UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · 2018-08-24 · 5 Rijavec Vesna, ivilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 291. 6 Novela ZIZ-J, Uradni list RS, št. 53/14

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

NASTJA TUŠ

IZVRŠBA NA DOLŢNIKOVA DENARNA

SREDSTVA PRI ORGANIZACIJAH ZA

PLAČILNI PROMET

Diplomsko delo

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

IZVRŠBA NA DOLŢNIKOVA DENARNA

SREDSTVA PRI ORGANIZACIJAH ZA

PLAČILNI PROMET

Študentka: Nastja Tuš

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: pravo

Mentorica: dr. Tjaša Ivanc

Maribor, avgust 2016

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem profesorici dr. Tjaši Ivanc za sprejeto mentorstvo in strokovne

napotke ter popravke pri pisanju diplomske naloge.

Velika zahvala pa gre moji družini, fantu in prijateljem, ki so bili moja vzpodbuda in

opora v času študija.

KAZALO

POVZETEK ................................................................................................................. I

SUMMARY ............................................................................................................... II

1. UVOD ................................................................................................................... 1

2 SPLOŠNO O IZVRŠBI IN IZVRŠILNEM POSTOPKU ..................................................... 3

2.1 PRISTOJNOST SODIŠČA ............................................................................................... 3

2.1.1 STVARNA PRISTOJNOST ................................................................................................ 3

2.1.2 FUNKCIONALNA PRISTOJNOST ..................................................................................... 4

2.1.3 KRAJEVNA PRISTOJNOST .............................................................................................. 4

2.2 DOVOLITEV IZVRŠBE ................................................................................................... 4

2.2.1 NA PODLAGI IZVRŠILNEGA NASLOVA ........................................................................... 4

2.2.2 NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE ......................................................................... 4

2.3 SREDSTVA IZVRŠBE ..................................................................................................... 5

2.4 PREDMET IZVRŠBE ...................................................................................................... 5

2.5 OPRAVLJANJE IZVRŠBE ............................................................................................... 6

3. IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVA DENARNA SREDSTVA PRI ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI

PROMET ................................................................................................................... 7

3.1 DOLŽNIKOV RAČUN PRI ORGANIZACIJI ZA PLAČILNI PROMET ...................................... 7

3.2 PREDMET IZVRŠBE .................................................................................................... 12

3.2.1 OPROSTITVE IN OMEJITVE IZVRŠBE ........................................................................... 13

3.3 OPRAVLJANJE IZVRŠBE ............................................................................................. 14

3.3.1 SREDSTVA IZVRŠBE ..................................................................................................... 14

3.3.2 IZVRŠEVANJE SKLEPOV O IZVRŠBI .............................................................................. 15

3.3.3 POPLAČILO UPNIKOV.................................................................................................. 15

3.3.4 POPLAČILO Z VEČ RAČUNOV ...................................................................................... 16

3.3.5 POPLAČILO V PRIMERU VEČ DOLŽNIKOV ................................................................... 18

3.3.6 IZVRŠBA NA HRANILNO VLOGO ................................................................................. 18

3.4 ODGOVORNOST ORGANIZACIJE ZA PLAČILNI PROMET....................................... 18

4 POSEBNOSTI PRI IZVRŠBI NA DENARNA SREDSTVA V GOSPODARSKIH ZADEVAH .. 19

4.1 PREDMET IZVRŠBE .................................................................................................... 19

4.2 OPRAVLJANJE IZVRŠBE ............................................................................................. 21

4.2.1 POPLAČILO Z VEČ RAČUNOV ...................................................................................... 21

4.2.2 PRENOS PRED PRAVNOMOČNOSTJO SKLEPA O IZVRŠBI............................................ 21

5 ZAKLJUČEK........................................................................................................... 22

6 BIBLIOGRAFIJA .................................................................................................... 23

6.1 LITERATURA ............................................................................................................. 23

6.2 PRAVNI VIRI ............................................................................................................. 23

6.3 DRUGI VIRI IZ MEDMREŽJA ....................................................................................... 24

6.4 SODNA PRAKSA ........................................................................................................ 24

I

POVZETEK

Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred

vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni

opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi

sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih

terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri

organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži

organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v

višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi,

organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje

izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom

izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.

Ključne besede: izvršba, upnik, dolžnik, denarne terjatve, organizacije za plačilni

promet, denarna sredstva

II

SUMMARY

Payment indiscipline of debtors is increasing so many creditors find themselves before

the question of how to effectively recover their claims. When there are no more usual

remedies left, creditors choose claim enforcement that can be done by different

means of enforcement. Enforcement on a monetary claim can be done by claim

enforcement on debtor's money resources at organizations for payments. The point of

this enforcement is that the court orders the organization for payments to block

debtor's money resources and after that to pay that amount to the creditor. The Claim

Enforcement and Security Act has been repeatedly changed, but there are still some

problems in practice.

Keywords: enforcement, creditor, debtor, monetary claims, organizations for

payments, money resources

1

1. UVOD

V pogodbenih odnosih med strankami imajo upniki nemalokrat težave pri poplačilu

svojih terjatev saj nekateri dolžniki neradi prostovoljno izpolnijo svoje obveznosti. Da bi

v teh primerih upniki prišli do pravičnega poplačila svojih terjatev, je treba dolžnike

nekako prisiliti v izpolnitev obveznosti, vendar je pri tem potrebno paziti tudi na

njihove pravice. V 15. členu Ustave Republike Slovenije1 je določeno, da so človekove

pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih

določa Ustava. Upnikom so pri uresničitvi tega določila v Ustavi v pomoč državni organi

– to so predvsem sodišča, da preko njih vzpostavijo pravično stanje, kot izhaja iz

izvršilnega naslova. Svoje pravice upniki in dolžniki uveljavljajo v okviru civilnega

izvršilnega postopka, ki se vodi pred okrajnim sodiščem. Upniki imajo na voljo več

izvršilnih sredstev med katerimi lahko izbirajo glede na okoliščine konkretnega

primera. Eno izmed njih je izvršba na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ta ima pri

organizacijah za plačilni promet.

Temeljni zakon, ki ureja področje izvršbe in civilnega izvršilnega postopka je Zakon o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ)2, ki je začel veljati 15. oktobra 1998 in je bil do danes tudi

večkrat noveliran. Nekatere novele so v opravljanje izvršbe prinesle bistvene novosti,

druge pa zgolj določene popravke. Novela ZIZ-A3 je na področje izvršbe na dolžnikova

denarna sredstva prinesla obširne spremembe saj je bilo potrebno uskladiti omenjeno

področje s takrat sprejetim Zakonom o plačilnem prometu4, ki »je opredelil prehod

plačilnega prometa za pravne osebe z Agencije za plačilni promet (APP) na poslovne

banke (organizacije za plačilni promet).«5 Omenjeno področje izvršbe sta konkretneje

spremenili še noveli ZIZ-J6 in ZIZ-K7. Novela ZIZ-J je spremenila omejitev izvršbe na

plačo. Do sprejetja novele se je omejitev nanašala samo na plačo, od novele ZIZ-J

1 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991.

