DRŽAVLJANSKA TER DOMOVINSKA VZGOJA IN ETIKA7.RAZRED

Osebnost- celota telesnih, duševnih in vedenjskih posebnosti posameznika. Prepletanje samozaznave in zaznave drugih imenujemo identiteto posameznika. Identiteta ali ISTOVETNOST so podatki, ki veljajo za posameznika, značilni točno zanj. Uradni identifikacijski dokumenti so: osebna izkaznica, potni list, vozniški izpit, (ter tudi izpit za voditelje čolnov, orožni list, obmejna prepustnica (http://www.mnz.gov.si).

Na razvoj osebnosti vpliva:a) Dednost: podedovane možnosti za oblikovanje posameznih lastnosti pri človeku.b) Okolje: vpliv širše in ožje okolice, okolje, v katerem se je posameznik rodil in ki mu omogoča razvoj določenih lastnosti.c) Lastna dejavnost: rezultat volje, ciljev in interesov/ zanimanj. Osebnostne značilnosti so:a) Temperament- način vedenja: živahen, umirjen, vzkipljiv …b) Značaj- vsebina vedenja:  sebičen, skromen, pošten, iskren …c) Sposobnosti - inteligenca, ustvarjalnost…č) Telesna zgradba Človekove potrebePotrebe in želje niso isto. Potreba je občutek pomanjkanja nečesa, kar potrebujemo za preživetje. Želje, ki se ne izpolnijo, ne ogrožajo našega obstoja; torej niso potrebe.Osnovne potrebe so: potreba po hrani, vodi, počitku, gibanju, potreba po ljubezni, potreba po varnosti, itd. Duhovne potrebe so: želje po lepoti, umetnosti, po znanju. Čustva- duševni procesi sprožajo in usmerjajo naše vedenje in jih delimo na prijetna ali pozitivna in neprijetna ali negativna.Pozitivna samopodoba in samozavest sta pomembni značajski potezi, ki ju kot posamezniki lahko razvijemo, da bi bili zadovoljni sami s seboj in v odnosu do drugih.

Socializacija je proces ponotranjenja družbenih pravil ali NORM. Na človekovo vedenje ne vplivajo samo biološki dejavniki, ampak tudi družbeno okolje. Na socializacijo vplivajo:a) Družina: V družini se otroci najprej učijo pravil vedenja s čustvenimi zazanavami, posnemanjem in nasprotovanjem. Otrokovo odzivnost sooblikujejo odnosi, ki se vzpostavljajo med družinskimi člani, ter načini, kako se med seboj pogovarjajo in rešujejo medsebojne nesporazume. Družina je odločilnega pomena za posameznikovo socializacijo. Je primarna ali prvotna družbena skupina.b) Vrstniki: Prijateljske skupine zavzemajo med vrstniškimi skupinami posebno mesto. V teh skupinah se posamezniki naučijo uveljavljati brez zaščite in neposrednega vodstva odraslih.c) Mediji: sredstva  javnega sporočanja. Ne posredujejo samo samo novic in najrazličnejših znanj, amak s svojimi sporočili sooblikujejo vedenje posameznika in njegovo razumevanje sveta.

č) Šola: Šola ima dve pomembni vlogi: prvi je izobraževanje, drugi je pa vzgoja. Sekundarna ali drugotna skupina.Če želimo vedeti, kakšno je sprejemljivo obnašanje, preberemo BONTON – vodnik sprejemljivega obnašanja.

Družbene skupineVzpostavljanje odnosov z drugimi je pomemben vidik življenja, zato se povezujemo v raznovrstne skupine in se v njih sporazumevamo. Tako vstopamo v družbene odnose.

