UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Analiza privlačnosti turškega trga za podjetja iz Slovenije Analysis of attractiveness of Turkish market for Slovenian companies

Kandidatka: Azra Ikanović Študentka rednega študija Številka indeksa: 81652075 Program: univerzitetni Študijska usmeritev: mednarodna poslovna ekonomija Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše Študijsko leto: 2009/2010

Maribor, september, 2010

Zahvaljujem se mentorju dr. Milanu Juršetu za

pomoč in nasvete pri pisanju dela diplomskega seminarja.

Zahvala gre tudi staršem, ki so mi omogočili študij

in Alenu za življenjsko vedrino.

Azra Ikanović,

Maribor, september 2010

2

PREDGOVOR Delo diplomskega seminarja je rezultat proučevanja turškega trga in priložnosti za poslovanje, ki obstajajo na turškem trgu. Industrijski razvoj je pospešil in poglobil mednarodne ekonomske odnose, zato so se v vseh gospodarstvih povečale potrebe po mednarodni menjavi in drugih ekonomskih odnosih z drugimi gospodarstvi. Osnovni motiv za izbiro teme je povečanje obsega mednarodnega poslovanja. Glede na velikost slovenskega trga, bi vsako podjetje moralo iskati načine za usmeritev na tuji trg. Zaradi tega bomo analizirali turški trg, saj ga vidimo kot ugodno okolje za trženje za slovenska podjetja. Skozi delo diplomskega seminarja analiziramo trenutno stanje in značilnosti turškega trga ter prednosti in možnosti vstopa nanj. To je nujno delo za vsako podjetje pred vstopom na tuji trg. Razmislili bomo, zakaj in zaradi česa je Turčija zanimiva za mednarodnega tržnika. Torej, naš osnovni cilj je analiza poslovnega okolja turškega trga. Za tuje tržišče se je treba ustrezno pripraviti. Potrebna je podrobna analiza celotnega tržišča na makro ravni ter analiza situacije v podjetju s katerim nameravamo poslovati, kar predstavlja mikro raven analize. Moramo imeti globalni pregled prednosti in slabosti vstopa na izbrano tržišče. Zastaviti je treba realne cilje in pričakovati realne rezultate. Predpostavljamo, da obstaja želja za poslovanje med slovenskim in turškim gospodarstvom, saj je to osnova za začetek vsakega sodelovanja. Predpostavili bomo tudi, da so se slovenska podjetja pripravljena aktivno prilagajati turškemu trgu, ki se močno razlikuje od slovenskega. Omejitev, ki se je pojavila pri pisanju dela diplomskega seminarja, je nedostopnost določenih podatkov katere bi uporabili za analizo mikrookolja turškega trga. Ugotavljamo, da je že sam geografski položaj Turčije zelo zanimiv ter da bi z vstopom v Evropsko unijo ta država postala bolj odprta za tuje trge. Že zdaj, zaradi same velikosti trga, predstavlja Turčija pomemben trg za izvozne izdelke iz Evropske unije. Za potrebe trženja na turškem trgu treba je analizirati tržno in družbenoekonomsko okolje te države. Kot poseben segment družbenoekonomskega okolja smo analizirali kulturo, saj se zelo razlikuje od slovenske in smo zaradi tega naredili poudarek na tem območju. Čeprav se turška kultura, običaji in navade zelo razlikujejo od slovenskih, na turškem trgu že obstajajo slovenska podjetja, ki so potrdila svoj renome. Gorenje je le eno izmed teh podjetij in smo predstavili njegovo poslovanje v Turčiji Zaključujemo, da poslovanje s tujino zahteva veliko truda in analiz, ampak je postalo imperativ za vsako podjetje, ki želi biti uspešno in konkurenčno.

3

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja .............. 5 1.2 Cilji in teze dela diplomskega seminarja................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja............................................. 6 1.4 Predvidene metode dela dela diplomskega seminarja ............................................... 6

2 PREDSTAVITEV DRŽAVE IN NJENE ZGODOVINE .................................................. 7 2.1 Zgodovina države ...................................................................................................... 7

2.1.1 Obdobje velikih osvajanj ................................................................................. 8 2.1.2 Zlom Cesarstva ................................................................................................ 8

2.2 Turčija v času Mustafe Kemala Atatürka .................................................................. 8 2.3 Novejša zgodovina države......................................................................................... 9

2.3.1 Notranji nemiri v Turčiji................................................................................ 10 3 GOSPODARSKE RAZMERE V TURČIJI ..................................................................... 11

3.1. BDP in gospodarska rast ........................................................................................ 11 3.1.1 Inflacija.......................................................................................................... 12 3.1.2 Brezposelnost ................................................................................................ 12

3.2 Zunanja trgovina...................................................................................................... 13 3.2.1 Pregled statističnih indikatorjev .................................................................... 14

4 ANALIZIRANJE PRIVLAČNOSTI TURŠKEGA POSLOVNEGA OKOLJA ............. 16 4.1 Tržno okolje............................................................................................................. 17 4.2 Družbenoekonomsko okolje .................................................................................... 17

4.2.1 Ekonomski sistem in ekonomsko okolje ....................................................... 17 4.2.2 Sociokulturno okolje ..................................................................................... 18 4.2.3 Politično okolje.............................................................................................. 18 4.2.4 Pravno okolje................................................................................................. 19 4.2.5 Tehnološko okolje ......................................................................................... 21 4.2.6 Finančno okolje ............................................................................................. 22

5 VPLIV KULTURE KOT DETERMINANTE POSLOVANJA S TURIČIJO ................ 24 5.1 Vzorci družbene interakcije..................................................................................... 25 5.2 Jezik in poslovna komunikacija............................................................................... 26 5.3 Religija .................................................................................................................... 27 5.4 Etika in estetika poslovanja ..................................................................................... 27 5.5 Predsodki ................................................................................................................. 28

6 TURŠKI TRG KOT IZZIV ZA SLOVENSKA PODJETJA ........................................... 29 6.1 Izzivi na področju tržnega komuniciranja in promocije.......................................... 31 6.2 Izzivi na področju transporta ................................................................................... 31 6.3 Izzivi na področju tržnih poti in distribucije ........................................................... 32 6.4 Gorenje na turškem trgu .......................................................................................... 32

7 SKLEP.............................................................................................................................. 34 8 POVZETEK ..................................................................................................................... 35 9 LITERATURA ................................................................................................................. 36

4

KAZALO SLIK Slika 1: Primerjava pokritosti uvoza z izvozom (januar-junij, 2009-2010)………………13 KAZALO TABEL Tabela 1: Kvartarno nihanje BDP-ja v Turčiji (2007/2 – 2010/1)………………………..12 Tabela 2: Pomembnejše izvozne komponente v Turčiji za leto 2009...…………………. 13 Tabela 3: Pomembnejše uvozne komponente v Turčiji za leto 2009………………….….14 Tabela 4: Vodilni turški izvozni trgi……………………………………………………...14 Tabela 5: Vodilni turški uvozni trgi………………………………………………………14 Tabela 6: Pregled statističnih indikatorjev za Turčijo (2009-2012)……………………...14 Tabela 7: Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo 2004 – 2010…………………….29 Tabela 8: Slovenski izvoz v Turčijo v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 €)…..30

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet dela diplomskega seminarja V delu diplomskega seminarja bomo razmislili o možnostih vstopa Turčije v Evropsko unijo ter o možnostih trženja za slovenska podjetja na turškem trgu. Analizirali bomo gospodarska gibanja v Turčiji. Preučili bomo osnovne podatke o državi; položaj države, površino, glavno mesto, naravne vire države, jezik, BDP, denarno enoto ter druge podobne podatke turškega gospodarstva, ki nam bodo veliko pomagali, da si ustvarimo začetno sliko o stanju v Turčiji. Predstavili bomo kratko zgodovino države ter zelo aktualno temo za Turčijo, članstvo v mednarodnih gospodarskih povezavah in institucijah. Tema je zelo aktualna, ker se Turčija že dolga leta trudi izboljšati svoje povezave z ostalimi državami, najti svoje mesto v mednarodnih organizacijah in s tem priti do članstva v EU, kar bi ji olajšalo dostop in poslovanje na ostalih trgih članic EU. Vsebinsko bi osrednji del naloge lahko razdelili na tri manjša ključna dela, in sicer: - splošni in gospodarski podatki o Turčiji, kjer bomo zgodovinsko in teoretsko

predstavili Turčijo - možnosti vstopa Turčije v EU in kaj je do sedaj Turčija naredila na tem področju kot

analitični del naloge - privlačnost turškega trga za slovenska podjetja kot analitično - uporabni del naloge.

1.2 Cilji in teze dela diplomskega seminarja Namen dela diplomskega seminarja je prikazati trenutno stanje in značilnosti turškega trga ter prednosti in možnosti vstopa nanj. Razmislili bomo, zaradi česa bi lahko Turčija bila zanimiva za mednarodnega tržnika in o razlikah, ki jih srečujemo na turškem in trgih v Evropi. Osnovni cilj, ki ga želimo doseči, je analiza poslovnega okolja turškega trga. Ostali cilji so: - raziskovanje značilnosti turškega trga, - razmisliti o priložnostih in nevarnostih, ki se lahko pojavijo z vstopom na turški trg, - pridobiti in poglobiti svoja znanja na tem področju, ter primerjati začetno in končno

percepcijo, ki smo jo imeli o Turčiji in turškem trgu. Trditev, iz katere izhajamo, je, da Turčija še vedno ni v EU, zaradi slabega stanja v gospodarstvu ter nerešenih mednarodnih odnosih z Ciprom. Tudi visoka stopnja muslimanskega prebivalstva povečuje razliko med Turčijo in EU, kar povzroča strah EU pred turškim vstopom.

6

1.3 Predpostavke in omejitve dela diplomskega seminarja Pri raziskavi za potrebe naloge bomo uporabili sekundarne podatke. Te podatke zagotavljajo različne gospodarske publikacije in mednarodne institucije. Sekundarni viri opišejo makroekonomsko okolje držav in pojasnjujejo splošne značilnosti gospodarstva. Tukaj se pojavi glavna omejitev večine raziskovalnih nalog, saj sekundarni viri ne zagotavljajo dovolj natančne in podrobne informacije o tržnih segmentih. Določeni podatki, ki bi se lahko nanašali na mikro raziskavo in katere potrebujemo za analitično uporabni del, nam niso dostopni, kar tudi predstavlja omejitev za podrobnejšo in natančnejšo raziskavo. Predpostavljamo, da so uporabljeni podatki točni in da se ne bodo v veliki meri spreminjali v času priprave diplomskega seminarja. Za potrebe izdelave diplomskega seminarja bomo predpostavili, da obstaja želja za poslovanje med slovenskim in turškim gospodarstvom ter da ima vsaka od teh držav določeno primerjalno prednost glede na drugo državo. To bi pomenilo, da ima vsaka od raziskovanih držav kaj za ponuditi drugi državi, kar je osnova za začetek trženja na tujem trgu. Predpostavili bomo, da so se slovenska podjetja pripravljena aktivno prilagajati turškemu trgu in da bodo pred vstopom na tuji trg le-tega tudi analizirali.

1.4 Predvidene metode dela dela diplomskega seminarja V vseh sferah poslovnega sveta je izredno pomemben pretok svežih informacij, zaradi tega bomo pri raziskovanju uporabljali domačo in tujo strokovno literaturo, spletne baze podatkov in podatke iz različnih gospodarskih publikacij. Podatke, ki smo dobili iz strokovne prakse in podatke iz strokovne literature, bomo primerjali z javno dostopnimi podatki iz interneta. Tudi sami bomo poskusili izpeljati določene ugotovitve na obravnavanem področju. Kot je razvidno že iz samega naslova seminarske naloge, bomo delali makroekonomsko raziskavo z deskriptivnim pristopom, kar pomeni, da z deskriptivnim pristopom opisujemo makroekonomske indikatorje, ki so pomembni za raziskavo.

