UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

DIPLOMSKA NALOGA

EMA RUPAR

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER

Predšolska vzgoja

Uvajanje v »branje« otroške revije Cicido,

otrok starih od 3-4 let

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič Ema Rupar

Koper, 2011

IZVLEČEK

Diplomska naloga se ukvarja s konceptom tiska v predšolskem obdobju. V teoretičnih

izhodiščih, strokovnjakinj, predvsem Marjanovič Umek, Pečjak, Remškar, ki so svoje

razprave oprle na pomen pisane (tiskane) besede je poudarjeno, kako je zgodnja vpeljava

otroških revij in drugih tiskanih virov odločujoča pri razvijanju otrokove zgodnje

pismenosti. Pomembno je, da revija otroku prinaša izzive za ustvarjalno delo.

V empiričnem delu je na podlagi študije primera prikazana raziskava o otrokovem stiku z

revijo Cicido in njegovem odzivu glede na različne žanre revije. Ugotovili smo, da revija

otroke najbolj pritegne z interaktivnimi nalogami, barvitimi in malce hudomušnimi

ilustracijami.

KLJUČNE BESEDE:

otroški tisk, porajajoča se pismenost, kurikulum za vrtce, revija Cicido, interaktivne

naloge

ABSTRACT

The thesis deals with the concept of print in the preschool period. The theoretical

perspectives, drawing on the debate about the importance of the written (printed) words in

the youngest scholars mainly Marjanovič Umek, Pečjak, Remškar, highlighted how the

early introduction of children's magazines and other printed sources decisive in the

development of children's early literacy.

It is important that your child magazine brings challenges for creative work. The empirical

work is based on case studies presented research on child Cicido contact with the

magazine and its response according to different genres of magazines. We found that

children's magazine attract the most interactive tasks, colorful illustrations and a bit

mischievous.

KEY WORDS:

Children's Press, emergent literacy curriculum for kindergartens

Cicido magazine, interactive tasks

ZAHVALA

Zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, za njeno strokovno pomoč,

nasvete, prijaznost, spodbude in čas, ki si ga je vzela zame.

Zahvaljujem se ge. Blanki Delalut, za lektoriranje.

Prav tako se zahvaljujem tudi otrokom iz vrtca Horjul, ki so sodelovali pri dejavnostih in tako

pripomogli k nastanku te diplomske naloge.

Posebna zahvala pa gre vodji našega vrtca, ge. Majdi Keršmanec, ki je ves čas verjela vame in

vsem mojim domačim, ki so me podpirali pri študiju in bili z mano, ko je bilo lepo in malo

manj lepo.

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................... - 1 -

2 TEORETIČNI DEL .................................................................................... - 2 -

2.1 Lastnosti tiska .............................................................................................................. - 2 -

2.2 Kurikulum in otroški tisk ............................................................................................ - 2 -

2.3 Proces opismenjevanja ................................................................................................ - 3 -

2.4 Grafomotorika in govor ............................................................................................... - 4 -

2.5 Bralni kotiček v vrtcu .................................................................................................. - 5 -

2.6 Tiskano gradivo v vrtcu ............................................................................................... - 6 -

2.7 Porajajoča se pismenost .............................................................................................. - 7 -

2.7.1 Dejavnosti za razvoj porajajoče se pismenosti .................................................... - 8 -

2.8 Reviji Ciciban in Cicido – vabljivost različnih svetov ................................................ - 9 -

2.8.1 Otroška revija Cicido ........................................................................................ - 12 -

2.8.2 Otroška revija Ciciban ....................................................................................... - 13 -

3 EMPIRIČNI DEL...................................................................................... - 15 -

3.1 Opredelitev problema ................................................................................................ - 15 -

3.2 Namen raziskave ....................................................................................................... - 15 -

3.3 Cilji raziskave ............................................................................................................ - 15 -

3.4 Hipoteze .................................................................................................................... - 15 -

3.5 Metode dela ............................................................................................................... - 16 -

3.6 Analiza revije Cicido ................................................................................................. - 16 -

3.6.1 Opisi otrok .......................................................................................................... - 16 -

3.6.2 Prvi stik otrok z revijo ........................................................................................ - 18 -

3.6.3 Prepoznavanje kazala ........................................................................................ - 19 -

3.6.3.1 Opisovanje sličic v kazalu ............................................................................... - 20 -

3.6.4 Literarni del – pravljica ..................................................................................... - 21 -

3.6.5 Naj in Mija na snegu .......................................................................................... - 26 -

3.6.6 Uporaba stvari ................................................................................................... - 28 -

3.6.7 izberi igračo, ki ne spada zraven ....................................................................... - 29 -

3.6.8 Bisergora ............................................................................................................ - 32 -

3.6.9 Ugotovitve o dejavnostih z revijo Cicido ........................................................... - 34 -

3.7 Preverjanje hipotez .................................................................................................... - 35 -

4 SKLEP ....................................................................................................... - 36 -

5 VIRI IN LITERATURA .......................................................................... - 38 -

5.1 Viri ............................................................................................................................ - 38 -

5.2 Literatura ................................................................................................................... - 38 -

6 PRILOGE ................................................................................................... - 39 -

Kazalo slik

Slika 1: Prvi stik otrok z revijo ............................................................................................ - 18 -

Slika 2: Prepoznavanje kazala ............................................................................................. - 19 -

Slika 3: Iskanje pravljice ..................................................................................................... - 22 -

Slika 4: Risanje po pravljici ................................................................................................ - 22 -

Slika 5: Risanje po pravljici ................................................................................................ - 23 -

Slika 6: Trganje listkov ....................................................................................................... - 23 -

Slika 7: Trganje listkov ....................................................................................................... - 24 -

Slika 8: Lepljenje listkov ..................................................................................................... - 24 -

Slika 9: Lepljenje listkov ..................................................................................................... - 25 -

Slika 10: Lepljenje listkov ................................................................................................... - 25 -

Slika 11: Kaj potrebuje Mija za smučanje........................................................................... - 27 -

Slika 12: Kaj potrebuje Mija za smučanje........................................................................... - 27 -

Slika 13: Iskanje »vsiljivcev« ............................................................................................. - 30 -

Slika 14: Iskanje »vsiljivcev« ............................................................................................ - 31 -

Slika 15: Tudi labirint nas je pritegnil ................................................................................. - 31 -

Slika 16: Iskanje razlik ........................................................................................................ - 33 -

Slika 17: Iskanje razlik ........................................................................................................ - 33 -

Kazalo tabel

Tabela 1: Prvi stik otrok z revijo ......................................................................................... - 18 -

Tabela 2: Prepoznavanje kazala .......................................................................................... - 19 -

Tabela 3: Opisovanje sličic v kazalu ................................................................................... - 20 -

Tabela 4: Cheeck lista stvari, ki so jih morali otroci prepoznavati ..................................... - 26 -

Tabela 5: Uporaba stvari ..................................................................................................... - 28 -

Tabela 6: Izberi igračo, ki ne spada zraven ......................................................................... - 30 -

Tabela 7: Iskanje razlik ....................................................................................................... - 32 -

Kazalo prilog

Priloga 1: Ustvarjanje po pravljici ...................................................................................... - 39 -

- 1 -

1 UVOD

Množični mediji so v današnjem času naši vsakdanji spremljevalci. Tako kot so naši stari

starši rasli ob ličkanju koruze, otroci današnjega časa obvladujejo računalnik, televizijski

upravljalnik, mobilni telefon, (nekateri) že celo pred vstopom v šolo. Vse to nas je pripeljalo v

dobo, v kateri otroški tisk izgublja svoj pomen. Zato je še kako potrebno, da otroku že od

malega predstavimo tiskane vire kot vir informacij in da se zavedamo, kako pomembno vlogo

imamo pri tem. Dandanašnji je otroke najlažje »zaposliti« z računalniškimi igricami in

risankami. Kaj pa knjiga ali revija, pri kateri je potrebno sedeti skupaj z otrokom in se

pogovarjati ob njej?

V vsakem slovenskem domu bi morali imeti otroci na razpolago tiskane vire, kot so knjige,

revije, s pomočjo katerih bi se učili in razvedrili.

Otroci se morajo naučiti ceniti knjige, revije kot nekaj trajnega, nekaj, kar ostane. Knjigo

lahko vzamemo v roke, se z njo usedemo v miren kotiček in jo tam prebiramo. Računalnik

nam že samo ob svojem brnenju tega miru zagotovo ne nudi.

V svoji diplomski nalogi sem poskušala ugotoviti, ali otroka pritegne revija, ki mu jo daš brez

besed v roke, in ali zna z njo ravnati.

Spremljala sem odzive otrok, pripravljenost za delo in ob tem ugotavljala, kakšne so njihove

jezikovne in predbralne zmožnosti.

- 2 -

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Lastnosti tiska

Tisk je po definiciji Leksikona Cankarjeve založbe postopek tiskanja in tudi njegov proizvod.

(CZ, 1994: 1084) Tisk je najstarejša oblika množičnega komuniciranja in množičnega medija.

