Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Ljubljani Pedagoška Fakulteta
Oddelek za SRP
POROČILO O PRENOVI ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
Ljubljana, 01.12.2005
Št. PROBLEMI / TEZE Št. REŠITVE Št. DILEME 1. 1.1 Pregled disciplinarnih področij po treh
šifrantih (pri prenovi naj bi upoštevali Frascati in ISCED):
- Evropski šifrant raziskovalne dejavnosti (CERIF, 1991),
- Šifrant raziskovalnih področij in podpodročij (FRASCATI, 4.4.2002),
- Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED 1997).
1.1 Umestitev obstoječih predmetnih področij v šifrante, ki imajo sicer statistično in sistemsko vlogo, vendar pomagajo pri razjasnitvi nekaterih »kurikuralnih prizadevanj«.
1.2 Oblikovanje tabele, v kateri smo našteli: - disciplinarna področja, ki jih že zajema
naš program - področja ter vsebinske sklope, ki sodijo
k tem disciplinarnim področjem.
1.2 Na katera disciplinarna področja smo »razpršili« obstoječi program?
1.3 Določanje splošnih in specifičnih kompetenc k disciplinarnim področjem in vsebinskim sklopom.
1.3 Ali z obstoječimi predmeti oz. vsebinskimi sklopi pokrivamo željene splošne in specifične kompetence?
1.4 Označevanje specifičnih področij (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO) znotraj disciplinarnih področij, ki se lahko delijo na vzgojo in izobraževanje ter rehabilitacijo.
1.4 Ali so obstoječi predmeti aktualni za vsa specifična področja SRP?
Področje SRP je interdisciplinarno področje (PeF je akreditirana za ISCED 14 Teacher training and education science, ki je prav tako interdisciplinarno področje)
1.5 Predlogi za preoblikovanje programa po delovnih skupinah za vsako specifično področje; vsebinske spremembe predmetov in usklajevanje vsebin med predmeti.
1.5 Konstruktivno sodelovanje/usklajevanje/podpora znotraj oddelka in med oddelki.
Tabela 1: Primer tabele disciplinarnih področij, vsebinskih sklopov, specifičnih področij ter ustrezajočih kompetenc
(primer predlogov za PPPU)
VEDE DISCIPLINARNO PODROČJE
VSEBINSKI SKLOPI /PREDMETI
K DP FIBO PPPU SURDO LOGO TIFLO
G Sp R VI R VI R VI R VI R VI R VIHV FILOZOFIJA • Sistematična filozofija, etika,
estetika, metafizika, epistemologija, ideologija, morala...
• Filozofija specialnih ved • Filozofija edukacije oz. specialne
edukacije
10 15
3 9
DV PSIHOLOGIJA • Diferencialna in individualna psihologija
• Razvojna psihologija • Socialna psihologija • Psihopatologija • Razvojna in pedagoška
psihologija • Specialne strategije poučevanja v
različnih razvojnih obdobjih
3 4 6 7 10
2 3 4 6 8 10
BMV MEDICINA • Človeška anatomija in
morfologija • Humana genetika • Ortopedija (okostje, mišice,
lokomocija) • Otorinolaringologija,
avdiologija, slušni sistem in
VEDE DISCIPLINARNO PODROČJE
VSEBINSKI SKLOPI /PREDMETI
K DP FIBO PPPU SURDO LOGO TIFLO
G Sp R VI R VI R VI R VI R VI R VI govor
• Oftalmologija • Nevrologija, nevropsihologija,
nevrofiziologija • Psihiatrija, klinična psihologija,
psihosomatika • Fizikalna medicina,
kineziterapija, revalidacija, rehabilitacija
• Diagnostika • Odontologija, stomatologija • Biološke osnove PPPU (SUT)
Nevrologija, psihosomatika, psihiatrija
12
2
NMV STATISTIKA • Metode raziskovanja na področju SRP I.