7

2 PREDSTAVITEV DRŽAVE IN NJENE ZGODOVINE

Republika Turčija leži na križišču poti med Evropo in Azijo in je kulturno ter etnično pestra dežela. Anatolski polotok med Črnim morjem in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo ter na zahodu na Egejsko morje in otoke v njem, na Grčijo in Bolgarijo. Istanbul (edino mesto, ki je bilo glavno mesto treh velikih cesarstev – Romanskega, Bizantinskega in Otomanskega) je tudi edino mesto na svetu na dveh kontinentih. V tem svetovnem mestu se zvonjenje cerkvenih zvonov staplja s pozivom na molitev, ki odmeva skozi nebo petkrat dnevno iz več kot sto džamij. V Istanbulu, Vzhod srečuje Zahod in si utirata lepo skupno pot (Toguc 2010, 702). Turčija ima površino 779 452 km² in 71,16 milijonov prebivalcev1. Samo 3 procente turškega ozemlja leži v Evropi, ostalih 97 procentov pa leži v Aziji, na anatolskem polotoku. Uradni jezik je turščina. Denarna enota Turčije je nova turška lira (TRY) in je zamenjala staro turško liro 1. januarja 2005 (zaradi boljšega občutka smo pogledali tečajno listo Banke Slovenije na dan 30.7.2010: 1 EUR=1,9703 TRY). O kompleksnosti Turčije dosti izvemo iz besed avtorice Darke (2000, 10): "Čeprav Turčijo označujejo kot prizadevno državo razvitega sveta in kot državo 'v razvoju', pa ne ustreza konvencionalnemu modelu ne ene ne druge. Sodobna turška država je nekaj posebnega glede tega, da se ji je kljub vsemu posrečilo izoblikovati in razviti svojo lastno politično identiteto in da ni proizvod kakšne imperialistične sile." Da bi čim bolje razumeli poslovanje v Turčiji, je potrebno pogledati splošne podatke in faktorje, ki so pripeljali do tega.

2.1 Zgodovina države Anatolija (Mala Azija) je bila od pradavnine zibelka številnih kultur in kraljestev. Seldžuški Turki so s prihodom na to območje v 11. stoletju postali prvo turško ljudstvo, ki je vzpostavilo lastno oblast. V 2. st. pr. n. št. se na ozemlje današnje Turčije razširil rimski imperij. Imperij je razdeljen bil na Konstantinopel in Bizantinsko cesarstvo. Konstantinopel (današnji Istanbul), ki leži ob Bosporski ožini med Črnim morjem in Sredozemljem, je leta 330 n. št. postal glavno mesto bizantinskega cesarstva, tj. vzhodne polovice rimskega imperija. Bizantinsko cesarstvo je bilo na tem ozemlju vse do 15. stoletja. Naslednje cesarstvo na tem ozemlju je bilo Osmansko ali Otomansko cesarstvo, z zgodovino daljšo kot 6 stoletij. Osman I. ga je ustanovil in je bil prvi vladar Osmanskih Turkov (PIRS 2010).

1 Ocena iz leta 2007.

8

2.1.1 Obdobje velikih osvajanj

Osmansko cesarstvo se je postopoma razširilo po vzhodnem Sredozemlju. Kronološko si bomo pogledali dogodke med 1360 in 1683 letom: 1360 – 1389 Pod sultanom Muratom I. cesarstvo osvoji velika ozemlja v Mali Aziji. 1389 – 1402 Bajazit I. "Bliskoviti" zavzame del Balkana. Leta 1393 priključi še Bolgarijo. 1451 – 1481 Mohamed II. (Mehmed) leta 1453 osvoji Konstantinopel, ki postane prestolnica Osmanskega cesarstva. Mesto je preimenoval v Istanbul. Srbija, Bosna, Albanija in Grčija postanejo turške province. 1512 – 1520 Sulejman I. osvoji severni del Mezopotamije, zahodni Kurdistan, Sirijo in Egipt. 1520 – 1566 Sulejman II. Veličastni zavzame Beograd (1521), Rodos (1522) in Madžarsko. Leta 1529 turška vojska (300 000 vojakov) oblega Dunaj, a mesto zdrži pritisk. Sedmerogaška, Moldavija, Gruzija, Armenija in Tripolitanija postanejo vazalne države. Po 1567 začne cesarstvo razpadati (Mykland et al. 1995, 70-72).

2.1.2 Zlom Cesarstva

Zavzemanje Cipra od 1570 do 1571 leta je bil poslednji veliki osmanski uspeh in je v veliki meri pomagal zlomu cesarstva, saj je večina vojske bila na otoku in je bila tudi tam zadržana. V pomorski bitki pri Lepantu leta 1567 Španci in papeška vojska porazijo turško ladjevje. Cela Evropa je proslavljala to veliko zmago kot konec osmanske nevarnosti. V perzijskih vojnah med letoma 1578 in 1590 Cesarstvu so pripadle vse iranske pokrajine. V sedemnajstem stoletju osmanskemu gospodarstvu grozijo iskanja novih izvoznih poti perzijske sile v Evropo (Inalcik 2002, 48-53). Leta 1683 Turki znova oblegajo Dunaj. Kot posledico številnih vojn 18. in 19. stoletja, balkanskih vojn ter 1. svetovne vojne, je osmanski imperij postopoma izgubil večino svojih ozemelj. Naraščajoči nacionalizem v 19. stoletju je s porazom v 1. svetovni vojni privedel do dokončne zrušitve razmajanega imperija, ki so ga zasedle čete antantnih držav. Nekaj časa je kazalo, da bo bodoča turška država omejena na ozemlje Carigrada, južne obale Črnega morja in osrednje Anatolije ( Mykland et al. 1995, 72). 2.2 Turčija v času Mustafe Kemala Atatürka2 Po polomu Turčije v 1. svetovni vojni so se zavezniki dogovorili za razkosanje osmanskega cesarstva. Z določili mirovnega sporazuma v Sèvresu je cesarstvo izgubilo vsa svoja ozemlja, razen Carigrada in dela Anatolije. Ti pogoji so bili tako ostri, da so med Turki sprožili nacionalistični upor pod novim voditeljem Atatürkom. Turški poraz ob koncu 1. sv. vojne je bil tako popoln in ponižanje zaradi sèverske pogodbe tako hudo, da bi

2 V tem obdobju se je uveljavil pojem kemalizem. Predstavljal je življenjsko filozofijo v kateri ni političnih, družbenih ali verskih pritiskov. Posebno zavrača verske skrajnosti in nasprotuje razrednemu sistemu. Osnovno načelo je patriotizem.

9

se lahko duh ljudstva zlomil. Grčija si je imela ambicijo prisvojiti celotno egejsko obalo. Njene sile so leta 1919 prodrle globoko v notranjost države , potem pa jih je temeljito porazila vojska pod poveljstvom Atatürka. To je bila spodbuda, ki jo je potrebovalo porajajoče se turško nacionalistično gibanje. Turški vojaški pohod proti grškim silam (1919 – 1922) je postal znan kot vojna za neodvisnost , v teh letih pa se je nacionalistično gibanje, ki se je začelo v majhnem razredu intelektualcev, razvilo v širok vsenarodni upor s ciljem , da bi ustanovili turško državo z jedrom v Anatoliji. Atatürkova prizadevanja so bila kronana z določili mirovne pogodbe v Lausannu leta 1923, s katero je bila priznana samostojna Turčija s približno današnjimi mejami. Naslednjih 15 let je Atatürk vladal Turčiji kot diktator na čelu enostranske države. Republikanska ljudska stranka je vpeljala politiko, temelječo na vrsti daljnosežnih reform, ki naj bi preobrazile Turčijo v zahodnem duhu in jo vključile v sodobni svet. Atatürk je izdal vrsto odlokov s katerimi je odpravil ministrstvo za verske zadeve, verske redove in verske šole, zasegel pa je tudi cerkveno posest. Odpravil je koransko pravo in ga v celoti nadomestil z evropskimi zakoniki, leta 1928 pa je ločil islam od države in dopolnil ustavo, s katero je Turčija postala posvetna država. Atatürk ni nasprotoval veri sami, podpiral je pravico vsakogar, da je zasebno veren musliman, bil pa je prepričan, da se verske stvari ne smejo vmešavati v javno ali politično življenje. Odpravil je arabsko pisavo, jezik korana, skupini akademikov pa je dal šest mesecev, da izdelajo novo latinsko abecedo za turščino. Ko je bila ta pisava pripravljena, so jo vpeljali praktično čez noč, kar je povzročilo popolno zmedo v svetu tiska: v letu 1929 je izšla ena sama knjiga. Z željo, da bi izboljšal položaj žensk, ki naj bi bile sprejete kot enakopravne, je spodbujal odpravo feredže, saj je bila po njegovem mnenju sredstvo, ki ga moški uporabljajo za zatiranje žensk. Leta 1934 je dal ženskam volilno pravico in pravico, da so izvoljene v parlament. Nedvomno avtokrat, je bil Kemal Atatürk izreden državni voditelj. Z vrsto reform Turčijo je usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti državnih udarov, zadnjemu leta 1980 (Darke 2000, 41-43).

2.3 Novejša zgodovina države Mustafa Kemal Atatürk je vodil državo vse do svoje smrti leta 1938, ko ga je nasledil İsmet İnönü. Njegov največji uspeh je bil, da je v 2. svetovni vojni ohranil Turčijo na nevtralni strani. Kljub temu, je vojna Turčijo prizadela enako kot ostanek sveta. Sinigoj (2004, 6) v svojem delu povzema Schickov (1987, 58) opis Turčije pod İnönüjevem vodenjem – v času İnönüjevega predsedovanja se je Turčija odmaknila od Atatürkove politike v notranjih kot tudi v zunanjih odnosih. Kasnejši rodovi republike na Osmansko cesarstvo niso več gledali z zaničevanjem, temveč celo s ponosom. V preobratu države je v političnem smislu prišlo do večstrankarskega sistema, liberalizacije v ekonomski politiki ter ukinitve nevtralnosti v zunanjih odnosih – tako se je pričelo tudi turško prijateljevanje z ZDA, ki je še danes zelo močno. Leta 1950 je na volitvah zmagala Demokratska stranka, s čimer se je definitivno končalo obdobje enostrankarskega sistema. Nova stranka je prinesla desetletno obdobje ekonomskega napredka, življenjski standard se

10

je močno izboljšal. Pojavil se je interes po tujem kapitalu, prišlo je do mehanizacije v kmetijstvu, širila se je trgovina in razvoj industrije.

2.3.1 Notranji nemiri v Turčiji

Leta 1950 demokratska stranka Adnana Menderesa se spet odmika od Atatürkove ideologije3 in s tem pridobiva ljudsko podporo. Večina političnih strank tudi kasneje izrablja moč islama za politične koristi. Po 10 letih spornega vladanja Adnana Menderesa je bil nekrvavi državni udar leta 1960 poskus vojske, da bi vrnili Turčijo h kemalističnim načelom. Menderesovo slabo vodenje gospodarstva je pripeljalo do visoke inflacije, velikih zadolžitev v tujini, primanjkljajev v proračunu in zmanjševanja izvoza. Stranka pravičnosti se vrnila na oblast leta 1965 pod vodstvom Süleymana Demirela. Drugi državni udar se zgodil leta 1980, ko so oborožene sile pod vodstvom generala Evrena v nekrvavem udaru prevzele oblast, do česar so jih pripravili nesposobnost vlade, da bi se spoprijela z gospodarskim in političnim kaosom, neučinkovitost policije in nenaden pojav islamskega fundamentalizma. Odgovor Zahoda na ta državni udar je bil izključitev Turčije iz Evropske gospodarske skupnosti (Darke 2000, 44-45).