Začel se je z Gutenbergovim izumom tiskarskega stroja in do nastopa elektronskih medijev ni

imel konkurence. K tisku spadajo knjige, časopisi in revije, za množično komuniciranje pa so

pomembni predvsem časopisi. (Erjavec, 1999) Je ena od osnovnih medijskih oblik, ki ima

štiri temeljne funkcije: informirati, prepričevati, zabavati in prenašati kulturo.

Tisk ima za uporabnike dobre in slabe lastnosti. Novic ne prenaša tako hitro kot televizija ali

medmrežje, lahko pa jim zato nameni več prostora, se spusti v podrobnejšo analizo, bralcu

predstavi ozadje dogodkov in možne povezave med njimi. Članki v tisku so trajni, bralec se

lahko kadarkoli ustavi ob tisku in premisli napisano, znova prebere nerazumljive in zapletene

dele in časopis shrani. Prispevki v ostalih medijih so pogosto bolj privlačni in za njih

sprejemniku ni potrebno vlagati veliko truda; so pa zato hipni in ko so enkrat objavljeni, se jih

ne da več priklicati nazaj. Res pa je, da smo ljudje bolj izpostavljeni televizijskim in

medmrežnim informacijam, za branje časopisa pa si moramo vzeti čas.

Velika prednost tiska je, da si bralec lahko v njem poišče le tisto, kar ga zanima in si izbere

določene novinarske zvrsti, avtorje ali vsebine. Pri tem so lahko ovira njegovo znanje jezika,

skromen besedni zaklad, neprivlačnost fotografij. (Noelle-Neuman v Erjavec, 1999: 12)

2.2 Kurikulum in otroški tisk

Glede na to, da smo v informacijski dobi, kjer otroci že zelo zgodaj obvladajo računalnik in

vse, kar je povezano z njim, je potrebno, da otrokom damo v roke kakovostne knjige in revije.

Otroci imajo tako pristen stik z njo, lahko izbirajo, kaj jih zanima …

Kurikulum za vrtce (1999) nudi bogato paleto možnosti za razvoj bralne kulture v vrtcu, kako

bo realizirana, pa je v veliki meri odvisno od vzgojiteljice. Pri procesu vzgajanja otrok za

bodoče bralce je pomembno, da se odrasla oseba, ki v tem procesu sodeluje, z vsem, kar v tem

smislu počne, identificira in da je dobro strokovno usposobljena. Še vedno pa ima pri

opismenjevanju odločilno vlogo prav družina, zato je na tem mestu zelo pomembno

sodelovanje s starši. (Kranjc v M. Blatnik, 2003: 52)

- 3 -

Prav tako pomembno je zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom ter zgodnje navajanje na

rabo knjige. V širšem pomenu sodi sem vključevanje v pisno kulturo kot pomembno sestavino

demokratizacije družbe.

Odrasli morajo poznati otroka in temu prilagoditi svoja pričakovanja glede otrokovih

jezikovnih zmožnosti. Pri spodbujanju le-te uporabljajo čim več knjig z različnih področij

(neumetnostna besedila) pravljic, pesmi, iger. Pripovedujejo in berejo pravljice, uganke,

zgodbe, pesmi, uprizarjajo lutkovne igre. Otroku omogočajo, da se s knjigami igra, gleda

risanke. Spodbujajo otroka k razpravljanju in pripovedovanju o prebranem. Uporabljajo tisk

in črke v vsakdanjem kontekstu. Nudijo možnost, da ustvarja lastne knjige, stripe.

2.3 Proces opismenjevanja

Če želimo, da otrok postane dober bralec, moramo v njem vzbuditi interes do branja. Pri

vzgajanju bralcev v vrtcu moramo preseči misel, da gre pri opismenjevanju zgolj za usvajanje

spretnosti branja in pisanja. Četudi te spretnosti usvojimo, za pismenost to ni dovolj. Bistveni

pri bralni vzgoji sta namreč dve komponenti – zavedanje, da je pismenost po eni strani

funkcionalna, saj nam omogoča, da se znajdemo v svetu, po drugi strani pa nam pismenost

lahko nudi tudi estetske užitke, če seveda beremo z razumevanjem in se ne ukvarjamo le s

tehniko branja. (Kranjc v M. Blatnik, 2003: 51)

Vzgojiteljice v vrtcu moramo izbirati primerno in raznovrstno literaturo za otroke, kajti le

tako bodo v tem izboru našli nekaj zase. Omogočiti jim moramo, da se srečujejo z literaturo,

ki je kvalitetna, pa tudi s trivialno literaturo (sodobna, plehka, manjvredna literatura), da jim

pokažemo raznolikost, različne kulturne stile, tradicijo, navade.

Bralnega razvoja ni mogoče deliti na nekakšne razrede, stopnice ravni in faze. Faze v svojem

recepcijskem zorenju prehodi večina otrok, le da pri vsakem izmed njih trajajo različno dolgo.

Ena bistvenih ugotovitev vede o mladem bralcu je prav povezanost otrokovega bralnega

razvoja z njegovim čustvenim socialnim jezikom in spoznavnim razvojem.

Skorajda vse dvajseto stoletje (kolikor je veda o mladem bralcu stara) so strokovnjaki iskali

najprimernejši model, s pomočjo katerega bi lahko opisali razvoj otrokove recepcijske

sposobnosti. Tehtali so to in ono in se v poznih osemdesetih in devetdesetih letih v večini

odločili nasloniti na spoznanja, do katerih je prišel J. Piaget. (M. Kordigel, 1999: 45)

Dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja, opozarja, da si večina ljudi napačno

razlaga, da se opismenjevanje otrok začne šele z vstopom v šolo. Kot pravi, je opismenjevanje

- 4 -

proces, ki se ne začne šele pri šestem ali sedmem letu, temveč traja tako rekoč od rojstva. Šest

oziroma sedem let je umetna meja, ki smo jo postavili sami; takrat se je večina otrok sposobna

naučiti vse simbole naše abecede, črke torej, s pomočjo katerih lahko začnejo pisati in brati. A

če hočemo, da bo učenje steklo gladko, morajo biti za to pripravljeni temelji, ki jih vse

predšolsko obdobje gradijo tako starši kot vzgojitelji(ce) v vrtcu. (povzeto po članku iz revije

Viva)

2.4 Grafomotorika in govor

Izkušnje v predšolski dobi pomembno prispevajo k učenju črk. Otrok lahko pridobiva

izkušnje le, če iz okolja nenehno dobiva ustrezne dražljaje. Zato je izjemno pomembno, da

otroka spodbujamo tako rekoč od rojstva. Sprva s pogovorom (četudi se nam morda zdi

nesmiselno pogovarjati se z dojenčkom), kmalu pa tudi s prebiranjem slikanic in knjig. Prav

redno branje z otrokom je eden od temeljev uspešnega opismenjevanja. Pomembno je tudi, da

otrok veliko riše in uri grafomotorične spretnosti, saj se bo tako laže naučil pravilno zapisati

črke in številke. Gabi Bric, dolgoletna vzgojiteljica predšolskih otrok z bogatimi izkušnjami

pri pripravi otrok na šolo, poudarja, da morajo na tem področju vsi, tako starši kot vzgojitelji,

ravnati zelo previdno in z občutkom. "Opismenjevanje je proces, ki se pri otrocih začne

spontano in to že veliko pred vstopom v šolo. Otroci običajno najprej želijo vedeti, katera je

določena črka ali kaj pomeni določen napis, sčasoma pa želijo črke napisati še sami. Če pri

otroku opazimo zanimanje, ga seveda ne zavirajmo, marveč spodbujajmo. Seveda bi bilo

skrajno neprimerno, če bi otroka skušali na silo naučiti pisati in brati." (povzeto po članku iz

revije Viva)

Kot pravi dr. Marjanovič Umek, so se pri testiranju pripravljenosti na šolo pred dvema

desetletjema in več med otroki pogosto kazale velike razlike. Tako ni bila redkost, da so

otroci šele na tem preizkusu, tik pred vstopom v šolo, prvič držali v rokah svinčnik in papir.

To je danes seveda nepredstavljivo; otroci v povprečju znajo in vedo veliko več, kot je znala

generacija njihovih staršev. So otroci danes toliko sposobnejši in pametnejši? "Ne," pravi dr.

Marjanovič Umek, "le družbeno okolje se je v minulih desetih, petnajstih letih tako zelo

spremenilo. Danes imajo otroci veliko več možnosti, predvsem teh, ki jih ponuja sodobna

tehnologija, zato so se spremenili tudi dražljaji iz okolja, ki vsakodnevno vplivajo nanje."

(povzeto po članku v reviji Viva)

- 5 -

Dr. Marjanovič Umek poudarja še nekaj. Kot pravi, je investicija v predšolsko obdobje zelo

pomembna. Otroci, ki jim starši in vzgojitelji omogočijo pogosto in kakovostno uporabo

jezika v obliki rednih pogovorov in branja, bodo ob vstopu v šolo pripravljeni na nove izzive,

ki jih bo prednje postavil proces opismenjevanja, in se bodo zlahka naučili samostojnega

branja in pisanja. Vsekakor veliko hitreje kot otroci, ki se bodo šele v šoli srečali s pisano

besedo. Ker se bodo naučili brati, bodo lahko sami poiskali knjige, ki jih bodo želeli brati, in

se tako še več in hitreje naučili novih spoznanj in dejstev. Njihov miselni svet bo kot

odpirajoče se škarje. Zato je predšolsko obdobje tako zelo pomembno za prav vsakega otroka.