·   Primarne: vezi med člani so tesne, vloge se spreminjajo, čustvena povezanost·   Sekundarne: uradni odnosi, hierarhija med npr. učiteljem in učenci, vloge so določene

Narod= skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Domovina= Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša (Voltaire). Dežela, kjer se rodimo in do nje čutimo pozitivna domovinska čustva. Država= geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni. Družbene vlogeKako se nekdo vede v okviru posamezne vloge, je v veliki meri odvisno od tega, kar sami menijo, da drugi pričakujejo od njih, in kako to vlogo razumejo sami (npr. vloge očeta, mame, sina, hčerke, kuharja, ...). Tem pričakovanjem rečemo NORME. Biološki spol- se rodimo kot ženske ali kot moški.Družbeni spol so vloge, ki jih prevzamemo v procesu socializacije in nam oblikujejo identiteto. Vloge moških in žensk po svetu niso enake v vseh družbah (ponekod se lepotičijo ženske, drugod moški ipd.). Življenjski krog posameznika sestavljajo 4 obdobja: otroštvo, puberteta, odraslost in starost. Običajno prehode med temi obdobji zaznamujejo obredi (npr. pri 18 letih- volilna pravica, opravlja vozniški izpit ter maturo). Življenje v skupnostiPravila urejajo odnose med ljudmi. Pravila povedo, kaj je v določeni situaciji sprejemljivo, kako je treba ravnati v posameznih okoliščinah in katero ravnanje je prepovedano.

Poznamo tri vrste pravil:·   dogovor (npr. prijatelji se dogovorijo, da se dobijo popoldne)·   zakon (pravila, ki jih sprejemajo parlamenti in jih morajo vsi, ki so v tisti državi spoštovati)·   moralna pravila (določajo kaj je prav in kaj ni).

Ločimo tudi nenapisana pravila ali neformalne norme (npr. dogovori, pravila lepega vedenja in moralna pravila.Kaj se zgodi, če pravil ne upoštevamo? Kršitvam formalnih norm (npr. zakonov) vedno sledijo kazni ali sankcije, ki jih izreka praviloma sodišče. Kadar se prekršimo zoper moralno pravilo, občutimo krivdo. Kaj družbene skupine povezuje in kaj jih razdružuje? Človeška skupina se začne razdirati, če mnogo članov krši skupna pravila, če vladajo nezdravi odnosi (npr. tekmovanje, nasprotovanje).

Skupina je povezana med seboj, kadar udeleženci sodelujejo in so enakopravni, ko so usmerjeni k skupnemu cilju ter zadovoljevanju skupnih potreb in interesov (npr. Izgradnja ceste, bazena). Kaj so vrednote in zakaj jih potrebujemo? Vrednota je nekaj, kar nam veliko pomeni in narekuje naše odločitve. Ob vsaki odločitvi upoštevamo določene kriterije, oziroma razloge za naše ravnanje. Včasih smo pri tem v dilemi- kaj izbrati. To je naš notranji glas, ki usmerja naše odločitve (vest). Cilju sledimo, ker ima za nas posebno vrednost. Je naša vrednota. Od naših vrednot je odvisno, koga bomo izbrali za prijatelja, ali bomo zmogli preseči predsodke, ali bomo solidarni, ali bomo težave premagovali z dialogom,... Kako razvrščamo vrednote? Vrednote razvrščamo po različnih merilih. Govorimo o dvojnosti (dihotomiji) oziroma trojnosti (trihotomiji) vrednot. Dihotomija: duhovne in materialne vrednote.Trihotomija: duhovne (ljubezen, mir, svoboda), duševne (odločnost, znanje, zabava,...) in telesne (hrana, zdravje, šport,...).Moralne vrednote imajo velik pomen moralne vrednote. Opredeljujemo jih kot pozitivne značilnosti posameznika, skupin in družbe. Skozi zgodovino so najpomembnejše vrednote bile samodisciplina, sočutje, odgovornost, prijateljstvo, delo, pogum, vztrajnost in zvestoba. O SlovenijiPovršina: 20.273 km2Dolžina meja: z Avstrijo 318, z Italijo 280, z Madžarsko 102 in s Hrvaško 670 km; skupaj 1370 km.Dolžina obale: 46,6 kmNajvišji vrh: Triglav: 2864 mNajdaljša reka: Sava - 221 kmŠtevilo prebivalcev: 2.066.880 prebivalcev (1. januar 2018)Jezik: slovenščina, na narodnostno mešanih območjih tudi italijanščina in madžarščina;Narodna sestava (popis prebivalstva 2002): Slovenci  83,1%, Hrvati: 1,8%, Srbi 2,0%, Muslimani (vključno z Bošnjaki), 1,6%, Madžari 0,3%, Italijani 0,1%, drugi 2,2%, neznano 8,9Religija: 58% (popis prebivalstva 2002) rimskokatoliške veroizpovedi; v Sloveniji je registriranih skupaj 42 cerkva in drugih verskih skupnostiValuta: evro (od januarja 2007) NASTANEK: DEMOS (demokratična opozicija Slov.) predstavi Majniško deklaracijo s predlogom za suvereno državo23.12. 1990 – plebiscit – izražena samovolja ljudstva26. 12.  Znani rezultati plebiscite, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti25.6. 1991-  razglašena država! dan državnostiSledi vojna med YU armado in STO (teritorialno obrambo)Slovenska valuta tolar, razglasitev Ustave.Leta 1992 postala mednarodno priznana država.