2 Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 51/98, št. 75/02, št. 16/04, št. 17/06, št. 69/06, št.

115/06, št. 93/07, št. 28/09, št. 51/10, št. 26/11, št. 53/14, št. 54/15. 3 Novela ZIZ-A, Uradni list RS, št. 75/02.

4 Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP), Uradni list RS, št. 30/02, št. 15/03, št. 45/03, št. 37/04, št. 105/04,

št. 39/06, št. 110/06, št. 102/07. 5 Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 291.

6 Novela ZIZ-J, Uradni list RS, št. 53/14.

7 Novela ZIZ-K, Uradni list RS, št. 54/15.

2

naprej pa se omejitve izvršbe nanašajo na vse denarne prejemke, ki se z zakonom, ki

ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Zadnja novela, novela ZIZ-

K, je zgolj popravila omejitve in izvzetja izvršbe in sicer tako, da mora v primeru izvršbe

dolžniku ostati znesek v višini, ki ni nižji od minimalne neto plače. Tako omejitev za

navadne terjatve upnikov po novem znaša 76 odstotkov in ne 70 odstotkov.8

Vsi dolžnikovi računi, ki so lahko predmet izvršbe se vodijo pri organizacijah za plačilni

promet.9 Le-te v primeru, da se vodi izvršba na dolžnikova denarna sredstva, po

navodilih pristojnega sodišča upravljajo s sredstvi na dolžnikovem računu in mu o tem

tudi poročajo.

Izvršba pa v praksi ni tako enostavna, saj dejanskih primerov vedno ni možno rešiti po

točno določenih členih zakona. Eden izmed problemov, ki se pojavlja je ta, da upnik ne

navede podatkov o dolžnikovem računu. V tem primeru je vprašanje, ali je sodišče

dolžno samo opraviti poizvedbe o dolžnikovih računih in v katerih primerih.

Pojavljajo se tudi vprašanja, ali je možno seči tudi na odobreno prekoračitev

pozitivnega stanja na računu ali samo na pozitivno stanje na računu, saj v praksi veliko

dolžnikov namreč nima pozitivnega stanja na računu.10

8 Povzeto po Volk Dida, Izvršba – neznosna lahkost spreminjanja, Priloga Pravne prakse, št. 35, leto 2015.

9 Povzeto po Volk Dida, Izvršba – izterjava denarnih terjatev, Planet GV, Ljubljana 2009, str. 217.

10 Povzeto po Volk Dida, Izvršba – izterjava denarnih terjatev, Planet GV, Ljubljana 2009, str. 218.

3

2 SPLOŠNO O IZVRŠBI IN IZVRŠILNEM POSTOPKU

Upnik mora za izpolnitev svoje terjatve zahtevati intervencijo državnih organov, ker so

le-ti upravičeni uporabiti silo, s katero vzpostavijo stanje kot izhaja iz izvršilnega

naslova. Procesna pravila s katerimi upnik uveljavlja prisilno izvršitev svoje terjatve,

sestavljajo civilni izvršilni postopek. Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek,

katerega bistvo ni odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, temveč izvršitev

materialnopravnih dajatvenih zahtevkov. Poglavitna sodna odločba v izvršilnem

postopku je sklep o izvršbi, sodišče pa sprejema tudi druge procesne sklepe tekom

postopka.11

V izvršilnem postopku nastopata dve stranki z nasprotnimi interesi – upnik, ki je

aktivna stranka postopka in dolžnik, ki je pasivna stranka postopka. Upnik je tisti, ki

predlaga prisilno izvršitev svoje terjatve iz izvršilnega naslova, dolžnik pa tisti, od

katerega se taka prisilna izpolnitev zahteva.12

2.1 PRISTOJNOST SODIŠČA

2.1.1 STVARNA PRISTOJNOST

Stvarno pristojnost lahko opredelimo po naravi določene zadeve, na podlagi vrednosti

spornega predmeta ali pa na podlagi izrecne določbe v zakonu. ZIZ za zadeve izvršbe in

zavarovanja predvideva pristojnost okrajnega sodišča. Zakon o sodiščih13 pa v peti točki

drugega odstavka 101. člena določa še pristojnost okrožnega sodišča za zadeve

zavarovanja z začasno odredbo, kadar sodišče odloča o predlogih, ki so bili vloženi pred

začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih,

oziroma v zadevah z dogovorjeno arbitražno pristojnostjo.14

11

Povzeto po Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 43. 12

Povzeto po Wedam-Lukid Dragica, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, str. 19. 13

Zakon o sodiščih (ZS), Uradni list RS, št. 19/94, št. 45/95, št. 38/99, št. 28/00, št. 73/04, št. 23/05, št. 72/05, št. 100/05, št. 127/06, št. 27/07, št. 67/07, št. 94/07. 14

Povzeto po Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 70.

4

2.1.2 FUNKCIONALNA PRISTOJNOST

Funkcionalna pristojnost nam pove, katera sodišča so pristojna za odločanje v

posameznih fazah procesa. V izvršilnem postopku je glavno pravno sredstvo obrambe

dolžnika nedevolutivni ugovor, o katerem torej odloča sodišče, ki je izdalo sklep o

izvršbi, o pritožbi proti sklepu o ugovoru pa odloča višje sodišče.15

2.1.3 KRAJEVNA PRISTOJNOST

Pravila o krajevni pristojnosti temeljijo na načelu pristojnosti tistega sodišča, ki bo

izvršbo najlažje opravilo – to je praviloma sodišče, na območju katerega so stvari ali

pravice, ki so predmet izvršbe.16

2.2 DOVOLITEV IZVRŠBE

2.2.1 NA PODLAGI IZVRŠILNEGA NASLOVA

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.17 »Izvršilni naslov je kvalificirana,

praviloma javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev

terjatve, ki je v njej ugotovljena.«18 Po zakonu so izvršilni naslovi izvršljiva sodna

odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali

listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt

Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni

naslov.19

2.2.2 NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE

Izvršbe pa ni možno dovoliti le na podlagi izvršilnega naslova, ki je rezultat nekega

predhodnega postopka v katerem je bila upnikova terjatev ugotovljena, ampak tudi na

podlagi verodostojne listine, vendar samo za denarne terjatve. Katere listine so

15



Glej 17. člen ZIZ. 18

Wedam-Lukid Dragica, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, str. 47. 19

Glej 17. člen ZIZ.