In če se vrnemo k vprašanju z začetka: nikakor ne sme biti dilema, ali naj otroka

opismenjujemo že pred vstopom v šolo ali ne. Edino vprašanje je le, kako kakovosten in

vsestranski naj bo proces opismenjevanja. (povzeto po članku v reviji Viva)

2.5 Bralni kotiček v vrtcu

Primerno razporejen in opremljen prostor je spodbudno učno in življenjsko okolje za

predšolskega otroka. (Kurikulum za vrtce, 1999)

Bralni kotički ne smejo biti preveliki, saj je stik s knjigo za mnoge mlade bralce intimen, zato

jih prisotnost drugih pogosto moti ali ovira. Otroci si ogledujejo, berejo ali kako drugače

uporabljajo bralno gradivo v najrazličnejših, običajno za odrasle nenavadnih telesnih

položajih. Temu mora biti prilagojena oprema v kotičku. V njem običajno najdemo police v

višini otrok, mizico s stolčki, naslonjače ali sedežne garniture, preproge, večje in manjše

blazine in sredstva: knjige, revije, pisala, papir, barvice …

Ponudba bralnega gradiva za otroke in strokovne delavke v vrtcih je zelo različna. Odvisna je

od denarnih sredstev in od strokovnih delavcev, ki naročajo gradivo. Zelo pomembno je, da se

gradiva v kotičku po končanih projektih, učnih enotah, temah menjajo. Vzgojiteljice in

pomočnice vzgojiteljic starejših otrok knjižnice obiščejo skupaj z otroki v okviru dejavnosti v

vrtcu. Tam se seznanijo s pravili in redom ustanove, učijo se poiskati prave police in izbrati

knjigo zase. Priporočljivi so tudi obiski knjižničarjev v vrtcih. Otroci se hitro spoprijateljijo z

njimi, saj radi prisluhnejo njihovim pravljicam, zgodbicam in pesmicam. (Stritar v M. Blatnik,

2003: 68, 69)

- 6 -

2.6 Tiskano gradivo v vrtcu

Tiskano gradivo mora biti v dosegu otrok tudi v oddelkih z mlajšimi otroki. Marsikje je še

prisotna miselnost, da malčki ne znajo in ne zmorejo sami ravnati z njim in da ga uničujejo.

Knjige umikajo na višje police, tako da jih malčki ne zmorejo sami doseči. Dostopni so le

posamezni listi odsluženih slikanic ali scefrani ostanki starejših izvodov revij za otroke.

Majhen otrok se ravnanja s knjigo šele uči in zato je pri tem zelo pomembna vloga obeh

strokovnih delavk v oddelku, ki z lastnim zgledom in odnosom do knjig otroke postopno

uvajata v svet branja. (Stritar v M. Blatnik, 2003: 69)

S posameznim otrokom ali z manjšo ali večjo skupino skupaj potrpežljivo prelistavajo strani,

se sprehajajo po privlačnih ilustracijah in fotografijah, oponašajo predmete, živali ter pojave,

opisujejo dogodke, pripovedujejo in komentirajo.

Malčki se včasih knjig lahko lotijo tudi po svoje: jih otipavajo, poskusijo, obgrizejo, morda

kakšno strgajo, zmečkajo in tudi porišejo. Škode običajno ni veliko, ta je majhna v primerjavi

s tistim, česar se otroci naučijo in ob knjigah tudi doživijo.

Tudi majhni otroci potrebujejo pestro, privlačno in količinsko zadostno knjižno izbiro – za

vsakega otroka naj bi bila vsaj ena knjiga. Po tiskanem gradivu zelo radi segajo tudi starejši

predšolski otroci. Večina otrok v tem obdobju že obvlada ravnanje s knjigami, pritegnejo jih

videz, oprema in vsebina gradiv. Privlačijo jih številne slikanice, zbirke pravljic, pesmi zgodb,

poučne knjige, revije, pa tudi knjige za odrasle (leksikoni, priročniki …).

Knjigo si lahko izberejo sami, zapelje pa jih tudi povabilo vzgojiteljice, da prisluhnejo

privlačni vsebini. Vključevanje tiskanega gradiva v najrazličnejše predvidene in nepredvidene

situacije podpira radovednost in vedoželjnost mladih bralcev. (Stritar v M. Blatnik, 2003: 70)

Starši svoje otroke uvajajo v svet pismenosti že mnogo pred vstopom v šolo, ker jih k temu

spodbuja zanimanje in radovednost otrok, lastne želje. S svojimi stališči, ravnanjem in

odnosom do branja že zelo zgodaj vplivajo na otrokov bodoči odnos do knjige. (Knaflič v M.

Blatnik, 2003: 34)

- 7 -

2.7 Porajajoča se pismenost

Danes se v strokovni literaturi namesto izraza pripravljenost za branje in pisanje pojavlja izraz

porajajoča se pismenost. Z njim so strokovnjaki zamenjali prej uporabljani pojem

pripravljenost za branje in presegli zastarelo pojmovanje, da se razvoj pismenosti pričenja šele

z vstopom v šolo, pa tudi to, da je potrebno pred začetkom poučevanja branja uriti različne

predbralne spretnosti, ki pripravljajo otroka na opismenjevanje. (Pečjak v M. Blatnik, 2003:

119)

Izraz porajajoča se pismenost poudarja, da je opismenjevanje postopen in dolgotrajen proces

ter zajema večji del predšolskega obdobja. To je čas v razvoju otroka med najzgodnejšo

pismenostjo, ko otrok čečka in se pretvarja, da bere, ter poznejšim učenjem branja in pisanja v

šoli.

Vse elemente porajajoče se pismenosti lahko razdelimo v dve veliki skupini. V prvo skupino

sodijo tisti elementi, ki izhajajo primarno iz otroka, v drugo skupino pa tisti, pri katerih ima

pomembno vlogo okolje. (Pečjak v M. Blatnik, 2003: 119)

Raziskave so pokazale, da otroci, ki radi in dobro berejo, prihajajo iz družin, kjer tudi domači

radi berejo in spodbujajo branje. Občutek pripadnosti taki družini ima pomembno vlogo za

otrokov interes za branje. (Bucik v M. Blatnik, 2003: 113)

»Učenje branja žal ni lahka naloga. Ni podobno učenju hoje, saj poseben nagib do branja ni

zapisan v naših genih. Če otrok nima smisla za določen šport ali glasbo, vemo, da mu

življenje ponuja številne drugačne načine za sprostitev energije in ustvarjalnosti. Če pa se ne

nauči brati, stopa v moderno življenje kakor pohabljenec.« (Kropp, 2000: 2, 3)

Otroci se v vrtcu že zgodaj zanimajo za črke. Zagotovo zaslišimo vprašanje: »Kaj pa tukaj

piše?« Čeprav se v vrtcu črk sistematično ne učijo, jih simboli običajno močno privlačijo.

(Stritar v M. Blatnik, 2003: 70)

Otrok si z zastavljanjem vprašanj ter našimi odgovori bogati znanje, jezikovne sposobnosti in

besedni zaklad. Poleg tega spoznava simbole za glasove – črke, ki sestavljajo pisano besedo.

- 8 -

2.7.1 Dejavnosti za razvoj porajajoče se pismenosti

Na vprašanje, kako razvijati pismenost v predšolskem obdobju, bi lahko odgovorili, da tako,

da na eni strani razvijamo ustrezne spretnosti in znanja porajajoče se pismenosti, na drugi

strani pa oblikujemo takšno okolje, ki bo delovalo spodbudno na razvoj teh spretnosti.

V ta namen je potrebno:

o otroka zgodaj pritegniti k dejavnostim branja in pisanja (pri tem je pomemben

zlasti lasten zgled, ki ga dajejo otrokom starši in vzgojitelji),

o ustvariti tiskovno bogato okolje, v katerem se bo otrok srečeval z različnimi

vrstami pisnega gradiva – od znakov in napisov, otroške literature, revij in

časopisov ipd. (tako doma kot v vrtcu),

o organizirati in spodbujati take igre, pri katerih je za dosego ciljev potrebno kaj

napisati ali prebrati, skratka uporabiti pisni jezik.

Dejavnosti za spoznavanje s črkami:

o iskanje enakih črk v nizu različnih,

o prepoznavanje črk med drugimi simboli,

o prepoznavanje in imenovanje nekaterih velikih črk iz okolja,

o zapisovanje črk po nareku,

o povezovanje črk z glasovi,

o branje in razumevanje krajših povedi,

o branje kratkih, v okolju pogostih besed, npr. stop, bus.