6
TV RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
• Pod računalniško podprto izobraževanje (IKT)
• Didaktika z informacijsko komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju
2
HV humanistične vede
K kompetence (G = generične S = specifične) DV družboslovne vede R rehabilitacija BMV biomedicinske vede VI vzgoja in izobraževanje
NMV naravoslovno-matematične vede
TV tehnološke vede
Tabela 2: Primer tabele – delovne verzije predmetnika s predlogi okvirnih vsebin za splošne-temeljne pedagoške predmete
Predmeti oz. vsebinski sklopi Okvirne vsebine KT Ure Kom VI Kom SRP Modul Edukacijske teorije v filozofiji, sociologiji in pedagogiki ali Filozofija edukacije Teorija vzgoje Sociologija edukacije
Filozofija edukacije oz. specialne edukacije Etika, ideologija, morala... Izbrane teme iz teorije edukacije (tudi zgodovina nacionalnega sistema VI) Socialne strukture, družbene spremembe, deviantne skupine...
9 10 15
3 9 3 5 9 10
M (?)
Tuj jezik Strokovno besedišče, prevajanje 3 U Metode raziskovanja na področju SRP I.
OSNOVNE METODE PEDAGOŠKEGA RAZISKOVANJA (kvantitativne in kvalitativne)
4 6
Didaktika z informacijsko komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju
SPLOŠNA DIDAKTIKA in osnove sodobne IKT v izobraževanju.
3 2
Razvojna in pedagoška psihologija ter Specialne strategije poučevanja v različnih razvojnih obdobjih
Psihične značilnosti v posameznih razvojnih obdobjih (od prenatalne dobe do zaključka življenja). Razvojne značilnosti posamezne psihične funkcije. Konstruktivistični in kognitivistični pristopi k učenju in poučevanju. Aktivne (refleksivne) oblike učenja, izkustveno učenje, sodelovalno učenje, metakurikulum. Značilnosti učenja oseb s posebnimi potrebami.
9 3 4 6 7 10
2 3 4 6 8 10
M (?)
Št. PROBLEMI / TEZE Št. REŠITVE Št. DILEME 2. 2.1 Predlogi možnih/smiselnih vezav v
vzporednem ali zaporednem sistemu izobraževanja.
2.1 Pogoji za izvedbo vseh programov (kadrovski in materialni...).
2.2 Smiselno usmerjena nadgradnja poklicnih kvalifikacij v specializirano delo na posameznih specialnih področjih (dvopredmetnost, programi izpopolnjevanja, drugostopenjski programi, ipd.).
2.2 Nacionalne potrebe in potrebe prakse ter (ne)usklajenost poklicnih profilov s potrebami trga dela in zakonskimi določili.
2.3 Natančna opredelitev temeljnih poklicnih kvalifikacij SRP znotraj VI in znotraj rehabilitacije (jasno ločevanje in povezovanje med enim in drugim področjem).
2.3 Idejna ter pravno-formalna usklajenost z Izhodišči za pripravo elaboratov o študijskih programih (poslanstvo PeF).
Področje SRP se deli na specifična/SPECIALNA področja (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO) ter na področje VI in področje REHABILITACIJE; hkrati pa mora upoštevati KONTINUUM POTREB v posameznih ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
2.4 Načrtovanje takih vsebin, ki bodo, v posameznih predmetih oz. vsebinskih sklopih, upoštevale posebnosti OPP v vseh življenjskih obdobjih.
2.4 Potrebe prakse na področju dela z osebami s posebnimi potrebami so zelo kompleksne (za delo z OPP v določenih obdobjih npr. obdobju mladostništva in odraslem obdobju ni ustreznih izobraževalnih programov).
Shema 1: Kompleksnost področja SRP
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
(odraslo obdobje)
UČNA POMOČ IN REHABILITACIJA
(šolsko obdobje)
ZGODNJA OBRAVNAVA (predšolsko obdobje)
PREVENTIVA
(prenatalno obdobje)
DR
MAG
IZP
DIPL
SRP
DR
MAG
IZP
DIPL
PeF
P
O
S
E
B
N
O
S
P
L
O
Š
N
O
R E H A B I L I T A C I J A
V Z G O J A I Z O B R A Ž E V A N J E
SEGREGACIJA
MDR TIFLO SURDO LOGO GOiDB PPPU
TPŠSKUPNI PREDMETI SRP
SPECIALNI PREDMETI SRPIZBIRNI PREDMETI (skupni in ožjega strokovnega področja)
INKLUZIJA
Tabela 3: Shema izobraževanja (kontinuum posebnih potreb, kontinuum programov, kontinuum vseh razvojnih obdobij) Poseben
program SRP SRP SRP in
učitelj + IZP 2
Prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom
SRP SRP SRP ali Učitelj + IZP 2
Specialno pedagoške dejavnosti: SRP ustrezne smeri
Prilagojen program za predšolske otroke
SRP
Prilagojen program z enakim izobrazbenim standardom
SRP ali učitelj + IZP 2
SRP ali učitelj + IZP 2
Učitelj + IZP 2 in SRP
Učitelj + IZP 1 In SRP
Učitelj + IZP 1 In SRP
roPripo čeni izbirni predmeti: SRP
Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
Vzgojitelj + IZP 1?
Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
Učitelj + IZP1
Učitelj + IZP1
Učitelj + IZP 1
Učitelj + IZP1
Učitelj + IZP 1
Učitelj + IZP 1
- program rehabilitacije: SRP - interesni programi: strokovnjaki različnih strok z izpopolnjevanjem iz SRP in Andragogike (IZP3)
Redni program
X Redni program
1. tirada 2. tiada 3. triada poklicna strokovna splošna POSEBNE POTREBE
PROGRAMI PREDŠOLA
OSNOVNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA ODRASLO OBDOBJE – REHABILITACIJA in interesni programi
starost 0 6 14 18, 25... IZP 1 – že sprejet program izpopolnjevanja za vzgojitelje in učitelje, ki poučujejo v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo IZP 2 – predlog izpopolnjevanja IZP 3 – SRP + andragoška znanja ** Specialno pedagoške dejavnosti, ki so v funkciji rehabilitacije, kot npr. komunikacija, računalništvo, socialne veščine, orientacija in mobilnost in druge, je ustrezen profil strokovnjaka specialni in rehabilitacijski pedagog ustrezne specialnosti (npr. tiflopedagog, surdopedagog, logoped)
Shema 2: Kontinuum znanj, strategij in kompetenc za delo z OPP
SRP
DVOPREDMETNOST
MODUL
VSE SMERI PeF
Št. PROBLEMI / TEZE Št. REŠITVE Št. DILEME 3. 3.1 Strokovno utemeljeni predlogi, ki
upoštevajo sestavljenost problema, sledijo dogovorjenim aktualnim ciljem in ponujajo več možnih (optimalnih) rešitev dilem ter hkrati upoštevajo tudi druge probleme na področju VI (modeli dobre prakse, ustrezne zakonodajne, kurikularne, sistemske ipd. rešitve).
3.1 Soglasje v stroki, med strokami in med stroko, politiko in delodajalcem ter ustrezno podprti predlogi.
3.2 Kvalitativne in ne le kvantitativne spremembe študijskih programov in struktur.
3.2 Vključitev vsebin SRP v druge študijske programe PeF in obratno. Ustrezno razmerje med večjo zaposlivostjo in kakovostno strokovno usposobljenostjo.
Na področju SRP (kakor tudi na področju VI) naj bi upoštevali aktualnosti, usmeritve in priporočila EU o inkluzivnem izobraževanju ter uzakonjene zahteve in pravice (Zakon o OŠ, Zakon o usmerjanju OPP) ter potrebe prakse v Sloveniji (rezultati projekta Partnerstvo; razmerje med izraženimi željenimi in doseženimi kompetencami).
3.3 Uskladitev poklicnih profilov. 3.3 Neusklajenost v praksi: pretirano povpraševanje po specialistih (dodatna strokovna pomoč) in slabša uposobljenost učiteljev in vzgojiteljev za delo z OPP. Razlike v kompetencah specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in drugih strokovnih delavcev, ki se usposabljajo za delo z OPP.
POROPOROČČILO O PRENOVI ILO O PRENOVI ŠŠTUDIJSKIH TUDIJSKIH PROGRAMOV PROGRAMOV
SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKEPEDAGOGIKE
Univerza v Ljubljani, PedagoUniverza v Ljubljani, Pedagošška Fakultetaka FakultetaOddelek za SRP Oddelek za SRP
Ljubljana, 01.12.2005Ljubljana, 01.12.2005
Št. PROBLEMI / TEZE
Št. REŠITVE Št. DILEME
1. 1.1 Pregled disciplinarnih področij po treh šifrantih (pri prenovi naj bi upoštevali Frascati in ISCED):-Evropski šifrant raziskovalne dejavnosti (CERIF, 1991),-Šifrant raziskovalnih področij in podpodročij(FRASCATI, 4.4.2002), -Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED 1997).
