ki pravita, da jih tako učimo v vrtcu (10 %).

3.4.7 Rezultati ankete

V obeh primerih izvajanja ankete je sodelovalo vseh 19 otrok iz skupine Miške. Pri

vprašanju, kaj je to odpadek, je pred izvedenimi dejavnostmi ustrezno odgovorilo 10 %

otrok drugič pa je bil odstotek ustreznih odgovorov 47 %. Na drugo vprašanje, kaj je to

ekološki otok, je pred dejavnostmi ustrezno odgovorilo le 5 % otrok, po izvedenih

dejavnostih pa kar 68 %. Sledilo je vprašanje, zakaj imajo zabojniki različne barve

pokrovov. Pred dejavnostmi je ustrezno odgovorilo 21 % otrok, po izvedenih

dejavnostih pa 79 %. Pri zadnjem vprašanju, zakaj je treba odpadke ločevati, je bil

delež ustreznih odgovorov pred dejavnostmi 53 % po izvedenih dejavnostih pa 74 %.

Zaključimo lahko, da so bile izvedene dejavnosti uspešne, saj je bil delež otrok, ki so

ustrezno odgovorili na zastavljena vprašanja po izvedenih dejavnostih bistveno večji

kot pred tem.

16%

10%

74%

Zakaj je pomembno odpadke ločevati?

Zato, ker so mi takodoma rekli

Ker me tako učijo v vrtcu

Zato, da ohranimo čistookolje



33

Slika 22: Procent ustreznih odgovorov pred in po izvedenih dejavnostih

Iz zgornje slike je razvidno, da je delež ustreznih odgovorov po izvedbi dejavnosti

pri vseh vprašanjih narasel. Tako se je pri prvem vprašanju delež ustreznih odgovorov

povečal z 10 % na 47 %. Pri drugem vprašanju, kaj je to ekološki otok, se je delež

povečal s 5 % na 68 %, pri vprašanju zakaj imajo zabojniki za odpadke različne barve

pokrovov, pa z 21 % na 79 %. Pri zadnjem vprašanju, zakaj je pomembno odpadke

ločevati, se je delež ustreznih odgovorov povečal s 53 % na 74 %.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Kaj je to

odpadek? Kaj je to ekološki

otok? Zakaj imajo

zabojniki za

odpadke različne

barve pokrovov?

Zakaj je

pomembno

odpadke

ločevati?

10%

5%

21%

53%47%

68%

79%

74%

Pred

Po



34

4 RAZPRAVA IN EVALVACIJA

Otroci so pri vseh dejavnostih ves čas aktivno sodelovali. Pozorno so poslušali in

odgovarjali na zastavljena vprašanja. Odpadke so ločevali in razvrščali. Vsi skupaj smo

se naučili veliko novega in zanimivega, tako da bomo lahko od zdaj bolje skrbeli za

svoj planet. Spoznali smo pomen novih besed, kot so ekološki otok in odpadki. Pri

zastavljanju vprašanj smo dobili veliko zanimivih odgovorov, kot je na primer ta, da ne

smemo metati odpadkov na tla, ker se potem lahko umaže trava. Skozi dejavnosti smo

se naučili, da so lahko odpadki tudi koristna in uporabna surovina. Izvedeli smo tudi,

kaj vse odpadek sploh je, kako z njim ravnamo, kaj je recikliranje in kaj je to divje

odlagališče smeti. Na poti proti ekološkemu otoku so bili otroci zelo pozorni in so

opazili, da v okolici vrtca leži na tleh tudi nekaj odpadkov. Opozorili so na papirčke od

bombonov in stiropor. Zanimiva je bila pripomba dečka, da bo po poti domov svojo

mamico prosil, da jih pobere.

Cilje, ki smo si jih zastavili, smo v celoti realizirali. Otroci so se naučili pravilnega

ločevanja odpadkov, spoznali so pomen novih besed, da lahko določene odpadke

uporabimo vrtcu, odpadke, kot sta na primer plastika in papir, pa lahko predelajo v

tovarnah in jih kasneje ponovno uporabijo. Naučili smo se, da lahko tudi mi

pripomoremo k bolj čisti in lepi naravi.



35

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

V dejavnostih smo pozornost namenili okoljski vzgoji. Trudili smo se, da bi pri

otrocih vzbudili čut za varovanje in ohranjanje narave ter jih seznanili s pomenom

ločenega zbiranja odpadkov in njihove možne ponovne uporabe. Zelo pomembno se

nam zdi, da se moramo vsi ljudje zavedati, da le z zgledom otrokom omogočamo ter

kažemo pot, po kateri se lahko razvijejo osebo, ki bo okolje spoštovala in varovala.

Glede zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo v diplomski nalogi ugotovili

naslednje:

- predšolske otroke lahko skozi didaktične naloge naučimo ločevanja odpadkov;

- v njih lahko spodbudimo čustveno naravnanost do okolja;

- predšolski otroci se še ne zavedajo dovolj pomena ločevanja odpadkov.