Narodna pripadnost, patriotizem in državljanstvo Narod je skupina prebivalcev, ki ima skupen biološki izvor, jezik, zgodovino, kulturo in na območju živi že od nekdaj (avtohtono). Patriotizem  - ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje; domoljubje.Državljan  - pripadnik določene države. Kako se pridobi državljanstvo: po NARODNEM NAČELU- z rojstvom;- s poroko (oseba, ki za državljanstvo zaprosi mora biti vsaj tri leta poročena z državljanom RS in mora neprekinjeno živeti v Sloveniji že vsaj eno leto.

Simboli RS URADNI - Državni simboli so 3: zastava, grb, himna Državni simboli posredujejo prepoznavnost neke države. Izbrani na osnovi zgodovinskih dejstev ali porojeni iz ljudskega izročila in tradicije kažejo na pripadnost narodu.Državna zastava - v času vojne, državnih praznikih ali reprezentančnih športnih tekem, ali sodelovanje države, kot v času mednarodnih konferenc, sejmov, obiskov državnikov ipd.Grb republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen.Zastava Slovenije je bela, modra in rdeča (od zgoraj dol).

Državna himna izpod peresa največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, odraža demokratičnost in miroljubnost Slovenije. Drugi simboli slovenstva:  slovenski jezik in narodna noša, slovenski kulturni objekti, običaji, posebnosti, naravni spomeniki, znameniti pisatelji, umetniki, športniki, hrana …Slovenska narodna noša se je oblikovala v drugi polovici 19. stoletja. V času narodnega prebujenja so si Slovenci za svojo nošo izbrali kot osnovo ljudsko nošo iz okolice Bleda in jo malo polepšali. Taka je ostala kot "uniforma" Slovencev do današnjih dni. Prazniki V Sloveniji so državni prazniki:

·   1. in 2. januar, novo leto·   8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik·   velikonočna nedelja in ponedeljek (datum se spreminja)·   27. april, dan upora proti okupatorju·   1. in 2. maj, praznik dela·   binkoštna nedelja·   25. junij, dan državnosti·   15. avgust, Marijino vnebovzetje·   31. oktober, dan reformacije·   1. november, dan spomina na mrtve·   25. december, božič·   26. december, dan samostojnosti in enotnosti.·   9.maj -praznik EU

Konflikti so spori, nesoglasja. Lahko so škodljivi, lahko pa spodbudijo k novim spoznanjem o sebi in ljudeh. Nesporazumi se pojavljajo zaradi razlik med željami in zmožnostmi in razlik v znanju in razumevanju stvari.

Način razreševanja in reševanja konfliktov

1. zmagovalec, drugi pa poraženec. Takšna rešitev praviloma ni ne uspešna in ne dokončna.

1. sporazumno reševanje ali rešitev brez poraženca in zmagovalca. Obe vpleteni strani sta se pogovorili, upoštevali medsebojne razlike in nesporazum razrešili na podlagi argumentov in v obojestransko zadovoljstvo. Takšna rešitev je običajno najuspešnejša.

1. napad in umik. V tem primeru se ena stran odzove nasilno, druga pa se umakne. Stran, ki

se umakne ima lahko za to različne razloge. Občasno je to modro, lahko pa dolgoročno povzročimo tudi različne neobvladljive posledice.