1.1 Umestitev obstoječihpredmetnih področij v šifrante, ki imajo sicer statistično in sistemsko vlogo, vendar pomagajo pri razjasnitvi nekaterih »kurikuralnihprizadevanj«.
1.2 Oblikovanje tabele, v kateri smo našteli:-disciplinarna področja, ki jih že zajema naš program-področja ter vsebinske sklope, ki sodijo k tem disciplinarnim področjem.
1.2 Na katera disciplinarna področja smo »razpršili«obstoječi program?
1.3 Določanje splošnih in specifičnih kompetenc k disciplinarnim področjem in vsebinskim sklopom.
1.3 Ali z obstoječimi predmeti oz. vsebinskimi sklopi pokrivamo željene splošne in specifične kompetence?
1.4 Označevanje specifičnih področij (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO) znotraj disciplinarnih področij, ki se lahko delijo na vzgojo in izobraževanje ter rehabilitacijo.
1.4 Ali so obstoječi predmeti aktualni za vsa specifična področja SRP?
1.5 Predlogi za preoblikovanje programa po delovnih skupinah za vsako specifično področje; vsebinske spremembe predmetov in usklajevanje vsebin med predmeti.
1.5 Konstruktivno sodelovanje/usklajevanje/podpora znotraj oddelka in med oddelki.
Področje SRP je interdisciplinarno področje(PeF je akreditirana za ISCED 14 Teachertraining and educationscience, ki je prav tako interdisciplinarno področje)
Tabela 1: Primer tabele disciplinarnih področij, vsebinskih sklopov, specifičnih področij ter ustrezajočih kompetenc
Št. PROBLEMI / TEZE Št. REŠITVE Št. DILEME2. 2.1 Predlogi možnih/smiselnih vezav v
vzporednem ali zaporednem sistemuizobraževanja.
2.1 Pogoji za izvedbo vseh programov (kadrovski in materialni...).
2.2 Smiselno usmerjena nadgradnja poklicnih kvalifikacij v specializirano delo na posameznih specialnih področjih(dvopredmetnost, programi izpopolnjevanja, drugostopenjski programi, ipd.).
2.2 Nacionalne potrebe in potrebe prakse ter (ne)usklajenost poklicnih profilov s potrebami trga dela in zakonskimi določili.
2.3 Natančna opredelitev temeljnih poklicnih kvalifikacij SRP znotraj VI in znotraj rehabilitacije (jasno ločevanje in povezovanje med enim in drugim področjem).
2.3 Idejna ter pravno-formalna usklajenost z Izhodišči za pripravo elaboratov o študijskih programih (poslanstvo PeF).
2.4 Načrtovanje takih vsebin, ki bodo, v posameznih predmetih oz. vsebinskih sklopih, upoštevale posebnosti OPP v vseh življenjskih obdobjih.
2.4 Potrebe prakse na področju dela z osebami s posebnimi potrebami so zelo kompleksne (za delo z OPP v določenih obdobjih npr. obdobju mladostništva in odraslem obdobju ni ustreznih izobraževalnih programov).
Področje SRP se deli na specifična/SPECIALNA področja (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO)
ter na področje VI in področje REHABILITACIJE;
hkrati pa mora upoštevati KONTINUUM POTREB v posameznih ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
P
O
S
E
B
N
O
S
P
L
O
Š
N
O
REHABILITACIJA
VZGOJA
IZOBRAŽEVANJE
SRP
DIPL
IZP
MAG
DR
PeF
DIPL
IZP
MAG
DR
SEGREGACIJA INKLUZIJA
MDR TIFLO SURDO LOGO GOiDB PPPU
TPŠSKUPNI PREDMETI SRP
SPECIALNI PREDMETI SRPIZBIRNI PREDMETI (skupni in ožjega strokovnega področja)
Shema 1: Kompleksnost področja SRP
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE (odraslo obdobje)
UČNA POMOČ IN REHABILITACIJA
(šolsko obdobje)
ZGODNJA OBRAVNAVA(predšolsko obdobje)
PREVENTIVA(prenatalno obdobje)
Shema 2: Kontinuum znanj, strategij in kompetenc za delo z OPP
SRP
DVOPREDMETNOSTMODUL
VSE SMERI PeF
Št. PROBLEMI / TEZE
Št. REŠITVE Št. DILEME
3. 3.1 Strokovno utemeljeni predlogi, ki upoštevajo sestavljenost problema, sledijo dogovorjenim aktualnim ciljem in ponujajo več možnih (optimalnih) rešitev dilem ter hkrati upoštevajo tudi druge probleme na področju VI (modeli dobre prakse, ustrezne zakonodajne, kurikularne, sistemske ipd. rešitve).