Dejavnosti za razvoj zaznavanja in prepoznavanja tiska iz okolja:

Z otroki se igramo igrice za prepoznavanje logotipov in napisov iz ožjega in širšega okolja.

Primer: pri igri Kartice z znanimi besedami nalepimo vsak logotip/besedo iz okolja –

trgovine, pošte, lekarne … na svojo kartico. Z otrokom gremo na sprehod in otrok opazuje,

kje bo našel besedo, ki je napisana na kartici. (Pečjak v M. Blatnik, 2003: 121)

Dejavnosti za razumevanje vloge tiska:

o v igrah vlog se otrok okoliščinam primerno pretvarja, da bere in piše,

o ker otrok razume, da z branjem dobiva nove informacije, želi, da mu odrasli

določeno besedo preberejo, dejavnosti, ki omogočajo razumevanje izrazov, kot so

- 9 -

črka, beseda, prvi/zadnji glas in izrazov, povezanih z branjem in pisanjem – poved,

pika, zlog, prvi glas v besedi, začetek vrstice,

o branje z namenom, da otrok odkrije pomen napisanega,

o pisanje z določenim namenom (npr. otrok »napiše« nakupovalni listek, »napiše«

obvestilo o tem, da naj ga drugi ne motijo v sobi, ko se igra …). (Pečjak v M.

Blatnik, 2003: 122)

Z različnimi glasovnimi igricami, z oponašanjem živali, naravnih in drugih zvokov, ki nas

obdajajo, otroci urijo glasove. Pri tem jim pokažemo tudi črke, ki označujejo te zvoke, saj se

jim to zdi zanimivo (brnenje motorja – brrrrr, kača – sssss). Če otrok želi, mu napišemo vso

besedo. Lahko mu jo tudi črkujemo, toda vedno jo moramo prebrati tekoče in vezano, tako

kot jo izgovarjamo. Tako otrok spozna, da se črke povezujejo in sestavljajo nove besede.

(povzeto po članku v reviji Viva)

2.8 Reviji Ciciban in Cicido – vabljivost različnih svetov

Kdaj je revija za otroke kakovostna? Dobra leposlovna revija prinaša dovolj velik delež

leposlovnih besedil, ki so pretehtano izbrana; dobra poučna revija pa zagotavlja pisano

raznovrstnost besedil drugih funkcijskih zvrsti. Dobro revijo za otroke odlikuje prečiščen

jezik na eni in prečiščen likovni jezik na drugi strani (ilustracija, fotografija, oblikovanje …).

Odlika dobre revije za otroke je povezovanje različnih vej umetnosti (besedne, likovne,

glasbene), ki spodbuja k umetniškemu izražanju tudi naslovnika. Dobra revija za otroka

jemlje otroka in njegovo pravico do resničnosti resno, spoštuje njegova čustva, upošteva

njegove potrebe, gradi na njegovih izkušnjah in jih bogati, se ne poigrava niti z njegovo

naivno nagnjenostjo h kiču niti ne s stereotipi (spolnimi, rasnimi, verskimi, narodnostnimi in

drugimi). (Remškar v M. Blatnik, 2003: 94)

Vsaka številka Cicibana in Cicidoja prinaša veliko različnih svetov. Vsako besedilo, vsak

ilustrator – novo kraljestvo. (Remškar v M. Blatnik, 2003: 98)

Reviji torej ponujata gradivo za različno igro z različno starimi otroki različnih sposobnosti in

zanimanj.

Obe reviji sta urejeni dvodelno: v prvem delu so zbrana prava leposlovna besedila (pesmi,

pravljice, kratke zgodbe, dramatizacije). Tu so tudi uganke, rimarije, dopolnjevanke, slikopisi,

stripi, zgodbe v slikah, torej žanri, ki se bolj ali manj nagibajo k poučnosti. V drugem delu so

- 10 -

poučna besedila z različnih področij znanosti, strok, stalne rubrike, enigmatika, didaktične

naloge …, torej besedila različnih funkcijskih zvrsti, od poljudnoznanstvenih do praktično

sporazumevalnih.

Reviji povezuje priloga Za starše, v kateri članki, namenjeni otrokovim odraslim, osvetljujejo

nekatere rubrike in naloge iz Cicibana oz. Cicidoja. (Remškar v M. Blatnik, 2003: 94)

Leposlovje

Trenutno sta Ciciban in Cicido v Sloveniji edini leposlovni reviji za otroke od 2. do 8. leta

starosti (druge revije so bodisi pretežno didaktične bodisi namenjene nekoliko starejšim

otrokom.).

Delež izbranega leposlovja je bil v Cicibanu že od začetka precejšen in pravzaprav v nobenem

uredniškem konceptu ni bil zanemarjen. Številni uredniki so tudi sami pisali za otroke. Iz

pravljic, pesmi in ugank, ki so izhajale v Cicibanu in Cicidoju, so nastajale in še nastajajo

knjige.

V reviji so namreč dobrega pol stoletja objavljali domala vsi priznani slovenski književniki in

književnice, ki so pisali (tudi) za otroke. »Tako je še danes, urednice premišljeno črpamo iz

knjig, iz tradicije, tudi iz starih letnikov naše revije, saj otroci hitro rastejo, lepa besedila pa

ostajajo lepa in nas živo nagovarjajo.« (Remškar v M. Blatnik, 2003: 95)

Med leposlovnimi besedili je največ pripovedne proze – v vsaki številki vsaj ena daljša

ljudska pravljica, ena daljša avtorska pravljica in še nekaj krajših zgodb: bodisi fantastičnih

pripovedi bodisi takih iz vsakdanjega življenja otrok.

Ker je za nebralca ali razvijajočega se bralca najpomembnejši stik z ilustracijo, tej namenjamo

veliko pozornosti.

Zato so daljše pripovedi bogato členjene z drobnimi ilustracijami, tako da je mogoče

pravljico v reviji uporabljati kot slikanico. Zelo priljubljen je pri otrocih predvsem v

predbralnem obdobju slikopis – na pol književna na pol že didaktična vrsta besedila, v

katerem so narisljivi samostalniki upodobljeni.

Mejni žanri so še strip ter zgodba v slikah in zgodba brez besed, ki ne sme manjkati v

Cicidoju.

Vse te leposlovne vrste spodbujajo otroka k branju in pripovedovanju in ga ne plašijo s

količino besedila, zato so za otroka vabljive.

V Cicibanu so občasno objavljene dramske igre, vendar skoraj nikoli ne gre za prava dramska

oz. gledališka besedila – ta so za revijo praviloma predolga.

- 11 -

Posebno mesto v književni in bralni vzgoji imajo rubrike, ki spodbujajo otrokovo besedno

ustvarjalnost in jo povezujejo z likovno in/ali glasbeno, tako da, npr. otrok napiše pesem ali

zgodbo ob izbrani ilustraciji, opazuje in opisuje likovno umetnino, zapoje lirsko pesem, ob

njej zapleše, jo zaigra. Ali pa se likovno izrazi potem, ko je doživljal besedno umetnino.

(Remškar v M. Blatnik, 2003: 95, 96)

Likovna podoba revije

Prvo povabilo k besedilu v reviji je za nebralca ilustracija. Zato ji posvečamo veliko

pozornost. Z odločitvijo za tega ali onega ilustratorja močno opredelimo značaj ilustriranega

besedila.

Razlagalna poljudnoznanstvena besedila pogosto opremimo z dobro fotografijo ali s

premišljeno kombinacijo fotografije in ilustracije, saj tako otroku stvarnost prepričljivo

približamo; fotografija izzove drugačno radovednost, ponudi drugačne informacije kot

ilustracija. Enako kot ilustracija tudi fotografija spodbudi otroka k spraševanju in

pripovedovanju. Raznoliko gradivo (ilustracija, fotografija, otroška risba) zahteva zelo prožne

oblikovalske prijeme, ki vedno izhajajo iz vsebine. Najpomembnejša v naših revijah je še

vedno ilustracija.

Za Ciciban in Cicido slikajo najboljši slovenski ilustratorji in ilustratorke. Večina naših

ilustratorjev ima pokazati imenitne in tudi nagrajene knjige; mladi, ki se v naših revijah

mojstrijo, se na ilustriranje svojih prvih knjig pripravljajo, zanje sta reviji odskočni deski.

Včasih poiščemo dobre ilustratorje tudi v tujih knjigah in revijah in se tako odpiramo v svet.

Zanimivo je opazovati otroka gledalca. H kateri ilustraciji se bo vračal? Katera se ga bo

globoko dotaknila? Katere se bo sprva silno veselil, pa jo kmalu pozabil? O kateri bo postavil

več vprašanj? Če vodimo otroka z odprtimi vprašanji, bo mogoče svoja čustva izrazil. Morda

bomo o njegovem doživljanju ilustracije izvedeli več, kadar le mirno stojimo ob strani in ne

vplivamo nanj. Pogovarjanje ob ilustraciji, pripovedovanje ob njej, ustvarjanje lastnih zgodb

ob sliki so pomembne dejavnosti, ki spremljajo »pravo« branje in odločilno vplivajo na

otrokov odnos do knjig oz. v našem primeru do revij. (Remškar v M. Blatnik, 2003: 97, 98)

- 12 -

2.8.1 Otroška revija Cicido

Za vse številke revije Cicido je v letih od 2003 do 2010 značilna izjemna vsebinska pestrost,

ki s svojimi temami nagovarja predšolskega otroka, pa tudi prvošolca. Besedilni del in likovna

govorica sta zgrajena v zanimivem sozvočju, saj ilustracije praviloma otroka potegnejo v

čudenje s svojo domišljijsko estetsko pretanjenostjo in ga vabijo oz. spodbujajo k sodelovanju

z njegovo lastno aktivnostjo in domišljijo.