3 Primer tega odmikanja je Menderesov ukaz da se klic k molitvi nazaj spremeni iz turškega v arabski jezik. V Turčiji je uveljavljen izraz "reakcija" za tovrstno vplivno gibanje nazaj k veri.

11

3 GOSPODARSKE RAZMERE V TURČIJI

Industrializacija turškega gospodarstva se je začela šele v 60-ih letih prejšnjega stoletja, glavna značilnost petletnih razvojnih planov pa je bila politika uvozne substitucije. Industrializacijo je spremljala vrsta problemov kot so močno nihajoče stopnje rasti proizvodnje, visoka inflacija, visoke obrestne mere ter naraščajoči zunanji in notranji dolg. Od sredine 80-ih let je turško gospodarstvo bolj izvozno usmerjeno in konkurenčnejše na tujih trgih, čedalje večji pomen pa imajo storitve, predvsem turizem. Večina industrijskih podjetij je osredotočenih na sever in zahod države, ob Sredozemski obali ter na zahodnem delu obale Črnega morja. Turčija se uvršča med politično in gospodarsko manj stabilne države ter velja za eno najbolj zadolženih držav na svetu. Gospodarska rast je v obdobju 2001-2007 znašala v povprečju 7 %, vendar se je ta trend z vplivom svetovne gospodarske krize v letu 2008 prekinil, saj je rast turškega BDP za to leto znašala 1,1 %, v 2009 pa zabeležila celo negativno rast. Zaradi cenene delovne sile in relativno nizkih davkov je razvoj industrijskega sektorja hiter, pomemben pa ostaja tudi kmetijski sektor, saj je Turčija ena od največjih svetovnih pridelovalk zelenjave, žita in čaja. Najmanj polovica turškega prebivalstva obdeluje zemljo (JAPTI 2010).

3.1. BDP in gospodarska rast V zadnjih nekaj letih so imeli v Turčiji relativno visoko rast BDP, ki je presegala 6 %. V letu 2009 je bila zaradi mednarodne finančne in gospodarske krize rast BDP negativna. Znašala je –4,7 %. V letu 2010 je napovedana rast od 4,8 % in 4 % rast v letu 2011. V Tabeli 1 je vrednostno, v milijonih YTL, prikazano nihanje BDP-ja po kvartalih, od drugega kvartala leta 2007 do prvega kvartala leta 2010. Turško gospodarstvo se spopada z velikim primanjkljajem na tekočem računu in visokimi zunanjimi dolgovi. V veliki meri je odvisno od izvoza in tujih investicij. Država pričakuje, da bo, zaradi novih ekonomskih in pravnih reform ter pričakovano priključitvijo v EU, pospešila neposredne tuje investicije. Vrednost neposrednih tujih investicij je konec leta 2009 znašala 125,5 milijard EUR.

12

Tabela 1: Kvartarno nihanje BDP-ja v Turčiji (2007/2 – 2010/1)

Vir: TurkStat 2010 Turško gospodarstvo se spopada z velikim primanjkljajem na tekočem računu in visokimi zunanjimi dolgovi. V veliki meri je odvisno od izvoza in tujih investicij. Država pričakuje, da bo, zaradi novih ekonomskih in pravnih reform ter pričakovano priključitvijo v EU, pospešila neposredne tuje investicije. Vrednost neposrednih tujih investicij je konec leta 2009 znašala 125,5 milijard EUR.

3.1.1 Inflacija

Stopnja inflacije je v letu 2009 znašala 6,3 %, kar je najmanj v zadnjih 34 letih. Že februarja 2010 se je dvignila na 10,1 %, marca 2010 pa je znašala 9,6 %. EIU napoveduje povprečno 10 % stopnjo inflacije v letu 2010, v letu 2011 pa postopno zniževanje.

3.1.2 Brezposelnost

Zaradi gospodarske krize se povečuje tudi stopnja brezposelnosti, ki je v letu 2009 znašala 14,1 %. Zasebna potrošnja je v letu 2009 predstavljala 71,6 % BDP, javna 14,7 %, investicijska potrošnja pa 16,8 % (JAPTI 2010).

Obdobje Vrednost v milijonih YTL

2007/2 203 280

2007/3 232 257

2007/4 219 691

2008/1 215 606

2008/2 239 363

2008/3 262 392

2008/4 233 173

2009/1 209 704

2009/2 229 728

2009/3 262 720

2009/4 251 821

2010/1 243 258

13

3.2 Zunanja trgovina V letu 2009 je izvoz znašal 78,9 milijard evrov, uvoz pa 96,8 milijard evrov. To je povzročilo trgovinski primanjkljaj v višini 17,9 milijard evrov. V letu 2008 je trgovinski primanjkljaj znašal 35,9 milijard. Najnovejši podatki o pokritosti uvoza z izvozom (prikazani tudi na Sliki 1) so za mesec junij 2010, kjer je ta znašala 63 %, v letu 2009 pa je znašala 66,7 %. Slika 1: Primerjava pokritosti uvoza z izvozom (januar-junij, 2009-2010)

47 722

62 366

54 822

83 324

20 000

40 000

60 000

80 000

100 000

Mil

lio

n D

oll

ar

2009-2010 January-June External Trade

ImportsExports

2010200920102009

Vir: TurkStat 2010a Turki so v letu 2009 izvažali oblačila in tekstil, kovine, vozila in živilske izdelke. Glavni izvozni trg v letu 2009 je bila Nemčija, kamor so izvozili 9,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Francija, Velika Britanija, Italija in Irak. V letu 2009 je Turčija največ uvažala kemikalije, nafto in plin, kovine ter strojno opremo. Glavni uvozni trg v letu 2009 je bila Rusija (14 % od celotnega uvoza). Sledijo Nemčija, Kitajska, ZDA in Italija. Bolj podroben pogled podatkov o izvoznih in uvoznih dobrinah ter vodilnih uvoznih in izvoznih trgih v letu 2009, si bomo pogledali v tabelah 2-5. Tabela 2: Pomembnejše izvozne komponente v Turčiji za leto 2009

Pomembnejši izvoz 2009 % od celotnega izvoza

Oblačila in tekstil 18,8 Navadne kovine 14,8 Avtomobilska industrija 12,6 Živilska industrija 10,1

Vir: JAPTI 2010.

14

Tabela 3: Pomembnejše uvozne komponente v Turčiji za leto 2009

Pomembnejši uvoz 2009 % od celotnega uvoza Kemikalije 15,2 Nafta in plin 11,6 Navadne kovine 9,4 Stroji in oprema 8,9

Vir: JAPTI 2010. Tabela 4: Vodilni turški izvozni trgi

Vodilni izvozni trgi 2009 % od celote Nemčija 9,6 Francija 6,1 Velika Britanija 5,8 Italija 5,8 Irak 5,0 Slovenija 0,6

Vir: JAPTI 2010. Tabela 5: Vodilni turški uvozni trgi

Vodilni uvozni trgi 2009 % od celote Rusija 14,0 Nemčija 10,0 Kitajska 9,0 ZDA 6,1 Italija 5,8 Slovenija 0,2

Vir: JAPTI 2010.

3.2.1 Pregled statističnih indikatorjev

Za mednarodno sodelovanje je pomembno pogledati tudi napovedi statističnih indikatorjev. Iz Tabele 6 so razvidni statistični indikatorji za obdobje 2009-2012, kjer so podatki za 2010, 2011 in 2012 napovedi. Pri indikatorju stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje, pri razredih tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Podatki za slovenski uvoz in izvoz se nanašajo na obdobje januar – februar. Tabela 6: Pregled statističnih indikatorjev za Turčijo (2009-2012)

Statistični indikator 2012 2011 2010 2009 Število prebivalcev (v milijonih) 74,7 74,0 73,3 72,6 BDP (v milijardah EUR po tekočih cenah) 625,1 585,4 536,8 442,8 BDP na prebivalca (v EUR) 8.366 7.906 7.324 6.101 BDP (PPP, v milijardah EUR) 731,8 706,6 687,1 633,1

15

BDP na prebivalca (PPP, v EUR) 9.796 9.547 9.368 8.719 Rast BDP (v %) 4,1 4,0 4,8 -4,7 Rast zasebne potrošnje (v %) 3,1 2,7 3,0 -2,3 Rast javne potrošnje (v %) 4,0 8,0 10,0 7,8 Rast investicij (v %) 6,5 7,0 5,0 -19,2 Rast celotnega domačega povpraševanja (v %) 4,1 4,5 5,6 -7,2 Rast industrijske proizvodnje (v %) 4,2 3,5 8,3 -9,8 Stopnja nezaposlenosti (v %) 12,3 12,9 13,2 14,1 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %) 6,1 7,8 10,0 6,3 Primarni proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP) 1,0 0,3 0,6 0,1 Kratkoročna obrestna mera za posojila (v %) 19,8 20,5 21,5 21,0 Uvoz blaga (v milijardah EUR) -138,9 -127,1 -118,4 -96,8 Izvoz blaga (v milijardah EUR ) 105,6 96,2 88,4 78,9 Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %) 6,2 4,0 4,7 -5,4 Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %) 6,4 6,1 8,0 -14,4 Saldo tekočega računa (v % BDP) -4,2 -4,0 -4,2 -2,3 Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za USD) 1,50 1,50 1,51 1,55 Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za EURO) 2,14 2,09 2,05 2,16 Zunanji dolg (v % BDP) 35,4 37,0 38,8 43,9 Vhodne neposredne tuje investicije (v milijardah EUR) 18,3 11,3 7,4 5,5 Slovenski izvoz (v mio EUR) / / 23,2 151,3 Slovenski uvoz (v mio EUR) / / 28,8 144,7 Stopnja tveganja države / / 49 49 Razred tveganja / / C C Vir: JAPTI 2010.