5

verodostojne taksativno določa ZIZ ali tudi drug zakon.20 Verodostojne listine so

faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za

nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz overjenih poslovnih knjig, po zakonu overjena

zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Verodostojna listina je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z

zakonom, ki ureja delovna razmerja.21

2.3 SREDSTVA IZVRŠBE

»Sredstva izvršbe so metode, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev. Vključujejo

različna procesna opravila za prisilno uveljavitev določene terjatve.«22 V ZIZ-u se

ločeno omenjajo sredstva za izterjavo denarne ali za izterjavo nedenarne terjatve. Za

izterjavo denarnih terjatev so določena sredstva kot prodaja premičnin, prodaja

nepremičnin, prenos denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma

materialnih pravic ter prenos sredstev, ki so na računu pri organizacijah, pooblaščenih

za plačilni promet. Sredstev izvršbe za nedenarno terjatev pa ZIZ izrecno ne našteva,

ampak so sredstva določena z vrsto nedenarne terjatve, ki naj se izvrši.23

2.4 PREDMET IZVRŠBE

»Predmet izvršbe so stvari in pravice, izjemoma pa tudi osebe, na katere se nanašajo

izvršilna dejanja.«24 Po zakonu je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko

vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, če ni iz izvršbe izvzeta ali je izvršba

nanjo omejena.25 Izjemoma se lahko predlaga izvršba proti tretjemu, če je dolžnikov

predmet obveznosti pri tretjem in tretji predmeta ni pripravljen izročiti.26 Predmet

izvršbe pa sploh ne morejo biti predmeti, ki so izvršbe oproščeni, oziroma so iz izvršbe

20



Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 146. 23

Povzeto po Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 152-153. 24

Wedam-Lukid Dragica, Civilno izvršilno pravo, Časopisna založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, str. 52. 25



6

izvzeti. Tako predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu, rudno bogastvo

in druga naravna bogastva, objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali

samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter

premičnine in nepremičnine, ki so nujno potrebne za obrambo države, objekti, naprave

in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe, ter druge

stvari in pravice, če je tako določeno z zakonom.27 To je splošna oprostitev izvršbe, ZIZ

pa pozna še omejitve in oprostitve izvršbe glede na sredstvo izvršbe, na primer

omejitve in oprostitve izvršbe pri izvršbi na premičnine, pri izvršbi na nepremičnine, pri

izvršbi na denarno terjatev dolžnika,…

2.5 OPRAVLJANJE IZVRŠBE

Izvršba se prične s fazo dovolitve izvršbe in sicer z vložitvijo predloga za izvršbo ali

izjemoma po uradni dolžnosti. V predlogu za izvršbo morajo obvezno biti navedeni

upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, obveznost, ki jo mora dolžnik

izpolniti, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba

opravi. Če se izvršba opravlja na podlagi verodostojne listine, mora predlog za izvršbo

vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da plača terjatev skupaj s stroški.

Stadij dovolitve izvršbe se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, torej s

sklepom, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, s katerim je

predlog zavrnjen ali pa s katerim se uvede postopek po uradni dolžnosti. 28 Če je proti

sklepu o izvršbi vloženo izredno pravno sredstvo, pa se konča šele z odločitvijo o tem

izrednem pravnem sredstvu.29

Naslednji stadij je oprava izvršbe. Izvršba se lahko opravi pred pravnomočnostjo sklepa

o izvršbi, upnik pa do pravnomočnosti le-tega ne more biti poplačan. Izjema obstaja pri

izvršbi na podlagi izvršilnega naslova v gospodarskih zadevah, ko se z izvršbo sega na

27


Povzeto po Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 171-172. 29

Povzeto po Wedam-Lukid Dragica, Civilno izvršilno pravo, Časopisna založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, str. 58.

7

denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet.30 Neposredna dejanja

izvršbe opravljajo izvršitelji. Ti so po zakonu zasebni izvršitelji, ki jih imenuje minister za

pravosodje za območje posameznega okrajnega sodišča, lahko pa sodišče določena

neposredna dejanja izvršbe opravi samo ali pa za to določi sodnega izvršitelja.31

Postopek izvršbe se konča, ko je upnikova terjatev v celoti in popolno poplačana. Lahko

pa se konča že v fazi dovolitve izvršbe, če je bil predlog za izvršbo zavržen ali zavrnjen,

v fazi oprave izvršbe pa pomeni neuspešen konec tudi ustavitev izvršbe.32

3. IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVA DENARNA SREDSTVA PRI

ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI PROMET

Bistvo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je, da

sodišče s sklepom o izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni

promet, naloži taki organizaciji, naj blokira dolžnikova sredstva na računu, vendar le do

višine obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. S sklepom o izvršbi je organizaciji za

plačilni promet tudi naloženo, da po pravnomočnosti sklepa ta znesek tudi izplača

upniku.33

3.1 DOLŽNIKOV RAČUN PRI ORGANIZACIJI ZA PLAČILNI PROMET

Organizacije za plačilni promet (OPP) so v zakonu opredeljene kot banke, hranilnice,

Uprava Republike Slovenije za javna plačila in drugi ponudniki plačilnih storitev, ki so v

skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov

ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.34 Vsi računi, ki so lahko predmet

30



Povzeto po Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str 187. 33

Povzeto po Volk Dida, Izvršba – izterjava denarnih terjatev, Planet GV, Ljubljana 2009, str. 217. 34

Glej 10. točko 16. člena ZIZ.

8

izvršbe, se vodijo pri organizacijah za plačilni promet.35 »Transakcijski račun je poseben

račun pri banki, preko katerega izvajalec plačilnega prometa opravlja gotovinska

vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnika transakcijskega računa in opravlja

negotovinski plačilni promet na podlagi obračunskih bančnih storitev v plačilnem

sistemu.«36

Upniku ni potrebno navesti nobenega podatka o dolžnikovih računih, kadar vloži

predlog za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet

na podlagi verodostojne listine, saj po pravnomočnosti sklepa sodišče samo po uradni

dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. To je določeno v zakonu37 in o tem se je

izrekla tudi sodna praksa38:

VSC sklep Cp 937/2005

Upnik je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na

denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče je zmotno

uporabilo materialno pravo saj je spregledalo določbo tretjega odstavka 40. člena ZIZ,

ki pravi, da upniku, ki predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno

navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet in o dolžnikovem računu. Upnika je

pozvalo, da mu sporoči naziv in naslov organizacije za plačilni promet, potem ko se je

izkazalo, da dolžnik pri banki, navedeni v predlogu, nima odprtega računa.

Sodišče je pritožbo štelo za utemeljeno, saj mora prvostopenjsko sodišče samo po

uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa opraviti poizvedbe o dolžnikovih računih,

kadar se izvršba predlaga na podlagi verodostojne listine. To pomeni, da sodišče upnika

tudi ne sme pozvati k temu, da sporoči organizacijo za plačilni promet in podatke o

dolžnikovem računu. Sodišče je tako sklep razveljavilo, saj ni pravne podlage za

ustavitev izvršbe, zadevo pa je vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

Judikat nam pove, da če se vlaga izvršba na podlagi verodostojne listine, upniku ni

potrebno navajati niti organizacije za plačilni promet, niti podatkov o dolžnikovem

računu, ker mora to opraviti sodišče po uradni dolžnosti.

35



Glej 4. odstavek 40. člena ZIZ. 38

Povzeto po Volk Dida, Izvršba – izterjava denarnih terjatev, Planet GV, Ljubljana 2009, str. 222.