Revija ima podoben koncept kot njena starejša predhodnica Ciciban, ki je namenjena že

šolarjem, vendar revija tenkočutno prisluhne bralnim potrebam predšolskega otroka,

predvsem pa njegovemu živemu sodelovanju pri razvijanju različnih tem. Tako zasledimo v

reviji likovno podprte naloge, namenjene otrokovemu opazovanju, besedni, gibalni in

simbolni igri, pa tudi didaktični. Posebej so za otroke privlačne prve domiselne vaje za

pridobivanje grafomotoričnih spretnosti, globalnega branja, »branja« sličic.

Tako kot Ciciban se tudi Cicido začenja z likovnim kazalom, ki otroka vpelje v glavne teme

revije in ga uvaja v prve korake funkcionalnega »branja«. Književne teme, podobno kot v

Cicibanu, nagovarjajo mladega naslovnika v igrivih otroških pesmih, kratkih sodobnih in

ljudskih pravljicah, domišljijskih in živalskih zgodbah ter preprostih pravljičnih

dramatizacijah. Več pravljičnih besedil je namenjenih otrokovemu poslušanju in doživljanju.

Neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi fotografijami, vpeljujejo otroka v prva

spoznanja o okolju, naravi, tehniki in športnih dejavnostih. Ob izbranih temah so otroci

dejavno vključeni tako, da prepoznajo temo in jo ob pomoči usmerjevalnih vprašanj in nalog

ob fotografijah in ilustracijah razširijo, dopolnijo ali ustvarjalno poglobijo.

Zelo dobrodošla so tudi spremljevalna besedila za odrasle, ki jih usmerjajo k spletnim

naslovom z najnovejšimi novicami o aktualnih dogodkih, namenjenih otrokom, pa tudi k

novim kakovostnim mladinskim knjigam in multimedijskim izdelkom.

Raznolikost revije uresničujejo tudi rubrike, namenjene dialoškim in igrivim dejavnostim, kot

so slikopisi, stripi, zgodbe v slikah, številne igrarije, notni zapisi pesmi znanih slovenskih

otroških pesnikov, kulinarika, uganke in dopolnjevanke. Rubrike Cici Vesela šola, Cici

nabiralnik in Umetnija meseca skrbijo za otrokovo ustvarjalnost in sodelovanje z revijo.

Revija z visoko strokovnostjo omogoča razvijanje otrokove porajajoče se pismenosti z

igrivimi dejavnostmi in aktualnimi temami po meri današnjega otroka. Hkrati pa opravlja

pomembne naloge književne, knjižne in knjižnične vzgoje, saj uvaja otroka v aktivno

sprejemanje in uporabo besedilnih in slikovnih svetov. V tem smislu uporabne in premišljene

- 13 -

so tudi vse Cicidojeve priloge: knjižice, zgoščenke s pravljicami in glasbo, nalepke, kartonke

z didaktičnimi igrami …

V vzgoji in izobraževanju je revija prepoznavna predvsem po svojem konceptu sodobnega

otroškega tiska, ki želi pritegniti mladega »bralca« z dobro premišljenimi strategijami

nevsiljivega aktivnega sodelovanja v ustvarjanju besedilnih in slikovnih pomenov in

razvijanju bralne kulture otroškega tiska na visoki estetski ravni. Revija je kljub agresivnosti

potrošniškega tiska in drugih medijev uspela ohraniti visoke standarde tiskanega medija za

predšolskega otroka in ni podlegla trivialnim pristopom množičnih medijev.

2.8.2 Otroška revija Ciciban

Teme posameznih številk v letih 2003–2011 so razvidne iz vsakokratnega slikovnega kazala z

naslovom Poišči v Cicibanu. Ob slikovnem kazalu so navedeni tudi naslovi Cicibanovih

stalnih in priložnostnih prilog, npr. Cici Vesela šola z obvestilom o spletnem vodiču za starše

na spletni strani MK, knjižica, zgoščenka s pesmicami, pravljicami in glasbo, nalepka,

kartonka z družabnimi igrami …

Dobra tretjina revije je namenjena umetnostnim besedilom mladinske književnosti, predvsem

sodobnih slovenskih književnih ustvarjalcev. Izbor nekaterih besedil se navezuje na teme,

povezane z otrokovimi prazničnimi pričakovanji in praznovanji ter letnimi časi, druge

književne teme naslavljajo mladega naslovnika in ubesedujejo njegov doživljajski in

domišljijski svet, predvsem v otroških pesmih, kratkih sodobnih in ljudskih pravljicah, tako

slovenskih kot tujih, domišljijskih in živalskih zgodbah ter preprostih pravljičnih

dramatizacijah.

Vsa umetnostna besedila so zaokrožena s pretanjenimi ilustracijami izvrstnih, tako mlajših

(npr. M. Cerjak, S. Bricelj, S. Junaković, P. Lovšin, P. Škerl, A. Zavadlav) kot najbolj

izkušenih likovnih ustvarjalcev (npr. M. Manček, M. Jemec Božič, M. Stupica, M. Schmidt,

A. G. Godec, A. Sottler, J. Reichman, Z. Čoh). Pomembno mesto v leposlovnem delu revije

tvori slikopis, tj. leposlovno-didaktična oblika zapisa. S svojo jedrnatostjo, zgodbo s poanto,

pogosto duhovitim razpletom in domiselno narisanimi sličicami, ki jim je mogoče razvozlati

jasen pomen, je za otroke privlačna oblika besedila. Avtorji besedil slikopisov (2003–2011) J.

Pogačnik, D. Kozinc, K. Sokač, C. Sokolov, S. Remškar idr. in njihovi ilustratorji, npr. M.

Šubic, M. Cerjak, M. Manček, S. Omerzu, D. Stepančič idr. pomenijo svojevrstni presežek,

saj so slikopisi v ocenjevanih letnikih dosegli nesporno kvalitetno rast, dejansko so namenjeni

otroku v začetnem bralnem procesu, tako da ga učinkovito spodbujajo k oblikovanju besednih

- 14 -

pomenov na osnovi »branja« sličic, ki jih otrok med branjem besedila, z ustrezno velikostjo

vélikih tiskanih črk, zlahka dešifrira.

Literarno usmerjenemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi

fotografijami. V njih mladi bralci marsikaj izvedo o pomembnih institucijah in njihovem

delovanju, stvaritvah slikarjev svetovnega slovesa, o še neznanih deželah in njihovih navadah

in znamenitostih, o rastlinah in živalih. Del revije osvetljuje problematiko varovanja narave;

mlade uporabnike revije vpeljuje v svet živali in jim z odličnimi zapisi odstira človekovo

nepremišljeno poseganje v naravo z vsemi škodljivimi posledicami. »Naravoslovne« strani na

otroku primeren način poudarjajo pomen ohranjanja narave in vlogo odraslih pri privzgajanju

ustreznega ravnanja v različnih naravnih okoljih.

Vsaka številka revije vsebuje tematsko prilogo, ki na interaktiven način vplete otroke v igrive

dejavnosti. Tako je npr. decembrska številka v prilogi Zima spodbudila otroke, da na osnovi

priložene zgoščenke z uspavankami doživljajsko poslušajo uspavanke in prepoznajo njihove

zapise posameznih kitic in pripadajoče sličice. Takšen način posredovanja književnih vsebin

bistveno prispeva k razvijanju otrokove domišljijske rabe jezika.

Kako se je mogoče spoprijeti z ustvarjanjem v različnih slikarskih in oblikovalskih tehnikah,

nas poučijo preprosti opisi ustvarjalnih postopkov in nazorna navodila. Posebno pozornost

pritegnejo teme, ki jih še pred kratkim ni bilo zaslediti v otroškem tisku, te so namenjene

detabuizaciji predvsem bolezni in motenj, ki ne prizanašajo niti otrokom, tipom današnjih

družin več- in medkulturnosti, sprejetosti otrok ... Za pestrost revije poskrbijo še stripi,

številne igrarije, poskusi ustvarjalnega pisanja, notni zapisi pesmi znanih slovenskih otroških

pesnikov, zdrava kulinarika, uganke in dopolnjevanke. Stike z mladimi bralci spodbujajo

priloga Cici Vesela šola, rubriki Cici nabiralnik in Umetnija meseca

Nekatere teme je mogoče vključiti neposredno pri pouku v 1. triletju devetletke tako pri

slovenščini, likovni in glasbeni vzgoji, okoljski vzgoji, saj odpirajo aktualne teme današnjega

otroka in jih lahko razvijajo z različnimi komunikacijskimi dejavnostmi in drugimi

spretnostmi.