16

4 ANALIZIRANJE PRIVLAČNOSTI TURŠKEGA POSLOVNEGA OKOLJA

Že sam strateški položaj Turčije je zelo pomemben, saj leži dežela na geografskem stičišču različnih sil in ideologij, Evrope in Azije, krščanstva in islama, pa tudi arabstva, (sledov) komunizma in helenizma. Če bi Turčija morala zapustiti NATO in bi se povezala s silami nekdanje Sovjetske zveze ali z arabskimi silami, bi Zahod izgubil nadzor nad življenjsko pomembno Bosporsko ožino, odpovedati pa bi se moral tudi možnosti, da so natovska oporišča v Turčiji izhodišče za zračne napade na Irak (kot npr. med zalivsko vojno), Iran ali katerokoli konfliktno točko v nekdanji Sovjetski zvezi. Danes je Turčija edino razmeroma stabilno območje v tem izredno nestabilnem in nepredvidljivem delu sveta (Darke 2000, 11). Vstop Turčije v EU bi pomagal državi, da razširi svoje mednarodno poslovanje in bi jo hkrati naredil zanimivejšo za tuje vlagatelje. Širitev je eno izmed najmočnejših orodij politike EU, saj je, kot je pokazala nedavna zgodovina, prav privlačnost EU in želja postati država članica pomagala preoblikovati države Srednje in Vzhodne Evrope v moderne in uspešne demokracije. Turčija tudi upa na to. Širitev je pazljivo načrtovan proces, ki pomaga pri preoblikovanju vključenih držav, širi mir, stabilnost, blaginjo, demokracijo, človekove pravice in načela pravne države ter tržne ekonomije po vsej Evropi. EU odločno podpira nadaljnjo širitev. Pri tem pa je EU previdna, predvsem pri prevzemanju kakršnihkoli novih obveznosti in obljub, a pri tem spoštuje že obstoječe obveznosti in dane obljube državam, ki so že vključene v proces širitve. Obstoječa širitvena agenda zajema države zahodnega Balkana in Turčijo. Slednje pomeni, da je tem državam bila ponujena možnost, da v bližnji prihodnosti postanejo članice EU. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v EU. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na Cipru, kurdsko vprašanje ter vzpon islamskih političnih opcij, netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose. Glavno oviro turškemu približevanju pomeni zaprtje pristanišč in letališč za ciprske ladje in letala. Turčija bi morala po protokolu iz Ankare, ki ga je podpisala julija 2005, v zameno za začetek pristopnih pogajanj z Unijo razširiti carinsko unijo z EU na deset novih članic, torej tudi na Ciper. Turčija tega ni naredila. Prednosti tega vstopa za Evropo so, da bi Turčija kot država z večinsko muslimansko populacijo lahko pomembno vplivala na zmanjševanje napetosti med Evropo in islamskim svetom, predvsem pa v tem času vedno večjih verskih napetosti.

Turčija postaja drugi največji energetski vir za Evropo po Rusiji, ker pa je njeno gospodarstvo eno najhitreje rastočih v Evropi, se je trgovina med Turčijo in Unijo v zadnjih letih zelo povečala. Že zaradi same velikosti trga, predstavlja Turčija pomemben trg za izvozne izdelke iz Evropske unije.

Večina Evropejcev se boji množičnega navala priseljencev iz Turčije v Evropo, pomemben dejavnik pa je tudi velikost Turčije, saj bi imela vsaj toliko glasov v evropskih ustanovah, kot jih ima Nemčija in več kot vse preostale članice Unije (RTVSLO 2006).

17

Okolje, v katerem podjetje razvija svoje poslovne aktivnosti, ima direkten in indirekten vpliv na rezultate poslovanja. Na vsakem tujem tržišču so različni družbeni, politični, ekonomski in pravni sistemi, raznolika je tudi kultura. Vse te elemente, katere imenujemo zunanji vplivi okolja, podjetje, praviloma ne more spreminjati. Mednarodno podjetje mora zunanje vplive določenega tujega okolja raziskovati, spoznati in jim prilagoditi svoje marketinške aktivnosti (Previšić in Ozretić-Došen 1999, 229).

4.1 Tržno okolje Začetna točka načrtovanja poslovnih akcij na tujem trgu je tržno okolje tuje države. Vsako nacionalno tržišče ima posebno tržno in širše poslovno okolje (trgi so različno razviti, imajo različno dinamiko razvoja, različno velikost tržnega potenciala ipd), ki ga je treba analizirati pred vstopom na tuji trg. Jurše (1999, 42) opozarja, da je treba jasno opredeliti tržišče, ki ga nameravamo oskrbovati, da bi pridobilo strateško prednost pred konkurenco podjetje mora biti vedno pripravljeno na prilagajanje specifičnim potrebam in zahtevam tujega tržišča. Turčija je potencialno bogata dežela: njene gore so polne rudnin; njeno podnebje in zemlja sta odlična za široko paleto poljskih pridelkov; morja okoli nje so polna rib. Pomanjkanja delovne sile ni. Toda država je obremenjena z velikimi dolgovi tujini in boj za rast gospodarstva ni lahek.

4.2 Družbenoekonomsko okolje Makro okolje tujega tržišča je pomemben dejavnik za uspešno poslovanje na tujem trgu. Družbenoekonomsko okolje je odvisno od vrste političnega sistema v določeni državi. Družbenoekonomsko okolje sestavljajo (Jurše 1999, 42): - ekonomski sistem države - ekonomsko okolje - sociokulturno okolje - politično okolje - ideologija - finančno okolje - tehnološki napredek - pravno okolje - ekološko okolje. V nadaljevanju bomo pregledali večino segmentov družbenoekonomskega okolja Turčije.

4.2.1 Ekonomski sistem in ekonomsko okolje

Makroekonomsko okolje kot del okolja v mednarodnem marketingu, je nenehno izpostavljeno različnim spremembam in tako predstavlja izvor ugodnih priložnosti, ampak tudi nevarnosti v odnosu do odločitve podjetja o vstopu na tuji trg.

18

Kljub izrazitemu procesu povezovanja, posebej po gospodarskih in regionalnih osnovah, bodo razlike med nacionalnimi ekonomijami še dolgo obstajale. Razlike so najbolj izrazite v značilnostih obstoječega ekonomskega sistema. Tradicionalno, v teoriji obstajata dve vrsti ekonomskih sistemov: kapitalistični in sistem državne lastnine. Ampak v praksi države uvedejo kombinirane ekonomske sistem, torej takšne, ki imajo elemente enega in drugega tipa. Samo bistvo ekonomskega sistema vpliva na politično in regulativno kontrolo gospodarskih aktivnosti. Zanimiv je pojav specifične vrste ekonomskega sistema, ki povezuje gospodarsko življenje in religijo. V večini islamskih držav so Koranski zakoni preneseni in povezani z gospodarstvom (Previšić in Ozretić-Došen 1999, 229-230). Toda Turčija ne sodi v to skupino. Po analizi ekonomskega sistema in ekonomskega okolja države, tržnik mora biti sposoben odgovoriti, kako veliko je tržišče in kakšno je tržišče.

4.2.2 Sociokulturno okolje

Analiza socialnega okolja postavlja v ospredje prebivalstvo in njegov vpliv na poslovne odločitve. Ugotavljamo predvsem starostno in spolno strukturo prebivalstva, stopnjo izobrazbe prebivalstva, delež aktivnega prebivalstva, njihove povprečne plače. Pomemben je tudi njihov življenjski stil in nakupovalne navade. Demografske spremembe in z njimi povezane družbene spremembe vplivajo tudi na obnašanje posameznikov in podjetij in s tem spreminjajo zunanje pogoje poslovanja podjetij (Bregar 2007, 88-89). Število prebivalcev v Turčiji 31.12.2009 je 72 561 312, od tega je 50,3 % moških in 49,7 % žensk. Rast prebivalstva se precenjuje na 1,31 % letno. Gostota naseljenosti je 94 prebivalcev na km². Delež mestnega prebivalstva je 75 %. Delež mladega prebivalstva je zelo visok. Polovica turškega prebivalstva je mlajša od 28,8 let. Mladih, starih do vključno 14 let je 26,4 %, 7,1 % pa so prebivalci starejši od 65 let. Mestnega prebivalstva je 75,5 %. Najbolj gosto naseljeno mesto je Istanbul v katerem živi 17,8 % prebivalstva. Šolanje je obvezno v starosti od 6 do 15 let. Pismenost je 95,3 % pri moških in 79,6 % pri ženskah, skupno povprečje pa je 87,4 %. Vendar pa naj bi delež delovno aktivnega prebivalstva v prihodnjih letih ostal 60-odstoten, prav tako naj bi se dvigovala raven pismenosti in ljudi z višjo izobrazbo. S temi analizami se trudi Turčija odpraviti bojazni v EU glede navala turških delavcev po vstopu v EU (TurkStat 2010b). Kulturno okolje Turčije smo posebej opisali v petem poglavju dela diplomskega seminarja, saj menimo, da je toliko različno od slovenskega in hkrati toliko pomembno za poslovanje, da mu je treba nameniti več pozornosti pri raziskavi.

4.2.3 Politično okolje

Velika zgodovinska sprememba, Ataürkova reforma, je v veliki meri usmerila politiko države. Nobena druga muslimanska država ni odpravila Koranskega zakona. Zakon je, kot smo prej omenili, kasneje nadomeščen z evropskimi zakoniki.

19

Turčija je zvezna parlamentarna republika in edina muslimanska država, ki ima laičnost zapisano v ustavi. Razdeljena je na 74 provinc, ki se delijo na okraje, vodijo jih guvernerji, ki so določeni in ne izvoljeni. V večjih mestih so ustanovljene mestne vlade, lokalne oblasti imajo omejena pooblastila. Za Turčijo je značilen visoko centraliziran administrativni sistem, izjema je le deset provinc v jugovzhodni Anatoliji, ki so naseljene s Kurdi (Kurdi predstavljajo od 15 do 20 odstotkov celotnega prebivalstva), kjer sta policija in vojska pod nadzorom okrajnega guvernerja ter imata velik vpliv in moč. Na parlamentarnih volitvah julija 2007 je ponovno največ glasov dobila Stranka za pravico in razvoj, ki je tudi oblikovala vlado na čelu z Redzepom Erdoganom. Za vstop v parlament je potrebno na volitvah zbrati vsaj 10 odstotkov glasov. Turški parlament je avgusta 2007 za predsednika države v tretjem krogu izbral dotedanjega zunanjega ministra Abdulla Gülla. Naslednje parlamentarne volitve bodo julija 2011, predsedniške pa avgusta 2013 (JAPTI 2010). Zaradi monetarnih, fiskalnih in strukturnih reform, ki so jih s pomočjo IMF izvedli po gospodarski in politični krizi v letu 2001, se je turško gospodarstvo precej izboljšalo. Makroekonomska nestabilnost se je zmanjšala. Z IMF se vlada ne dogovarja več o novih kreditih, zadnji se je iztekel v maju 2008. Država si prizadeva za hitro okrevanje po gospodarski krizi, a se izogiba večjim fiskalnim ukrepom, da bi ohranila zaupanje tujih investitorjev. Uvesti namerava reforme na področju davka na dohodek in fiskalne transparentnosti. Glavni dolgoročni cilji vladne politike so zmanjševanje števila brezposelnih, bolj fleksibilen trg delovne sile, bolj enakomerni prihodki in liberalizacija energetskega trga. A ti cilji so, zaradi značilnosti turškega gospodarstva, težko dosegljivi in precej oddaljeni (JAPTI 2010).