9

VSK sklep I Ip 472/2007

Upnica je vložila pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo

na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo na

dolžnikovo plačo. V predlogu za izvršbo je navedla najprej eno banko, ki je sklep takoj

vrnila zaradi dalj časa trajajočega negativnega stanja na dolžnikovem računu. Kasneje

po opravljenih poizvedbah pa je z vlogo navedla še tri banke pri katerih je imel dolžnik

odprte račune. Pri dveh bankah je bil dolžnikov račun ukinjen, ena pa je sklep prav tako

vrnila, saj na računu ni bilo prilivov že od leta 1993. Upnica v pritožbi navaja, da je

sodišče ni pozvalo, da naj sporoči še podatke o drugih dolžnikovih računih preden je

izvršbo ustavilo.

Sodišče je pritožbo štelo za utemeljeno, vendar ne iz razloga, ker sodišče upnice ni

pozvalo, da sporoči podatke o drugih dolžnikovih računih. Po takratnem 8. odstavku 40.

člena ZIZ-A, upniku, ki predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine ni potrebno

navesti nobenih podatkov o dolžnikovih računih, ampak to stori sodišče po

pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti. Ker sodišče ni opravilo omenjenih poizvedb,

ni imelo materialne podlage za izdajo sklepa, zato je višje sodišče izpodbijani sklep v

tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Sodišče torej samo opravi poizvedbe o dolžnikovih računih, pri tem upnika ne rabi

pozvati da sporoči podatke o drugih organizacijah za plačilni promet in o drugih

dolžnikovih računih.

Upnik je moral do novele ZIZ-H39 v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova

navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so bila njegova in dolžnikova denarna

sredstva ter številko dolžnikovega računa, številko svojega računa pa samo, če je

moralo biti plačilo opravljeno po računu. Tega mu ni bilo potrebno storiti le, če je

izkazal za verjetno, da podatkov o dolžnikovem računu ni mogel pridobiti, vseeno pa je

moral navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri bo nato sodišče na njegov

predlog opravilo poizvedbe.40 O tem se je izrekla tudi sodna praksa:

39

Novela ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/10. 40


10

VSK sklep II Cpg 5/2006

Upnik je izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrglo predlog za

izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet na podlagi

izvršilnega naslova. Upnik v predlogu ni navedel dolžnikove organizacije za plačilni

promet, zato ga je sodišče pozvalo, da dopolni predlog. Upnik je na poziv odgovoril, da

teh podatkov v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, Banka ne posreduje več in sodišču

predlagal, da samo po uradni dolžnosti opravi poizvedbe, poleg tega pa je zatrjeval, da

je 15-dnevni rok prekratek za pridobitev teh podatkov.

Sodišče je pritožbo štelo za neutemeljeno. V 140. členu ZIZ-a je bilo določeno, da mora

upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navesti organizacijo za

plačilni promet in tudi podatke o dolžnikovem računu. Če pa izkaže za verjetno, da

podatkov o računu ni mogel pridobiti, pa to opravi sodišče, vendar mora upnik v

vsakem primeru navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri nato sodišče namesto

upnika opravi poizvedbe. Ker upnik po pozivu sodišča tega podatka ni sporočil, je

sodišče predlog pravilno zavrglo. Glede očitka, da je 15-dnevni rok prekratek za

pridobitev podatkov, pa se je sodišče izreklo, da je to sodni rok, ki je podaljšljiv, če

stranka tako podaljšanje predlaga. Zato je sodišče izpodbijani sklep prve stopnje

potrdilo.

Odločitev sodišča nam pove, da je pri predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova

vedno potrebno navesti vsaj organizacijo za plačilni promet, če že ne navedemo

podatkov o dolžnikovem računu, vendar moramo verjetno izkazati, da podatkov o

računu nismo mogli pridobiti.

Ker je 140. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju prenehal veljati, se od novele ZIZ-H

naprej uporabljajo drugačna določila. Sedaj sodišče tudi, če je izvršba predlagana na

podlagi izvršilnega naslova, samo po uradni dolžnosti opravi poizvedbe glede plače,

sredstev pri organizaciji za plačilni promet in glede nematerializiranih vrednostnih

papirjev. V tem primeru lahko sodišče opravi poizvedbe o teh podatkih že pred

pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, z razliko od izvršbe na podlagi verodostojne listine,

11

kjer lahko opravi poizvedbe šele po pravnomočnosti.41 V predlogu za izvršbo na podlagi

izvršilnega naslova morajo biti obvezno navedeni samo podatki iz 40. člena ZIZ, če pa

upnik v predlogu navede še organizacijo za plačilni promet in številko dolžnikovega

računa, pa je sodišče vezano na ta točno določen predmet izvršbe v okviru

predlaganega sredstva:

VSL sklep II Ip 3684/2014

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik. Razlogi zaradi katerih

vlaga pritožbo so, da je sodišče prve stopnje prišlo do pomanjkljivih zaključkov, ki

povzročajo nepravilnost in s tem nezakonitost sklepa ter da je sodišče preseglo del

upničinega predloga za izvršbo z izvršilnim sredstvom na dolžnikova denarna sredstva

pri organizaciji za plačilni promet. Prav tako izpodbija stroškovni del sklepa.

Sodišče je pritožbo štelo za delno utemeljeno. V skladu s 34. členom ZIZ je sodišče

vezano na sredstvo in predmet izvršbe iz predloga za izvršbo. V skladu s 40. členom ZIZ

pa upniku v predlogu ni potrebno navesti organizacije za plačilni promet, pri kateri ima

dolžnik denarna sredstva, niti podatkov o računu. Če pa upnik te podatke v predlogu

opredeli, sodišče nima pravice dovoliti izvršbe na več ali drugih predmetih kot jih

predlaga upnik. Upnica je v danem primeru v predlogu za izvršbo konkretno navedla

organizacijo za plačilni promet ter prav tako tudi številko računa, sodišče pa je nato

nepravilno dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni

promet, kar pomeni pri katerikoli organizaciji za plačilni promet in na katerikoli račun. S

tem je preseglo upničin predlagan predmet izvršbe, kar je pravilno v pritožbi izpodbijal

dolžnik. Višje sodišče je glede na navedbe v pritožbi le-tej delno ugodilo in izrek

ustrezno spremenilo. Ostale navedbe v pritožbi je štelo za neutemeljene.

Ta odločitev sodišča je pomembna iz dveh razlogov – ker nam pove, da je sodišče

vezano na predmet izvršbe, ki je naveden v predlogu za izvršbo in zato, ker nam pove,

da upniku ni več potrebno navajati podatkov o dolžnikovem računu in o organizaciji za

plačilni promet pri kateri ima dolžnik denarna sredstva tudi če se izvršba vlaga na

podlagi izvršilnega naslova.