Na podlagi ankete smo potrdili prvo raziskovalno vprašanje. Po izvedenih dejavnostih

je na zastavljena vprašanja ustrezno odgovorilo več otrok kot pred dejavnostmi. Z

izvedenimi dejavnostmi smo prav tako potrdili drugo raziskovalno vprašanje, saj so

otroci v vrtcu začeli kazati zanimanje za ločevanje odpadkov. Bolj so postali pozorni na

okolico in odlaganje odpadkov v naravi. Glede tretjega raziskovalnega vprašanja smo

ugotovili, da so otroci v predšolskem obdobju še premajhni, da bi razumeli

problematiko ločevanja odpadkov. V tem obdobju je pomembno, da se čim več igrajo

na tematiko, usvojijo nekatere pojme, sodelujejo v pogovoru o odpadkih in imajo

občutek sodelovanja. Spodbujamo jih k samostojnemu razmišljanju o tem, kaj lahko

naredimo za svoj planet in jih vključujemo v vse faze dejavnosti, od zamisli, do izvedbe

in končnega rezultata.



36

6 LITERATURA IN VIRI

ARSO (2014). Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Ljubljana: Agencija

Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 12. 4. 2016 s

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=653.

ARSO (2014). Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-28.

Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 12. 2. 2016 s

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=653.

Asimov, I. (1996). Why does litter cause problems? Zakaj odpadki povzročajo

probleme? Ljubljana: CO LIBRI.

Benedict, F. (1991). Environmental Education for Our Common Future. A Handbook for

Teachers in Europe. Unesco, Norwegian University Press, Oslo.

Dugar, M. (2010). Z lutko spoznavamo naravno okolje. Diplomsko delo. Univerza v

Mariboru: Pedagoška fakulteta.

Kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki? (2015). Grinipedija. Pridobljeno 3. 3. 2016 s

http://www.grini.si/grinipedia/kaj-se-zgodi-z-loceno-zbranimi-odpadki.

Kalčina, L. (1990). Otrokom zdravo in varno okolje. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine

Slovenije.

Katalinič, D. in Dolinšek, D. (2010). Zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje

naravoslovje temelj za trajnostni razvoj. Portorož: Doves.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Kurikulum za vrtce. (2004). Predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport: Zavod RS za šolstvo.

Lepičnik Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana. AWTS, d. o. o.

Lepičnik Vodopivec, J. (2013). Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno prihodnost v

vrtcih. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče,

Univerzitetna založba Annales.

Odpadki (2016). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 16. 3.

2016 s http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/.

Odpadek (2016). Wikipedija Prosta enciklopedija. Pridobljeno 22. 2. 2016 s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Odpadek.



37

Odpadki, Slovenija (2014). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno

24. 1. 2016 s http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5494&idp=13&head

erbar=11.

Palmer, J. (1998) Environmental education the 21st century. London and New York:

Routledge.

Petrič (2013). Hrastnik: Letno poročilo CEROZ, d. o. o., za leto 2012. Pridobljeno 9. 4.

2016 s http://hrastnik.si/uploads/tx_hrastnikrazpisi/5._t_._Letno_poro_ilo _CER

OZ_2012.pdf.

Parker, S. (2004). Odpadki in recikliranje. Murska Sobota: Pomurska založba.

Uzelac, V. in Starčević, I. (1999). Djeca i okoliš. Rijeka: Adamić.

Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov (2013). KSP Hrastnik, pridobljeno 22. 2. 2016

s http://www.ksphrastnik.si/dejavnosti/odpadki.html.



38

7 PRILOGE

Priloga 1: Priprava na vzgojno delo – Ločevanje odpadkov

PRIPRAVA NA VZGOJNO DELO

VRTEC HRASTNIK, ENOTA LUČKA

VZGOJITELJICA: DAŠA URANA

POMOČNICA VZGOJITELJICE:

STAROST OTROK: 4–6 LET

DATUM: 1. – 5. FEBRUAR

LOČUJEMO ODPADKE

PODROČJE DEJAVNOSTI: Narava in družba v korelaciji z drugimi področji.

TEMA – DEJAVNOST: Okoljska vzgoja

GLOBALNI CILJI:

- Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave,

- razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave.

OPERATIVNI CILJI:

NARAVA:

- Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno

prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja,

- otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti predelave,



39

- otrok aktivno sodeluje pri ločenem zbiranju odpadkov ali ponovni uporabi.

DRUŽBA:

- Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta

delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje.

GIBANJE:

- Uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila.

JEZIK:

- Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij.

UMETNOST:

- Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora.

METODE DELA: igra, pogovor z otroki, poslušanje, opazovanje, vrednotenje, lastne aktivnosti.

OBLIKE DELA: skupna, individualna, skupinska.

SREDSTVA:

- Knjiga (Eko zmajček, Mojiceja Podgoršek)

- 6 kartonasti zabojev,

- tempera barva (rjava, črna, zelena, modra, bela in rumena),

- čopiči, zaščitna obleka ter prt za mizo,

- fotografije različnih odpadkov,

- kocka iz odpadnega materiala,

- lepilo, škarjice,

- velik kos papirja.