V vzgoji in izobraževanju revija zgledno izpolnjuje svoje poslanstvo razvijanja bralne kulture

in književnih interesov v zgodnjem bralnem obdobju ter s svojim konceptom gradi

prepoznavnost z uravnoteženim deležem kakovostnih mladinskih umetnostnih in

neumetnostnih besedil, z značilnimi časopisnimi žanri, primernimi mlademu naslovniku, ter z

izjemnim likovnim jezikom. Za revijo Ciciban velja posebej poudariti njeno nesporno

kakovost in aktualnost, ki s svojim nenehnim iskanjem aktualnih tem za mlade vendarle ni

podlegla všečnim skomercializiranim pristopom številnih novonastalih otroških revij.

- 15 -

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema

Uvajanje otroške revije Cicido v predšolskem obdobju, na primeru otrok, starih 3–4 let.

Raziskava bo osvetlila otrokov stik z revijo Cicido, hkrati pa bodo predstavljene tudi bralne

strategije za zgodnje »branje« periodičnega tiska. Izvedeti želim, kakšen je prvi stik otrok z

revijo, ali imajo z njo že izkušnje, koliko otroci že znajo reševati naloge različnih

težavnostnih stopenj in kakšni bodo odzivi otrok glede na njihove sposobnosti.

3.2 Namen raziskave

Namen je ugotoviti, ali revija Cicido sama po sebi pritegne otroke, je zanje zanimiva, jih

spodbuja k učenju, pogovoru. Večina otrok se vsaj enkrat na dan zaigra v kotičku, kjer so

kocke različnih vrst in vozila. Vemo, da ta kotiček spada med tiste glasnejše, otroci se tu

igrajo različne igre, počutijo se svobodne, so razigrani. Kakšen pa je njihov odziv, če jim

damo v roke revijo ali knjigo?

3.3 Cilji raziskave

o Analizirati koncept otroške revije, primerne za predšolskega otroka,

o prikazati didaktične strategije za zgodnje uvajanje otroškega tiska v predšolskem

obdobju,

o analizirati bralne odzive otrok glede na različne žanre v revije Cicido.

3.4 Hipoteze

o Likovna podoba revije Cicido zelo pritegne otrokovo pozornost,

o Za posredovanje umetnostnih besedil iz Cicidoja je nujno potrebna predhodna

priprava na interpretacijo besedila.

o Otroci so zelo motivirani za interaktivne dejavnosti, ki jih ponuja Cicido.

o Otroci brez spodbude ne znajo še brati likovnega kazala v Cicidoju.

- 16 -

3.5 Metode dela

o Študija primera, opazovanje z udeležbo (etnografska, kvalitativna metoda),

o analiza strokovne literature,

o vzorec: 6 naključno izbranih otrok, starih 3–4 let,

o dosežki otrok bodo prikazani na besedni način in s preglednicami.

3.6 Analiza revije Cicido

Revijo sem razdelila na tri dele, in sicer na:

o slikovni,

o literarni,

o likovni del.

Izbrala sem si pet nalog, ki smo jih skupaj z otroki nato reševali. Pri tem so sodelovali trije

dečki in tri deklice, stari 3–4 let.

Izbrala sem jih glede na:

o govorne zmožnosti,

o pripravljenost za sodelovanje pri različnih dejavnostih v skupini,

o živahnost.

Vsem skupaj sem najprej razložila, kaj morajo pri določeni nalogi narediti, nato pa sem delala

individualno z vsakim otrokom. Spodbujala sem otroke k razmišljanju in k temu, da je vsak

podal svoj odgovor, da niso le ponavljali drug za drugim. Revijo so otroci že poznali, tekom

šolskega leta nam je bila v pomoč pri učenju. Prebirali smo pravljice in pesmice v njej, nalog

ponavadi nismo reševali, zato nisem vedela, kaj naj pričakujem od otrok. Kakšne izkušnje

imajo otroci z revijo od doma, ne vem.

3.6.1 Opisi otrok

Deklica 1

Miren otrok, kadar je v središču pozornosti potrebuje veliko vzpodbude, da govori o nečem.

Če se posvetiš le njej, se sprosti in razgovori.

- 17 -

Deklica 2

Ponavadi je dejavnosti niso posebno zanimale, dobra je na likovnem področju, težave ima z

disciplino, potrebuje zelo veliko spodbude, da govori, če smo ujeli pravi trenutek, se je zelo

razgovorila.

Deklica 3

Rada sodeluje pri dejavnostih, še posebej rada nastopa, ni težav na govornem področju, rada

pripoveduje.

Deček 4

Zelo živahen, rad pripoveduje, likovne dejavnosti ga ne zanimajo, posebej rad ima igre s

kockami in avtomobili, zelo rad povzame pravljico, ki jo prej preberemo.

Deček 5

Zelo živahen, ko se pogovarjamo, vedno sodeluje in se zelo razgovori, rad gleda knjige in

zraven pripoveduje, rad sodeluje pri dejavnostih, občasno ima težave z disciplino.

Deček 6

Zelo tih, težko se je navadil na vrtec, po enem letu ima še vedno obdobja joka, dobro govori,

vendar le ob vzpodbudi, ko se razgovori, velikokrat preseneti s svojimi izjavami in s stvarmi,

ki jih ve.

- 18 -

3.6.2 Prvi stik otrok z revijo

Revija jo je

zelo

pritegnila.

Revija jo je

pritegnila.

Revija ga ni

pritegnila.

Deklica 1

Deklica 2

Deklica 3

Deček 4

Deček 5

Deček 6

Tabela 1: Prvi stik otrok z revijo

Slika 1: Prvi stik otrok z revijo

- 19 -

3.6.3 Prepoznavanje kazala

Na vprašanje »Kaj je to?« otroci niso znali odgovoriti, torej niso prepoznali kazala, ampak so

samo opisovali tisto, kar so videli na slikah.

Ko sem jim besedo kazalo obrazložila, so na vprašanje Zakaj potrebujemo kazalo? nastali

naslednji odgovori.

Deklica 1 »To imamo zato, da vemo, kaj piše v Cicidoju.«

Deklica 2 »Zato, da poiščemo tako sliko v Cicidoju.«

Deklica 3 »Poglej, našla sem dečka in deklico, ki se imata rada.

A veš tadva sta tam iz kazala.«

Deček 4 »Zato, da vemo, kako moramo v Cicidoju delat.«

Deček 5 »Zato, da poiščemo tako sliko v Cicidoju.«

Deček 6 Samo kazal mi je slike in kljub vzpodbudi ni

dal nobenega odgovora na to vprašanje.

Tabela 2: Prepoznavanje kazala

Slika 2: Prepoznavanje kazala

- 20 -

3.6.3.1 Opisovanje sličic v kazalu

Na vprašanje »Kaj vidite na sličicah?« ali drugače »Kaj vam te sličice povedo?« so otroci

odgovorili z naslednjimi odgovori:

SLIKA 1 SLIKA 2 SLIKA 3

Deklica 1

»Okrasila bosta

hišo.«

»Kokoška.«

»Lepo sta oblečena.«

Deklica 2

»Žaba hoče

zamašit ušesa

zajcu.«

»Kokoška ima veliko daril, ki

jih mora odpreti.«

»Deček stoji na vrtiljaku.«

Deklica 3

»Zajček striže.«

»Pod smreko so darila, vsa so za

kokoško.«

»Deček in deklica gresta na

ples.«

Deček 4

»Žaba, ki ima na

mizi obeske.«

»Kokoška nese jajca kar pod

smreko.«

»Plešeta pa vesela sta.«

Deček 5

»Žaba, ki ima na

mizi obeske.«

»Smreka z okraski.«

»Deček in deklica se bosta

zaljubila.«

Deček 6

»Zajček s škarjami

striže in pomaga

žabici krasiti

hišo.«

»Kokoška je okrasila smreko s

piškoti.«

»Deklica ima tako obleko

kot Pepelka za na ples.«

Tabela 3: Opisovanje sličic v kazalu

- 21 -

3.6.4 Literarni del – pravljica

Med naslednjimi pravljicami:

o Slik, slik, avtorice Nataše Konc Lorenzutti,

o Putka in božični piškoti, avtorice Anite Leskovec,

o Mehki avto, avtorice Tinke Bačič,

o Kraljična v mišjem plaščku, po motivih ljudskih pravljic priredila Slavica Remškar,

so si otroci izbrali pravljico Putka in božični piškoti, avtorice Anite Leskovec.

Menim, da so jih pri tej odločitvi najbolj pritegnile zanimive, malce hudomušne ilustracije.

Ko smo prelistali ta del Cicidoja, so si namreč vsi, razen enega dečka, ki je izbral pravljico

Mehki avto, avtorice Tinke Bačič, želeli slišati prav to.