3.1 Soglasje v stroki, med strokami in med stroko, politiko in delodajalcem ter ustrezno podprti predlogi.
3.2 Kvalitativne in ne le kvantitativne spremembe študijskih programov in struktur.
3.2 Vključitev vsebin SRP v druge študijske programe PeF in obratno.Ustrezno razmerje med večjo zaposljivostjo in kakovostno strokovno usposobljenostjo.
3.3 Uskladitev poklicnih profilov. 3.3 Neusklajenost v praksi: pretirano povpraševanje po specialistih (dodatna strokovna pomoč) in slabša usposobljenost učiteljev in vzgojiteljev za delo z OPP.Razlike v kompetencah specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in drugih strokovnih delavcev, ki se usposabljajo za delo z OPP.
Na področju SRP (kakor tudi na področju VI) naj bi upoštevali aktualnosti, usmeritve in priporočila EU o inkluzivnemizobraževanju teruzakonjene zahteve in pravice (Zakon o OŠ, Zakon o usmerjanju OPP) ter potrebe prakse v Sloveniji (rezultati projekta Partnerstvo; razmerje med izraženimi željenimiin doseženimi kompetencami).
POROPOROČČILO O PRENOVI ILO O PRENOVI ŠŠTUDIJSKIH TUDIJSKIH PROGRAMOV PROGRAMOV
SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKEPEDAGOGIKE
Univerza v Ljubljani, PedagoUniverza v Ljubljani, Pedagošška Fakultetaka FakultetaOddelek za SRP Oddelek za SRP
Ljubljana, 01.12.2005Ljubljana, 01.12.2005
Št. PROBLEMI / TEZE
Št. REŠITVE Št. DILEME
1. 1.1 Pregled disciplinarnih področij po treh šifrantih (pri prenovi naj bi upoštevali Frascati in ISCED):-Evropski šifrant raziskovalne dejavnosti (CERIF, 1991),-Šifrant raziskovalnih področij in podpodročij(FRASCATI, 4.4.2002), -Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED 1997).
1.1 Umestitev obstoječihpredmetnih področij v šifrante, ki imajo sicer statistično in sistemsko vlogo, vendar pomagajo pri razjasnitvi nekaterih »kurikuralnihprizadevanj«.
1.2 Oblikovanje tabele, v kateri smo našteli:-disciplinarna področja, ki jih že zajema naš program-področja ter vsebinske sklope, ki sodijo k tem disciplinarnim področjem.
1.2 Na katera disciplinarna področja smo »razpršili«obstoječi program?
1.3 Določanje splošnih in specifičnih kompetenc k disciplinarnim področjem in vsebinskim sklopom.
1.3 Ali z obstoječimi predmeti oz. vsebinskimi sklopi pokrivamo željene splošne in specifične kompetence?
1.4 Označevanje specifičnih področij (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO) znotraj disciplinarnih področij, ki se lahko delijo na vzgojo in izobraževanje ter rehabilitacijo.
1.4 Ali so obstoječi predmeti aktualni za vsa specifična področja SRP?
1.5 Predlogi za preoblikovanje programa po delovnih skupinah za vsako specifično področje; vsebinske spremembe predmetov in usklajevanje vsebin med predmeti.
1.5 Konstruktivno sodelovanje/usklajevanje/podpora znotraj oddelka in med oddelki.
Področje SRP je interdisciplinarno področje(PeF je akreditirana za ISCED 14 Teachertraining and educationscience, ki je prav tako interdisciplinarno področje)
Tabela 1: Primer tabele disciplinarnih področij, vsebinskih sklopov, specifičnih področij ter ustrezajočih kompetenc
Št. PROBLEMI / TEZE Št. REŠITVE Št. DILEME2. 2.1 Predlogi možnih/smiselnih vezav v
vzporednem ali zaporednem sistemuizobraževanja.