AKTIVNOSTI ODRASLIH:

- Priprava prostora in materiala,

- otroke motivira, vodi in jim nudi pomoč skozi dejavnosti,

- ustvarja prijazno vzdušje.

AKTIVNOSTI OTROK:

- Otrok aktivno sodeluje pri pogovoru in dejavnosti,

- otroci se učijo ločevanja odpadkov na njim zabaven način.



40

ANALIZA:

Otroci so ves čas aktivno sodelovali pri vseh dejavnostih. Pozorno so poslušali in odgovarjali na

zastavljena vprašanja. Odpadke so ločevali in razvrščali. Vsi skupaj smo se naučili veliko novega in

zanimivega, tako da bomo lahko od zdaj bolje skrbeli za naš planet. Spoznali smo pomen novih besed,

kot so ekološki otok in odpadki. Pri zastavljanju vprašanj sem dobila veliko zanimivih odgovorov, kot je

na primer ta, da ne smemo metati odpadkov na tla, ker se potem lahko umaže trava. Skozi dejavnosti

smo se naučili, da so lahko odpadki tudi koristna in uporabna surovina, če jo le znamo pravilno ločiti in

pravilno ponovno uporabiti. Izvedeli smo tudi, kaj je to recikliranje, kaj vse odpadek sploh je, kako z njim

ravnamo in kaj je to divje odlagališče smeti. Na poti proti ekološkemu otoku so bili otroci zelo pozorni in

so opazili, da v okolici vrtca leži na tleh tudi nekaj smeti. Opozorili so me na papirčke od bombonov in

stiropor. Zanimiva se mi je zdela pripomba fantka, ki mi je rekel, da bo po poti domov svojo mamico

prosil, da jih pobere.

Cilje, ki sem si jih zastavila sem v celoti realizirala. Otroci so se naučili pravilnega ločevanja odpadkov,

spoznali so pomen novih besed, spoznali so, da lahko določene odpadke tudi mi v vrtcu uporabimo,

odpadke kot sta na primer plastika in papir pa lahko predelajo v tovarnah in jih kasneje ponovno

uporabijo. Naučili smo se, da lahko tudi mi pripomoremo k bolj čisti in lepi naravi.



41

Priloga 2: Vzorec anketnega vprašalnika

Spoštovani!

Sem Daša Urana, študentka Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Koper. Pri

svoji diplomski nalogi želim otroke poučiti o pravilnem ločevanju odpadkov ter o

ponovni možni uporabi le teh. S pomočjo anketnega vprašalnika bi rada ugotovila

koliko o ločevanju odpadkov predšolski otroci že vedo. Prosila bi vas, da mi pri tem

pomagate in s pomočjo vaših otrok odgovorite na spodnja vprašanja. Anketni

vprašalnik je bil sestavljen izključno za potrebe moje diplomske naloge. Vprašalnik je

anonimen.

1. Spol

a. Deček

b. Deklica

2. Starost

a. 4 leta

b. 5 let

c. 6 let

3. Kaj je to odpadek?

a. Odpadek je snov ali predmet, ki je ne potrebujemo več in jo želimo zavreči

b. Odpadek je nekaj kar odpade

c. Ne vem

4. Kaj je to ekološki otok?

a. Tja gremo na morje

b. Skupina smetnjakov za ločeno zbiranje odpadkov

c. Ne vem

5. Zakaj imajo zabojniki različne barve pokrovov?

a. Zato, da je lepo

b. Zato, da se ne umažejo

c. Za lažje ločevanje odpadkov



42

6. Zakaj je pomembno odpadke ločevati?

a. Zato, ker so mi tako doma rekli

b. Ker me tako učijo v vrtcu

c. Zato, da ohranimo čisto okolje

Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem.

Daša Urana



43

Priloga 3: Soglasje staršev za objavo fotografij

Spoštovani starši!

Sem Daša Urana in zaključujem študij predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v

Kopru.

V okviru diplomske naloge sem v Vrtcu Hrastnik, enota Lučka, skupina Miške

izvedla dejavnosti na temo ločevanja in recikliranja odpadkov.

Za praktični del in dokumentacijo bom potrebovala fotografije otrok pri izvajanju teh

dejavnosti, ki bodo objavljene izključno v moji diplomski nalogi.

Zato vas naprošam k potrditvi soglasja, za kar se vam iskreno zahvaljujem.

Hrastnik, 3. 5. 2016

Daša Urana

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

SOGLASJE

Spodaj podpisani __________________________ dovoljujem in soglašam, da se

fotografije mojega otroka _________________________ lahko objavijo v diplomski

nalogi Daše Urana.

Kraj in datum:_______________, _____________ Podpis:_______________

Documents

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTE TA · 2017-02-06 · okoljska vzgoja v vrtcu. Pri tem imajo ključno vlogo vzgojitelji in učitelji , ki morajo otroke že zgodaj vzgajati