Uspešno reševanje konfliktov ni preprosto. Od nas zahteva veliko psihične moči, raznovrstnih znanj in spretnosti. Posameznik proti oblasti- nasilje, zloraba in diskriminacija so del medčloveških odnosov. Izvajajo se lahko verbalno, psihično in fizično. Nasilje je lahko fizično ali psihično.Zloraba je ponavadi prikrita oblika nasilja.

Diskriminacija je odnos so drugih, za katerega je značilno namerno zapostavljanje, podcenjevanje, zaničevanje in omejevanje oseb. Ideja o človekovih pravicah, ki jih vsakdo dobi z rojstvom in mu jih ni mogoče odvzeti so se zgodovinsko razvile zaradi zaščite posameznika pred oblastniki. Strpnost je sprejemanje različnosti drugega človeka, ali toleranca.Solidarnost je pripravljenost sodelovati in pomagati.Medkulturni dialog je pogovor-dialog med  pripadniki različnih kultur.Rasizem- poveličevanje ene rase nad drugimi.Holokavst- genocid (iztrebljanje) nad Judi med 2. sv.vojno.Islamofobija- strah pred muslimani, ksenofobija- strah pred tujci. Temeljni dokumenti na področju človekovih/otrokovih pravic (3) 1.Splošna deklaracija človekovih pravic. Sprejela jo je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (GS OZN) leta 1948. 2.Evropska konvencija o človekovih pravicah. Sprejeta je bila leta 1950. Razlika med deklaracijo in konvencijo: podpis deklaracije državo moralno zavezuje, da uresničuje njeno vsebino; konvencija pa jo pravno zavezuje, kar vključuje tudi sankcije, če jo država krši. 3.Konvencija o otrokovih pravicah, sprejela jo je GS OZN leta 1989.Obe konvenciji sta nastala iz potrebe, da se na ravni človeštva dogovorimo o pravilih, s katerimi bi določili meje med svobodo, zlorabo, uveljavljanjem interesov in diskriminacijo. Pravila svobode ne le omejujejo, ampak jo tudi omogočajo.Temeljne človekove pravice in svoboščinePravice:Enakost: ekonomske, socialne, kulturno-izobraževalne, pravica do pravičnega sojenjaSolidarnost: pravica do miru, zdravja in zdravega okolja, do pomoči drugim, do sodelovanja pri napredku v znanostiSvoboščine: pravica do življenja in dostojanstva; svoboda: misli, veroizpovedi, združevanja...; gibanja: potovanja, preseljevanja. Vsaka pravica že sama po sebi vključuje odgovornost. Na primer: pravica do ugovora na prejeto oceno na testu iz matematike vključuje učenčevo upoštevanje pravil točkovnika, pravilnost odgovorov in spoštljiv odnos do učitelja in vseh prisotnih. V tem primeru smo upoštevali tudi pravico učitelja in drugih učencev. S tem izkazujemo svojo odgovornost. Če ravnamo v skladu s svojo odgovornostjo, se izognemo sporom. Z odgovornostjo za lastna dejanja največkrat preprečimo morebitne spore, nasilje, zlorabe in diskriminacijo sošolcev. Tako pojmovana svoboda nas resnično osvobaja. Temeljne pravice otrok Vsi otroci imajo naslednje pravice (glede na poenostavljen zapis na spletni strani Varuha človekovih pravic):

·   vsi otroci so pomembni,·   vsi otroci imajo pravico do dobrega življenja,·   pravico živeti brez strahu,·   pravico da živi z mamo in očetom,·   pravico do imena in nacionalnosti,

·   pravico do učenja,·   nihče ga nima pravice tepsti ali zafrkavati,·   pravico povedati kar misle,·   pravico izvedeti katere so njegove pravice,·   pravico do zasebnosti,·   ko zboli, ima pravico do zdravstvene oskrbe in nege.