4.2.4 Pravno okolje

Pravno okolje mednarodnega marketinga sestavljeno je iz pravne regulative in institucij določene države. Pravna zakonodaja je vpliva na vrsto dejavnikov za izvajanje poslovnih aktivnosti med dvema državama kot so: uvoz določenega blaga, prevoz blaga, vstopne vize, delovna dovoljenja, način vstopa na trg, embaliranje itd. Razen teh predpisov na nacionalnem nivoju, obstajajo tudi mednarodni sporazumi, ki enovito urejajo posamezna vprašanja na različnih področjih delovanja gospodarskih subjektov (Jurše 1999, 49-50). Ustanavljanje podjetij v Turčiji Turška zakonodaja izenačuje pravice in obveznosti tujega investitorja s tistimi, ki jih ima domači investitor (ukinjen je minimalni predpisani kapital za tujega investitorja 50.000

20

USD). S prenovljeno zakonodajo je poenostavljen in skrajšan postopek ustanavljanja podjetij. Tujci lahko ustanovijo naslednje vrste podjetij: - delniško družbo (Joint Stock Company - Anonim Sirket, A.S.) - družbo z omejeno odgovornostjo (Limited Company - Limited Sirket, Ltd.Sti.) - podružnico tujega podjetja (Branch office) - predstavništvo (Liaison office). Ni posebnih predpisov ali omejitev glede vrste podjetja ali dejavnosti podjetja, razen da morajo biti slednje v okvirih družabniške pogodbe podjetja, ta pa v skladu s Turškim trgovinskim zakonom (Turkish Commercial Code). Turški trgovinski zakon je dostopen na internetu, vsebuje pa vse standarde in norme ustanovitve določene vrste podjetij, pravila poslovanja istih ter prestavlja pravno plat pri ustanovitvi podjetja v Turčiji (PwC 2010). Koraki ustanovitve: 1. Priprava Družabniške pogodbe in overovitev pri notarju 2. Depozit 0,04 % kapitala in registracija podjetja pri pristojnem Trgovinskem registru 3. Objava v Uradnem listu 4. Registracija pri pristojni Trgovinski ali Industrijski zbornici 5. Registracija na pristojnem Davčnem uradu 6. Prijava na pristojni Socialno zavarovalni instituciji (SSK). Ustanovitev delniške družbe Delniško družbo lahko ustanovi najmanj 5 ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali/in pravne osebe. Omejitev glede državljanstva ali bivališča ni. Minimalni celotni kapital za ustanovitev delniške družbe znaša 50.000 TLY, nominalno vrednost delnice pa se opredeli v Družabniški pogodbi. Za stroške ustanovitve je treba plačati registracijsko takso, ki znaša 0,04 % od osnovnega kapitala. Vse spremembe kapitala je treba registrirati in ob povišanju kapitala plačati registracijsko takso. Vplačilo 25 % kapitala je obvezno v roku 3 mesecev po registraciji podjetja, ostali del pa v roku 3 let. Rezervni sklad je obvezen. Družba mora izločati 5 % od obdavčenega dobička, dokler rezervni sklad ne doseže 20 % vplačanega kapitala družbe. Drugi rezervni sklad se formira samo v primeru razdelitve dividend: 10 % zneska dividend za porazdelitev, se nameni za drugi rezervni sklad. Višina drugega rezervnega sklada ni limitirana. Organi upravljanja delniške družbe so skupščina delničarjev, upravni odbor in nadzorni svet. Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Družbo lahko ustanovita najmanj 2 in največ 50 ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Omejitev glede državljanstva ali bivališča ni. Najmanjši ustanovitveni kapital je določen v višini 5.000 TLY. Vplačilo 25 % kapitala je obvezno v 3 mesecih, ostali del v 3 letih. V rezervni sklad se nameni 5 % dobička letno. Družbo vodi skupščina družbenikov, ki za vodenje in predstavljanje družbe lahko pooblasti

21

direktorja (ali direktorje). Skupščina se mora letno sklicati najkasneje v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Limited Sirket upravlja eden ali največ trije direktorji, odvisno od velikosti družbe, ki so običajno tudi družbeniki družbe. Registracijska taksa znaša 0,04 % od osnovnega kapitala. Tudi za vsako povišanje kapitala je treba registrirati in plačati registracijsko takso. Davek od dobička se plača po 20 % davčni stopnji. Ustanovitev podružnice in predstavništva Tuja podjetja lahko v Turčiji delujejo preko predstavništev ali podružnic pod pogojem, da so le-te ustanovljene v skladu s turško zakonodajo. Podružnica (Branch office) ni nova pravna oseba ampak je del matičnega podjetja, ki jo ustanavlja. Uradno ime mora vsebovati naziv podružnica. Podružnico upravlja s strani matičnega podjetja pooblaščeni predstavnik oz. direktor podružnice, s sedežem v Turčiji. Podružnice ne obvezuje zahteva za rezervnim skladom in tudi ni predpisan minimalen kapital. Dohodek, pridobljen v Turčiji, je obdavčen na enak način kot pri domačih podjetjih (20 % davčna stopnja). Predstavništva (Liaison Office) imajo poseben status v Turčiji in se lahko ustanovijo že zaradi same prisotnosti podjetij v državi, vendar ne smejo izvajati nikakršnih komercialnih dejavnosti, ampak so njihove aktivnosti omejene na zbiranje informacij o investicijskih priložnostih ali izvajanje tržnih analiz in študije izvedljivosti. Financiranje mora biti v celoti s strani matičnega podjetja zunaj Turčije. Za ustanovitev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega turškega ministrstva glede na specifičnost dejavnosti (npr. Ministrstva za finance) in soglasje Generalnega direktorata za tuje investicije.

4.2.5 Tehnološko okolje

Tehnologija je v sodobnih družbah eden najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na makroekonomsko uspešnost. Tehnološki razvoj neposredno oblikuje makroekonomsko okolje, saj pospešuje gospodarsko rast, izboljšuje in posodablja kakovost proizvodnih in poslovnih procesov. Obvladovanje tehnoloških sprememb je glavni vzvod za večjo konkurenčnost, ki je ena vodilnih strateških usmeritev v sodobnem poslovnem svetu. Tehnološko okolje preučujemo prek rezultatov, ki se kažejo v inovacijah in patentih, strukturnih značilnostih gospodarstva in končno z večjo poslovno uspešnostjo (Bregar 2007, 118-119). Kot spodbude za razvoj tehnološkega okolja je v Turčiji v spremembah pravne ureditve na tem področju, proizvodnja programske opreme in proizvodov na osnovi raziskovalno – razvojnih dejavnosti, izvzeta iz osnovnega obdavčenja do konca leta 2013. Plače strokovnega osebja v teh dejavnostih so oproščene davka na dohodek, tudi do konca leta 2013. Stroški osebja, strojev, opreme in programske opreme, svetovalni in storitveni stroški, pristojbine inštitutom, registracije za patente in industrijski dizajn ter stroški materialov

22

potrebnih za raziskovalno – razvojne dejavnosti, so lahko do 60 % povrnjeni v obliki državne pomoči (JAPTI 2010). Raziskovalno - razvojni projekti za razvoj produkta s komercialno vrednostjo ali višjo stopnjo konkurenčnosti produkta, so lahko kvalificirani za finančno podporo do višine 50 % vseh stroškov projekta, do zneska okrog 1 milijon USD za obdobje dveh let. Pogoji financiranja so določeni glede na posamičen primer. Pomemben korak v sodelovanju med Slovenijo in Turčijo, je bil na tem območju narejen, ko je na straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izšel "Poziv za predloge skupnih raziskovalno – razvojnih projektov med slovenskimi in turškimi organizacijami". Turčija in Slovenija sta objavila prvi javni poziv takšne vrste. Pogoj je bil, da so organizacije osredotočene na razvoj inovativnih proizvodov in storitev iz kateregakoli tehnološkega področja, ki ima močan tržni potencial za Slovenijo in Turčijo. Poudarek je bil na sledečih področjih: - elektronika, IT in telekomunikacijska tehnologija - industrijska proizvodnja, materiali in transport - energija in tehnologije za varstvo okolja. V prihodnosti je možno pričakovati tovrstno sodelovanje in poslovne priložnosti.

4.2.6 Finančno okolje

Mednarodni tržnik ne more kontrolirati finančnega okolja, mora pa ga natančno analizirati in v te okvire čim bolj realno umestiti zmožnosti poslovanja podjetja. Vprašanja, ki si jih mora zastaviti so: - kakšna so tveganja plačila in izvršitve finančne transakcije - katere vrste zavarovanj izbrati - kako se izogniti finančnemu tveganju - kakšno je valutno in finančno tveganje na trgu na katerega vstopa - ali je partner finančno stabilen - ali ponuja vlada spodbude pri vstopu na nove trge itd. V finančnem okolju moramo še posebej povezati vplive mikro in makroekonomskega okolja, torej ravni podjetja in države. Pri tem moramo obravnavati več vrst finančnih tveganj: - komercialna (finančna nestabilnost kupca, nenadne spremembe v podjetju s katerim

poslujemo) - politična (nanje običajno nimata vpliva ne kupec ne prodajalec, saj lahko ukrepi vlade

ali administrativne spremembe vplivajo na izvedbo mednarodnega posla) - valutna (nihanje tečajev valut). Zaradi valutnih tveganj je sprožena uporaba

instrumentov in politik zavarovanja tečajnih tveganj izvoznih poslov (Makovec-Brenčič in Hrastelj 2003, 37-38).

23

Zaradi visoke inflacije v Turčiji je treba biti zelo pozoren glede valutnih finančnih tveganj. Načine plačila in valuto s katero se bo poslovalo, je treba vnaprej določiti. Turška valuta je polno konvertibilna in se lahko menja v tujo valuto brez kakršnihkoli omejitev. Podjetje lahko prenese svoj dobiček, dividende in kapitalske vložke iz države, vendar mora izpolniti vse svoje obveznosti, npr. davčne ali v primeru likvidacije. V skladu z deviznimi predpisi je vnos tujega denarja neomejen, transferi v tujino preko bank so neomejeni.

24

5 VPLIV KULTURE KOT DETERMINANTE POSLOVANJA S TURIČIJO

Beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni "gojiti". V splošnem pomenu se nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti. Kulturne razlike imajo veliki pomen pri oblikovanju marketinškega programa za tuja tržišča, saj bodo kulturološki dejavniki in njihovo preučevanje vedno vplivali na uspešnost in konkurenčnost podjetja pri mednarodnem poslovanju. Glede na to, da se vedno znova odkrivajo različni načini in oblike mednarodnega trženja, narašča tudi potreba po preučevanju kulturoloških vplivov na ta del poslovanja. Različne študije so pripomogle k oblikovanju operativnih mehanizmov o tem. Ob prehodu v novo tisočletje je nesporna ugotovitev, da racionalno mednarodno poslovanje ni le večnacionalno, marveč tudi večkulturološko, zaradi intenzivnih stikov udeležencev, ki izhajajo iz različnih kultur. Teoretike in praktike to usmerja v iskanje kulturološko sorodnih potez ter iskanju poenotenega načina vedenja članov družbe. Hrastelj (2001, 23-24) opozarja, da danes izmed številnih področij raziskovanja mednarodnega poslovanja in mednarodnega marketinga skozi kulturološke dejavnike, izstopa zelo pomembno raziskovanje poslovnih pogajanj. V svojem delu je opisal turški pogajalski slog, saj je mnenja, da je Turčija lahko eden od pomembnejših slovenskih poslovnih partnerjev. Pravi, da v Turčiji radi poudarjajo, da so mostišče do šestih "turško" govorečih srednjeazijskih republik. Vrednote, ki jih pripisuje Turkom so: prepričanje o svojem poštenju in zanesljivosti, prevlada moških, gostoljubnost in galantnost. Na dogovorjene sestanke neredko zamujajo. Njihov komunikacijski slog je mešanica vplivov Sredozemlja in islama, kar se kaže v živahnosti, ter azijskega vzhoda, posledica česar je pripravljenost poslušati sogovornika. Gre za reaktivno kulturo, ki nasprotni strani prepusti, da prva poda predlog. Zato so dobri poslušalci in se skušajo pri tem od svojih zahodnih kolegov čim več naučiti. Ljubijo barantanje, zato je dogovorjena cena pogosto daleč pod izhodiščno. Ko gre za manjše posle, so pripravljeni brez pomislekov tvegati, pri večjih poslih pa kažejo večjo previdnost. Posredništvo v poslih je močno razširjeno (ibid., 75). Posel je v Turčiji zaseben (večina podjetij je družinskih), kar se počasi spreminja s pritokom velikih multinacionalk in z bolj korporativno kulturo v večjih podjetjih. Turki bodo poslovali s tistimi, ki jim lahko ponudijo dolgoletno sodelovanje. Če čutijo, da obstaja kakšen dvom o poslovnih namenih partnerjev, ne bodo prišli daleč. Graditev odnosov s turškimi kolegi je zato zelo pomembna. Vsaj prvo srečanje naj bo namenjeno samo spoznavanju drug drugega. Ko bodo odnosi enkrat vzpostavljeni, lahko varno nadaljujete o poslovnih zadevah. Pri poslovnih pogajanjih je treba zagotoviti, da bodo