41

Volk Dida, Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova: http://www.adma.si/uploads/files/Predlog_za_izvrbo_na_podlagi_izvrilnega_naslova.pdf, str. 35, 11.9.2016.

http://www.adma.si/uploads/files/Predlog_za_izvrbo_na_podlagi_izvrilnega_naslova.pdf

12


Predmet izvršbe so dolžnikova denarna sredstva na računu, vendar pri tem obstajajo

določene omejitve. Iz Zakona o plačilnem prometu je izhajalo, da denarna sredstva

pomenijo dolžnikovo kritje in dobroimetje na računu in iz tega se je sklepalo, da je z

izvršbo mogoče seči tudi na odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu, torej

na odobreni limit:

VSM sklep I Ip 1432/2008

Proti sklepu sodišča se je pritožil dolžnik in sicer iz razloga, da so bile podane

nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, s tem ko je banka blokirala odobreni negativni

limit na računu dolžnika in je s tem prekoračila meje izvršbe.

Pritožbo je sodišče štelo kot neutemeljeno, vendar iz tega razloga, ker dolžnik ni

nasprotoval samemu sklepu o izvršbi in zato ni razlogov za njegovo razveljavitev.

Nepravilnosti, na katere je pa dolžnik opozoril pa se dajo odpraviti z drugimi ukrepi.

Bistveno pri tej odločbi je to, da je dolžnik utemeljeno opazil nepravilnosti pri izvajanju

izvršbe in sicer je bila izvršba dovoljena samo na dobroimetje, ki je pozitivno stanje na

računu imetnika pri posameznem izvajalcu plačilnega prometa in dobroimetje na

računu izvajalca plačilnega prometa, ki je bilo zagotovljeno v korist imetnika računa.

Odobrena prekoračitev pozitivnega stanja pa predstavlja del kritja fizične osebe, kritje

torej ni enako dobroimetju. S tem ko je organizacija za plačilni promet blokirala

odobreni negativni limit na računu je prekoračila meje izvršbe določene v predlogu, saj

je bila izvršba predlagana samo na dobroimetje.

Ta odločba je pomembna zato, ker nam pove, da je možna izvršba tudi na odobreno

negativno stanje na računu, ne pa samo na pozitivno, vendar mora biti to navedeno v

predlogu za izvršbo.

Po uveljavitvi Zakona o plačilnih sistemih42 je Zakon o plačilnem prometu prenehal

veljati. Novi zakon ne vsebuje določbe, ki bi opredelila pojem denarnih sredstev na

računu, ZIZ pa omenja samo rubljiva sredstva. V Navodilu o izvrševanju sklepov pri

42

Zakon o plačilnih sistemih (ZplaSS), Uradni list RS, št. 58/09, št. 34/10, št. 9/11, št. 32/12, št. 81/15, št. 47/16.

13

bankah je določeno, da se na odobreno negativno stanje na računu dolžnika poseže v

skladu z okvirno pogodbo oziroma s splošnimi pogoji poslovanja vsake banke.43 Splošni

pogoji poslovanja vsake banke so lahko različni, odvisno od tega, kako banka opredeli

pojem kritja na dolžnikovem računu. Na primer - Splošni pogoji poslovanja pri Novi

Kreditni banki Maribor (NKBM)44 in Novi ljubljanski banki (NLB)45, opredeljujejo kritje

na računu kot vsoto pozitivnega stanja na TRR in odobreno prekoračitev stanja

sredstev na računu, medtem ko Splošni pogoji poslovanja pri Sberbank-i46 kritje

opredeljujejo kot vsoto pozitivnega stanja v vseh valutah na računu.

3.2.1 OPROSTITVE IN OMEJITVE IZVRŠBE

Izvršba na denarna sredstva na računu, bodisi na pozitivno stanje, bodisi na odobreni

limit pa ni neomejena. Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe so navedeni v 101. členu ZIZ-a,

prejemki na katere je izvršba omejena pa v 102. členu ZIZ-a. Na oprostitve in omejitve

izvršbe pazi organizacija za plačilni promet po uradni dolžnosti, tako pravi tudi sodna

praksa:

VSC sklep I Ip 344/2011

Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se je pritožil dolžnik, ki sklep izpodbija, ker je

banka dolžniku nakazala le 165 EUR denarne socialne pomoči, ker je dolžan določen

znesek upniku, država pa je prejemnikom denarne socialne pomoči nakazala 180 EUR.

Dolžnik navaja, da so zneski denarne socialne pomoči iz izvršbe izvzeti.

Sodišče je pritožbo štelo kot neutemeljeno vendar iz tega razloga, ker dolžnik v ugovoru

teh trditev ni zatrjeval in je to storil šele v pritožbi. V pritožbi pa prav tako ni navedel

zakaj teh navedb ni podal brez svoje krivde že v ugovoru, zato njegovih navedb, ki se

štejejo kot nedopustna pritožbena novota, ni mogoče upoštevati. Je pa res, da so

prejemki denarne socialne pomoči izvzeti iz izvršbe in da na omejitve in oprostitve

43

Povzeto po Banka Slovenije, Navodilo za izvrševanje sklepov o izvršbi pri bankah, 2004, str. 5. 44

Nova Kreditna banka Maribor, Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike z dne 24.5. 2016, str. 1. 45

Nova ljubljanska banka, Splošni pogoji poslovanja z NLB osebnimi računi: http://www.nlb.si/or-splosni-pogoji, str. 4, 12.9.2016. 46

Sberbank, Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev preko transakcijskega računa za potrošnike: https://online.sberbank.si/ZamenjajBanko/Docs/SPLOSNI_POGOJI_ZA_OPRAVLJANJE_PLACILNIH_STORITEV_PREKO_TRANSAKCIJSKEGA_RACUNA_ZA_POTROSNIKE.pdf, str. 2, 12.9.2016.

http://www.nlb.si/or-splosni-pogoji


https://online.sberbank.si/ZamenjajBanko/Docs/SPLOSNI_POGOJI_ZA_OPRAVLJANJE_PLACILNIH_STORITEV_PREKO_TRANSAKCIJSKEGA_RACUNA_ZA_POTROSNIKE.pdf


14

izvršbe pazi organizacija za plačilni promet po uradni dolžnosti, saj upniku in sodišču ob

dovolitvi izvršbe ni znano, katere prejemke dolžnik prejema na svoj račun. Prav tako

banka na sredstva iz 101. in 102. člena ZIZ ne more seči v tekočem mesecu priliva,

ampak šele naslednji mesec, v kolikor od njih še kaj preostane.

Prav tako pa morajo biti oprostitve in omejitve izvršbe navedene v sklepu o izvršbi:

VSL sklep III Ip 2268/2013

Zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper opravljanje izvršbe z

novim izvršilnim sredstvom se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavlja nepravilno

upoštevanje navedb v ugovoru o tem, da dolžnik ne prejema nikakršnih dohodkov ter

da nima sredstev za preživljanje. Prav tako se ne strinja z zavrnitvijo ugovora v zvezi z

novim izvršilnim sredstvom, ker sodišče ni zapisalo, v katerih primerih izvršba na

denarne terjatve ni dovoljena – omejitve morajo biti zapisane v sklepu, ker organizacija

za plačilni promet o tem ne more odločati sama.