Kot motivacijo sem uporabila fotografije, povezane z božičem, povedali so, kaj oni takrat

počnejo, nato pa sem prebrala pravljico. Otroci so pravljico zbrano in v tišini poslušali. Vsake

toliko se je slišal smeh. Skupaj smo jo obnovili, nato pa sem jim dala flomastre, da so narisali

nekaj iz pravljice. Barvni papir, ki smo ga skupaj natrgali, so potem z lepilom prilepili na

tisto, kar so narisali.

Opomba: za vsako pravljico sem imela vnaprej pripravljeno nekaj za motivacijo.

Izdelki otrok so priloženi v prilogi.

Komentarji otrok k izdelkom:

o Deklica 1: »Narisala sem pujska, ki pomaga kokoški risati na piškote.«

o Deklica 2: »To je pujsek, ki ima velik trebuh.«

o Deklica 3: »Narisala sem pujska, ki se valja po travi.«

o Deček 4: »Vidiš, to je pajek in piškot z vrvico.«

o Deček 5: »Moj pujsek je priden, ker pomaga delati okraske.«

o Deček 6: »Narisal sem piškote in putko, ki jih peče.«

- 22 -

Slika 3: Iskanje pravljice

Slika 4: Risanje po pravljici

- 23 -

Slika 5: Risanje po pravljici

Slika 6: Trganje listkov

- 24 -

Slika 7: Trganje listkov

Slika 8: Lepljenje listkov

- 25 -

Slika 9: Lepljenje listkov

Slika 10: Lepljenje listkov

- 26 -

3.6.5 Naj in Mija na snegu

Najprej smo se z otroki pogovarjali, kdaj in kje lahko smučamo in kaj pri tem potrebujemo.

Našteli so smuči, rokavice, kapo, čelado, deček 3 se je spomnil tudi na sneg. Nato je vsak v

Cicidoju poiskal smučarko Mijo na snegu in naštel stvari, ki jih je prepoznal in ki jih Mija

nosi.

Legenda:

o Je poimenoval/a: ++

o Ni poimenoval/a: - -

STVARI DEKLICA

1

DEKLICA

2

DEKLICA

3

DEČEK

4

DEČEK

5

DEČEK6

ČELADA ++ ++ ++ ++ ++ ++

ROKAVICE ++ ++ ++ ++ ++ ++

NEPREMOČLJ

IVE

HLAČE

-- -- -- -- -- ++

SMUČARSKI

ČEVLJI

++ -- ++ -- -- ++

SMUČI IN

VARNOSTNE

VEZI

-- ++ ++ ++ ++ ++

SMUČARSKA

OČALA

++ ++ ++ -- ++ ++

NEPREMOČLJ

IVA

VETROVKA

++ ++ ++ -- ++ ++

PALICE ++ ++ ++ -- ++ ++

Tabela 4: Cheeck lista stvari, ki so jih morali otroci prepoznavati

- 27 -

Slika 11: Kaj potrebuje Mija za smučanje

Slika 12: Kaj potrebuje Mija za smučanje

- 28 -

3.6.6 Uporaba stvari

NAMEN: Otrok prepoznava namembnost stvari.

Zakaj to potrebujemo?

Legenda:

o pozna pomen uporabe – PP

o delno pozna pomen uporabe – DP

o ne pozna pomena uporabe – NP

Deklica 1 Deklica 2 Deklica 3 Deček 4 Deček 5 Deček 6

ČELADA DP PP PP PP PP PP

ROKAVICE PP PP PP PP PP PP

NEPREMOČLJIVE

HLAČE

PP DP NP DP PP NP

SMUČARSKI

ČEVLJI

NP NP NP NP NP NP

SMUČI IN

VARNOSTNE VEZI

PP PP PP PP PP PP

SMUČARSKA

OČALA

PP PP NP PP PP NP

NEPREMOČLJIVA

VETROVKA

PP DP PP PP DP PP

PALICE PP PP PP PP PP PP

Tabela 5: Uporaba stvari

Otroci vseh besed niso poznali, prav tako ne uporabe teh stvari. Pri tej nalogi sem z vsakim

otrokom delala individualno. Pri besedah, ki jih ni poznal, sem mu pomagala, ga spodbujala,

da sva skupaj prišla do rešitve. Ko so vsi prišli na vrsto, smo še enkrat ponovili vse besede in

uporabo. Otroci so dobro sodelovali pri tej nalogi, pri uporabi pa jim je koncentracija že malo

padla in se jim ni več dalo odgovarjati na vprašanja, zato smo za ta dan prenehali z nalogami.

Pri smučarskih čevljih nihče od otrok uporabe ni poznal.

- 29 -

3.6.7 izberi igračo, ki ne spada zraven

NALOGA: V vsaki vrsti najdi igračo, ki ne spada v vrsto. Prečrtaj jo.

Otrok mora razložiti, zakaj igrača ne spada zraven.

NAMEN: Razvijanje logičnega mišljenja.

DEKLICA

1

DEKLICA

2

DEKLICA

3

DEČEK

4

DEČEK

5

DEČEK

6

1

VRSTA

Izločila je

letalo. Zato,

ker je

igrača, tisto

so pa živali.

Izločila je

račko. Zato,

ker plava na

vodi.

Izločila je

letalo. Zato,

ker leti po

zraku, živali

pa hodijo po

tleh.

Izločil je

letalo. Zato,

ker to ni

žival.

Izločil je

letalo. Zato,

ker je igrača.

Kljub

vzpodbudi

ni izločil

ničesar.

2

VRSTA

Izločila je

bager. Zato,

ker ni žival.

Izločila je

bager. Zato,

ker ga ne

moremo dati

na prst.

Izločila je

lutke

marionete.

Zato, ker niso

živali.

Izločil je

bager. Zato,

ker ni žival.

Izločil je

bager. Zato,

ker ni žival.

Izločil je

bager.

Zato, ker

ni lutka.

3

VRSTA

Kljub

vzpodbudi

ni izločila

ničesar.

Kljub

vzpodbudi ni

izločila

ničesar.

Izločila je

kocke. Zato,

ker z njimi

sestavljamo.

Kljub

vzpodbudi ni

izločil

ničesar.

Kljub

vzpodbudi ni

izločil

ničesar.

Izločil je

kocke, ker

so igrača.

4

VRSTA

Izločila je

žogico za

tenis in

»pink

ponk« .

Zato, ker je

majhna,

ostale so

velike.

Izločila je

rolko. Zato,

ker se na njej

peljemo, z

žogami pa si

podajamo.

Izločila je

rolko. Zato,

ker se z

žogami

žogamo, z

rolko pa ne.

Izločil je

rolko. Zato,

ker se voziš

po njej.

Izločil je

rolko. Zato,

ker žogo

brcamo, z

rolko pa se

vozimo.

Izločil je

rolko.

Zato, ker

so žoge za

igranje, z

rolko pa

se vozijo

tisti, ki to

znajo.

5

VRSTA

Izločila je

karte. Zato,

ker z

barvicami

barvamo,

po kartah

pa ne.

Izločila je

karte. Zato,

ker se s

kartami

kartamo.

Izločila je

karte. Zato,

ker s flomastri

in kredami

barvamo.

Izločila je

karte. Zato,

ker imamo

karte, da se

igramo, z

barvicami pa

rišemo.

Izločil je karte.

Zato, ker jih

uporabljamo

za kartanje.

Izločil je

karte.

Zato, ker s

kartami ne

moremo

barvat.

- 30 -

6

VRSTA

Izločila je

robota.

Zato, ker

imamo

knjige za

brat.

Izločila je

robota. Zato,

ker je igrača.

Izločila je

robota- Zato,

ker knjige niso

igrača in

moramo z

njimi lepo

delat.

Izločil je

robota. Zato,

ker knjige

beremo pred

spanjem,

robot pa je

posebna

igrača.

Izočil je

robota. Zato,

ker je otroška

igrača, knjige

pa so za brat.

Izločil je

robota.

Zato, ker

knjige

beremo in

niso

igrača.

Tabela 6: Izberi igračo, ki ne spada zraven

Pri tej nalogi me je bilo kar malo »strah«, da otroci ne bodo razumeli, kaj morajo početi. Ko

sem jim razložila navodila, sta dečka 1 in 2 zelo hitro prišla do rešitev. Otrokom sem pri

nekaterih primerih pomagala z razlago, da jim je bilo potem lažje. Pri tej nalogi sem

ugotovila, da otroci že dobro logično razmišljajo.

Slika 13: Iskanje »vsiljivcev«

- 31 -

Slika 14: Iskanje »vsiljivcev«

Slika 15: Tudi labirint nas je pritegnil

- 32 -

3.6.8 Bisergora

NALOGA: Najdi 5 razlik med zgornjo in spodnjo sliko!

NAMEN: razvijanje vidne zaznave.