25

predlogi jasno predstavili skupne koristi in donosnost kateregakoli dogovora ali partnerstva. Turki so v osnovi besedni in vizualni sogovorniki, zato jim poleg pisne statistike, projekcij in podobno, poskusite predstaviti informacije tudi ustno ali s kartami, grafi in tabelami. Sprejemanje odločitev je lahko počasno. Verjetno se boste na začetku srečali in pogajali z manj pomembnimi (mlajšimi) člani družine. Ko pa vas bodo spoznali za zaupanja vrednega in če bo vaš predlog finančno izvedljiv, se boste lahko srečali tudi s starejšimi člani. Odločitev pa brezpogojno sprejme glava podjetja. Pri pogajanjih bodo Turki začeli iz skrajnosti, da bi izzvali vašo reakcijo. Pred pogajanji morate poznati svoj cilj in se mu počasi približati preko pomembnih popuščanj. Ko privolite, predstavite to kot uslugo in odločitev, ki ste jo sprejeli iz spoštovanja do vašega partnerja. Poskusite in popustite šele takrat, ko boste dosegli soglasje za vzajemno privolitev o sorodni ali povsem ločeni zadevi (PIRS 2010). Jurše (1999, 57-58) navaja, da so za tržnika pomembne sledeče dimenzije kulture: - vzorci družbene interakcije - jezik - religija - etika - estetika - predsodki. Za Turčijo bomo posebej analizirali vsako od teh dimenzij.

5.1 Vzorci družbene interakcije Dimenzija se nanaša obnašanje posameznika v družbi in njegovo vključevanje v skupino. Za Turčijo je v tem smislu potreben poseben pogled na vlogo žensk v družbeni strukturi. V Turčiji imajo na položaj žensk vpliv vse kontradikcije globalizacije in tradicije. Položaj žensk je do leta 1923 bil obupen. Ženske imajo do takrat enakovreden status z nasprotnim spolom samo po zakonu. V praksi pa tamkajšnjo družbo opredeljuje samo šeriat4 in tradicija. Atatürkove socialne reforme so izboljšale položaj žensk. Prepovedal je zakrivanje, uveljavil civilno poroko in možnost ločitve. Leta 1926 je bil sprejet nov zakon, ki je spremenil družinsko strukturo. Poligamija je bila prepovedana, ženske so dobile enake pravice glede skrbništva nad otroki. Minimalna starost za poroko znaša 15 let za ženske in 17 let za moške. Po islamskemu zakonu je bilo pričanje dveh žensk enakovredno pričanju enega moškega, po reformi je to razmerje ena proti ena. Volilno pravico na občinski ravni so Turkinje dobile leta 1930, na državni ravni pa leta 1934. Koncesija Mednarodne organizacije za delo (International Labor Organization) sprejete 1951, ki deklarira enake plače za oba spola, ratificirana je v Turčiji leta 1966, čeprav so danes moški in ženske enaki pred zakonom, se na moške gleda z večjim spoštovanjem,

4 Islamsko versko pravo.

26

ženska pa še vedno opravlja večino poslov v gospodinjstvu. Ženska v Turčiji bo vedno omejena z navadami tradicionalnega življenja. V 80. letih se začela faza feminizma. Ženske tega časa so se zavzele zase, zavedajoč se svojega telesa in fizičnih potreb. Da bi, na kratko prikazali položaj Turkinje danes, lahko rečemo, da če ženska ne živi v velemestu in če ni finančno neodvisna, je njeno življenje še vedno odlikovano z navadami tradicionalnega družinskega sloga (Enjoyturkey.com 2010).

5.2 Jezik in poslovna komunikacija Vsak jezik ima svoje besedišče in slog in ga je zelo težko prevajati ter z njim poslovno komunicirati, ne da bi se s prevodom izgubili pretanjeni pomenski odtenki. Vedno lahko pride do napak in dvoumnosti pri sporočanju, zaradi česa je treba biti previden v poslovnemu svetu. Vsak jezik se je razvijal skupaj z družbo, ki ga je uporabljala, zato jezikovne razlike običajno nakazujejo razlike v kulturi (Hofstede et al. 2006, 56-57). Turški jezik ni lahek, vendar je vseeno enajsti najpogosteje govorjeni jezik na svetu: govori ga okoli sto milijonov ljudi na območju med Kitajsko in Balkanom. Veliko Turkov, še posebej tisti v turističnih središčih, govori še kakšen jezik (angleški, nemški, ruski), kar pomeni, da so prilagodljivi ter pri poslovanju in poslovnih pogajanjih jezik ne sprejmejo za oviro. Turki rajši poslujejo s tistimi, ki jih poznajo in spoštujejo, zato je pri poslovanju s Turki potrebno posvetiti čas graditvi osebnega odnosa. Odnosi se razvijajo v pisarni, pri podaljšanem kosilu ali večerji in ob družabnih dogodkih. Vljudnost je zelo pomembna v vseh poslovnih situacijah. Turki ne potrebujejo toliko osebnega prostora kot nekatere druge kulture, zato bodo med pogovorom stali zelo blizu. Ne umikajte se, ker bodo to razumeli kot neprijaznost. Turki odgovorijo pritrdilno s prikimavanjem z glavo in zavrnejo tako, da dvignejo glavo in jo potisnejo vznak. Majanje z glavo z leve v desno ne pomeni ne, ampak ne razumem. Dvig desne roke na srce pomeni hvala, včasih ga spremlja še rahel nagib glave. Diskusije se lahko začnejo zelo počasi, z veliko vprašanj, ki se vam mogoče ne bodo zdela povezana z namenom vašega obiska. Zelo nevljudno bo, če boste vztrajali, da vaši kolegi preidejo k bistvu. Povprašajte jih o njihovih družinah, vendar ne kažite radovednosti. Zelo dobrodošla bodo vprašanja o otrocih. Turki so ponosni na svojo deželo in bodo z veseljem odgovorili na katerokoli vprašanje o svoji kulturi in zgodovini, vendar se je treba izogibati vprašanj, ki se nanašajo na politično zgodovino. Dogovori so nujni in morajo biti sklenjeni 1 do 2 tedna vnaprej, najbolje po telefonu. Veliko Turkov odide na dopust julija in avgusta, zato se takrat ne poskušajte dogovoriti za sestanek. Enako ni dobro organizirati sestankov med ramadanom.

27

Pričakuje se točnost, a bodite pripravljeni, da vas bodo pustili čakati (o čem se strinja veliko avtorjev5). Prvi sestanki bodo bolj družabno kot pa poslovno naravnani. Pri poslovanju je zaželeno imeti na voljo tiskane materiale tako v angleščini kot v turščini. Predstavitve morajo biti dobro izpeljane, temeljite in podprte z vizualnimi pripomočki kot so zemljevidi, grafi in tabele (PIRS 2010).

5.3 Religija Vpliv religije v poslovnem svetu je veliki, saj je ta del kulture skozi katero je družba vzgojena in iz nje črpa svoje kulturne norme. Religija ima veliki vpliv na sprejemljivost določenih izdelkov. Skoraj 99 % prebivalstva je muslimanov, ostali 1 % so kristjani in židje. Pomembna povezava religije in turizma v Turčiji je, da so tamkajšnje mošeje zelo prijazne do tujcev, saj se smejo svobodno sprehajati po njih in se v njih poljubno zadrževati. V preostalem islamskem svetu je takšna strpnost redka. Religija zelo vpliva na vrste dobrin in storitev, ki so primerljivi za tamkajšnje odjemalce. Islam prepoveduje pitje alkohola in uporabo svinjskega mesa. Popularni substitucijski proizvodi6 za alkohol so mineralna voda, kava in čaj. Substitucijski proizvodi za svinjsko meso so jagnjetina, govedina in perutnina (pri čemer morajo biti živali zaklane na predpisan način). Pitje vroče kave in čaja v muslimanskem svetu imam posebno vlogo, ker je to njihov obred, zato so trgi za te izdelke zelo veliki. Islamsko bančništvo temelji na Koranu in šeriatski prepovedi kakršnihkoli obresti. Namesto obresti islamski bankirji uporabljajo institucijo delitve lastništva v posojilnem poslu ali delitev zaslužka od tega posla z njegovim lastnikom, uporabnikom posojila. Zahodnjaška hipotekarna posojila v islamskem sistemu rešujejo tako, da banka posojilodajalka sama kupi želeno nepremičnino in jo stranki proda po višji ceni. Zaslužek tako namesto z obrestmi ustvari s trgovino (Wild et al. 2000, 56).

5.4 Etika in estetika poslovanja V današnjem kompleksnem poslovnem svetu ima vprašanje poslovne etike vse večjo vlogo, saj se menedžerji in zaposleni srečujejo s številnimi etičnimi dilemami pri opravljanju svojega posla. Etična klima je tudi v turškem poslovnem okolju na kritični stopnji. Empirična raziskava (Serap in Tezölomez 2010) določa vpliv individualnih, upravljalnih in organizacijskih faktorjev na etične predsodke turških menedžerjev in razlaga o etičnih percepcijah teh menedžerjev. V raziskavi je opisano, da imajo Turkinje v poslovnem svetu višja etična merila od Turkov.

5 Glej Hrastelj 2001. 6 Substitucijski proizvodi so proizvodi, pri katerih lahko eden proizvod nadomesti drugega – na primer kava in čaj (Strašek 2005, 71).

28

Estetika se v poslovnem svetu kaže kot sistem elementov (npr. barv in simbolov), ki vplivajo na oblikovanje in trženje izdelkov. V estetiko lahko tudi prištejemo kodeks oblačenja na delovnem mestu. Glede kodeksa oblačenja, za poslovneže v Turčiji, ni drugačnih pravil kot drugod po Evropi (obleka, kravata, srajca). Zaradi tamkajšnje klime je srajca lahko s kratkimi rokavi. Za ženske v večjih mestnih središčih, kot so Istanbul, Ankara, Izmir in za razne turistične kraje ni omejitev glede oblačenja, kljub temu se morajo ženske, ki potujejo izven teh območij, predvsem na jugo-vzhodni regiji, obleči bolj zastrto (srajce z dolgimi rokavi, dolga krila in obleke).

5.5 Predsodki Predsodek je vrsta stališč do socialnih skupin, ki niso utemeljena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna proti spremembam. Navadno so predsodki negativni, kar pomeni, da smo do pripadnikov določenih skupin negativno čustveno naravnani oz. jih negativno vrednotimo zgolj zaradi njihove skupinske pripadnosti. V to dimenzijo, v ekonomskem smislu, sodijo reakcije sodnikov poslovanja že pri prvem omenjanju države s katero se planira poslovanje ter reakcije končnih potrošnikov o tej državi. Predsodki o Turčiji pri ljudeh ponavadi izhajajo iz neznanja o položaju žensk v tej državi. Večina ljudi ne ve, da so z Atatürkovo revolucijo ženske dobile enakopraven položaj z moškimi in da so ženske v Turčiji teoretično bile prej bolj napredne kot ženske zahodnega sveta (na primer Francozinje so dobile volilno pravico komaj leta 1944).