V razmislek:Kršitve človekovih pravic kjerkoli, je ogrožanje pravic vsepovsod (Martin Luther King)Vsak ima svoje pravice, na žalost so tu še krivice, tu so še ustrahovanja in telesna kaznovanja. Menim, da so to grda dejanja (učenka OŠ). Najpogostejše oblike kršenja otrokovih pravic so: zanemarjanje, verbalno in psihično mučenje spolno nadlegovanje, kršenje pravice do zdravega razvoja (tudi nezdrave igrače ...) in izobraževanja (obvezna vključitev mladoletne osebe v delo namesto v šolo, vključevanje otrok v vojaške aktivnosti...).

Oblike pomoči v primeru kršitve pravic otrok INSTITUCIJE ALI  USTANOVE:

·   centre za socialno delo,·   zavetišča – varne hiše,·   krizne točke,·   policija·   sodišča.·   NVO

OSEBE:

·   na šolah takšno pomoč nudijo svetovalne službe.·   telefoni za svetovanje in pomoč.·   varuh človekovih pravic ali ombudsman·   odrasle osebe, ki jim zaupamo

CIVILNA DRUŽBA ALI  NEVLADNE ORGANIZACIJE (NVO)

DRUŠTVA ORGANIZACIJE Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Beli obroč,. Karitas, RK,

Amnesty International, Greenpeace ….. V premislek:Največje zlo današnjega časa je brezbrižnost. Vedeti in ne ukrepati je način strinjanja s storjenimi krivicami. Ta planet je postal zelo majhen. Kar koli se zgodi v drugih državah, vpliva na nas (Elie Wiesel)Ne čakajte ne voditelje. Storite to sami, človek človeku (Mati Tereza)Naj te ne bo strah povzdigniti svoj glas... proti krivici, laži in pohlepu. Če bi to storili vsi ljudje na svetu, bi spremenili svet (William Faulkner) Značilnosti religij (5)Vera :

·   odnos do Boga,·   versko doživetje,

·   versko čustvovanje. Skupnost:  

·   skupnost ljudi, ki verjamejo v istega Boga,·   občestvo – SKUPNOST LJUDI glede na moralne vrednote.

Nauk:

·   verske resnice,·   načela zapisana v svetih knjigah.

Kult:

·   obredi (rojstvo, poroka, smrt),·   verski prazniki,·   svetišča.Etični kodeks

moralne zapovedi ali norme, pravila obnašanja. V vseh kodeksih so poudarjene vrednote: spoštovanje, ljubezen, solidarnost in druga moralna načela, npr. skromnost, ponižnost, spolna vzdržnost, poštenje. Vsem verstvom je skupna razlaga, da človeško življenje usmerjajo sile, ki so nad človekom in sploh naravnim svetom. Človek, ki veruje, želi z njimi vzpostaviti stik, spoznati njihovo voljo in slediti njihovim zapovedim za življenje. Vsaka religija je razvila svojo pot, načine in obrede, kako naj ljudje to naredijo.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin  (9. člen : svoboda mišljenja, vesti in vere ) : Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi. Verstva v RS

·   Katoliki 58%·   Muslimani 2.4%·   Pravoslavni 2.3%·   Protestanti 0.9%·   Ateisti 10%

Obstajajo tudi druga verstva. V Sloveniji je registriranih 36 verskih skupnosti. 7.člen Ustave RS ureja razmerje med državo in verskimi skupnostmi. V tem členu je zapisano, da so verske skupnosti ločene od države. To pomeni, da verske skupnosti odločajo o stvareh, ki zadevajo vere in verske skupnosti, državna oblast pa na stvari, ki se nanašajo na vse državljane. Ustava določa, da so verske skupnosti enakopravne in da je njihovo delovanje svobodno. Ateisti ne verjamejo v obstoj Boga.Agnostiki verjamejo, da obstoja Boga ni mogoče dokazovati. Zloraba politike in zloraba vere

1. Primer: verski poglavarji odločajo tudi o politiki (npr. Iran).2. V preteklosti - nekdo ki je bil veren ni mogel dobiti službe.3. V stari rimski državi so za mnoge težave krivili kristjane.4. Nacistična Nemčija je izvršila strašne zločine nad ljudmi judovske vere.

5. Po 2.svetovni vojni je komunistična oblast zaprla večje število vernikov, duhovnikov, državljani pa niso smel javno izražati svoje vere.