Legenda:

Je našel/a: ++

Ni našel/a: --

Deklica 1 Deklica 2 Deklica 3 Deček 4 Deček 5 Deček 6

Prva

razlika-

DEŽ

++ ++ ++ ++ ++ ++

Druga

razlika-

OBLAK

++ ++ ++ ++ ++ ++

Tretja

razlika-

ROŽA

-- -- -- -- ++ --

Četrta

razlika-

KROGLA

-- -- ++ -- -- ++

Peta

razlika-

REP PRI

RUMENI

MIŠKI

++ ++ ++ ++ ++ ++

Tabela 7: Iskanje razlik

Ta naloga otrokom ni delala posebnih težav. Težave so imeli le pri roži, saj te razlike ni našel

nihče, razen dečka 5. Krogle nista našli deklici 1 in 2 ter dečka 4 in 5.

Iz te naloge je razvidno, da imajo otroci dobro razvito vidno zaznavo, saj so dobro opazovali

sliko in hitro našli rešitve.

- 33 -

Slika 16: Iskanje razlik

Slika 17: Iskanje razlik

- 34 -

3.6.9 Ugotovitve o dejavnostih z revijo Cicido

Ko sem jim povedala, da bomo brali pravljice iz revije Cicido in delali naloge, so me njihovi

odzivi presenetili, saj so bili navdušeni in so težko čakali, da dobijo v roke vsak svoj Cicido.

Otroci kazala niso poznali, niso vedeli, zakaj se le-ta potrebuje.

Ponavadi, ko je skupina večja, potrebujejo otroci več motivacije za poslušanje pravljice. V

mojem primeru pa se je bila skupina majhna in otroci so bili zelo motivirani in so zbrano

poslušali. Pri počitku so me prosili, naj jim še enkrat preberem pravljice iz Cicidoja. Radi jih

poslušajo in sledijo dogajanju v pravljici.

Najmanj pozornosti je pritegnila naloga Naj in Mija na snegu, in sicer naloga uporabnost

stvari, ker je otrokom po nalogah padla koncentracija in se jim ni več ljubilo razmišljali, zato

je vsak posebej potreboval veliko vzpodbude pri odgovorih.

Pri opisovanju oblačil, ki jih ima Mija na sebi, so imeli nekateri težave pri izražanju, za

nekatera oblačila so vedeli, zakaj naj bi jih potrebovali, vendar niso našli prave besede zanje.

Pri nalogi iskanje vsiljivcev so me nekateri otroci presenetili, ker so brez moje pomoči hitro

vedeli odgovore. Ta naloga se mi je zdela ena izmed težjih, videla sem, da otroci dobro

razmišljajo in povezujejo stvari.

Otroci imajo že kar dobro razvito vidno zaznavo, saj so pri nalogi, pri kateri je bilo potrebno

iskati razlike, le-te hitro našli.

- 35 -

3.7 Preverjanje hipotez

o Likovna podoba revije Cicido zelo pritegne otrokovo pozornost. Potrjujem to

hipotezo zato, ker je likovna podoba pritegnila otroke, tudi pravljico so izbrali glede

na ilustracije. Zanimale so jih barve, oblike, velikost. Tudi nalogo je bilo lažje

reševati, če so bile ilustracije zanje zanimive.

o Za posredovanje umetnostnih besedil iz Cicidoja je nujno potrebna predhodna

priprava na interpretacijo besedila. Potrjujem hipotezo, ker sem se predhodno

pripravila na besedila iz Cicidoja. Za vsako besedilo sem imela pripravljeno nekaj

za motivacijo, kar jih je tudi pritegnilo k nadaljnjemu poslušanju.

o Otroci so zelo motivirani za interaktivne dejavnosti, ki jih ponuja Cicido. Potrjujem

to hipotezo, ker so otroci z veseljem sodelovali, bili so motivirani za dejavnosti in

motivacija kar nekaj časa ni padla.

o Otroci brez spodbude še ne znajo brati likovnega kazala v Cicidoju. Potrjujem

hipotezo, ker otroci niso poznali kazala in ne vedo, zakaj ga imamo na začetku.

Potrebovali so razlago in pomoč za nadaljnje reševanje.

- 36 -

4 SKLEP

Pri procesu vzgajanja otrok za bodoče bralce je pomembno, da se odrasla oseba, ki v tem

procesu sodeluje, z vsem, kar v tem smislu počne, identificira in da je dobro strokovno

usposobljena. Pri opismenjevanju imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji ter učitelji. Otroci

se zgledujejo po starših in njihovem odnosu do pisane besede. V otrocih je potrebno ohranjati

veselje do otroškega tiska.

Bistveni pri bralni vzgoji sta namreč dve komponenti – zavedanje, da je pismenost po eni

strani funkcionalna, saj nam omogoča, da se znajdemo v svetu, po drugi strani pa nam

pismenost lahko nudi tudi estetske užitke, če seveda beremo z razumevanjem in se ne

ukvarjamo le s tehniko branja.

Zavedati se moramo, da živega pripovedovanja ali branja iz knjige ne more nadomestiti

televizija in ostali pripomočki. Otrokom moramo pustiti, da doživljajo besedilo po svoje.

V raziskovalnem delu sem otroke poskušala spodbujati, da so sami prišli do rešitev in

spoznanj.

Ugotovila sem, da otroke revija oz. tiskano gradivo zelo pritegne, jih spodbuja k razmišljanju

in jih umiri. Zelo pomembno je, da jih pritegne že zunanji izgled, da začnejo listati po njej.

Torej je sama likovna podoba revije zelo pomembna.

Ko otroku preberemo pravljico za lahko noč, mu ponujamo zaupanje v svet, ko pa se pravljico

z otrokom igramo, spodbujamo njegovo zaupanje vase.

Zato menim, da je dobro, da dejavnosti vedno potekajo v obliki igre, zabavnega in koristnega

druženja z otrokom. Ne silimo otroka k pisanju in branju. Vse to pride sčasoma, zelo koristno

pa je, da ima otrok veliko raznovrstnih izkušenj.

Spoznala sem, da jim je potrebno večkrat ponuditi revijo in z njimi reševati naloge, česar se

do sedaj z vzgojiteljico nisva posluževali.

Zanimajo jih tudi druge naloge, ne le te, ki smo jih reševali za potrebe te diplomske naloge.

V sami skupini smo do sedaj imeli velik poudarek na pravljicah, v nadaljnje pa bomo večjo

pozornost namenili tudi reševanju nalog.

Revija Cicido je s svojimi zanimivimi temami lahko v veliko pomoč pri iskanju novih idej,

zato jo ponudimo otrokom, prebirajmo pravljice v njej, rešujmo naloge in se pogovarjajmo ob

njej. Le če bodo otroci imeli veliko stika s kvalitetnim otroškim tiskom, bo naš namen

dosežen, vse to pa je dobra popotnica za nadaljnje življenje.

- 37 -

V prihodnje bi lahko raziskovala, koliko se starši doma poslužujejo tiskanih virov, koliko so

jim v pomoč pri branju in učenju otrok, kako z njimi ravnajo in ali jih imajo otroci vedno na

razpolago.

Zanimivo bi bilo vedeti tudi, koliko starši doma otrokom berejo in kakšno literaturo izbirajo

zanje. Literatura mora biti kvalitetna, primerna njihovi starosti in razvoju.

Posebej v tem času moderne tehnologije, ki prevladuje nad pisano besedo, si vse težje

vzamemo čas za branje in sprostitev ob njem. Zato le ne pozabimo na to.

- 38 -

5 VIRI IN LITERATURA

5.1 Viri

o Ciciban Cicido. Ljubljana: Mladinska knjiga, december 2010.

o Revija Viva. (2009) št. 11. Intervju z dr. Ljubico Marjanovič Umek.

5.2 Literatura

o Blatnik Mohor, Marina (ur) (2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga.

o Bucik, Nataša (2004). Motivacija za branje. V: Blatnik, Mohor, Marina (ur)

(2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

o Erjavec, Karmen, Volčič, Zala (1999). Odraščanje z mediji. Ljubljana: Zveza

prijateljev mladine Slovenije.

o Knaflič, Livija (2004). Vzgoja bralca v družini. V: Blatnik, Mohor, Marina (ur)

(2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

o Kordigel, Metka idr. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

o Kranjc, Simona (2004). Porajajoča se pismenost. V: Blatnik Mohor, Marina (ur)

(2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

o Kropp, Paul (2000): Vzgajanje bralca-naj vaš otrok postane bralec za vse življenje.

Tržič: Učila.

o Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport, Zavod RS za šolstvo.

o Leksikon Cankarjeve založbe, 1994.

o Pečjak, Sonja (2004). Porajajoča se pismenost. V: Blatnik Mohor, Marina (ur)

(2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

o Remškar, Slavica (2004). Reviji Ciciban in Cicido – vabljivost različnih svetov:

Blatnik Mohor, Marina (ur) (2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga.

o Stritar, Urška (2004). Življenje s knjigo v vrtcu. V: Blatnik Mohor, Marina (ur)

(2004). Beremo skupaj. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

- 39 -

6 PRILOGE

Izdelki so priloga k nalogi 3.6.4. Literarni del – pravljica.

Otroci so ustvarjali po pravljici Putka in božični piškoti, avtorice Anite Leskovec, iz Cicidoja.

Število izdelkov: 6

Priloga 1: Ustvarjanje po pravljici

- 40 -

- 41 -

- 42 -

- 43 -

- 44 -