29

6 TURŠKI TRG KOT IZZIV ZA SLOVENSKA PODJETJA

Turčija ima zelo zanimivo geografsko lego in se nahaja na križišču treh največjih in najbolj dinamičnih trgov: Evrope, Azije in Srednjega Vzhoda. V zadnjih letih so korenite gospodarske reforme in ekonomska ter politična stabilnost ustvarili varno okolje za poslovanje in privabile mnoge tuje investitorje. Nič čudnega, da je njeno gospodarstvo poraslo v tem obdobju za tretjino in še vedno obeta nadaljnjo rast. Domače tržišče je ogromno (tukaj mislimo in na površino Turčije in na število prebivalcev), ambiciozno in še vedno ima relativno poceni delovno silo. Takšno dinamiko predvsem povzroča rastoč privatni sektor, povečanje konkurence, nenasičeno lokalno tržišče in mlada populacija z rastočo kupno močjo, ki prinaša spremembo življenjskih navad in rastoči trend urbanizacije. Turški trg ponuja veliko priložnosti v skoraj vseh gospodarskih sektorjih, na hitrost in usmeritev nadaljnjih reform pa vpliva tudi pridružitveni proces za polno članstvo Turčije v EU. Navkljub številnim pozitivnim spremembam pa turški trg še vedno ostaja zelo zahteven in poln izzivov, kar narekuje skrbno planiranje, prilagodljivost in vztrajnost. Za nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Turčijo, si moramo pogledati podatke iz preteklosti, ki nam kažejo kakšna bi lahko bila pričakovana menjava. Iz Tabele 7 so razvidni podatki (izraženi v evrih) o izvozu v Turčijo in uvozu blaga v iz Turčije. Od leta 2006 je saldo negativen, kar pomeni da Slovenija uvaža več kot izvaža. Negativen trend je tudi razumljiv zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva. Tabela 7: Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo 2004 – 20107

Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo 2004 139.502 109.851 249.353 29.651 2005 151.391 147.656 299.047 3.735 2006 136.507 180.243 316.750 -43.736 2007 142.939 179.965 322.904 -37.026 2008 140.700 167.623 308.323 -26.923 2009 151.252 144.705 295.957 6.547 2010 23.188 28.771 51.959 -5.583

Vir: Statistični urad RS 2010 Iz Tabele 8 so razvidne skupine proizvodov, ki so se največ izvažale v Turčijo v letu 2009. Ta tabela nam lahko pomaga ugotoviti, katere panoge so najbolj zanimive za izvoz na turški trg.

7 Podatki za leto 2010 se nanašajo na obdobje januar – februar.

30

Tabela 8: Slovenski izvoz v Turčijo v letu 2009 po skupinah proizvodov (v 1.000 €)

Vir: Statistični urad RS 2010 Turčija je v zadnjih letih na področju gospodarske stabilnosti in približevanja evropskim standardom dosegla opazen napredek, kar je vzbudilo veliko zanimanje tujih vlagateljev, zlasti evropskih. Največje priložnosti se tako tudi za slovenske izvoznike odpirajo na področju storitev ter industrije, kmetijstva in turizma. Pomembno industrijsko središče je Istanbul, ki predstavlja vrata za vstop na turški trg. Ta ponuja konkurenčne pogoje za vzpostavitev proizvodnje, pomembna pa je tudi tradicija sektorja z dobro vzpostavljeno verigo dobaviteljev in z močnimi lokalnimi znamkami. Hitro rastoča sta trga avtomobilske in farmacevtske industrije. Velik potencial obeta tudi trg storitev, predvsem področje financ, telekomunikacij in prevoza. Večina tujih naložb je bila v preteklem obdobju že usmerjenih v ta sektor. Priložnosti za podjetja se ponujajo v turistični panogi, ki je za Turčijo zelo pomembna, v industriji in kmetijstvu ter na področju prometa, zlasti za prevoz blaga. Zanimivo bi bilo še sodelovanje v energetiki (Dovč 2007).

Turčija je zemlja priložnosti, saj v privatizacijsko podjetne programe vključuje dejavnosti v letalstvu, bančništvu, telekomunikacijah in drugih hitro se razvijajočih dejavnostih terciarnega sektorja. Ima četrti največji razvojni program v svetu, ki vključuje investicije od 5 milijard ameriških dolarjev letno. Našteti razlogi so vzrok britanskega in ameriškega zanimanja za uvrstitev Turčije v eno izmed svojih desetih največjih trgov za sodelovanje (MFA Turkey 2001, 9-10).

Za sodelovanje Slovenije in Turčije imajo veliki pomen tudi obiski ministrov za zunanje zadeve. Zadnji se zgodil 8. aprila 2010, ko je slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar obiskal Turčijo. Obisk predstavlja nadaljevanje intenzivnih stikov na visoki ravni in je priložnost za izmenjavo mnenj o aktualnih dvostranskih, pa tudi regionalnih in mednarodnih vprašanjih. V okviru delovnega obiska je imel minister za zunanje zadeve

Odstotek EUR Skupina proizvodov 17 % 25.568 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi

deli 16 % 23.967 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za

snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

9 % 14.136 Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona 8 % 11.651 Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati,

barve, pigmenti in druga barvila, pripravljena premazna sredstva in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila

8 % 11.585 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

6 % 8.508 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

31

Republike Slovenije Samuel Žbogar pogovore s predsednikom Republike Turčije Abdullahom Gülom, predsednikom vlade Recepujem T. Erdoganom, z gostiteljem Ahmetom Davutoglujem, ministrom za zunanje zadeve Republike Turčije in Muratom Mercanom, predsednikom Komisije za zunanjo politiko Velike narodne skupščine Turčije. Poglavitna tema pogovorov je bila dvostransko sodelovanje med državama, s poudarkom na gospodarskem področju. Ministra za zunanje zadeve sta uvodoma dvostranske odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo ocenila kot pozitivne in prijateljske, ki jih ne obremenjujejo odprta vprašanja. Ministra sta izrazila zainteresiranost za nadaljnjo poglobitev sodelovanja na številnih področjih, še posebno na gospodarskem. Zaradi relativne geografske bližine, dobrih transportnih povezav in velikega turškega trga obstajajo možnosti za povečanje blagovne menjave (Vlada RS 2010).

6.1 Izzivi na področju tržnega komuniciranja in promocije Trgovinske zbornice, industrijske zbornice, regionalne in sektorske zbornice, cela vrsta različnih poslovnih združenj, regijskih združenj ter specializirana industrijska sektorska ali interesna združenja predstavljajo zelo učinkovit kanal za učinkovito tržno komuniciranje. Skoraj strateška je usmeritev turškega gospodarstva v zadnjih letih v organizacijo mednarodnih konferenc, strokovnih simpozijev, mednarodnih specializiranih sejmov in razstav, ne samo v Istanbulu, Ankari in Izmirju, kot največjih poslovno - industrijskih centrih, ampak tudi v drugih velikih mestih. V medijih je komuniciranje usmerjeno na TV, radio in tiskane medije. Večina glavnih turških oglaševalskih agencij ponuja storitev tovrstnega oglaševanja. Turški mediji so v svobodni in privatni lasti, obstaja več kot 16 nacionalnih privatnih televizijskih mrež in vse delujejo pod pravili svobodne komunikacije. Torej, najbolj učinkovit, ampak hkrati najdražji način oglaševanja izdelkov in storitev je preko enega od treh programov turške nacionalne televizije. Večina od 12 milijonov turških gospodinjstev ima televizijo in preko 95 % gospodinjstev gleda oddaje vsakodnevno. Pomembnost radia kot medija precej narašča in ima po raziskavah mlajšo publiko kot televizija. Turčija beleži statistično najmanj bralcev dnevnih časopisov v Evropi, ki pa kaže trend hitre rasti. Pošiljanje oglasnih sporočil preko elektronske pošte še ni popolnoma uveljavljeno, ampak pridobiva na pomenu. Najpogosteje je osredotočeno na mlado ciljno publiko ter cenjeno kot idealna oblika promocije svežih in inovativnih izdelkov. Nekaj lokalnih veleblagovnic, poleg svoje internetne strani, ponuja tudi posredovanje prodaje preko interneta. Stroški nakupovanja preko interneta so zelo visoki, zato se jih le malo odloči za tovrstne nakupe. Njihovo število kljub temu narašča (JAPTI 2010).

6.2 Izzivi na področju transporta Cestni transport je imel v Turčiji vse do leta 2002 monopol s 94 % deležem, železniški 3 % delež, zračni 2,6 % in morski transport 0,4 %. Revitalizaciji zapostavljenim načinom transporta je dala vlada visoko prioriteto in z vrsto že doslej realiziranih projektov se stanje izboljšuje.

32

Turška obala, ki je dolga 8.300 km, ima 15 večjih javnih, 30 manjših in 35 specializiranih luk. Ladijski prevoz tovora znaša 243,5 milijonov ton na leto. Na področju ladijskega prevoza Turčija po priporočilu EU izboljšuje tehnične in še posebno evropske varnostne standarde in je število ladij na črni listi znižano iz 211 pod 30. Cestno omrežje (63.850 km) in povezanost posameznih delov države je dobra, tudi zaradi petletnega državnega plana, ki je potekal do 2001, z dodatno zgrajenimi 177 cestami. V septembru 2002 je bil z EU podpisan Memorandum o izboljšanju infrastrukture znotraj Panevropskega transportnega koridorja VIII (PEN). V juliju 2003 je bil uveden nov Zakon o cestnem prometu, ki se nanaša tako na nacionalne kot na mednarodne aktivnosti na področju cestnega transporta. Velik poudarek je na dvigu učinkovitosti, varnosti in kakovosti cestnega prevoza ter kontroli nad stanjem in obtežitvi vozil v prometu. Slovenski izvozniki in uvozniki se pri poslovanju s Turčijo večinoma poslužujejo cestnega prevoza, ki so v večini turškega izvora, zaradi bolj ugodnih cen prevozov. Majhen delež blaga pa gre tudi preko dnevne letalske povezave med Ljubljano in Istanbulom (predvsem tekstilni izdelki).

6.3 Izzivi na področju tržnih poti in distribucije Prodaja preko lokalnega agenta ali distributerja je v Turčiji skoraj nujna. Njihova prednost je poznavanje lokalnega gospodarskega okolja, kar je v Turčiji odločilnega pomena. Glede na to, da so zakonodajni in drugi institucionalni postopki, ki jih mora podjetje opraviti na poti do prodaje izdelkov, kar zapleteni, je tudi tu agent lahko zelo olajševalni element. Dodatna možnost je tudi ustanovitev lastnega podjetja ali vzpostavitev lastnega prodajnega omrežja v Turčiji, načine za ustanovitev pa smo predstavili v četrtem poglavju (JAPTI 2010).