Znamo biti strpni V zgodovini so bila obdobja, ko so bila verstva med seboj strogo ločena. V posamezni deželi je bila dovoljena le ena religija. Pogosto je vladar določil vero. Pogosto so se ljudje, ki so živeli v eni deželi in verovali v enega boga, vojskovali proti ljudem, ki so živeli v drugi deželi in verovali v drugega boga. V 12 in 13.stoletju so evropski krščanski vitezi, ki so se imenovali križarji, grobo osvajali dele Bližnjega vzhoda, ker so želeli zavzeti Jeruzalem. To mesto pa je v resnici mesto treh verstev: Judov, Kristjanov in Muslimanov. Križarji so ga zavzeli, vendar so jim ga musimani iztrgali nazaj.V verskih vojnah med katoličani in protestani so v 16. in 17. stoletju pobili veliko ljudi, največ v Nemčiji in Franciji. V zadnjih desetletjih so se Evropejci veliko preseljevali, v Evropo so se naseljevali tudi iz dugih celin. Sedaj skupaj živijo ljudje različnih veroizpovedi. Ta pojav imenujemo verska mnogoterost (pluralizem). Verniki različnih ver lahko živijo v sožitju. Pogoj je, da drug drugemu dovolijo različnost, so torej strpni in se med seboj spoštujejo.

Kratke predstavitve različnih verstev Judovstvo Je najstarejša  monoteistična ali enoboštvena religija. Iz njega izvirata tako krščanstvo kot islam. Zgodovina judovskega ljudstva se je začela, ko je Abraham začutil božji klic, naj zapusti svojo deželo Mezopotamijo in se preseli v obljubljeno deželo, Kanaan, kjer je danes Izrael. Ko je tam zavladala lakota, se je judovsko judstvo preselilo v Egipt, ta pa so jih zasužnjili. Judovsko ljudsto so vodili očaki, preroki in kralji. Med najslavnejšimi je Mojzes, ki naj bi leta 1259 pred Kr.vodil svoje ljudstvo iz egiptovske sužnosti čez Rdeče morje nazaj v ''obljubljeno deželo''. Med 40 letnim vračanjem naj bi Bog na Sinajski gori razodel Mojzesu deset božjih zapovedi, ki jih spoštujejo tudi kristjani. Od Mojzesa izvira prvih pet knjig Biblije, ki ga kristjani sprejemajo kot Staro zavezo. V njih so zapisani zakoni, po katerih se morajo ravnati verni Judje. Zanje so to božji zakoni ali božja postava. Zakoni natančno določajo, kako morajo vzdrževati čistočo, kako morajo pripravljati hrano, kako morajo praznovati dan, ko je Bog pri stvarjenju sveta počival (sobota). Za verne Jude je značilno, da zelo zavzeto iščejo smisel vsega obstoječega, zgodovine, pravičnosti, trpljenja itd. Molilni objekt: sinagoga;  sv. Knjiga: Tora, ustanovitelj: Abraham, starost: 4000 let, simbol: Davidova zvezda. Bog- Jahve