Pritožbo je sodišče štelo za delno utemeljeno. Za utemeljeno jo je štelo prav v delu, kjer

je dolžnik navedel, da sodišče ni opredelilo omejitev izvršbe v sklepu. Organizacija za

plačilni promet mora poznati omejitve in oprostitve izvršbe, vendar pa lahko kljub

zakonski določbi pride do blokade teh sredstev na dolžnikovem računu, če sklep

omejitev in oprostitev izvršbe ne vsebuje. V konkretnem primeru upnik izterjuje

nadomestilo preživnine, ki ima kot terjatev naravo zneska iz naslova zakonite

preživnine in je zato izvršba nanjo omejena. Ker pa to ni določeno v sklepu o izvršbi se

pritožbi dolžnika v tem delu ugodi in se sklep ustrezno spremeni.

V sklepu o izvršbi torej morajo biti navedene omejitve in oprostitve izvršbe, sicer lahko

pride do nepravilnosti pri izvajanju izvršbe.


3.3.1 SREDSTVA IZVRŠBE

Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se opravi z

rubežem in prenosom v izterjavo. »S sklepom o izvršbi sodišče naloži OPP, naj blokira

15

dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa in praviloma po pravnomočnosti ta

znesek izplača upniku. Sklep ima dvojno naravo; je hkrati sklep o rubežu in o prenosu

terjatve v izterjavo. Rubež je opravljen ko OPP prejme sklep.«47

3.3.2 IZVRŠEVANJE SKLEPOV O IZVRŠBI

Banka izvršuje sklepe ne da bi presojala pravilnost oziroma dopustnost izvršbe. Zanjo je

relevantno samo to, kar določi izdajatelj sklepa in izvršuje samo sklepe, ki jih prejme s

strani izdajatelja. V primeru ko je v evidenci banke več oseb s takimi podatki, ki so

navedeni v predlogu za izdajo sklepa ali v samem sklepu o izvršbi, banka tak sklep

obdrži in računa ne blokira, temveč zaprosi izdajatelja za nadaljnja navodila. Vedno pa

preveri istovetnost v sklepu navedenega dolžnika in imetnika računa. V primeru, da se

pojavijo še kakšne nejasnosti glede vsebine sklepa, banka pisno zaprosi izdajatelja za

dodatna pojasnila in postopa v skladu z njimi. Dolžnik v tem primeru do prejema

pisnega pojasnila ne sme razpolagati s sredstvi na računu do višine obveznosti iz sklepa

o izvršbi. Banka tudi ne rešuje ugovorov dolžnika.48

3.3.3 POPLAČILO UPNIKOV

Sodišče mora nastop pravnomočnosti sklepa o izvršbi sporočiti OPP, da lahko ta opravi

plačilo. V gospodarskih sporih se plačilo opravi takoj in ne po pravnomočnosti sklepa.

Ko OPP opravi poplačilo ali sklep zavrne, ker dolžnikova sredstva ne zadostujejo za

poplačilo terjatve, o tem takoj obvesti sodišče. Če OPP sklep zavrne, ga mora vseeno še

eno leto voditi v svoji evidenci in na zahtevo upnika tudi izdati potrdilo o vrstnem redu

njegovega sklepa o izvršbi, saj lahko na podlagi tako evidentiranega sklepa opravi

poplačilo, ko sredstva prispejo na račun ali dolžnik pridobi pravico z njimi razpolagati.

Če na račun dolžnika, ki ga ima pri OPP v enem letu ni priliva sredstev ali ima dolžnik

zaprt račun, OPP vrne sklep sodišču, da ta izvršbo ustavi.49

47


Povzeto po Banka Slovenije, Navodilo o izvrševanju sklepov o izvršbi pri bankah, 2004, str. 2-3. 49


16

VSL sklep II Ip 1518/2014

Upnik se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na

dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ker mu je le-ta

sporočila, da je dolžnikov račun zaprt, dolžnik pa tudi ni imel odprtega nobenega

drugega računa. Upnik se je pritožil zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja

in napačne uporabe materialnega prava, ker je izvedel, da je dolžnik zaposlen in sumi,

da ima odprt račun.

Sodišče je pritožbo štelo za neutemeljeno, ker je sodišče prve stopnje pravilno

ugotovilo, da je dolžnikov račun zaprt in da pri ostalih organizacijah za plačilni promet

dolžnik nima odprtega računa. S tem je izpolnjen zakonski dejanski stan iz šestega

odstavka 141. člena ZIZ, zato je prvostopenjsko sodišče izvršbo pravilno ustavilo.

Če torej dolžnik nima odprtega nobenega računa pri nobeni organizaciji za plačilni

promet, se izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ne more

voditi.

Če je upnikov več, se plačilo opravi po vrstnem redu, ki se oblikuje po datumih, kot je

OPP prejemala sklepe o izvršbi in mora o vrstnem redu tudi voditi posebno evidenco.

Na zahtevo upnika mora namreč temu izdati potrdilo, katera po vrsti je njegova

terjatev.50

3.3.4 POPLAČILO Z VEČ RAČUNOV

Dolžnik lahko ima več odprtih računov pri isti OPP, terjatev pa se poravna predvsem iz

sredstev na tistem računu, prek katerega opravlja svoj plačilni promet. Če na tem

računu ni sredstev, OPP prenese nanj ustrezen znesek sredstev z drugih dolžnikovih

računov pri isti OPP ali iz sredstev iz naslova pogodb o vezavi sredstev, kolikor niso

zarubljena ali izvzeta iz izvršbe. Dolžnik lahko sam določi vrstni red računov, iz katerih

se bo terjatev poplačala.51

Dolžnik pa lahko ima odprtih več računov tudi pri različnih organizacijah za plačilni

promet. Če je izvršba dovoljena na vseh računih, sodišče pošlje sklep o izvršbi vsem

50


Glej 144. člen ZIZ.

17

organizacijam za plačilni promet, ki morajo zarubiti dolžnikova denarna sredstva na

računu do višine obveznosti, navedene v sklepu o izvršbi. Prenesti jih morajo na

dolžnikov račun pri organizaciji za plačilni promet, ki je v sklepu prva navedena

(primarna OPP). Primarna OPP ohrani rubež denarnih sredstev do višine obveznosti. Ko

zarubljena sredstva zadoščajo za poplačilo v sklepu navedene obveznosti, primarna

OPP o tem takoj obvesti sodišče, upnika in ostale organizacije za plačilni promet, da te

prenehajo z rubeži in prenosi.52 Upnik pa je poplačan šele, ko primarna organizacija za

plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na njegov račun:

VSL sklep I Ip 3801/2014

V obravnavani zadevi upnik vlaga pritožbo zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko

sodišče ustavilo izvršbo za določene dneve izplačila določenih zneskov upniku. Upnik se

pritožuje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe

določb ZIZ. Navaja namreč, da je bil poplačan dne 21.3. 2012 in sicer v višini 2.377,83

EUR in ne v višini 2.424,50 EUR. Izpodbija navedbe prvostopenjskega sodišča, da je

upnik poplačan takrat, ko sekundarna organizacija prenese sredstva na račun pri

primarni organizaciji. V pritožbi tudi predlaga, da se izvršba torej ustavi za poplačanih

2.377,83 EUR, za preostali znesek pa se nadaljuje.