2.1 Pogoji za izvedbo vseh programov (kadrovski in materialni...).
2.2 Smiselno usmerjena nadgradnja poklicnih kvalifikacij v specializirano delo na posameznih specialnih področjih(dvopredmetnost, programi izpopolnjevanja, drugostopenjski programi, ipd.).
2.2 Nacionalne potrebe in potrebe prakse ter (ne)usklajenost poklicnih profilov s potrebami trga dela in zakonskimi določili.
2.3 Natančna opredelitev temeljnih poklicnih kvalifikacij SRP znotraj VI in znotraj rehabilitacije (jasno ločevanje in povezovanje med enim in drugim področjem).
2.3 Idejna ter pravno-formalna usklajenost z Izhodišči za pripravo elaboratov o študijskih programih (poslanstvo PeF).
2.4 Načrtovanje takih vsebin, ki bodo, v posameznih predmetih oz. vsebinskih sklopih, upoštevale posebnosti OPP v vseh življenjskih obdobjih.
2.4 Potrebe prakse na področju dela z osebami s posebnimi potrebami so zelo kompleksne (za delo z OPP v določenih obdobjih npr. obdobju mladostništva in odraslem obdobju ni ustreznih izobraževalnih programov).
Področje SRP se deli na specifična/SPECIALNA področja (MDR, GOiDB, PPPU, SURDO, LOGO in TIFLO)
ter na področje VI in področje REHABILITACIJE;
hkrati pa mora upoštevati KONTINUUM POTREB v posameznih ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH
P
O
S
E
B
N
O
S
P
L
O
Š
N
O
REHABILITACIJA
VZGOJA
IZOBRAŽEVANJE
SRP
DIPL
IZP
MAG
DR
PeF
DIPL
IZP
MAG
DR
SEGREGACIJA INKLUZIJA
MDR TIFLO SURDO LOGO GOiDB PPPU
TPŠSKUPNI PREDMETI SRP
SPECIALNI PREDMETI SRPIZBIRNI PREDMETI (skupni in ožjega strokovnega področja)
Shema 1: Kompleksnost področja SRP
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE (odraslo obdobje)
UČNA POMOČ IN REHABILITACIJA
(šolsko obdobje)
ZGODNJA OBRAVNAVA(predšolsko obdobje)
PREVENTIVA(prenatalno obdobje)
Shema 2: Kontinuum znanj, strategij in kompetenc za delo z OPP
SRP
DVOPREDMETNOSTMODUL
VSE SMERI PeF
Št. PROBLEMI / TEZE
Št. REŠITVE Št. DILEME
3. 3.1 Strokovno utemeljeni predlogi, ki upoštevajo sestavljenost problema, sledijo dogovorjenim aktualnim ciljem in ponujajo več možnih (optimalnih) rešitev dilem ter hkrati upoštevajo tudi druge probleme na področju VI (modeli dobre prakse, ustrezne zakonodajne, kurikularne, sistemske ipd. rešitve).
3.1 Soglasje v stroki, med strokami in med stroko, politiko in delodajalcem ter ustrezno podprti predlogi.
3.2 Kvalitativne in ne le kvantitativne spremembe študijskih programov in struktur.
3.2 Vključitev vsebin SRP v druge študijske programe PeF in obratno.Ustrezno razmerje med večjo zaposljivostjo in kakovostno strokovno usposobljenostjo.
3.3 Uskladitev poklicnih profilov. 3.3 Neusklajenost v praksi: pretirano povpraševanje po specialistih (dodatna strokovna pomoč) in slabša usposobljenost učiteljev in vzgojiteljev za delo z OPP.Razlike v kompetencah specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in drugih strokovnih delavcev, ki se usposabljajo za delo z OPP.
Na področju SRP (kakor tudi na področju VI) naj bi upoštevali aktualnosti, usmeritve in priporočila EU o inkluzivnemizobraževanju teruzakonjene zahteve in pravice (Zakon o OŠ, Zakon o usmerjanju OPP) ter potrebe prakse v Sloveniji (rezultati projekta Partnerstvo; razmerje med izraženimi željenimiin doseženimi kompetencami).