Krščanstvo Krščanstvo je najbolj razširjena religija. Nastalo je na podlagi judovske religije. Njegov začetnik je Jezus, ki se je najverjetneje rodil 4.pred Kr.v Betlehemu. Jezus je bil učitelj in prerok, ki ga je Bog poslal na zemljo z namenom, da s svojim žrtvovanjem premaga zlo in greh pri ljudeh. Kristjani imajo zato Jezusa za odrešenika. Jezusa so nasprotniki obsodili na smrt in ga usmrtili na križu. Vendar krščanska vera uči, da je vstal od mrtvih in tako premagal tudi smrt. Verujočim naj bi pokazal pot v večno življenje. Ob koncu časa naj bi se vrnil in sodil ljudem. Krščanstvo govori o enem Bogu, ki pa obstaja v treh osebah. Bog Oče je stvarnik sveta, Bog Sin je se je pokazal ljudem v osebi Jezusa. Sveti Duh pa ljudi uči , kako naj živijo in ravnajo. Krščanski nauk tudi zahteva od vernikov, da se kesajo za svoje grehe in odpuščajo drugim ljudem. Posebno mesto v krščanski veri ima ljubezen do ljudi in vsega človeškega. Pri širjenju krščanstva so imeli pomembno vlogo Jezusovi učenci, apostoli. Kristjani so judovsko Biblijo sprejeli za svojo. Vendar so napisali tudi Novo zavezo, ki je sestavljena iz pripovedi o Jezusovem življenju, pisem apostolov in drugih zgodnjih besedil. Leta 1054 se je pravoslavna cerkev, ki je imela sedež v Carigradu, ločila od rimske cerkve, ki so jo vodili papeži. V 16.stoletju so mnogi kristjani po Evropi zahtevali, da se katoliška cerkev zaradi svojih takratnih pomanjkljivosti temeljito prenovi. Nova protestantska gibanja so se uprla papeški oblasti in ustanovila svoje krščanske cerkve. V Nemčiji in na Švedskem je nastala luteranska cerkev, v Švici kalvinistična, v Angliji anglikanska cerkev. Po 2.svetovni vojni se je med kristjani močno razmahnilo ekumensko gibanje, ki želi krščanske cerkve tesneje povezati med seboj. Molilni objekt:cerkev;  sv. Knjiga: Biblija – Sv. Pismo, začetnik: Jezus Kristur, starost: 2000 let, simbol: križ

Islam ali muslimanstvo To je drugo največje verstvo na svetu. Njegov začetnik je prerok Mohamed (570-622). Ko je začutil, da dobiva sporočila od Boga, jih je prenesel drugim ljudem. Božja sporočila Mohamedu so zapisana v sveti knjigi Koran. Mohameda in njegove somišljenike so začeli preganjati in je moral leta 622 zbežati v Medino. To preselitev štejemo za začetek islamske dobe. Beseda koran pomeni recitirati, kar kaže na to, da so si vsebino svete knjige najprej pripovedovali in šele nato zapisali. Koran določa zakone, po katerih se morajo ravnati musimani v vsakdanjem življenju. Za te zakone uporabljajo skupno ime šeriat. Predvidevajo tudi hude telesne kazni za tiste, ki ršijo zakone. Islamska vera temelji na petih stebrih:-vera v Boga-molitev: petkrat na dan-dobrodelnost-post: posebej pomemben je v ramadanu, islamskem svetem mesecu-romanje v Meko: verniki ga morajo opraviti enkrat v življenju.ŠARIJA JE ISLAMSKI ZAKONIK. Molilni objekt: mošeja ali džamija,   sv. Knjiga- Koran, začetnik: Mohamed,  starost: od zač. 7. stoletja let, simbol: polmesec z zvezdami. Bog - Alah

Hinduizem NAJSTAREJŠA  POLITEISTIČNA VERA. V hinduizmu obstaja več bogov: Brahma, Šiva, Višnu. Po mnenju hindujcev je Brahma nespremenljivo bitje, ki napolnjuje in ohranja vesolje. Sveta besedila se imenujejo Vede. Z jogo, duhovno zbranostjo in vegetarijanstvom želijo doseči harmonijo z Brahmo. Njihov nauk pozna ponovno utelešenje duše – reinkarnacijo.Molilni objekt: pagode, svetišča,   sv. Knjiga- Vede, začetnik: Ljudstvo Arijci, starost prek 4000 let, simbol:znak om. Mnogoboštvo (Kali, Brahma, Višnu, Krišna…) Budizem je bolj kot religija filozofija, nauk o življenju. Budizem je nastal v Indiji. Njegov utemeljitelj je bil Sidharta Gautama, ki je živel pred 2500 leti. Zaradi njegove modrosti so ga imenovali Buda, kar pomeni razsvetljeni. Ocenjujejo, da je na svetu nad 500 milijonov budistov, večinoma v deželah vzhodno od Indije.Molilni objekt:svetišča, pagode, templji,  stope- gomilaste stavbe sv. Knjiga- Tripitaka, začetnik: Buda, starost: 2500 let, simbol:kolo z osmimi špicami. Boga NI.