Sodišče je pritožbi ugodilo. Primarna banka je prejela periodične zneske od sekundarne

banke v skupni višini 2.424,50 EUR, od tega pa je poplačala bančne stroške. Zato je

sodišče štelo, da so bili bančni stroški nakazani iz upnikovih sredstev in zavrnilo trditev

upnika, da je bil poplačan v višini 2.377,83 EUR namesto 2.424,50 EUR. Sodišče prve

stopnje je tako nepravilno zaključilo, da je upnik poplačan takrat, ko sekundarna banka

prenese sredstva na primarno banko, saj takrat izvršba še vedno teče, oziroma je v fazi

rubeža denarnih sredstev. Upnik je poplačan šele takrat, ko primarna organizacija za

plačilni promet z dolžnikovega računa prenese sredstva na upnikov račun. Glede plačila

bančnih stroškov je sodišče samo povedalo, da se niso plačali iz upnikovih sredstev

ampak iz zarubljenih sredstev dolžnika, v pravilnost plačila bančnih stroškov pa se

sodišče ne spušča, saj to ni predmet konkretnega pritožbenega postopka.

Odločba nam pove, da je upnik poplačan šele, ko se sredstva prenesejo na njegov

račun.

52 Glej 145. člen ZIZ.

18

3.3.5 POPLAČILO V PRIMERU VEČ DOLŽNIKOV

V primeru, da se vodi izvršba proti solidarnim dolžnikom, ki odgovarjajo za isto

terjatev, sodišče izda en sam sklep o izvršbi. Upnik lahko sam navede vrstni red, po

katerem se izterja terjatev od posameznega dolžnika, če pa tega ne določi, se terjatev

izterja od dolžnikov po vrsti, kot so navedeni v predlogu. Če imajo solidarni dolžniki

račune odprte pri različnih OPP, sodišče vroči sklep tisti OPP pri kateri ima sredstva

dolžnik, ki ga je upnik določil kot prvega solidarnega dolžnika oziroma tistega, ki je v

predlogu prvi naveden. Šele če primarni dolžnik oziroma dolžnik, ki je v predlogu prvi

naveden na računu nima sredstev, sodišče pošlje sklep tisti organizaciji, pri kateri ima

račun naslednji dolžnik.53

3.3.6 IZVRŠBA NA HRANILNO VLOGO

Sodišče lahko zarubi terjatev na hranilni vlogi ne da bi bila hranilna knjižica dolžniku

odvzeta.54 Z izvršbo, ki je predlagana na denarna sredstva pri OPP, so zajeta tudi

dolžnikova denarna sredstva na hranilni knjižici, čeprav to izrecno ni bilo predlagano.

To se zgodi v primeru, ko sredstva na drugih dolžnikovih računih ne zadostujejo za

poplačilo terjatve iz sklepa. Možen pa je tudi obratni primer in sicer, da je izvršba

predlagana na hranilno vlogo, vendar na njej ni dovolj sredstev za poplačilo. V tem

primeru se poplačilo opravi s prenosom sredstev s transakcijskega računa. Če je bila

hranilna knjižica dolžniku odvzeta, se izvršba opravlja po pravilih, ki veljajo za izvršbo

na vrednostne papirje, če pa hranilna knjižica dolžniku ni bila odvzeta, pa se

uporabljajo pravila o izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.55

3.4 ODGOVORNOST ORGANIZACIJE ZA PLAČILNI PROMET

Za odgovornost organizacije za plačilni promet se smiselno uporabljajo določbe o

odgovornosti delodajalca, saj mora OPP sama poravnati zneske iz sklepa o izvršbi, če je

opustila rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov. Organizacija za plačilni promet je

53




19

odgovorna tudi odškodninsko, če je upniku povzročila škodo s tem, ko ni ravnala po

sklepu o izvršbi ali s tem, ko je kršila določbe zakona o posredovanju podatkov ali s

tem, ko je kršila določbe o vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz

sklepa o izvršbi.56

Organizacija za plačilni promet odgovarja odškodninsko tudi v primeru, če obvesti

dolžnika o zahtevi upnika ali sodišča za posredovanje podatkov o računu in sredstvih

dolžnika.57

4 POSEBNOSTI PRI IZVRŠBI NA DENARNA SREDSTVA V

GOSPODARSKIH ZADEVAH

Izvršba na denarna sredstva v gospodarskih zadevah se lahko uvede na podlagi

izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih in na podlagi

verodostojne listine, če bi ob ugovoru veljala pravila postopka v gospodarskih sporih. V

predlogu za izvršbo mora upnik navesti podatke, iz katerih izhaja, da gre za izvršbo na

denarna sredstva v gospodarskih zadevah, drugače se izvršba opravlja po določbah, ki

veljajo za splošno izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.58


Predmet izvršbe so dolžnikova denarna sredstva pri OPP, pri tem pa velja še posebna

omejitev oziroma izvzetje na denarna sredstva države, samoupravnih lokalnih

skupnosti in javnih zavodov. Zakon določa, da predmet izvršbe niso denarna sredstva,

ki jih ima na računu država, samoupravna lokalna skupnost in javni zavod, če so ta

sredstva nujno potrebna za opravljanje njihovih temeljnih nalog. Predmet izvršbe tudi

niso denarna sredstva na računu samoupravne lokalne skupnosti, ki jih je zagotovila

56




20

država za namen opravljanja posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom

prenesene na samoupravno lokalno skupnost, denarna sredstva, za katera tako določa

zakon, ki ureja financiranje občin, denarna sredstva, ki so namenjena odpravi posledic

naravnih nesreč in denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog politike

Evropske unije.59

VSC sklep II Ip 940/2007

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta vložili pravočasni pritožbi upnica in dolžnica. Za

obravnavno področje so relevantne navedbe upnice in sicer je v pritožbi navajala, da se

ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ki pravi, da izračun primerne porabe

občine predstavlja minimalni obseg sredstev, s katerimi občini zagotavlja opravljanje

nalog, saj to še ne pomeni, da ni mogoče opravljati vseh nujnih nalog z nekoliko

manjšimi sredstvi in da dolžnica ni dokazala, koliko dejansko potrebuje za izvajanje

nujnih nalog. Prav tako je v pritožbi navedla, da iz naslova vračil vlaganj v javno

telekomunikacijsko omrežje, v skladu s 64. členom ZIZ ne more obstajati pravica, ki bi

izvršbo na denarna sredstva na računu omejevala. Prav tako pa navaja napačno

uporabo materialnega prava.

Sodišče je pritožbi upnice delno ugodilo. Ni ji ugodilo v delu v katerem izpodbija izračun

primerne porabe dolžnice, saj je prvostopenjsko sodišče natančno obrazložilo, katera so

nujno potrebna sredstva za opravljanje dolžničine dejavnosti v skladu z 149. členom ZIZ.

Prav tako je sodišče druge stopnje štelo upničine navedbe, da na denarnih sredstvih na

računu ne more obstajati pravica, ki bi izvršbo omejevala, saj je prvostopenjsko sodišče

svojo odločbo v tem delu oprlo na drugi odstavek 149. člena ZIZ in je zato te denarne

prejemke pravilno iz izvršbe izvzelo. Kot utemeljene upničine navedbe je sodišče štelo

samo v delu, kjer je navajala zmotno uporabo materialnega prava, kar je sodišče druge

stopnje ustrezno spremenilo.