6.4 Gorenje na turškem trgu Kot pozitiven primer vstopa na turški trg bomo predstavili podjetje Gorenje. Gorenje, eden izmed največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi, je oktobra 2006 ustanovilo hčerinsko podjetje v Turčiji, Gorenje Istanbul Ltd. V Gorenju so že pred samim vstopom na Turčijo gledali kot na državo, ki živi v koraku z vsesplošnim razvojem in svetovnimi trendi. Na turški trg so vstopili s predstavitvijo kolekcije gospodinjskih aparatov Gorenje Ora – Ïto. Kolekcija združuje tehnologijo in kakovost, multifunkcionalnost in futuristični dizajn. Podjetje Gorenje pa je znano po inovativnosti in sodobnem oblikovanju, ki izvira iz spoštovanja vrednot doma in družine, s številnimi inovativnimi in uporabnimi rešitvami, narejenimi po meri sodobnega uporabnika. V Gorenju ocenjujejo, da so nove generacije Turkov se vse bolj zanimajo za prestiž, kakovost in zanesljivo poprodajno podporo. In prav tu Gorenje vidi odločilno konkurenčno priložnost. Velik potencial potrjujejo tudi dejstva, da je na turškem trgu 20-letni cenovni

33

monopol krojila zgolj domača ponudba, da je bil trg do 1985 zaprt pred tujo konkurenco ter dejstvo, da je generacija, rojena po liberalizaciji trga, danes ekonomsko samostojna in željna svežih priložnosti. Turčija je trg, ki odpira mnoge priložnosti za tuje vlagatelje. Njen strateški pogled na življenje in odprtost globalizacijskim tokovom jo približujeta tudi Evropski uniji. Bežen pregled razvoja trga potrjuje nenehno rast mimo vseh kriz, ki jih država beleži od 90-tih let do danes. Nenehna ekonomska rast je vodilno merilo pri ponudbenem naboru, njena posledica pa je tudi rast urbanega prebivalstva in številnih velikih gradenj in investicij, ki se trenutno odvijajo. Približevanje Turčije k Evropski uniji, njeni carinski uniji in s tem še večji odprtosti, pa lahko v prihodnosti prinese številne pozitivne spremembe v življenje Turčije (Gorenje Group 2007).

34

7 SKLEP

Skozi delo diplomskega seminarja ugotavljamo, da je Turčija zanimiva za slovenska podjetja in tudi za ostala evropska podjetja iz več vidikov. Zaradi ugodnega geografskega položaja ima Turčija pomembno vlogo v energetskem svetu (60 % ruskega trgovanja gre skozi Bospor in Dardanele). Središče je za izvoz kaspijske nafte in plina. V gospodarstvu se Turčija sooča z dvema velikima problemoma, visokim zunanjim dolgom in visoko inflacijo. Pri raziskavi makroekonomskega okolja ta problema predstavljata veliko nevarnost pri zunanjetrgovinskem sodelovanju. Vstop Turčije v EU bi pomagal državi, da razširi svoje mednarodno poslovanje in bi jo hkrati naredil zanimivejšo za tuje vlagatelje. Za potrebe analize privlačnosti turškega okolja za slovenska podjetja smo analizirali tržno okolje in družbenoekonomsko okolje Turčije. Zaradi svoje velikosti je zelo zanimiva za mednarodno menjavo. Pogosto analitiki pravijo, da je največji turški resurs 75,5 milijonov prebivalcev, od česa ima več kot polovica manj kot 28,8 let. Njeno tržno okolje je zelo ugodno za mednarodno menjavo, težave za tržnika pa se pogosto pojavijo v nepoznavanju družbenoekonomskega okolja. S prenovljeno zakonodajo (leta 2003) je Turčija vpeljala vrsto zakonov, ki so izboljšali, olajšali in pospešili mednarodno menjavo. Velike spremembe so opazne pri spremembah zakona za ustanavljanje podjetij v Turčiji s strani tujcev. Spremembe so vpeljane tudi v zakone, ki se ukvarjajo z razvojem tehnološkega okolja. Večina aktivnosti s tega področja ni obdavčenih. Z vidika mednarodnega trženja je pomembno poznati kulturo, vero in običaje države s katero poslujemo. Navkljub svobodnim medijem in svobodi oglaševanja, zaradi večinskega muslimanskega prebivalstva v Turčiji, je treba biti previden pri določenih strategijah v oglaševanju. Golota, na primer, ni dovoljena in če je uporabljena v reklami lahko predstavlja vzrok zaradi katerega izdelek ni sprejet na trgu. Za slovenskega tržnika se bodo pojavljali izzivi na področju tržnega komuniciranja in promocije. S tem področjem, kot je omenjeno v prejšnjem primeru, moramo povezati kulturo in religijo ter poiskati vse možne načine oglaševanja na tujem trgu. Šele takrat lahko naredimo analizo stroškov. Izzivi na področju transporta se kažejo v izbiri transportnega sredstva. Ugotovili smo, da se slovenski izvozniki pri poslovanju s Turčijo, večinoma poslužujejo cestnega prevoza, ki so v večini turškega izvora, zaradi ugodnejših cen prevozov. Le majhen delež se odloča za zračni prevoz blaga. Za tržne poti slovenskih podjetij in distribucijo slovenskih izdelkov pa priporočamo, da si podjetje, ki prvič vstopa na turški trg, najde lokalnega agenta ali distributerja. Ta investicija bo v veliki meri olajšala pot do uspeha slovenskemu podjetju. Izvozniki morajo dobro poznati potrebe in želje svojih končnih porabnikov, saj je le tako možno biti uspešen na tujem trgu. Te kazalce smo si pogledali za Turčijo ter ugotovili s čim bi se izplačalo poslovati v Turčiji.

35

8 POVZETEK

V delu diplomskega seminarja smo analizirali privlačnost turškega trga za slovenska podjetja. Dokazali smo, da brez detajlne analize tržnega in družbenoekonomskega okolja, podjetje ne more pričakovati uspeha na tujemu trgu. Te analize smo naredili za turški trg. Gospodarski kazalci in statistike dosedanjega poslovanja s Slovenijo so nam pomagali izvedeti kakšen obseg poslovanja lahko pričakujemo v prihodnosti. Pokazali smo zakaj in na katerih področjih je Turčija zanimiva za slovenskega tržnika. Svoje cilje smo potrdili s praktičnim primerom slovenskega podjetja Gorenje, ki uspešno posluje na turškem trgu. KLJUČNE BESEDE: družbenoekonomsko okolje, Evropska unija, mednarodno poslovanje, mednarodni marketing, slovenski trg, tržno okolje, turški trg SUMMARY While doing this diploma paper, we have analyzed the attractiveness of the Turkish market for Slovenian companies. We proved that, without a detailed analysis of the market and socioeconomic surroundings, a company cannot expect success at foreign market. We have done this analysis for the Turkish market. Economic data and statistics of doing business with Slovenia so far have helped us find out what amount of business to expect in the future. We showed why and in which areas Turkey is interesting for Slovenian companies. We confirmed our aims using the practical example of the Slovenian company Gorenje that successfully does business at the Turkish market. KEY WORDS: socioeconomic environment, European Union, international trade, internatonal marketing, Slovenian market, market environment, Turkish market

36

9 LITERATURA

1. Bregar, Lea. 2007. Statistika za poslovno odločanje- prvi del. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 2. Darke, Diana. 2000. Turčija. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 3. Dovč, Barbara (2007). Turčija z doseženim napredkom vse bolj privlačna za vlagatelje.

Izvozno okno. [online], 36 odstavkov. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/index.php?vie=print&vPath=tema_tedna/&id=6448]. [10.5.2007].

4. Hofstede, Gert Jan, Paul B. Pedersen in Geert Hofstede. 2006. Komuniciranje –

Raziskovanje kulture. Družba Piano. 5. Hrastelj, Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti. GV Založba

Ljubljana. 6. Inalcik, Halil. 2002. Osmansko Carstvo: klasično doba 1300. – 1600. Srednja Europa,

d.o.o., Zagreb. 7. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Ekonomsko – poslovna fakulteta Maribor. 8. Makovec-Brenčič Maja in Tone Hrastelj. 2003. Mednarodno trženje. GV Založba

Ljubljana. 9. Mykland, Knut, Larsson Lars Ove in Ahman Tor. 1995. Zgodovinski atlas sveta od

prazgodovine do danes. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 10. Previšić, Jozo in Đurđana Ozretić-Došen. 1999. Međunarodni marketing. Masmedia,

Zagreb 11. Serap, Ekin in Hande Tezölomez (2010). Business Ethics in Turkey: An Empirical

Investigation with Special Emphasis on Gender. SpringerLink, [online]. Dostopno na: http://www.springerlink.com/content/xh41q26123k20558/ [23.8.2010].

12. Sinigoj, Damjan. 2004. Turčija na poti v Evropsko unijo. Diplomsko delo. Ljubljana:

Ekonomsko – poslovna fakulteta 13. Strašek, Sebastjan. 2005. Ekonomska analiza in politika. Ekonomsko – poslovna

fakulteta Maribor 14. Toguc, Saffet Emre. 2010. Discover Europe: 101 Must – See Places in Istanbul. Lonley

Planet

37

15. Wild, John, Kenneth Wild in Jerry Han. 2000. International Business. Prentice Hall, USA

VIRI 1. Banka Slovenije. 2010. Dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB [online]. [30.7.2010].

Dostopno na: [http://www.bsi.si/podatki/tec-bs.asp]. [2.8.2010]. 2. Enjoyturkey.com. 2010. Family - Lifestyle. [online]. Dostopno na:

[http://www.enjoyturkey.com/info/culture/Life_Style.htm]. [23.8.2010]. 3. Gorenje Group. 2007. Gorenje vstopilo na turški trg. Novice [online]. [18.5.2007].

Dostopno na: [http://www.gorenje.si/novice?aid=1047].[28.8.2010]. 4. JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. 2010.

Predstavitev države: Turčija. IZVOZNO OKNO [online]. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Turcija/Predstavitev_drzave_1183.aspx]. [24.8.2010].

5. MFA Turkey – Republic of Turkey, Ministry of Foreign Affairs. 2001. Turkey and the

European Union; An Overview for 2001 6. PIRS – Poslovni informator Republike Slovenije. 2010. Turčija. PIRS IN EVROPA.

[online]. Dostopno na: [http://www.pirs.si/PirsAndEurope/f424ba84-85da-4d67-895a-90e410c28167]. [3.3.2010].

7. PwC – PricewaterhouseCoopers. 2010. Draft Turkish Commercial Code. Doing

business in Turkey? [online]. Dostopno na: [http://www.pwc.com/tr/en/publications/turkish-commercial-code.jhtml]. [27.8.2010].

8. RTV SLO – Radiotelevizija Slovenija. 2006 Turčija si le želi v Evropsko unijo.

Evropska unija [online]. Dostopno na: [http://www.rtvslo.si/evropska-unija/turcija-si-le-zeli-v-evropsko-unijo/64002]. [25.8.2010].

9. Statistični urad Republike Slovenije. 2010. Ekonomsko področje – zunanja trgovina

[online]. Dostopno na: [http://www.stat.si/tema_ekonomsko_zunanja.asp]. [25.8.2010]. 10. TurkStat – Turkish Statistical Institute. 2010. GDP (constant). Selected series [online].

Dostopno na: [http://www.turkstat.gov.tr/Gosterge.do?metod=IlgiliGosterge&id=3506]. [24.8.2010].

11. TurkStat – Turkish Statistical Institute. 2010a. Foreign Trade increased in June 2010.

FOREIGN TRADE STATISTIC JUNE/2010 [online]. [30.7.2010]. Dostopno na: [http://www.turkstat.gov.tr/PreHaberBultenleri.do?id=6297]. [25.8.2010].

38

12. TurkStat – Turkish Statistical Institute. 2010b. Address based population registration system population census results, 2009. POPULATION, DEMOGRAPHY, HOUSINH & GENDER [online]. [25.1.2010]. Dostopno na: [http://www.turkstat.gov.tr/PreTablo.do?tb_id=39&ust_id=11]. [24.8.2010].

13. Vlada Republike Slovenije. 2010. Minister Žbogar na delovnem obisku v Republiki

Turčiji. Ministrstvo za zunanje zadeve [online]. [8.4.2010]. Dostopno na: [http://www.mzz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//26767/]. [1.8.2010].