Predmet izvršbe na denarna sredstva na računu v gospodarskih zadevah torej ne

morejo biti tista sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje temeljnih nalog

samoupravne lokalne skupnosti oziroma nalog, ki so prenesene nanjo iz državne

pristojnosti.

59


21


4.2.1 POPLAČILO Z VEČ RAČUNOV

Pri izvršbi na več dolžnikovih računov na podlagi izvršilnega naslova, primarna

organizacija za plačilni promet po tem, ko druge organizacije za plačilni promet nanjo

prenesejo sredstva, takoj nakaže sredstva do višine obveznosti na upnikov račun. Pri

drugih dejanjih in pri opravi izvršbe na podlagi verodostojne listine pa ravna po določbi

145. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki ureja izvršbo, kadar ima dolžnik več

računov pri OPP.60

4.2.2 PRENOS PRED PRAVNOMOČNOSTJO SKLEPA O IZVRŠBI

Organizacija za plačilni promet lahko prenese denarna sredstva iz dolžnikovega na

upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ko je sklep izdan na podlagi

izvršilnega naslova. Če je s sklepom o izvršbi določeno, da se prenos sredstev izvrši v

gotovini, lahko OPP gotovinsko plačilo opravi po pravnomočnosti sklepa.61

60



22

5 ZAKLJUČEK

Zakon o izvršbi in zavarovanju je bil večkrat noveliran. Največjo spremembo je doživel s

sprejetjem Zakona o plačilnem prometu, ki je posledično povzročil sprejetje novele A.

Nato so bile sprejete številne novele vse do novele ZIZ-K. Kljub temu, da naj bi le-te

povzročile spremembe k boljšemu in hitrejšemu izvršilnemu postopku, ki bi bil prijazen

do dolžnika, prav tako pa tudi do upnika, menim, da temu z novelami ni v celoti

zadoščeno.

Namen izvršilnega postopka je, da upnik pride do pravičnega poplačila svoje terjatve,

velika večina dolžnikov pa premoženja za poplačilo nima in tako lahko upnik na

uspešno poplačilo v večini primerov pozabi. Poseben problem, na katerega sem

naletela pri pisanju diplomske naloge je tudi, da odkar je Zakon o plačilnem prometu

prenehal veljati, v nobenem drugem zakonu ni opredelitve razpoložljivih denarnih

sredstev na katere se lahko vodi izvršba, iz katerih bi se dalo sklepati ali to pomeni tudi

odobren limit na računu, če ga dolžnik seveda ima. Prav tako ne obstaja nobena

zakonska določba, ki bi napotovala na to, da so razpoložljiva denarna sredstva odvisna

od opredelitve tega pojma pri posamični banki v svojih splošnih pogojih poslovanja.

Pozitivna sprememba ZIZ-a, je ta, da upniku ni potrebno več navajati podatkov o

dolžnikovem računu v predlogu za izvršbo, niti mu ni potrebno navajati organizacije za

plačilni promet. Pred uveljavitvijo novele ZIZ-H je bilo to zanj zamudno, pri pridobitvi

podatkov je moral izkazovati pravni interes. Čeprav bi ga naj veljavno izkazal z

izvršilnim naslovom, je v praksi prihajalo do težav. Tako je z uveljavitvijo te novele

izvršilni postopek upniku prijaznejši.

23

6 BIBLIOGRAFIJA

6.1 LITERATURA

Banka Slovenije, Navodilo za izvrševanje sklepov pri bankah, 2004, revidirano

26.5.2016.

Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003.

Volk Dida, Izvršba – izterjava denarnih terjatev, Planet GV, Ljubljana 2009.

Volk Dida, Izvršba – neznosna lahkost spreminjanja, Priloga Pravne prakse, št. 35, GV

založba, 2015.

Wedam-Lukid Dragica, Civilno izvršilno pravo, Časopisna založba Uradni list Republike

Slovenije, Ljubljana 1992.

6.2 PRAVNI VIRI

Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991.

Nova Kreditna banka Maribor, Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za

potrošnike, z dne 24.5.2016.

Nova ljubljanska banka, Splošni pogoji poslovanja z NLB osebnimi računi:

http://www.nlb.si/or-splosni-pogoji, 12.9.2016.

Novela ZIZ-A, Uradni list RS, št. 75/02.

Novela ZIZ-H, Uradni list RS, št. 51/10.

Novela ZIZ-J, Uradni list RS, št. 53/14.


24

Novela ZIZ-K, Uradni list RS, št. 54/15.

Sberbank, Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev preko transakcijskega računa

za potrošnike:

https://online.sberbank.si/ZamenjajBanko/Docs/SPLOSNI_POGOJI_ZA_OPRAVLJANJE_

PLACILNIH_STORITEV_PREKO_TRANSAKCIJSKEGA_RACUNA_ZA_POTROSNIKE.pdf,

12.9.2016.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 51/98, št. 75/02, št. 16/04, št.

17/06, št. 69/06, št. 115/06, št. 93/07, št. 28/09, št. 51/10, št. 26/11, št. 53/14, št.

54/15.

Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP), Uradni list RS, št. 30/02, št. 15/03, št. 45/03, št.

37/04, št. 105/04, št. 39/06, št. 110/06, št. 102/07.

Zakon o plačilnih sistemih (ZPlaSS), Uradni list RS, št. 58/09, št. 34/10, št. 9/11, št.

32/12, št. 81/15, št. 47/16.

Zakon o sodiščih (ZS), Uradni list RS, št. 19/94, št. 45/95, št. 38/99, št. 28/00, št. 73/04,

št. 23/05, št. 72/05, št. 100/05, št. 127/06, št. 27/07, št. 67/07, št. 94/07.

6.3 DRUGI VIRI IZ MEDMREŽJA

Volk Dida, Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova:

http://www.adma.si/uploads/files/Predlog_za_izvrbo_na_podlagi_izvrilnega_naslova.

pdf, 11.9.2016.

6.4 SODNA PRAKSA

VSC sklep Cp 937/2005, z dne 15.9.2005.

VSC sklep II Ip 940/2007, z dne 12.12.2007.





25

VSC sklep I Ip 344/2011, z dne 9.11.2011.

VSK sklep II Cpg 5/2006, z dne 20.4.2006.

VSK sklep I Ip 472/2007, z dne 11.9.2007.

VSL sklep III Ip 2268/2013, z dne 19.9.2013.

VSL sklep II Ip 1518/2014, z dne 23.5.2014.

VSL sklep II Ip 3684/2014, z dne 13.11.2014.

VSL sklep I Ip 3801/2014, z dne 19.11.2014

VSM sklep I Ip 1432/2008, z dne 4.11.2008.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · 2018-08-24 · 5 Rijavec Vesna, ivilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 2003, str. 291. 6 Novela ZIZ-J, Uradni list RS, št. 53/14